fitiki\tx Uiijccfaublati
&•«*
3nljalt: I. ScarBcitung nnffenfd)aftlid)er gragcn toom Saljre 1875: Kaj je bistveno pri cerkvenem pogrebu ? Komu in kako se mora odreči cerkveni pogreb? (Konec.) — II. Ueber Efjoralgcfang (Promemoria). — III. ftonfurž-SSerIaut> Barung. — IV. Gfjrouif ber $i5jefe. — V. Collegium Aloj-sianum.
I.
Kaj je bistveno pri cerkvenem pogrebu? — Komu in kako se mora odrečf cerkveni pogreb?
(Konec.)	/
4. Cerkveno pravo prišteva tistim, kterim se mora cerkveni pogreb odreči, tudi redovnike, ki so si kako premoženje pr id er žali. „Qui peculium habuerit ... a communione removeatur altaris, et qui in extremis cum peculio inventus fuerit, et digne non poenituerit, nec oblatio pro eo fiat, nec inter fratres accipiat Bepulturam.1)
5. Tistim, ki v smertni nevarnosti terdovratno pred pričami zametujejo sv. zakramente ponudene. „Qui imminentis sibi mortis conscii extrema ecclesiae sacramenta ipsis oblata praefracte ac coram testibus respuerunt.“ (Cone. prov. Vieimense.)
V tem slučaji je duhovnemu pastirju posebne modrosti in	previdnosti	treba, da	se pohujšanje ne na-
pravi še večje, pa da se čast obrani sv. Cerkvi in njenim postavam.
Da se takim zamore cerkveni pogreb odreči, mora biti gotovo, da bolnik smertno nevarnost spozna in ve, da zanj ni rešitve, torej da je nevarnost gotovo smertna. Večkrat se prigodi, da kdo le zarad tega noče svetih zakramentov za umirajoče prejeti, ker upa še ozdravljenja: „lis, qui impie et coram testibus extrema Ecclesiae Bacramenta repulerunt, non falsa praesumptione sanationis, sed fidei contemptu.“ 3)
Ni zadosti, da bi ga bil na to opomnil eden ali drugi njegovih domačih, in bi bil samo tem odrekel prejeti sv. zakramente. Gotovo si bo duhovni pastir, ko za tako nevarnost zve, vse prizadejal, da bi rešil dušo in zabranil pohujšanje, ter bo z umom in sercem vpljival na um in srce	bolnikovo,	in mu tako zdatne pa	tako lahke
pomočke sv. Cerkve z vso ljubeznijo ponudil. Tudi še ni znamnje terdovratnosti	bolnikove,	če je samo	molčal, ali
pa celo z razžaljivimi besedami spovednika odpravil, ni pa naravnost rekel, da sv. zakramentov noče prejeti; morebiti je bilo takemu osornemu in neprijaznemu obnašanju vzrok le bolj kako osebno nasprotovanje ali sovraštvo do duhovnika. Da se terdovratnosti prepriča duhovnik, mora bolniku sv. zakramente večkrat ponuditi, ker terdo-Vraten se more imenovati le tisti, kdor se večkratnemu opominjevanju ustavlja. Pa tudi to še ni zadosti, da ga cerkvena kazen zadene, če se je le duhovnemu pastirju samemu branil prejeti sv. zakramente, ampak se mora to zgoditi vpričo takih ljudi, kteri bi njegovo nespokornost razglasili in s tem napravili veliko pohujšanje. „ lis, qui cum scandalo et coram testibus extrema Ecclesiae sacramenta impie abnuerunt."3) Mora se toraj duhovni pastir prepričati, da bolnik iz popolne nejevere in hudobije pri popolni zavednosti, akoravno mu je dobro
>) c. 2. 6. (IH. 35.)
>) Cone. prov. Aquense 1850. Col. Lacensis p. 1006. s) Cone. prov. Senon. 1850. Col. Lac. p. 909.
15
znana gotova smertna nevarnost, res terdovratno zametuje sv. zakramente. „Qui in extremis positi cum im-pietate et contemptu religionis sacramenta publice respuenint.“ ’) „Iis, qui pertinaciter et publice res-puerunt sacramenta in supremo morbo, quo e vivis sublati.“2) Če je temu tako, in če je bilo tudi poprejšnje življenje njegovo brezverno in je sploh po svojem obnašanji dajal pohujšanje, se mu mora cerkveni pogreb odreči, ker sicer bi se versko čutilo druzih vernih žalilo in spoštovanje do cerkvenih določeb in svetih obredov zgubilo.
Vendar se bode tak slučaj malokdaj primeril, če se duhovni pastir vsih pripomočkov modro in previdno posluži.
Enako bi bilo ravnati, ko bi kdo svoji okolici prepovedal, da ne smejo duhovna k njemu pustiti.
Dovoliti pa bi se moral cerkveni pokop, če je iz	okoliščin razvidno, da se	bolnik	ni	branil sv.	zakramentov	iz hudobije, ampak le bolj iz nezadolžene nevednosti,	n. pr. ko bi ne bil vedel,	da je	že	smert	tako blizo,
ali da se je branil bolje iz zamerze do osebe, kakor iz zaničevanja sv. zakramentov, ali če se mu je premalo prigovarjalo, sploh ako odločno in ter d o vratno ne zametuje sv. zakramentov in naravnost ne reče, da jih tudi V smertni uri noče prejeti.
Dovoliti se mora cerkveni pogreb, ako ni očitno znano, da se je branil sv. zakramentov, n. pr. če za to ve samo duhovni pastir, ali tudi kdo drugi, na katerega pa se je zanesti, da ne bode nikomur pripovedoval. Zatorej	svetuje modrost in previdnost, naj duhovni pastir pri	takih slučajih, kjer se je	bati,	da	bi se	kaj	takega
utegnilo	prigoditi, brez prič nagovori bolnika in naj ga opomni, da bi prejel sv. zakramente.
Če je bolnik vpričo spovednika samega se branil to storiti, bo gotovo duhovni pastir toliko previden, da ne bode tega brez potrebe razglasoval in pohujšanja razširjal. Na vprašanje: An sit deneganda sepultura, si sacerdos solus testis fuerit repulsae et impoenitentiae moribundi? odgovori Gury: Negative, nisi aliunde ipsi dene-gari debeat ob aliquam ex causis expositis, e. gr. propter censuram. Sed tacere debet sacerdos de impia disposi-tione moribundi et sinere, ut credant, eum fuisse sacramentis rite expiatum. Debent enim vitari scandala, in quantuffl fieri potest. Imo, operae pretium erit, ut sacerdos, dubius de dispositione moribundi, ipsum absque testibus allo-quatur, et ad confessionem inducat, ne malus ejus animus innotescat, modo tamen aliquod seandalum non sit necessario reparandum. Ita statutum est in variis dioecesibus, et id prudentia suadet.
6.	Nevredni cerkvenega pokopa so tudi, o katerih je znano, da niso spolnovali četerte cerkvene zapovedi, da niso opravili spovedi vsaj enkrat v letu in o velikonočnem času niso prejeli sv. Obhajila, če so umerli brez znamnja kesanja: „Iis, de quibus publice constat, quod semel in anno noB susceperunt Sacramenta Confessionis	et Communionis in Pascha, et absque	ullo signo	contritionis obierunt.“	Četerti
Lateran. cerkveni zbor določuje3):	„. . . alioquin et vivens ab ingressu	Ecclesiae	arceatur, et moriens	careat
Christiana sepultura." Te kazni pa ne more duhovni pastir sam po sebi izverševati, ampak mora poprej po višji cerkveni oblastniji čez nespokornika biti izrečena, ta kazen je poena ferendae, non „latae" sententiae. Te misli je mnogo merodajnih pravnikov4) in tudi sv. Alfons,6) akoravno nekteri terdijo, daje poena „latae“ sententiae. Gury to opušanje sv. zakramentov prišteva k pregreškom, kteri se kaznujejo z excommunicatio ferendae sententiae, in opomni, da se je ta kazen opustila na več krajih, v Rimu pa je bila še ostala.0) Takemu grešniku se toraj ne sme precej cerkveni pogreb odreči, ampak počakati določila škofovega. Vendar se bo malokdaj prigodilo, da bi se komu sam° zarad tega odrekel cerkveni pogreb;	taki ali tudi ob smertni uri zametujejo	sv. zakramente, ali pa spadajo med odpadnike in je ravnati, kakor je bilo	zgorej o druzih omenjeno.
Pa tudi tistim, o katerih je očitno znano, da četerte cerkvene zapovedi niso spolnovali, pa so nagle smerti umerli, bi bilo sosebno sedanji čas težko odreči cerkveni pogreb, akoravno je sosebno sv. Obhajilo, t. J; prejemanje pravega Telesa Jezusovega posebno pripravno doveršiti edinost skrivnostnega Telesa, in se tisti, ki vsaj enkrat v letu sv. Obhajila ne sprejme, tako rekoč sam izobči.
‘) Cone. prov. Auscitan. 1851. Col. Lac. p. 1198. a) Cone. prov. Bitur. 1850. p. 1117.
3) Cap. Omnis utriusque (12) de poenit.
4) Archiv. v. Moy. B. I.
5) Theolog mor. lib. 6. tr. 3. Nr. 295.
f') Gury II. n. 1012. nota 3.
„Quoad ceteros peccatores publicos, qui cathol. fidem professi, non positive confiteri renuerunt, et subi-tanea et improvisa morte oppressi sunt, cum possit praesumi eos fuisse contritos et voluisse confiteri, sepultura ecclesiastica eis deneganda non videtur. “ rj
7. K smerti obsojeni bi smeli cerkveno pokopani biti, če so se spokorili in so dali očitno znamnje kesanja, — pa le bolj na tihoma, n. pr. proti večeru; toda zamore se jim cerkveni pokop odreči, da se drugi ostrašijo in od enakih hudobij odvračujejo.
8. Samomorci. Kakor sploh, je tudi pri izverševanji cerkvenih postav v oziru cerkvenega pogreba pri samomorcih prav velike previdnosti treba, sosebno sedanji čas, ko se samomori, Bogu bodi potoženo, tako ttočno množijo, da se s prevelikim prizanašanjem vera in cerkvene postave ne zaničujejo, mlačnost in malomarnost ne pospešuje, in vernim kristijanom s premehkim in prizanesljivim ravnanjem ne daje pohujšanje, — po drugi strani pa, da se s preojstrim postopanjem mlačneži še bolj zoper sv. vero in cerkvene naredbe ne razdražijo. Da se cerkvene postave razlagajo po duhu resnice in ljubezni, kteri veje v njih, je tolikanj bolj potrebno sedanji čas, ker nejevera pod krinko človekoljubja še celo pokopališče in grob zlorabi v to, da svoje strupeno sovraštvo izbljuje na Cerkev in njene naredbe. Sv. Cerkev le tistim samomorcem cerkveni pogreb odreče, kteri so se pri zdravi pameti in nemoteni zavednosti, s preudarkom,’z namenom in terdnim sklepom umorili, in pred smertjo niso dali nobenega znamnja poboljšanja. Odreče se cerkveni pogreb samomorcem torej le takrat, kadar se jim to dejanje mora kot smer ten greh prištevati.
Ali je umerli pri zdravi pameti bil ah ne, to razsojujejo zdravniki in po tej razsodbi naj se duhovni pastir ravna, če ni iz drugih okoliščin popolnoma gotovo, da je bil pri zdravi pameti „ni cireumstantiae, ex quibus eum mentis compotem fuisse merito colligeretur, plene probatae essent.“ (Cone. prov. Vien.) Večkrat je dvomljivo &li je bil umerli pri zdravi pameti ali ne, in težko je, natanjko določiti, kaj je resnično, takrat vsaj se sodi milejše. Pri takih prilikah se mora posebno ozir imeti na prejšnje življenje nesrečneža. Znamnja, da je bil vsaj nekoliko zmešan, so n. pr.: če je bilo življenje njegovo pošteno in zadosti kerščansko; če je znano, daje bil večkrat otožen dr.; pri takih okoliščinah se sme soditi, da se mu samomor ne more v smertni greh prištevati in se mu tudi cerkveni pogreb odreči ne sme.
Zahteva se dalje, da je samomor prostovoljen, s preudarkom storjen, ex voluntate deliberata. »Placuit, ut qui sibi ipsis voluntarie . . . inferunt mortem, . . . neque cum psalmis ad sepulturam eorum Cadavera deducantur. “2) Ker mora samomor biti prostovoljen, da je cerkveno kaznovan, bi se morebiti tudi tisti smeli cerkveno pokopati, ki so se umorili iz obupljivosti ali jeze, ex desperatione vel iracundia, če se je to zgodilo nagloma, kot motus primo — primi, preden so se sami prav zavedli, — posebno če jo bilo poprejšnje življenje skoz in skoz kerščansko.
Samomor mora biti tudi gotov. Če je dvomljivo, ali se je kdo sam umoril, ali je morebiti le po nesreči ali po kakem drugem bil umorjen, se mora vselej bolje soditi in mu cerkveni pogreb dovoliti. Na primer:3) Starčeka so potegnili mertvega iz vode, o katerem se je govorilo, da je poprejšnji dan žugal, da se hoče v obupljivosti zarad revščine vtopiti. Na vprašanje, se li sme cerkveno pokopati, se je odgovorilo: da; ker preden se mu sme cerkveni pogreb odreči, mora biti popolnoma gotovo, da seje sam umoril; tukaj pa ni gotovo, ker govori Se le, kaj je poprej pravil, ne pa, kaj je storil. Samo šumenje, da je sam to storil, ne zadostuje, ker je tudi mogoče, da se to ni prostovoljno zgodilo.
Kadar koli torej ni gotovo, se mu cerkveni pogreb odreči ne sme po načelu: in dubio odiosa sunt restringenda.
Pa tudi ko bi bil samomor popolnoma prostovoljen, se sme cerkveno pokopati, če je dal pred smertjo kako znamenje kesanja: Negatur Ecclesiastica sepultura se ipsos occidentibus . . nisi ante mortem dederint signa poenitentiae. Razloček je torej med onimi, ki so bili v dvoboji umorjeni, in samomorci; pervim se cerkveni pokop more odreči, če so tudi dali kako znamenje kesanja in so bili tudi odvezani grehov in cerkvenih kazen: etiamsi ante obitum dederint signa poenitentiae atque a peccatis et censuris absolutionem obtinuerint;“ drugim pa se dovoli cerkveni pokop, če so se svoje hudobije skesali.
‘) Cone. prov. Albien. 1850. Col. Lac. p. 437.
*) Placuit 12. XXIII. qu. 5. s) Milu st. Past. BI. 4.
15*
Če torej duhovni pastir vidi, da nesrečnež obžaluje svoje dejanje, ga mora cerkveno pokopati, ako-ravno bi bil potem nagle smerti umeri, preden so se mu sv. zakramenti podeliti zamogli. Če je znamnje Icesanja dvomljivo, naj se po okoliščinah sodi mileje. Če je samomorec že umeri, preden je duhovnik k njemu prišel, naj pozve od druzih zanesljivih prič, je li nesrečni spoznal svojo hudobijo in jo obžaloval; če se mu to verljivo priterdi, naj ga cerkveno pokoplje, posebno če prejšnje življenje ni bilo pohujšljivo. Če pa duhovnik	samomorca,	kteri pri	zavednosti	ni dal	nobenega	znamnja kesanja, najde sicer	še pri življenji, pa	v ne-
zavednosti, in mu da pogojno sv. odvezo, ali se sme taki pokopati cerkveno? Gotovo je, da ne; ker tukaj ni spolnjena pogoja, s katero cerkev samomorcu cerkveni pogreb dovoli, namreč znamenje kesanja. Mogoče je,	da pogojna	sv. odveza	pri Bogu	velja,	ker se je	nesrečnež morebiti v zadnjem	trenutku kesal, pa in forO
externo, kjer se ne ozira na „res mere intemas", ne more veljati.
Kar svetna postava o pogrebu samomorcev določuje,	je opomniti, (la	poprejšnja	postava (7. okt.
1857), kako naj se preiskuje ali se samomorcu dejanje prištevati zamore ali ne, ne velja več; po določbi ministerstva od 24. avgusta 1873, Cerkev po tej postavi samomorcu pervi bistveni del cerkvenega pogreba, ritus	sacer, sicer zamore odreči, ne pa braniti pokopa na pokopališču. Pokopati	pa se sme, se ve da, le
na poseben neblagoslovljen kraj. Kaj je storiti, ko bi bil kak popolnoma prostovoljen samomorec pokopan na blagoslovljeno pokopališče, določuje Dioec. BI. 1873 XXXI.: Wenn die Leiche eines Selbstmorders auf eineffl gevveihten Friedhofe begraben werden solite und die bekannten Umstande eine mildere Auslegung, den Selbst-mord betreffend, nicht erlauben, so erfordem die kirchlichen Vorschriften1) eine Reconciliation des Friedhofes, welche	im Falle ihrer Unausftihrbarkeit in der Weise ersetzt	werden moge,	dass bei	jedem einzelnen
Begriibnisse die Vorschrift: Compendium Rit. Rom. usibus dioecesis Labacensis accom. p. 141 Nr. 20 in Voli* ziehung komme.
Kako naj se pokopavajo samomorci vojaškega stanu,	določuje vojno ministerstvo	22. junija 1875.
(Dioec. Blatt Nr. I. 1875.) Saj pri teh, če so se umorili, da bi se kazni odtegnili, ne tirja pokopa na pokopališči.
Vsi	imenovani	se morajo	brez vsakoršnih	cerkvenih obredov, brez sv.	maše, brez molitve,	zunaj
pokopališča od	neduhovnov pokopati. Ondi	pa, kjer	se po deželskih postavah morajo na pokopališče	poko-
pavati, mora biti poseben kraj v to odločen, kteri pa ni blagoslovljen.
Kdor take, cerkvenega pogreba nevredne, n. pr. samomorce, očitne grešnike i. dr. cerkveno po* koplje, smertno greši, ker v imenitni reči ravna zoper prepoved sv. Cerkve, in po previdnosti ga škof zamore kaznovati, ker on' ima čuti nad tem, da se cerkvene zapovedi spolnujejo, on tudi ima oblast kaznovati prestopnike.
Modro in	previdno mora duhovni pastir	ravnati pri izpeljevanji cerkvenih postav zadevajočih pogreb
cerkvenim kaznim zapadlih, in dobro pomniti, kaj cerkveni obrednik veleva: cum tamen liaec ecclesiastica sepultura in certis praecipue casibus raro sine magna turbatione negetur in externa communione ecclesia® defunctis, cumque in hac materia oriri soleant quaestiones et dubitationes frequentissimae, etiam ipse parochu? haud facilis esse debet ad negandam suis parochianis sepulturam ecclesiasticam, sed re semper diligenter per' vestigata, casum, praecipue si in eo dubium occurrerit, genuine exponens, prius recurrat ad Ordinarium, ejusqu® consilium seu decretum expectet. — Iz tega je razvidno, da je dolžnost duhovnega pastirja v dvomljivih slučajih se obemiti do višje cerkvene oblastnije.
Pa tudi kadar je gotovo, da je komu odreči cerkveni pogreb, bo duhovni pastir modro ravnal, vse to, (se ve da, prav natančno, sicer tudi cerkvena oblast kaj gotovega nemore odločiti) naznani škofu, in prosi njegovega določila; s takim ravnanjem se bo duhovnik mnogim sitnostim ognil; ker le prerado se zgodi) da se mu kaki drugi nameni, n. pr. osebno sovraštvo, podtikajo, če komu cerkveni pogreb odreče. To s0 mu potem ne more	očitati, ker se lahko sklicuje	na nepristransko določbo višje	oblastnije; verh tega pa	b<J
tudi ložej in bolj z	mimo vestjo prenašal vse nasprotovanje in tudi zaničevanje,	če je popolnoma gotov,	da
je njegovo ravnanje	pravo in cerkvenim postavam	popolnoma primemo.
‘) Vprašanje je, ali cerkvene postave zapovedujejo blagoslovitev pokopališča, če je bil samomorec nanj pokopan? P® cerkvenem pravu je pokopališče samo takrat oskrunjeno, če se pokoplje excommunicatus vitandus, v tem slučaji se mora na novo blagosloviti. „Coemeteria, in quibus excommunicatorum corpora sepeliri contingit, reconcilianda erunt aspersione aquae solemnrter benedictae, sicut in benedictionibus Ecclesiarum fieri consuevit." C. 7. lit. III. tit. XI. O drugih posebej ni zapovedano. Pis*
Tudi okrajni cerkveni zbori to previdnost priporočajo. „In applicandis his regulis urnima utantur Paroehi prudentia. Nimirum rigorem vitent, qui odia ac turbas in Ecclesiam ejusque Ministros excitaret; nee non caveant pariter a nimia indulgentia, quae fidelibus praeberet scandalum et sanctitatem Religionis laederet. ■Generatim non denegatur sepultura iis omnibus, qui ante mortem signa verae poenitentiae dederint.“') „In casibus dubiis consulatur Episcopus; si consuli non potest, in partem mitiorem, seu in sepulturam conceden-dam,	habita temporum et morum ratione, inclinabunt pastores.u 2)
Neizrekljivo bolesten je trenutek za duhovnika, kadar je prisiljen cerkveni	pogreb	odreči.	Bridki
boj mora v sercu bojevati, pa ne sme in ne more drugače ravnati, sicer bi z nogami teptal določila sv. Cerkve, kteri mora biti zvesti služabnik, in bi si težki odgovor nakopaval. On mora odreči cerkveni pogreb, brez ozira na to, ali je nesrečnež reven ali bogat, nizkega ali visocega stanu, ker cerkvene postave ne delajo takega razločka; on se mora ravnati po cerkvenih prepovedih, ko bi moral zarad tega tudi mnogo preganjanja bodi si po družbah ali časnikih terpeti. Res je, da se taki, kterim se je cerkveni pogreb odrekel, nalašč prav sijajno pokopljejo: toda, vsak pametni lahko sprevidi, da takih slovesnost ne navdihuje duh ljubezni do mertvega, ne duh človekoljubja, ampak vse kaj druzega — duh sovraštva do Cerkve in sv. vere. Ako duh časa zahteva tudi za take cerkven slovesen pogreb, kterih življenje je bilo brezverno in smert nekerščanska, s tem hoče čutilo merzenja in studenja, ktero se v sercih katoličanov pri taki sramotni in nesrečni smerti izbujg, kolikor mogoče uslabiti in popolnoma zatreti. Ko bi se sv. Cerkev temu hinavskemu duhu človekoljubja vdala, bi vernike pohujšala in malomarnosti in mlačnosti duha časa priterdila in se duhu časa vklanjala.
Dokler sv. Cerkev svojih določeb ne spremeni, ali spremena vsaj ne terpi, se je po njih ravnati; dokler sv. Cerkev nekterim cerkveni pogreb odreka, ne smejo biti cerkveno pokopani, naj si bodo kdor koli hočejo.
Kdo bo sv. Cerkvi zameril, da nekterim cerkveni pokop odreče? Ona s takim ravnanjem noče nikakor mertvega zaničevati ali sorodnikov njegovih žaliti. Če je priderževanje nezaslužene časti sramota, si je to umerli sam zadolžil; če se sorodniki čutijo razžaljene in osramotene, naj pomislijo, da umerli sam jim je to sramoto napravil. Sv. Cerkev vse ljubi in z materinsko ljubeznijo objema; ona oznanuje vsim, kjerkoli in kakor koli more, nauk zveličanja. Od rojstva do smerti, do groba, ona spremlja človeka in dušo celo	do	sodnjega stola, kar lepo latinska beseda „exequiae“ naznani: Cerkev je spolnila	svojo	nalogo,	dopol-
nila delo ljubezni. Tako ljubi ona zveste svoje otroke. Kdo bo materi zameril, če s tujcem ne ravna tako, kakor z ljubljenim detetom svojim? Če so tujci postali cerkvi, jih ni Cerkev od sebe pahnila, ampak oni sami	so	Cerkev, zaničevaje jo, zavergli in je niso hotli kot matere svoje spoznati.
Cerkev v svoji ljubezni gre tako deleč, kakor ji le pamet in resnica dovolita, in le najmanjše znamenje kesanja, le migljej z roko zadosti, kadar že medli jezik oterpne: in ona zopet z veseljem objame tudi takega človeka, ki jo je več let v nehvaležnosti žalil, sprejme ga za svojega otroka, ter ga z vsemi znamnji ljubezni spremi do groba. Pa tudi ljubezen ima svoje meje v resnici, in če kdo prostovoljno od Cerkve ločen umerje, ga ne more pokopati, kakor da bi bil v njeni družbi umeri. Resnica Cerkvi ne dopusti od Cerkve ločene cerkveno pokopavati; sicer bi bilo njeno opravilo le hinavščina in hlinjenje, ko bi koga kot svojega otroka pokopavala, kteri pa ni bil njen otrok, in sam prostovoljno ni hotel biti. Ona sicer žaluje in plaka odkritoserčno po takem nesrečnežu; ona čuti grenko žalost sorodnikov in ž njimi joka bridke solze; toda na grobu lagati ne more in ne sme; to pa se zahteva od nje, ko se tirja v takih slučajih cerkveni pogreb.
Cerkev mora cerkveni pogreb tistim, ki niso bili v njeni družbi tudi zarad tega odreči, ker se vse niolitve, vsi obredi cerkvenega pogreba naslanjajo na vero sv. Cerkve in na pogoj, da je umerli v tej veri živel in v njej umeri. Duh vsih teh obredov se razodeva v mertvaški molitvi: Fac, quaesumus Domine, hanc cum servo tuo misericordiam, ut sicut hic eum vera fides junxit fidelium turmis, ita illic eum tua miseratio Societ angelicis choris. Kako bi mogel duhovnik to molitev moliti, če ve, da umerli ni bil v družbi pravovernih? ali bi ne bila molitev le hinavska in lažnjiva? Vsi sveti obredi bi zgubili svoj vzvišeni pomen, postali bi Pri takem pogrebu le neresnična zunanjost. Za tako ravnanje pa se sv. Cerkev porabiti ne more.
‘) Cone. prov. Avinion. a. 1849. Tit. V. de exequ. Col. Lac. p. 343. 2) Cone. prov. Lugdunense. 1850. Col. Lac. p. 481.
Sv. Cerkev s tem, da odreče pokop na blagoslovljenem pokopališču, onih, ki so zunaj njene družbe-umerli, nikakor noče soditi, da so pogubljeni; le Bog sam, ki preiskuje serca, ve, ali je umerli po lastnem zadol-ženji ostal zunaj cerkve ali brez zadolženja.
Mogoče je, da je umirajoči v zadnjem trenutku, ko so že vsi udje njegovi oterpnili, vendar le v sercu že prosil Božjega usmiljenja in ga morebiti tudi našel; da, upamo to, saj to upanje tako dobro de najboljšim čutilom našega serca; vendar pa jokamo in se tresemo zarad osode tako nesrečno umerlega, in ne moremo se iznebiti misli, da smert njegova je nezmerno nesrečna in grozno nevarna, in zatoraj ne moremo veselega upanja častit-ljevega vstajenja na grobu takili nesrečnih gojiti in izreči, ktero upanje sv. Cerkev polna veselja naznani na grobu svojih dragih zvestih otrok.
To so toraj vzroki, zakaj sv. Cerkev pogreb nevrednim odreče. Sv. Cerkev je velika družina Božja na zemlji, blagoslovljeno pokopališče je skupni grob te družine, do katerega imajo pravico le njeni dobri otroci, — ne pa oni, kteri niso bili nikdar udje te družine, ali pa so prostovoljno iz nje izstopili, vez raztergali in vse po--močke za zveličanje z zaničevanjem terdovratno zametavali.
II.
Keber (Eljoralgcfang.
SSci bev erftett attgemeinett SBerfatnndung bež ^iefigen ©dcUien=23ercinež tnurbe ben Stnmcfenbeu eiit fronte*' moria ruifgettjeilt, roeldjes bev 21 bt ber an« betu Štofter Beuron nad) SJolbcrž iit Sirot iiberfiebelten Šenebiftiner, ®r. 9)?auru« SSSoIter, iiber bic 'pfleflc unb ^erbreituug bež firdjlidjen ©ijoratgefangež an ©cine ©£cettenj ben f. f. ŠDiinifter fiir ©ultuž unb Utitcrvidjt in ŠBieu geridjtet {jat.
$iefež ^romemovia »erbient in meiten treifen fcefannt ju merben; bežmegen foH c« aud) in unfevem ®toje= fanblatte eine ©tefle finbeit. ©ž tautet, roie folgt:
Promemoria.
„1. bet betit Sfyor= unb Sfttarbienfte, »eldjent bie ^fingev ©t. 23enebi!tž obltegeit, ber Sljoratgefang eine Ijer&orragenbe ©tcHe einnimmt, jo entftanb itt ber SJenebiftinerabtei Beuron gleidj Slnfangž ber SBunfdj, biefe pflidjt* tnafjige 33efdjdftiguitg ju eiiter fiir bie Silbitng bež |>erjetts unb ©ciftež mogtic^ft erfpriejjlidjen ju madjeit. ®cr ©f)oraI* gefattg ttturbe baljer ju cinent uorjiiglidieit ©egenftanbe bež ©tubiumž unb ber $PfIegc. Siv er!aitnten balb, bafj bie bietfad) ^errfcfjenbe Unterfdja^ung bežfclben in ber ntangcfljaften unb unridjtigen 2tuefuf)rung ifjreu §auptgrunb fjabe. ©djicit ež unž bod) unraflglicfi, baf? bic $cit t>ott Stntbrofiu« big ju ©regor bent ©rofjeit, in metdjer ber litnrgifdje ©efang. [cine fefteit gormen unb ©cfejje erpielt, eitte StitSfii^rungSjoeifc, tuie fie je(jt iužgentein iiblid), fonnte gebulbct fjaben, ba tn jener bcr 9)ietat(fluf3 flaffifc^er Silbmtg nod) niti^t erfaltet unb erftarrt mar, fonbern of)ite mefentlidje Jpcmmungen bic ganje romifdjje 2Mt burdjftrommte. ©S bilbete fiefj bie Ueberjeugung, bafj cin f) o f; er ihmftmerttj* in ben einfacijcn SDMobicn ntiifde eerborgeit fein, unb bafj ež trnr Darauf anfontme, benfelbeit ju erfennen, mit gaitjer ©eele ju evfaffen unb roiebermtt junt 2lužbrude ju bringen. SDurd) eigene gorfdjttngcit unb burd) 93efpred;ungeu ntit gelefjrteu unb gebit^-beten gadjmdttnern gelattgten mir immer nte£)u jur ©infidjt, baf; im firdj(td)cn ©cfaitge baž 9iatur(id)e, ©infadje, ©bie unb babei frifd) unb tcb[;aft ©mpfunbettc, baž 2Ba^rc unb @d)tc unb jugieidj ®až fei, maž mit bcm ©eifte bež cjjriftli* djen SUtcrt^umS unb mit ben inuerftcn Slbfidjtcn ber itirdje im ©titftattg ftehe. 35ent]ufo(gc mar uufer SJeftreben barauf geridjtet, jcuent nadjjufpurett, feiner Ijabtjaft ju »uerben unb ež in 9?egetn feftjufefeen.
II. Siv jSgerten nidjt, ba« t^corctifdj ©emonnene itt’« SŠerf ju fetjen. (Sine Slnjaf)! befonberž bilbfamer unb fiir baž 25crftanbni§ bež fjeil. ©cfangež cmpfduglidjer SDiduner mar in unfere Stei^en getreteit. Diejc fud)ten mir itt bie ©rrungenfdjaft einjufutiren. ©ž fanben tčiglidje Uebungett ftatt; audj murbett in modjcntlidjen ©tunben bie Icitenbeit ©runbfa^c mitgctljeilt, erflart unb begriinbet. ©o bilbete fidj in unfemt ©djoo^e eiit iTreiž nid)t uttd^ulid) bcit ©efang* fdjuten, mie fic an Slatbebrafeit unb ©tiften uorbent beftanbeit. 3n biefern Greife befefttgtcn )ld) nadj unb nad) SErabitioiten,-unb bie ©runbfafcc gemannen ©eftalt unb 8ebeu.
III. ®a taglicf) itt grojjcr, offentlidjer Sirene bie Ijeil. ©efange beim ©[jorgebete unb ©ottežbienfte in attge* beuteter 23Jei)e mit (Šifer unb |>ingebuttg aužgefiifjrt »urbcit, fo fieten aUntaf)(ig bie Stugen SInberer auf unfere Sfjatig* !eit, unb ba« ftetige fflcifpiel iibtc eine macf)tige Stnjie^ungžfraft auž. S3on nat) unb fern famen Settner unb greimbe bež ilirc^engcfange«, um ju ijorcit unb mit unS in ©erbinbung ju treten. ®ie (S^orbirigenten ber grofjerett ^ird)en ®cutf^ laubž famen ju fiirjerem ober langerem ®efud)e in unfer ftlofter. ©« entfpann fid) eitt reger geiftiger Šcrfefjr. S)er fRu^cn mar med)fclfeitig. Snbcm mir Slitberc burc^ unfere 2Jfittf)eilungen auffldrten, fa|teit mir fclbft bie eigenett ©runb* fajjc flarer, uttb bie im Snuevn gebilbete ©d)ule mud)?, nad) 2tup«n tuirfenb, ju grojjerer Dicife [jeratt.
IV. §ierbei blieb ber	Sinflufj itidjt ftefjen. 'Die SRdttner, meldje unfere ©eftrebungen feittten [er n te n, glaubtett
t>až,	maž fie in unferer SRitte gefe^en unb getjovt, meiteren ftreifen mittfjeilen ju foUeit.	©o	crfdjienen in	3eitfdjrifteji
'Sluffdfce, meldje toott Slncrfennung unfere ©emiifjungen befpradjen. Stud) Beuron felbft tjteft ficf) uerpflicfjtet, jur 3-drberung be§ ©uten bie gemonneiten fRefultate unb ©runbfdfje iit Slbljanblungen befannt ju geben. 35er SBetienfdjiag bež Sfjoral* gefangež jog bergeftalt immer grdfjere unb lueitere Greife.
V. ©on bem gleidjcn Sntereffe ftir unfern Stjoralgefang murbe baž 23o!f ergriffen. @ž marb nidjt miibe, bemfelben ju laufdjeit unb ^arrte an ben fjeften bon ber 9Rorgettfriif)e biž jum Slbenb beim feierlicfjen ©ottcžbienfte auž. 5E)abei beobadjtete ež bie grofjte SRulje unb »ollfommenen Slnftanb, roenngteid^ oft bie grofjen SRdume ber Slbteifirdje bie SRenge faurn fafjten. SinfidjtžDolIc 9Rdnner, meldje bie ©tiHe unb Singejogenljeit bež ©olfež beobadjteten, glaubten barin cinen	benterfenžmertljen ©eleg fiir	bie SRidfjtigfeit ber Beuron’er ©efangžmeife ju ftnben,	unb	faumten audj	nidjt, biefe
ifjre	©eobadjtung unb ben barauf	gegriinbeten ©djlufj dffentlidj aužjufpredjen.
VI. SRicfjt »erljeljlen biirfen mir an biefer ©telle, bafj nidjt ber ©efang atlein ež mar, meldjer unž bie ©tjm* patljien in fo fjoljetn Oirabe jumanbte. SRit bemfelben mirfte jugleidj bie genaue unb murbetiolle ©eobadjtung afler Sere* ntonien, meldje bie ®irdje unb bie monaftifdjen IRegeln	»orfdjreiben. ®enn unfer	Sf)or mar beim Ijeil.	2)icnfte	nidjt	ctma
auf einer abgefdjloffenen (Smpore »erborgen, bom	©otfc	gctrenut unb ibm unfidjtbar, fonbern ftanb um ben Slltar,	frei
unb offen bor Sider Slugen. ©o brang ber ©eift ber Ijeil. Siturgie nicfjt nur burdj baž ©el)5r, fonbern audj burdj bie Slugen in bie Operjen ber 3uPrer ein. 3m 9(ngcficf)te bež ©olfež oofljog fidj ein Ijeil. ©cfjaufpiet, in bem bie ©ebdrbe jur ©timme pafjte. ®až ganje mar getragen bon	einer	tiefen Uebcrjeugung unb	marmett i>ingebung,	mic fie	SRdtinern
jiemt, meldje fid) ©ott gemeifjt fjaben.
VII. 91ocf) ein SRomcnt mirite mit, baž mir itidjt mit ©tillfdjroeigen iibergefjen biirfen. 9tadj unb nad) fjatten ber SRalerei, ©cntptur unb Slrdjitectur befliffene ftunftlcr an unž fid) angefcfjloffen unb baž Drbenžfleib gcnommen. Crž Ibaren 2Ranuer, bie nidjt nur in bcit fiibbentfdjen finnftacabcmien unb SRufeen, in SRiindjen, 9h'irnberp, Stuttgart, ©tu* bien gemadjt, fonbern jum £f)ei( audi langere 3«* in ©erlin, ijSariž, gorenj unb SRom nfž felbftftiinbige SRcifter unb Seljrer ber betrtffeitben Sfrtnftjmeige ober alž Sernenbe unb Ucbcnbe tfjdtig gcmcfen marcn. ®icfelbcn, SInfangž berfdjie* bene SBegc berfotgenb, rnurben burdf) ben ©eift, ben fie ju SSenron in fic^ aufnafjmen, immer meljr gceinigt unb fitdjten bann ifjrerfeitž unž mit Sittien, ^ortnen unb $arben ju umgcben, meldje beitfelben ®eift aužfpra^en, ben mir in ber Siturgie anftrebten. ®icfe S3emiil)ungen maren auf beftcm ŠBege, alž bie Sfufbebung im ©piitfjcrbfte bež berfloffenen JgaEjrcS §alt gebot.
VIII. 3nbent mir fo gleicfjjeitig nad^ mcfirercn ©citen fjin an ber SBereblitng bež ©cfdjmadež arbeiteten, f)ob baž Sine baž Slnbere. 5Der SBunfcf), ben ©fjoralgefang nad^ unferer SOBeife in bie Sirdjen cinjufii^rcn, murbe immer Iebf)after unb allgcmeiner empfunben unb immer lanter aužgcfprodien, befonberž in bem benadjbarten ^dnigreidje SBiir* temberg. ©o manbten fidf) beim im Saljre 1873, bie ©diufinfpectoren me^rerer £)efanate an unž mit ber S3itte, mir moditcit eine Slnja^I S3oIfžfd)uHcf)rer, bie jugleic^ Sf)orbirigenten in ifjren ©emeinben maren, mafjrcnb einež ^^eilež ifjrer 5cl'ien gegen 33ergiitung in unfer Slofter aufnebmen unb in ben Sfjoralgefang einfuijren. 9Rit SSereitroifligfeit miH* fal)rteu mir ber 93itte. Šž murbe cine SIrt Sborafcurfuž eingeric^tet. Sdglid) fatiben jmei ti)eorctifc^e Uuterrii^tžftunben ©tatt unb ebenfo Piele praftifd)e Uebuugen. ®er Srfolg mar ein giinftiger. Sluf cinem ©efangfefte eruteten bie S3eftre* bungen ber Sefjver allgcmcinc SInerfennung. Sfefjnlidje ©urfe micberfjoften fid) in ben folgenbeit ^a^reu. Stuiier miirtem* bcrgifdjeu Sef)rern unb ©eiftiic^en lamen audj fd)meijerifd)e it. a., um an fotdjen Uebungen Stficit ju nefjmen.
IX. Sn ber le^ten 3eit unferež Slufent^altež	in 23euron murbe ein meiterer ^?tan iit’ž Sluge gefa^t, ndmfic^
bie	Srridjtuug einer ^uaben=!3^oraIfd)uIe. Unfere	SIbfid)t	mar, nid)t nur bem St)orgefangc	bie moI)tti)uenbe f?rifd)e ber
^nabenftimmen, fonbern aud) ben jungen Seuten fetbft bie geeignete Službitbung jnjumenben, um fpater alž ©aeriftane, ©rganiften ober Sfjorfanger fid) nii^Iidf) ju ermeifen. 5Rebeubei fotlten biefelbcn im SIHgemcinen fiir eincit eutfpredjenden Sebenžberuf erjogeu merben. §ierju fanb fid) im ftlofter ©elcgcnfjeit, ba itntcr bett eingetretenen Saienbriibern uid)t nur bie	niebern ^aubmcrler, atž @d)ufter, ©t^iteiber,	©acfer,	3‘mmermann, ©d^micb, fonbern	audj bie f)d()ern, mie ®unft*
fc^reiner, ©cploffer, 9Rafd)inift, ©artner oertreten	maren.	Sbeafere 9laturen f)dttcn mir fiir	bie eigentiidjen ftunfte, 9JIa*
lerei, ©culptur, SIrd)ite!tur, perangebitbet unb bie, meldje fiir bie ©tubien Sleigung unb ©egabung oerrictfjen, in biefe eingefii|rt. ®er mirlfarnen Služfii^rnng biefež ipiancž mar nicfjt mefir bie 3ed gegdnnt.
X. Gšž bebarf nidjt erft ber ©erfiefjerung, bafi ež unfer inniger SBunfdj ift, bie SBirlfamleit, meldfje mir in ©euroit geiibt, fjicr fortfe^eit ju	fonnen, untfome|r, alž	mir	fiir bie unž ju 2d)eil gemorbene	gaftlidje Slufnaljiuc unž
banfbar bemcifen unb ©utež mit	©utem pergelten mddjtcn.	311	bem @nbe mit|tcn mir »or SUIem baž Sjempel maf)ren
(£f)oralgefangcž in grobem SRa^ftabe ftatuirert fonnen; benn baž mar in ©euroit princip unb f5unbament mtfercž ganjen ©inflnffcž. ®iefež Šjempel ift namlid^ eine beftaubige ®emonftration ber ©i^t^eit unb Sebenžfraft ber alten fircijlic^en SRelobieu, unb ifjm fann auf bie ®auer ®einer, ber ein aufric^tigež ©treben fjat, mibcrfte^en. SBir finb auef) mit ^reuben bereit, fobalb bie ©erfjattniffe ež julaffen, Stjoralcurfe fiir Sefjrer, ^riefter ober fonft ftrebfame Sftanner ju erdffnen. Seiber aber miiffen mir befettnen,	ba§, obfdbon bie drtlicfje	Sage	»on ©olbcrž ©orjiige ^at, bocf)	bie raumlid^en ©crfjalt*
ttiffe bež Slofterž ^inberniffe mit	fid) bringen, »on benen	einige audj bei grofjen SInftrengungen	unfcrcrfeitž nidjt biirfteu
Seljoben merben fonnen. ©djon baž Sloftcrgelmufce bietet, mie ež jept ift, nidjt bie fjinreicfjenben SRaume, um, mie ju bem genannten 3nje^e erforberlidj, eine grbfjere Sfnjaf)t »on ^erfonen aufjunefimen. 5Rodj me^r ©djmierigfeiten bereitet bie Sirdje, jumal mit OJiidfidjt auf bie ijberfteUung einež entfpredjenben S^orež beim Slltare. SBir fjaben jmar eine pro»iforifdje Ginri^tung in Slngriff gcnommen; aber auf eine bauernbe unb ganj paffenbe miiffen mir bežf)alb ©erjidjt leiften, mcil
U)ir in bte ?M)itcctur eittfdjneiben unb nad; bem Urtbeitc unfercr tunftfdjule baburd) einen greften ajžifcton in biefelbc bringen nnirben. SSir tuerben aber felbftocrftfinblid) beffrebt fein, fo uiel in biefen beengten SBerfjaltniffen ntoglid), unfcre' Shrafte fiir bic fjeilige <2ad)e cinsufefjen, fjoffenb, auf biefc ŠBeife in ettuas beti aužgefprod)enen SBunfdjett geredjt ju roerben".
£)em furftbifdjofl. Orbinariate luurbe obigcs ^rometnoria iibevmittelt, bantit e§ bte in biefem ©djriftftiicfe niebergelegten $orfd)lagc unb Sbeeit iiber §ebung bcr $ird)enmufif in nabere Srtoagung jielje, be$ieljung3tt)eife beren 53er* wirflid)nng anftrebe. $er SJČinifter fpridjt gleidjjeitig feine 23ereittmlligfeit auž, jur Gšrreidiung bež angeftrebten ^tuecfe^ nad) ®rafteu mitjuroirfen. luirb oorjiiglid) eine banfenšroertljc Slufgabe beč SaciliettOereineS fein, ben uon bem -33ene^ biftiner Stbte bargelegten 3bceit feine 2Iufmerffam!eit jujuiuenben.
III.
Jšonkurs^crlautkrung.
SDie gtt>eite SDignitat an ber fiaibadjer Statfjebralfirdie, bie SDombedjantei, ift burd) SBeforberung in ©rfe* bigung gefommen unb mirb bicfclbe unterm 20. Sluguft 1877 jur 53ett>erbuttg auSgefdjriebeu.
S)ie @efud)e finb an ©eitie f. unb !. apoftoli|'d)e ŽNajeftat ju ftilifirett.
®ic burd) Snbfafl evlcbigte fturatie Budanje luirb jur 23etuerbuttg au$gefd)rieben. 2)ie bejiiglidjen ©efudje-finb biž 10. (September b. 3- anf)er einjufenbett.
IV.
(Eljronik iicr piojefe.
®etn §errn Josef Jaklič, ^farrfooperator in Treffen, luurbe bie $Pfarre Altlag, int 2)efanate Gottschee, unb bem Jperrn Alois Kummer, ^farrfooperator in Naklo, bie -pfarre Lese, im SJefanate Iladmannsdorf ticrtiefjen.
§err Martin Vodir, ^farrtooperator unb ©djulfatedjet in Iladmannsdorf, rourbe alg Slbminiftrator ber oa= fanten SPfarre Goriče befieUt.
SBerfe^t nmrbctt bie £>erreu: Anton Stenovec, ^Pfarrfooperator in Vigaun ate foldjer nad) heil. Kreuz bei Thum-Gallenstein; Anton Korbič, SPfarrfooperator in Cirknica, nad) Vigaun in Oberkrain; Michael Koželj, $Pfarrfoope* rator in Ig, nad) Cirknica; Nikolaus Križaj, ^Pfarrfooperator in Dragatuš, nad) Ig; Johann Kljun, ©tabtpfarrfoope* rator bei St. Jakob in Laibach, ate ©tabtpfarrfoopcrator unb @d)ulfated)et nad) Radmannsdorf, unb Anton Zupančič, ^pfarrfooperator in Cerklje alž ©tabtpfarrfooperator nad) St. Jakob iit Laibach.
S n ben jeitlidjeu SRufjeftanb ttmrbeu »erfefct bie §erreu: Johann Pogačnik, SPfarrfo operator in heil. Kreuz bei Thurn-Gallenstein, unb Ignaz Ključevsek, ^farrfooperator iu Scharfenberg.
©eftorbett finb bte §erren: Johann Dolničar, Slbminiftrator ber Sofalie heil. Kreuz in Planina ob Assling, am 2. Stuguft, unb Johann Štupar, Ortžfurat in Budanje, am 15. Stuguft b. 3., uttb tuerben biefetben bem ©obete beS ®iojefan=$leruž empfotjteu.
V.
(EoUfgtum JUot)|tanum.
Stt bas fiirftb. Suabeufcminar — Collegium Aloysianum — finb fiir baž fommenbe <§d£)uljaf)r 1878 nad)fotgeube-@t)tnnafialfd)ulcr neu aufgenonunen morbett:
II. ©l)titu.=Glnffe: Erker Alois unb Kramer Johann au« Mitterdorf in Gottschee, Kržišnik Josef bon St.
Leonhard bei Selzach, Pavlin Franz aus Flodnig, Pogačnik Franz auž Neumarktl,
Prestol’ Jakob auš Flodnig.
III. „ n Žužek Alois aitž Planina (Wippach).
IV.	n	n	Šušteršič Franz au§ Gleiniz.
V.	„	n	Bulovec Michael Don Krainburg,	Honigmann	Franz au«	Unter-Luschin,	^Jfarre Mitter-
dorf in Gottschee.
VI.	„	„	Kušar Franz oon Reteče, Sturm	Johann Don	Haselbach	ob Polland.
SSom fitrft6ifd^ofCi(f)cn £)rbinariate	am 22. stuguft 1877.
^»erauSgebcr unb fiir bic SHcbottion Bcrantmortlic^: Martin Pogačar. — ®rud ber „N&rodna tiskarna" in iiatbat^.