Poštnina plačana 9 gotovini.	POI«m«m Itav. Din Vm
Stev. 35.	V Ljubljani, dne 28. avgusta 1930.	Leto XIII.
jUpravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
^ ^ J t ' .j/
Izhaja vsak četrtek
Naročnini it tnzematro: četrtletno I Din, polletno II Din, celoletno 86 Dli; M IM> lemstvo razen Amerike i četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dl*. Amerika letno 1 dolar. — Račoa pošt« hranilnice, podružnice » Ljubljani, št 10.711.
Naši rojaki iz Francije in Nemčije na obisku
v domovini
Prisrčen sprejem na Jesenicah, na Bledu in v Ljubljani
Trda je borba naših rojakov za kruh v tujini,
vendar pa tudi težko življenje ne uniči v njihovih srcih ljubezni do domovine. V torek dopoldne je prišlo okrog 500 naših izseljencev z ženami in otroci iz severno-francoskih revirjev, popoldne pa okrog 300 iz West!alske in drugih revirjev za-padne Nemčije na 14dnevni obisk v domovino. Obema skupinama je bil pri vhodu v državo, na Jesenicah, prirejen prisrčen sprejem, poln iskrene ljubezni, ki je izletnike vidno ganil.
Ze mnogo pred 10. uro v torek je bil natrpan jeseniški kolodvor z domačim občinstvom. Vse je nestrpno pričakovalo vlaka, ki je vozil na obisk domovine
prvo večjo slovensko skupino iz francoskih rudarskih revirjev.
In res. Par minut po 10. se je ustavil na železniškem tiru poseben vlak. Jeseničani in zastopniki iz raznih okoliških krajev so zaorili mogočen pozdrav, jeseniška delavska godba je zaigrala koračnico «Slovenec, Srb in Hrvata, iz oken vagonov pa so v odzdrav mahale žuljave roke naših mož in njihovih svojcev. Za voditeljem transporta g. župnikom Antonom Hafnerjem so izstopili predsedniki in funkcionarji vseh udeleženih organizacij, za njimi pa so se zvrstili ostali izletniki.
Prapore so prinesli s seboj Društvo sv. Barbare Bruay-Artois iz Severne Francije, Društvo sv. Barbare Lens-Lievin, Slovensko rudarsko podporno društvo Merlebach in Bratovš&ina živega rožnega venca Lens-Lievin; ta prapor so nosile članice v mičnih društvenih krojih. Duhovni svetnik g. Anton Kastelic je kot prvi pozdravil goste v imenu jeseniške občine in domače župnije, nato pa so govorili še višji izseljenski komisar g. Batagelj za minisrstvo socialne politike, ravnatelj gosp. Fink za bansko upravo, g. Marinček za Delavsko zbornico in g. Josip Go stinčar za Jugoslovansko strokovno zvezo. Posebno prisrčno dobrodošlico je izrekel bratom iz Francije g. Vladimir Kravos v imenu Narodnega izseljenskega odbora in Narodne strokovne zveze, g. Gaser pa v imenu Jeseniške strokovne zveze kovinarjev in končno še njihov bivši izseljenski komisar gosp. dr. Kuhar. Ves ginjen se je zahvalil za tople pozdravne besede vodja izleta g. Anton Hafner. Nato se je zahvalil gosp. Blaž Zupančič, predsednik Jugoslovenske strokovne zveze rudarjev v Franciji. V imenu svojih kor-poracij so govorili še g. Anton Dolinar, tajnik Zveze jugoslovenskih društev sv. Barbare v severni Franciji, g. Franc Hren, predsednik Slovenskega delavskega društva v Aumefzu, in g. Ko-lenc, predsednik društev sv. Barbare, ki je na koncu pozdravil jugoslovenskega vladarja ter mu zaklical: Zdravo! Vsi prisotni so se odzvali z burnimi klici kralju Aleksandru.
Zatem so pridne jeseniške gospe in gospodične ponudile od dolge vožnje utrujenim potnikom domačo zakusko.
Skupno je dopotovalo 220 rudarjev, 165 žena in deklet ter okrog 100 otrok. <Takega sprejema nismo pričakovalb, so splošno zatrjevali. «Spo-znali smo, da domovina ni pozabila svojih sinov, ki se pehajo za kruhom v tujini.*
Kmalu je prišel čas odhoda. Vlak je krenil med glasnim vzklikanjem in igranjem godbe proti Otočam, kjer je vsa družba izstopila in
odšla peš na Brezje,
da se priporoči Materi božji za nadaljnje varstvo. Popoldne je njihov posebni vlak nadaljeval vožnjo
proti Ljubljani, kjer jim je bil prirejen prisrčen sprejem z godbo na čelu.
Gostje so posedli na vrt kolodvorske restavracije, kjer jih je pogostila ljubljanska mestna občina, vmes pa je prav pridno igrala železničarska godba.
Nekaj ur za našimi «Fraucozi» so prispeli na Jesenice
naši rudarji iz WcstJalskcga.
K njihovemu sprejemu so se pričeli zbirati predstavniki oblastev in organizacij na kolodvoru že pred 15. uro. Prav častno so bili zastopani zlasti jeseniški zavedni delavci na čelu s starim borcem g. Ravnikom in z zastavo NSZ, nadalje člani Sokola in drugi. Prišla je tudi šolska deca s polnimi naročji cvetja. Iz Ljubljane so se k sprejemu pripeljali predsednik Narodnega izseljenskega odbora ravnatelj OUZD dr. Joža Bohinjec, tajnik izseljenskega odbora in NSZ g. Kravos, bivši minister g. Gostinčar ter zastopniki tiska. V lepem številu so se pridružili mnogoštevilnim predstavnikom tudi domači in okoliški duhovniki z duhovnim svetnikom g. Kalanom, ki-se mudi te dni na oddihu v Gorjah.
Ko se je približal okrog 15 30 vlak, so orožniki in železniški organi vzorno obdržali red številne množice. Ob uvozu dolgega vlaka, kateremu je bilo priključenih sedem lepo okrašenih vagonov, so gromko zadoneli akordi pozdravne melodije, ki jo je zaigrala jeseniška delavska godba, vmes pa so se burno pomešali pozdravi došlecev in vse družbe, zbrane na peronu.
Istopili so zastopniki društev, predsedniki in odborniki: jugoslovenskega izseljenskega odbora za Nemčijo, slovenskih katoliških društev sv. Barbare, jugoslovenskih delavskih in podpornih društev.	d
V svoji sredi smo i veseljem pozdravili naše preizkušene delavske voditelje
g. Pavla Bolho iz Essen-Stoppenberga, g. Ivan Lindiča izMerkbecha, g. Viktorja Lindiča iz Esse-na, g. Koncilijo iz Gelsenkirchna, g. Hriberška iz Sudervvicha, g. Breznikarja iz Hochheide, g. Ram-šaka iz Schonebecka, g. Babica iz Hochheide, g. Ropreta iz Martena, gosp. Tepeža iz Dorstena, g. Privška iz Dorstfelda, g. Kužnika iz Botropa, g. Baloha iz Stonenberga, gosp. Mlakarja iz Rek-klingshausna in druge.
Ko se je pozdravno vzklikanje poleglo, je drage goste prvi pozdravil jeseniški župnik g. Kaste« lic v imenu Jesenic; višji komisar g. Batagelj jih je pozdravil v imenu ministra socialne politike, nato pa g. dr. Jože Bohinjec, ki je izvajal med drugim:
«Ko ste skozi temo Karavanškega predora pridrveli na svobodna tla naše drage domovine, so Vam srca utripala v veselju, da Vam je po dneh trpljenja in skrbi v temnih rudnikih tujine usojeno, da pridete zdravi in srečni v domovino, ki je in hoče ostati Vaša mati.
Kakor Vam srca veselo utripajo, ko stopate na rodna tla, tako Vam želim, da bi Vam vedno utripala tudi v tujini ob spominu na dni, preživete med nami, ob zavesti, da Vas domovina noče pozabiti.
Dolga je bila borba za dosego socialno-poll-tičnih ugodnosti v Nemčiji; sedaj je cilj vsaj delno dosežen. Bodi prisrčna zahvala vsem, ki so ▼ to polagali svoj trud. V prvi vrsti je bil to pokojni dr. Žerjav. (Glasni klici: Slava mu!) Mnogo je bilo zamujenega v pogledu skrbstva za izseljence, vendar pa v naši državi veje pod krepkim vodstvom našega kralja zdaj nov duh, ki ima za cilj samo dobro naroda. Ta duh dela krepko tudi na socialno-političnih zakonih in na zaščiti va« izseljencev, ki ste neprecenljive vrednosti za domovino. Vedite, da je Jugoslavija na potu socialnega in gospodarskega napredka.) Dr. Bohinjec je zaključil svoj govor: «Bodite zdravi in zadovoljni med nami. Videli boste, kako domovina na vseh poljih javnega življenja lepo napreduje. S to zavestjo boste zopet odhajali v tujino. In kadar Vam bodo tam daleč iz temnih rovov uhajale misli k nam, vem, da bodo Vaše besede izven ele v klic: Živela Jugoslavija! Živel nai kralj!»
Trikratni Zivio je zaoril po peronu. Ljudje so si brisali solze, godba pa je zaigrala državno liimno. Nato so izpregovorili še gosp. Gostinčar, g. Kravos, g. Gaser in stari borec za delavske pravice g. Ravnik z Jesenic.
G. Pavel Bolha, podpredsednik Izseljenskega odbora, se je zahvalil za v srce segajoči sprejem. Ob prisrčnem slovesu je nadaljeval vlak vožnjo proti kraljevskemu Bledu, del gostov pa je krenil z brzovlakom proti Ljubljani.
Izletniki vvestfalske skupine so se ob 17.
pripeljali na Bled,
kjer jih je sprejel in pozdravil župan g. Rus. Ob krasnem vremenu se jim je nudil najlepši razgled na blejsko pokrajino. S pripravljenimi avtomobili so se po sprejemu na kolodvoru odpeljali v hotele, kjer so bila že rezervirana prenočišča. Po kratkem odmoru so se zopet zbrali ob jezeru in se odpeljali z ladjicami preko jezera do zdraviliškega parka. V veečrnem vrvenju letošnjih gostov, ki jih je na Bledu še vedno mnogo, se je splošno opazilo krelanje naših skromnih, a vendar samozavestnih izseljencev. Nekaj izletnikov, predvsem mala skupina Nemcev, ki so prišli ■ našimi ljudmi, pa se je vrgla v objem Blejskega jezera. Proti 20. so se zbrali izletniki na prostornem vrtu Zdraviliškega doma k skupni večerji. Navzlic utrujenosti po dolgem potovanju se je
razvilo prav prijetno razpoloženje, ki ga je še posebno dvignilo sviranje mornariške g>dbe. Blejski župan g. Rus je izletnikm še enkrat izrekel toplo dobrodošlico, želeč, da bi jim ostalo kratko bivanje na Bledu v nepozabnem spominu. Kratko so nato govorili še razni drugi govorniki.
Včeraj ob 9. je bila za izletnike maša na blejskem otoku, nato pa se je njihova deputacija podala v Suvobor, kjer se je vpisala v dvorno knjigo. Po skupnem obedu je sledil
tdhod v Ljubljano,
kjer je ponovno bil najprisrčnejši sprejem. Maj bo dragim rojakom 14dnevno
bivanje t domovini najprijetnejSc!
cDomovinaj, ki ima med Vami svoje najboljše prijatelje, Vam želi, da bi si znova okrepili svoje vezi na domače kraje, da nam boste tem sigur-neje ostali zvesti tam v daljni mrzli tujini.
Apačani pridejo v Ljubljano
Apače, avgusta.
Podružnica Kmetijske družbe za Apaško kotlino v Apačah na naši severni meji, ki ima veČino članov nemške narodnosti, bo na pobudo sreskega načelnika g. dr. Alojzija Trstenjaka iz Ljutomera korporativno posetila ljubljanski vele-sejem, in sicer se odpeljejo udeleženci, kakih 120 po številu, pod vodstvom svojega agilnega načelnika upravitelja g. Otona Pajdaša v četrtek 4. septembra s prvim jutranjim vlakom iz Gornje Radgone.
Sreski načelnik g. dr. Trstenjak, ki bo udele-lence spremljal, je poskrbel, da bodo ti dodobra spoznali Ljubljano, s katero do sedaj iz narodnostnih razlogov niso imeli nikakih kulturnih in tudi ne gospodarskih odnošajev. Nameravan je tudi izlet na Bled, v Bohinj in drugam, tako da bo našim obmejnim prebivalcem dana prilika,
ogledati si naše slovite naravne krasote in odnesti kar najboljši vtis iz notranjosti naše divne domovine.
Za revnejše člane se pričakuje od banske uprave v Ljubljani, ki se je tudi zainteresirala za to akcijo, gmotna podpora. Na posredovanje sreskega načelnika g. dr. Trstenjaka so prenočišča v prostorih Akademskega kolegija v Ljubljani preskrbljena.
Tudi velesejemska uprava gre udeležencem vsestransko na roko. Tako je dala sejmske permanentne izkaznice za polovično ceno, t. j. po 15 dinarjev kos, posebne velesejeniske znake pa brezplačno na razpolago. Banska uprava pa bo dala posetnikom na razpolago svoje strokovne referente, ki bodo vodili posamezne skupine izletnikov po paviljonih Ljubljanskega velesejma in jim tudi razkazali druge kulturne zanimivosti Ljubljane.
Politični pregled
Maršal Pilsudski se je po dolgem oklevanju odločil poseči v razvoj poljskih notranjepolitičnih dogodkov z odločno gesto
ter prekiniti delovanje opozicije in izreči resno besedo na naslov Nemčije, kjer se je razvijalo v zadnjem času veliko gibanje za izpremeinbo stanja, nastalega po podpisu mirovnih pogodb. Po njegovi želji je
odstopila dosedanja vlada polkovnika Slaveka, ki se ni čutila dovolj močno
za to, da pričela odločno borbo proti večinski opoziciji v poljski narodni skupščini in se dovolj odločno postavila proti nakanam Nemcev.
Novo vlado je sestavil maršal Pilsudski sam, ki je obdržal ministrstvo za vojsko ter napovedal, da bo najprej razpustil skupščino, nato pa razpisal nove volitve. Pred razpisom novih volitev pa bo še uzakonil brez parlamenta novo ustavo, ki bo znatno omejila delokrog skupščine. Obenem
je tudi izjavil, da bo v primeru, če bodo Nemci nadaljevali svojo revizijsko politiko, predložil vso zadevo Društvu narodov.
V	Nemčiji so se meščanske stranke zedi-
nile z;, skupen nastop pri volitvah ter osnovale Hindenburgov blok, ki bo branil v novi zbornici politiko zdravljenja nemških financ in gospodarstva ter podpiral vlado kancelarja dr. Briininga, ki uživa, kakor je znano, posebno naklonjenost predsednika Hindenburga. Volilna borba je zelo huda in je čuti pogosto o krvavih spopadih, v katerih se posebno odlikujejo komunisti in narodni socialisti.
V Franciji so parlamentarne počitnice ter se vse stranke pripravljajo živo za jesensko politično dobo. Stavka delavcev v tkaninskih to-i varnah v severni Franciji še vedno ni končana, kljub posredovanju vlade in ministra za socialno politiko.
V	Angliji si belijo ministri delavske stranke glave z načrti, kako bi omejili stalno nara-
raščanje brezposelnosti.
Vsi načrti po so bili doslej še vedno sprejeti z večjim ali manjšim odporom od najrazličnejših strani. Delavci protestirajo proti načrtu, da bi se znižale delavske plače in brezposelna podpora. Liberalci zopet niso zadovoljni s predlogom konservativcev, da bi tudi Anglija uvedla zaščitne carine. Liberalni predlog, da bi se omejilo število brezposelnih z velikimi državnimi investicijskimi deli, pa je naletel na odpor vlade, ki nima za izvedbo tega načrta potrebnega denarja v državnih blagajnah. Dočim se politiki prepirajo in iščejo načina, kako bi omejili brezposelnost, pa stalno narašča število brezposelnih in je že preseglo dva in pol milijona, j Z brezposelnostjo se bore tudi Zedinjene države,
kjer je baje brez kruha kar pet milijonov ljudi. Sploh ima poslednje čase Amerika veliko smolo. Po velikih izgubah pri velikih borznih polomih sta sledili suša in stalno padanje prodaje ameriških proizvodov v tujino, kar povzroča zopet ustavljanje obratov v raznih ameriških tvornicah. Predsednik Hoover, ki je gotovo eden
M. Silvester:
Na potih usode
(Dalje.)
Ljubica je strmela v kot, si mela oči... Nekaj je moralo tamkaj biti, saj je videla in vse natančno razločila.
V	tem trenutku se je pa oglasil rog stražarja, ki je naznanjal prihod skupine vojščakov. Kakor sprožena pšica je brzela Ljubica preko stopnic k stražnici, ker je v svojem veselju domnevala, da se vrača domov njen mož. Iz line stražnega stolpa pa je zagledala, da prihaja k gradu skupina oboroženih vojščakov, ki nosijo na nosil-nicah nekaj, kar je vezalo mahoma vse njene misli.
»Bodi močna!» ji je nekaj velevalo. Ko je prišla skupina možakov tako blizu, da je mogla razbrati vse njihove poteze v obrazih, je videla, da odseva iz njih le žalost in potrtost. Čudno se Ji je videlo le to, da je odšel hetman prejšnji dan od doma samo v spremstvu dveh Uskokov, a sedaj jih prihaja kar kakih dvajset.
V	tem trenutku je nastal na dvorišču že vesel krik in vik, kajti pri spodnjih linah oprezu-joči so že spoznali svoje tovariše-prostovoljce, ki so odšli plačevat davke Turkom pod poveljstvom hrabrega Turjačana. Dvigalni most je zamolklo trčil na ležišča in že so stali tudi junaki na dvorišču trdnjave. Z naglimi kretnjami so odložili nosilnico na tla in skočili k svojcem, da jih pozdravijo s toplimi poljubi in tesnimi objemi. Vmes pa so se čuli zopet obupni klici: «A kde je Marko, kde Miko...?» Tem vprašanjem so sledili kratki odgovori: «Nema jih više.»
V	tem se je pa približala Ljubica nosilnici. Ereden se je sklonila, da odgrne preko trupla
ležečo odejo, ji je zopet nekaj zabrnelo po možganih in ji velelo mogočno: «Bodi močna!« Sklonila se je in odgrnila konec plahte. Zagledala je znani obraz in steklene oči, več pa ni videla, kajti stemnilo se ji je pred očmi in z glasnim krikom se je zgrudila na tla. Zbrani ljudje so takoj hiteli k svoji gospodarici, da ji pomagajo, a so obenem zapazili tudi mrtvo truplo svojega hetmana. Groza in žalost sta obšli vse navzočne.
V večnih bojih s Turki utrjeni možaki bi si znali zunaj na krvavih poljanah kaj hitro pomagati, toda tu so stali kakor otroci. Fdino, kar so storili, je bilo, da so prenesli nosilnico z mrtvim truplom svojega hetmana v stražnico in ga tamkaj položili na tla, kakor bi bilo s tem že vse storjeno. Seveda je bilo prvo vprašanje, kdo je umoril hetmana. Sumnja, katero so izrekli Uskoki že davi, ko so devali mrtveca na nosilnico, je dobila novo snov in nekaj minut nato je že govorila vsa zadruga samo o zahrbtnosti maščevalne čarovnice. Pesti so se dvigale in grozile proti Paganski jami in oči so žarele v maščevalnem ognju. In ko je odšla skupina otrok in žena k studencu nad Pagansko jamo po vodo, je glasno preklinjala čarovnico. Zadnja potomka nekdanjega hodoviškega rodu pa je stala ob skalni razpoki in poslušala psovke in grožnje, ki so merile na njo. Iz tega niza besed je starka razbrala, da je hetman mrtev in da so naprtili njegovo smrt na njen sključen hrbet. Globoko vzdihnila in dejala sama pri sebi: «Pota usode so točna; plaz tvojega življenja se je razbil, kakor sem ti prerokovala*; nato se je pa vrnila v svoje podzemsko domovje, sedla pred žrtvenik. na katerem je ležala Hasanova glava, in se globoko zamislila.
Šele, ko so spravile ženske hetmanovo ženko v posteljo in obložile z obkladki, je pohitelo nekaj
žena v stražnico ter se lotilo tudi hetmana, da ga spravijo na mrtvaški oder, kakor je to zahteval že takratni običaj. Šele sedaj je prijelo za delo nekaj možakov. Prenesli so truplo v hetmanovo sobo, Kjer so ga položili na oder, obdali s cvetjem in zelenjem ter prižgali poleg njega nekaj lojevih in voščenih sveč.
Ko "je bilo to opravljeno, so razposlali sle s poročili na Mehovo in v kostanjeviški samostan.
Mali Pero je hodil iz sobe v sobo in se mu je kaj čudno videlo, čemu ne pustijo spančkati njegove mamice in čemu so prižgali kraj odra sveče, ko je zunaj svetilo solnce. Še bolj se je pa čudil staremu guslarju, ki je sedel kraj odra, zakaj igra in poje tako žalostne pesmi, da ga je kar rezalo v njegpvo drobno srčece. Pojmovati tudi ni mogel, čemu ga prav danes tako zanemarja njegova sestrica Magda in samo plaka kraj materine postelje.
Pod noč se je že zbralo na ječmeniškem gradu nekaj veljakov in kostanjeviški opat, ki je opravljal ob asistenci dveh mlajših duhovnikov zadušne molitve. Opat Benedikt je prinesel s seboj tudi nekaj zdravil za primer, da bi se hetmanova soproga ne zbudila -iz omotice. Njegova skrb je bila na mestu, kajti le z zdravilno pomočjo je spravil vdovo pokojnega tako daleč, da se je zopet zavedla; nahajala se je pa v hudi vročici in je opat ukazal ženam, ki so ji stregle, da ne smejo pustiti nesrečne vdove iz postelje. S posebnimi praški, katere je dal zavžiti. je dosegel, da je objel vročično bolnico krepak spanec.
Noč je zavila grad in okolico v svoja temna krila. V stranski sobi so bili zbrani menihi in sosednji graščaki, odnosno njihovi zastopniki. Pred vsem so si nadeli nalogo, da ugotovijo hetmano-vega morilca. Pod noč sta se namreč vrnila tudi
»DOMOVINA« 8t. 38
najsposobnejših gospodarskih politikov, kar jih je danes na svetu, poskuša sicer omiliti gospodarsko krizo z raznimi ukrepi, vendar pa mu to ne gre nič kaj izpod rok.
Na turško-perzijski meji se bijejo Turki in Kurdi v pravi vojni, ki sicer ni bila napovedana. Kurdi so gorsko ple-' me, ki se bavi s pastirstvom in v prostem času tudi z ropom. Včasih so hodili plenit in klat I Armence, za kar so uživali še posebno naklonjenost turškega sultana. Ker so med svetovno vojno poklali skoro vse Armence, so pričeli po vojni klati in ropati preostale Turke. S tem pa ni bil nič kaj zadovoljen predsednik turške republike Kemal paša, proti kateremu imajo Kurdi še prav posebno velik srd zaradi tega, ker je odstavil njihovega zaščitnika vsemogočnega sultana v Carigradu. Pričel jim je vračati milo za drago in jih čisto po njihovem vzgledu klati, požigati njihova selišča in kar jih je po tem še ostalo, preseljevati sto in sto kilometrov daleč proč od njihovih rodnih bivališč. Na ta način se je vnela med Turki in Kurdi stalna vojna, ki stane Turke dosti denarja, Kurde pa mnogo krvi. Ker so uživali Kurdi tiho podporo Perzije, v kateri biva mnogo njihovih rojakov in Staroturkov, ki niso zadovoljni z naprednimi ukrepi Kemel paše, je ta naročil turški vojski, naj zasede del perzijskega ozemlja, kjer so imeli Kurdi svoja oporišča, in je skoro izzval na ta način vojno s Perzijo.
LAŠKO. 18. t. m. se je vršila redna seja mestnega zastopa. Pred prehodom na dnevni red je povzel besedo g. dr. Pernat ter v izbranih besedah izrekel v imenu odbora iskrene čestitke k imenovanju župana g. dr. Roša za banovinskega svetnika. Čestitkam se je odbor pridružil z živahnimi klici. — Sklenila se je uvesti trošarina na vinski mošt po 25 Din za hI. — Rešile so se nato številne prošnje za odpis in znižanje voda-rine. — Za občinskega tajnika je bil imenovan g. Fran Jenko.
oba moža, ki sta spremljala hetmana v Karlovec, in nju so pozvali navzoči veljaki, da jim natančno poročata o vsej zadevi. Povedala sta vse, kar jima je bilo znano, in tudi omenila, da sta se podala na mokriški grad, kjer so ju pa čudno gledali, ko sta omenila, da se nahaja hetman v Mo-kricah. Slutila sta takoj nekaj posebnega, zato sta jo naglo ubrala na Ječmenišče, da obvestita o tem zadrugo in si preskrbita eventualno pomoč. Zaslišani so bili nato še vojščaki, ki so našli hetmana na gričku že mrtvega. Iz vsega tega so torej takoj sklepali, da ne more biti zavratni morilec nihče drugi kakor madžarski graščak Taky, oziroma njegovi pomočniki. Zedinili so se v tem, da se pošlje tožba proti Takyju cesarju, ki ga mora ostro kaznovati. Svojega sklepa pa nikakor niso hoteli razodeti zadružanom, ker so se bali, da bi se šli Uskoki takoj maščevati nad Takyjem. Pustili so jih zaenkrat rajši v domnevi,
da je to storila čarovnica iz Paganske jame.
•
Druga točka razgovora je bila volitev naslednika hetmanu. Ker je padel junaški praporščak Markušič v bojih s Turki v Bosni, ni imela zadruga zaenkrat nobenega pripravnega naslednika. Sklenili so torej, da priporočijo cesarju za imenovanje izvrstno izšolanega vojnika iz zadruge Petričevičev, Lovra Petričeviča. Do tega imenovanja pa naj bi prevzel vodstvo in poveljstvo nad trdnjavo junak Niko Milic iz Mrzlega polja. Sporočili so svoj sklep zbranim vojščakom, s katerim so bil slednji popolnoma zadovoljni.
Po skromni večerji so se podali veljaki zopet v sobo, kjer se je nahajal oder z mrtvim hetma-nom, in prisluškovali dolgo v noč z guslani spremljano žalostno popevko, s katero je opeval starec junaštvo preminulega in žalost, ki je legla v srca zadružanov.
SEVCE PRI SV. JEDERTI. Občinska cesta, ki vodi od nas skozi Trnovo k Sv. Jedertu, je v takem stanju, da je vsak vozni promet za nadalje nemogoč. Da bi bila kdaj toliko zanemarjena, ne pomnijo najstarejši tukajšnji prebivalci. Kanali so zasuti in so se prestavili na sredo ceste kljub temu, da ima občina nastavljenega cestarja. Pozivamo gerenta g. dr. Lovšina, da se za to cesto zanima, sicer se moramo obrniti na drugo mesto. Davkoplačevalci.
RAZVANJE. (Smrtna k o s a.) V Razvanju pri Mariboru je umrl zadet od kapi posestnik in prvi občinski odbornik g. Peter Grašič, daleč na okrog znana osebnost, ki je bil zlasti zaradi svojega miroljubnega značaja ter izredne ustrežlji-vosti splošno priljubljen. Bolehal je že od lanskega leta, ko ga je prvič zadela kap. Pokojni Grašič je bil tudi soustanovitelj gasilnega društva v Razvanju in si je zlasti kot občinski odbornik pridobil znatnih zaslug. Bodi vrlemu možu ohranjen trajen spomin!
SV. JURIJ POD KUMOM. Prosim, g. urednik, za malo prostora v naši priljubljeni «Dotnovini», da povem kaka cesta je v naših hribih. Cesta od Sv. Jurija do Kolčanovega mlina je taka, da misli tujec, če gre po njej, da hodi po izsušenem potoku. Če hodiš ponoči po njej si v pravcati smrtni nevarnosti. Minuli teden se je pripetilo, da je vozil po nje avto iz Zagorja k Sv. Juriju. Tu je pripovedoval avtomobilist, da take ceste še ni videl. Kje so cestni odborniki in drugi možje, da bi se malo pobrigali za cesto, če ne zaradi domačinov, pa vsaj zaradi tujcev, da se ne bodo ti norčevali iz nas. — Letina bo srednja. Polj-
Naslednje jutro se je vršil pogreb. Navadni krsti, katero so nosili starešine uskoških zadrug, je sledilo staro in mlado na pokopališče, ki se je nahajalo ne daleč od gradu poleg preproste kapelice. Zadnje poti svojega moža se vdova Ljubica ni mogla udeležiti, ker sta jo žalost in vročica tako štrli, da bi ne mogla napraviti sama in brez opore niti koraka. Mali Pero je sledil v družbi enakostarih razposajencev v sprevodu in poslušal žalostne latinske pesmi, katere so prepevali menihi pred krsto. Tudi na pokopališču si ni mogel razlagati, čemu plakajo in tuguiejo ljudje, ko vendar zagrinjajo v prst samo dolg lesen zaboj.
Ko je zopet prispel k bolniški postelji svoje matere, je z otroško naivnostjo opisoval materi nekatere podrobnosti pogreba, ki so se mu najbolj vtisnile v njegovo dušo.
Dober teden pozneje je zapustila vdova Ljubica bolniško postelj, a bila je še toliko slaba, da se je mogla premikati naprej le z oprijemanjem stolov in mize. Polagoma je zopet okrevala; toda bolezen, potrtost in žalost so jo zdelali v taki meri, da je bila bolj podobna skrajno jetični ženski kakor nekdanji lepotici. Lice je izgubilo barvo, se osušilo in bilo nagrbano; tudi izraz oči je dobil poseben in iztrapen žar.
Njeno najljubše opravilo je bilo odslej poseča-nje groba svojega moža, kjer je po cele ure klečala in v gorečih molitvah prosila Spasitelja za blagor in mir pokojnikove duše.
Pri tem poslu je spremljala svojo mamico vestno njena hčerka Magda. Dočim se je zatopila njena mati v molitev, je pobirala Magda po travnikih in v gozdu cvetje, ga zvezala v kite in pokladala na svežo grudo svojega mrtvega 'eta.
"=— Stran 3..........=*■
skih pridelkov bo za potrebo. Sadja sploh nL Trta bo dobro obrodila.
NEGOVA. Ob mnogoštevilni udeležbi in velikem zanimanju domačega ljudstva je priredilo ▼ nedeljo 10. t. m., Prvo tamburaško društvo od Sv. Antona v Slovenskih goricah uspelo zabavo z šaljivimi igrokazi «Laži-zdravnik in «Kakšen gospod, takšen sluga*. Vsiigralci so tuditekmovali med seboj v izvrstni igri, vzbujali med poslušalci salve smeha ter želi mnogo priznanja. Člani društva so spretno odsvirali več lepih komadov na svojih tamburicah, a g. Vladko Tušak jeprisotn« pozdravil z zelo lepim rodoljubnim govorom, na ,koncu katerega je nazdravil na srečo naše slavn« narodne dinastije Karadjordjevičev.
PODKOREN. Dne 10. t. m. se Je vršila pri nas blagoslovitev nove motorne brizgalne, kater« so se udeležili domači gasilci ter gasilci iz Kranjske gore in iz Rateč. Kumovala je gospa Urša Šepičeva iz Clevelanda (Amerika). Na tem mestu ji lepa hvala! Prav tako lepa hvala vsem štirim družicam in vsem, ki so društvo počastili z obiskom. Ker je motorna brizgalna zelo potrebna za vas Podkoren, ki je vsa lesena in so hiš« zelo skupaj zgrajene, so tudi domačini radi priskočili društvu na pomoč. Hvala!
ROGAŠEVCI. V zadnjem času se je še bolj poživelo prosvetno delo v našem kraju. Tako s« ustanavlja Sokol, ki je prepotreben iz narodnih kakor kulturnih ozirov posebno tu, ki smo tako blizu avstrijski kakor madžarski meji. Zatorej s« pozivajo po tem potu vsi narodno misleči ljudje, da pridejo na sestanek v nedeljo 31. t. m. ob 3. url popoldne v gostilno ^affel, kjer bo poročal
III.
V votlini Paganske jame živeča starka J« razbrala v svoji jasnovidnosti cel dogodek in si je jasno vtisnila v spomin podobo grbastega oskrbnika, ki je zahrbtno umoril hetmana. V svoji viziji pač ni mogla zaznati, kdo je tisti človek, še manj pa, kje se je vršil dogodek. Odločila s« je torej, da se poda na izlet v okolico Karlovca, da najde skrivnostnega morilca. Kljub temu, da je nosilla na svojem hrbtu že skoro osem krl-žev, je bila še vedno dokaj krepka ženica. Z« drugi dan njenega poizvedovanja v karlovški okolici je našla grbaStega oskrbnika, katerega j® spoznala takoj kot tistega, ki ga je videla v za-maknjenju, ko je njen dvojnik iskal in videl ponovitev krvave borbe in zahrbtnega napada.
Zelja po maščevanju je objela njeno dušo In ugotoviti je hotela poleg zahrbtnega napadalca tudi graščaka Takyja. Ze drugi dan se je sešla s starim guslarjem, ki je bil edini izmed vseh Uskokov, ki ji je ohranil še svojo naklonjenost in prijateljstvo. Razodela mu je vse, kaj je videla v snu, oziroma v stanju jasnovidnosti, in da je tudi našla moža, ki je izvršil mačji zločin.
Dogovorila sta se, da pojdeta že naslednjo noč na Takyjevo pristavo in se polastita grbastega vaipta in ga nato prineseta na mezgu na Ječmenišče, nakar ga naj izroči guslar Uskokom, da ga sodijo po svojih zakonih.
Vse priprave so se izvršile po dobro preudar-jenem načrtu. Dočim sta skrila svojega mezga v temnem in gosto zaraščenem jarku, sta hitela oba kmalu po solnčnem vzhodu na pristavo. Stari guslar se je postavil pred vrata in pričel ob I spremljanju na svoje gosli peti eno od tistih 1 otožnih pesmi, katere so ljudje tako radi poslu-i šali. Ni jima bilo treba dolgo čakati, da se j«
higijenično zamotano-zelo izdatno
brat Felicijan o ustanovitvi in se bo volil tudi pripravljalni odbor Sokola. S tem bo naš okraj mnogo pridobil, ker sokolska društva skrbe za telesni kakor tudi duševni napredek ljudstva, čim več nas bo, tem laže delo bo imelo in laže bomo uspevali pri delu za izobrazbo naroda ter nas samih. — V kratkem odide od nas g. Slapče vič Miodrag, ki je premeščen v Zemun. Bil je zelo priljubljen narodni delavec. Sodeloval je tudi pri dramskem odseku «Ledavskega GIasa». Že limo mu mnogo uspeha na njegovem novem službenem mestu!
Kmetijski pouk
POLETNA VROČINA ŠKODUJE SVINJAM.
V letošnji vročini se je čulo, da so na mnogih krajih močno crkavale svinje. Poleg najpogostejšega vzroka, svinjske rdečice, ki se je obranimo edino z zaščitnim cepljenjem, je povod večini teh primerov vročina. Vročina sama na sebi ne prija našim žlahtnim svinjam, ki se najbolje počutijo pri toploti 10 do 15 stopinj Celzija.
Da se obranimo v poletju nesreč pri svinjah, moramo skrbeti v prvi vrsti za hlad. To dosežemo na ta način, da se svinjaki odpirajo na solnč-no stran, da oplahnemo tla svinjakov enkrat na dan z mrzlo vodo in da spuščamo svinje v senčno ogrado ter jim damo priliko, da se okop-ljejo. Kjer ni zato pripravnega mesta, pa jih polijemo do dvakrat z vodo, ki je stala eno uro na solncu. Odkraja se živali sicer vode ustrašijo, pozneje se pa kar uležejo, ko jih pričnemo škropiti.
Huda vročina pa povzroča tudi druge izpre-membe, ki so svinjim škodljive. Gnoj v hlevu, ostanki v koritu in pomije v kuhinji se hitreje razkrajajo in tako povzročajo obolelost svinj. Zato moramo skrbeti baš v vročini za skrajno snago v hlevih. Tla naj se vsak dan očistijo gnoja in z vodo oplaknejo ter korita izperejo. Ker tudi svinje v vročini žeja, moramo skrbeti
da imajo vedno Ciste vode za pitje. Zelo le treba
paziti, da jim ne pokladamo ničesar skvarjenega, n. pr. skisanih pomij. Dobivajo naj vsak dan sveže zelenjadi. Dobro je tudi pridati pomijam od časa do časa Glauberjeve ali grenke soli po eno žlico na glavo. Pri takem ravnanju se bomo izognili marsikateri nesreči v svinjaku v poletni vročini.
Sejmi
1.	septembra: Skaručna, Višnja gora, Kranj, 2i-garski vrh, Guštanj;
2.	septembra: Sodražica, Prosenjakovci, Trnovska vas;
4.	septembra: Preska, Bogojina;
5.	septembra: Sv. Lenart v Slovenskih goricah (le za živino), Imeno (le za živino);
6.	septembra: Sv. Pavel pri Preboldu.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili zadnje dni v valutah: za 1 dolar okrog 56 Din;
v devizah: za 100 avstrijskih šilingov 795"33 do 79833 Din; 100 nemških mark 1345*50 do 1348-50 Din; 100 italijanskih lir 294-20 do 29620 Din;
1 dolar 56-17 do 5637 Din; 100 francoskih frankov 220-55 do 222-55 Din; 100 madžarskih pengov 987*12 do 990'12 Din; 100 češkoslovaških kron 166 84 do 167 64 Din.
Tedenski tržni pregled
ŽIVTNA. Na zadnjem živinskem sejmu v Ljubljani so ostale cene v glavnem neizpreme-njene, in sicer so bile za kilogram žive teže: voli I. 10 Din, II. 9 Din, III. 8 Din; krave debele 5 do 7 Din, krave za klobase 4 do 5 Din, teleta 14-50 do 15 Din. Svinje so se prodajale v Mariboru za kilogram žive teže po 11 do 13 Din, mrtve teže pa po 15 do 17 Din.
ŽITO. Na ljubljanski blagovni borzi so ponm Jali (za 100 kg; postavljeno na slovensko posta« jo): pšenico, baško, po 232 50 do 245 Din, ječmen, ozimni, baški. po 185 do 187 50 Din, t u r S č i c o, baško, po 185 do 187.50 Din, mokg <0>, baško, iz nove pšenice, po 395 do 400 Din.
HMELJ. Letos ni svetovnega nadpridelka, zato hmeljarji ne vsiljujejo blaga, ker vedo, da se bo hmelj vseeno dal prodati. Zlasti češkoslovaški in nemški hmeljarji so trdni, ker jim kupci še ne ponujajo primernih cen. V Savinjski dolini se kupčija tudi prav počasi razvija, ker hmeljarji nočejo oddajati blaga po 8 do 9 Din. Po teh neprimerno nizkih cenah je namreč začel nakupovati hmelj tuji nakupovalec Zeckendorf,
NEVARNI KANADSKI RUDNIKI.
Sudbury, v začetku avgusta.
Siromašni ljudje se selimo v tujino, ker si skušamo izboljšati svoj gmotni položaj. Marsikateri od rojakov je že v najlepši moški dobi izgubil v tujini zdravje ali pa je celo postal žrtev nesreče, ki mu je pretrgala nit življenja.
Tako je za zdravje in življenje zelo nevaren tukajšnji rudnik niklja, ki obratuje še ne celih 5 let in je globok 2800 čevljev. Število žrtev, ki jih je že zahteval ta rudnik, presega gotovo 100.
Letos je že izgubilo življenje v tem rudniku pet naših bratov Hrvatov, ki so imeli v starem kraju družine in malo zemlje. Dne 27. julija 1.1. so bile tri smrtne žrtve. Dva rudarja sta prišla ob življenje v globočini 2200 čevljev pri vrtanju glavnega rova. Kamenita plast se je utrgala nad njima ter ju pokopala pod seboj; bila sta tako zametana s kamenjem, da so morali delavci napraviti 3 šihte, preden so ju odkopali. Trupli sta bili dobesedno zmečkani, da ju ni bilo mogoče spoznati. Po rodu sta bila iz Finske. Tretji je postal žrtev istega dne v globočini 2800 čevljev. Pri razbijanju rude ga je doletela nesreča. Odtrgala se je nad njim plast rude ter padla na
prikazal poleg služinčadi tudi grbasti valpet in prisluškoval pesmi.
Ko bi se prikazala na pristavi kot navadna prosjaka, bi ju gotovo pustil iztirati grbec celo s »vojimi psi. Toda pesem vpliva blagodejno na Vsakega človeka.
Ko je dokončal guslar svojo pesem, se je spoštljivo ozrl na valpta ter ga prosil za kak milodar. Valpet se je pa le zaničljivo nasmehnil In velel guslarju, naj zagode in zapoje še kako madžarsko pesem, nakar ga bo obdaril prav po knežje. Hotel se je namreč na ta način odkrižati prosjaka, ker je mislil, dat guslar ne zna nobene madžarske pesmi. Toda guslar, ki je obhodil že mnogo sveta, mu je naštel nekaj popevk ter ponižno vprašal valpta, katero izmed naštetih želi slišati.
»Kaj, starec, ali znaš tudi madžarske pesmi?» Je vprašal začudeno grbasti valpet.
«Da milostljivi gospod,» je odvrnil guslar, «pa ne samo to, temveč moja žena zna tudi povedati .vsakemu njegovo bodočnost s tako sigurnostjo, tia so jo klicali in si pustili prerokovati od nje že .visokostoječi gospodje, vitezi in plemkinje.» Da podpre svojo navedbo, je imenoval nekatera Imena znanih velikašev in njih gospa.
Vražarstvo je v tistih časih bujno cvetelo, zlasti pa vedeževanje, ter so imeli vedeževalke iako v čislih. To sta vedela tačas tudi guslar in njegova spremljevalka. Besede guslarja so našle pri valptu rodovitna tla. Nič več ni hotel čuti petja guslarja in je le koprnel za tem, da mu vede-ževalka čimprej prerokuje njegovo bodočnost. Z osornimi besedami je napodil zvedavo služinčad na delo ter nato povabil starko v stransko sobico, dočim je velel starčku, naj se pokrepča nekoliko v kuhinji. Starka je prerokovala nato valptu
iz potez na roki samo cvetočo bodočnost, če prav je čitala iz potez na dlani vse kaj drugega. Končno mu je dejala, da bo postal še bogat človek, ki bo razpolagal z gradovi, ako bo znal dvigniti zaklad, ki je samo njemu namenjen. Grbec je vztrepetal, kajti poželenje po denarju in imetju ga je navdajalo že od nekdaj s tako silo, da bi za malo premoženje učinil največja in najnizkotnejša grozodejstva. Starka ga je pregledala in udarila na najobčutnejšo žilico. Ko je čul, da bo bogat graščak, je trepetala v njem sleherna mišica. Nato je zgrabil starko za roko in ji sunkoma in s hripavim glasom dejal: »Čuj, starka, če se uresničijo tvoje besede, te zasip-ljem z zlatom in srebrom. Sedaj mi pa še hitro povej, kje se nahaja zakopan zaklad, ki čaka na mene.
Starka se je otresla oprijema valptovih rok, se nato nekam zamislila ter končno dejala: »Sama bi nikoli ne mogla najti zaklada, toda našla ga bom s tvojo pomočjo. Vedi, da je vsak zaklad namenjen le gotovi osebi in usoda ne pripusti, da bi prišel v roke takemu človeku, ki mu ni namenjen. Če torej hočeš biti srečen in najti bogastvo, ki je edino samo tebi prisojeno, me moraš ubogati na vsako besedo.«
»Pa kdaj lahko dvignem zaklad?« je vzkliknil grbec.
»Takoj greva lahko na delo,« je odvrnila starka, «samo dati mi moraš v roko svoje zrcalo, v katero se vsak dan gledaš, in pa palico, katero imaš navadno v roki.«
Valpet je skočil po koncu kakor obseden ter zdirjal v svojo sobo, da prinese starki zahtevane predmete. Ko se je vrnil, mu je velela starka, da mora vzeti s seboj tudi čutaro vina in kupico, katero bosta rabila pri določanju kraja.
Stari guslar je čul, da se starka odpravlja na pot, zato je tudi on vstal in sledil v primerni oddaljenosti valptu in starki, ki je zrla neprenehoma v zrcalo in sledila smeri palice, katero je uravnostežila v vodoravni legi na kazalcu leve roke.
Valpet je z začudenjem zrl na početje starke ter ji sledil tik za petami. Njegove misli so tavale že po razkošno opremljenih grajskih sobah, a v hipu se mu je rodila tudi zahrbtna misel, da takoj zabode starko, kakor hitro mu bo pokazala mesto, kjer leži zaklad. Zato si je pripravil bodalo, da ga bo imel hiro pri roki, kar pa seveda ni ušlo pozornosti starke, ki je pazljivo motrila vsako kretnjo valpta v zrcalu. Tako sta korakala sem ter tja preko polja v jarek, kjer sta privezala še ponoči svoje živinče. S spretnim manevriranjem palice je dala spoznati valptu, da se nahajata že v bližini kraja, kjer mora biti zakopan
zaklad. Ustavila sta se.
•
Starka je zahtevala od valpta čutaro z vinom in nalila v kupico vina. Valpet pa niti opazil ni, kako spretno je stresla starka v vino zelenkast prašek, ki se je mahoma potopil v vino. Ko je še napravila preko kupice razna čarovniška znamenja, je velela valptu, naj vzame v roko zrcalo, uravnovesi palico na kazalcu leve roke in sledi smeri palice toliko časa, dokler se ne bo nagnila palica k tlom. Tam pa, kjer se bo nagnila palica, naj jo zabije v tla, in izpije polovico vina iz kupice, ostanek pa naj zlije na tla ter povezne kupico na palico. Kraj, ki ga bo tako določil, je prostor, kjer je zakopan zaklad, ki ga izkoplje kadar si bodi. Valpet je pazljivo poslušal beseda starke in pritrdil, da se bo ravnal natančno po njenih navodilih.
njega iz visočine 5 metrov. Bil je na mestu mrtev. Pokojnik je bil doma nekje blizu Kar-lovca, imenoval se je Mijo Bedi ter je bil posestnik in oženjen. Bil je mirnega značaja in dober tovariš. Bodi mu lahka tuja zemlja, njegovim domačim pa naše sožalje 1
Preden se, dragi rojak, podaš po svetu, pomni, da je boljša domača gruda kakor na tujem zlata ruda. Pozdrav vsem čitateljem «Do-movine>.
PREKMURSKI GLASNIK
Za prekmursko ljudstvo
Murska Sobota, avgusta.
Od vseh potreb prekmurskega ljudstva sta danes dve v ospredju: gradba nove bolnice in gradba hiralnice. V vsakdanjem življenju tukajšnjega naroda se živo čuti pomanjkanje teh dveh zavodov. Hvala Bogu in vsem tistim, ki so delovali v prilog omenjenih vprašanj, da niso obupali in da so dovedli težnje naroda na prag uresničenja.
Soboška bolnica že dolgo ne ustreza vsem potrebam, katerim bi morala služiti. Ne samo, da hi opremljena z modernimi napravami, nego je povrhu še premajhna. Hodniki niso bogve kako svetli in so ozki. Večkrat se pojavi celo primer, da v sobah primanjkuje postelj, kar postane lahko zelo neprijetno, zlasti če se razširi v Prekmurju kaka nalezljiva bolezen.
Iz takih in sličnih vzrokov je prišlo končno do tega, da so odločilni činitelji spoznali, da je gradba nove bolnice neobhodno potrebna. Vele-občina Murska Sobota je stavila na banovino tozadevni predlog, oziroma prošnjo, ki jo je banovina z veseljem pozdravila. Lahko upamo, da ni daleč dan, ko se bo postavil nov hram za zdravljenje.
Drugo vprašanje ni nič manj važno od prvega, je vprašanje hiralnice. Prekmurje ima menda od vseh slovenskih pokrajin največ siromakov. Ob sejmih in drugih prilikah, ko se iz kateregakoli
vzroka na kakem mestu zbere mnogo ljudi, se vidi to najbolj. Zato je bilo vprašanje hiralnice že dolgo eno izmed najbolj perečih, ki je sililo vedno v ospredje.
Akcija in delo za gradbo hiralnice, kjer bi dobili oskrbo vsi, ki se zaradi starosti ali pohab-ljenja ne morejo vzdrževati, sta se začela prvič leta 1918. Vse delo je vodil poseben odbor, ki mu je predsedoval grof Szapary, katerega zapuščina je danes na bobnu. Ta je obljubil tudi zemljišče. Zaradi povojnih razmer pa je odbor svoje delo opustil. Denar, ki ga je bil nabral, je bil naložen v hranilnico z namenom, da se izroči tistim, ki bodo v bodočnosti podvzeli kako slično človekoljubno akcijo.
Dvanajst let je preteklo in sedaj so nastopili ljudje, ki z vso resnostjo rešujejo vprašanje grad-be hiralnice, ki naj bi služila vsemu Prekmurju. Odbor društva «Meščanski dom» je na svoji seji 31. marca 1.1. sklenil, da se sezida za reveže in za stare, za delo nesposobne ljudi siromašni dom z imenom hiralnica, ki bodi namenjena revežem vseh veroizpovedi. Iz istega društva se je sestavil tudi poseben odbor, ki je prevzel vse delo na svoje rame. Društvo je priredilo pred dnevi veselico, katere čisti dobiček gre v korist hiralnice.
Z veseljem lahko ugotavljamo, da soboško občinstvo ne štedi z denarjem, ko gre za kako občekoristno zadevo. Na nabiralni poli (nabiralna akcija še ni končana) so zaznamenovani darovi: dva po 10.000 Din, eden s 6500 Din, eden s 3000 Din, eden s 2000 Din, 14 po 1000 Din, 14 po 500 Din, 30 po 300 Din, šest po 200 Din, šest po 100 Din, pet po 50 Din, razen tega pa še mnogi manjši. Občina je stavila na razpolago dva orala zemlje v bližini dijaškega zavoda «Marti-nišče» in 80.000 Din. Ce se bo pa gradila nova bolnica kmalu, to zemljišče niti potrebno ne bo, ker bo potem stara bolnica prevzela posle hiralnice, in sicer ne samo za Prekmurje, temveč tudi za bližnje kraje izven njega.
Naštete številke ne potrjujejo samo nujnosti, da se zgradi hiralnica, ampak kažejo tudi, kako globok smisel imajo Sobočani za ta človekoljubni zavod.
Nagrade za dobre bike. Da se dobri starejši biki čim dalje časa hranijo za pleme, je določila kraljeva banska uprava 34.700 Din za vzdrževalne nagrade za srez Mursko Soboto. Priznale; so se nagrade naslednjim bikorejcem: 1.) 1. a nagrada po 1500 Din: Legenu Miklošu (Noršinci) in upravi veleposestva Gornja Lendava; 2.) I. b nagrada po 1400 Din: Benku Josipu (Murska Sobota); 3.) II. nagrada po 1200 Din: upravi veleposestva Rakiča, Benku Josipu (Murska Sobota), Obalu Francu (Moščanci), Celcu Janezu (Gorica), Kuharju Janezu (Puconci), Benku Josipu (Murska Sobota), Sercu Janošu (Kupšinci), Kovaču Jožefu (Prosenjakovci in Hariju Mihaelu (Selo); 4.) III. nagrada po 1000 Din: Legenu Miklošu (Noršinci), Vulkanu Francu (Markišavci), Benku Josipu (Mačkovci), Barbariču Gregorju (Sebeborci), Lepoši Štefanu, Kološi Janezu (Puconci), Katl Podleskovi (Sodišinci), Škrabanu Alojziju (Stru-kovci), Obalu Evgenu (Pertoča), Kovaču Jožefu (Prosenjakovci), Kuharju Jožefu (Tešanovci), Hariju Janezu (Križevci), Pocaku Jožefu (Domanj-šovci) in Gaborju Romanu (Hodoš); 5.) IV. nagrada po 500 Din: Mesariču Štefanu (Balkovci), Titanu Janezu (Cernelavci), Benku Francu (Ve-ščica), Flisarju Kolmanu (Tišina), Biičku Mihaelu (Serdica), Benciku Jožefu (Mlajtinci), Banfiju Matiji (Krnci), Vargi Aleksandru (Središče), Far. telju Francu (Tešanovci), Lutharju Štefanu (Križevci) in Lanjščku Štefanu (Veliki Dolenci).
+ Kralj v Ljubljani. Pred dnevi se je ob pol 7,
zvečer pripeljal v odprtem avtomobilu z Bleda v Ljubljano Nj. Vel. kralj Aleksander. Avtomobil je zaradi živahnega prometa vozil precej počasi po glavnih ljubljanskih ulicah in proti 7. krenil nazaj na Gorenjsko. Kjerkoli so ljudje spoznali vladarja, so ga povsod živahno pozdravljali.
♦ Velika skupščina CM družbe bo 8. septembra v Ribnici na Dolenjskem.
+ Posetnikom jesenske prireditve Ljubljanskega velesejma od 3. avgusta do 15. septembra! Uprava Ljubljanskega velesejma je kakor prejš-
S o t e š č a n:
Vdovčkovi cekini
Šaljiva povest iz pred vojne dobe.
V posebnem oddelku se je nahajala tudi občinska pisarna. Za mizo, pogrnjeno z debelim rjavim platnom, se je zdehalo tajniku, izvršujo-čemu različne uradne posle. Z mrkim očesom je včasih pogledal pred sebe in ob vsakem ropotu je vrge! po mizi peresnik, meneč, da ga prihaja kdo motit s kakim opravkom, ki povzroča sitnosti in delo. Ako pride kak «nigatreba» nižje vrste, mu ne napravi posebnih težkoč: s prirojeno ošabnostjo ga bo nahrulil in če bi mu ugovarjal, mu pokaže vrata. Huje bi bilo, če vstopi kdo iz «višjih krogov«; tedaj bi moral požreti vso ne-voljo ter hliniti prijaznost.
Tako je mislil Kitar, občinski tajnik, ko je nekdo s slabotnimi koraki pridrsal pred vrata pisarne. Kljuka je zaškripala in v sobo je prilezel starec ob palici, ki jo je s trudom prestavljal. Brez pozdrava se je spustil na klop in čakal, * da ga tajnik vpraša, po kaj je prišel.
«Muc,» ga je pogledal tajnik zaničljivo, »gospoda župana ni doma.» — Zaradi njegove starosti se je premagal, da ga ni odpravil z robatimi besedami:
«Kje pa je?* je hrkal in kašljal Muc. »Podpore bi ga prosil.*
«Bo že prišel,* se je zadri nad siromakom. «Zaradi podpore ga ni treba čakati, nimamo denarja...»
«Čemu je ubožna blagajna?* Je vprašal boječe.
«Za uboge, zapravljivcem Je zaprta,* mu je povedal s trdo zvenečim glasom.
«Zapravljivec? Tako? Seveda...» je zabolelo siromaka. «Takrat vam nisem bil zapravljivec, ko ste mi trgali od kmetije kos za kosom... Lovili ste me na denar, zdaj ga nimate...*
«Kar je bilo, je bilo! Poravnajta z županom! Zbogom!* ga je odslovil Hitar.
«Ob hišo me je pripravil, ob zemljo, ob vse, vse...» se je starec zvijal v spominu na svojo kmetijo, ki mu jo je Vdovček obremenil s posojilom ter si jo končno prilastil. Muc je moral z ženo in hčerko s praznimi rokami izpod rodne strehe v tujo kočo.
Tajnik ga je srdito pogledal; znana mu je bila resnica, ki jo je govoril, zato mu ni hotel reči ničesar.
«V dolg me je pogreznil,* se je tresla beseda siromaku, «in takrat mi ni povedal, da sem zapravljivec. Po rami me je tipal in z vinom zalival, a zdaj me ne vidi ter pravi, da sem berač.»
Tajnik si je grizel ustnice in komaj se je premagal, da ga ni vrgel iz sobe.
«Koča, v kateri bivam, ni moja, žena mi je umrla od žalosti, Minka služi pri tujih ljudeh,» je vzdihoval objokan, «Vdovček pa uživa, kar je bilo moje ... moje ...»
Tajnika je minula potrpežljivost; razburjen je planil izza mize, da se reši nadležnega starca.
Takrat je nekdo potrkal na vrata; preden je mogel Kitar izreči svoj običajni «napre», je vstopil Mazelj, goliški godec. Godbe na Golici niso več imeli. Janez, njen bivši načelnik, je odšel k vojakom, odkoder se ni več vrnil; ostal je pri godbi svojega polka.
Goličani so iskali novega načelnika, ki pa ga niso našli, in tako je godbeno orodje rjavelo v županovem podstrešju. Društvo sviralcev pa je obstojalo še naprej na papirju in Mazelj mu je načeloval s harmoniko y županovi gostilni
«0, servus, prijatelj, servus!* je Kitar spremenil besedo in obraz. «Kaj bo novega, oziroma dobrega?*
»Sluga ponižni,* se je Mazelj priklonil. «Po naročilu gospoda župana pripravljam prostor za vrtno veselico. Delo napreduje, toda izdatki se množe, o didl.*
«Seveda, hm, hm! Ti želiš, oziroma potrebuje! denarja?* je potisnil Kitar levico v hlačni žep, z desnico pa se je igral z verižico, visečo po telovniku.
«To se razume, o didl!* se je Mazelj pri-pognil, da je z nosom skoro zadel ob koleno.
«Da da da, kar kupiš, vse stane. Prav, prav, saj gre za slavo, oziroma napredek...» je tajnik odprl blagajno in pred godcem na mizi so rož-ijale srebrne krone.
«Preveč ne vzamem,* se je branil, «župan bo zahteval račun.*
«Kar si kupil, boš menda plačal! Društvo ima denar, oziroma veselica prinese dobička. Župana se ne boj! Kaj, ali bo že skoro vse urejeno, oziroma pripravljeno?« ga je Kitar prijel za jopič, kakor da pride sedaj najvažnejše.
«Danes se lotim sedežev, ki jih razvrstim in označim s številkami,* je kihal Mazelj ter se brisal z rokavom.
«Razvrščeni bomo torej po številkah?* ga je tajnik pritegnil k sebi. «Imenitno, moderno!*
«Gospoda župana posadimo na prvi sedež — številka ena, zraven njega pride podžupan s soprogo — dve, tri, k njemu prisedeta svetovalca _ štiri, pet, nato razvrstimo odbornike —
šest do štirinajst... in tako naprej,* je Mazelj računal na prste.
«In jaz? Mene si prezrl?* se je ustrašil tajnik. «Kje mi boš torej odkazal prostor?*
' ieno, a vsak priseljenec bo moral dokazati, da so mu zagotovljena sredstva za življenje. Priseljevanje iz ostalih držav, torej tudi iz Jugoslavije, pa je popolnoma onemogočeno. Ta uredba ostane v veljavi, dokler bo trajala velika nezaposlenost.
*	Veteran iz bitke pri Visu. Te dni je slavil v Celju svoj devetdeseti rojstni dan občeznani slikarski mojster g. Jakob Batič, po rodu iz Gorice. Leta 1860. je odšel kot dvajsetletni krepak mladenič k mornarici, kjer je služil polnih 10 let. Udeležil se je tudi znamenite pomorske bitke pri Visu pod admiralom Tegetthofom leta 1866. Jubilantu je lani umrla soproga, vendar Je ostal kljub vsem udarcem usode še vedno veder in čil. Brez očal opravlja svoje črkoslikarsko delo vsak dan kakor pred nekaj desetletji. Na vprašanje, ali se bo oženil, odgovarja s prijaznim smehom: «Bi se že, pa se bojim, da bi prehitro dobil sive lase.» Prijaznemu someščanu k visokemu jubileju iskreno čestitamo!
*	Likvidacija vseslovanskega gasilskega kongresa. Kongresni odbor JGZ v Ljubljani vabi vse korporacije, tvrdke in posameznike, ki imajo kake zahteve iz naslova dobav ali kakega drugega razloga do kongresnega odbora, da prijavijo to najkasneje do 2. septembra t. 1. na naslov predsednika finančnega odseka g. Ivana Rakoše, posestnika in lesnega trgovca v Straži na Dolenjskem. Na pozneje došle terjatve se odbor ne bo mogel ozirati.. Vsi do sedaj že predloženi računi se bodo poravnali do 6. septembra. Istočasno se pozivajo vsa društva, tvrdke in posamezniki, ki kaj dolgujejo kongresnemu odboru, da poravnajo svoje obveznosti do 2. septembra 1.1. — Kongresni odbor JGZ.
*	Nasprotniki Sokola mod duhovščino. «Slo-veneo je pisal te dni, da je bil župnik Karel Škulj v Dolenji vasi pri Ribnici, bivši poslanec, od okrajnega načelstva v Kočevju obsojen na 520 Din globe, ker je deloval proti Sokolu. Skušal je namreč vplivati na nekega očeta, naj ta ne bi imel svojega sina pri Sokolu. Razen tega je župnik Škulj omalovaževal zakon o Sokolu s tem, da je zaprl v župnišču tri šolarje Sokoliče, češ, da so zapisani v slabem društvu. Zaradi sličnih pregreškov je obtoženih širom Slovenije še več
duhovnikov, ki jih Bog ve kaj <martra>, da ne dado miru Sokolu.
*	Oddaja .gradbe Doma tiskarjev v Ljubljani.
Zveza tiskarskih delavcev, podružnica v Ljubljani, je oddala zgradbo svojega doma, velike palače na Miklošičevi cesti v Ljubljani, Ljubljanski gradbeni družbi, ki je bila najugodnejši ponudnik. Delo se prične takoj in bo stavba do konca leta pod streho.
*	Vpis v I. razred gimnazije. Ministrstvo pro-svete je izjemoma dovolilo, da se v početku šolskega leta 1930./1931. v prvi razred gimnazije ali realne gimnazije lahko vpišejo učenci, ki so dovršili 4. razred osnovne šole in so se rodili v letih 1917., 1918., 1919. ali 1920.
*	Naši Američani se vračajo. Zelja po stari domovini se v naših ameriških rojakih vedno bolj oglaša. Zato se vedno več naših rojakov vrača v domovino. Tako se je nedavno iz Cleve-landa odpravilo večje število rojakov, med njimi, kakor piše <Ameriška domovinam, največ takih, ki nameravajo za stalno ostati doma. Med drugimi so odpotovali: Anton Zorman, Stanislav Do-lenec, Anton Krašovec, Janez Lekan, Jožef Pre-skar, Anton Tomšič, Jožef Pire, Leopold Mišmaš, Roza Reparjeva, Marija Maroltova, Jožef Blaž, Jožef Premru, Franc Zaje in Ivan Zakrajšek ter rodbine Franc Lavrič in K. Dolinar.
*	Nalezljive bolezni v dravski banovini. V času od 8. do 14. t. m. je v dravski banovini za nalezljivimi boleznimi obolelo 237 oseb, in sicer: za davico 58, za škrlatinko 57, za dušljivim kaš-ljem 55 (največ v kamniškem in kranjskem okraju), za tifuznimi boleznimi 29, za grižo 16, za šenom 14, za krčevito odrevenelostjo 5, za na-lezljivm vnetjem možganov 2 in za vnetjem pri-ušesne slinovke 1 oseba.
*	Gospodarski stroji in orodje bodo razstavljeni v posebni skupini na letošnjem jesenskem Ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 15. septembra. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, Češkoslovaške, Holandije, Francije, Italije, Kanade, Madžarske, Nemčije, Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatilnice, čistilce, slamoreznice, pluge za
nja leta izdala tudi letos parmanetne legitimacije po 30 Din. Ta legitimacija daje pravico do znižane voznine za polovično ceno. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih države, lahko pa se naroče tudi z dopisnico pri velesejmskem uradu. Navodil, tiskanih v legitimaciji, se je treba točno držati. Zdrava in cenena stanovanja v hotelih in privatno so posetnikom zagotovljena.
*	Potovanje banjaluške kmetijske šole. Te dni Je prispelo iz Banjaluke na kmetijsko šolo na Grmu 31 gojencev II. letnika banjaluške kmetijske šole pod vodstvom profesorja g. inž. Janko-▼iča in strokovnega učitelja g. Kuliša. Gojenci so bili sami mladi kmetski fantje zagorelih obrazov iz Bosne in deloma iz Hrvatske ter vseh treh veroizpovedi. Na Grmu je mladeniče ljubeznivo »prejel inž. Absec, ki jim je tudi razkazal vsa za-»odova poslopja in ureditev šolskih posestev. Na kmetijski šoli so goste dobro pogostili. Iz Novega mesta so odpotovali dalje po Sloveniji.
*	Plačevanje rent delavcem, ki so opustili 'delo v Nemčiji. Zveza rudarjev Jugoslavije, podružnica Trbovlje, je izdala na vse one rudarje, ki so nekdaj delali v Nemčiji, naslednji poziv: Glede na vesti po časopisih o zadevi izplačevanja rent onim rudarjem, ki so nekdaj delali v Nemčiji, se je zveza obrnila na pristojno mesto, ter dobila ta-Ie odgovor: »Vsi oni rudarji, ki so ob nastanku svetovne vojne, med vojno ali pa po prevratu zapustili delo v Nemčiji, imajo, ako so pri naših bratovskih skladnicah vplačali 36 mesecev za pokojninsko zavarovanje, pravico do vseh prejšnjih let v Nemčiji. Vsak rudar, ki je prizadet, naj javi svoja v Nemčiji prebita leta pri pristojni bratovski skladnici, ki mu izda potrdilo, da je resnično plačeval 36 mesecev v tukajšnjo pokojninsko zavarovanje in da je še aktiven član. To potrdilo naj se odpošlje Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Rok za vlaganje teh prijav poteče 30. septembra 1930.
*	Izseljevanje v Kanado popolnoma onemogočeno. Kanadska vlada je izdala odredbo, s katero se omejuje priseljevanje v Kanado. Ta ukrep Je bil storjen, da se prepreči naraščanje brezposelnosti. Doseljevanje iz Anglije ne bo ome-
•Vsekakor pri slavnostni mizi — blizu župana,* je poudaril Mazelj. «Tu bo namreč stregla Helena, županova lepotica.«
•Izborno, jako izborno!« je vzkliknil Kitar. •Kakor gibčna gorska vila bo tekala okrog mhe Helenica, moja zvezda, in njena usta bodo gol-čala enemu in drugemu, tudi meni...»
•Helena — tvoja zvezda ?» se je začudil Mazelj na vsa usta. »Ali sem te prav razumel? No, no, čestitam in pa skorajšnja zakonska nebesa, o didl!»
•Do teh je še daleč,« je vzdihnil tajnik. »Vdovček mi sicer zaupa, toda gospodična je sramežljiva ter jako plaha; najraje povesi glavo in sbeži...«
•To je navada pametnih deklet,» jo je zago-yarjal Mazelj. »Skrivaj pa te ljubi, o didl, vem, 'da te ljubi. Vdovček te kuje v zvezde, tebe, svojega zeta ln prihodnjega župana.«
•Vidiš, v tej zadevi hočem biti na jasnem,« Je tajnik v zadregi prešteval denar na mizi; :«slcer porečem: zbogom, Golica!«
•Kar vprašaj ju, o didl, Vdovčka in hčerko, po ovinkih ali naravnost, kakor hočeš,« je spravil Mazelj krone v svojo prazno denarnico.
•Za neumnosti toliko denarja, a za reveže nič,» Je vzdihnil na klopi Muc, ki se je dozdaj delal, kakor bi dremal.
•Taki-le ljudje so strup mojemu življenju,« je lajnik pokazal na Muca. »Prosim te, prijatelj posredi ga iz sobe.«
•Pojdiva,« ga je Mazelj zgrabil za rame, «v lobl ni zdravo za pjuča, zunaj se laže diha.»
•S teboj ne grem,» se je branil Muc. «Aha, nekdaj si me vabil, klical si me skozi okno, vrata Ki mi odpiral, danes me tiraš iz gostilne.*
»Seveda, o didl, zdaj si berač,« ga je Mazelj vekel proti vratom in odtod skozi vežo na dvorišče, kjer ga je pustil in odšel na županov vrt.
»Primojruš, zdaj sem berač,« se je naslonil na ograjo, stoječo med cesto in dvoriščem. Bila ga je sama kost in koža — žalostna slika nesrečnega pijančevanja.
Mazelj je bi površen in nespreten delavec, zato mu je postavljanje sedežev za vrtno veselico šlo počasi od rok. Sekal je in žagal, vrtal in zbijal; njegove misli pa so krožile okrog županove Helene in tajnika Kitarja, ki mu je ta dan razkril skrivnost svoje ljubezni.
»Tako, tako, o didl,« se je spomnil pogovora v pisarni; »visoko leti ta ptič, pa bo tem globlje padel... Vem, da bo.»
Odložil je žago ter pospravil drugo orodje, potem pa se je lotil številk. «Prva bo županova,« je pritisnil s svinčnikom na papir, — «ha, Kitar, ti mu boš zet...? Tak zet!«
»Podžupan in soproga — dve, tri,» Je vrtal nerodno po papirju. — »Da se le upaš, Kitar, da se ne bojiš sramote! Ne rečem, če bi imel denar; tako pa: v levem žepu — nič, v desnem — nič... Zato si pred županom široko zaokrožena ničla...»
»Občinska svetovalca — štiri, pet,» je pritisnil, da se je odlomil svinčnik. — »O didl, no, kaj neki poreče Helena? Še huda bo, ali pa bo vse vzela za šalo. Sram je menda ne more biti zaradi tega, saj jo poznamo: njo in njega. Bos se je priklatil na Golico, župan se ga je usmilil, ker je videl, da čedno piše in da ima v glavi nekaj soli. Zdaj pa kar naenkrat ženin in zet.<. Hohoho, o didl!«
•Devet odbornikov — šest do štirinajst. Heleno, je rekel, ali pa zbogom, Golica... Tepec, kako boš letel, kadar jI razodeneš svoje sanjarije, ako te Vdovček že prej ne vrže iz kiše.»
»Dve sto> je popisal zadnji papir in tedaj si je zaželel počitka, ker tudi delavec za ljudski blagor potrebuje odmora, ki ni le njemu samemu, ampak tudi ljudstvu v neprecenljivo korist.
Kitar se je po odhodu urejevalca slavnostnega prostora naslonil na pisalno mizo ter je rahlo zadremal. Prebudilo ga je rožljanje vilic in krožnikov: Helena je prišla v sobo snažit jedilno orodje. Zaspano si je pomel oči, potem pa je pričel nekaj brskati po papirju, ležečem na mizi; skrivaj pa se je oziral na gospodično, zamišljeno v svoje delo. Slična beli gorski vili je stala ob omari — že dolgo je ni videl v tej obleki, ker jo je šele pred dnevi zamenjala z žalno opravo, katero je nosila po smrti svoje matere, nekdanje Jerinove Pepce.
Vajen je bil oboževati lepoto cvetočih lic, toda danes ni mogel najti besede, da bi se bil popolno izrazil. Skoro se je čutil nevrednega, pogledati v njene žive oči, tako nizek se je zdel samemu sebi pred njo, ki jo je ljubil ter se hoče dvigniti, da jo doseže.
»Moje solnce, moja luna...» je govoril na tihem, nalašč iščoč med uradnimi spisi nekaj, česar ni bilo med njimi. »Rožica, golobica,« jo je gledal skozi prste; »kdo ve, kaj misli... kaj čuti... Ali me ljubi? In če jo vprašam, ali mi bo utešila hrepenenje? Jasnosti hočem,« se je osrčil, »tema naj se umakne.«
Segel je po ravnilu, da podčrta neko važno besedo, pri čemer je zadel v črnilnik in črnilo se je razlilo po mizi.
•Nesreča, gospod tajnik, sicer pa ničesar hudega,« je Helena prihitela s cunjo, da obriše in osnaži mizo.
okopavanje in osipanje, traktorje, lokomobile, motorje in najrazličnejše orodje. Tako obsežne razstave kmetijskih strojev, kakor bo na letošnjem velesejmu, še ni bilo. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lokomobilami, motorji in električnim tokom.
*	Naši v Ameriki. Nedavno je v Madisonu v Zedinjenih državah z odličnim uspehom napravil odvetniški izpit naš rojak Matija Šimenc, sin znane slovenske rodbine v Milwaukeeju v državi |Winsconsinu. — Premoženje Slovenske narodne podporne jednote je znašalo ob koncu junija tekočega leta 4,371.478 dolarjev. — Dne 1. t. m. je v Clevelandu po mučni bolezni preminula gospa Frančiška Svetkova, žena tamkajšnjega slovenskega pogrebnika, po rodu iz Naklega pri Kranju, y starosti 53 let. Bila je agilna narodna delavka.
*	Tombolo priredi prostovoljno gasilno dru-itvo Dogoše pri Mariboru v nedeljo, 7. septembra t. L, ob 15. uri popoldne na vrtu gostilne •Riedl* v Dogošah. Ako bi bilo slabo vreme, se bo vršila tombola v ponedeljek 8. septembra.
*	Tečaji za krojače in krojačlce v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, namerava v jesenskem in zimskem času prirediti po en tečaj za krojače in krojačice v Ljubljani. Vsi Interesenti in interesentke, ki želijo obiskovati navedena tečaja, naj čimprej prijavijo svojo udeležbo pismeno ali ustno v pisarni: Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 10, I. nadstropje, kjer dobe vsa potrebna navodila.
*	Naši gozdovi so naše največje zakladnice, kjer so shranjeni ogromni zakladi, samo najti in dvigniti jih moramo. Koliko ljudi živi pri nas od gozdarstva. Denar prejemajo posestniki gozdov, delavci, ki sekajo les, vozniki, industrijci, nadalje delavci na žagah, lesni trgovci in obrtniki. Dolga zlata veriga, ki se prične v gozdu, se vije preko pojočih žag ob šumečih potokih skozi vasice tja do mesta. Baš na naši letošnji šumarski in lovski razstavi na Ljubljanskem velesejmu, ki se vrši od 31. avgusta do 15. septembra, bomo imeli priliko videti vsa bogastva gozda kakor tudi način kako se te zaklade dviga. Šumarji bodo prikazali pravilno gojenje gozda. Poleg kakih 150 vrst lesa bodo prikazane zanimive igre pri-
rode, ki se pojavijo večkrat na drevju prav tako, kakor na drugih bitjih in imajo pri človeku, žal, nepregledne in zle posledice. Prikazano bo, kako se spravlja les in najmodernejši pripomočki za to. Lesni industrijci bodo prikazali ves potek obrata. Na razstavi bodo razstavljeni tudi najrazličnejši produkti, o katerih le redko kdo ve, da so iz lesa, da so bili zasnovani v gozdu. Največja tozadevna zanimivost bodo gotovo nogavice iz svile, pridobljene iz lesa.
*	Požar v Leskovcu. V soboto zvečer se je iz dimnika posestnika Franca Retlja v Leskovcu pričel valiti gost dim in se je pričelo v notranjosti hiše svetlikati. V nekaj trenutkih so plameni zajeli hišo in hlev tako, da so bili zaman vsi poskusi, da bi se kaj rešilo. Kot prvi so prihiteli na pomoč gasilci iz Leskovca, za njimi še gasilci iz Krške vasi in Cerkelj. Skupni nastop je pripomogel k udušenju ognja, ki bi sicer znal poslati usodepoln za vso vas. Kakor se sodi, Je ogenj prišel iz peči, v kateri se je pekel kruh. Hiša je bila le za malenkost zavarovana.
*	Konj ga Je brcnil. 4letnega dninarjevega sinčka Josipa Rebolja iz Iške vasi je konj na paši brcnil v obraz in mu razbil vso čeljust.
*	Huda nesreča kolesarja. Prejšnji četrtek zjutraj se je pri vožnji s kolesom hudo ponesrečil g. Franc Vavpotič, jermenar na Jesenicah. V bližini Smolejeve hiše v Kurji vasi je padel tako nesrečno s kolesa, da si je zlomil ključnico in dobil še zelo hude poškodbe po obrazu. Prepeljali so ga v bolnico bratovske skladnice na Ja-vorniku.
*	Nočni požar na Ljubežni. V petek zvečer so bili obveščeni celjski gasilci, da je nastal na Lju-bečni pri Celju večji požar. Prvi vod gasilcev se je takoj odpeljal z avtomobilsko brizgalno na Ljubečno, kmalu pa mu je sledil vod z drugo avtomobilsko brizgalno. Gorelo je veliko gospodarsko poslopje posestnika Vebra na Ljubečni, stoječe tik tamkajšnje šole. Na mesto požara so prispela še gasilna društva iz Gaberja, Truovelj in Teharij. Združenim gasilcem pa ni uspelo pogasiti ognja zaradi pomanjkanja vode. Morali so se omejiti zgolj na omejevanje požara. Kako je nastal ogenj, ni ugotovljeno.
*	Samomori. Nedavno ponoči je z dravske brvi v Mariboru skočila v Dravo neznana črno oblečena ženska srednjih let. — Pri Pekrah so našli v gozdu 291etno bivšo bolničarko Lobe-weinovo, zvijajočo se v smrtnih mukah. Odpeljali so jo takoj v bolnico, vendar pa je že med potjo izdihnila. Nesrečnica se je zastrupila in jo je baje strah pred kaznijo pognal v obup. — V, mariborskem zaporu si je poskušala prerezati žile na rokah neka J. V., kar pa so ji še pravočasno preprečili. Prizadela si je le manjše poškodbe in so jo po zaslišanju oddali v zapore okrožnega sodišča.
*	Pri vožnji hlodov si je zlomil nogo v Ribnici na Pohorju 461etni drvar Franc Pavlič. Prepeljali so ga z vlakom na koroški kolodvor, od tam pa z reševalnim avtomobilom v bolnico.
+ Pozni gostje preprečili požar. Okrog ene ponoči od predzadnjega torka na sredo so zapazili odhajoči pozni gostje kavarne Zurl v Kočevju, da je Šolska ulica močno razsvetljena. Svit je prihajal od okna drugega nadstropja hiše, ki je last mesarja Morscherja. Na močne klice so se zbudilo domači v hiši in z vso silo pogasili ogenj, ki je nastal v sobi Morscherjeve služkinje. Šele kesneje se je moglo ugotoviti, kako je požar nastal. Služkinja pri Morscherju je namreč poza-bila zvečer, ko je legla spat, ugasniti gorečo svečo. Sveča je gorela, dokler ni dosegla papirnatih predmetov, ki so ležali na mizi. Naravno je, da so se papirnati predmeti užgali in z njimi vred tudi trije glavniki iz celuloida, ki jih je pustila neprevidna služkinja na mizi. Ti so zagoreli s silnim žarom, tako da so nastali požar mogli zapaziti kavarniški gostje in z vpitjem preprečiti katastrofo.
*	Dve nesreči pri Novem mestu. 161etni Jože Ravnik, delavec na parni žagi Radohi, je bil zaposlen pri cirkularki. Ko je hotel prežagati na cirkularki neko poleno, mu je mahoma zdrknilo iz rok tako nesrečno, da je prišla leva roka na ostrino žage in mu odrezala palec. Fant je prišel iskat zdravniške pomoči v kandijsko bolnico. —* Morelu Marijanu, sinu uradnika pri državnem to-žiteljstvu, je stopila krava z vso svojo težo na nogo. Zaradi močnega pritiska je nastalo hudo
«In to vas osrečuje?« je zardela, »ne razumem yas.»
»Razumeli bi me...* se mu je stresla beseda, »če bi poznali moje občutke, če bi mi videli v Srce... Ne veste, kako se širi in utriplje, ko začuti vašo bližino ...*
•Krasno, prekrasno,« je povesila glavo, »toda ne verjamem vam...»
»Ne verjamete? Hm! In vendar vam govori beseda, ki ne laže,» je sanjaril ginjen do solz.
»Kolika blaznost!* je zmajala z glavo. »Po-milujem vas!»
»Kakor hočete, gospodična,* je položil roko na prsi. »Vedite pa, da sem popolnoma pameten, toda brez vas uničen, izgubljen...»
»Smilite se mi, gospod Kitar. In to tembolj, ker vam morem pomagati le v toliko, v kolikor vam svetujem, da se iznebite misli po nečem, česar ne boste dosegli. Ako ne zmorete tega pri nas, lahko odidete drugam, vrata so vam odprta. Nocoj se povrne iz mesta papaček, ki vas izplača ta potem poskusite svojo srečo tam, kjer jo bolj gotovo najdete. Na Golici se vam ne bo nikoli prijazno smehljala.* — To izrekši je zaprla jedilno orodje v omaro ter je z resnim obrazom zapustila pisarno.
Tako je goliškemu tajniku zatonilo solnce njegovega dneva, za katerim je nastopila noč brez lune in zvezd. Tema, ki ga je obdala, je pre-drugačila tudi njegovo mišljenje. Lice županove krasotice se mu je zazdelo odurno, njen pogled osoren in bodeč. Trdo mu je donela njena beseda kakor grom, ki mu je uničil nade v zlato bodočnost.
Sreča, ki človeku uide pred nosom, mu zada Irenotni udarec; ta ali oni se ojači ter jo ubere čez drn in strn, temu se posreči, da jo ujame, drugemu ostane nedosežna vse življenje.
Tajnik Kitar je bil eden tistih, ki v najslabšem položaju ne obupa, marveč zavije s poti na drugo pot. Sklenil si je poiskati drugo mesto ter odpovedati službo županu, kakor hitro se vrne iz mesta domov.
Delo v pisarni je smatral za končano. Površno je pregledal spis za spisom ter vsakega položil v omaro. Iz pole, podmetane s papirjem, je odpadlo pismo, naslovljeno na župana. Poslano je bilo priporočeno in iz poštnega pečata je razvide!, da je v pisarni ležalo že nekaj dni. Radoveden je motril ovitek s tiskanim naslovom nekega denarnega zavoda.
Pismo je bilo slabo zalepljeno; s peresnikom je odprl ovitek in že je čital uradni opomin, vidno presenečen in glasno vzklikajoč.
»Ponovno vas opozarjamo, da nemudoma poravnate zaostale obresti,* je ponavljal vsebino razpečatenega pisma. — «Vraga, kaj to pomeni?* je ugibal, »ali je Vdovček zadolžen? Drugim je posojal in sam naj bi bil prosil na posodo? — In vendar, tu je terjatev za obresti, ki se niso plačevale ... Nerazumljivo!*
Skrbno je zalepil pismo — ni se mu poznala radovednost, ki je posegla v njegovo tajnost — nakar ga je položil na prejšnje mesto. Nato je stopil k omari, da jo zaklene; zdajci je v spodnjem predalu, ki mu dozdaj ni bil dostopen, zapazil ključ. Vdovček ga je pozabil v naglici, preden je odpotoval.
»Zastor se dviga,* je vzkliknil ob odprtem predalu napolnjenem s pismi in listinami, pokritimi z veliko, okusno vezano knjigo. Nadejal se je nabrati podatkov, ki mu raztolmačijo vsebino pravkar prebranega pisma.
»Dnevnik, županov dnevnik!* Je listal po knjigi, pisani v tujem jeziku, ki ga je za silo razumel.
»Posvečeno sreči in napredku,* je stalo z debelimi črkami zapisano na prvi strani. Tajnik je čital uvod, v katerem se je Vdovček dotaknil kraja svoje mladosti. V prijazni okolici solnčne Gorice mu je tekla zibel; tu je dovoršil nekaj razredov meščanske šole, potem pa je stopil v službo pri tvrdki za kmetijske stroje, katere je pozneje razpečaval po deželi.
Po uvodu je začeto prvo poglavje njegovih spominov. — Vdovček je, potujoč po deželi, dospel na Golico s kovčegom, vsebujočim perilo, njegovo edino imetje. Nastanil se je pri Vdovki zaradi razpečavanja strojev. Trajno tukaj ni mislil ostati, a pozneje se je navadil kraja in Vdovka se je navezala nanj. — Šinila mu je v glavo misel, da kupi njeno posestvo pod pretvezo, da jo vzame za ženo. Nakana se mu je posrečila in prijatelj, uradnik pri nekem denarnem zavodu, mu je priskočil na pomoč. Posodil mu je denarja; Vdovček je širil posestvo, ugled mu je rasel in Goli-čani so ga izvolili za župana.
Poglavje o njegovem županovanju Kitarja ni zanimalo, saj mu je bila kot tajniku znana marsikatera županova skrivnost. Odložil je dnevnik in zopet brskal po predalu med papirji, kjer je iztaknil kar tri zadolžnice, glaseče se na velike vsote posojila.
»Hahaha, to je bogatin in jaz bi bil, seveda, njegov prav tako imeniten zet...» je norčevaje se zaprl shrambo skrivnosti. «Prav, prav, da me ni marala Helena; kdo ve, če se ji sanja o dolgovih, ki jo bodo skoraj napotili v šolo ponižnosti. Gorje ti, ošabnica!* Vgriznil se je v ustnico in stisnil pesti, da so se mu napele žile na rokah in okrog čela.
vnetje in fant je moral iskati zdravniško pomoč v bolnici.
*	Kolesarka v motociklista. Te dni se je vrnila proti Trzinu s kolesom neka ženska iz Črnuč, namenjena v Depalo vas. Kolesa pa očividno ni bila vajena, kajti vozila je vijugasto in se držala enkrat leve, enkrat desne strani ceste. V obratni smeri je precej hitro, a popolnoma pravilno po desni privozil motociklist mehanik Fr. Trampuž, stanujoč na Črnučah. Vozil je v hitrem tempu, kajti cesta je tu popolnoma ravna. Ker je bila cesta polna kolesarjev, ga ženska ni videla. V hipu, ko je vozil Trampuž proti njej, je zavo-zila zopet na drugo stran. Prestrašena je popolnoma izgubila oblastvo nad kolesom in karambol je bil tu. Sunek je bil močan, nesreča pa občutna. Motociklist si je pri padcu zlomil ključnico in nalomil rebro, občutne poškodbe je dobila tudi kolesarka. Malo po nesreči je pripeljal mimo neki privatni avto, ki je oba ponesrečenca odpeljal do Črnuč. Tja je bil pozvan ljubljanski reševalni avto, ki je odpeljal ponesrečenko v ljubljansko bolnico.
*	Zastrupljenje z gobami. Te dni je skuhala Ana Pilihova v Libojah svoji družini gobe za obed. Kmalu pa so se pričeli Pilihova in njeni otroci zvijati v hudih bolečinah. Skušali so si pomagati na razne načine, toda pomagalo ni nič, Morali so jih z avtomobilom prepeljati v celjsko javno bolnico, kjer je bila vsem petim nudena potrebna zdravniška pomoč.
*	Nezgoda na železnici. Predzadnje popoldne se je ključavničar Anton Ludvig hotel odpeljati z ljutomerskega kolodvora na postajališče, da bi imel bliže domov. Pomotoma pa je vstopil v vlak v Mursko Soboto. Ko se je vlak že pomikal, je opazil, da se ne vozi v pravo smer. Skočil je iz vagona in padel pod kolesa, ki so mu zdrobila desno nogo v gležnju. Ponesrečenca so odpeljali o ormoško bolnico. Zdravljenje bo trajalo dolgo, ker je noga močno poškodovana in je ponesrečenec že prileten.
*	Požar v Goriči vasi pri Ribnici. Predzadnjo nedeljo ob 11. ponoči je nastal nenadoma ogenj v Goriči vasi pri Ribnici. Začel je goreti skedenj posestnika Matije Nosana. Da je bila nesreča še večja, se je užgal tudi skedenj posestnika Leopolda lica. Na kraj požara so prihitela vsa gasilna društva iz ribniške doline. Štiri motorne brizgalne so brizgale neprestano v velikih množinah vodo na goreča skednja in omejili požar. Oba posestnika trpita veliko škodo, ker jima je bilo uničeno vse, kar sta s trudom pridelala. Orožniki so z veliko vnemo začeli preiskovati, kje tiči vzrok nesreče. Najbrže je požar zanetila hudobna roka.
*	Nevaren padec. Te dni je prišla v Bacov hotel v Murski Soboti neka znana tamošnja perica in naročila čašo piva. Ko je to izpila, je prosila natakarja, naj ji natoči liter vina, da ga bo nesla domov. Natakar je ustregel njeni želji. Komaj je zaprla za seboj vrata, je natakar zaslišal od zunaj žvenket razbitega stekla. Takoj je skočil, da bi videl, kaj se je zgodilo. Na tleh je ležala omenjena perica. Ker je mislil, da se ji ni pripetilo nič hudega, ni šel takoj k njej. Zena pa se ni ganila. Stopil je torej k njej. Zgrabil jo je pod pazduhami, da bi jo dvignil. Zena je ležala na razbiti steklenici v mlaki krvi. Padec je bil usoden. Kosi stekla so ji razrezali ob zapestju desno roko. Rana je zelo globoka in so prerezane tudi žile. Ponesrečenko so morali spraviti v bolnišnico.
*	Požar v Dolenji vasi pri Vidmu. Predzadnji torek ponoči se je pokazal rdeči petelin na gospodarskem poslopju posestnice vdove Marije Molanove v Dolenji vasi. Tkalec Leopold Ivanj-šek, ki je bil v tej hiši zaposlen, je to noč kakor običajno spal v krmi nad hlevom. Iz spanja ga je zbudilo prasketanje, kar ga je tako zbegalo, da ni mogel najti vrat in je skočil kar skozi neko odprtino na dvorišče. Plameni so že švigali iz shrambe za vozove in orodje, ko je v naglici klical domačega sina Jožefa Molana na pomoč. Jože se je v nočni obleki, tvegajoč lastno življenje, pognal v goreči hlev in iztiral deset
glav živine na prosto. Dasi je bilo gospodarsko poslopje krito z opeko, se je požar tako hitro širil, da je v desetih minutah zajel vse poslopje. Ljudje so se bali, da zagori vsa vas, ki je večinoma krita s slamo. Z vso požrtvovalnostjo so se udejstvovali posebno domači gasilci, ki so bili takoj na mestu in pričeli reševalno akcijo. Vneto so se vrgli na omejevanje ognja. V pomoč so jim prihiteli še gasilci iz Zakota in Vidma. Skupno so varovali stanovanjsko hišo ge. Molanove in jo tudi rešili, preprečili pa tudi požar pri sosedu Francu Arnšku.
*	Smrtna nesreča pri Leskovcu. Pred kratkim zvečer se je pod Leskovcem pripetila nesreča, ki je zahtevala življenje posestnice Gorenčeve iz Dolge Rake. Gorenčeva se je vračala z evharistič-nega kongresa iz Zagreba in dospela z vlakom na postajo Videm-Krško. Tu je sedla z ostalimi znanci na dvovprežni voz na zadaj pripravljeno desko. Poln voz je krenil po uglajeni cesti preko mosta in v lahnem tempu dospel pod Leskovec, kjer so konji stopali polagoma. Po krivdi muh ali biča pa so konji hipno potegnili voz naprej tako naglo, da je Gorenčevo in še eno sopotnico zbilo raz desko in vrglo na cesto. Pri nevarnem padcu je dobila Gorenčeva hudo rano na glavi, dočim je njena sopotnica ostala nepoškodovana. Ponesrečenko so v obupnem stanju prepeljali v krško bolnico, kjer je naslednje jutro umrla.
*	Požar v Cvetkovcih. Ni se še dobro poleglo razburjenje, ki ga je provzročil pred tremi tedni požar v vasi Cvetkovcih, kjer sta bila po požaru hudo prizadeta posestnika Marin in Dominko, ko je Cvetkovčane že zopet obiskala nesreča požara. Te dni zvečer je pričelo goreti v gospodarskem poslopju g. Franca Petka, župana v Cvetkovcih. Ogenj je z bliskovito naglico objel vse poslopje, ki je bilo leseno in s slamo krito. Le zgodnji večerni uri se je zahvaliti, da so mogli rešiti še konje, krave in svinje, dočim je gospodarsko orodje postalo žrtev ognja. Vse priznanje gre domačemu in štirim sosednim gasilnim društvom, ki so omejila požar in obvarovala sosedna poslopja. Kako je nastal ogenj, ni točno ugotovljeno.
*	Toča na Krškem polju. Na praznik Velikega šmarna je v krški okolici presentil ljudi strašen naliv. V Leskovcu je padlo precej drobne toča, ki pa ni napravila večje škode. Opaziti pa je bilo, da je v okolici Kostanjevice in v Gorjancih opravila svoje delo.
*	Požar v Lušečki vasi. V petek proti večeru so imeli gasilci malo vajo. Na travniku ob Brež-nici so preizkušali motorno brizgalno in čistili svoj avtomobil. Ko so vse preizkusili, so spravili orodje v bližnji Gasilski dom in odšli domov. Gotovo ni nihče od njih slutil, da bo naključje naneslo tako, da bodo morali hiteti še isto noč bližnjemu v pomoč. Ko je šlo na 12., je prispela iz Sp. Laž na tukajšnjo postajo vest, da v Lušečki vasi gori. Gasilci so z največjo hitrostjo odhiteli na kraj nesreče. Rdeči petelin je zaplesal svoj ognjeni ples to pot nad hišico Žnidarja, po domače Ganjška, ter jo popolnoma upepelil. Le neke kose pohištva so rešili. Hiša je bila lesena in s slamo krita. Zgoreli pa so tudi svinjaki, lepa stiskalnica in ostalo 'gospodarsko poslopje. Živino so še v zadnjem hipu rešili.
*	Kačji pik. 71etni Peter Stanovnik, sinček posestnika iz Govjeka pri Medvodah, se je v nedeljo popoldne igral v družbi drugih otrok na paši. Otrok se je naposled naveličal igre in se usedel na rob travnika. Nenadoma pa se je v njegovi bližini pojavila kača. Bil je gad, ki so ga zapazili tudi drugi otroci. Pričeli so vpiti, gad se je razdražil in pičil Peterčka v desno nogo. Dečka je zaskelelo in odhitel je takoj domov. Doma so mu nogo takoj podvezali, rano pa iz-prali z alkoholom. Nato so ga takoj s prvim vlakom odpeljali v Ljubljano, kjer so ga oddali v bolnico. Tu so mu dali injekcijo, nakar so rano izžgali in ga tako oteli neizbežni smrti. Njegovo stanje v bolnici je povoljno.	«
*	Škrlatinka v Hrastniku. V zadnjem času se je pojavila v Hrastniku škrlatinka, za katero je obolelo več otrok. Da bolezen ne zavzame širšega
obsega, so bili bolniki takoj prepeljani v občinsko izolirnico.
*	Škodo, ki jo je povzročila toča 15. t. m v
občinah Smledniku in Mavčičah, je te dni ocenila cenilna komisija. Ugotovila je, da je toča uničila 30 do 70 odstotkov vseh pridelkov v vaseh Sv. Valburga, Moče, Smlednik, Hraše, Drago-čajna, Mavčiče in Podreča, ter je ocenila škodo na en milijon dinarjev. Najhuje je prizadeta ajda, ki je ponekod popolnoma uničena.
*	Nevihta 8 točo ob severni državni meji. Črni grozeči oblaki, ki so se zbirali predzadnjo sredo zvečer nad Mariborom in okolico, so mestu sicer prizanesli, zato pa je zadela naše severne obmejne občine huda nesreča. Proti večeru je namreč nastalo strašno neurje s točo, ki je napravilo posebno po vinogradih in sadovnjakih veliko škodo. Najbolj so prizadete Gornja in Spodnja Kungota ter deli Svečine, Št. Ilja in Ja-renine.
*	Smrtna nesreča na Jesenicah. Predzadnji ponedeljek zvečer so našli v hribu nad Novo vasjo, pod tako zvano Kalvarijo, 511etnega Franca To-maniča, upokojenca državne železnice in hišnega posestnika na Jesenicah, mrtvega. Pokojni To-manič je odšel pred dnevi z doma. Ker pa ga le ni bilo nazaj, ga je šel njegov sin Leopold v spremstvu svojega prijatelja iskat ter ga je po dvadnevnem iskanju naposled našel mrtvega in z razbito glavo na dnu malega prepada pod Kalvarijo. Tomanič, kateremu se je zadnja leta omračil um, je rad sam taval po jeseniških gozdovih in planinah. Tako tudi to pot, ko je zašel na rob prepada in padel vanj.
*	Tragična smrt priljubljenega moža. Žagar Franc Pakiž iz Sodražice se je odpravil pred dnevi v Ribnico, da uredi pri ribniškem sodišču svoje razmere glede predaje posestva svojemu sinu. Ko je svoje reči uredil, je šel proti kolodvoru, da bi se odpeljal z vlakom do naslednje železniške postaje Zlebič in bi tako imel krajšo pot do doma. Na ribniškem kolodvoru je zahteval vozni listek, ga plačal in šel do vrat čakalnice. Cim je pritisnil na kljuko, je padel na tla in obležal. Zadela ga je možganska kap. Tragično umrlega Pakiža so prepeljali v Sodražico. Smrt priljubljenega moža, ki ga je cenila vsa Sodra-žica, je vzbudila splošno sočuvstvovanje.
*	Avto nevarno poškodoval kolesarja. V nedeljo proti večeru ie kamniški avtotaksi g. Faj-dige, ki je znan kot previden vozač, povozil pri Komendi 231etnega Lojzeta Kerna, sina cestarja iz Most. Nesrečni mladenič se je tako neprevidno vozil s kolesom, da je nesrečo nedvomno sam zakrivil. Ugotovilo se je namreč, da je bil ponesrečenec vinjen in da je baš pred nesrečo že parkrat padel zaradi vinjenosti s kolesa. Pijančevanje, ki je med nami, žal, tako razpaseno, zahteva na vseh straneh žrtve.
*	Samomor na Viču. Te dni se je po Viču na-gloma raznesla vest, da se je obesil v svojem stanovanju na Viču 34letni delavec Anton Oblak, zaposlen v milarni na Viču. Na oknu visečega je našel njegov 7letni sinček. Prestrašeni fantek je takoj obvestil o žalostnem dogodku sosede, nakar so ti stekli v Oblakovo stanovanje, naglo prerezali vrv in skušali Oblaku rešiti življenje. Toda vsaka pomoč je bila zaman. Splošno domnevajo, da je Oblak dejanje izvršil v duševni zmedenosti.
+ Skala je padla nanj. Nesreča s hudimi posledicami se je pripetila blizu Zaloga. Tam je bil na cesti zaposlen 201etni delavec Franc Šušter-šič pri gradbenem oddelku banske uprave in iz-podkopaval večjo skalo. Nenadoma se je utrgala večja plast zemlje, ki ga je zasula, po vrhu se je pa še utrgala težka skala in padla nanj. Zmečkalo mu je desno nogo pod kolenom, dobil je pa tudi poškodbe na glavi. Z reševalnim avtom so ga prepeljali v ljubljansko bolnico.
*	Smrtna nesreča v Dravljah. V Dravljah se je smrtno ponesrečil 83letni strugar France Omejc. Mož je bil navzlic svojim letom korenina. Vedno je rad delal, a je imel napako, da se ga je tupatam malo nalezel. Te dni je Omejc prišel Y
.DOMOVINA", il 55
0ravlje, kjer Je ostal v nek! gostilni tako dolgo, 'da so Jo zaprli. Ker se mu ni dalo ponoči iti domov na PržanJ, kjer Je imel svojo hišico, je šel »pat kar na skedenj poleg gostilne. Zjutraj okrog 5. je hotel po lestvi splezati spet na tla, a mu je spodrsnilo. Nesrečnik je izgubil ravnotežje in Strmoglavil kakih 5 m globoko na tla, kjer je obležal. Udaril je z glavo na betonska tla ln si pretresel možgane. Gostilničar je ponesrečenca naložil na voz ter ga odpeljal v Ljubljano, da ga odda v bolnici. Že med prevozom pa je nesrečnemu Omejcu postalo ponovno slabo in je umrl. Po zdravniškem ogledu je voznik truplo odpeljal na pokojnikov dom. Tragična smrt priljubljenega starčka je vzbudila v Dravljah in okolici splošno »očutje.
*	Žrtev nesreče Je postal 47letni posestnik Anton Rebolj iz Ponove vasi, na katerega se je zvrnil voz sena. Posestnik je dobil hude poškod-be, zlomilo mu je desno nogo pod kolenom in levo roko v rami.
*	Vlom. Pred nekolimi dnevi so neznani tatovi ponoči vdrli v trgovino g. Franca Kaca na Zgornji Bistrici. Odnesli so nekaj jestvin, špecerijskega blaga in 500 dinarjev gotovine.
*	Cigani so lovili kokošjega tatu. Malo čudno ge to sliši, ker je znano, da to človeško pleme ni baš nenaklonjeno kokošjemu mesu. Pa se je dogodilo naslednje: Bila je noč in kokošji tat je obiskal v Gorenji vasi pri Stični posestnika M. K. ter mu odnesel 12 kokoši. Oglasil se je med potjo mimogrede tudi v vasi Polju pri posestniku I. S. ter mu istotako rekviriral 18 grebenov. Pot ga je vodila po stari, sedaj zapuščeni cesti, ki vodi od Gorenje vasi proti Zagradcu. Ničesar hudega sluteč je krepko nosil na svojih ramenih 30 nemirno utripajočih Kokošjih src. Prav v tistem času je pa taborila med Zagradcem in Kitnim vrhom na križišču stare in sedanje nove ceste ciganska družina, ki je zaslišala kokošje kokodakanje. Naravno, da je to ciganom pognalo kri ■ilneje po žilah. V mraku so zagledali možaka, nosečega obilno breme. Nosač pa, zapazivši se tako nepričakovano v obližju tuje druščine, je odvrgel svoj tovor in jo ubral urnih krač po cesti. V trenutku so mu bili cigani za petami in ni trajalo dolgo, pa so ga imeli v rokah. Tam od Suhe Krajine jo je primahal posetit kokošje družinice. Prijavili so ga, okradenca sta pa dobila nazaj svoje blago. Pa so se potrkali cigani po svojih zagorelih prsih, češ: «Sedaj vidite, da ne kradejo samo cigani.>
*	Ponarejeni tisočaki. Gornjeradgonska orož-niška postaja je zaupno zvedela, da ima posest-nica Ana Kurnikova ponarejene tisočdinarske bankovce. Na podlagi teh zaupnih vesti se je izvršila pri Kurnikovih hišna in osebna preiskava,' katere uspeh je bila najdba treh ponarejenih tisočakov.
*	Tatvina kolesa. V Vurmatu pri Selnici ob Dravi je neznan zlikovec ukradel splavarju Rafaelu Krelu iz zaprte kleti njegovo kolo, za nameček pa še novo srajco, ker se je pri delu najbrž preveč spotil.
*	Vlom y poštni urad. Eno zadnjih noči so neznani tatovi skušali vlomiti v poštni urad v Rimskih toplicah. Navrtali so že luknjo v zid, vendar svojega zločinskega posla niso dokončali. Bržkone so jih nehote pregnali kakšni ponočnjaki.
*	Usodni streli. V Kunovi, blizu Negove pri Ivanjkovcih, se je odigrala krvava igra. 211etni posestnikov sin Anton Klobasa iz Kunove in 251etni Ludovik Matela, posestnikov sin iz Grčo-ve pri Sv. Lenartu, sta se vračala domov iz vino-toča, kjer sta proslavila Ludovikov god. Nena-idoma jima je zastavil pot neki neznanec in oddal na oba tri strele iz samokresa ter zadel Klobaso v trebuh, Matelo pa v prsi. Prvo pomoč je ranjencema nudil dr. Brunon Weixl, ki je takoj pozval mariborski reševalni oddelek, ki je oba odpeljal v bolnico v Maribor. Stanje obeh je zelo
* resno. Napadalca zasledujejo orožniki.
*	Aretirana tatova in vlomilca. Na ljubljansko policijsko direkcijo sta bila privedena dva že dolgo iskana ln zasledovana vlomilca in tatova,
ki sta se Še nedavno tfdejstvovala po Gorenjskem. Tam sta v okolici Jesenic in Radovljice vlam-ljala v razne kmetske domove in gostilne. Bila sta zelo nasilna in sta celo dejansko napadala ljudi. Nasilna tatova, 221etni Medja Anton ter 191etni Rudolf Kožuh, sta, ko so jima postala tla prevroča, odhitela v Zagreb, kjer pa so ju kmalu zalotili in ju uklenjena privedli v Ljubljano.
• Sirovo pretepaško bitko so v soboto zvečer izzvali v gostilni pri Jančetu ob koncu Studenca pri Devici Mariji v Polju trije delavci, 251etni Ivan Cuk, 311etni Franc Drinski in 451etni Jože Krklec, vsi iz Predgrada blizu Brežic. Bili so že vsi trije vinjeni in je eden od njih razbil poln liter. Ko je gostilničarka ga. Ivana Dimnikova zahtevala za škodo povračilo, niso podivjani pijanci hoteli poravnati škode. Nastal je prepir, v katerega so se vmešali tudi drugi gostje. Med splošnim vpitjem so omenjeni trije delavci potegnili nože in ranili gostilničarko go. Dimniko-vo. Nato so zabodli v trebuh zidarja Franca Bru-merja, uslužbenega pri mojstru Juriju Ferencu. Brumerju je priskočil na pomoč 351etni delavec Matevž Škof, oženjen in oče treh otrok, po rodu iz Horjula. Nanj so navalili kakor zverine in mu prerezali nad kolenom žilo odvodnico, da je ne srečnik v nekaj trenutkih izkrvavel. Nato so nevarno ranili še 191etnega avtomehanika Josipa Šarca, uslužbenega pri tvrdki Fran Šuster v Ljubljani. Oba ranjenca so prepeljali v ljubljansko bolnico. Gostilniška soba in veža sta bili po pokolu krvavi kakor klavnica. Vevško orožništvo pod vodstvom narednika g. Sušnika se je takoj spravilo na lov za pobeglimi morilci. Neumornim zasledovalcem se je zjutraj posrečilo aretirati enega od pretepaške trojice, Ivana Čuka. Ostala dva je prijel narednik g. Frič, komandir orožniške postaje v štepanji vasi, s pomočjo svojih orožnikov. Vevškim in štepanjevaškim orožnikom gre vse priznanje, da so tako hitro spravili pod ključ zločince, ki so dobili tukaj službo in kruh, hvaležnost pa vračajo z noži. Zaradi strašnega zločina je pri Devici Mariji v Polju razburjeno vse prebivalstvo.
*	Gospa, bodite dosledni in perite s pravim terpentinovim milom Gazela. Sto tisoči gospodinj pere samo z Gazelo, — gotovo je, da bo dobro služilo tudi Vam.
+ Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne «Franc Jožefove» gren-čice, če jo popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno, milo iztrebljenje črevesa. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezularta, da učinkuje •Franc Jožefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe zanesljivo ln brez vsake neprilike. «Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Opozarjamo na današnji otvoritveni oglas manufakturne trgovine A. Zlender na Mestnem trgu 22.
Stran 9 r "	'
Naj pri tej priliki malo orišemo zgodovino požarov še iz časov, ko organiziranega gasilstva pri nas še niso poznali. Na veliki petek 26. marca 1875. je bil na Volči silen požar. Trgovec g. Jamar, ki predeluje svojo hišo v Poljanah, je naletel na ploščo na peči z letnico 1746 in na ime Anton Gusell (Guzelj). Najbrž so to ali prejšnje leto pogorele Poljane. Stari ljudje so pripovedovali, da so Poljane v 18. stoletju dvakrat v prav kratkem presledku pogorele. Prvič torej okrog leta 1746., a drugič leta 1778., in to le leva ali cerkvena stran. Strašen je bil prvi požar. Po ustnem izročilu so zgoreli celo kozolci v Dolgih njivah. Seveda je bilo tedaj vse leseno in s slamo krito, tako tudi Cudetova hiša v Poljanah, kjer se je našla plošča. Ta kakor tudi več drugih hiš je bilo po požaru potem zidanih in mojster zidar ali kamnosek je uklesal v večni spomin na ta dogodek letnico in svoje ime v ploščo. Drugih pismenih izročil nimamo.
Seveda je tako strašen požar danes pri nas nemogoč. Lesenih hiš ni več in tudi slamnate strehe so že redke, ker se leto za letom zamenjujejo z opeko.
Edinega Italijana, ki je umrl pri nas med vojno ob koncu leta 1916. in bil pokopan na poljanskem pokopališču, so nam odpeljali. Da je pravi, so spoznali po koscih še ohranjene obleke. Odpeljal ga je s svojim avtomobilom neki italijanski vojaški duhovnik, ki zbira kosti umrlih italijanskih vojakov v naših krajih, da jih bodo pokopali v skupnem grobu v Ljubljani.
Zal, kosti naših fantov in mož, ki leže raztreseni po širnem svetu, ne moremo spraviti domov in niti ne povsod v skupne grobove. Pa jim skusimo pri vsaki župniji postaviti skromen spomenik z njihovimi imeni!
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Poljansko gasilstvo, požari in druge vesti
Poljane, avgusta.
Vreme, ki nam je nagajalo skoro ves mesec julij in pol avgusta, se je ustalilo in izpremenilo v prav prijetno in poletno vročino. Prav kakor nalašč za košnjo in pospravo otave. V času deževja smo imeli celo tako velik naliv, da je naša pohlevna in prijetna Sora enkrat že prestopila bregove, a brez vsake posebne škode. Kopanje, nad katerim smo že za letos obupali, se je zadnje tople dni zopet obnovilo. Da bi bila vsaj jesen lepa, kar bi nekako nadomestilo deževno poletje.
Naši gasilni društvi v Gorenji vasi in v Poljanah sta imeli vsakoletni poletni prireditvi, ki sta se obe dobro obnesli. Društvo v Gorenji vasi je obenem praznovalo 301etnico obstoja. Obe društvi sta že večkrat dokazali, kako sta potrebni. Z najhujšim požarom sta imeli opravka pred skoro 30 leti, ko je gorela Gorenja vas. Od tedaj ni bilo, hvala Bogu, večjega požara v dolini.
Na mejo v Radgono in Št. Ilj!
Maribor, avgusta. Narodna in državna dolžnost nas vabi in poziva, da podpremo s svojo izdatno udeležbo v nedeljo 7. septembra sokolsko prireditev v Gornji Radgoni, v katere neposredni bližini, v mestu Radgoni, je bilo leta 1917. od Avstrijcev ustreljenih več vojakov Slovencev, ker so v svojem proroškem navdušenju klicali: <Zivela Jugoslavija !> Enako nas kliče dolžnost 8. septembra v Št. Ilj na 201etnico otvoritve Slovenskega doma, Pohiteti hočemo v Gornjo Radgono, na^ tla, poškropljena z mučeniško krvjo za našo državo, krepit našo narodno in državno zavest ter ugled jugoslovenskega življa, naslednjega dne pa v Št. Ilj gledat lepe kraje, ki so pod nemškim pritiskom bivše Avstrije žilavo vztrajali in ostali zvesti svoji ljubi slovenski govorici.
Vabimo vsa naša obrambna, sokolska, pevska, stanovska, strokovna, športna in druga dru-
Pomlajevanje.
Znano je, da nikako bogastvo ne more dati človeku one sreče, ki jo uživa v svoji mladosti v polnem zdravju, moči in aktivnosti. Toda na žalost ostane naš organizem zdrav, močan, sposoben za delo in aktivno življenje samo dotlej, dokler so njegove življenjske žleze zdrave. Slabe ali celo bolne žleze ne dovajajo več organizmu dragocenih fermentov in hormonov energije, zaradi česar krvo-tok in premena materije ne delujeta in v organizmu se nabirajo strupi (sečna kislina, urati L dr.), ki so ravno glavni krivci vseh naših nadlog in naglega staranja. Na srečo so slavni znanstveniki: Braun, Sekar, Karno, Gilbert in drugi iznašli sredstvo, da se po dovajanju fiziološkega ekstrakta (kakor Kale-fluida D. Kaleničenka) iz žlez mladih živali v bolni organizem človeka zopet vračajo izgubljeno zdravje, mladostna moč in aktivno življenje, t. j. organi* zem se enostavno pomlaja.
Kalefluid čisti kri, regulira krvotok in premeno materije; po izvršenem kurzu zdravljenja ponehajo: slabost, nervoznost, nagla utrujenost, bolečine, potrtost in bivši bolnik uživa zopet vse radosti življenja mladih let.	....
Brezplačno pošljemo brošuro: »Pomlajenje in lečenje organizma*. Naš naslov: Beograd, Kralja Milana 58, Miloš Markovic.
Kalefluid se dobiva v vseh lekarnah in dro-fferiiah.
štva ter mariborsko in podeželsko prebivalstvo, •la se udelež6 po možnosti v največjem številu 7. septembra sokolske prireditve v Gornji Radgoni, a 8. septembra slavnosti 201etnice otvoritve Slovenskega doma v Št. Ilju.
V izvršitev teh svojih rodoljubnih namenov priredimo v nedeljo 7. septembra izlet v avtobusih v Gornjo Radgono. Prijave sprejema Narodna odbrana vsak torek in petek od 18. do 19. ure v svoji pisarni v Narodnem domu. Odhod iz Maribora (izpred Narodnega doma) v nedeljo 7. septembra točno ob 12. uri, odhod iz Radgone istega dne v času od 20. do 21. ure. Voznina v avtobusu tja in nazaj 45 Din za osebo, na tovornem avtu po 35 Din; drugih pristojbin ni. Na-prejšnjim plačilnikom bodo prostori zagotovljeni.
Za ponedeljek 8. septembra je mestno mariborsko avtobusno podjetje naprošeno, naj uvede tega dne vozni promet iz Maribora v Št. Ilj in nazaj. Za pešce lepa državna cesta (tri in pol ure hoda). Vlaki vozijo iz Maribora ob 6'20 in 1330, nazaj v Maribor ob 20. uri.
Narodna društva.
Sokolstvo v konjiškem okraju
O plotnica, avgusta.
Ker so Sokoli v konjiškem okraju po večini kmečkega ali delavskega stanu ter po takem naročniki ali vsaj čitatelji našega lista «Domovine», hočem podati ob priliki novoustanovljenega Sokola v Zrečah skromno sliko sokolskega pokreta v našem okraju. 1 Že leta 1919. so se zbrali rodoljubi v Konjicah in Oplotnici ter osnovali v obeh krajih sokolski društvi. Iz skromnih razmer sta se v teku let s pridnim in vztrajnim delom dvignili in tako je lani oplotniški Sokol otvoril skromen, a vendar lasten sokolski dom, prvi v tem okraju. Obe društvi sta ramo ob rami bratsko delali ter delili srečo in nesrečo v težkih časih. «Bori se, ne kloni!» S tem geslom sta društvi vztrajali, dokler ni iz kraljevskega dvora prispel glas prvega našega Sokola, da je samo Sokolstvo poklicano vzgajati telesno in nravstveno naš jugoslovenski narod. Kakor elektrika je prešinil ta glas naš narod v konjiškem okraju. Seme je padlo na rodovitna tla.
Letos v juniju sta bili društvi pozvani v Loče, kamor sta priredili uspeli pehotni izlet in javno telovadbo z namenom, da se tam osnuje sokolska edinica. Kolikor mi je znano, so tla za delo dobra, samo sokolske volje do dela pri poklicanih manjka. Celo v Št. Jerneju bi radi fantje imeli sokolsko četo. Zgenite se, še je čas, da zamujeno popravite! -i. Dne 6. julija se je ustanovila sokolska četa za občini Grušovje in Tepanje. Do sedaj so samo fantje iz Pobrež in Dobriške vasi pri tej čet. Kje so Tepaničani?
Lepega dne sem dobil obvestilo br. Gajška iz Konjic, da se snuje samostojno sokolsko društvo v Zrečah ter da se bo vršil 27. julija propagandni izlet z nastopom kakor v Ločah. Veselo dirnjen sem hitel zvečer v telovadnico pripravljat članstvo na ta izlet, ki se je vršil prejšnjo nedeljo ob priliki ustanovitve. Veselo smo korakali z neizogibnim harmonikarjem, kakor na svatbo, čez goro, veselo vriskajoči. Šli smo na krst ob Dravinji, na krst najmlajšega brata, Sokol v Zrečah. In kakor je brat notar Jereb rekel, nismo našli tam malega otroka, ampak že krepkega fanta, saj šteje društvo 84 članov. Staroslavne narodne zreške hiše so nam pa porok, da se bo Sokolstvo v Zrečah razširilo do zadnje koče v temnozelenih pohorskih gozdih.
Še nismo odšli iz Zreč, že sem slišal, da bi nas radi videli v Stranicah ter še dalje gori v iVitanja. Da, tudi tja oojdemo, samo ustanovite na trdni podlagi sokolske kmečke čete ali pa, kjer je kraj večji, sokolsko društvo.
Pozivam vse pristojne in za to poklicane, da pričnejo pq vsem okraju, kjer je to mo-
goče, z ustanavljanjem sokolskih edinic. Za zgled naj vam bo pohorsko naselje Tinje, kjer vežba brat učitelj Tomažič 25 pohorskih fantov. Z resnim delom lahko dosežemo, da priredimo prihodnje leto prvi zlet novega petega dravinjskega sokolskega okrožja v mariborski župi.	J. H.
ŽENSKI VESTNIK
Za kuhinjo
Buča s smetano. Bučo operi in olupi, jo raz-reži in iztrebi, nato jo zribaj na strgalniku kakor kislo repo, posoli in zmešaj. V kozi pripravi iz dveh žlic moke in dobre žlice masti bolj temno prežganje z malo drobno zrezane čebule. Ko je prežganje gotovo, otisni dobro nasoljeno bučo in jo deni na prežganje, potem pa prilij takoj tri žlice kisa, dodaj žličko sladke paprike in večkrat dobro premešaj, da se jed ne prismodi. Vode ne prilivaj. Tako naj buča prav počasi vre eno uro. Nato prideni osminko litra kisle smetane in drobno sesekljanega zelenega peteršilja. Ko je vrelo še pet minut, je jed gotova in jo daš kot prikuho h govejemu mesu s krompirjem na mizo.
Korenček v smetani. Mlad korenček operi in ostrgaj in ga razreži na ne predebele ploščice. Razbeli dobro žlico masti, dodaj 2 žlički sladkorja in ko sladkor malo porumeni, daj noter narezani korenček, ga malo prepraži in potem zalij s čašo vode. Nato kozo pokrij in kuhaj počasi približno tri četrt ure. Pazi pa, da se ne prismodi, zato večkrat nalahko premešaj in če je treba, še malo zalij z vodo. Ko je jed postala rjavkasta, prideni tri žlice kisle smetane. Ko prekuha, je gotovo. Daš lahko kot prikuho h govejemu mesu skupaj s pečenim krompirjem.
Praktični nasveti
Madeže od črnila odstraniš iz perila z 1 ono-vim sokom. Nadrgni madeže dobro z limono, nato jih izperi v vodi.
Snaženje železnih postelj. Železne in preple-skane postelje, ki so izgubile že barvo in so morda tudi že umazane, očistiš, če jih namažeš prav tenko s firnežem. To napraviš najbolje s čopičem. Tako namazano pustiš kaki dve uri, nato pa dobro zbrišeš s čisto platneno krpo in vdrugič še z volneno krpo. Postelja se bo videla kakor na novo prepleskana.
Vsako tenko balgo, kakor šiion, platno laže prikrojiš, ako ga pripneš na tenak papir in potem režeš.
Likalnik moraš večkrat oprati v vodi, kateri si dodala sode. Ker le s snažnim in gladkim likal-nikom lepo in lahko likaš.
X Zdravilno učinkovanje strele. Strelo, ki so jo imeli naši predniki za izliv božje jeze, se boj pač tudi moderen človek. Ni pa strela vedno smrtonosna. Zgodili so se celo že primeri, da j« strela učinkovala kot zdravilo. V angleškem .stro-kovnem zdravniškem listu pripoveduje dr. Robert Morris o izrednih primerih, ko je strela blagodejno vplivala na dotičnega, v katerega ja udarila. Med drugim pripoveduje dr. Morris o možu, ki je imel obrazne mišice ohromele tako, da ni mogel premikati ustnic, niti zaMsniti očL Nekega dne je udarila vanj strela in mož je bil takoj zdrav. V Krakovu je imel neki mladeniS hromo desno nogo in koleno leve noge se mu je bilo v sklepih že posušilo. Ker se je pa bal zdravniškega noža, je vlačil za seboj nogi, čeprav nI imel posebne koristi ne od ene ne od druge* Nekoč se je peljal s polja domov med silno nevihto in strela je udarila v voz ter mu odbila obe nogi tako gladko, kakor ju ne bi mogel odrezati noben zdravnik. Mož je dobil proteze in kmalu je hodil bolje, kakor ko je imel še obe nogi. Neka zamorka je imela neozdravljivo slabokrvnost in strela jo je popolnoma izzdravila. Neki glušec je zopet slišal, čim ga je oplazila strela. Strela pa učinkuje tudi pomlajevalno. V neko starejšo žensko je udarila strela in ko se je ženska zdramila iz nezavesti, se ji je zdelo, da je najmanj za 10 let mlajša. Pozneje je imela še otroke, čeprav; je bila že v letih, ko ženska ne more postati mati.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Listnica uredništva
Zgornje Selce. Kolikor nam je znano, velja zakon, ki ne dela izjeme, za oba.
Račna. Morda se je kaj izgubilo. Pišite šel Cvetkovci. Kljub prevzemu odgovornosti je zadeva nevarna. Tiskovni zakon ne pozna šale.
ZANIMIVOSTI
X Najdba trupla pred 33 leti ponesrečenega polarnega raziskovalca. Te dni je bila pojasnjena usoda švedskega polarnega raziskovalca dr. Salomona Andreeja, ki je bila 33 let zavita v skrivnostno temo. Dr. Salomon Andree se je leta 1897. vzdignil z dvema tovarišema v balonu na Spitz-bergih in odplul v smeri proti severnemu tečaju. Od tedaj ga ni nikdo več videl. Norveška znanstvena ekspedicija, ki raziskuje kraje v Severnem morju, je sedaj našla njegovo truplo, pokrito s tenko skorjo ledu. Truplo je zelo dobro ohranjeno ter so celo našli v njegovem žepu še razne pone-srečenčeve beležke.
Oporoka.
Kis je na smrtni postelji: Pa pokliče oskrbnico otroškega doma. Leži globoko pogreznjen v blazinah in pravi: «Milostljiva gospa, jaz bi rad vse, kar premorem, zapustil otroškemu domu!»:
«Zelo razveseljivo! Zelo ljubeznivo!* se pomakne stara dama bliže. «Kaj pa zapuščate?*
cEnajst otrok, milostljiva gospa 1*
Presneti osel.
Otroci so na vasi dražili osla. Ko se je prikazal gospodar, se je vsem posrečilo zbežati, le mali Gašperček ni mogel uteči. Zato je bil deležen zaušnic samo on.
Gašperček je nato ves v solzah tekel v šolo ter srečal na stopnicah učitelja, ki mu je, čim je zvedel za povod bega, dal še eno zaušnico.
Ko je Gašperček prišel na vrh stopnic, je naletel še na nadučitelja, ki ga je spraševal, zakaj se joče.
«Gospod učitelj me je udaril,* je tožil Gašperček, «a jaz presnetemu oslu nisem storil ničesar ...»
Skrivnosten nos.
Stric Matija je napovedal Motovilčevim svoj poset. Ker je stric zaradi neke nosne bolezni izgubil del nosu, je prosila Motovilčevka svoje otroke, naj nikar ne govore o stričevem nosu.
Matija je prispel, radovedni otroci so ga obkrožili in seveda opazovali stričev nos, središče vsega zanimanja.
Dobremu stricu to ne prija in zato vpraša: <No, otroci, kaj se ne morete nagledati mojega nosu?*
<Mama nam je strogo zabranila,* odgovarja Janezek, «govoriti o tvojem nosu — sicer pa ga sploh nimaš...»
Otroška pamet.
<Mamica,» govori Rozika, <ti si dobila dva siva lasu!*
<To je od tega,* odgovarja mamica, cker si tako hudobna deklica.*
«Čuješ, mamica,* odvrne Rozika, «kako strašno hudobna si morala biti šele ti proti naši stari mami, ki je vsa siva ...»
Proti vedeževalki.
Vedeževalka prerokuje dekletu iz kart: cDo 30. leta boš v zakonu zelo srečna.*
Dekle: «Kaj pa potem?*
Vedeževalka: <Potem boš pa že itak privajena ...».
Lep razvoj.
Mož: «Neumen osel sem bil, ko sem te poro-Žil!»
Zena: <Ali si še sedaj osel?»
Mož: «No, veš kaj,..>
Zena: <Potem se mi pa zahvali, da sem tako ugodno vplivala na tvoj razvoj. >
Izvrstna slika.
Dijakinja: «Gospod profesor, ali se mi je dobro posrečila slika moje mame?»
Profesor: <Tako dobro, gospodična, da je vaš oče takoj skril cigaro za hrbet, ko je videl sliko.. >
Osleparjen.
Mamica kara Tinčka, ker je pretepel sestrico Lojzko.
<Saj je zaslužila,> se huduje Tinček, «ker me Je osleparila.>
cOsleparila? Kako?»
«Midva sva se igrala Adama in Evo, pa bi me morala zapeljati z jabolkom. Lojzka pa me ni zapeljala, ampak je jabolko sama pojedla.. .>
Ženitna ponudba. Premožen mladenič poroči dekle, ki ima posestvo. — Ponudbe pod «Dom» na upravo »Domovine®. Tajnost zajamčena.	382
Trgovskega vajenca poštenih staršev, ki ima res veselje do trgovine, sprejmem v manufakturno trgovino. Ponudbe na upravo «Domovine» pod «Pošten». 381
Krojači, šivilje, nešivilje, pletilje! Ako hočete v jeseni delati z modernimi kroji, ude« ležite se krojnega tečaja, ki se prične 9. septembra. Poučevali se bodo najnovejši jesenski kroji in mo> deli, tako da boste jeseni lahko nastopili službo, ali samostojno delali. Revnejšim znižano. Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19.	380
Vsa PLESKARSKA, LIČARSKA in SLIKARSKA DELA
Izvršuje najsolidnejše in po nizki ceni
ANGELO JELČIČ
pleskar in ličar Ljubljana VII, Celovška cesta št. 65. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča dela.
Ppima gonilna jermena
ln vse mlinsko-tehnične potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki
CMJtz & csRiAR. Ljubljana, Kolodvorska ulica 35
DVOKOLESA — teža od 7 k g naprej
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vo-žički od najpreprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusa naročnika. Šivalni stroji, motorji, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
.TRIBUNA" F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
Vssta beseda SO par. NaJmanlS znesek 7 Din. Zenita) oelast dopisovanja hi trgovski oglasi vsaka besed* 1 Din. Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov Se posebel 2 Din. Znesek ie priložiti oaročiln. Oglasni oddelek »DOMOVINE., Llubllana. Prešernova ulica št 4.	Telefon št 3492.
Načrte in proračune
za gradbe izvršuje Tehnični biro «Tehna», Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. — Zahtevajte poset iuže-njerja-arhitekta.	355
Iščemo prodajalce
po deželi za posnemalnike, brzoparilnike, pletilne stroje, kolesa itd. (tudi za postranski zaslužek). <Tehna», družba, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. 354
Kovaškega učenca
ki se je že nekaj časa učil kovaštva, sprejmem. Ivan Steblovnik, kovaški mojster v Šmartnem ob Paki.	368
Prodam gramofon
z 22 različnimi ploščami, ki so skoro nove, ali ga tudi zamenjam za dobro moško kolo. Ponudbe na oglasni oddelek «Domovine». 389
Kovači!
Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog Vam nudi družba .Ilirija«, Ljubljana, Dunajska cesta št 46, telefon št. 2820.	30
Čebelarji!
1
Kupim vsako množino prvovrstnega cvetličnega medu. Pošljite vzorce z najnižjo ceno na naslov: Julij Zupan, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 35. 376
Kovaškega vajenca
i
iščem. Stanovanje in hrana pri mojstru Alojztf Prelogu, kovaču v Veržeju-Križevcih pri Lju«; t ometu.
Šoferska šola
Gojko Pipenbacher, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. — Specialni učni avtomobil.	359
Gospa, Vi veste, da ta znak
Jamči Ea prvovrstno kvaliteto. Zato zahtevajte pri svojem trgovcu le pravo
terpentinovo milo GAZELA
288
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom otvoril dne 30. avgusta 1.1.
v Žirih, nasproti farne cerkve
trgovino modnega, ma-nufakturnega in galanterijskega blaga
Zagotavljam, da se bom potrudil v vsakem pogledu zadovoljiti cenjeno občinstvo in mu solidno postregel z najboljšim blagom po najnižjih cenah, ter se najvljudneje priporočam z odličnim spoštovanjem
Ivan Romih
POZOR! Cenjenemu občinstvu se priporoča za vsa tapetna in dekorativna dela po nizki ceni
IGNACIJ NAROBE
tapetnik in dekorater Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu).
i

1
Naznanjamo, da otvori 1. septembra 1.1. tvrdka
LJUBLJANA A *7I 1? RJT1J71? LJUBLJANA Mestni trg 22 JHL*	Mestni trg 22
NOVO MANUFAKTURNO TRGOVINO
ter priporoča za bližajočo se sezijo v veliki izbiri in p6 izredno nizkih cenah:
različno moško sukno in kamgarn, žensko volneno blago za obleke in plašče, svilo, pliš, perilni baržun, modni in perilni barhent, sifone in kretone za žensko in posteljno perilo znamenite tvrdke SCHROLL in drugo belo tkanino, cefirje za moško perilo, gradi za žimnice, posteljne garniture in odeje, raznovrstno podlogo za krojače in šivilje i. t. d.
Geslo tvrdke bo: DOBRO BLAGO, MAJHEN DOBIČEK IN VELIK PROMET!
Birmanske ure za deike od Oin 44*— naprej.
Birmanske zapetne ure, srebrna od Din 152 — naprej. Birmanske zapestne ure, 14 Karat zlata, od Din 296 — naprej.
SREBRNE VRATNE VERIŽICE (Coliiers) od Oin 20*- naprej. ZLATNE VRATNE VERIŽICE (Coliiers) od Oin 85*— naprej.
H. SUTTNER, Lfubljana 5
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Ljubljanski ve!eseiem
131. avgusta — 15. septembra 1930.
Velika gospodarska in kulturna razstava
Šumarstvo, lovstvo, lesna industrija in obrt Stroji in orodje za obdelovanje lesa Prva državna razstava lovskih psov 31. avgusta 1930 Misijonska etnološka razstava Pohištvo Higijenska razstava Industrijski in obrtni izdelki i. t. d.
Ogromna razstava obsega 40.000m* prostora 8. septembra 1930 nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev Na železnicah polovična voznina Legitimacija Din 30"— Dobe se pri bankah, biljetarnah tujsko-prometnih ustanov, trgovskih in strokovnih organizacijah ter vseh večjih postajnih blagajnah Dravske banovine
Kovači!
Najcenejši koks 100 kg . . . Din 85*—.
Pri večjem naroČilu popust! LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA.
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je 863 brezdvomno
MASTIN
ki pospešuje rast. odebelitev iu omastitev domače oo sebuo klavne živine. Jaseu dokaz neprecenljive vreu uosti JVaslina so brezštevilna zahvalna pisma. Cena: 5 škatel 46 Din, 10 škatel 80 Din. LEKARNA TRNKOlz.Y Ura\ en rotovža). Ljubljana 66.
Glasba osrečuje ..
če jo slišite, prav posebno pa, če se sami z njo bavite! Ni treba, da je Vai dom brez godbe! Stopite z nami v stik ln si izberite primeren poceni instrument. Zahtevajte neobvezno ponudbo in
brezplačni veliki katalog!
Dobavimo Vam direktno iz tovarne
v Nemčiji, odnosno prodajne podružnice v Mariboru. Pišite takoj na naslov:
meimel&heroldE
MARIBOR št 104-B
jesenske novosti v najmodernejših oblikah in barvah ter razne športne klobuke in čepice nudi v veliki izberi	385
specijalna trgovina klobukov
MIRKO BOGATAJ, klobučar, prej POK
Ljubljana, Stari trg štev. 14. Cene zmerne!	Solidna postrežba!
Sprejemajo se klobuki v popravilo.
Otvoritveno naznanilo..
Cenjenim prebivalcem Dolenjske naznanjam, da ofvo-rim začetkom meseca septembra lastni tobni a eije v Trebnjem v hiši g. Tomica. P. n. občinstvu se naj-topleje priporočam. Cene zmerne! Delo solidno!
Ivo Kordan,
koncesionirani zobnitehnik, Trebnje na Dolenjskem.
KAJENJE JE STRUP!
Vsakdo se lahko igraje odvadi zdravju Škodljivega kajenja z našimi EX-tabletami. Po 14 dneh je prenehal kaditi najstrastnejši kadilec, ako je uporabljal 3krat na dan EX-tablete. So popolnoma neškodljive! 1 ovoj stane 30 Din in poštnina. Popolna kura 5 ovojev 145 Din franko. Razpošilja po povzetju:
..AURORA" Sekt. 59. Novi Sad, Zei tžnicka ul. br. 38.
Ako želite, da ostanejo Va5a gospodarska poslopja x ostalim vred dobio i rebarvma, morate nabavljati barve, pokost (firne*), lake ia druge tem slične redmete edino pri
DRAGU FRANZU
V LJUBLJANI, Slari trg it. 24 29$
Postrežba točna.	Cene solidntl
Zahteva>te brezplačni
CENIK
14 dni na poskušnjo, ako ne ugaja se vrne denar
Elegantna
plitka, dobra in cenena ara
-wDin 99*—
3le1.no jamstvo. Enaka ara v boljši izdelavi
Din 120-
5letno jamstvo. 243
Razpošilja se le proti povzetju.

Obvestilo.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom otvoril dne 7. septembra t. 1.
v Celju, Gosposka ulica št. 2,
trgovino modnega in manufakturnega blaga.
Zagotavljam, da se bom trudil, v vsakem pogledu zadovoljiti cenjeno občinstvo in ga solidno postrezati z najboljšim blagom po najnižjih cenah, ter se najvljudneje priporočam
z odličnim spoštovanjem
Anton Brumec.
1, " ' -