Sin. 155.
V mm, V IM, line 14. iOHIfl 1925. Posamezna Številka stane 3 Din LflO Lffl.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... .120
ta celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
v Jugoslaviji .... Din 60 v Inozemstvu.... . 80
S t^ciemslco prilogpo ^Ilustrirani Slovenec"
Cene insem/om:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din l-50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din V— in 4 -, oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva pc prazniku ob 4. uri zfutrai
Pošinina plačana v gotovini
UredniStvo je v Kopitarjevi nlici 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (zn inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga tn Dunai 24,797.
Ze v soboto so prihajali z vlaki z vseh tftrani v Ljubljano posetniki na kongres za proučavanje vzhodnega bogoslovja. K slovesni otvoritvi v škofijskem dvorcu v nedeljo se je zbralo več sto udeležencev.
GOSTJE.
Škofje so se zbrali na kongres sledeči: dr. Leopold P r e č a n, metropolit olomuški, dr. Ante B a u e r, nadškof zagrebški, O. Rafael R o d i 6, nadškof belgrajski, msgr. Henrik j Przezdziecki, škof podleski (Siedlce), dr. Avguštin H1 o n d , škof katoviški, dr. Dio-nirij N j a r a d i, škof križevski, dr. Josip M a- | ruSič, škof senjski; kongresa sta se udeležila seveda'tudi gg. škof ljubljanski dr. Anton B. Jeglič in škof mariborski dr. Andrej K a r 1 i n.
Iz Srbije so prišli med drugimi: univerzitetni profesor prota Stevan D i m i t r i j e v i 6 s soprogo, univ. profesor dr. Dimitrije S t e -fanovič s soprogo, univ. profesor dr. Lazar M i r k o v i č s soprogo, ruski časnikar Aleks-jej Sidorov, asumpcionist P. Privat Be-l a r d, več profesorjev, duhovnikov in akademikov.
Iz Rima: profesorji Vzhodnega instituta Mihael d' H e r b i g n y S. J., Bogumil S p a - i !5il in M. Viller; profesor grškega kolegija I in generalni prokuralor belgijske benediktin- j 6ke kongregacije P. Placidus de Meester, : msgr. M a i go 11 i od s. Kongregacije za Vzhod, dr. Stjepan S a k a č, fra. Josip B u - i d r o v i č od kolegija Angel, patra S. J. Herzog In Javorka; rektor Zavoda sv. Hieronima msgr. Biasiotti ni mogel priti, pa je poslal kongresu prisrčen pozdrav.
Iz Francije: ravnatelj semenišča Henrik I. O m e z iz Lilla; iz Londona: časnikarka miss Annie Hristič; iz Carigrada: profesor P. Raimund J a n i n , P. Severin S a 1 a v i 11 e; Iz Sofije 0. Damijan G h i u lof f; iz Gurcka dr. P. Anion Seli on; z Dunaja Angelica Alexandrescu.
Iz Poljske: prelat A. O k o 1 o - K u 1 a k, zastopnik mogilevskega metropoli ta dr. Roppa iz Varšave, kanonik C Ii o d n i e \v i c z, znan izza procesa proti škofu Cieplaku in drugo-vom leta 1923. v Moskvi, v katerem je bil obsojen na 10 let ječe, pa pred 5 meseci izmenjan za ruske komuniste zaprte na Poljskem, tudi iz Varšave; prelat Vincencij Balul iz Varšave; asistentka na varšavski univerzi, doktorica juris Sofia Rynkiewicz; Male j B i e 1 o k, župnik iz Pszczyne.
Iz čehoslovaške: Jan S ta vel, kanonik olomuški, msgr. Oldfich Karlik, nadškofov tajnik, univ. profesor dr. Josip Vasica iz Olomuca, msgr. Rafael K o z ž k iz Kromeriža, prof. Fran P e c h u š k a iz Prage, gim. profesor dr. K. K a d 1 e c iz Rokycan, gim. profesor Pavel Kvasnička iz Holešov, šefredaktor Ladislav Z a m y k a 1 iz Olomuca, redaktor dr. Fran Hrachowsky iz Olomuca, dr. Alfred F u c h s iz tiskovnega oddelka ministrskega sveta iz Prage, profesor R. D r a g u e t iz Prage, prof. dr. Ivan M i c h a 1 s k y iz Štramber-ka, P. Josip L e p k a S. J. iz Velehrada, O. Metodij Trčka C. SS. R. iz Prešova, župnik Adolf Parma iz Rešova, župnik Robert B a r t o š iz Ujezda, spiritual Jan M1 č o h iz Ogrskega Hradišta, župnik Gilbert K r i k a v a Iz Madj. B f i š t i c k a, kooperator I>eo P o -spi šil iz Val. Mezeriči, kooperator Jan j Z o n h a r iz Ogrskega Ostroha, katehet Josip ; Baranek iz Val. Plobouky, kooperator Ambrož Lazi k iz Nove Znmky, kooperator Fran- ; čišek J e m e 1 k a iz Val. Mezifiči, učitelj Ka-rol Bartušek iz Ogrskega Hradišta; bazili-janec O. Stepan R e š e t y 1 o iz Munkačeva v Podkarpatski Rusiji.
Iz Hrvatske: univ. profesorji dr. Andrija Z i v k o v i 6 iz Zagreba, dr. J. B a r a c iz Zagreba, dr. Aleksander G a h s iz Zagreba, dr. Stjepan B a k š i č; župnik K e r i č, proviucial očetov jezuitov dr. Anton P r e š e r e n iz Zagreba, frančiškanski provincijal O. Ante Čile o j 6 v i 6 iz Splita, rektor unijatskega semenišča dr. Ivan V i š o š o v i 6, kanonik dr. Frančiškovič iz Senja, kanonik Dimitrije j Nagi iz Križevcov, prolesorja bogoslovja iz 1
Djakova dr. Andrija S p i 1 e t a k in dr. Zvoni-mir Markovič, profesor dr. Jan O b e r -š k i iz Zagreba, profesor bogoslovja P. dr. R o g o š i č iz Zaostroga in P. dr. G u b e r i -u a iz Makarske, gim. prof. dr. S t e i n f 1 iz Karlovca in gim. uč. Stepan K r o p e k iz Bje-lovara, profesor Janko K a 1 a j iz Zagreba, P. dr. E t e r o v i č in P. dr. B e r k o v i c iz Sinja, generalni vikar v Križevcih, kanonik dr. Danijel Š a j a t o v i č, dr. A 1 f i r e v i č S. J. iz Zagreba, rektor jezuitskega kolegija v Sarajevu P. Leopold, gvardijan frančiškanskega samostana v Zagrebu P. Aleksij B e n i -g ar, magister pharmaciae Nikola Segedi iz Zagreba ter mnogo drugih svetnih duhovnikov, župnikov in kooperatorjev rimskega in vzhodnega obreda in redovnikov ter drugih; vsega skupaj je gostov iz Hrvatske okoli 100.
Iz Slovenije same se je kongresa udeležilo okoli 240 laikov in duhovnikov; prisostvuje kongresu ves čas tudi ljubljanski pravoslavni vojni kurat gospoda prota dr. Jau-k o v i č a in veliko članov ljubljanske ruske emigrantske kolonije, med nj mi univerzitetni profesorji in več bivših generalov, akademikov itd.
* * *
V	nedeljo se je v najlepšem prazničnem razpoloženju, h kateremu je veliko pripomoglo tudi izredno lepo vreme, v okusno okrašeni starodavni stolnici sv. Nikolaja otvoril kongres za proučavanje vzhodnega bogoslovja s slovesno pontifiknlno mašo po vzhodnem obredu sv. Janeza Zlatousta.
Cerkveni govor.
Pred pontifikalno liturgijo je govoril dr. ,T T o m a ž i č, ki je lopi o pozdrav il vse udeležence in otvoril kongres, hi naj prinese obilo sadov z bežjo pomočjo:
V	imenu Očela in Sina in sv. Duha bodi pričet ta mednarodni kongres za proučavanje vzhodnega bogoslovja. Bodite pozdravljeni vsi. ki vas je ljubezen do Kristusa in sv Cerkve pripeljala v našo Ljubljano. Sprejmite tudi pozdrave od pripravljalnega odbora za ta kongres, sprejmite pozdrave od prevzv lenega slovenskega knezoškofa dr. Ant. B. Jegliča in od drugega slovenskega škofa, dr. Karlina. V duhu z nami je pa tudi sloven :l i škof dr. Mart:n Slomšek, ki je pred 75 leti z uMano-vitvijo bratovščine dvignil češčenje sv. Cirila in Metoda, teli svetnikov krščanske edinosti, ki je vzbudil smisel za medsebojno spoznavanje vzhodne in zapadne cerkve. Nameni in cilji po škofu Slomšku ustanovljenega Apostolska sv. Cirila in Metoda, so tudi nameni tega kongresa. Proučiti hočemo vzhodno bogoslovje in seznanili se z zastopniki vzhodne cerkve po bližje. Naj vzklije medsebojno spoštovanje in ljubezen, ki naj rodi željo po združitvi in to naj nas nagiba, da delamo za edinost vsega krščanstva. Papeži blagoslavljajo vse one, ki imajo voljo delati za edinost v Cerkvi. Znanstveno delo tega kongresa naj bo v zvezi z molitvijo korak k cerkveni edinosti. Če uvidimo, kako zelo je potrebna edinost, to je, da vse verske družbe, ki mislijo krščansko, složno delujejo na zemlji, nam je jasno, kolikega pomena so zborovanja, ki se bodo te dui vršila. Kristus hoče, Ha je njegova Cerkev ena in edina. To .ie razodel večkrat, ko je govoril o eni čredi in enem pastirju, najbolj jasno je to povedal na zadnji večerji, ko je rekel: »Sv. Oče, ohrani jih, da bodo eno, kot midva, ohrani pa tudi vse one. ki bodo po njih (apostolih) verovali, da booo eno". Iz bistva in pojma Cerkve same pa sledi edinost. Cerkev je kraljestvo na zemlji, če pa ni v edinosti (Slomšek), so sovražniku odprla njega vrata
Kdor torej želi obstoj Cerkve Kristusove, mora želeti tudi edinstvo. In danes je še posebno potrebna edinost, ker se združuje brez-verstvo z boljševizmom k skupnemu napadu na Cerkev Kristusovo Razlike med vzhodno in znpndno Cerkvijo so malenkostne, ker nas združuje skupno češčenie nroo« Rošnjega Telesn ^ s^cnje Matere Božje. Povsod molimo tudi za cerkveno edinstvo. Vzhodni na-
i rodi imajo še posebne zasluge za češčenje Ma-! tere Božje. Najlepše Marijine slike smo dobili j iz Vzhoda.
Molimo vsi, prosimo Očeta, naj z ozirom j na svojega Sina, ki se mu daruje na oltarjih vzhoda in zahoda in na priprošnjo Device Ma-| riie ter sv. Cirila in Metoda bogato blagoslovi ' vsa zborovanja tega kongresa. Ne nehajmo se truditi dotlej, dokler ne bomo vsi eno, dokler ne bo edinosti v Cerkvi Kristusovi.
SVETA LITURGTJA PO OBREDU SV. JANEZA ZLATOUSTA,
ki se je nato pričela, ni samo vseh navzočih očarala po svoji čestitljivi lepoti, ampak tudi , duše vseh povzdignila v resnični, globokoob-čuteni pebožnosti k Bogu. Naša starodavna | stolnica je v nedeljo v prvič, kar obstoja, vi-| dela liturgijo vzhodnega obreda po sv. Janezu i Zlatoustu, in sicer v staroslovenskem jeziku, I ki tudi na Vzhodu ni vsakdanjost, ampak se j obhaja le ob prav velikih praznikih. Daroval I je sv. liturgijo križevski škof dr. N j a r a d i i ob številni azistenci; bila je to takozvana kon-celebracija, kjer je darovalo sv. mašo obenem pet svečenikov. Prekrasen glas škofa se je spajal z glasovi dijakona in hipodijakona ter j korom, ki je bil sestavljen iz pevskega dru-' širta »Ljubljane< pod vodstvom g. oper-! nega dirigenta N e f a t a v čudovito harmonijo. Mnogoštevilno občinstvo, ki je cerkev do , zadnjega kotička napolnilo, se ni moglo dovolj načuditi, kako dovršeno je pevsko društvo »Ljubljana«' ob tako težavnih prilikah j zmoglo svojo nalogo, da nam poda pristen utis te čestitljive, v dno srca segajoče liturgije, ki 1 je trajala od 0, do pol 12. ure dopoldne. V prvi vrsti je to zasluga gospoda dirigenta Nefata. K temu izrednemu utisu je pripomoglo tudi vse drugo: svečano razpoloženje vseh navzočih sploh, svečana vzhodna liturgična oblačila, zavest, da druži vse ena velika, vzvišena misel: zedinjenja cerkva v eno samo vseobsegajočo Kristusovo Cerkev. Sveti maši so prisostvovali poleg pobožnega občinstva vseh slojev zastopniki vseh svetnih oblasti, mesta in vojaštva. Enako ganjeni so bili tako katoliki kakor navzoči pravoslavci, bratje Srbi in ruski emigranti, ki so se daleč tavajoči od svoje do-movine. čutili lo nedeljo mogoče najbolj domače med nami kakor sploh kdaj.
OTVORITEV KONGRESA V KNEZOŠKOFIJSKI PALAČI.
Po sveti liturgiji so se podali odlični gostje kongresa v veliko dvorano knezoškofijske • palače, kjer se je kongres ob pol 12 predpol-dne slovesno inavguriral.
Najprej je, najprisrčneje pozdravljen, knezoškof dr. Anton B. Jeglič, v daljšem govoru označil pomen kongresa, nakar je rav-| natelj ordinariatne pisarne D o s t a l prebral sledeče pismo sv. očeta:
Častitemu bratu
Antonu Bonaventuri, škofu ljubljanskemu
v Ljubljani.
PIJ XI.
Častiti brat, pozdrav in apostolski blagoslov.
Prav drago Nam ie bilo nedavno obvestilo Našega ljubljenega sina kardinala Ivana Tacei, ki načeluje sv. zboru za vzhodne zadeve, da se bo te dni v Tvoji prestoliei vršilo zborovanje, ki se bodo na njem sešli možje izvrstno izobraženi v vzhodnih študijah, kakor ie bilo kaj koristno sklenjeno lani na velehrad-j skem zborovanju, ki smo ga Mi pohvalili, i Gotovo ie obžalovati, da jc malo mož, ki bi bili vsestransko poučeni o vzhodnih zadevah in da so raztreseni po vseh pokrajinah. Zato je nad vse koristno, da se večkrat (to je vsaj vsako leto enkrat) snidejo, ne le da čim globlje in obširno razpravljajo o vsem, kar zadeva vse-občno edinost Cerkve, ampak da se čim uspešneje objavijo znanstveni zaključki in posvetovanja. Zaio se veselimo, da se
i bodo tega prvega zborovanja o vzhodnem bogoslovju udeležili učitelji Našega | rimskega orientalskega instituta 7. drugimi izkušenimi možmi, da bodo zboro-valcem podali najvažnejša poglavja vzhodnega bogoslovja in da bodo vzbudili nove obdelovalce ie vede, ker smo prepričani, da bo iz pravega spoznanja stvari vzklilo v ljudeh pravično umevanje in odkritosrčna blagohotnost, ki bo v zvezi s Kristusovo ljubeznijo verski spra-I vi in edinosti z božjo pomočjo silno ko-j ristila. Ne nehaj torej, častiti brat, tako koristno stvar krepko podpirati, v zvezi 7. onimi, ki so ti pomočniki pri delu, predvsem z jako spretnim doktorjem Frančiškom G r i v c e m , ki si je v teh študijah pridobil lepih zaslug. Mi pa prosimo iskreno po priprošnjikih sv. Cirilu in Metodu, apostolih vaših pokrajin, za I vas modrosti sv. Duha. V zagotovilo božjih darov in Naše ljubezni Vam bodi apostolski blagoslov, ki ga v ljubezni Gospodovi podeljujem tebi, častiti brat in vsem, ki se bodo zborovanja udeležili.
Dano v Rimu pri Sv. Petru, dne 29. junija 1925. v četrtem letu našega vladanja.
Pij Papež. XI., m. p.
Nalo je predsednik pripravljalnega odbora za kongres, univ. profesor dr. Fran G r i -v e c pojasnil, kaj je namen kongresu, ki ni unionističen, uajmenj pa propagandističen, ampak naj služi samo pospeševanju prouča-vanja vzhodnega bogoslovja med katoliki.
Po tem govoru je dekan teološke fakultete prelat dr. S 1 a v i č predlagal p r e z i d i j k o n g r e s a in sicer za častni prezidij vse navzoče škofe, v prezidij pa: dr. Leopolda P r e č a n a, nadškofa olomuškega, škofa ljubljanskega dr. Jegliča iti škofa križevskega dr. N j a r a d i j a. Za znanstvene seje je predlagal za voditel ja P. Mihaela d' H e r b i g n y in dr. Franca G r i v c a. Za tajnika: profesorja dr. Franca Luk man a in dr. Andreja Snoja. Za slovenska in hrvatska popoldanska zborovanja, namenjena širšemu občinstvu je predlagal za voditelje dr. Kamila Doč-kala, kanonika dr. Alojzija M r ha rja in rektorja dr. Ivana Višoševiča. Za zapisnikarje: profesorja Jerneja Pavlina, dr. Cirila Potočnika in vikarja Franca Kore-t i č a. To se je sprejelo per acelamationem.
Nato je prevzel, toplo pozdravljen, predsedstvo nadškof dr. Prečan in se v uprav i izbrani latinščini, ki je po svoji dovršenosti | bila mojstrsko delo, zahvalil na izvolitvi, re-j koč, da prinaša pozdrave z groba sv. Metoda j na Velehradu. Pozdravil je vse navzoče in se : spominjal dveh udeležencev lanskega vele-hradskega kongresa, ki ju je Bog medtem poklical v večnost, škofa nitrskega dr. Col-b r i e - F i s c h e r j a in praškega profesorja dr. S t e y s k a 1 a.
Sledili so pozdravi.
V imenu mogilevskega metropolila dr. Edvarda Roppa je pozdravil kongres prelat Anton O k o 1 o - K u 1 a k. — V imenu bolgarskega katoliškega episkopata je pozdravil udeležence kapucin o. Damijan G h i u 1 o f f. — Nato je P. N. D' H e r b i g n y, rektor Orientalskega instituta v Rimu, pozdravljajoč kongres, naglašal, da so uprav Slovani poklicani za proučavanje krščanskega Vzhoda. — Dr. S1 a v i č je pozdravil kongres kot dekan teološke fakultete ljubljanske univerzo v imenu fakultete. — P. Lep ka je pozdravil navzočo i v imenu češkoslovaške provincije Družbe Je-| zusove, ki ji je poverjeno vodstvo Stojanovega I Doma na Velehradu. — Po tem pozdravu je j vstal nadškof dr. Prečan in se v toplih be-' sedali spominjal pokojnega metropolita olomuškega dr. Antona Cirila Stojana. prijatelja dr. Krekovega, ki se mu imamo toliko zahvaliti za razširjenje Ciril-Metodijske ideje. — Slednjič je izpregovoril dr. Andrija 7. i v k o -vič. ki ie pozdravil kongres v imenu teološke fakultete zagrebškega vseučilišča.
Ob pol 1 popoldue je nadškof dr. Prečan zaključil zborovanje,
Strmi 2.
SLOVENEC, dne 14. Julija 1925.
Stev. 155.
SLAVNOSTNA AKADEMIJA V ( AS L SV. CIRILU IN METOODU.
Ob 3 popoldne se jc vršila v stolnici ljudska pobožnost za cerkveno edinstvo. Najprej j.' govoril P. Val. Učak o nesreči, ki je zadela vse kristjane z razkolom ter o delu za i 'nsi veno Cerkev. Govornik je poudaril posebno tri misli, ki se tičejo ravno Slovencev, da pomagajo pri tem misijonskem delu. Katoliška dolžnost kot taka nas sili, da ne odrečemo pomoči Apostolstvu sv. Cirila in Metoda. Poleg tega pa je naša narodna dolžnost, ki nam veleva sodelovati. Kot Slovani imamo mnogo več sposobnosti in več izurjenosti, da delamo med brati za cerkveno edinstvenost. Končno je pa tudi marijan-s k a dolžnost, ki zahteva posebno od vseli kongregacij več smisla in požrtvovalnosti pri tem misijonstvu.
Nato so se vršile slovesne svete litanije, pri katerih so peli vsi navzoči verniki. Petje je očaralo vse, in navzoči gostje Poljaki, ki so skupnega ljudskega petja v cerkvi vajeni, niso mogli dovolj pohvaliti, kako lepo poje naše ljudstvo.
Cerkvena pobožnost je bila uvod k akademiji v proslavo sv. Cirilu m Metodu, ki se je nato vršda v veliki dvorani Uniona, kamor •o množice hitele.
Velika dvorana Unionova je bila slavnostno okinčena. V ozadju na odru je bila alfka sv. Cirila in Metoda, ki jo je narisal za to priliko ruski umetnik-emigrant. Na odru •e je razmestil odbor za kongres, to je, njega predsednik dr. G r i v e c , ki ga je množica navzočih prisrčno pozdravila, dr. L u k m a n in dr. Snoj. Tudi galerija je bila napolnjena občinstva, moškega in ženskega. Krasen je bdi pogled na odlično publiko v dvorani. Navzoč je bil ves episkopat z dr. Prečanom na čelu, dr. Vilko Baltič kot zastopnik vlade, zastopniki ostalih oblastev, g. gerent Likozar kot zastopnik mesta Ljubljane, rektor dr. Hinterlechner kot zastopnik univerze, general Živkovič kot zastopnik garnizije, don Roberto Bruzzone kot zastopnik generalnega konzula Italije, ki je ns dopustu in tajnik konzulata, g. Leto, g. S i -b e r t kot zastopnik češkoslovaškega konzula dr. Beneša, ki je na dopustu, francoski konzul mons. F 1 a c h e , belgijski konzul g. Dular in portugiški g. Š t r u c e 1 j. Med občinstvom so bili prelati, svetna duhovščina, zastopniki najrazličnejših redov, laiki, mnoge dame, univerzitetni in drugi profesorji, častniki, akademiki, člani in članice Marijinih kongregacij — pestra in prekrasna slika, na galeriji v ozadju pa pevsko društvo Ljubljana pod vodstvom g. Nefata.
Akademijo je otvoril dr. Fran G r i v e c , ki je izvajal:
Ex Oriente hixl Z Vzhoda luči Z Vzhoda nam vzhaja solnce, z Vzhoda je prisijalo božje solnce — Jezus Kristus. Z Vzhoda sta prišla naša apostola sv. Ciril in Metod, da sta Slovanom prižgala luč svete vere in krščanske prosvete.
Na vzhodnem nebu žare zvezde velikih cerkvenih očetov, ki so bili naši veri očetje. Na krščanskem Vzhodu bivajo narodi, s katerimi nas vežejo mnogotere vezi sorodnosti in ljubezni.
Vzhod je dežela svetih spominov. Z Vzhodom nas vežejo vezi spoštovanja, ljubezni in hvaležnosti.
Vzhod je bajna in zagonetna dežela starodavne kulture. Ta kultura je pred vsem verska, bogoslovska. Kdor hoče poznati in razumeti Vzhod, ta mora poznati vzhodno versko kulturo in bogoslovno znanost.
Pred desetletji je bilo občevanje s krščanskim Vzhodom tako ovirano ali celo pretrgano, da je bilo težko spoznavati in proučevati vzhodno cerkev in vzhodno bogoslovje. Te ovire in meje so sedaj porušene. Sedaj šele spoznavamo, kako nedostatao je naše poznavanje krščanskega Vzhoda. Zbuja se želja in zavest, da je treba pospešiti proučevanje vzhodne cerkve in vzhodnega bogoslovja.
Ta želja in ta zavest je dala nagib za sklicanje našega kongresa. Naš kongres žc v naslovu izraža strogo akademski znanstveni značaj. Namenjen je katoličanom, da med njimi pospešuje spozna. anje in ljubezen do krščanskega Vzhoda. S kongresom so združena predavanja za inteligenco in ljudske prireditve, da bi se širilo zanimanje za Vzhod in budila želja po razumevanju in edinosti. Vsaka propaganda je izključena. Mi propagiramo samo krščansko ljubezen, a ljubezen nasproti Vzhodu bo toliko večja, kolikor bolj ga bomo poznali. (Samo po sebi se razume, da bo iz boljšega vzajemnega spoznavanja sledila tudi večja želja po edinosti. Ideja ljubezni, pomir-Ijivosti in vesoljnega krščanskega edinstva je tako vzvišena, da se ji mora klanjati vsak, kdor še spoštuje visoka načela krščanske vere, morale in prosvete.
Zavest, da je proučevanje Vzhoda potrebno, jc tako velika, ideja vesoljne krščanske edinosti je tako važna in vzvišena, da je priklicala v Ljubljano izredno veliko število odličnih gostov. Pripravljali smo skromen enanstveni shod, a nepričakovano se je razvil Velik mednarodni kongres. Ljubljana že dolgo li pozdravljala toliko tako odličnih gostov.
Navzočnost toliko in tako odličnih goltov in tako odličnega občinstva nam je do-\az, da je ideja, ki je dala povod temu shodu velika in važna — važna n« samo za vero kt 1
znanost, ampak važna za bodočnost v»eh krščanskih in kulturnih narodov.
Dr. Grivec je nato prečital brzojavko, ki se je poslala Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru I.
Pozdrav kongresa kralju.
»Prvi kongres za študij istočnega bogoslovja, ki je zbral ▼ Ljubljani okoli 500 udeležencev iz Jugoslavije, Čehoslovaške, Poljske, Bolgarije, Avstrije, Turčije, Italije, Francije, Belgije in Anglije pošilja Vašemu Veličanstvu najudanejše in najspoštljivejše pozdrave.<
Občinstvo je brzojavko kralju viharno odobrilo in aklamiralo.
Nato je pozdravil predsednik vse navzoče, predvsem episkopat, nato velikega župana dr. B a 11 i č a kot zastopnika vlade, ki je kongresu izkazala izredno naklonjenost, kar so spričali vsi goetje; g. generala Trifkovič a, potem Likozarja kot zastopnika mestne občine, ki je šla z vsemi silami nasproti kongresu, tako da se vsi udeleženci v gostoljubni Ljubljani res počutijo kakor doma, konzularni zbor, zastopnike b e 1 g r a j-ske pravoslavne fakultete (Viharno odobravanje), s katerimi vežejo katoliške teologe v Ljubljani od nekdaj najgloblje vezi prijateljstva, zastopnike papeževega Vzhodnega instituta, rektorja ljubljanske univerze dr. Hinterlechnerja (Prisrčne ovacije), pri čemer predsednik poudarja, da je naša ljubljanska univerza res nima mater vseh znanosti, brez katere bi tudi današnjega kongresa ne bilo, brate Čehoslovake, Poljake, Hrvate (Velike ovacije), sinove plemenitega naroda francoskega (Burni živio-klici), one, ki so prihiteli iz Anglije, Avstrije, Romunije, 11 a 1 i -j e (živio-klici), gospoda ljubljanskega pravoslavnega vojnega kurata, proto dr. Janko-vida (Veliko odobravanje), profesorje ljubljanske in zagrebške teološke fakultete, stolni kapitel ljubljanski in sploh vse prelate, zastopnike med nami v pregnanstvu živečega mnogotrpečega ruskega naroda (Občinstvo prireja velike ovacije ruskim gostom-emigrantom), ki so mnogo sodelovali pri pripravah za kongres, prevzeli redi-teljstvo in pomagali okinčati dvorano, končno pevskemu društvu »Ljubljani«, zlasti pa g. dirigentu Nefatu (Živahni živio-klici), ki je vodil petje v stolnici čisto v duhu ruske glasbe. Zahvali tudi Ljubljano, ki je dala gostom stanovanja in jim napravlja bivanje izredno prijetno in ljubo. Poudarja na koncu še, kako so visoke ideje, ob katerih se pozabljajo vsi prepiri in razdori, ki vse duhove, tudi sicer najbolj nasprotne, medseboj združujejo, in to je v prvi vrsti ideja, ki nas je danes zbrala! (Velik aplavz.)
Nato je pevski zbor «Ljubljane« prekrasno zapel mogočni »M n o g a j a 1 j e t a !< Bort-njanskega.
Sledil je P. dr. Gvida Rantov slavnostni govor o
SV. CIRILU IN METODU
Leto, ki v njem živimo, je znamenito za ves slovenski narod, znamenito zato, ker se je v naši prestolici prvič, in upamo, ne zadnjič zbralo tako veliko število odličnih učenjakov, da v bratski ljubezni pretresajo velevažna verska vprašanja. In tudi še iz drugega vzroka imenitno leto! To leto je namreč tisoč štirideseti pot, Iti ga dela zem1'" okrog solnca božjega, kar je zapustil zveličani duh sv. Metoda našo zemljo. Tisoč štirideset let je, kar gleda poleg blaženega brata svojega Cirila neskončno lepoto, resnico in dobroto večnega Boga, tisoč štirideset let je, kar prosi za mili svoj slovanski rod. Primerna prilika pač, da se solunskima bratoma zahvalimo za dobrote, ki sta nam jih izkazala, ko sta bila med nami na zemlji, primerna prilika, pravim, da jih, zbrani v tako odlični družbi, dostojno proslavimo.
Razmišljujmo zgodovino kraljestva božjega na zemlji in videli bomo, da je božja previdnost izbrala izredne osebnosti, da na čudovit nadnaravni način izvršujejo naloge, ki jim jih je Bog odkazal. K tem občudovanja vrednim za vse čase, spadata tudi apostola Slovanov: sv. Ciril in Metod. Kolikor bolj raz-mišljujemo njihovo delo, toliko bolj globoko klanjamo polni spoštovanja in hvaležnosti svo jo glavo pred njniovim genijem, ki je po svoji previdnosti, globokosti, smotrenosit in po svojih sredstvih prehitel po času več stoletij. Katero ljudstvo se more ponašati s takimi možmi? V zgodovini in načinu njihovega življenja ter delovanja imajo vladarji in voditelji slovanskih narodov i zborne svetovalce, bogo-slovci sijajne zglede učenosti in plodovitosti, dušni pastirji zgled neumorne delavnosti v vinogradu Gospodovem, škofje vzor gorečih apostolov in zagovornikov ljudskih pravic, vsi zgled svetosti in gorečnosti za čast božjo.
Nimam namena podrobno popisovati delovanja sv. bratov. Samo na nekatere momente hočem opozoriti. Ko so se Arijci razšli p<, svetu, je bil na jugu že davno »beli dan«. Grkom vzhaja veselo solnce, ki veličastno sije tudi že nad slavnim rimskim mestom — slovanski rod pa pokriva na mrzlem severu še temna noč; mine stoletje za stoletjem, solnce grško slave je že nizko na zapadu, po latin- , skem svetu se daljšaj ovečerne sence, v svetli iutranji zarji se prikaže čilo germanstvo — nad Slovani le komaj svita, v sivi megii se ' težko razločno semtertja prikazuje naše ime. j Vasalo se Je iflzcvitalo krščanstvo na tc©loin 1
jugu. Slovani so še vedno zmrzovali v poganstvu na ledenem severu. V teku stoletij pa so se naselili po raznih pokrajinah, tako da je bilo ob koncu sedmega stoletja dovršeno veliko preseljevanje raznih slovanskih plemen. V 8. in 9. stoletju stopajo ta plemena že kot samostojni narodi v zgodovino.
V drugi polovici devetega stoletja (863) sta nastopila sv. solunska brata svojo apostolsko delovanje. To delovanje se ni omejilo samo na slovansko pleme, ki je prebivalo v Veliki Moraviji in Panoniji, ampak je direktno ali indirektno posegalo v življenje vseh Slovanov; zato po pravici zaslužita ime bv. slovanskih apostolov in kot take jih priznavajo vsi vzhodni in zahodni Slovani.
Velikanskega kulturnega pomena za ves slovanski rod je iznajdba slovanskih črk po sv. Cirilu, ki je s svojim bratom Metodom prestavil velike dele sv. pisma in najpotrebnejše molitve ter tako postal ustanovitelj slovanske književnosti in kulture.
S tem, da sta sv. brata ustvarila slovansko liturgijo in cerkveno organizacijo, sta delala v duhu krščanskega univerzalizma. V nasprotju omejenosti tedanje dobe sta slovanska apostola posebno globoko in živo umevala mednarodni in vesoljni značaj Kristusove vere in ljubezni njegove, ki je enako namenjena za vse narode in vse stanove. Narodno slovansko bogoslužje naj bi tudi preprostemu slovanskemu ljudstvu odpiralo vse studence krščanske vere; krščanstvo naj bi bilo enako dostopno vsem preprostim kakor aristokratom, ki so se mogli naučiti latinsko ali grško. Isto demokratično teženje se javlja v Ciril-Metodovem slogu, v njunem načinu razširjevanja svete vere in v verskem pouku. V svojem bogoslovnem nauku, v izvirni misijonski metodi, v slovanskem bogoslužju in cerkveni organizaciji sta spretno izrabila in krepko naglašala one krščanske ideje, ki bi mogle ohraniti in utrditi krščansko edinstvo.
Zadosti dolgo je ležalo medsebojno nepo-znanje nad mnogimi slovanskimi plemeni, dolgo je bila njihova kultura od strani drugih narodov neupoštevana, dolgo je bila krotkost Slovanov zlorabljena, dražena in s silo zatrta. Toda če kateri, nas sedanji čas sili h kultur nemu in političnemu življenju, k medsebojnemu spoznavanju kot učence istega Kristusa, da bomo svojo dedščino ohranili in dvignili ter pridobili sadovom svojega dela tudi pri drugih narodih veljavo. — Če danes premišljujemo stremljenja slovanskih bogoslovcev, učenjakov in vseh odkritih ter poštenih delavcev na podedovanih tleh očetov, spoznavamo v njih delu obrise plemenitega stremljenja in plemenitih idej apostolov Cirila in Metoda. Kar ti dandanes zasledujejo in kar je za ves slovanski rod neprecenljivega pomena, to sta praktično storila sv. solunska brata na slovenski zemlji Velike Moravije in v obmejnih, po Slovanih obljudenih pokrajinah, da bi namreč Slovani bili močni, neodvisni, v Kristusovi veri edini, v kulturi samorasli in da bi tako tvorili most med vzhodom in zahodom.
Zal, da se niso teh prvotnih cirilo-meto-dijskih idej pravočasno oprijeli! Vsled politične kratkovidnosti in needinosti je padla Velika Moravija, po večini je bila v teh pokrajinah iztrebljena slovanska lilurgija, s k"tero je tudi v naših deželah izginil cirilo-metodij-ski duh.
Zdaj uživata sv. brata večni mir v naročju božjem že več kot tisoč let. Učimo naš slovanski rod solunska brata spoznavati in spošto-i ati, častiti in ljubiti, ne le, kakor pozna in časti druge svetnike božje, ampak tako, kakor gre njima, ki sta slovanski rod poznala in ljubila, kakor nihče drugi pod solncem. Slavimo jih z iskreno željo, naj bi se vsi narodi, ki jih druži sveti spomin slovanskih apostolov zedinili v veri in ljubezni sv. Cirila in Metoda!
Po govoru dr. Ranla, ki so mu vsi z največjo pozornostjo sledili, je pevski zbor »Ljubljane« zapel Bortnjanskega Dostojno jest, kar je bil najdostojnejši uvod k govoru prof. dr. Griv ca ob petindvajsctletnici smrti velikega
VLADIMIRA SOLOVJEVA
Leta 1910., ob desetletnici smrti Vladimira Sergejeviča Solovjeva, je ruski filozof Sergej Bulgakov pisal, da je veličina Solovjeva podobna visokim goram, ki se dvigajo pred nami tem višje, kolikor bolj se od njih oddaljujemo; vedno so nam pred očmi, po njih se orientiramo. Te besede so še bolj resnične letos ob 25 letnici smrti Solovjeva.
Ruski narod ima v svojem značaju mnogo krasnih potez, po katerih spada med prve, naj-idealnejše in najbolj simpatične narode na svetu. Mnoge teh izrednih idealnih črt ruskega naroda so poosebljene v Vladimiru Solovjevu. Dostojevskij trdi, da je ruska narava široka kakor obširna matuška Rusija, — in da je široka vesoljna univerzalnost značilna črta u-kega duha. Po tej široki univerzalnosti se odlikuje Vladimir Selovjev, največji ruski filozof, obenem velik in eden največjih teologov katoliške in pravoslavne cerkve. Z veliko bistroumnostjo je razmišljal o skrivnostih Kristusove cerkve, mističnega telesa Kristusovega in o teni predmetu zapisal nekatere misli, ki presegajo vse, kar se je pred njim pisalo o globokih skrivnostih neveste Kristusove. Njegov vseobsežni duh se je vglobil v trdno prepričanje. da je krščanstvo vesoljno in da mora biti Kristusova cerkev vesoljna in objemati vso narode; bistroumno Je dokazosaL da ie .v jjiiflr
nu osnovnih krščanskih načel, v Interesu vere in prosvete potrebno edinstvo krščanskega Vzhoda s katoliškim Zapadom. O tem je razmišljal tako globoko in bistroumno, da v mnogem oziru presega vse, kar se je doslej na tem polju mislilo in pisalo. V mnogem oziru je on največji prerok cerkvenega edinstva.
Ves kulturni svet brez razlike vere in narodnosti se klanja velikemu duhu Solovjeva. Njegova dela se prevajajo v vse svetovne jezike. Solovjev se splošno prišteva med največje može nove dobe.
Slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod sta bila velika apostola vesoljnega cerkvenega edinstva. Kot glasnik božječloveškega vesoljnega krščanstva in kot prerok edinstva med Vzhodom in Zapadom spada Solovjev v Ciril-Metodov krog. Zato danes ob proslavi sv. Cirila in Metoda in ob triumfu Ciril-Me-todove ideje slavimo tudi 25 letnico smrti Vladimira Solovjeva.
Ob tej priliki še enkrat pozdravljamo rojake Vladimira Solovjeva in izrekamo simpatije velikemu mučeniškemu ruskemu narodu. Ivan S. Turgenjev se je v pregnanstvu tolažil z blagozvočjem ruskega jezika in vzklikal: »Neljzja včritj čtoby takoj jazyk ne byl dan velikomu narodu!« Danes ob 25 letnici velikega ruskega filozofa, pesnika in teologa pa kličemo trpečim Rusom: »Neljzja vžritj čtoby takoj filozof ne byl dan velikomu narodu!« S Solovjevom se tolažimo, da je i v nesreči nad | nami in pri nas Bog — Emanuel. Zato brezsil-no je zlo, z nami je Bog!
Zato slava spominu Vladimira Sergejevi-i č a Solovjeva I
j Govoru, ki je napravil globok vtis, sta j sledili deklamaciji dveh pesmi Solovjeva, ka-| tere je prednašal ruski akademik g. Š. Ku-' ratov in sicer: »Ex Oriente 1 u x« in ( »Emanuel«. Deklamator je govoril z ognje-I nim temperamentom, ki je vsa zanesel v vl-I soko-idealni svet enega najglobljih mislecev j krščanstva in slovanstva. Nato je »Ljubljana« 1 zapela čudovito lepo skladbo Česnokova j »Blaženi«, v kateri je tenorski solo z izredno nežnostjo pel g. Burja.
Pozdravi gostov.
Nato so sledili pozdravi navzočih dosto« janstvenikov in gostov.
Dr. Henrik Przezdziecki, škof pod-leski, je pozdravil navzoče v imenu škofov poljske republike in poljskih vernikov vseh obredov, Želel je, naj bi Zapad čimgloblje spoznaval Vzhod, pa tudi Vzhod Zapad!
G. veliki župan dr. Vilko Baltič pozdravi navzoče najprisrčneje v imenu obiasti. Slovenci — je dejal — smo lahko ponosni, da se baš I. kongres za proučavanje vzhodnega bogoslovja vrši v Ljubljani. Shod ni lokalnega pomena, ampak je pravi mednarodni kongres. Želim, da bi kongres dosegel one visoke cilje, ki si jih je stavil. Želim dalje, da bi vsi z naše dežele ponesli najboljše vtise. Še enkrat: Bodite prisrčno pozdravljeni!
G. Anton Likozar je v prisrčnih besedah pozdravil kongres v imenu ljubljanske občine, želeč, da bi se gostje počutili domače v našem mestu in da bi Bog rosil na delo kongresa obilo blagoslova!
Pozdrava zastopnikov državne in mestne oblasti sta bila od navzočih z velikim odobravanjem sprejela.
Istotako je bil burno pozdravljen dekan pravoslavne teološke fakultete v Belgradu, dr. Dimitrije Štefanovič, ki je v jako prisrčnih besedah pozdravil vse navzoče želeč, da bi se obe cerkvi čedaljebolj zbliževali, in izražajoč svojo radost nad tem, da se je to zbliževanje razdvojenih sester začelo baš v naši lepi domovini! »Dal Bog, da bi bil ta kongres v korist obem cerkvam, državi in narodu!«
V	vznesenih besedah je pozdravil kongres P. J e m e 1 k a , prinašajoč pozdrave Čehoslovaške, z Velehrada, z groba sv. Metoda, pozdrave od milijonov vernih katoličanov čehoslovaške republike, od Čehov v Ameriki. — Prekrasen je bil pozdrav dr. Pavla Ž i š k a, ki je prinesel pozdrave Slovakov čehoslovaške republike, ki nekdaj niso smeli niti svojih otrok krstiti na imeni sv. Cirila in Metoda, zdaj pa so svobodni!
P. S a 1 a v i 11 e iz Carigrada je prinesel kongresu pozdrave od katoličanov mesta Carigrada, od tamošnjih francoskih misijonarjev, pa tudi od pravoslavnih, ki vsi prisrčno želijo zedinjenja cerkva in s katerimi katoličani živijo v najlepših odnošajih. Tudi grški patriarh je iskren prijatelj zbližanja cerkva. Pozdravljeni od kristjanov v bivši prestolici turške države, ki vsak dan molijo za edinstvo Cerkvel
V	imenu Rusov-emigrantov je pozdravil kongres, živahno aklamiran, pred1 cvlnlk ruskega odbora v Ljubljani univ. prof. Dimitrij Vladimirovič F r o s t. Izjavil je, da je bilo jako prijetno njegovim sonarednjakom, da so slišali danes v stolnici sveto liturgijo po vzhodnem obredu. Srčno se jc zahvalil za ljubezen, ki jo jc izkazal kongres sinovom nesrečnega ruskega naroda.
Istotako globok vtis je napravil nato pozdrav kanonika Chodnievvicza, rektorja petrograjskega kat. seminarja, ki jc bil leta 1923 s škofom Cieplakom in drugimi kat. duhovniki v Moskvi ob boljševikov obsojen in sicer na 10 let ieče. Občinstvo jc; mučenika za krščansko stvar viharno aklamiralo, ko je stopal na oder. Chor1niewicz je bil šele pred 5 meseci izmenian za ruske komuniste, za-
Štev. 155.
SLOVENEC, dne 14. julija 1925.
prte na Poljskem. Dejal je, da ni nikdar mislil, da mu bo kdaj usojeno tu biti. V Rusiji je še mnogo svečenikov, ki ječijo v boljše-viških ječah. Oni tam ne vedo, kaj se godi tukaj; če bi vedeli, bi jih prešinila radost, ki bi jim bolj kot vse lajšala gorke dneve v temnici. Mi tu delamo za zbližanje Cerkve, oni tam zanj trpijo! Bogi kongres tudi od njihovega imena pozdravljen!
Prof. Pehuška iz Prage je pozdravil navzoče v imenu nadškofijskega odbora sv. Cirila in Metoda kakor tudi v imenu kluba duhovništva v Pragi.
Živahno aklamiran, je pozdravil kongres ljubljanski stolni kanonik dr. M e r h a r v imenu osrednjega odbora Marijinih družb. Pozdravi škofa dr. Antona Bon. Jegliča (zborovalci priredijo ljubljanskemu vladiki dolgotrajno ovacijo, tako prisrčno in viharno, kakor nobenemu drugemu — ponovno zaorijo po dvorani navdušeni Živio-klici!). Pozdravi olomuškega nadškofa dr. P r e č a n a , učeni triumvirat iz Rima, pozdravi končno naše požrtvovalno ženstvo. (Buren aplavz.)
Končno pozdravi kongres najprisrčneje ruski protojerej S 1 u c k i j. Kliče: »V Rusiji je razpet Kristus. On nas kliče, da se vsi ze-dinimo! Želim shodu, da bi bil v blagor Rusiji, v blagor celemu svetu!«
Akademijo je zaključil pevski zbor »Ljubljane« z Gerbieevim »Slovanskim b r o -d o m«.
Pozdravna brzojava sta kongresu poslala ikof djakovski dr. Akšamovič, škof na Krku dr. S r e b r n i č , pismeni pozdrav rektor zavoda Sv. Jeronima v Rimu, mons. B i a -s i o 11 i, ruski časnikar iz Pariza Nikolaj K 1 i m e n k o , profesor juridične fakultete v Belgradu 2ivojin P e r i č (živahni Živio-klici) in Ruža 3 u š i 1 o v a iz Brna.
Med drugimi odličnjaki smo videli na kongresu tudi generalnega vizitatorja franč. reda Patra dr. L u 1 i č a in provincijala slovenske frančiškanske province Patra dr, Č e -bulja.
VEČERNA PRIREDITEV V LJIJD-SKEM DOMU.
Ob pol 9 se je napolnil Ljudski dom, kjer •e je vršilo skioptično predavanje o življenju in delovanju sv. Cirila in Metoda. Predaval je prof. dr. A Snoj. Prireditev sta počastila nadškof dr. R. Rodič in škof dr. Njaradi ter veliko število inozemskih, hrvatskih, srbskih in ruskih gostov. Predavanje je trajalo dobro uro. Češkim gostom so posebno ugajale slike je lepimi prizori iz njihove domovine in lanskega velehradskega kongresa.
Ponedelfek, 13.
DOPOLDANSKO ZBOROVANJE V UINONU
Včeraj, v ponedeljek, dne 13. t. m., dopoldne, se je v veliki dvorani Uniona vršilo I. znanstveno zborovanje kongresa. Udeležniki »o napolnili dvorano, med temi najodlič. ino< zemski in domači dostojanstveniki cerkve in zastopniki znanosti. Zborovanje je otvoril nadškof dr. P r e"E a n, pozdravil vse udeležence in se zahvalil vsem, ki so omogočili kongres, predvsem onim, ki so prevzeli kritje izdatkov. Prešel je takoj na dnevni red, predavanje
P. Th. Spačila D. J.: 0 članih-udih Cerkve.
Referent je v tričetrturnem, v mirnem, utemeljenem, jezikovno preciznem in nadvse preglednem predavanju izvajal sledeče: V prvi točki je podal katoliški nauk o članstvu Cerkve. Cerkev je religiozna družba, od Kristusa ustanovljena, vidna in nadnaravna naprava, mistično telo Kristusovo; člani so bistveni deli celote. Za določitev tega, kdo je član, se uporabljajo splošni principi: i. ker Je Cerkev vidna in zunanja, mora biti tudi na zunaj s Cerkvijo zvezan, 2. ker je nadnaravna, mora biti deležen njenega notranjega življenja, 3. ni potrebno, da je ud z vsemi vezmi vezan na Cerkev, je več stopenj; nekdo pripada lahko več ali manj Cerkvi, 4. kdor je enkrat zvezan, je toliko časa zvezan s Cerkvijo, dokler ni pretrgal vezi. — Veljajo torej ti-le aksiomi: 1. Cerkev ni Cerkev prede-stiniranih; 2. krst je potreben in zadosten, iz česar sledijo važne (tri) točke, 3. grešniki so Člani Cerkve, 4. niso pa člani Cerkve formalni krivoverci in javni odpadniki. Iz te zadnje točke slede podrobne določitve za skrite heretike in ekskomunicirane. — Za vse te točke je predavatelj navajal izreke sv. pisma, izreke sv. očetov, koncilov, za zadnje točke je argumentiral iz edinosti Cerkve in cerkvenega nauka. V drugi točki je predavatelj obravnaval pojmovanje vzhodnih cerkva. Soglašajo v glavnem s katoliškim naukom. Pravijo, 1. da jo Cerkev notranja in zunanja, da mora član torej tudi na zunaj biti zvezan, 2. da Cerkev ni Cerkev predestiniranih. 3. da je krst potrebna in zadostna vez 4. Izključujejo tudi heretike in odpadnij.e iu soglašajo tudi v mnogo drugem s katoliškim naukom. Ne ločijo pa jav ne in skrivne herezije, ne poznajo trdne in gotove cerkvene avtoritete. — Nadalje je referent podrobno primerjal oba nauka in se pečal z dvema važnima vprašanjema: Se li heretiki ln f-.b;-'matiki morejo prištevati udom Cerkve, in: jeli katoličane no vzhodnem nauku samem smatrati za odpadnike od Cerkve. Glede nrveca ie navedel razloee za in proti, od
slednjih je poudaril zlasti tega, da so heretiki razdrli zvezo s Cerkvijo, o zadnji točki, so li katoličani po vzhodnem nauku samem odpadniki od prave Cerkve, je predavatelj ugotovil, da ni prvič niti med vzhodnimi teolo- < gi soglasja o tem, da se drugič ne da katoliča- ! nom očitati, da niso krščeni, da so heretiki, ; da so shizmatiki.
Kot drugi referent je nastopil	1
P. M. d'Herbigny:
0 mističnem telesu Kristusovem.
Znani učenjak, ki vodi Vzhodni inštitut v Rimu, je v mehkih, mirnočustvenih besedah, brez retorike, a kljub temu odločno govoril o tej važni temi. Kristusa je treba vedno bolj spoznati, iz Novega testamenta; a ne smemo ga vzeti samo tako, kot je živel v zgodovini, treba ga vzeti kakor še danes živi v Cerkvi. Ne imenuje je zastonj svoje telo, svojo nevesto. Poznanje mističnega telesa Kristusovega je pa tudi ona točka, ki jo imamo skupno z vzhodnimi brati; zato nam more postati globlja vez z Vzhodom. Cerkev je kraljestvo božje, je nevesta Kristusova. Kristus jo je pripravil, od njega je ljubljena, po odrešenju smo vsi v njej združeni in zvezani, s sodelovanjem Kristusa samega. Ljubezen božja je višek, je vse. Obogatiti nas hoče s svojimi bogastvi. Zlasti veliki ruski mislec Solovjev je videl to resnico in jo nam predočil v veliki ideji t e o k r a c i j e , božjega kraljestva na zemlji. V njegovem duhu je delal med nami Jugoslovani veliki škof Strossmayer. Teokracija ni vlada klera, temveč Boga, božje kraljestvo v javnem in zasebnem življenju. Tudi monarhija s pravo demokracijo ima svojo avtoriteto od Boga, ima v Bogu moralno in pravno zaslombo; a kraljestvo božje je še več. izhaja iz svobodne odločitve in sloni na naši volji, da postanemo otroci božji; nismo več služabniki, otroci smo božjega očeta in Cerkev nam je mati. Iz tega sledi teandrizem Cerkve, po Kristusu nas hoče napraviti Bogu podobne in po Kristusu posvečene. Ostanemo ljudje po svoji človeški naravi, a postanemo po včlovečenju božjem božji. V občevanju z nadnaravnim življenjem postanemo deležni nadnaravn. življenja samega; a to življenje ne pride v nas povprečno, splošno in za vsakega privatno, zasebno; to življenje pride v nas tako, da se čutimo člane enote, ude telesa, ki ima vsak zase svoje opravilo, a vsi so združeni po skupnem nadnaravnem jedru v celoto telesa. Za tako pojmovanje Cerkve imamo mnogo dokazov in izrekov v sv. pismu, pri sv. Avguštinu, pri cerkvenih očetih; tudi Leon XIII. in Pij XI. sta bila na tem stališču, da združenost z Bogom združuje in edini vse ude Cerkve. Udov Cerkve torej ne družijo moralne zasluge, udje so realno, istinito združeni po poživljajočem svetem Duhu. Zato sledi iz vsega, da je v enotnem življenju v Cerkvi sv. D u h glavni princip, ki deluje po svetih zakramentih in vstvarja mistično edinost vseh vernikov. To velja za krst, za birmo, za zakrament sv. pokore, predvsem pa je sv. Evharistija oni činitelj, ki nam mora biti živ simbol naše mistične združenosti s Kristusom. Solovjev je tudi to misel o Evharistiji lepo porabil v svojih globokih mislih o cerkvi. Ali je mogoče, da bi bilo več teles in ena glava, več cerkev in v več telesih en Kristus, en sv. Duh? Ne, tudi na zunaj se mora poznati enotnost življenja ne zadostuje notranja enotnost. Kristus ni te enotnosti samo svetoval, formalno jo je ustanovil; Peier je bil glavni pastir Kristusov; ni mogoče reči, spadam k čredi, a ne priznam pastirja. Če je več cerkev, je več glav; a Kristus pozna samo eno nevesto. In najvišja oblast ne prihaja do nas preko Kristusa, ampak preko Petra. Zaključimo torej lahko: Vse merilo mora biti v Kristusu, v meni živi Kristus; ne zadostuje, da smo krščeni, Kristus mora temveč nas oblikovati, Krishis živi v svetu in vse člane giblje v skupen blagor. Življenje v Cerkvi torej sloni na sodelovanju s Kristusom; Kristus živi v njej, od njega je deležna vsega. Zato tudi Va-ticannm poudarja, da naj Kristusa Gospoda poveličuje nauk in življenje vseh udov enega telesa.
Sledilo je tretje predavanje profesorja
Dr. J. Grivca: 0 edinosti cerkve.
Referent je z njemu svojsko temeljitostjo, globoko erudicijo in obenem jasno označil katoliško in vzhodno pojmovanje edinosti in razcepljenosti cerkve. Vzhodni novejši teologi priznavajo pač rimskemu škofu častno prvenstvo po zgodovinskem pravu, ne priznavajo pa primata po božjepravni ustanovi, in vidijo v primatu največjo točko za razdor. Katoliška teologija argumentira za primat z zgodovinskimi argumenti, z izreki cerkvenih očetov, s koncili, z liturgičnimi razlogi. Poleg tega pa se j sklicuje na sv. pismo; torej združuje obojo ■ argumentacijo. Vzhodni teologi pa prinašajo j težave zoper to metodo, zanikajo, da bi primat bil v zvezi s Kristusovimi nameni. Po i njih je zgodovinsko nastal, a tudi zgodovinsko prenehal. Pravijo nadalje, da so izročala in zgodovinske priče nezanesljive, in da so teo- j retične težave za rešitev tega vprašanja. Zato j se je referent v drugem delu svojega predavanja pečal z globljimi in glavnimi argumenti Vzhoda proti primatu. Najprej je argument, ki iz enakosti škofov dokazuje, da je šel Petru le častni primat, nikakor pa ne primat po juris-dikciji. Reči je na to: Cerkev ne argumentira apriorno, temveč zgodovinsko, po izročilih. Drugi aruumeat se naslanja na dejstvo.
Stran 3.
da je Cerkev mistično telo Kristusovo in da je nasprotje med tako pojmovanim telesom in primatom. A za to, ni dokaza; ni težav, če je cerkev tudi vidna naprava. Tretji argument pa gre proti vidni monarhiji, ki jo Cerkev po mnenju Vzhoda zastopa. Losskij zahteva, da v Cerkvi vladaj samo Kristus, da je človek nevreden, da bi mogel vladati. Zato da mora Cerkvi vladati le kolegijalni (soborni) princip. To seveda ne drži; kajti če je eden nevreden voditi Cerkev, so tudi vsi drugi, pa naj bodo tudi zbrani v sobdru. Glavni očitek pa je, da je cerkev svetna država. Nasproti temu je treba ugotoviti, da je cerkev nadnaravna institucija in da se razlikuje od katerekoli svetne družbo ah družabne oblike. Če bi cerkev ne bila vidna, bi propadla. Končno lahko ugotovimo, da težave vzhoda niso škodile težnji za edinostjo. Za zapadno cerkev je predvsem važno, da odslej še bolj upošteva vzhodno pojmovanje, ki v cerkvi vidi predvsem mistično telo Kristusovo. A ugotoviti treba, da oblast in pravni značaj rimske cerkve nikakor ne omejuje svobode. Vzhod zato tudi na za-padni cerkvi lahko mnogo pridobi. Za vse velja, kdor je Kristusu blizu, je tudi cerkvi blizu.
Po teh predavanjih se je poslovil iz Ljubljane nadškof dr. P r e č a n , ki se je po nujnih opravkih vrnil domov. Popoldan se je vršil živahen razgovor o dopoldanskih referentih ter posvetovanje o praktičnem delu. Poročal Je P. M. d'H e r b i g n y.
POPOLDANSKO ZBORVANJE.
V pondeljek popoldne se je vršilo v veliki dvorani > Uniona« zborovanje za širšo javnost in naše izobraženstvo. Prvi je govoril
P. St. Sakač: 0 naučnih osnovah cerkvenega edinstva
in sicer v hrvatskem jeziku. Zanimivemu predavanju je poleg kongresistov prisostvovalo veliko število drugega občinstva. Govornik je v svojem referatu jasno obdelal znanstvene temelje cerkvenega edinstva, ki kažejo, kako je Kristus sam poskrbel za ohranitev edine Cerkve. Prva osnova, na kateri zidamo, je močna volja Kristusa, da naj živi samo ena in edina Cerkev. Ta volja Kristusa živi večno, ker je on s Cerkvijo v neprestani zvezi. V sv. pismu je to razločno in na več mestih označeno. Molitev Kristusova k Očetu za edinstveno Cerkev je druga osnova. Kristus je videl prepire apostolov, kdo izmed njih naj bo najvišji, zato je molil za edinost zelo pogosto, najlepše je to storil pri zadnji večerji. V zapadni in vzhodni liturgiji pa še danes prosimo kot spomin na te molitve Kristusove za edinost Tretji* znanstvena osnova je mistična zveza Kristusa s Cerkvijo. To je jačji temelj cerkvenega edinstva. Četrta osnova pa so Kristusovi nasledniki, v kolikor so vidni temelj za edinost Cerkve. Sv. Duh kot duša Cerkve pa je zadnja osnova cerkvenega edinstva. Vseh teh petero osnov nam dokazuje, da je le ena Cerkev prava, obenem pa nam kaže izredno skrb Sina Božjega za ohranitev edinosti v Cerkvi.
Besedo je nato prevzel
dr. Grivec,
ki je izpopolnil svoje dopoldansko predavanje. Potrebno je, da spregovorim ponovno o namenu kongresa za proučavanje vzhodnega bogoslovja. Ni naš namen, da bi se s kongresom samim ujedinili z brati Srbi. Kongres je sklican za katolike, pravoslavni udeleženci pa so le priča tega. Kongres ima namen, da katoliki spoznajo vzhodno bogoslovje, ker moramo priznati, da se za študij tega ni še dovolj napravilo. Za edinstvo samo pa bomo storili največ, s praktičnim krščanstvom. Razkol je bil posledica odpada od Kristusa. Čim bližje smo Kristusu, tem bližje smo edinosti! Moj princip je, ostanite v svoji veri, Bog pa nas bo končno združil v eni Cerkvi! Mogočen aplavz je sledil tem besedam!
Sledil je referat
dr. J. Debevca: 0 verskih idejah v srbskem pesništvu.
Snov svojega govora moram omejiti, j. začel, samo na verske ideje v srbskih narod nih pesmih. V teh pesmih se govori o Bogu grehu, zakramentih itd. V pesmi Na Koso vem polju«, ko prosi carica Milica za varstvo ki ji je potrebno v času vojne, ji odgovarjaj« v boj odhajajoči tudi besede: »...za kri j častni in vero gremo v boj.-! Zdi se, kot da ču jemo prve kristjane v njih navdušenju za sv vero. Čudno se nam zdi, če stopimo v nedeljo v pravoslavno cerkev v Belgradu in vidimo, da ni polna vernikov. V srbskih narodnih pesmih pa beremo, da so bili časi, ko so se Srbi red no in v obilnem številu udeleževali božje službe. Enako čudno se nam zdi ob vstopu ^ pravoslavno cerkev, ker ne najdemo tu nikak« spovednice. Srbska narodna pesem pa nam pripoveduje o spovedovanju. Srbska narodna pesem nam govori tudi o praktičnem krščanstvu, o prejemanju sv. zakramentov. Govorit) pa moram še o predmetu, ki je ravno za la kongres zelo važen. V srbskih pesmih bere> mo, kako sodijo Srbi o Latincili. Pri Srbih je bila navada, da so si od daleč pripeljali svoje neveste. Na ta običaj se nanašajo razne pesmi, ki grdijo Latince in odvračajo Srbe, da bi iskali družje pri Latincih. Ta klasičen vzgled za narodnostni predsodek so prevzeli Srbi od Grkov. Ta predsodek o Latincih je bil v začetku samo političen, pozneje pa je postal tudi verski predsodek. Srbska pesem nam pripoveduje o vojni med Ogri — katoliki ter Turki — mohamedanci. Srbski kralj je vprašal pri Ogrih, kaj se bo zgodilo v slučaju ogrske zmage s srbsko cerkvijo in Ogri, so mu odgovorili, da bodo morali vsi Srbi sprejeti katoliško versko prepričanje. Srbski kralj je isto vprašal pri turškem sultanu, ki mu je pa odgovoril, da bi sezidali Srbom pravoslavno cerkev, če bi Turki zmagali. Iz tega sledi, da Turki v začetku svojih napadov niso silili Srbov, da bi sprejemali islam. Ko pa so se Srbi leta 1690. preselili iz Peči, Kosovega polja v Avstrijo, so do cesarja Jožefa II. silno trpeli, česar srbska pesem ne more pozabiti. Vsebina gorenja pesmi je najbrže iz teh časov. Potrebno je, da ta dedščina, ta predsodek izgine, ker nima pravice do obstoja. Z željo, da se bomo v bodočnosti kmalu našli, zaključujem moj referat.
Za svoja izvajanja je žel govornik veliko priznanje vseh, ki so poslušali to tako intere-santno predavanje.
PROGRAM DANAŠNJIH PRIREDITEV:
od 9—12 dop. v Unionu referati o obliki in duhu vzhodnega bogoslužja: 0 današnjem stanju cerkva in vzhodnih obredov (R. Janin) 0 češčenju sv. Evharistije na Vzhodu
(S. Salaville) 0 obredu grško slovanske liturgije (J. Kalaj)
Odnošaji med kodeksom juris cano-niči in disciplino vzhodne cerkve (C. Margotti). od 3—4 popoldne v Unionu predavanje za širše občinstvo: Evharistija i crkveno jedinstvo (dr. D. Njaradi) in Sadašnje stanje istočne crkve (P. R. Rogošič). od 4 pol do 6 pop. Znanstveni razgovori v Unionu.
ob 7 zvečer v stolnici ljudska pobožnost za
cerkveno edinost; ob 8 pol zvečer v Ljudskem domu predavanje s skioptičnimi slikami o »Sv. Rusiji«.
» * •
Opoiarjamo na skioptično predavanje »Sveta Rusija , ki se bo vršilo danes (torek) zvečer ob pol 9. uri v Ljudskem domu. Kazale, se bodo slike ruskih mest, samostanov, svetih podob in nekaterih odličnih zastopnikov ruske religiioznosti. Predavanje ne bo trajalo nad eno uro.
Vprašanje priključitve Avstrije K ¥ narodni
RAZPRAVA O INTERPELACIJI POSLANCA SMODEJA.
Beigrad, 13. julija (Izv.) Današnja seja narodne skupščine je bila zelo zanimiva ne samo radi zanimive interpelacije posl. S m o d e j a , marveč radi različnega razpoloženja, ki sc je na seji narodne skupščine prav dobro videlo. Ze pred sejo so se razširile vesti, da je vlada dala ostavko in da seja ne bo dolgo trajala, marveč, da bo predsednik pred prehodom na dnevni red naznanil ostavko. Pa kakor se. vidi, Pašič še vedno zavlačuje to važno stvar in pričakuje, da bodo samostojni demokrati toliko naivni in zapustili oblast, ki jih drži kot stranko.
Seja je pričela okrog 11. ure. Po formalnostih se je takoj prešlo na interpelacijo posl. Smodeja. Smodejeva interpelacija o priključitvi Avstrije k Nemčiji se glasi tako-le:
»Vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji jc po minulih posvetovanjih v Ženevi za nekoliko časa stopilo v ozadje. V posvetovanjih v tem vprašanju med prizadetimi državami ni naša država igrala nobene ali vsaj nobene vidne vloge. Ker je Svet Zveze narodov odposlal g. Laytona in g. Ch. Rista v Avstrijo,, da tam proučujeta gospodarsko stanje država in da stavite za lijcno zboljšanje
potrebne predloge, je jasno, da bo to celo J vprašanje, kako sanirati Avstrijo, prišlo zopet na dnevni red.
Odlični avstrijski politiki si mislijo, kakor je posneti iz njihovih govorov (dr. Seipel, dr. Mataja in drugi), da bi se dala Avstrija najlaže gospodarsko ozdraviti, ako se ustva-. ri na starem avstrijskem gospodarskem ozemlju podonavska konfederacija.
Mase avstrijskega naroda pa vidijo rešitev in bodoči prospeh Avstrije samo v zedinje-nju z Nemčijo. Pri tej agitaciji gredo tako daleč, da zahtevajo celo kose naše zemlje.
Češka javnost zopet zagovarja mišljenje, da je dovolj, ako sc Avstriji nudijo gotove gospodarske prednosti, kar sc da sklepati iz zadržanja glede sklepa trgovske pogodbe z Avstrijo.
Ker stojimo tik pred tem, da sc na podlagi novega carinskega tarifa začno trgovska pogajanja z Avstrijo v prihodnjih mcsccih, ker jc potrebno, da naša javnost zavzame v političnem in gospodarskem oziru enotno stališče napram vprašanju, ki sc tiče naših odnošajev do Avstrije, zato si dovoljujemo g. minister, staviti naslednja vprašanja;
Sfran 4
SLOVENEC, dne 14. Julija 1925,
Štev. 155.
1.	Kako staliSče zavzema naša vlada glede vprašnja priključitve Avstrije k Nemčiji?
2.	S katerimi državami soglaša naše stališče v tem vprašanju?
3.	Kaj misli storiti naša vlada proti agitaciji alpskih Nemccv, da se naj del naše slovenske zemlje — dravska dolina ▼ Mariborom — pridruži k Avstriji?
4.	Kako bo stališče naše vlade, ako bi v doglednem času največje zainteresirane sile vendarle pristale na priključitev Avstrije k Nemčiji; ali ima vlada tu konkreten načrt, s katerim bi druge države v tej smeri soglašale?
5.	Ali se bo pri bližnjih trgovinskih pogajanjih postopalo tako, da se olajšajo trgovinska pogajanja med obema državama? Ali hoče vlada strogo paziti na to, da tudi pri teh pogajanjih ne bodo oškodovani interesi naših konsumentov in podjetij?
Na interepelacijo je takoj odgovarjal minister Ninčič in dejal:
»Na prvo vprašanje moram odgovoriti, da zavzema naša država striktno stališče, kakr-šino je v senžermenski mirovni pogodbi. Z ozirom na to bi vsaka priklučitev Avstrije k Nemčiji, ki bi ne bila v smislu določb mirovne pogodbe, imela za posledico, da bi naša vlada ne mogla ostati ravnodušna napram njej. — Na drugo vprašanje odgovarjam, da se naše stališče strinja z vsemi prijateljskimi zveznimi državami in misi' i, da bi kršitev stanja, ustvarjenega z mirovnimi pogodbami, prišlo ponovno v vprašanje ne samo za dobre odno-5aje, ampak tudi za tako zelo drag političen mir. — Na tretje vprašanje odgovarjam, da agitacijo alpskih Nemcev smatram, da ni resna. Ako bi zavzela resnejši značaj, potem bi to pomenilo kršitev dobrih sosednih odnoša-jev, kar ne odgovarja želji naše vlade in je sploh mednarodna potreba, da se v odnošaje med evropskimi državami vnese več resnosti in zaupanja. Tedaj bi bil prisiljen, pravi minister, da napravim ukrepe za zaščito miru in zaščito našega prebivalstva. — Na četrto vprašanje odgovarjam, da je zelo težko misliti, da bi največje zainteresirane države pristale na priključitev Avstrije k Nemčiji. V vsakem slučaju bo vlada tudi v bodoče vedno skrbela, da zaščiti interese naše države. — Na peto vprašanje odgovarjam, da je cilj sedanjih trgovskih pogajanj, da se olajša gospodarski promet med obema državama. Samo-obsebi se razume, da se sporazum lahko doseže na temelju, da bodo obojestranski interesi zadovoljeni. Z ozirom na to niti ta niti kaka druga vlada ne bi mogla pristati na sklep sporazuma, ki bo dovedel v nevarnost naše gospodarske interese. Vlada bo vedno jemala v obzir, da pri sedanjih pogajanjih naši interesi ne bodo oškodovani. Končno izjavlja, da bo vlada budno gledala na dogodke, ki se razvijajo okrog naše države. Ne bo ostala pasivna v slučaju, da bi bili naši interesi na katerikoli način in v katerikoli obliki napadeni.«
Niemu je takoj odgovarjal posl. Smodey V daljšem govoru je očrtal glavne linije, v katerih se je dosedaj gibalo vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji. Opozoril je na veliko zanimanje, ki so ga pokazali drugi parlamenti za vprašanje garancijskega pakta. Res je, da so na tem vprašanju direktno zainteresirane druge države, predvsem Francija, Belgija, Češkoslovaška in Poljska, naša država le neposredno, vendar smo na tem vprašanju zainteresirani tudi mi, v kolikor gre za vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji oziroma za podonavsko federacijo, katero je pokrenila Avstrija in ki tangira mirovne pogodbe. Vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji sicer ni več aktualno, odkar se je Svet Zveze narodov pečal z avstrijskim vprašanjem in poslal dva gospodarska izvedenca prof. Richta in Layto-na. V narodni skupščini se o tem ni vodila nobena debata. Od vlade ni bilo čuti nobene besede, kakor da bi bili na kakem drugem kontinentu in se ne bi dotikali avstrijske države.
Mussolini je čutil, kak položaj bi nastal, ako bi se uresničil avstrijski ideal priključitve k Nemčiji in Seiplova podonavska federacija. Zato je izjavil, da se avstrijsko vprašanje ne more rešili brez Italije, še manj pa proti Italiji. Avstrijci se zavedajo, da je v današnjih razmerah priključitev neizvedljiva, kakor tudi ustvaritev federacije. Poslužujejo se te zahteve le v agitacijske svrhe, da se ideja o priključitvi v prebivalstvu globoko usadi in da se v zunanjem svetu ustvari prepričanje, fin jo samostojno življenje Avstrije iz gospo-darsirih ozirov nemogoče. Stari nemškoavstrij-ski imperializem na gospodarskem polju je začel dvigati glavo.
Govorn ile naglaša. da je šla po polomu avsti'oogr--!:e monarhije avstrijska inf. politika ra tem. se s fin. položajem pokaže nemož-i"v! >v - ' i ':e samostojnosti in da se izsili pri-(.',;•••• !«v ali up stavi bivša avstrijska država v no i ob':';i, v kateri naj bi nasiedstvene drli • -zrle vlogo avstrijskih kolonij. Govor-r'	' ; : vo bivšega avstrijskega kancler-
j, ;•"■(.!n v ••••; viagandnem potovanju po Nem-v ; in Holandski, in izjavo dr. Mataje v ?ci;: i.
!o'r l? ol-spozeja češkoslovaškega mini-
(!••. ' so je razvidelo, da se je vpra-;■• n! vnavalo tudi na konferenci male , '■'<•' v BukareŠtu. Vprašanje bo postalo r i ••: v 1 o bosta oba izvedenca društva na-i -o ■ J n I a poročilo v gospodarskem stanju vatri ie. Ali so resnična poročila, da se bodo
morale skleniti trgovinske pogodbe z vsemi državami, pri katerih bodo morale sosedne države žrtvovati klavzule največje ugodnosti gotov čas Avstriji, in ali je res, da bodo za bodoče seje zveze narodov predloženi striktni pogoji, kako rešiti avstrijski problem? Kljub vsem dosedanjim srčnim željam, da se Avstrija gospodarsko pojača, mora govornik izjaviti, da nočemo biti gospodarski sanatorium za Avstrijo.
Trgovci in drugi gospodarski sloji so se prilagodili. Veleindustrija še vedno noče razumeti novega položaja in misli, da si morajo druge države uničiti svojo mlado industrijo, da more avstrijska uspevati. Tudi druge sosedne države se morajo boriti z enakimi težavami kakor Avstrija, ki ima ozdravljene fi-; nance. Ako zahteva Avstrija od nas gospodar-i skih koncesij, jo je treba opozoriti na obveznosti, ki jih ima izpolniti. Govornik opisuje šolsko politiko Avstrije napram koroškim Slovencem in odločno zavrača tozadevna izvajanja Rameka v avstrijskem parlamentu, ki jih imenuje znani in stari avstrijski falzifikat dejanskega stanja. Niti ene slovenske šole nimajo koroški Slovenci. Zatrli so obe slovenski šoli, ki so jih imeli koroški Slovenci in ki so jih koroški Slovenci vzdrževali z zasebnimi prispevki. Utrakvistične šole, na katere se Ramek sklicuje, so pa le ime, dejansko so pa ponemčevalnice.
Z odločnostjo zavrača brezvestno agitacijo alpskih Slovencev za odcepitev dravske doline, ki je slovensko ozemlje. Društvo narodov bi se moralo zanimati ne samo za gospodarski položaj, nego tudi za imperialistične težnje avstrijskih Nemcev in jih zavrniti. Ako agitirajo Avstrijci za priključitev Avstrije k Nemčiji, se naj zavedajo, da se ni na Koroškem vršil plebiscit med Nemčijo in Jugoslavijo. Zato bo v slučaju priključitve moral slovenski del Koroške pripasti Jugoslaviji. (Ploskanje.) Zahtevati bi morali korekture na severni meji, v
kolikor so utemeljene in upravičene iz nacionalnega stališča. Vpraša, če ima vlada v tem oziru pripravljen načrt. Govornik v toplih besedah opisuje koroške Slovence in se toplo zavzema za naše sorojake v Avstriji. Pri opisovanju teh razmer je prirejala cela skupščina prisrčne manifestacije našim koroškim Slovencem.
Nato predlaga sledeč prehod na dnevni red: >Ne imajoč zaupanja, da bo sedanja vlada budno in energično zastopala naše interese glede agitacije in priključitve Avstrije k Nemčiji, predlagam, da se s to motivacijo preide na dnevni red.«
Za njim je govoril nepričakovano Pavle Radič, ki je porabil to priliko, da pokaže svojo veliko poslušnost ne samo radikalom, ampak celi PP vladi. Po kratkih uvodnih besedah o lem vprašanju, ki je bilo na dnevnem redu, je Pavle Radič v tako plitkih in zanikrnih besedah obravnaval ta problem, da so bili celo njegovi najbližji pristaši nad tem nepoznavanjem problema presenečeni. Še več pomilovanja je žel Pavle Radič, ko je izjavil, da ima popolno zaupanje v sedanjo vlado in da je za prost prehod na dnevni red. Dasirav-no po zadnjih dogodkih od radičevcev ni bilo več pričakovati, vendar se je mislilo, da se ne bi smeli izpostaviti takemu javnemu zasmehu. Niti en plosk in aplavz, ne od njegovih ne od radikalov ni padel, pač pa pomilovanje in vzkliki začudenja.
Za njim je govoril posl. Grgin. V kratkih besedah je izjavil, da bo vlada v tem vprašanju dovolj budna in zato predlaga proist prehod na dnevni red.
Končno je govoril dr. T r u m b i 6 , ki se je v kratkih izvajanjih pridružil posl. Smodeju in popravil plitka izvajanja Pavla Radiča.
Nato je bil sprejet prost prehod na dnevni red. Radičevci so glasovali s samostojnimi demokrati in radikali. Prihodnja seja bo sklicana pismenim potom.
Belgrad, 13. julija. (Izv.) Splošno se smatra, da je kapitulacija radičevcev pred Pašičem končana, čeprav se še vedno nrjdejo skeptiki, ki mislijo, da bo kak deus ex ma-china cel arangement v zadnjem trenutku ovrgel. Da so danes seje narodne skupščine za negotov čas odgodene in da se bo prihodnja seja naznanila pismenim potom, je pa vendar dovolj jasno znamenje, da je v parlamentarnem življenju nastopila kriza in da je treba časa za njeno formalno rešitev. Ker radikalna stranka bagatelizira parlamentarizem in njegove običaje, zato tudi to pot ni odkrito in pošteno naznanila nastopa krize.
Radikali in radičevci so pričakovali, da bodo samostojni demokrati otvorili krizo. Toda tega ti niso hoteli, ker nočejo dati Pašiču prilike, da sploh ne bi dal demisije, ampak da bi svoj kabinet samo rekonstruiral z radičevci. Tako je sedaj Pašič prisiljen, da vendar | poda demisijo in sestavi novo vlado, za katero je treba že zaradi javnosti same sestaviti in razglasiti delovni program. V parlamentarnih
Belgrad, 13. julija. (Izv.) Ljuba Davidovič je sklical za jutri popoldne v sporazumu s Pavlom Radičem sejo širšega odbora bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije z izrečno pripombo, da se na tej seji razčistijo odnošaji med radičevci in blokom. Gotovo je, da bo Pavle Radič jutri prijavil izstop iz bloka, ako pride na sejo in če se mu ne bo zdelo primerno, da svoj izstop javi pismeno. V zvezi s tem se smatra zadnji čin Pavla Radiča, da je danes ob priliki Smode-jeve interpelacije glasoval s svojim klubom za vlado, ne da bi se prej dogovoril z ostalimi člani bloka ali naznanil svoj izstop iz bloka, za nelojalen in nasproten poštenim parlamentarnim običajem. Blok je dosedaj zvesto podpiral vse poštene zahteve hrvatskega naroda in je bil Hrvatom velika opora. Ko pa je
i začel Radičev klub zapuščati hrvatski pro-| gram in se pogajati, namesto za svobodo Hr-| vatov, za svobodo Radiča in tovarišev, je moralo priti do razprtja.
Pozabivši na svoj narod so se radičevci udinjali radikalom, samo da rešijo osebne zadeve svojih voditeljev. Za tako politiko blok seveda nc more zalagati svejih moči. Vendar upa, da bo hrvatski narod kmalu sprevidel, da je prevarjen in da bo prišlo zopet do skupne fronte vseh tistih, ki žele pravi sporazum med vsemi tremi narodi. Ščit bloka je ne-omaaeževan, četudi ga zapusti trenutno večina hrvatskih poslancev. Vsekakor je dobro, da se stvari brže razvijejo, nego se je pričakovalo, in da bo položaj že pred pojit .-.batni razčiščen.
ZA POMOČ PO TOČI POŠKODOVANIM.
Belgrad, 13. julija. (Izv.) Posl. K u 1 o v e c je vložil nujen predlog za nujno pomoč po toči poškodovanim občinam Suhor in Lukovica. V tej zadevi je interveniral pri pristojnem ministru.
razum glede Maroka.
Kakor poročajo iz Madrida, je španska vlada izdala uradno obvestilo, da je med Španijo in Francijo v maroškem vprašanju dosežen sporazum. Obvestilo izraža zaupanje, da bo Francija kljub velikim težavam, ki jih ima, | obvladala položaj na Maroškem. Moglo bi se ' pa zgoditi, da bodo potrebne obsežnejše ope-| racije kot so bile dosedanje. Potem pa bi bile dane tudi vse garancije in bi se te operacije | izvršile v sporazumu in s sodelovanjem Špa-1 nije, če bi se izjalovili skupni poizkusi za dosego miru. — Po pariških vesteh pa je ta sporazum samo političnega in ne tudi vojaškega značaja. Gre pred vsem za mirovne pogoje, ki jih Francija ln Španija nameravata skupno staviti Abd el Krimu, da bi prenehale sovražnosti. Najbrž bo španska vlada znanemu taanatatuu finančniku Epba&BetL ki sa ia t*
večkrat pogajal z Abd el Krimom, poverila to nalogo. Španski politični krogi so s tem rezultatom konference malo zadovoljni, ker je Španija hotela porabiti maroško vprašanje, da utrdi svojo pozicijo, zlasti vojaško v mednarodni coni v Tangeru. Ker pa je poleg Francije tudi Angleška proti tej zahtevi, izjavljajo španski listi več ali manj odkrito, da je ta konferenca za Španijo pravzaprav brez pomena. Mirovni pogoji, ki se bodo ponudili Abd el Krimu, doslej še niso objavljeni. Baje pa bo zdaj Abd el Krimu ponujena popolna neodvisnost. Na vsak način bo Francija zahtevala, da ostane pri nominalni avtoriteti maroškega sultana, kar pa ne izključuje faktične neodvisnosti rifskega ozemlja.
na Kitajskem.
Po londonskih vesteh izgleda, da namerava angleška vlada proti kitajski voditi še dalje politiko nepopustljivosti. V dosedanjem poteku dogodkov se je posebno angleški konzul v Kantonu pokazal najodločnejšim zastopnikom te politike. Tudi zunanji minister Chamberlain mu je brzojavno izrekel priznanje vlade na njegovem dosedanjem energičnem nastopanju in zaupanje, da bo še tudi nadalje znal obvladati položaj. Vendar se zdi, da se pod pritiskom	nr^urama flriMiiiHa
krogih se misli, da bo presedlavanje radičevcev in radikalov traialo cel tekoči teden in da se bo nova vlada šele v pričetku novega tedna predstavila narodni skupščini. Kako težko radičevci čakajo na svoja mesta v vladi, je pokazal dananji nastop, );o so se odločili po skrajno plitvem govoru Pavla Radiča povodom interpelacije posl. Smodeja glasovati za zaupanje PP vladi, ki je stvarno in formalno še na krmilu.
V vrsiah radičevcev se opaža velika potrtost. Preprosti člani naivno sprašujejo druge opozicionalce, ali bodo za njimi prišli v vlado. Popolnoma potrti so samostojni demokrati, katere je Pašič zares na nelep način kot nepotrebne smeti vrgel na cesto. Radikali se oči-vidno sramujejo svoje nelojalnosti napram samostojnim demokratom. Le v opoziciji vlada dobro razpoloženje, ker je sedaj padla coklja za celo opozicijo. Po njenem mišljenju je le ugodno za razvoj političnega življenja, da se je nejasni politični položaj razčistil že pred poletnimi počitnicami.
; bistven prevrat v politiki ostalih velesil. Poslaniki v Pekingu so že prejeli od svojih vlad navodila, ki četudi se ne vjemajo povsem z amerikanskim programom, vendar zuačijo načelno zapuščanje dosedanje politike železne pesti.
Izgleda pa, da tudi kitajski vodilni krogi po maiem odnehujejo, pred vsem ker primanjkuje denarnih sredstev za izvajanje štrajka. V Šanghaju stane kitajsko trgovinsko zbornico štrajk, ki obsega 170.000 delavcev, doslej skoro poldrugi milijon dolarjev, in zdaj zahteva, naj se vsi delavci, ki niso uslužbeni pri angleških in japonskih firmah, vrnejo zopet na delo, kar bi znižalo število štrajkujočih na 60.000. Štrajkujoči delavci pa tega nočejo storiti. Tudi general Čingsolin je izdal proklama-cijo na štrajkujoče delavce po celi Kitajski, naj se vrnejo na delo, dokler so pogajanja še v teku, ter opozarja kitajski narod na to, da štrajk kitajski stvari samo škoduje.
To je torej približno današnji položaj, ki pa je v ostalem neizpremenjeno kritičen in nevaren.
Amerika bo sklicala kitajsko koniernco.
London, 13. julija. (Izv.) Glasom poročil iz Washingtona vztraja predsednik Coolidge na tem, da se čimprej sestane konfercnca o kitajskem vprašanju, čeprav ostale velevlasti za to niso posebno zavzete. Združene države so tudi proti predlogu ostalih velevlasti, da bi se vršili razgovori o carinskem vprašanju in vprašanju eksteritorialnosti potem ko bo na Kitajskem vpostavljen mir, ampak so zato, da se vsa vprašanja takoj načno.
Peking, 13. julija. (Izv.) Angleške oblasti so pozvale angleške podanike v pokrajini Če-čuan, da isto zapusle. V pokrajini Suaton postaja položaj od dne do dne bolj kritičen. Kitajska služinčad po angleških in japonskih hišah povsod štraika. Kitajci preprečujejo dovoz živil za Angleže in Japonce. Položaj slabša posebno še to, da si stojita nasoroti dva tekmujoča generala, pa vsled tega ni oblasti s potrebno avtoriteto.
NEVARNOST GENERALNEGA ŠTRAJKA V ANGLEŠKIH RUDNIKIH.
London, 13. julija. (Izv.) Tajnik rudarske federacije C o c h je izjavil v svojem govoru na včerajšnjem delavskem shodu: Rudarski delavci žele miru. Ako pa pride do boja, potem bo to mednaroden boj. Svarim lastuike rudnikov in vlado, naj nikar ne izzovejo konflikta, kajti iz tega bi se razvila borba, kakršne Angleška še ni doživela. Pustite nas pa dokazati, da se borimo s čistimi rokami. Če pride do boja, ne bomo razdejali rovov, ki so morda naša last.
London, 12. julija. (Tzv.) Predsednik zveze rudniških lastnikov W i 11 i a m se je izjavil pripravljenim priporočiti lastnikom rudnikov, naj umaknejo svoje predloge glede na ureditev mezd, ki so jih delavci kot nesprejemljive odbili, in naj začno nova pogajanja.
FRANCOSKI PRORAČUN SPREJET.
Pariz, 13. julija. (Izv.) Poslanska zbornica je sprejela proračun s 415 proti 140 glasovom.
NESTOR MAŽARSKIII PESNIKOV UMRL.
Budimpešta, 13. julija. (Izv.) Nestor ma-žarskih pesnikov Gustav Csengey je danes v Miškolcu umrl. Star je bil 84 let.
MORILEC AUGENSTBIN OBSOJEN NA SMRT.
Limburg, 13. julija. (Izv.) Nocoj ob 7. je bila razglašena sodba proti mnogokratnemu morilcu Augensfeinu. Augenstein je bil radi osmih umorov osemkrat obsojen na smrt in na na dosmrtno izgubo časti. Po razglasitvi sodbe je Augenstein izjavil, da se more njegovim zločinom zadostili samo s krvjo.
Limburg, 13. julija. (Izv.) Augenstein se je odrekel vsem pravnim lekom. Vsled tega je postala obsodba pravomočna.
To že veste, dragi čitatelji i Slovenca«, da je g. svetnik Aljaž v pondeljek dne 6. julija izpolnil 80 let. Ob tej priliki je prejel vse polno čestitk od vseh strani — pismenih in brzojavnih. Tega pa še gotovo ne veste, da je hotel g. svetnik svojo osemdesetletnico na poseben način proslaviti. Kako, menite? Kotel je na vsak način pogledati v Vratih svoj >Aljažev dom«. Toda kdaj in kako, ali peš ali z vozom, sam ali v družbi? Na ta vprašanja je bilo težko odgovoriti. Vreme to lelo ni posebno prijazno, vsak dan kolikor toliko dežuje; ravno v pondeljek, ko je praznoval' svojo osemdesetletnico in si naložil r deveti križ, je prav pošteno padalo. Peš je za stare noge nekoliko predaleč in pretežko, z vozom je pa tudi nerodno, ko jo tako saba pot. Prave družbe tudi ni, ko deževje odvrača. Pa si zmisli bistra glava: v torek dne 7. julija pojuein, naročil bom voz — nekaj bom šel peš, nekaj pa z vozom, za družbo pa vzamem svojega kaplana, kranjskogorskega župnika, poleni pa še sodnika Kalana in dr. Mateiiča, ki sta v Mni-strani na dopustu.
In zgodilo se je tnko.
V torek je bilo še dovolj lepo vreme. O. Aljaž je seveda doma napolnil svoj nahrbtnik z raznimi potrebnimi predmeti in ga naložil na voz, vzel je seboj tudi nekaj dobrol za svojega prijatelja dr. Šlajmerja, ki letuje v Vratih. Tako opremljeni in oskrbljeni smo se napravili na pot. Trije smo se peljali, dva sla šla
§tev. 155.
SLOVENEC, dne 14. JnHJa 1925.
pes. Semtertja, kjer je bilo bolj nevarno ali navkreber, sva dva zlezla z voza, Aljaž sam je le na prav kočljivih mestih to storil. Ko so so začele nekakšne megle dvigati izza gora in hribov in smo se bali, da bi ne pričelo deževali, nas jo g. svetnik potolažil: I^e pogumno naprej, kar ga bo danes padlo, jaz vsega spi-jem! Med potjo, ko smo se peljali, oziroma hodili ob šumeči Bistrici, je opomnil: Najlepša dolina so Vrata, nato pride Pišenca in nazadnje Planica. Seveda ima vsaka dolina še svojo posebno lepoto. To so izjavili tudi drugi možje, n. pr. dvorni svetnik Kaltenegger. Med potjo smo tudi bolanizirali, ornitologirali in fi-lozofirali.
Pravo veselje se je šele pričelo, ko smo prišli do Aljaževega doma. Vrhovi gora so bili jasni, Aljažev stolp vrh Triglava se še ni videl iz snega. Pred dr. Šlajmerjevo vilo sta nas pozdravila gospa in gospod. Povabila sta nas na kozarček črnine, Aljaža samega pa na obed. Vabilu smo se vsi voljno odzvali. Mi štirje razen Aljaža smo šli nato v Dom, kjer smo deloma uživali Aljaževe dobrote, ki jih je seboj pi '--ljal, deloma pa dobrote SPD. Po kosilu smo šli občudovat severno triglavsko steno, na kateri se jih je že toliko ponesrečilo, in k izviru Bistrice. Pogled na severno steno je res nekaj veličastnega, da kar človeka prevzame. Ravno ta dan je bil v Vratih tudi akademik de Reggi, Slovenec, ki je prišel z dvema tovarišema s Škrlatice, kjer so napravili nove markacijo. Ta akademik je vodil avoj čas ponesrečenega Vladimirja Topolavca po severni steni na Triglav.
Takole ob 16. uri smo se pa vsi zbrali v Aljaževem domu. Aljaž je pripeljal seboj dr. Šlajmerja, svojega prijatelja, ki mu je pred 20. leti rešil življenje, ko ga je tako srečno operiral. Zdaj se je pa pričela prosta zabava: nekaj napitnic, vsak je stresel iz svojega rokava, kar je vedel dovtipov in šal ter ugank, najbolj vesel in razigrane volje je bil pa Aljaž sam. Tako da smo so ta dan vsi temeljito nasmejali!
Za slovo nam je gospa dr. Šlajmerjeva napravila še kavo, Aljaž se je pa v zahvalo dvignil in je še ženskemu spolu primerno na-pil.
Tako smo praznovali Aljaževo osemdesetletnico v Vratih. Aljaž se je pokazal še popolnoma čilega na duhu in telesu, tudi za vse sodobne zadeve se zanima — 12., 13. in 14. julija n. pr. gre v Ljubljano na kongres za proučevanje vzhodnega bogoslovja.
Ko je prišel zvečer ob 21. uri domov na Dovje, je vzkliknil: >Več kot petstokrat sem bil na Vratih, pa nikoli tako vesel, kakor danes!«
Bsisžke.
Nekaj za primerjevalne študije. Žerjavo-vo popoldansko glasilo pi-še: Značilna je okol-nost, da nekateri srbijanski krogi nikakor ne morejo verjeti, da zapuste radikali samostojne demokrate in razbijejo Narodni blok. Če se to zgodi, smatrajo to za nemoralno in nepošteno... Največ zaslug za sestavo vlade RR pripisujejo informirani krogi kralju .., »Balkan*' objavlja izjavo uglednega samostojnega demokrata: »Mi smo z radikali sklenili častno in jasno pogodbo. Mirno sedaj čakamo na na-daljni razvoj. Mi sami nočemo izstopiti iz vlade In čakamo, da nas vržejo... Glede samostojnih demokratov je prvak radikalne stranke g. Stanojevič izjavil: Položaj samostojnih demokratov je posebno ugoden... — Beležimo vsa ta poročila iz današnjega Žer-javovega popoldanskega glasila po redu, kakor jih prinaša, prepuščamo pa našim brav-cem, da jih sami primerjajo in si pri tem mislijo svoje.
Kakšen naj bo sporazum! Žerjavovo popoldansko glasilo s sporazumom, sklenjenim med radikali in radičevci, nikakor ni sporazumno. Sicer poroča, da ima za ta sporazum največ zaslug kralj in da ta sporazum temelji na načelih vidovdanske ustave, a vseeno je Žerjavov list proti temu sporazumu, kjer ni zraven SLJS, in zato povzdiguje še v zadnjem trenutku, takorekoč v 12. uri, svoj svarilni glas in opozarja odločujoče činitelje, »da bi bile posledice sporazuma izven precizno začrtane politike Narodnega bloka in njegove kompetentnosti, t. j. izven samostojnih demokratov, za državo in njeno bodočnost naravnost pogubne. Sporazum bi bil le nekaka kravja kupčija, ki bi kmalu ustvaril političen kaos brez izgleda na možnost reparacije. Tu ne govore morebitni strankarski in osebni interesi, nego uvidevnost in zdrava pamet, ki zahteva skrajno previdnost in državniško modrost odločujočih činiteljev,« vzklika Žerjavovo glasilo, in povdarja še radi večje jasnosti in da pač nc bo nobenega nesporazum-ljenja: »Bila bi usodna pogreška, ako bi bila SDS izključena iz posrednega ali neposrednega sodelovanja v novi vladi.« — Tudi mi smo prepričani, da ga ni v celi Jugoslaviji spo-loonega človeka, ki nc bi uvidel, da tu nc govore iz Žerjavovega lista nobeni strankarski in osebni interesi, ko je vendar tako jasno in oc ino, da nc govore. In zato moramo le obžalovati, da odločujoči činitelji nimajo toliko uvidevnosti, zdrave pameti, skrajne previdnosti in državniške modrosti, pa da ne izprevidijo, da treba v vladi RR brezpo-gojno dali vsaj tudi g. Žerjavu en stolček — če ne Lj to vse skupaj samo kravja kupčija in cUve.vo bo -'otovo vzel vrag. Dajte ta stolček, jia bo sporazum iakiii jdnber. namek^.
koristen, skratka: najboljši sporazum, ki se je kdaj na svetu sklenil. In država bo garantirano rešena.
»Velike zaslugo SLS.« >Pod vlado narodnega bloka je krenila država na normalno pot konsolidacije in splošnega okrevanja. SamG zagrizeni poklicni opozicijooalci si upajo da nes ugovarjati nepobitnemu dejstvu, da so se razmere v državi pod vlado narodnega bloka temeljito preokrenile in smo beležili na vseh poljih javnega življenja začetek nove dobe : dela, reda in uspehov. Nesporno je, da ima j SDS glavno zaslugo za konsolidacijo naših | notrauje-političnlh prilik. Zato se nam zdi j tem bolj čudno, da ves čas pogajanj in tudi j zdaj, ko je sporazum že dosežen, ofioielni krogi I niso polagali na pritegnitev SDS k kooperaciji j za nadaljevanje politike narodnega bloka tiste , važnosti, ki bi bila v državnem interesu, zlasti j z ozirom na stabilizacijo nacijonalne politiko neobhodno potrebna.« Tako piše v današnjem svojem uvodniku Žerjavov list. — Mi moramo k temu s svoje strani izjaviti, da se tudi mi ne moremo dovolj načuditi oficielnim krogom, kako da spričo teh velikih zaslug SDS za konsolidacijo naših notrnnje-polittonih prilik niso pritegnili samostojnih demokratov k sodelovanju pri sporazumu z radiičevca, in si tega ne moremo drugače razlagati, kakor da ti oficielni krogi teh zaslug pač niso nikjer videli, kakor jih tudi mi ne vidimo in živa duša v Jugoslaviji ne, razen samostojnih demokratov seveda. Zato pa bi dali Žerjavovemu listu prijateljski nasvet, naj te zasluge SDS pokaže, da jih bodo ljudje videli! Po belgrajskih listih se ima nova vlada RR imenovati v četrtek, danes pa je torek. Torej je še časa. Naj šerjavov list hitro te zasluge pokaže, pa toliko še v zadnjem hipu situacijo reši. Naj le vse natančno
£tran 5.
fn s konkretni ml dokazili navede, kje, kdaj in kaJto je krenila, po glavni zaslugi SDS iu v Sloveniji posebej še po glavni zaslugi g. ministra Žerjava, naša država na normalno pot konsolidacije in splošnega okrevanja. Posebno to drugo splošno okrevanje, to je zelo važna točka, ta tu Ima Žerjavov list priliko za naravnost senzacionalna razkritja, ki bodo vso jugosl. javnost prijetno presenetila. In istotako naj vsa tista nepobltna dejstva, ki jih ve bele žiti in katerim si upajo danes ugovarjati samo še zagrizeni poklicni opozicijonalcri, natančno, drugo za drugim navede; tista dejstva namreč, da so se razmere v državi pod vlado narodnega bloka ta po glavni zaslugi SDS temeljito preokrenile, tako da imamo zabeležiti na vseh poljih javnega življenja začetek novo dobe del, reda in uspehov. To so vendar kolosalno zanimive in važne stvari: zato le na dan ž njimi! In to bo Žerjavov list tako vse rečene velike zasluge SDS za konsolidacijo, napredek, razevnt in razmah države; za vsesplošno zboljšanje naših razmer; za naraščanje ljudskega zadovoljstva in blagostanja; za blagodejno saniranje državnih financ, ki se izraža zlasti v vedno manjših davkih; za uvajanje poštene uprave ta pobijanje korupcije (afero Lukiniič ja dobro osvetliti in podčrtati!), za razširjenje državljanskih svoboščin (novi šolski zakon, novi tiskovni zakon, zaščita uradnika in učitelja proti vsaki persekuoijd) itd. itd. lepo pokazal in dokazal, potem bomo tudi mi naj-krepkejše podprli zahtevo, da morajo samostojni demokrati brezpogojno priti tudii v vlado RR in sploh v vsako vlado, ki se bo kdaj sestavljala. Dokler pa Žerjavov list takih dokazov ne poda, mu žalibog ne moremo nič pomagati.
251etni mašniški jubilej praznujejo danes dne 14. t m. v Ribnici sledeči srebrnomašniki: Janez B_arle, župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani, svetnik Janez B e š t e r, bivši dekan v Postojni sedaj župnik v Dobu, svetnik Karol C e r i n, prošt v Novem mestu, svetnik Karol G n i d o v e c, dekan v Žužemberku, Peter J alfe, "župnik v Vodicah, Leopold K o 1 -TeTe n, duhovnik v p. v Križankah, Franc Kralj, župnik v Litiji, Evgen Legat, bivši ravnatelj Zadr. zveze sedaj kustos pokopališča v Ljubljani, Franc M a j d i č , župnik v Motnrku, Josip Ocepek, župnik v Ovsi šah, Jakob Ogrizek, župnik na šenturški gori, Josip Pravil ar, župnik v Loškem potoku, dr. S e v e r Josip, mornariški župnik v p. v Št. Vidu, svetnik Anton S k u b i c , dekan v Ribnici, Štefan T e r š k a n, župnik v šmiikelu pri Novem mestu, svetnik Valentin Z a b r e t, dekan v Št. Vidu ta Franc Zor-k o, župnik v Kamni gorici. Gospodom iskreno čestitamo!
Zmaga SLS v Mošnjah. Izid občinskih volitev, ki so se vršile 12. julija 1925., je sledeči: SKS je dobila 39 glasov in 3 odbornike; SLS za Zgornji kot je dobila 66 glasov in 5 odbornikov, obrtnodelavska zveza SLS 24 glasov in 2 odbornika; gospodarsko-kmetsko kmetska (Žerjavova) stranka je dobila 59 gla sov (in 4 odbornike, SLS za Spodnji kot je 46 glasov in 3 odbornike. SLS ima tri glasove absolutne večine. Vseh volivnih upravičencev je bilo 314, a volitev se je udeležilo 243 volivcev. Dosedaj je županoval zagrizen Zerjavovec Fl. Pohar.
Praznovanje francoskega državnega praznika. Danes dne 14. julija praznuje francoska republika svoj državni praznik. Naš narod, kateremu je bil in je hrabri in mogočni francoski narod v najtežjih prilikah najboljši in najzve-stejši prijatelj in sobojevnik, praznuje ta praznik ž njim ter se raduje mogočnega poleta francoskega dela in duha. Ta svoja bratska čustva pa uveljavimo ta dan najlepše s tem, da prispevamo vsak po svojih močeh darove v prid »spomeniku hvaležnosti Francoski«, ki se ima po plemeniti zamisli belgrajskega glavnega odbora postaviti v Belgradu. Nabrani prispevki naj se blagovolijo do 20. julija poslati velikemu županu ljubljanske oblasti (ravnateljstvu pomožnih uradov).
Današrja številka »Slovenca« se v nadrobni prodaji prodaja po 3 Din izvod, ker je 50 odstotkov čistega izkupička po sklepu novinarskega društva namenjen za spomenik za-hvalnosti Franciji.
Evharistični kongres v Kočevju. Dne 15. in 16. avgusta t. 1. se bo vršil v Kočevju evharistični kongres za kočevski dekanat in ostale župnije v sosedstvu.
Dithovniki-upckojenci. Župnik upokojenec nam piše: Po »Slovencu« z dne 10. julija bomo dobivali po novi uravnavi upokojenci duhovniki v Sloveniji mesečno 480 Din, torej 16 Din I dnevno, dosedaj smo jih dobivali 12. Tako so se uresničili obeti in nade o naših draginjskih dokladah. Kdo naj živi s takim beraškim da- j rom? Duhovnik, ki je absolviral gimnazijo, ; prebil maturo, obiskoval fakulteto, 20—40 let, nekateri še več, delal za cerkev in sedaj naj — strada? Privoščimo učiteljem in učiteljicam 2000—2500 Din mesečne pokojnine, torej 66 do 87 Din dnevno, tudi drugim upokojencem, saj so jo zaslužili, a da se z nami upokojenimi duhovniki tako postopa, to je škandal.
Izid žrebanja loterije »Ljudskega doma« v Št. Vidu nad Ljubljano. 1. Glavni dobitek: »Vile Sreča«, je zadela šte vilka 27.311. 2. Do- i bitek lcn»» - »"^kon. it. 4J.250. 3. Dobitek i
molzna krava št. 29.433. 4. Dobitek spalna oprava št. 28.980. 4 dobitke v vrednosti po Din 2500 so zadele naslednje številke: 48.463, 514, 27.520, 28.329. — 10 dobitkov, vsak v vrednosti po Din 1250: 11.058, 4(te0, 27.342, 41.207, 43.975, 35.823, 26.253, 26.706, 7502, 18.241. — 15 debitkov v vrednosti po Din 500: 3557, 36.143, 15.910, 22.626, 45.658, 33.492, 41.141, 20.173, 29.683, 14.811, 878, 5.234, 37.401, 33.014, 18.677. — 15 dobitkov, vsak v vrednosti Din 250: 9215, 9554, 5669, 27.033, 16.244, 1382, 6547, 26.005, 18.985, 48.668, 2746, 33.442, 23.060, 48.930, 27.512. — Druge izžrebane številke objavimo jutri. Dobitki *e lahko dvignejo proti izročitvi dotične izžrebane srečke od srede dne 15. julija 1925 naprej v Ljudskem domu v Št. Vidu nad Ljubljano. Vse informacije daje Zvonarna v Št. Vidu. Prvi dobitek vilo »Srečo« je zadel gospod Josip Dejak, delovodja v tobačni tovarni v Ljubljani, ki je bil slučajno tudi navzoč med mno-gobrojnim občinstvom, ki je čakalo na izid žrebanja.
Smrtna kesa. V nedeljo zvečer je v Kamniku nenadoma umrl ravnatelj meščanske in trgovske šole iz Čakovca g. Emil K r a u t h. Zadela ga je srčna kap. V soboto je pripeljal svojo hčerko-učiteljico v Kamnik na oddih. Hotel se je čez par dni vrniti, hčerko pa pustiti v Kamniku. Pokojni je bil odločen in zaveden katoličan. Pokopali ga bodo v Kamniku danes popoldne ob 6. Svetila mu večna luči — V Podsmreki pri Ljubljani je 12. t. m. umrl g. Franc K o d e 1 a , trgovec in posestnik, star 67 let. Naj v miru počiva!
Gospodje slovenski umetniki, kateri imajo namen obiskati razstavo dekorativnih umetnosti v Parizu, so naprošeni, da se radi potrebnih informacij obrnejo na francoski konzulat v Ljubljani.
Vsa okolica Škofje Loke se pripravlja na proslavo 151elnice Orlovskega odseka v Stari Loki (19. t m.), kjer bo ob tej priliki velika javna prireditev Krekovega orlovskega okrožja. — Zjutraj ob osmih bo sprejem drugih odsekov in gostov pred Tuškom (blizu »Novega sveta«) ,nato odhod v župno cerkev v Stari Loki k sv. maši, po maši zbor na telovadišču na Jamnikovem travniku. Pride govornik iz Ljubljane. Popoldne ob treh javni telovadni nastop, nato na Jamnikovem vrtu prosta zabava z bogatim srečolovom, šaljivo pošto itd. Pri celi prireditvi bo igrala jeseniška godba. Prireditev obeta biti ena najsi-jajnejših letos. Prijatelji orlovstva, pridite od blizu ta daleč k tej manifestaciji naše orlovske mladine! Posebno dobrodošli gostje v narodnih nošah! Polovična vožnja na progi Ljubljana —Jesenice dovoljena. Na svidenje ob vsakem vremenu!
Pevski koncert v Žiroh. Naravnost presenetil nas je žirovski pevski zbor v nedeljo 5 juliija s svojim pevskim koncertom, izbranim sporedom, z dovršenim izvajanjem novejših skladb naših najboljših mojstrov. Ne vemo, kateri točki precej obširnega sporeda — 15 točk — bi dali prednost. Ogreli so nas posebno Ocvirkova Moja pomlad, Prenvrlov Polžek, La-jovičevi Pastirčki, Klemenčičeva O poglejte ptičke. — Zelo občuteno in ljubko sta se glasili Adamičevi skladbi Nekje v Franciji in Tekiiee teče. Zbor je v celoti dobro izvežban in se da voditi svojemu mojstru g. organistu ,obstu popolnoma. Posebno so nam ugajali sveži, prožni alti v Sattnerjevi Zima je proč. Basi so voljni ta pri mešanemu zboru dovoli krepki. — Moški zbor je zapel le Jerebovo: O kresu precej dovršeno le v nižinah je bil bas nreteoneoi. Govor med sporedom je imel g.
iz Poljan Pirkovič. Nekaj mish o slovenski
narodni in umetni pesmi. — Zal, da je lepa nedeljsko vreme v tem deževju zadržalo moo. go ljudi pri senu, da ni mogla biti udeležba večja. — Toda moralen uspeh je bil popoln in Ziirovci so lahko ponosni na svoj zbor in na1 svojega pevovodjo!
Iz Poljan nad Škofjo Loko. (Poroka:) V| četrtek 9. t. m. »t« se poročila v frančiškanski cerkvi v Ljubljani načelnik Orla v Poljanah,, g. Martin D e m Sar, in gospodična Rezika R a n t o v a , učiteljica v Malenskem vrhu. Vrlima delavcema pri naših organizacijah kličemo njih prijatelji in : tianci: Olilo sreče in blago--slova! — (Orel) Na praznik sv. Petra ta Pavla je priredil Orel v Poljanah igro: Dimež. Pevski1 zbor je zapel več narodnih ta umetnih pesmi.
—	Pripravlja se Nušičeva igra: Navaden človek in zbor študira več novih pesmi. Manjka nam društvenega doma — pa imamo vseeno korajžo!
Pozor: mojstri, obrtniki in vajenci! Jugo-i
slovanska Obrtna zveza je kot organizacija obrtnega in trgovskega stanu sklenila, da bo izvrševala v bodoče tudi posredovanja za obrtne in trgovske vajence. Na ta način hočemo pomr.gati zlasti našim staršem po deželi, ki večkrat ne vedo, kam bi oddali svoje sinove v obrtni ali trgovski pouk. Pomagano bo pa s tem tudi obrtnikom in trgovcem, ki iščejo vajence; z nasvetom in posredovanjem jim bomo šli na roko. Starše in trgovce in mojstre vabimo, da pošljejo svoje ponudbe in želje na naslov: Jugoslovanska obrtna zveza, Ljubljana, Komenskega ulica 12. — Par mest mizarskih vajenccv jc na razpolago. Ponudbe pošljite na Jugoslovansko obrtno zvezo, Ljubljana, Komenskega ulica 12.
Novice s Kranjske Gore. (S a m o u m o r.) K nam je bil prišel na dopust k svojim staršem orožnik Franc Zupan, star komaj 23 let. Bil je v četrtek popoldne še vesel, zvečer je celo balinal, v petek zjutraj ob 2. uri so pa slišali v njegovi sobi strel, in ko so šli preplašeni starši pogledat, so ga našli mrtvega. Kaj je pravi vzrok samomora, nihče ne ve. — (L e t o v i š č a r j i.) K nam je došlo letos že precej letoviščarjev od vseh strani Jugoslavije, tudi iz Avstrije, Romunije in Italije, vendar še ne toliko, kakor prejšnje leto.
—	(Romanje.) Vsa dolina, t. j. Dovje, Kranj-, ska gora in Rateče-Planica, namerava 26. in 27. julija napraviti skupno romanje na sv. Vi-šarje. Ljudje tukaj so bili navajeni pred vojsko vsako leto iti na to božjo pot, zdaj se jim po dolgem času zopet ponuja ta prilika, katere gotovo ne bodo zamudili.
Pravilnik k stanovanjskemu zakonu z vsemi potrebnimi pojasnili, formularji, vlogami itd. izide koncem prihodnjega tedna v založbi »Jug« v Ljubljani, kakor tudi formularje vseh mogočih vlog za stanovanjsko sodišče je se-i stavil član stanovanjskega sodišča v Ljubljani, sodni svetnik dr. Alozij Gradnik. Knjižica bo izvrstno služila vsem privatnikom in oblastim, ki imajo opravka s stanovanjskim sodiščem. Datum, kdaj izide in ceno objavimo prihodnjič.
Šinurjo pri Ljubljani. Dozmalo se je, da je neznanec, ki ga je v četrtek popoldne v tunelu povozil vlak, Ivan Stare, orožnik v pokoju iz Ljubljane. Za njim žaluje soproga z dvema otrokoma. Baje je imel v sredo, 8. t m.,' ko je šel od doma, precej denarja. Oblast ga je ukazal pokopati, ne da bi bil sodnijsko pregledan, kakor zahteva zakon. Ne ve se, ali je nesreča, umor ali samomor.
Dr. V. Meršol v Chicagu, lil. Slovenski ameriški listi poročajo, da je koncem minole^ ga meseca dospel v Chicago odposlanec jugoslovanskega ministrstva za narodno zdravje dr. Valentin Meršol. Dr. Meršol proučuje ameriške zdravstvene ustanove in ostane v Chica-gu dva meseca.
Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. Dne 27. junija je umrl v Danvilleu, I1L, mnogoletni blagajnik KSK Jednote v Clevelaudu — Jolin Kučič. Pokojnik je bil posten, krščanski mož 1 in zvest Slovenec, ki se je z vnemo udeleževal ! vsakega dobrega dela, posebno pa vsake akci-i je za prospeh tamkajšnje slovenske župnije ! sv. Jurija; bil je do smrti cerkveni odbornik, i Pokopali so ga z velikimi častmi.
Podružnica Županske zveze za črnomelj-ski ak-aj jc imela v nedeljo, 5, julija v Črnomlju sVoj občni zbor, ki je bil polnoštevilno obiskan po županih in občinskih odbornikih, niti ene občine ni bilo, ki bi ne poslala svojega delegata, znamenje, kako so naši Belo-kranjci vneti za resno smotreno delo po naših občinah. Kot delegata centrale sta se občnega zbora udeležila njen predsednik gospod Stanonik Ivan ter odbornik g. Pire Jože. G. Stanonik Ivan, znan Belokranjcem kot nesebičen borec za kmetsko pravdo, je v eno-urnem govoru orisal splošen položaj, v katerem se danes nahajajo naše podeželne občine tako v financielncm kakor tudi z ozirom na občinsko samoupravo ter ugotovil najuspešnejše sredstvo — samopomoč, pri čemur je zagotovil čim večjo pomoč novega odbora Županske zveze, ki je izdelal že tudi podroben načrt, po katerem bo omogočeno usposobiti naše podeželne občinske funkcijonarje za čim vzornejšo in popolnejšo vodstvo občinskih poslov. Tako bo vzeta nadzorni oblasti vsaka možnost razpuščanja občinskih odborov. Pctom županskih tečajev hoče Županska zveza zadostili &uovu tej svoji nalogi, ki je posebno v zadnjem času postala važna, ko sc od naših občinskih fimkcijonarjev zahtevajo vsak dan nove stvari. Omonial ie na-:
Btrsn d
vCOVENKC, <!he IT. JuITJa 1TJ2*.
Štev. 155.
dalje, da je Zveza pripravljena nuditi članom
pomoč pri ureditvi občinske pisarne in bo na željo županov pošiljala strokovnjake, ki bodo na razpolago našim županom. Navajal je dalje vse korake, ki jih je Zveza storila pri me-rodajnih faktorjih v zadevi invalidov, vojaščine ter posebno v zadevi brambe samoupravnih pravic naših občin. Končno je po-vdaril nujnost okrepitve te važne organizacije kakor Županska zveza, ki ima namen pokazati vsej širši javnosti zrelost naših ljudi za samoupravo in odbiti enkrat za vselej očitek, da nismo zreli, da bi sami vodili občine ter da nam je zato potreben uradnik. Zborovalci so z velikim navdušenjem sprejeli poročilo svojega predsednika ter ga prosili, naj vztraja na braniku za pravice naših občin ter zatrjevali, da se hočejo še tesneje okleniti te ljudske armade, ki se zbira v Županski zvezi. — Nato je poročal g. Pire Jože o podrobnem delu Županske zveze, katerega je izdelal novi odbor iste ter povdarjal posebno potrebo pravilnega poslovanja naših občinskih funkci-jonarjev, ded je nato pojasnila o revizijah občinskih blagajn ter o vodstvu poslovnih knjig ter nato v glavnih obrisih stvarno in jasno očrtal načrte novih zakonov, ki čakajo na uzakonitev kakor zakon o občinski samoupravi, zakon o osnovnih šolah ter zakon o davčni reformi. Posebno je poudaril potrebo, da se tudi naši občinski funkcijonarji upoznajo še pred uzakonitvijo z glavnimi načeli teh zakonov in tako pomagajo tudi od svoje strani pri gradnji naše države ter proglasil brezbrižnost v tem oziru kot glavni vzrok ljudske nesreče. Zborovalci so z veliko pohvalo, kar je pričalo njihovo pritrjevanje, pozdravili atremljenja odbora Županske zveze ter so prosili navzoča delegata, da sporočita glavnemu odboru, da želijo Belokranjci prireditev Županskih tečajev tako v Črnomlju ter v Metliki. Po končanih referatih se je vršil še razgovor o poživljenju podružnice črnomeljskega okraja ter so vsi navzoči sklenili, da gredo c novim navdušenjem na delo za procvit Županske zveze. Pristopilo je veliko novih članov tako, da je ni občine, ki bi ne bila zastopana pri podružnici. Na delo za Župansko Evezol
Osebne novice s pošte. Postavljeni so: za pripravnico v 4. skupini III. kategorije Francka Mrakova v Novem mestu, Marta Kitzler-jeva v Radovljici, Martina Čretnikova v Murski Soboti, Erna Benedikova v Laškem, Justina Marušičeva v Zireh, Mira Šubičeva na glavni pošti v Ljubljani, Marija Petričeva na glavni pošti v Ljubijani, Jožica Csonkova na glavni pošti v Ljubljani, Karla Fliskova v Trbovljah, Angela Šavpah v Novem mestu, Frančiška Hladnikova v Središču ob Dravi, Angela Hoelblova v Prevaljah, Angela Karnovi-kova v Šoštanju, Marija Klavorova v Ormožu, Anica Kramarjcva v Škofji Loki, Bcrta Ter-levičeva v Celju, Brigita Juračeva v Kotljah, Pavlina Milavčeva na poštni podružnici 4 v Ljubljani, Al-ojzija Pehanijeva v Tržiču, Ljudmila Bajčeva v Kočevju, Marija Marinčeva pri Sv. Pavlu blizu Prebolda, Marija Drobničeva v Ribnici na Dolenjskem, Avguština Juhova v Mostah pri Ljubljani, Albina Arkova v Domžalah, Marta Burgerjeva v Kranju, Anica Špe-gličeva v Celju, Matilda Benčinova v Kočevju, Jožica Košičkova v Straži in Marija Ramša-kova v Brežicah; za pripravnike v 4. skup. III. kat. pa: Jožef Pavlin na mariborski kolodvorski pošti, Viktor Rozman in Rafael Tre-ven na ljubljanski glavni pošti, Matej Rozman na ljubljanski kolodvorski pošti, Stanislav IVencel v Gornji Radgoni, Alojzij Ljubič na glavni pošti v Ljubljani, Ivan Tratnik na ljubljanski kolodvorski pošti, Frančišek Pipan na glavni pošti v Ljubljani in Jožef Zidarič v Središču ob Dravi; za pripravnike 3. skupine kategorije zvaničnikov 1. stopnje osnovne plače Ivan Hribar pri vzdrževalnem brzojavnem odseku v Ljubljani. — Pripravnik 4. skup. III. 'kat. Anton Podbevšek na glavni pošti v Ljubljani je stopil iz poštne službe. — Uradnica 4. skupine II. kat. Emilija Eisseltova na glavni pošti v Mariboru se je poročila s Tomažem ^Tropom, zasebnim uradnikom. — Upokojena sta podčinovnika 1. skupine kategorije zvanič-niške Frančišek Jereb na ljubljanski glavni pošti pa Jernej Vovk v Celju. — Umrl je pripravnik 3. skupine kat. zvaničnikov Anton Potnik v Zrečah.
Znojenj nog in neprijeten vonj odstrani Sanoform. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga >Chemotechna« v Ljubljani, Mestni trg 10 in »Salus« d. d. V Mariboru pa lekarna pri Sv. Arehu, Glavni trg 20.
Umrl je v nedeljo, 12. t. m. ključavničar g. Franc B e r n i k. Pogreb bo danes pop. ob 4 iz mrtvašnice splošne bolnice. Naj v miru počiva. — V Novem Vodmatu je 13. t. m. umrl g. Jurij R i m e r c , sodni sluga v pokoju. Star je bil 85 let. Pogreb bo v sredo popoldne ob pol 3. Naj mu bo Bog večni plačniki
Iz štajerske.
Promocija. Dne 27. junija je prom oviral na češki tehniki v Brnu za inženirja kemije g. Ivan P o ž e n e 1 iz Ljubljane, — Iskreno
čestitamo!
Javno stcriogralsko tekmo priredi povodom sk'cpa šolskega leta Christofov učni zavod v Ljubljani v svojih šolskih prostorih na Domobi inski cesti št. 7 prihodnji četrtek, t. j. dne 16. t. m. popoldne ob 2. K tekmi se va-sic.rši gojenk in gojencev ter vsi, ki se t*u' "tjo za stenografijo.
Fimcn. Gospod Janko Modrijan, trgovec v Ljubljani se je poročil z gospodično Eleonorp F a n t i n i - jevo, hčerko gospoda Edvnrda Fnntmija. trgovca-znslopnika in posestnika " Liubljapi, Pod Rožnikom, Bilo •j-i-čno {
Jubilej redovnika. V nedeljo, dne 12. julija je obhajal v Mariboru v baziliki Matere Milosti v krogu svojih sobratov štiridesetlet-nico mašništva skromen pa goreč redovnik — frančiškan P. Andraž Golob, rojen v Št. Jurju pod Rifnikom. Jubilant je plodonosno deloval po raznih samostanih slovenske frančiškanske provincije zlasti kot neutrudljiv spovednik in vnet pridigar. Njegova spoved-nica je bila vedno oblegana od skesanih grešnikov; kadar je stopil na prižnico, ga je napeto poslušalo staro in mlado. Za vse smo mu Trojičani globoko hvaležni. Do zadnjega časa je bil predsednik bratovščine sv. Duha za la-vantinsko škofijo, dokler ni tega mesta prepustil mlajšim močem. — Jubilantu, ki ga še v visoki starosti odlikuje izvrsten spomin, želimo, da bi obhajal še zlati in biserni jubilej in sicer med nami, kamor ga srce še vedno vleče. Hvaležni Trojičani.
Pri Sv. Križu na Slatini obhaja prihodnjo soboto, dne 18. julija, 40lctnico mašništva vlč. g. nadžupnik in konz. svet. Franč. Sal. Korošec. Svojemu vzornemu dušnemu vodniku, ki nad vse požrtvovalno deluje že 27 let pri Sv. Križu, so hvaležni župljani za ta jubilej omogočili nabavo novih zvonov, ki jih bo slovesno posvetil presvetli gospod škof dr. A. Karlin v četrtek, dne 16. julija. K iskrenim čestitkam se pridružuje tudi širši slovenski svet, ki gospoda Korošca pozna še iz let 1894—1898, ko je bil urednik »Slovenskega gospodarja« v Mariboru.
Slov. Bistrica. (Pevski koncert.) »Jutro« je dne 9. t. m. poročalo, kako so slovenjgraški pevci pustili na cedilu naše občinstvo. Ker »Jutro« zlaga krivdo na nas, smo dolžni odgovoriti in poročati resnico. Slovenjgraški pevski zbor se je sam ponudil, da priredi ob svojem izletu v Slov. Bistrico dne 5. julija pevski koncert v korist tukajšnji bodoči sirotišnici. Po plakatih in v cerkvi se je občinstvo brez izjeme pozvalo, da se udeleži dobrodelnega koncerta. Ob napovedani uri je bila dvorana polna občinstva. Tudi demokrati so bili navzoči. Pevci res pridejo ob napovedani uri. Pa komaj so v mestu, jih nagovarjajo nekateri demokrati, da opustijo koncert, ker je baje sirotišnica strankarska stvar. Nekaj pevcev se je takoj vlovilo na demokratsko limanico, zastonj je bil ves občudovanja vreden trud g. mestnega župnika slovenigra-škega pridobiti jih za obljubljeni koncert. Občinstvo je čakalo nad poldrugo uro na pevce, ko pa jih le ni bilo, se je razšlo z veliko ne-voljo, moška beseda slovenjgrašHh pevcev pa mu ostane vedno v spominu. Par ur pozneje pa ravno ti pevci priredijo koncert samo demokratom. Seve, to pa ni bilo stran-karstvo! Demokratski obisk je bil jako kla-vern, le nekaj več poslušalcev, kakor pevcev. Pač tudi demokrat mrzi besedolomstvo. V čast našim demokratom bodi omenjeno, da večina najodličnejših demokratov ni odobravala taktike slovenjgraškega pevskega zbora.
Dve smrtni nesreči v Ljubnem ob Savinji. Pred kratkim se je v repelski planini pone-| sreči! 651etni Repelšnkov pastir. Padel je z i visoke skale. Našli so ga šele 2 dni po ne-' sreči. — Dne 9. t. m. pa jc padel 2leini otrok i posestnika Podlesnika (vulgo Petočnik) v j vodnjak in je v njem utonil. Ker vodnjak ni j bil ograjen, imajo odgovornost sts.Ji.
IZ MARIBORA.
Glasbena Matica v Mariboru razpisuje za svojo šolo službo učitelja za violino. Zahteva se dovršeni konservatorij z učno prakso; prednost imajo ob sicer enakih ocenah prosilci, ki so usposobljeni kot dirigenti. Prošnje z osebnimi, študijskimi in morebitnimi službenimi dokazili naj se vložijo na odbor Glasbene Matice v Mariboru do 14. avgusta. Plača se odmeri kakor državnim uradnikom iste stopnje z lOodstoinhn dodatkom. Služba se nastopi 15. septembra.
Če se slabo pečutiš. ti je glava pusta, BDHfiTTUElfE ČOKOLADE mml v usta.
IZ MEŽIŠKE DOLINE.
Tričssetletmco Kat. delavskega društva na Prevaijah so praznovali na dan sv. Petra j in Pavla. Ob pol desetih je bila v cerkvi sveta maša za vse umrle člane z zato primernim cerkvenim govorom. Nato se je vršilo v dvorani izobraževalnega društva zborovanje. Zborovalci so prihiteli iz vseh krajev Mežiške doline, iz Črne, Mežico in Guštanja. Zborovanje je otvoril bivši poslanec Kugovnik. Pozdravil je vse došle goste, posebno še društvene veterane, ki že 0{1 obstanka delujejo v organizaciji, ki je za mežiško dolino velikega pomena. Slavnostni govor je imel dru-Jtveni prijatelj Jože Gosfnčar iz Ljubljane, ki je že dostikrat prej govoril na društvenih zborovanjih. Navduševal je tovariše delavce, naj bodo vztrajni kot doslei. Le krščansko delavstvo je zmožno preurediti sedanji materialistični svet. Zbor je pozdravil tudi tov. K«ie iz Trbovelj. G. Matei JiienL župnik na
i Prevaljah je slikal borbe, ki jih je društvo v 30 letih imelo in prestalo. Ni se borilo samo proti kapitalistom in izkoriščevalcem delav-1 skega stanu, ampak tudi proti narodnim nasprotnikom. Zato ima tudi velike zasluge za I slovenstvo v Mežiški dolini. O društveni zgodovini je statistično poročal g. Mirko Mikelu ter nazorno naslikal društveno delovanje. G. Kugovnik je izrazil željo, da naj bi se inteligenca bolj zanimala za delavca trpina in naj bi inteligent in delavec šla ramo ob rami v boj za pravico in resnico. Popoldne so bile litanije, ob 3 pa so uprizorili Krekovo igro »Turški križ«, igrali so dobro, petje je bilo prav lepo. Želimo prevaljskemu slov. krščanskemu delavstvu tudi vnaprej obilo uspehov.
Iz Prekmurja.
Šc nekaj statistike z murskosoboške gimnazije. Dodatno k Statistiki o učnih uspehih, narodnosti in veroizpovedi učencev, ki jo je 7. t. m. objavil »Slovenec«, objavljamo še naslednjo Statistiko o poklicu staršev učencev. Kakor je bilo že objavljeno, je bilo ob koncu prošlega šolskega leta na murskosoboški gimnaziji 218 učencev. Od teh je bilo 107 kmet-skih sinov in 7 kmetskih hčera ali 52.3 odstotke; iz obrtniških rodbin je bilo 20 učencev in 3 učenke ali 10.6 odstotkov; iz trgovskih rodbin je bilo 13 učencev in 7 učenk ali 9.6 odstotkov; iz rodbin drž. uradnikov (učitelji tu niso všteti) je bilo 13 učencev in 6 učenk ali 8.6 odstotkov, iz učiteljskih rodbin je bilo 9 učencev in 9 učenk ali 8.2 odstotka; iz gostilniških in kavarniških rodbin je bilo 7 učencev in 3 učenke ali 4.6 odstotkov; iz rodbin občinskih in privatnih nameščencev ter advokatov je bilo 5 učencev in 3 učenke ali 3.7 odstotkov; iz duhovniških (evangeličanskih) rodbin sta bila 2 učenca in 1 učenka ali 1.4 odstotka, iz ostalih rodbin so bili 3 učenci aH 1.4 odstotka. — Iz navedene Statistike je razvidno, da je največ učencev iz kmetskih rodbin, kar tudi dokazuje, da je dotok na gimnaziji zdrav in da je silno krivično ravnanje tistih, ki ne dovolijo, da bi se mur-skosuboška gimnazija normalno razvijala. Ali naj bo res murskosoboška gimnazija edini srednješolski zavod v Sloveniji, ki naj ga zadene famozna okrnitevl
\i ostale Jugoslavije.
f Prol. Josip Ubl. Dne 29. junija t. 1. je umrl v Novem Vihodolu v visoki starosti 81 let velezaslužni profesor bivšega gospodar-sko-gozdarskega učilišča v Križcvcih veterinar Josip Ubl, ki je služboval tamkaj do svojega umirovljenja t. j. do 1. 1900. Kot profesor na navedenem učilišču za živ norejo in veterinarstvo je razvil izredno delavnost in bil član mnogih društev, a fiziokratsko društvo v Pragi ga je še 1. 1870. izvolilo za svojega člana. Rojen je bil 4. aprila 1844 v Chu-denici na Češkem, kjer je obiskoval ljudsko šolo in gimnazijo, dočim je bil diplomiran za veterinarja na c. kr, vojnem veterinarskem zavodu na Dunaju. Svoje službovanje je začel na Moravskem na gospedarsko-industrijskem utrakvističnem zavodu v Dubravicah, od koder je prišel v Križevce. Dne 13. novembra 1924 mu je bila na slovesen način izročena častna veterinarska diploma, katero mu je izdal profesorski svet veterinarske viseke šole na Dunaju, dočim je svečani čin njegove častne prcmeciie na prešnjo veterinarske visoke šole na D naju izvršila veterinarska fakulteta v Zagrebu. Prof. Ubl je bil eden prvih stanovsk'h tovarišev na Hrvatskem, ki je svojo novo domovino izredno ljubil ter njej in narodu posvetil svoje odlično strokovno znanje, katero si je pridobil z neprestanim delom. Spisal je veliko število učnih knjig veterinarske stroke kakor: anatomijo in fiziologijo domačih živali (1874), govedoreja (1376), bolezni in zdravila domačih živali (1876), sodno veterinarstvo (1876), kopitoznastvo in podkovanjc (1880), živinoreja itd.; razen tega neštete razprave in članke. Že iz tega je razvidno, da je posvetil veterinarski stroki vse svoje sile, kar priča tudi skrbno zbrana zbirka okostnjakov kcnkrementov, parasitov in drugih predmetov na tem učilišču. Kot tovariš je bil vedno korekten, ljubezniv in ustrežljiv ter je zbral okolu sebe veliko število spoštovateljev po celi svoji novi domovini. Slava mu!
Pred otvoritvijo liške železnice. Otvoritev liške železnice je končnoveljavno določena na 25. t. m. Na progi se z mrzlično naglico vrše zadnja dela: brzojavne in telefonske napeljave, vodnjaki, pritrjevanje napisov itd. Velike priprave za otvoritvene slovesnosti se vrše v Splitu, Šibeniku in po drugih postajah. Otvoritve se udeleži prometni minister in vsi ministri gospodarskih panog. Otvoritev se bo vršila na postaji Gračac ob 5 zjutraj; ob 9 dospeta otvoritvena vlaka v Knin, kjer bo slovesen pozdrav gostovj ob 2 prihod v Šibenik, kjer bo kosilo, ob 8 dohod v Split, kjer priredi občina gostom banket. Po vseh gričih in vrhovih bodo goreli kresovi. V nedeljo dopoldne se slovesno otvori Jadranska razstava, zvečer se priredi v luki beneški večer, na katerem bo sodelovalo nad 500 ladij vseh vrst. Vse bo bajno razsvetljeno, a po gričih bodo goreli kresovi. Računajo, da se prireditve udeleži več tisoč gostov iz cele Jugoslavije. Po novi prngi, ki je dolga od Zagreba do Splita 434 km bodo vozili osebni vlaki in brzovlaki; osebni vlaki bodo rabili v »mori na .Solit pičlih ifi iu. v obratni smeri
pa 19 ur; brzovlaki bodo vozili približno po 14 ur in bodo odhajali iz Zagreba odnorno Splita zvečer ter prihajali na svoj cilj prihodnje jutro.
Naše žensko gibanje. Kakor znano, predstavlja žensko gibanje v Jugoslaviji cnc:e'no Narodna ženska zveza, ki ima svoj sede? v Belgradu. Ta organizacija pa ni nadctrr.nkar-ska ženska organizacija, marveč zas -duje zelo izrazite strankarsko-politične c;'ije v zmi-slu današnje režimske politike. Vsled trga NŽS ni mogel zbrati v svojem okrilju pretežnega dela ne slovenskih ne hrvatskih žena in njegovo delo na feminističnem in socinlnem polju je zelo neznatno. Kljub temu pa, kakor rečeno, izvaja vlogo oficielnega predstaviielj-stva ženskega gibanja v Jugoslaviji ter je tako nedavno odposlal svoje delegatinje na mednarodni kongres v NVashingtonu. Iz Hrvat.?ke je bila med delegatinjami znana pisateljica i Adela Milčinovič. O tem kongresu poroča sedaj »Nar. zaštita«, ki jo urejuje vseučiliški profesor dr. Josip Šilovič v Zagrebu. Med drugim piše: »Hrvatska delegatinja Adela Milčinovič je iz Washingtona odpotovala v Newyork, kjer naj bi ostala nekoliko mesecev v svrho učenja angleškega jezika in zbiranja gradiva za roman iz našega izseljeni-i škega življenja.« — Odobravamo, da se je j ga. Milčinovič namenila, da v Ameriki osnuje temelje romanu, kakoršnih morda še nimamo i in če jo bo pri tem vodilo samo ono, kar mora prevevati dušo vsakega našega človeka, bi mogel ta roman obogatiti našo književnost, potem bo vsaj nekaj več koristi od tega »pu-tošestvija« v Ameriko, ki je naše delegatinje vsekakor lepo sprejela, a bi bil ta sprejem pač prisrčnejši in od samega kongresa bi bilo I več koristi, ako bi bile šle tjekaj te naše, drugače spoštovane gospe kot delegatinje večine naših ženskih društev — večine naših žen.
Mapa mesta Zagreba. Zagrebška mestna občina je poverila znanemu umetniku Vladimiru Kirinu, da izdela mapo najlepših zagreb-| škili vedut. Mapa bo obsegala. 15 litografij, izvedenih na kartonu, deloma enobarvnih deloma večbarvnih. Razen tega bo mapi dode-jan predgovor o zgodovinskem razvoju in lepotah mesta.
!z Primorske.
Promocija. Na brnski univerzi je promt>-viral za inženerja agronomije Andrej Čok iz Lonjerja.
Smrt starega kapetana. V opatiji je umrl 80lctni pomorski kapetan Ivan Fiamin. Pokojnik je bil vedno zvest sin hrvatskega naroda ter je svoje premoženje zapustil v narodne svrhe.
Štrejk v Stabilimento tecnico v Trstu še vedno traja. Štrajk vodi socialistična zveza kovin-"'-"/ »Fiom«.
Rakek. Pred tednom nekako sem dobil vabilo na koncert, ki ga priredi »Kat. prosv. društvo« na Rakeku v nedeljo 12. t. m. Koncert — na Rakeku, kaj hoče to biti, saj se ne izplača hediti tja. Vendar v nedeljo — torej na dan prireditve — me je nekaj pičilo in šel sem na koncert. In prireditev, reči moram, me, je popolnoma presenetila. Pevski zbor cerkniškega »Kat. prosv. društva«, obstoječ iz 10 ženskih in 7 moških glasov, je pod vod. slvom organista g. Antona Rtbiča proizvajal od najlažjih do najtežjih sklad lepo številce (13), tako lepo in tako precizno, da bi delal čast tudi marsikateremu večjemu kraju. Slišali smo Aljaža, Schvvaba, Karla Adamiča, Hladnika, Ipavca, Ferjančiča, Kreka, Vodo-pivca in Gruma. Spored je bil ja.ko pester. Med iepimi umetnimi so bile tudi mične na-| rodne pesurce. Koncert sc jc pričel ob 4 po-polc'ne_ in je trajal skoro do pol sedmih — in ko je minulo, je še prekmalu minulo, še bi i radi poslušali, če treba, še enkrat tako dolgo.
Pevskemu zboru in njegovemu pevovodji mo-; remo le častitati. prosvetno društvo pa pozivamo, naj le pridno rabi svoj novi glasovir, do katerega je prišlo tako cenim potom.
Sv Frančišek Asiški v italijanski ume t« uosti. Dne 11. t. ni. so v Milanu otvorili razstavo slikarskih del italijanskih umetnikov na čast sv. Frančišku Asiškemu. Navzoči so bili zastopniki državnih in cerkvenih oblasti. P. | Facchinetti je tem povodom predaval o »umetniški naravi sv, Frančiška«.
Iz Italije. V mestu Lecce v Apuliji so vio-mili v vilo viteza Cossa in so pokradli dragocenosti v vrednosti 400.000 lir. — V Arezzo je nastal v glavni cerkvi požar in je vpepelil cerkveni zaklad, zakristijo in župnišče. Tri dni prej so prenesli iz cerkve v muzej zelo dragoceno sliko Nera di Biccis iz leta 1408. — Ste-| ne v muzeju v Neapolu so začele kazati razpoke; to pa zato, ker gre predor Rim—Neapol j pod muzejem skoz in se muzej zmeraj zelo tre-1 se. —• V brzovlaku Genova—Milano se je peljala Svicarka Otilija Frohlich v prvem razredu. Prišel je noter eleganten gospod in je kadil lepo duhtečo smotko. Vonj in dim sto jo omamila in je lepo zaspala. V Milanu jo je železniški uradnik z veliko težavo zbudil, in je videla, da ji je neznanec ukradel vse, kar je imela pri sebi. Najbolj ji je bilo žal za dragocen biserni obesek, vrednost več tisoč rfan-kov. Dobili »gospoda« seveda niso. — V gospodarskem letu 1022-1923 jc dala mala loterija državi 373 milijonov lir dohodkov (0.34 lir na osebo), izplačali so Da 187 miluonov Ur. lir na osebo.
Stev. 155.
SLOVENEC, dne 14. julija 1925.

osp odarstvo.
Stran 7.
Za steMšzactjo dmarfa.
Ljubljana, 13. julija.
Pred tednom smo poročali po belgrajskih listih, da je finančno ministrstvo sklenilo obdržati dinar na sedanji višini. Tako vest je treba vzeti z zadovoljstvom na znanje, ker predstavlja prvi korak k ureditvi valutarnega vprašanja.
Zdi se, da je finančno ministrstvo uvidelo, kako težke udarce povzroča neprestano dviganje dinarja našemu gospodarstvu. Kolikokrat smo že imeli priliko kazati na posledice talce politike. Edina dobrota, ki jo je prinesel vsak novi dvig dinarja, je bila za naše zunanje dolgove. Upoštevati je treba, da ima naša država zunanjih dolgov okoli 20 milijard dinarjev, ostalo pa odpade na notranji dolg. Z dviganjem dinarja se je zmanjševal znesek na&lh zunanjih dolgov v dinarjih, pa tudi obresti, ki Jih moramo plačevati, oz. jih ne plačujemo.
Še pa se najdejo v tisku glasovi (n. pr. zagrebška samostalno demokratska »Riječ«), ki zagovarja politiko dviganja in to predvsem ii razlogov prestiža naše države v inozemstvu. Toda omeniti je treba, da se sedaj ne klasificira valut po dviganju za »dobre«, ampak se jih presoja po tem, ali so stabilne ali ne. Nestabilne valute ao »nezdrave«.
Narodna banka Ima zaradi aktivne bilance zunanje trgovine dovolj sredstev na razpolago, da prepreči manjše fluktuacije dinarja. Toda vprašanje Je, če bo mogla v sledeči veliki »hausse« dinarja obdržati doseženo višino. Tn bo treba misliti že na bolj izdatna sredstva kakor so ta finančno-tehnična.
Če hočemo resno stabiliziranje valute, je treba predvsem regulirati medvojne med-tavozniške dolgove, katere bo na vsak način treba plačati zlasti Ameriki.
Izgleda pa tudi, da bo treba za zares trajno stabilizacijo poiskati sredstev — z inozemskim posojilom, katerega šanse so zaenkrat minimalne. Zlasti je glede tega merodajna ureditev medzavezniških dolgov.
Vse to so problemi, ki zahtevajo v najkrajšem času rešitve. Če bodo vodilni možje naže finančne politike zadovoljivo rešili to, je "prašanje.
Zahteve naših
Si

Resolucije, ki so bile sklenjene na občnem zboru Zveze jugoslovanskih vinogradnikov za Slovenijo ter poslane na pristojna mesta, se glase!
1.	Ministrstvu poljedelstva in vod, oddelek aa poljedelski pouk, Belgrad.
Vinogradniki Slovenije, organizirani v Pokrajinski zvezi jugoslovanskih vinogradnikov, ter zbrani na občnem zboru Zveze, dne 27. junija 1925 iskreno pozdravljajo ustanovitev vinarske in sadjarske šole v Mariboru, ki je za napredek našega vinogradništva in sadjarstva, velike važnosti. Istodobno pa se protivimo ukinitvi nižje vinarske in sadjarske šole v Mariboru, ki je nujno potrebna za našega kmeta-vinogradnika.
Vsled tega nam je čast predlagati ministrstvu, da blagovoli poleg višje šole za vinarstvo in sadjarstvo očuvati tudi dvoletni ali vsaj enoletni nižji tečaj, ki bodi namenjen edinole toobrazbi kmetskega naraščaja.
Omenjena kombinacija je mogoča pod enotnim vodstvom in že gospodarstvo te šole zahteva omenjeni nižji tečaj.
2.	Ministrstvu poljedelstva in vod, oddelek za vinogradništvo in sadjarstvo, Belgrad.
Ker j© novi carinski tflrif močno zadol po-leg raznih kmetijskih potrebščin tudi vinogradniške in kletarske potrebščine, prosimo ministrstvo poljedelstva in vod v imenu Pokrajinske zveze jugoslovanskih vinogradnikov za Slovenijo, da se nove tarife na te predmete ukinejo, ali vsaj znižajo, ker so ravno vinogradniki navezani na marsikatere inozemske izdelke, ki se pri nas ne izdelujejo, oz. po kvaliteti daleč zaostajajo za inozemskim blagom.
Da more ostati naše vinogradništvo na tem višku, na katerega se je povzpelo, oziroma, da more napredovati z uspehom, je ukinitev oz. znižanje novih carinskih tarif prepo-trebna.
8. Ministrstvu financ, Belgrad.
Slovenski vinogradniki, zbrani na občnem zboru Pokrajinske zveze jugoslovanskih vinogradnikov za Slovenijo, dne 27. junija 1025, so odločno proti obdavčenju manuelnega dela kmetijskih delavcev, prav posebno pa še proti obdavčenju njihovih naturalnih prejemkov, ker vse te izdatke mora nositi na koncu vendarle posestnik sam, ki je že dosedaj preveč obdavčen.
4.	Finančni odbor Narodne skupščine, Belgrad.
V Sloveniji obstoja že drugo leto Pokrajinska zveza jugoslovanskih vinogradnikov, ki si je stavila za svoj cilj pospeševanje vinogradništva in pa čuvanje stanovskih interesov svojih članov in vinogradnikov sploh. Za uspešno delovanje vsakega večjega društva pa je neobhodno potrebno društveno glasilo.
Zaradi tega se obrača odbor zveze na finančni odbor Narodne skupščine s prošnjo, da podpre društvo s primerno letno podporo in mu omogoči izdajanje društvenega strokovnega glasila za vinogradništvo, ki je v Sloveniji posebno važnega gospodarskega pomena.
5.	Finančno ravnateljstvo, Ljubljana.
Na občnem zboru Pokrajinske zveze jugoslovanskih vinogradnikov za Slovenijo dne 27. junija t 1. se je govorilo, da se baje vtiho-taplja na naše ozemlje velika množina italijanskega vina, ld se potem prodaja pri nas kot dalmatinsko vino.
Ker je zvezina glavna naloga, da povsod čuva interese vinogradnikov, si dovoljujemo opozoriti Vas na to in prositi, da se v pozitivnem slučaju potrebno ukrene.
Za odbor: Robert Košar, t. č. predsednik. -pa nič, L č. tajnik.
Inž. Ivo Zu-
Zniranje žel. tarifa za izvoz lesa. Kakor nam poročajo, je prometno ministrstvo odobrilo 30 odstot. popusta za izvoz lesa v smislu zahtev posvetovanja lesne industrije dne 12. januarja L 1.
Avstrijska železna industrija zahteva zaščitno carino. Z Dunaja javljajo, da se je Zveza avstrijskih železaren obrnila na merodajne faktorje z zahtevo, da se naj uvede zasilna carina na uvoz železarskih produktov utemeljujoč lo s težkim položajem avstrijske železarske industrije ter z visokimi postavkami sosednih držav.
Zvišan izvoz češkoslovaškega železa in jekla na Balkan. Kakor poroča »Zentralkor-respondenz« iz Prage, beleži češkoslovaška železna industrija v zadnjem času veliko naročil iz balkanskih držav, češkoslovaška skoro popolnoma obvlada romunski trg. Jugoslovanski grosisti sodijo o prihodnji sezoni optimistično in so v Češkoslovaški naročili velike količine blaga. Posebno zagrebški trg je za češkoslovaške produkte ugoden. Tudi izvoz v Bolgarijo zadnje čase narašča.
II. razstava slovaškega pivovarskega ječmena. Češkoslovaški konzulat v Ljubljani nam
javlja, da se vrši od dne 23. do 30. avgusta 1.1. v prostorih mednarodnega donavskega sejma v Bratislavi (Požun) II. razstavni sejem slovaškega pivovarskega ječmena. Informacije dajejo Mednarodni donavski sejem ter bratislavska bor/.a.
Promet v tržaškem pristanišču. V prvih 5 mesecih t. 1. (v oklepaju številke za prvih 5 mesecev lanskega letaj je dosegel uvoz v tržaško pristanišče po kopnem 583.000 ton (931 tisoč ton). Izvoz je znašal po morju 427.000 ton (469.000 ton), po kopnem pa 576.000 ton (743.000 ton). Iz teh podatkov je razvidno, da je letos promet v Trstu znatno manjši kakor v istem času lanskega leta.
Angleška zunanja trgovina v prvi polovici lota 1925. Po uradnih podatkih je znašal uvoz v Anglijo v prvi polovici leta 1925 677 milijonov funtov šterlingov napram 598 milijonov funtov v prvi polovici lanskega leta. Izvoz pa je dosegel v prvih 6 mesecih letos 392 milijonov funtov šterlingov, medtem ko je bil v prvih 6 mesecih lanskega leta 388 milijonov funtov šterlingov.
Povečanje kapitala. Tržaški Lloyd povišuje svoj kapital od 28 milijonov lir na 100 milijonov lir.
Albanska Narodna banka. Albanija je polagoma organizirala gospodarsko življenje. Dosedaj je cirkuliral v Albaniji italijanski, grški in jugoslovanski denar. Sedaj pa poročajo iz Tirane, da je začela dne 1. t. m. poslovati albanska Narodna banka, ki bo uvedla nov valutami sistem za Albanijo.
Dviganje con v Franciji. V Franciji draginja radi padca franka neprestano raste. Tako je skočil indeks cen od maja t. 1. na junij t. 1. od 531 točk na 555 točk (cene letu 1913. so vzete za 100).
Ncinške finance. Iz Berlina poročajo, da izkazujejo nemške državne finance za maj 1925 prvikrat po 1 letu deficit v znesku 17 milijonov zlatih mark.
BORZA.
Dne 13. julija 1925.
DENAR.
Zagreb. Berlin 1.34925—1.30460, Italija 2.1275 —2.1575 (2.115), London 2.7525—2.7825 (2.7750), Newyork 56.48—57.28 (56.95), Pariz 2.6950—2.7450 (2.70), Praga 1.6775—1.7015 (1.6925), Dunaj 7.9550-8.0750 (8.03), Curih 11.0050-11.1050 (11.08).
Curih. Belgrad 9.05 (9.06), Pešta 0.7250, Berlin , 1.2260, Italija 19.3750 (19.15), London 25.0450 ; (25.04), Ne\vyork 515.20 (515.10), Pariz 24.26 I ((24.20), Praga 15.25 (15.26), Dunaj 72.50 (72.50), BUkarešt 2.50, Sofija 3.7250.
Tr?t. London 127.80—128, Pariš 123.75—124.25, Ne\vyork 2620—2640, Curih 509—514. Zagreb 4620 —4640, Dunaj 367.50—372.50. Praga 77.75—78.25.
Dunaj. Belgrad 12.4650, Budimpešta —, Kodanj 144.60. London 34.50, Milan 26.27, Ne\vyork 709.35, Pariz 33.40, Varšava 135.85. Valute: dolarji 702.75, an«l. hm t 3443, francoski frank 33.35, lira 26.82, dinar 12.45, češkoslovaški krona 21.00.
Praga. Devize: Lira 127.50, Zagreb 59.36, Pariz 164.60, London 59.12, Newyork 33.75.
VRRDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odstot. invest. posoj. 65.50—67, ; Celjska posoj. 200—205, Ljublj. kreditna 225—205, ! Morkantilna 100—104, Praštediona 800—807, Kredit, i zavod 175—185, Strojne tovarne 104—134, Trbovlje ! 320—330, Vevče 100—110, Stavbna družba 165—180, | 4 in pol od9tot. zastavni listi 20 den., 4 in pol odstot. kom. zadolžnice 20 den.
Zagreb. Ilrv. eskomptna 101.50—105, Kreditna banka, Zagreb 106—108, Hipotekama, Zagreb 56.50—57, Jugobanka 97 —97.25, Praštediona 807.50 do 810, Slavonska 69—70, Lj. kreditna, Ljublj. 235 do 250. Eksploatacija 28, Šečorana 510—535, Gut-' mann <100—403, Slavonija 48—49, Trbovlje 335— I 345, Vevče 100—105, 7 odstot. drž. invest. pos. 65 do 67. Vojna odškodnina 230—239.
Dunaj. Živnostenska 610, Alpine 340—500, Greinitz 150, Kranjska industrijska —, Trbovlje ; 447—500, Hrvatska eskomptna 128, Leykam 176, - Jngo-banka 120, Hipo banka 69, Avstr. tvor. za dušik 180, Gutmann 670, Mundus 940, Slavex 200, Slavonija 58.500.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Deske, 20 25 mm, monte, * !cn meja 515 bi., hrastovi frizi od 4—10 in 25—60, I. in II. vrsta, fco meja 1200 bi., bukove parjene
deske, 27—100 ram, od 2.50 -4.50 m, I. in II. vrsta fco meja 900 den., bukova drva, 1 m doli, 1 aneks sečnja, fco Skoplje 4 vag. zaklj. 30; oglje, Ia, eksp. blago, fco meja 1 vag. zaklj. 87.60. — 2ito i d polj. pridelki: Pšenica Hardwinter II., fco Postojna trans. 395; oves, novi, slavon., par. Ljubljana 270; krompir, novi, fco štajerska postaja 100, Novi Sad. Pšenica, bačka, julij 10 vagonov 806 pšenica bučka juli j 10 vagonov 300; koruza sremska, Dunav, 10 vag. 195, koruza bačka, 4 vag. 185 do 187.50, koruza bačka, julij, gl. proga, 6 vag. 190, koruza bačka, avgust, 6 vag. 190. Tendenca slaba.
—t .-cm u .vjer uw
v cenah znatno nižje, iz nove pošiljke, pristne angleške nudi
DRAGO SCHWAB - LJUBLJANA
Dvorni trg 3, pod Narodno kavarno.
Prosv^t^.
DROBTINE 0 PREGLJEVEM »ŠM0NC1«.
Kadar nanese pogovor na nekatere naže I modernejše pisatelje, čuješ pogostoma očitek: ; «To ni umetnost!« Poskušaš dokazati, beseda i da besedo, nazadnje se vname debata, ki je že skoro podobna prerekanju. A ne prepričaš. Vsak trdi svoje, vsak ostane pri svojem in ne odneha niti za ped.
Zlasti kadar pade beseda o Ivanu Pre-I gljul Pomagaj si, če moreš, ko ti kdo zabrusi: ; »To ni umetnosti« Nekoga, ki je z istimi besedami hotel dokazati, da je Angelo Cerkve-nik slab pisatelj, je ta vprašal: »Pa mi po-, vejte, kaj je umetnost?«
Marsikateri bi obmolknil, kakor oni, na to vprašanje. Zdi se mi namreč, da sta temu ; očitku kriva samo dva vzroka: ali nerazumevanje, ali megalomanija. Prvi potrebuje tolmača, drugi palice.
Res je, da potrebuje Pregelj časih tolmača, ki bi ljudem razlagal, česar ne razumejo, j Res je pa tudi, da potrebuje Pregelj birič/<, ld bi pretepel one, ki si domišljujejo, da so zreli za ministrski stolec, a so v resnici še za pometanje cest preneumni.
Pregelj je umetnik.
•
Ne rečem, da nam je dal samo subj zlato. I Dal je i brona, i srebra — resnično, tudi kositra. A temu ni kriv Ivan Pregelj. Temu je | krivo dejstvo, da je Pregelj — čknek, kakor | jaz in ti. Da je Bog, bi bil dal same zlato.
Pregelj ima oči navznoter in aavzven. V j duhu mu je veselje, v srcu trpkost. Veselje, ker vidi navznoter v neminljivo),t in v izpopolnitev v večnosti, trpkost, ker gleda obenem navzven, v vsakdanjost in v minljivost pozem-! skih dobrot.
Prepojen od tega dvojnega obraza človeškega življenja, v duhu in v mesu, vstvarja in oblikuje. Meso mu živi od duha, tolažitelja in odrešenika. A glej, materija in duh stojita v najbolj skladnem razmerju med sabo, vklenjena v obliko besede, ki je klena. To je zlato.
Zato je Pregelj umetnik.
*
Mnogi, ki so se slednjič udali in pripo-znali vrednost »Plebanus Joanesa« ter »Bo-govca Jerneja«, ne morejo odpustiti Preglju j »Šrnonce« (Dom in Svet, 1924).
Način, kako nam je Pregelj podal življenje pesnika Simona Jenka, je ne le v naši, temveč v svetovni književnosti čisto nov in ; samostojen. Zalo seveda ne more biti po godu tistim, ki zahtevajo od pisatelja, da se za i vsako ceno drži pripoznanih oblik in tradici-jonalnih načinov. A ni umetnost v tem, da je oblika taka in taka; glede tega sem že uvodoma nekaj povedal. Brez dvoma pa je oblika dokaj važen pripomoček umetniku, zakaj moj-, sterstvo podpira umetnino v veliki meri.
Oblik a »Šmonce« pravim, je v književno-i sti nova. Drugače pa ne. Pregelj jo je posnel — vedč ali nevede — iz modernega slikarstva.
ESfB '.'BKC.UMt Jnmia»«WB*.»»L«K08.t
21
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jnles Verne. — Poslovenil A. B.
Lady Helena ni mogla izpeljati svojega načrta, da obišče mesto; premog so nalagali počasi in z veliko težavo. Popotniki na D u n c a n u so videli, da so obsojeni ostati'pod krovom. Morje in nebo sta se zlivala v eno vodeno meglo. Razume se, da so na ladji govorili največ o vremenu. Vsakdo je imel kaj pripomniti, le major je bil tiho. Tudi vesoljni potop bi ga ne bil spravil iz ravnotežja. Paganel je stopical sem ter tja in zmajeval z glavo.
»Kakor nalašč, je pravil.
—	Saj vidite, da sta se nebo in zemlja zarotila eoper vas, je pripomnil Glenarvan.
—	Pa me ne uženeta!
—	Kam hočete vendar v takem dežju, mu je branila lady Helena.
—	Kaj dež! Prav nič se ga ne bojim, samo za prtljago iu nastroje mi je. Vse pojde k vragu.
—	Izkrcavanja se je najbolj bati, je povzel Glenarvan. Ko boste enkrat v Vilia Praia, boste imeli udobno stanovanje; sicer res ne prav čedno, stanovali boste v bližini opic in prešičkov, ki so včasih pre-Ijcbnzrivi, toda pravi popotnik si iz tega ne stori do iti. Prvič vas tolaži upanje, da pride v kratkem ladja, ki vas popelje v Evropo; več kot sedem ali os; m nioseccv ne bo treba čakati.
—	Sedem ali osem mesečevi se je prestrašil Paganel.
—	Najmanj. V deževnem času se ladje izogib-liejo capverdskih otokov. Pa kaj zato, saj znate po-rjiiiiti Jiiuistuo vsako minuto, Otočje ie .še malo .po- .
znano. Koliko dela čaka še narodopisca in vremeno-slovca, da ne omenim gorovja in krajev.
Preikkovali boste reke, ga je tolažila lady Helena.
—	Jih ni, gospa, je odvrnil Paganel.
—	Pa potoke?
—	Jih tudi ni.
—	Studence torej!
—	Še manj.
—	No, pa se vrzite na gozdove, mu je svetoval »najor.
—	Za gozdove je treba dreves, teh pa tukaj ni.
—	Lep kraj! je zaljkučil major.
—	Potolažite se, dragi Paganel, mu je prigovarjal Glenarvan, gora vam pa ne bo manjkalo.
—	Pa so nizke in nezanimive, mylord. Sicer pa so že popisane.
—	Popisane! ga je pomiloval Glenarvan.
—	Da, moja usoda je že taka. Če me je na Kanarskih otokih prehitel Hu.nbold, imam tukaj prednika v geologu, ki se jc pisal za Karla Sainte-Claire Deville.
—	Nemogoče!
—	O, pa še kako mogoče! je nadaljeval Paganel z žalostnim glasom. Ta učenjak je pristal z bojno ladjo D e c i d e e na cap-verdskih otokih in si ogledal najzanimivejši vrh otočja, ognjenik na otoku Fogo. Kaj hočete, da naj delam za njim?
—	Zares imate smolo, ga je obžalovala lady Helena. Kaj bo vendar z vami, gospod Paganel?«
Paganel je molčal.
»Prav res bi bili bolje naredili, da ste se izkrcali na Madeiri, čeprav nimajo več vina,« je dražil Glenarvan.
Učeni t»1™5t ZemLieaisiiGiia društva je molčal trdovratno.
»Jaz bi čakal, je dejal major z glasom, ki je pravil: jaz bi ne čakal.
—	Dragi lord, je vzdihnil tedaj Paganel, kje bo naslednja postaja?
—	Nič prej kot v mestu Concepcion.
—	Vraga, to me le še oddalji od Indije!
—	Oh ne, kakor hitro boste mimo Hornovega rtiča, se ji boste že zopet približevali.
—	Ko bi bilo le res!
—	Sicer pa, je nadaljeval Glenarvan z resnim obrazom, saj je v Ameriki tudi Indija.
—	Kaaj ?
—	I, če so Indijanci, je tudi Indija, ne? Prebivalci Pamp in Patagonije niso nič manj Indijanci kakor oni ob Gangu in Bramaputri.
—	Hudimana, na to pa še pomislil nisem, se je razveselil Paganel, zdi se mi, da bo držalo!
—	In še nekaj, dragi moj Paganel, tisto zlato medaljo pa lahko dobite kjerkoli; povsod imate polne roke dela, povsod lahko raziskujete in odkrivate, po Kordiljerskih planinah kot po tibetanskih gorah.
—	Kaj pa tek reke Jaru-Džangho-Ču?
—	Nadomestite jo z Rio-Colorado! Tudi ta reka je le malo preiskana, njen tek na zemljevidih je precej odvisen od dobre volje zemljepiščeve.
—	Res je lord, za cele stopinje se motimo. Oh, prav nič ne dvomim, da bi me Zemljepisno društvo poslalo ravno tako rado v Patagonijo kot v Indijo, če bi bil prosil. Žalibog nisem pomislil na to.
—	Vaš stari greh: raztresenost.
—	Dragi.gospod Paganel, ali nas res nočete spremljati, je dejala ladv Helena zapeljivo prijazno.
—	Gospa, moje poslanstvo, je stokal Paganel.
—	Opozarjam vas, da bomo jadrali skozi Magel-lanovo ožino, je pritiskal Glenarvan,
VidariL kakšen zapeljivec stet
TO
!š
>
o? &
e
C3
U) •p*-
C C
C3 >
3-1 O JE O
S
a, 3 >^3
s
. a .a c -g
'i •=»
» S 9
o N :j|
^ iS
i®-
>
o
O, C O
CZ
S
-C •■r-9« s t ti
g"S a
. OJ S
±C N ,
S <x> 9 B 1
N W M >!
•J c
>8 a |
o £
.2.« 5
I dE®jEE5]
SLOVENEC, dne 14. Jnl!Ja 1925.
Stev. 155.
Slikarju-kubistu je pomenila ta oblika smrt slike; pisatelju-kubistu pomeni novo stopnjo razvoja, ker so njegova sredstva brez primere bogatejša od slikarjevih. Če naslika slikar isti predmet od vseh strani, po raznih principih, na enem samem platnu, je uničil sliko. Če pa obdeluje pisatelj svoj lik, svojega junaka od vseh strani, v vsakem poglavju z druge strani, je celota kajpada konstrukcija. Celotna podoba je sestavljena iz raznih delov, ki so vsak zase celota. A to pisatelju ne pomeni uničenje življenja, ki ga je hotel predstaviti, temveč — dobesedno — vsestransko poglobitev v življenje, ki ga je nameraval opisati.
Pregelj je razdelil >Šmonco« na Sest poglavij. A to niso poglavja v tradicijonalnem pomenu: odlomek fabule, temveč je v >Šmon-ci< v vsakem poglavju fabula docela izčrpana, delo v sebi zaokroženo. Imamo nekako šest raznih vpogledov v življenje Simona Jenka; če jih seštejemo, združimo v enega, imamo popolno sliko pesnikovo pred seboj.
Lehko bi obdelal isto snov na tradicionalen način in pomešal vsa opazovanja v kronološki > red<. A Preglju je bilo na tem, da loči elementarne poteze, da snov >razdeli<, zato da bi mogel čim boljše in natančnejše pokarati glavne poteze iz junakovega življenja.
Ni dvoma, da se mu je ta prvi poskus posrečil. Kolikor je pomanjkljivosti v »Šmonci«, bo za čitatelje brez pomena, dasi bodo pri natančnem opazovanju pisatelju samemu v korist. A ni moj namen, odkrivati jih pisatelju, fci jih menda sam najboljše vidi in čuti.
Preglju očitajo, da je napravil iz književnega jezika spako. Nisom jezikoslovec, da bi s tega strogega stališča obravnaval Pregljev jezik; toda vredno se mi zdi, povedati nekaj tudi v tem oziru.
V drugi izdaji »Plebanus Joanesac (Kranj 1925), je Pregelj tolmačil pod črto nekatere izraze, ki niso v splošni rabi, a za fraze v tujih jezikih je pod črto postavil slovenski prevod.
Zaradi neobičajnih izrazov hočem omeniti, kaj pravi D'Annunzio v predgovoru svojemu romanu »Trionfo della morte« glede italijanskih pisateljev in italijanskega književnega jezika: »Naši pripovedniki vporabljajo več-jidel za svoje potrebe nekaj sto navadnih izrazov, pregledajo popolnoma najbolj živo in najbolj čisto bogastvo narečja, kateremu pred-bacivajo nekateri revnost in skoro okornost. Besedni zaklad, ki ga večina vporablja, je sestavljen iz negotovih, netočnih izrazov, nečistega izvoza, brezbarvnih, za vsakdanjo vporabo preoblikovanih, kar jim je vzelo prvotni pomen s tem, da morajo izražati različne in nasprotujoče si stvari... Nasprotno, naš jezik je radost in sila delavnega mojstra, ki pozna, prodira in razkraja od stoletja do stoletja nabrane zaklade, katerih so eni gibki in neprestano prenavljajoči se, drugi komaj osvobojeni prve skorje, eš drugi spet v vsej globini skriti, polni še nepoznanih čudovitosti, ki bodo dali opojnost zadnjemu raziskovalcu.«
Pregelj je raziskovalec jezikovnih zakladov in ne njegova napaka, marveč njegova prednost je, da jih vpleta v gradnjo svojih del.
Tudi glede vporabe tujih jezikov v slo-
venskem besedilu mu nimamo kaj očitati. Navada je povsod, da pisatelj na tak način ka-rakterizira bodisi katero osebo, bodisi samega sebe. V neštetih delih priznanih dobrih pisateljev vsega sveta najdemo fraze v tujih jezikih. Francozi rabijo angleščino, Angleži francoščino, Nemci francoščino, angleščino in italijanščino, Italijani francoščino in angleščino, Rusi francoščino in nemščino itd., povsodi so tuji jeziki, kakor jih in genca dotičnega naroda časih rabi, preneseni v leposlovje. Zato se ne smemo čuditi Preglju, če se poslužuje te navade.
*
>šmonca« pomeni vsekakor velik korak naprej. Ne le za Preglja, temveč za slovensko književnost sploh. Umetnina se z mojster-sko, novo obliko gotovo stopnjuje v svoji vrednosti. Pregelj ni le umetnik, temveč tudi mojster oblike, da malo takih.
Silvester Škerl.
Orlovski vestnik.
Žužemberk. V nedeljo 19. julija bo v Žužemberku tabor trebanskega orlovskega okrožja. Ob 9 sprejem gostov, ob 10 sprevod od farne cerkve na trg, kjer bo cerkveni govor, sv. maša in nato slavnostno zborovanje. Popoldne ob 3 javna telovadba in prosta zabava. Sodeluje domača godba.
Knjige in revije.
5. št. Kritike. Kot nadaljevanje članka o narodnosti priobčuje J. Vidmar uvodni članek o malih narodih. — K. Dobida ocenjuje »^pomladansko umetnostno razstavo« bratov Dobrovičev, Dolinarja in Kosa. O priliki novo naštudiranega »Pohujšanje« objavlja J.
Vidmar nekaj misli o tem delu in o uprizoritvi. M. Hribar poroča o Vebrovi knjigi: Problemi sodobne filozofije. Pri ocenjevanju 4. jn 5. zv. Finžgarjevih zbranih spisov spregovori J. Vidmar o nekaterih važnejših značilnostih tega pisatelja. St. Kosovel prinaša pregled pretekle gledališke sezlje, M. Bravničar pa poroča o poslednjem Matičnem koncertu.
Dijaški vestnik.
Tacaj na Gori Oljki. Skupen odhod iz Ljubljane je v sredo z vlakom ob 12.10. — Fr. M.
Naznanita.
Slovensko »Marijonetno gledališče Ate-
na« bo letošnjo jesen spet odprlo svoj mali hram naši mladini, ki bo imlea spet priliko ob nedeljskih popoldnevih zabavati se ob Ga-šperčku in živeti nekai ur v kraljestvu palčkov in pravljic. Pa tudi odrasli bodo utegnili najti čistega ugodja v tem malem svetu, ki po svoje predstavlja gibanje življenja. Da pa bo naše marijonetno gledališče moglo v vsem zadostiti svoji nalogi, se uprava in vodstvo obračata tem potom na javnost in sicer na vse one, ki imajo veselje do igralskih nastopov, da bi proti za to določeni nagradi sodelovali kot igralci in voditelji lutk. Vodstvo bi potrebovalo okrog šest moških igralcev in vsi i tisti, ki čutijo za to udejstvovanje veselje, naj se v najkrajšem času javijo pismeno (z natančnim naslovom) pri vratarju Ljublj. kreditne banke, nakar jim bo vodstvo gledališča pismeno poslalo povabila na za to določen sestanek. — Uprava in vodstvo marij. gled. Atena.
Poizvedovanja.
Pošten najditelj se naproša, naj vrne črn crepdechinast šal, izgubljen v nedeljo 12. t m. okrog 9 zvečer na Resljevi cesti. Odda naj se pri upravi »Slovenca«.
Barvne trakove, oglieni-, povoščeni-, kopirni papir, hekiograficni zvitki in druge potrebščine pri Lufl. Baraga,
ulica 6/1
stev. OSO
Vsaka drobna vrstica »In fSO ali vsaka beseda SO par. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I
Kateri dve učiteljici
event. učitelj iz ljublj. oblasti bi bili pripravljeni zamenjati mesti v mariborski oblasti? f Ponudbe na upravo lista pod šifro Dve učiteljici 4537.
Prodajalka
(ttarejSa, samostojna moč, se sprejme v večjo trgovino v Savinjski dolini. Nastop do 1. septembra. - Ponudbe s prepisi spričeval na upravo lista pod Poštenost St. 4548.
Janko Modrijan
trgovec
Eleonora Modrijan roj. Fantini
poročena LJubljana, v mes. juliju 1925.
Dobro izurjena gre na dom. - Gre tudi na deželo. — Ponudbe se prosi na upravo lista pod »Šivilja«.
NA BREZOVICI št. 57
se proda belo, enoletno san-Bko KOZO i dvema mladičema za 750 Din takojšnjega plačila.	4500
Prodajalka meš. stroke
želi premeniti mesto. - Cenj. ponudbe upravi pod» Takoj«
Iščem mesto blagajničarke
ali pomočnice v špecer. ali manufakt. trgovino. Ponudbe upravi pod: »Blagajničarka«.
Rudarski
nadzornik
mlad, z dovršeno rudarsko šolo, dober risar, se išče za naš tehniški biro: »Uprava rudnika »Rtanj«, Boljevac, Srbija.« _ 4552
Hišnik ali hišnica
se sprejme za 1. avg. Zakonca brez otrok in da ima mož veselje do vrtnega dela, imajo prednost. — Pismene vprašanja na upravo tega lista pod »Brezplačno stanovanje«.
Večja trgovina v mestu na dež. sprejme takoj in pozneje 1/
4
meš. stroke, začetnike, ki so servirali v večjih trgovinah na deželi in so periektni v računstvu. Istotam se sprejme dobra KUHARICA sred. let, marljiva in snažna, ter SLUŽKINJA za vse. Ozira se le na pridne delavne moči. - Ponudbe pod »Belakra-jjna« štev. 4553 na upravo.
išče se šnžener
za rudokop bismuta, zlata, srebra in bakra. - Oferte na S. Hofman iz Londona, Grand Hotel »Petrograd«, Beograd.
Išče se za takojšen nastop
sposoben in zanesljiv, samski, s primerno teoretično izobrazbo in večletno trgovsko prakso, z znanjem slovenščine in nemščine, stenografije in strojepisja. Ponudbe z navedbo plače pri prosti kurjavi, razsvetljavi in stanovanju na: Združene papirnice d. d., Vevče, pošta Devica Marija v Polju.
e, s. l
dobro ohranjeno motorno KOLO, 2 'A, se takoj proda.
_ Ogleda se v delavnici
JUGO-AVTO« — Ljubljana, Dunajska cesta.	4560
PRIKROJEVALKO,
direktrice za izdelovalnico perila, ženskega in moškega (samo prvovrstno moč), se išče. - Ponudbe na upravo lista pod: »Perilo« št. 4094.
Ugodno se proda
1 enosedežen avto, 1 motorno kolo s priklopnim vozom ter več moških in dam-skih koles. Jos. Prusnik, Kamnik.
UGODNO SE PRODA ALI ZAMENJA dvonadsr. HIŠA, z 28.000 m* obdelan, vrta, v hiši lekar. in gost., stanov. 4 sob in vrt kupcu po dogovoru; gostilna v 3 mes. na razpolago. Izve se v upravi lista v Mariboru.
z 2 posteljama in poseb. vhodom se takoj odda. - Naslov pove uprava lista pod štev. 4536.
Kdo mi posodi
5000 Din na mojo hišo? — Ponudbe na upravo lista pod šifro »NOVA HIŠA«. 4572
Zahvala.
Podpisana posestnika se »Vzajemni zavarovalnici« v Ljubljani za v polnem obsegu izplačano odškodnino po požaru iskreno zahvaljujeva in gornji zavod kot domačo zavarovalnico najtopleje priporočava. — Bevče pri Velenju, dne 11. julija 1925.
JOŽE GOLTNIK IVANKA GOLTNIK.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in i;nanccm pretužno vest, da je naš dobri soprog, oče, brat, clric
Franc Kodela
trgovec in posestnik
dunajska znamka, dober glas, za 7500 Din naprodaj. -JUNTES - Velika čolnarska ulica 10/11, Trnovo. 4523
Graščinsko
posestvo
v Sloveniji, ležeče ob železnici, z lastnim loviščem, z lepim gozdom, deloma za sekanje, se proda za izredno nizko ceno 750.000 Din. — Vprašanje na upravo »Slovenca« pod štev. 4561.
Naprodaj imam dva dobro ohranjena
stroja za izdeSo-
Gosfilno
na račun ali pa tudi v najem oddam z novembrom letos v Ljubljani, na Miklošičevi cesti 4. - Ponudbe na lastnika Alojzija Pogačnika, istotam.
£t*OfQ najnovejša dirkal-rlCId na DVOKOLESA,
lahka, luksus, so došla. Motorji znižane cene. - »TRIBUNA« F. B. L., Ljubljana, Karlovska cesta 4. 3419
Cenjenemu občinstvu najtopleje priporočam higijenično urejeni BRIVSKI SALON. .
Niko Koman
Poljanska cesta itev. 13,
nasproti II. drž. gimnazije.
Trgovski lokal
manjši, na prometnem kraju v Ljubljani vzamem takoj v najem. Ponudbe pod št. 500 na upravo lista.
VAGON suhih DESK
in plohov, mešani les, se poceni proda pod »Različni les« št. 4463 v upravi lista.
OTROŠKI VOZIČKI,"
dvokolesa, motorji, preu-matika, najceneje Sprejemajo se vsa popravila. — i Prodaja na obroke, ceniki | franko. TRIBUNA«, F. B. ; 1 L. — tovarna dvokoles in j otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4.
DR. HINKO LUČOVNIK VERA PRAUNSEISOVA
ZAROČENA
LJUBLJANA	BLED
12. JULIJA 1925
■JC.-Z7Z.
--Z7C-Z7C.7C
Svetnik stola sedmorice odd. B v p.
Fr m ililoMsi
je pričel poslovati kot
Svojo pisarno ima v Ljubljani, Wol-fova ulica št. 5, skupno s svojim svakom gospodom odvetnikom
dr.
■izcrzc-
y
7CL17£l-yCLZ7/ZT7r n
od 14. julija do nadaljnega obvestila.
v nedeljo dne 12. julija ob 13. uri po kratki in mučni bolezni v 67. letu starosti boguvdano preminul. — Pogreb predragega pokojnika se vrši v torek 14. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Podsmreka št. 5, na pokopališče na Vič.
Podsmreka pri Ljubljani, dne 13. julija 1925.
Ivana Kodela roj. Anman, soproga. — Franc, Francka in Antonija, otroci. — Franja Kodela, roj. Kane, sinaha. — Matija Kodela, brat. — Frančiška Sever roj. Kodela, sestra. — Martin Bizjak, Ivan Brodnik, vnuki in vnukinje.

t .7- <
Natančnejša pojasnila sc dobe pri Vinko Pinteriču, trgovec v Slovenjgradcu.
NAJBOLJŠA
REKLAMA
so oglasi v »Slovencu«. '

Fižolvseh vrsti
suhe gobe, repno seme, ku-rona, roravljinčna jajca in druge t*a pridelke kupuie Sever & i Komp., Ljubljana. Cene sporočamo na zahtevo. —
Zastopstvo za Jugoslavtto: MuMtono, Scienburgova 7. Hiša Jadranshc: Danfic.
nnhauliain* naisolidnejše in najcenejše elektromotorje, tur-iJOOaVljajO. bogeneratorje in vse ostale električne stroje.
električne centrale, električne železnice, cuk-rarne, pivovarne, rudniške naprave itd. itd.
Grade:
Obračajte se v vseh primerih na pisarno v Ljubljani! Poset inženirja brezplačno na razpolago.
m
LJUBLJANA, Prešernova ulica št 50 (v iasteem poslopju)
Obrestovani vlog, nahup in proda'a vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, prudujemi in krediti vsak vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- In inozemstvo, safe-deposlti itd. Itd. Brzojavke: Hredit Ljubljana Tel. 40, 457,548, BOS, 806
iaiaia konzorcij »Slovenca*.
Odgovorni urednik: Viktor Lenčič.
Jugoslovanska tiskarna v LiuhliauL