jutri bo izšel Primorski dnevnih v vsebinsko in tehnično preurejeni obliki na osmih straneh Leto VI PHIMOHSKI DNEVNIK gl*SILO OSVOBODILNE fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje Stev. 76 (1764) Poštnina plačana . _________..... Spedizipne in abbon. post. 1. gr. TRST. sobota 31. marca 1951 Cena 15 lir bratje iz svobodne domovine nam bodo pomagali zgraditi naš Kulturni dom Rubijam je črnega doma v 30' ~ v Lju» odbor b VCeraj ustanovUen ibirati “ Je zadal nalogo, žitiavn ,f° hna sodstva za «oma v TV?Skega Kullurnega "oje trž K 0(Jboru predse-DrosvJ roJak’ minister za ^•>va«CLRS!wniie' Pr'dvčera^^ na BOra 7 a Qb>-avih poziv OD- t®*SKE?.2GH40'TeV SL°- CcT,t‘ ''Slaven, ' naslavl ien nonsfcp. _ e ln na vse jugoslo-r°de. smo bili gotovi. bil ^ včeraj ustanovljen odbor za pomoč pri graditvi slovenskega Kul-Irstu pod predsedstvom ministra za prosveto tov. Ivana Regenta i in bra*ie « svobodni pozivu od- *cuU nosem.u PO SVOji m k prispe- H tožili '™ud"lu- ki smo Si (niio novi? 1 smo> da se ^Povezane z nami, da ra- k da ,, Se in potrebe ®ki„, 171 bado kljub vsem *°oje d “Por°m zgraditev tomoi Vme Priskočili na 4fec;;. Kuttu, ' ?a Zliavo slovenskega "% * f. doma p Jo» o^1 ^ župana uprava °^. in zaradi od-°“Po ra italijanskega 11 ker zaradi zavezniških Trstu, ki ne-kro. 'e9a ***** Oj« n It ;rrt _ __ inrQhfey“. "a >*ovl:POVrnXna ^ b0 niso bile in škoda, )e povzročil faši-e vedno pa ostaja namera biti je z ga od-Po vsej svobodni prispevki za' tS0* ljubljanske Km ZOiTal - ________________ ^kin. ]lrni dom, dobila dra- Pomoč ležaja, v katerem je slovenski živelj in slovenska kultura v Trstu. Akcija Slovencev p svobodni domovmi v pomoč našim naporom da si kljub mačehovskemu ravnanju oblasti ustvarimo pogoje za resnično in plodno kulturno življenje in s tem za naš narodni obstoj in razvoj, nam je v dokaz, da se čutijo z nami globoko povezane in da hočejo to mečtsebojno solidarnost stvarno dokazati s kon- kretno pomočjo. Ta čut solidarnosti in zanimanje svobodnih bratov za slovenski živelj v Trstu pa nam mora biti obenem v še večjo spodbudo, da — ko neomajno zahtevamo, da nam vrnejo to, kd/r smo si nekoč s krvavimi žulji zgradili — podvojimo naše napore, da bo naš Kulturni dom, čim lepši in dostojnejši, kar najiprej postal resnica. Tržaški Slovenci, naj ne bo med nami nikogar, ki ne bi z vsemi sredstvi prispeval k zidavi slovenskega Kulturnega doma v Trstu! tudi nov prezidij 10. aprila zasedanje Ljudske skupščine Slovenije Nad 96 LJUBLJANA, 30. - Za 10. 5"VaI° ” ' aprila so sklicali prvo redno zasedanje Ljudske skupščine LR Slovenije, ki je bila izšla iz volitev 18. marca. » Po overovitvi mandatov bo skupščina izvolila predsednika in parlamentarne komisije. Iz- voljen bo skupščine. Pri zadnjih volitvah je bilo izvoljenih v Ljudsko skupščino LR Slovenije 283 poslancev. Volitev se je udeležilo 96,92 odst. volivr.ih upravičencev. a volivcev je glasovalo za člane Osvobodilne fronte. LJUBLJANA, 30. — Minister za znanost in kulturo LR Slovenije Boris Ziherl je izdal ukaz o zaščiti dvanajst bibliotek, ki so važne za kulturno zgodovino Slovenije. V njih so knjige stare tudi nekaj stoletij. Gromiko spravlja konferenco zopet n a mrtvo točko Po razmeroma pozitivni diskusiji je Gromiko nenadno postavil vprašanje atlantskega pakta in skušal doseči, da se balkanske mirovne pogodbe postavijo čim bolj v ozadje ?®l so *rV svob°dni ljudski dr- 0r« zŽUmeli b?sede P°2iwi ? iffrAditev Kulturne- V Trstu> da noben u npfa>odi lastnih sku- ^e mi aVni Preteklosti ne Nre? 0 gledati na težke tSns,CedtL ga telesa iz-ne domovine. Poka- , ""Ce9a avT""1'1 živi del sl°- S „ ® mroane x* lobod- Oh 1 da " 'in k nrn 3e naš nar°dni **• kulturni napredek pri % ln ne morejo biti ^Pričo težkega po- PARIZ, 30. — Današnja tajseta seja namestnikov štirih zunanjih ministrov, ki se je začela v pretežno optimističnem ozračju, saj je kazalo, da se stališči zahodnih delegatov in zastopnika ZSSR zbližujejo, se _je nekam nepričakovano končala v pesimističnem tonu. Medtem jjco je skoraj vsa seja potekala v dokaj bolj konstruktivnem tonu kot običajr.o. je Gr urniku na koncu prediožil nekaj dodatkov, ki so — po mnenju političnih krogov — za zahodne velesile nesprejemljivi. Takoj na začetku seje je a-meriški delegat Jessuro, ki je danes predsedoval, ugotovil, da se je prepad med zahodnim ir. sovjetskim stališčem zmanjšal, ip da je zajr, pogrebno določiti način dela, ki bi čimprej konkretiziral zbližanje stališč. Dejal je nato, da kljub splošnemu zbližanju še vedno ostaja nekaj spornih vprašanj. Isto je povedal tudi Davie?, ki je nato prosil Gromika za nekaj pojasnil. Po njegovetrj mnenju obstaja prva in glavna težava v tem. da ZS3R še vedno postsvljn oborožitev Nemči je kot glavno vprašanje, ki bi ga bilo treba najprej obravnavati, in da ga smatra za vzrok, ne pa za posledico sedanje mednarodne napetosti. Druga težava — je rekel Davies — je v tem, da postavlja sovjetski predlog za dnevni red vprašanje oborožitve šel« za vprašanjem zmanjšanja oboroženih sil, medtem ko bi bilo logično, I pogodba navedena posebej, je ko bj postopali obratno. Davies treba isto storiti tudi z drugi- je prav tako izrazil svoie začudenje, da Gromiko omejuje vprašanje oborožitve na štiri velesile in nato zahteval še nekaj pojasnil glede sovjetskega predloga. Gromiko je odgovoril dokaj lakonično, da »vsebuje že besedilo njegovega predloga odgovor na večino Davie-sovih vprašanj)), in dejal, da je treba pač proučiti bistvo sovjetskega predloga. Po že običajni prekinitvi seje za čai je Parodi izjavil, da vsebujeta oba predloga besede «zmanjšanie, stanje in kontrola« oborožitve ln da je treba najti njihov pravilna vrstni red. Pq njegovem bi bilo najbolje reči «vprareanje sedanjega stanja, kontrole in zmanjšanja oborožitve«, obenem pa izpustiti «štiri velesile«. Govoril je neto snet Davies, ki je menil', da je treba vprašanje oborožitve Nemčije povezati s splošnim vprašanjem oborožitve in poudaril, da bi zahodne velesile lahko samo v tej obliki razpravljale o vprašanju nemške oborožitve. Gromiko je nato vnrašal. če Jessup vztraja pri tem, da spada izvrševanje mirovnih pogodb z Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko pod posebno to-ko dnevnega reda: Jecsup je od go. voril z vprašanjem, ali Gromiko vztraja nri tem, da spada vprašanje Trsta pod posebno točko, kajti če je ena mirovna ^adovoljstiio javnih uslužbencev sUferepi trancoske vlade ie. P' na včerajšnji seji vlade - Schumanovi razgovori v Washingk>nu r^. — Predstavniki ‘o l?6&rkev odbora pariških < da ne,. .P1!1 Prevozništvu s predsed- .vlade eno uro. Po ’ a Se »s pre<^stavniki izja- je traj-?Ueuil'eom' Raz‘ ida se ?gaJania nadaljuje-%“'ourn b(xio zvečer sestali un-=Vnatelistv0m av‘ ih ^e pariških pre-šj;' V uraJ?. aistrom za javna hi ^lpk5°gih 80 mne- -Zvečer LJUC?n°- da bo 'šla da pfls’o do spora-ie bo stavka kon- 2a promet je siJoroč'io, da pri .i, ' Prišlo do spora- ‘Sšnji ;v0 S« z"v7^‘ seii je Vlada c , ,cer-e na nacio-.1« m sektorju 3® °dl>oru P^^Sfidouai vladni (eleikitri-od bor u ministrov, >>dnik bhedsedoval urejevati da bo s tem ao.m "Kd uvože- invb(ren>°80m. da ? bo* el°trič^ . W]e v fran-\bto'iPliva^na^Industriji ter bf !i« T)V cene nekate* Kh« milnih8 zahtevala J^a^iev mJard frankov za .'h bo V°ibe Jn Pokojnin vTtlh ri“*«a'gaVnan,čni mini' tuji Tu»za milijard PoveMn°rda bodo u- KI 4 Jb.ksuzSe 3bi?e Pa bilo briRier „ predmete, ^aUr_adno °a nove avto- »nija * splošne A#- bilo novem- * Ni, i?'bistrj so 01"0 dr>- s5ss* „ ,ku- dr- bržavnih u. službencev in telefonskih nameščencev, včlanjenih v «Force Ouvriere« je izjavil, da vladni predlogi niso zadovoljivi Dejal je, da nezadovoljstvo med javnimi uslužbenci narašča in ni izključeno, da ne sklenejo prekinitve dela. Francoski zunanji minister Schuman se je včeraj popoldne razgovarjal v Washigtonu eno uro z Deanom Achesonom. Po razgovoru je Schuman na tiskovni konferenci izjavil, da sta se z Achesonom razgovar-jala o številnih evropskih vpra. šanjih, kakor so n. pr. Schu-manov načrt, ustanovitev e-vropske vojske irj nekatere strani francoskega položaja, med katerimi prihodnje volitve. O francoskem političnem položaju in o bodočih volitvah je Schuman dejal, da bo izid volitev odvisen od volilnega zakona in da je mnenja, da bo komunistična stranka zgubila na glasovih. Danes zjutraj sta se Schuman in Acheson ponovno sestala. Po razgovoru je Schuman izjavil, da sta se razgovarjala o vprašanju Malte ir.' sredozemske o-brambe, da pa ni bil sprejet noben sklep. Pripomnil je, da se Francija in ZDA popolnoma strinjata o tem vprašanju, vendar pa ni ameriška vlada nič obljubila o morebitnem vabilu Francije na udeležbo pri razgovorih. Izjavil je, da se bo morda pred odhodom iz Wa-shingtona še enkrat sestal z Achesonom. Zvečer se je Schuman ponovno sestal z državnim tajnikom Achesonom,. Nocoj je predsednik francoske republike Auriol v spremstvu svoje soproge in zunanjega ministra Schumana obiskal pomorsko šolo v Annapolisu, ki ji je izročil odlikovanje «Križa častne legije«. Pozneje je Auriol priredil večerjo - na čast predsedniku Trumanu v francoskem poslaništvu v Washing-tonu. Pri napitnici je Auriol poudarjal prijateljstvo med Francijo in ZDA. mi mirovnimi pogodbami. Gromiko je skušal dokazati, da je njegov predlog bolj logičen, dejal je, da bi posebna točka, ki bi omenjala mirovne pogodbe Z balkanskimi državami «samo zapletla delo« in nato predlagal nov tekst v zvezi z.mirovnimi pogodbami, češ da bi bilo nekorektno, če bi govorili o treh balkanskih mirovnih pogodbah, ne da bi omenili tudi italijansko mirovno pogodbo in sporazume glede Avstrije in Nemčije. Njegov tekst 'e Klasi: ((Mirovne pogodbe z Italijo, Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko, vključno določila o človečanskih nravicah,* vojaška določila in končna določila glede reševanja sporov: sporazumi med štirimi velesilami glede Nemčije in Avstrije, vključno denacifikacija, demokratizacija in vprašanja, ki se tičejo vojnih zločincev«. Takoj nato je Gromiko postavil še predlog za r.ovo točko dnevnega reda, o kateri doslej še ni bilo govora: «A-tlaratski pakt in ustvarjanje ameriških vojaških oporišč v Evropi in na Bližnjem vzhodu«. Takoj nato se je seja končala — z nekam neprijetnim vtisom, da je nekaj besed podrlo vse upe, ki jih je potek današnje seje — gotovo najbolj pozitivne od vseh dosedanjih — ustvaril. Predlog, naj se atlantski pakt in ((vojaška oporišča« obravnavajo kot posebna točka dnevnega reda (čeprav bi bilo o tem povsem mogoče govoriti, če ZSSR že tako hoče, v točki, i ki govori o oborožitvi) sma-tra-i jo v parizu za čisto propagandistično potezo, obenem pa o-pozarjajo, da bii bilo ZSSR sila nerodno, ko bi se v vprašanju balkanskih mirovnih pogodb znašla na zatožni klopi. Zaradi tega so tudi skeptični glede predloga, da se vprašanje teh mirovnih pogodb poveže ne le z mirovno pogodbo z Italijo, temveč tudi s še ne-i_zvršenimi pogodbami z Nem-čijb in Avstrijo. Vsekakor daje taka formulacija široke možnosti za barantanje, postavitev mirovne pogodbe z Italijo na prvo mesto pa obenem za u- Naraščanje cen v Veliki Britaniji LONDON, 30. — Izvedenci predvidevajo novo znatno zvišanje življenjskih stroškov v Veliki Britaniji zaradi včerajšnjega sklepa vlade, da bo dovolila zvišanje cen poljedelskih proizvodov. To povišanje bo šlo od pet do 20 odst. in se bo nanašalo na vse osnovne življenjske proizvode. Za sedaj ni mogoče točno preceniti celotnega zneska teh zvišanj, izvedenci pa cenijo, da bo znesek dosegel 10 milijonov šterlingov letno. vodno sovjetsko ofenzivo, kli naj ublaži, če že ne eliminira kočljiva vprašanja balkanskih satelitov ZSSR. Poleg tega menijo, da pomeni nenadno postavljanje atlantskega pakta na dnevni red nekako moskovsko «maščevanje» za vztrajanje zahodnih delegacij na za Ruse nerodnem vprašanju Romunije, Bolgarije in Madžarske in poskus, da se za ceno sovjetske odpovedi tej točki doseže brisanje vprašanja balkanskih mirovnih pogodb, ali pa da se da Višinskemu v roko primerno propagandistično protiorožje. je znano, je atlantski pakt eden izmed glavnih steb-brov današnje moskovske pro-pagandf. 3 Danes zvečer je prevladovalo mnenje, da je Gromiko spet postavil pariško konferenco tja, kjer je bila — na mrtvo točko. Sklep VS o Kaira LAKE SUCCESS, 30. — Varnostni svet je danes z 8 glasovi in 3 vzdržanimi (Jugoslavija. Indija in ZS) sprejel angleško-ameriški načrt resolucije za rešitev kašmirskega vprašanja. V Kašmir bodo poslali predstavnika OZN, da izvede razorožitev te dežele in da poroča Varnostnemu svetu tri mesece po svojem prihodu v Kašmir. Zadnji De Gasperijev poskus vplivanja na Saragata Danes se sačne v Rimu kongres PSLI, ki bo razpravljal o združitvi s PSU RIM, 30. — Dan pred začet kom kongresa PSLI, ki bo, kot je znano, razpravljal predvsem o združitvi s PSU in o sledečem izstopu iz vlade, je De Gasperi poslal Saragatu pismo, katerega celotni tekst je objavila poluradna agencija ANSA. 2e to dejstvo daje pismu značaj' moralnega pritiska in vzbu ja določen vtis, da hoče De Gasperi v imenu demokristjanov naprtiti pred javnostjo Saragatu krivdo za morebitne notranje težave v Italiji in odgo-ditev upravr.-ih volitev. Učinek ni morda preračunan toliko na Saragata kot na omahljive elemente v njegovi stranki, kot Simonini ali d’Aragona, ki jim izstop iz vlade — pogoj, ki ga je PSU postavil za združitev ob istočasnem priznanju koriat. nosti atlantskega pakta za Italijo - - ne diši preveč. S svoje s/trani je izvršni odbor PSU pozval kongres, PSLI, naji se zavzame zia združitev na podlagi sporazuma Saraga-L Romi ta. Za hrbtom PSU stoji še mednarodna zveza socialističnih strank (Comisco), ki doslej za Saragatovo stranko in njeno sodelovanje v vladi ni pokazala kdlo ve ka-j navdušenja. Kongres PSLi obeta biti torej do-kaj zanimiv, ker ne gre samo za združitev italijanskih nekominformističnih socialistov, temveč se okoli tega vprašanja prepletajo veliki problemi italijanske notranje politike in evropskih socialistov. Začasna vlada na otokih Ryukyu LONDON, 30. — Predstavnik zunanjega ministrstva je sporočil, da so prejeli ameriški načrt za mirovno pogodbo z Japonsko in da ga sedaj proučujejo. Pripomnil je, i JUTRI ob 15 na Opčinah počastitev spomina 71 talcev ki so jih 3. aprila 1944 ustrelili nacifa|isti. Govoril bo v slovenščini tov. dr. Jože Dekleva, v italijanščini tov. E. Boltar Pel bo mešani pevski zbor in delegati bodo položili vence. Sklepi n industriji v Zahodni Hlemčiji Pismo zavezniške visoke komisije Adenauerju Pred razčiščenjem stališč štirinajstih držav o 38. vzporedniku Države, ki so poslale svoje čete na Korejo, bodo objavile skupno izjavo - Truman bo baje izjavil, da je pripravljen razpravljati o vseh vprašanjih Daljnega vzhoda LONDON, 30. — Ta teden, ki se bo pravkar končal, bi imenovali, vsaj kar se tiče korejske vojne,in vprašanj, ki so njo v zvezi, teden izmenjave mnenj jn obenem skrbnega pretehtavanja posameznih stat lišč 14 držav, ki so poslale čete na Korejo. Iz vsega tega bo izšla v začetku prihodnjega tedna izjava 14 držav o tem vprašanju. Menijo, da se bodo v njej postavile na stališče, da so sile OZN vedno pripravljene omejiti sedanji oboroženi spor na Koreji. S tem- izjavami mislijo odpraviti slab vtis, hi so ga napravile izjave Mac Arthurja v Pekingu. Kakor se je danes izvedelo, bo predsednik Truman dal vseeno izjavo o tem vprašanju. To nai bi bila koncesija drugih držav ZDA, ki so poslale največ čet na Korejo. Predsednik naj bi po izjavah v Londonu, kot poveljnik sil OZN ponudil Mao Ce Tungu premirje in svetoval, da bi sklicali konferenco. na kateri bi raznravlja-li v vseh vprašanjih Daljnega bilizacija ne bi nič pomenila, če bi ne bilo obenem pogajanj za hitro in končno ureditev vprašanja. . Francozi so prepričani, da so v Pekingu sedaj izpopolnili svoje jesenske pogoje. Vendar ne bodo sprejeli ponudbe za pogajanja če se ne bodo hoteli Američani pogovarjati o For-mozi, Japonsk; in sprejemu LR Kitajske v OZN. * * * KOREJSKO BOJIŠČE, 30. -Glasnik neke ameriške divizije je izjavil, da je neka ameriška izvidnica prekoračila 38. vzporednik za 6 km na cesti Uijong, bu - Yonchon, severno od Seula. Izvidnica se je potem ustavila zaradi ognja kitajskih topov. Kmalu potem, ko je ta glasnik dal to izjavo, je dodal, da «ne more reči, če so res prekoračili 38. vzporednik«. Uradno poročilo, ki ga je izdal glavni stan 8. armade pa pravi, da je prišlo na bojišču do redkih in nepomembnih stikov s Kitajci in severnim; Korejci na vzhodnem in zahodnem vzhoda, torej tudi o Formozi, j 1 Japonski in sprejemu LR Ki- OJ's!cu Sile OZN So nekaj na-' tajske v OZN. Vendar omenja- 5«*^ severno - vzhodno od jo na Foreign Officeu, da bodo BONN, 30. — V Londonu se je izvedelo, da misli novi angleški zunanji minister Morrison obiskati Nemčijo, kar je že prej nameraval njegov prednik Ernest Bevio. Ker v Londonu še vedno ne izključujejo možnosti, da bi prišlo do sestanka štirih, niso še določili datuma tega obiska. Danes je poslala zavezniška visoka komisija pismo Adenauerju, y. katerem je načelno odobrila Adenauerjeve predloge od 14. marca glede dodatkov k zakonu štev, 27 o reorganizaciji nemške železne in premogovne industrije. Zahodni strokovnjaki so o tem dosegli sporazum še pred parafiranjem Schumanovega načrta. Zadevo pa je včeraj končno odobril tudi angleški visoki komisar, ki je glede tega dolgo časa odlašal. Kakor poročajo, so visoki komisarji določili, da bodo mogli ti dodatki stopiti v veljavo šele tokrat, ko bodo pričeli uresničevati Schumanov načrt in ga bodo odobrili vsi parlamenti držav, ki pri njem sodelujejo. Vendar menijo, da so zapadnjaki zahtevali od Adenauerja jamstva zlasti glede nadzorstva nad premogovno in jekleno industrijo s strani viso. ke oblasti, kot najvišjega organa Schumanovega načrta. Zdi se, da bodo Američani kmalu dovolili Adenauerju, da bodo nekatere nemške industrije lahko povečale svojo proizvodnjo. Druge omejitve bodo šele ukinili, ko bo stopil v veljavo Schumanov načrt. Te načrte bo objavila ameriška visoka komisija najbrže prihodnji teden. Zahodno - lemška industrija bo dobila dovoljenje, da lahko poveča proizvodnjo jekla, aluminija in kemijskih proizvodov. Kakor poročajo danes iz Bonna, so na sovjetskem področju zmanjšali za 40 odst. število tamkajšnje policije. Od 82.000 članov te policije je šlo 37.000 v rezervo, ker so hoteli zmanjšati proračun za vzdrževanje policije. Seula in so pri tem neletele na šibek odpor. Poročilo omenja zaporn; ogernj nasprotnika pri Ujingbuju in Chunchonu. ta postopek še enkrat pregle' dali in se predstavniki 14 držav glede tega še vedno posvetujejo. Jogoslovansko-^ancoski ja. Francosko stališče danes na kratko opisala agencija AFP. Po njem bi pomenilo razširjenje spora na Koreji negacijo obstoja OZN. Fronto je treba stabilizirati, dokler obstoji možnost za pogajanja. Načelna izjava na )e v tem trenutku bolj važna kot odločitev, kje bo prišlo do te stabilizacije. Francija meni. da sta v sedanjem trenutku nemogoči obe končni vojaški rešitvi, namreč da bi mogli severni Korejci osvojiti vso Korejo, prav tako Pa ne bo mogel Mac Arthur osvojiti Severne Koreje, ker ne bo dobi] od OZN nikoli dovoljenja, da bi tolkel kitajska oporišča preko reke JMu. Ob vsakem prekoračenju 38. vzporednika in postavljeniu obrambne črte severno 0d tod pa najsi bo tudi na priporočljivem področju med Fenianeom in Wonsanom, Se spremeni vojaška zadeva v politično in diplomatsko vprašanje. Taka sta- zahteve o vseh pravicah, ki so jim zajamčene na podlagi domačih zakonov, preden stopi v veljavo ta dogovor. Tako jim bodo te pravice priznane, kakor če bi bil ta dogovor v veljavi v času. ko so te pravice zapadle. V Franciji je približno 8.000 delavcev jugoslovanskega porekla,, za katere se bo izvajal ta dogovor, ki je nov prispevek za nadaljnjo utrditev vezi med Jugoslavijo in Francijo v interesu obeh držav. dosovnr • o socialnem zavarovanju BEOGRAD, 30. — V zunanjem ministrstvu FLRJ so danes izmenjali listine o odobritvi dogovora za socialno zavarovanje med Jugoslavijo in Francijo. Ta dogovor stopi v veljavo 1. aprila in določa enakopravnost jugoslovanskih in francoskih državljanov pri izvajanju notranje zakonodaje o socialnem zavarovanju v obeh državah. Za državljane obeh držav bo veljala ona zakonodaja o socialnem zavarovanju, ki se izvaja na kraju, kjer so ti zaposleni. Dogovor predvideva tudi kumulacijo pogojev za zavarovanje delavcev na ozemlju obeh držav za vse zavarovalne panoge. Zavarovalni delavci obeh držav bodo lahko zopet postavili 33 Bolgarov pribežalo v FLRJ BEOGRAD, 30. — V zadnjih petih dneh je v Jugoslavijo pribežalo iz Bolgarije 38 oseb. V zadnji skupini so tudi trije vojaki, pripadniki vojaških delavskih bataljonov. Izjavili so, da so v svoji četi, ki je štela 105 vojakov, delali v bližini vasi Kladorub pri vojaških delih. Po njihovih izjavah vojake terorizirajo. tepejo in do skrajnosti izčrpavajo. Vojaki se u-pirajo in mnogi želijo zbežati v Jugoslavijo. Ko so omenjeni trije vojaki zapustili delo in sklenili zbežati v Jugoslavijo, je poročnik Pelivanov z nekoliko svojimi ljudmi skušal to s silo preprečiti. Prišlo je do pretepa in streljanja, toda niso uspeli uloviti teh treh voja. kov, ki so zbežali čez mejo. Ko smo včeraj prejeli in vzeli v roke deseto in zadnje poročilo bivšega vrhovnega poveljnika angloameriških čet v coni A gen. Aireya za razdobje od 1. januarja do 31. decembra 1950, smo najprej pogledali zadnji odstavek prvega poglavja dobro vedoč, da bomo kot Po navadi našli na tem mestu povedano znano generalovo stališče glede bodoče pripadnosti Tržaškega ozemlja. In nismo se zmotili! Tudi to pot je bivši poveljnik zapisal podobno kot v ostalih svojih poročilih: «Kakor sem v svojih prejšnjih poročilih često ponavljal, sem uverjen, da bi se trajna in mirna rešitev tržaškega vprašanja, sloneča na potrebah in blaginji prebivalcev tega področja, najbolje dosegla v okviru tr str-n.kega predlo ga z dne 20. marca 1948». Toda z razliko od dosedanjih formulacij tega stališča, je general Airey v svojem zadnjem poročilu dodal še naslednji stavek, za katerega smo prepričani, da tudi on prav dobro ve, Deseto in-zadnje poročilo gen. Aireya da je v protislovju s prejšnjim stavkom. Ta stavek se glasi: «Vrhu toga sem prepričan, da bi se taka rešitev najbolje uresničila s sporazumom med strankama, kj sta v prvi vrsti prizadeti«. Nimamo namena ponavljati tisto, kar smo že tisočkrat povedali: sporazum, pri katerem naj bi ena stranka popolnoma ugodila zahtevi druge stranke ni namreč nikakršen sporazum in za takšen sporazum ni potrebno nikakršnih pogajanj ali sporazumevanj! No, pa saj je povsem nujno, da vsakdo, ki zastopa krivično stališče, ko gre za rešitev kakršnega koli politi/nega vprašanja, mora pasti v protislovje, v kakršno je padel tudi gen. Airetj, odkar je bila objavljena tristranska izjava od 20. marca 1948. To protislovje Pa je hkrati povleklo za seboj tudi vsa ostala protislovja v vsem tistem, kar ie general napisal o povezavi Trsta z Italijo. Generalove besede se v tem pogledu prav nič ne razlikujejo od stališča tržaških italijanskih iredentistov, glasijo pa se takole: «Uverjen sem, da gospodarstvo Trsta ne more bitj ločeno od italijanskega gospodarstva in da bi razkrojitev sedanje integrirane gospodarske strukture povzročilo oster padec zaposlenosti ter zlom življenjskega standarda«. Ni dvoma, da se bo vsak Tržačan ob teh generalovh besedah zviška nasmehnil saj dobro vi, da prav takrat, ko je bilo gospodarstvo Trsta ločeno od italijanskega gospodarstva, Trst sploh ni poznal brezposelnosti. ki znaša no podatkih gen. Aireya p istem poročilu okrog 20.000 registriranih brez- poselnih. Spomnil pa se bo hkrati tudi tistih časov ločenega tržaškega gospodarstva, ko je bil v Trstu standard življenja takšen, da so se pristaniški nosači vozili n kočijah. Svoje misli o tem vprašanju pa bivši poveljnik cone A takole razvija: «Ko bo konec plemenite podpore, ki j° daia Marshallova pomoč, se_ bo moralo področje nujno močneje nasloniti na italijansko gospodarstvo. Bistvena gospodarska pomoč mora zlasti slediti Evropskemu obnovitvenemu načrtu, ge naj se prepreči resen porast brezposelnosti v ladjedelnicah področja«. Vprašamo se, na kaj naj se bo Trst naslonil p italijanskem gospodarstvu, ko bo prenehala Marshallova pomoč, ki bo takrat prenehala ne samo za Trst, temveč tudi za Italijo? Ce je že danes kljub Marshallovi pomoči v Italiji na milijone brezposelnih, koliko Uh bo šele tedaj, ko Marshallove pomoči ne bo več? Takrat Italija ne bo mogla pomagati niti svojim lastnim brezposelnim, kaj šele tržaškim! Torej: Hvala lepa za takšno «nujno močnejšo naslonitev na italijansko go-spodarstvoU Toda — zdi se — da so tudi bivšemu poveljniku cone A podobne misli rojile Po glavi, ko je pisal gornje besede. Zato je zahtevi po «naslonitvi» dodal sledeče misli; ((Obratno pa bo prav tako potrebno za italijansko gospodarstvo, da upršteva posebni položaj Trsta kot izhodišča za trgovino s podonavskimi državami, kj je potrebna, da obdrži pri življenju svoje pomorske zveze in vzdržuje svoje razmeroma gosto prebivalstvo, Zdi se da ni razloga, zakaj ne bi uravnovesili teh dveh poglavitnih činiteljev. čeprav bo ta proces zahteval pazljiv študij, ki bo moral gledati daleč naprej«. Po našem mnenju — za katerega vemo, da je mnenje vseh Tržačanov, ki pač najbolje poznajo gospodarske razmere v Trstu — ni potrebno nikakršnega «pazljivega študija». Zadeva je namreč zelo enostavna: Trst s svojim pristaniščem je nastal iz potreb njegovega zaledja, ker je temu zaledju pripadat politično, gospodarsko, geografsko itd. skozi dolga stoletja. Ce bi btl pripadal Italiji, ne bi bil danes trgovski empo-rij s 50 do 300.000 prebivalci, temveč skromno obmorsko mestece, ki prav gotovo ne bi bilo mnogo večje od Milj, Kopra, Pirana, Izole, Umaga in drugih istrskih mestec. Funkcija tržaškega emponja je torej odvisna od njegovega zaledja, iz katerega in zaradi katerega je nastal. V trenutku, ko ta empo-rij preneha služiti temu zaledju, izgubi svojo realno funkcijo. Tega dejstva ne more spremeniti nikakršna italijanska i-redentistična propaganda, pa čeprav je postal njen prvi pro-pagator v Trstu bivši conaki poveljnik, kljub temu da uvi-deva potrebo euravnovešenja dveh poglavitnih činitefjevv, ki sta si v nepomirljivem nasprotju in katerih noben ((Pazljiv študija ne bo odstranil. o o o Aireyevo zadinje poročilo se deli poleg splošnega pregleda na deset poglavij. Ta poglavja so sledeča: 1. Gospodarski položaj, v katerem se govori o pomoči ERP, o žiyljenjskdh stroških in o posojilih. — 2. Finančni položaj, — 3. Industrija (na splošno; (Nadaljevanj? m 2. Strani) Kratke vesti bšouKAD, 30, — V diplomatskih krogih javljajo, da so sovjetski konzulat v Zagrebu in Splitu zaprli. Osebje obeh konzulatov je sedaj v Beogradu. TEL AVIV, 30. — Sinoči je v Tel Avivu umrl v starosti 88 let oče Ane Pauker, Rabin Zw( Robinson. Priselil se je v Izrael pred približno desetimi leti. Pogreb bo prihodnjo nedeljo. LONDON, 30. — Angleški zunanji minister Morrison je danes sprejel francoskega poslanika v Lonaonu Massiglija. Obveščeni krogi izjavljajo, da sta se razgo-varjala o mednarodnem položaju, zlasti pa o vprašanjih Sredozemlja. ■ PARIZ, 30. — Agencija «Tass» tovlja. da so 14. marca podpisali v Pekingu dogovor o železniškem prometu med SZ in LR Kitajsko. Na podlagi tega sporazuma bo od l. aprila dalje železniški promet za potnike, prtljago in blago med obema državama neposreden. ANKARA, 30. — Parlamentarna skupina turške demokratične stranke je sklenila z veliko večino, (Ja bo glasovala za zaupnico vladi. SAIGON, 30. — Poročilo glavnega stana v Saigonu pravu da so že dva dni vidni znaki sovražnikove ofenzive v velikem obsegu na vsej tonkinški fronti. Napadi Hočiminhovih čet so se razširili. Preteklo noč in danes so te čete močno napadle na podeočjih Uongbi in Dongtrieu. ATENE, 30. — Sodišče v Larisi je izreklo tri smrtne obsodbe zaradi kršitve zakona o prevratnem delovanju. Pravosodni minister je izjavil, da znaša število na smrt obsojenih 2384. To število pa da stalno pada zaradi pomilostitev in revizije procesov. Minister Je pripomnil, da število obsojenih na smrt ne bo preseglo tisoč, ko bodo pregledali vse tozadevne akte. REKA. 30. — Čistilnica nafta na Reki je izpolnila trimesečni načrt do 28. marca. Čistilnica v Sisku pa je načrt izpolnila danes. Deseto in zadnje poročilo gen. Aireya (Nadaljevanje s 1. strani) industrijsko pristanišče v Zav-ljah; tržaški center za razvoj; gradnja ladij). — 4. Delovne razmere. — 5. javna dela. — 6. Zunanja trgovina. — 7. Kmetijstvo, gozdarstvo in rib lov. — 8. Notranje zadeve, med katere spadajo; šolstvo, javno Zdravstvo, javna varnost, razseljene osebe jn begunci ter socialno skrbstvo. Nadalje vsebuje poročilo še petnajst prilog in sicer: ERp uvoz v letu 1950. — Finančni sporazum z dne 17. junija 1850. — Finančni sporazum z dne 22. decembra 1950. :— Gradnja ladij in industrijska proizvodnja v letu 1950. -- Po morju in z železnico dospelo in odpremljeno blago, po državah, 'iz katerih je blago prišlo ali v katere je odšlo. — po morju in z železnico dospelo in odposlano blago po vrsti blaga. — Železniški tovorni promet v Trst in iz Trsta. — Statistika trgovine z Avstrijo. — Statistika trgovine z Italijo. — statistika trgovine s ■Švico. — Statistika trgovine z Jugoslavijo in jugoslovanskim področjem STO. — Statistika trgovine z vsemi drugimi državami. — Seznam primerov nalezljivih bolezni. — Pregled zločinov. — Statistika prihoda beguncev, razseljenih oseb in optantov za italijansko državljanstvo. O poglavjih ki obravnavajo gospodarska in finančna vprašanja bomo posebej podrobno pisali. Za danes nai navedemo nekatere zanimivejše podatke iz splošnega pregleda in iz ostalih poglavij. Iz splošnega pregleda posnemamo: V marcu 1950 je trgovski promet znašal 618.000 ton ter dosege! letno povprečje okoli 7,5 milijonov ton. Nagel padec dobav ERP za Avstrijo je v veliki meri odtehtaj naraščajo, či izvoz lese iz Avstrije in Jugoslavije. — Povojni pritok ljudi se ceni na 25.000 Zapo slčnost se je povečala lani za približno 4.000 ljudi, a nezaposlenih je še vedno (samo taki ki so registrirani, a neregistriranih brezposelnih je prav gotovo še veliko število) 20.000. — Finančni proračunski pri. manjkljaj obstaja še vedno, čeprav je zmanjšan. — Število ljudi, ki živijo v Trstu v begunskih taboriščih je znašalo 4.104 in še stalno narašča. Kot važne ukrepe svoje uprave smatra general Airey š1ed'?če; 1- Možnost, da se vpišejo v seznam stalnega prebivalstva vsi tisti, ki so 1. novembra 1949 bivali v Trstu in ki bodo lahko sedaj dobili delavsko knjižico in se udeležili volitev (kot je znano gre pretežno za tiste e-nle, ki bodo na prihodnjih volitvah povečali štpvilo glasov iredentističnim strank-m). 2. Razpis letošnjih občinskih volitev im podaPša-nje dob: rg nove občinske svete cd 2 do 4 leta. V novembru je znašalo števi lo registriranih zaposlenih 89.000 kar predstavlja najvišje število zaposlenih ki je bilo do sedaj doseženo na tem področju — piše v poelavju o delovnih razmerah, kjer se tudi trdi. da se je dejanski dohodek delavcev izboljšal, S *em mnenjem se ne strinjamo saj vse de1ovno pudistvo v Trstu dobro občuti, da je res ravno narobe. Glede števila brezno solnih pravi poročilo, da v število 20 000 ni vštetih več tisoč besuneev ki tudi niso zaposlfni. Po drugi strani Pa hoče poročilo te številko omiliti s trditvijo, de so kot brezposelni registrirani neketeri,, ki že 1p delo le premen !ati ali na ki so se ((prijavili v pričakovanju raznih podpor«, S-veda nomčilo ne pove od česa ti ljudie živijo Iz odstavka o šolstvu posnemamo, da je število učencev osnovr.ih šol v primeru s preteklim letom za 4,4 odst. manjše, kar je pripisati nizkemu številu rojstev med vojno, medtem ko se je število dijakov srednjih šol zvišalo za 13,2 odst Potrebnim učencem se je delilo brezplačno kosilo, katerega se je posluževalo 10.428 učencev, otroci rahlega zdravja pa so po zdravniškem predpisu nreiemali ribie olie in vitamine. Počitniških kolonij je bilo deležno okrog 8.000 otrok. Iz odstavka o zdravstvu je razvidno, da je bila umrljivost pižja kot v letu 1949 in da je jetika prišla kot vzrok smrti od prvega na tretje mesto, t. j. za obolenj srca in raka. Radio-grafski center so začeli uporabljati v maju, nbanko krvi« pa so prvič odprli v septembru. Zgrajena je bila nova občinska razkuževalnica. V odstavku o javni varnosti je rečeno, da je število prijavljenih zločinov v primeri s prejšnjimi leti rahlo nazadovalo. Iz poglavja o razseljenih osebah irz beguncih je razvidno, da je večina tistih, ki so prišli iz Jugoslavije ruske narodnosti, k: so po letu 1917 našli bivališče v Jugoslaviji. Dotok Italijanov iz Jugoslavije se nadaljuje v skladu s čl. 19 mirovne pogodbe in lani je prišlo 5.285 takih optantov, ki so odšli v Italijo, vendar pa jih je mnogo ostalo v Trstu pri prijateljih ir.1 sorodnikih ali pa v taboriščih. V odstavku o socialnem skrbstvu je rečeno, da je lani znašala njegova pomoč 1014 milijonov lir. Pokojnine seve da še vedno zaostajajo za sedanjimi življenjskimi stroški. (Bilo bi prav, če bi poročilo navedlo kakšen primer, da bi pili pri Varnostnem svetu OZN bolje obveščeni). 01 natecala za izdelavo plakata za 1. maj Odbor za proslavo 1. maja sporoča, da se je včeraj dopoldne sestala žirija, da odtoči o podelitvi nagrad vpo-slanim osnutkom plakata za 1. maj. Žirija je nekatere osnutke izločila iz ožjega ocenjevanja, ker niso odgovarjali pogojem razpisa. Komisija se je končno zedinila, da dodeli prvo nagrado osnutku s šifro uPraznik dela — 472»; drugo nagrado je prejel osnutek z oznako «Jutri» in tretjo osnutek, ki je bil označen z »No 1951 - TS». Ko je žirija odprla kuverte z navedenimi oznakami, je ugotovila, da so avtorji nagrajenih del naslednji slikarji: 1. Saksida Rudolf 2. Stocchi Romeo 3. Spacai Lojze. Vsi nagrajeni in nenagrajeni osnutki lepaka za 1. maj 1951 bodo razstavljeni v dvorani na stadionu «Prvi maj» (Strada Guardiella 7) od sobote 31. marca do torka 3. aprila 1951. Ogled razstave bo vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Avtorji nagrajenih osnutkov naj dvignejo nagrade 3.4.1951. ob 18. uri na stadionu «Prvi maj«. Nenagrajene osnutke naj avtorji dvignejo na stadionu od dr.e 4.4.1951. do 15.4.1951. (od 9. do 12. in od 16. do 18. ure). Osnutki, ki ne bodo dvignjeni do 15.4. 1951, ostanejo last odbora za proslavo 1. maja 1951. MLATENJE PRAZNE SLAME v tržaškem občinskem svetu Ze nekaj sej občinskega sveta- jg bilo tako ((važnih« in ((Zanimivih«, da se mora vsakdo, ki jim prisostvuje nehote vprašati: ali so bili občinski svetovalci in odborniki zato izvoljeni, da se drug z drugim kregajo ter izgubljajo s prerekanjem ure, v katerih bi lahko rešili toliko važnih stvari? Ena izmed ta-kih ((zanimivih« in zelo »koristnih« sej, je bila tudi včerajšnja seja občinskega sveta, na kateri je bilo v glavnem razpravljanje in prerekanje o stvareh, ki bi jih bili lahko rešili v nekaj minutah. Toda vsaka prilika je pač dobra, če se lahko seja zavleče brez vsakršnega konkretnega uspeha. Ce ne izrabijo prilike kominformisti, store to prav gotovo demokristjani — in važna vprašanja, o katerih bi morali že pred časom razpravljati, ostajajo tako nerešena. Glavno besedo je imel včeraj odbornik Lauri, ki je s svojim dolgim odgovorom kominfor-mistu Malalanu in kominfor-rnistki Weiss naveličal celo samega župana jn vse ostale svetovalce. V bistvu je šlo za vprašanja, ki pač niso potrebovala tako dolgih diskusij in prerekanj. Na predzadnji seji je namreč kominformist Malalan postavil vprašanje v zvčzi z občinskim kmetijskim podjetjem, na' katero mu je odbornik Lauri odgovoril z dolgim govorom. Poudaril je, da se je Malalan z njegovim stališčem svoj čas. že ; strinjal, da pa je kljub temu na pretekli seji po- Uspešen nastop dramske družine v Skednju S PROSLAVE OF V SKEDNJU; MLADI BORIS ŠVARA IGRA NA KLAVIR Na predvčerajšnji proslavi 10. obletnice OF v Skednju je škebenjska dramska družina pokazala, da ima mnogo pogo-f:v za uspešen razvoj. Igrala je Klavžarjevo burko «V po- podražitev tramvajskih listkov predvsem nižje in srednje sloje. Ce bi kominformisti iskreno nasprotovali temu zvišanju, bi jim nihče ničesar ne očital. Sramotno pa je, da po eni stra. —— “»!*“■ S VSffVB&S St mu. Seveda spada tudi to že v postavil na oder tov. Dujec. Tovarišice pa so v vlogah iskreno posnemale življenje ljudi in resnico o njih. Pri tem so se v polni meri poslužile svojih na-ravnih darov t&r uporabile vsa mogoča sredstva s ciljem, da nud'jo gledalcem '■kiomen užitek. S tern so brez dvoma dosegle učinkovito igro, kar je potrdilo odobravanje občinstva. Središčno osebo Pelke je igrala tov. Žerjal Ljuba, gospo Steblinsko Nevenka Sancino-va, angleško učiteljico Berginc Marija, učiteljioo klavirja Zafred Miranda. V drugih vloga! so igrale še Miranda Srebrnik, Livao Mariuccia, Ana Marija R'-in ha rt, Mariuccia Srebrnik, Zorka Rutar, Santin Savina in Reinhardt Mara. Vse so se nrav dobro odrezale. Vse kaže. da se dramski družini obeta še močan razmah zlasti če bodo pritegnili še druge tovariše in tovarišice k delu in povečale število igralcev. Posebna za-hvgla gre režiserju tov. Franc Dujcu, inscipientu tov. Srečku Merlaku, odrskemu mojstru Reinhardtu Eniju ter tov. Dragi Pahorjevi. Podla demagogija Kominformisti se v vseh vprašanjih poslužujejo demagogije, da bi z njo bolje varali svoje pristaše in vse prebivalstvo sploh. V vseh vprašanjih zavzemajo dvolično stališče ter jim ni prav nič mar za resnico. Te svoje taktike se tudi pridno poslužujejo v tržaškem občinskem svetu. 19. febrarja 1951. so sindikalne organizacije, torej tudi Ra-dichevi Enotni sindikati, podpisale sporazum za zvišanje plač uslužbencem ACEGAT pod pogojem, da dobi podjetje nove dohodke za kritje tega povišanja plač. Jasno je, da se ti dohodki lahko črpajo le iz povišanja tarif. Ko pa so v občinskem odboru razpravljali o zvišanju tarif ACEGAT so ko-minformistični svetniki seveda temu zvišanju nasprotovali, čeprav so kominformisti v Enotnih sindikatih na to zvišanje pravzaprav s podpisom omenjenega sporazuma že pristali. Zvišanje tarif ACEGAT je seveda krivično, saj prizadene volilno taktiko prodobitl je treba tramvajske uslužbence in občinstvo, ki se tramvaja poslužuje, to je ubiti dve muhi na en mah. Zanimivo predavanje v PO «Vojka Smuc» Sinoči je v prostorih Prosvetnega društva «Vojka Smuc« bilo zanimivo, in poučno predavanje dr- Daneva o zdravstvu. Podrobneje se je predavatelj zadržal pri vzrokih nastanka in pri zdravljenju influence, ki je nedavno razsajala tudi pri nas. Po predavanju je predavatelj odgovarjal na vrsto vprašanj, ki so mu jih zastavili poslušalci. Potrebno in koristno je, da so taka predavanja čim pogostejša in da se jih udeleži kar največ ljudi, saj je borba proti boleznim stvar, ki zanima vsakogar. stavil ponovno to vprašanje, zaradi česar je prisiljen svoje stališče zopet ponoviti. Ob koncu je omenil tudi frazo, ki jo je izrazil Malalan v zvezi z o-menjenim vprašanjem, ko je rekel, da bi vprašanje občinskega kmetijskega podjetja bilo prav gotovo drugače rešeno, če bi bili kominformisti na o-blasti. To frazo je odbornik Lauri izrabil, da je spomnil kominformiste na preteklost, ki bi jo ti tako radi pozabili. Kominformistom seveda ni ljubo, da jih kdo spomni na to, da so pred dobrima dvema letoma vse drugače govorili in mislili kot sedaj in bi želeli, da bi njihovega takratnega obnašanja nihče več ne omenil. Zal (zanje seveda) jim to ne uspe in tako morajo pač ob raznih prilikah zopet čuti nekaj pripomb v zvezi z (rvergognoso passato« kar jih spravlja seveda v veliko zadrego. Cim je Lauri opravil z Malalanom, že se je lotil kominformistke Weiss, ki je na zadnji občinski seji sprožila vprašanje glede bolj higienskega načina odlaganja smet'. Prav v zvezi s tem vprašanjem, je kominformistka Weiss predložila občinskemu odboru resolucijo s 167 podpisi družin, ki sp na rešitvi tega vprašanja najbolj zainteresirane. Z vidnim zadovoljstvom je odbornik Lauri ugotovil, da je to resolucijo podpisalo po več članov iste družine, kar pomeni,da ne gre za 167 prizadetih družin ter da sp resolucijo podpisale celo družine, ki stanujejo 3 km daleč od kraja, ki bi bil glede na nehigiensko odlaganje smeti prizadet. Na veliko veselje demokristjanov je odbornik Lauri spomnil komini-formistko Weiss na dejstvo, da se istega načina odlaganja smeti poslužujejo tudi v italijanskih mestih, kot na primer v Turinu in Bologni, kjer je u-prava mesta vendar v rokah italijanskih komunistov. Po teh besedah se je razvila med obema strankama ostra debata, ki je jasno pokazala, da je enim kot drugim prav malo mar, kakšna bo rešitev vprašanj, za katere izgubljajo toliko besed, pač pa jim je vse bolj pri srcu vprašanje Kako drug drugemu oCTtati stvari, ki jih sami prav gotovo ne bi bolje rešili. Kominformistka Weiss je bila po govoru Laurija precej v zadregi ter se je iz kočljivega položaja rešila bolj nerodno kot pred njo Malalan. Odbornik Sciolis je odgovoril na vprašanje kominformista Košute v zvezi z otroškim vrtcem na Proseku. Stališče, ki ga je ob tej priliki poudaril, je enako stališču, ki ga zavzema uprava otroških vrtcev in sicer, da bo otroški vrtec na Proseku pričel delovati takrat, ko bo končana razprava o last. ništvu prosvetnega doma na Proseku. Kominformist Košuta, ki po svojem odgovoru na tolmačenje odbornika Sciolisa ne more biti preveč dobro poučen o vprašanju otroškega vrtca na Preseku, seveda ni znal odgovoriti na te trditve. Zato bi bilo dobro do ponovno spomnimo prof. Sciolisa na dejstvo, da nima vprašanje otvoritve otroškega vrtca na Proseku nobene zveze z vprašanjem omenjene lastninske pravde, ker bi Lilo v šolskem poslopju na Proseku prav gotovo dovolj prostora za vrtec, če bj se iz njega izselile osebe, ki nimajo s šolo nobene zveze. Zupan Bartoli je nato preči-tai nekaj sprememb v zvezi z občinskim kmetijskim podjetjem, kjer b; moralp biti že s prvim aprilom odpuščenih večje število delavcev. Po zaslugi občinskega odbora in DZ (tako je poudaril g. Bartoli), bo ta ukrep preklican ter bo s 7. aprilom stopil v veljavo drug, ki predvideva premestitev nekaj nad 120 delavcev z Monte Caštiglione v podjetje za ekonomska dela, ter premestitev okrog 65 delavcev podjetja pri Orehu prav tako v podjetje za ekonomska dela. Določeno število delavcev, ki ne bodo mogli biti sprejeti v omenjeno pod- jetje, bo seveda kljub vsemu odpuščenih. Ce se lahko tudi ta ukrep smatra za «zaslugo», bj bilo treba po našem vprašati prizadete delavce. Po odmoru, ki je sledil či-tanju omenjenega ukrepa je povzel besedo odbornik Dulci, ki je prečital več odločb v zvezi s popravljalnimi deli v nekaterih šolskih poslopjih, ter v zvezi s stadionom pri Sv. Ani, ki naj bi bil dan v najem raznim športnim društvom. Obe odločbi je občinski svet soglas. no odobril. Za njim je prečita! nekaj odločb odbornik Visintin in sicer v zvezi z vprašanjem predorov, katerega rešitev pa predvideva šele tedaj, k0 bodo na našem ozemlju rešena vprašanje mnogo večje važnosti, kot je to. Prečital 3ie lu<1i odločbo o povečanju vodnega rezervoarja na Greti. Obe odiečbi je občinski svet soglasno sprejel. Ob koncu je odbornik Fran-zil prečital odločbo, ki predvideva podaljšanje provizoričnega proračuna za mesec dni. Proti tej odločbi so glasovali kominformisti in indipendenti-sti. Da bi končno prišlo na vrsto obravnavanje odobritve proračuna za leto 1951, je župan Bartoli javil, da bodo prihodnji te. den tri seje občinskega sveta, in sicer v torek, sredo in petek; na torkovi seji bodo obravnavali še razna druga vprašanja, ki so ostala nerešena; na sejah v sredo in petek bo pa na dnevnem redu samo diskusija o letošnjem proračunu. SLAVA PADLEMU BORCU I dntcM Cjolca Danes le šesta obletnica smrti tov. Antena Goj&l, hi se je rodil 30. maja 1909 v Oropa-d’. Ko je odjeknila prva partizanska puškO' je pustil delo v tovarni ILVA, kjer je bil uslužben 8 let, in s’- pridružil borcem za svobodo. V boju z ustaši je 30 marca 1945 padel ter zapustil mater, ženo in dva otroka. .Hrabremu borcu večna slami! Umetniška 'imbtaua slikarja Fornarija Danes zvečer ob 17. uri bo v umetniški galeriji na Korzu otvoritev osebne' umetniške razstave slikarja Petra Fornarija, iz 19. stoletja. Razstavljenih bo štirideset del: portretov, podob, pokrajin in tihožitij tega znanega umetnika. Razstava bo odprta do 13. aprila, vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. — Vstop prost. Zahtevamo primeren prostor za otroški vrtec pri Sv, Jakobu Včeraj smo pisali o slovenskih otroških' -vrtcih, katerih otvoritev odgovorni šolski krogi že toliko časa zavlačujejo; danes se bomo pomudili nekoliko pri y,pri Sv. Jakobu zelo veliko število otrok Od tedaj dalje je število otrok vedno padalo ter obiskuje sedaj omenjeni slovenski o-troški vrtec le 51 otrok. Kdor pozna razmere, v katerih ta otroški vrtec deluje, se zmanjšanju Števila otrok gjo-tovo ne bo čudil, pomislimo samo, da ne razpolaga ta vrtec niti s primernim igriščem, niti z navadnim dvoriščem, kjer bi se lahko otroci po nekaj urah sedenja vsaj nekoliko poigrali na svežem zraku. Vsi otroci, ki obiskujejo omenjeni slovenski otroški vrtec, so primorani prebiti ves čas v učilnici, ki ni za to niti primemo svetla, niti dovolj zračna. Slovenski starši so že pred leti izrazili željo, oziroma zahtevo, naj bi se našel bolj primeren prostor za slovenski o- Zemeljski plaz odstranjen promet zopet vzpostavljen Eden izmed tirov na železniški progi Trst-Miramar, ki jo je predvčerajšnjim popoldne zasul zemeljski plaz, je bil očiščen v teku noči in okrog pol desetih dopoldne je bil vlakovni promet zopet vzpostavljen. Preko dneva je bil ves promet usmerjen po tem tiru in vsi vlaki so bili odpremi jeni po voznem redu. Ugotovljene so bile le tu in tam malenkostne zamude. Pri odstranjevanju materiala je stalno zaposlenih dvajset delavcev, vendar rli mogoče točno ugotoviti, kdaj bo proga popolnoma prosta, ker se zemlja v manjših množinah še vedno usipa na tire. Pri delih doslej ni prišlo do nezgode ali drugačnih neprilik. ki bi jih bilo vredno omenjati. troski vrtec, kjer bi bilo na razpolago tudi dvorišče, na katerem bi se otroci po nekaj ur na dan svobodno igrali. Odgovorni šolski krogi so ostali za vse te želje in zahteve popolnoma gluhi. Slovenski starši si niso vedeli drugače pomagati, kot da so vzeli svoje otroke iz vrtca, ki ni mogel nuditi njihovim otrokom tudi razvedrila na svežem zraku; in tako je prišlo do že omenjenega zmanjšanja števila obiskujočih otrok. Ker so ostale vse dosedanje zahteve jn prošnje brez vsakršnega ugp.eha, postavljamo v i-menu prizadetih slovenskih staršev zopet to zahtevo pred odgovorne činitelje. Da bi ti ne privlekli zopet, na dan, njim tako priljubljenega izgovora o pomanjkanju denarnega fonda ali pomanjkanju prostorov, jih hočemo opozoriti, da takšni izgovori za nas ne veljajo. Ce je namreč možno najti denarna sredstva, prostore in tudi potrebno osebje za italijanske o-troške vrtce in šole, potem morajo biti ta na razpolago tudi slovenskim šolam in vrtcem, ki morajo biti z italijanskimi enakopravni. Ker se približujejo lepi dnevi, bo vprašanje primerne namestitve slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Jakobu še bolj pereče. Opozarjamo zato šolske oblasti, da to vprašanje čimprej proučijo ter najdejo rešitev, ki bo zadovoljila prizadete starše in njihove otroke. KOLEDAR B! Qiedaii&če - '90m - 'Radio* Sobota 31. marca Katarina, Radegost Sonce vzide ob 5.50; zatone ob 18 30. Dolžina oneva 12«, Hu vzide ob 3.10: zatone ob u.«. Jutri, nedelja 1. aprila Hugo, Mutimir PEVSKI ZBOR „SLATKO ŠKAMPERLE" TRST-SV. IVAN PRIREDI DANES 31. MARCA 1951 OB 21. URI KONCERT V 4V DnORlJb \ IRSILj (VHOD IZ ULICE DEL TEATRO ROMANO) POD VODSTVOM FRANA VENTURINIJA SPORED: I. NARODNE PESMI: 1. Češka narodna: VPRAŠAŠ CMU DA SEM SLOVENKA 2. F. Žganec: DVE ZAGORSKI 3. Bombardelli: PESEM O SLAVICI . solo Rožica Kozem 4. Makedonska nar. harm. Venturini: KAZI, KAZI LIBE STA- NO - solo Rožica Kozem 5. R. Simoniti: PLOVI, PLOVI - solo Lina Svab 6. F. Venturini: NESREČNA LJUBEZEN - solo altistka Lina Svab 7. F. Venturini: POHOJENA TRAVCA - solo bariton Aleksan- der Žerjal II. SAMOSPEVI; 8. V. Mirk: KATERI KERUB 9. V. Mirk: MATI POJE 10. V. Mirk: MOJA LJUBAV ] Poj j Pri Poje sopranistka Rožica Kozem klavirju prof. Erna Vrabec III. UMETNE PESMI : 11. A. Foerster: DOMOVINA 12. Mokranjec: DRUGI ŠOPEK 13. F. Venturini: ZNAMENJE 14. V. Mirk: EJ UHNJEM 15. A. Lajovic: POMLADNI SPEV 16. E. Adamič: ECCE DOLOR 17. A. Foerster: SLOVENCI LJUDJE SMO VESELI Vabila se dobe pri Adria-Express, na sedežu društva, v tobakarni Prosen pri Sv. Ivanu ter v papirnici Stoka. Preozke so stezice Preozke so stezice, pretemne so noči, da bi jaz mogel vedet, kje moja ljubca spi. Oj mamca, kaj vas vprašam: odkod ste vi doma? «Tam gori nad Ljubljanco, tri ure je hoda.« Oj mamca, kaj vas vprašam: Kje vaša hči leži? «Ti smrkovc, kaj boš vprašal, tam v zgornji kamrici.« Pa sem si eno zmislil, naredil bom ta špas: ko bojo mamca spali, pa pojdem k ljubci v vas! Jaz bom ta špas naredil, bcm škornjice dol djal, bom tiho gor pritapljal, pa bom pri nji zaspal. Prešmeniana ljubezen, kak daleč me pel,ja: tri urce od Ljubljance — kedaj bom jaz doma! OF Jutri, 1. aprila ob 9. uri dopoldne bo v Skednju otvoritev razstave 10. obletnice QF za IV. okraj na sedežu pri. Bordonu. SINDIKALNE VESTI Zveza prosvetnih delavcev ERS Svobodnega Tržaškega o-zemlja v Trstu priredi 2. in 3. junija poučni izlet slovenskih šolnikov po Koroški. Prijave se sprejemajo do vključno 15. a-prila t. i. na sedežu sindikata, Trg Cornelia Romana št. 2-1. in v Ul. Corso Garibaldi štev. 4. - III. Odhod «Tržaškega zvona» v Boršt Pevci ((Tržaškega zvona« naj se zberejo v nedeljo 1. aprila oto 16. uri pri openskem tramvaju. Od tod bomo odpotovali na koncert v Boršt. DAROVI IN PRISPEVKI Namesto cvetja na e prerani grob Melite Petaros por. Giu-diei darujejo Magda Gregorič 200 lir, Marija Sancin 200 lir, Melita Pregare 200 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. tov. Vouka Ivana darujejo stanovski tovariši Dijaški Matici 1200 lir. Seme večne delelie (leeeree) Obveščamo kmetovalce, da danes zapade veljavnost nakazil večne detelje, ki jo je stavilo na razpolago po znižani ceni kmetijsko nadzorništvo. Po preteku tega roka bo še razpoložljiva količina nakazana kmetovalcem, ki se splotr niso na deteljo naročili. Za pojasnila se je treba obrniti na Kmetijsko nadzorništvo v Ulici Ghega štev. 6, I. - tel. 86-73. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlTAlabarda, Ul. deUTstria 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; dott. Praxmarer, Trg Untta 4; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Harabaglia. Barkovlje; Nicoli, Skedenj. Številne nesreče na delu in na ulici Z vojaškim avtomobilom so včeraj opoldne prepeljali v splošno bolnico 38-letnega Gio-vannija Fotija, stanujočega v Ul. Giulia 12. Foti, ki se je vozil v tramvaju po Ul. Giulia, je nenadno omahnil 'n pade] iz voza, udaril z glavo S roža«, Tyrone PoweT. ., S* Italia. 15.30: «PodzeiWJt,rt Francisca«, Humphref Kuit‘ Kino ob morju. 16.00: L* tarni sovjetski polJuo ^ stven-i filmi. , , s«v Savona. 15.00: «ViteZt » zapada«, John Ford. a 0 Viale. 16.00: «Angel mc ,t žico«. .. Vittorio Veneto. }5.45. u„g brez greha«, Loretta J, , Azzurro. 16.00: «Cudo'i jgtL Belvedere. 16.00: «Rume"r ot* Marconi. 15.30: «Mavrici ^ Dorothy Lamour. , ttfi1 Massimo. 16.00: ((Stari volk«, Wallace' BeeO - rpr* ,a. Novo Cine 16.00: «PolJ“D •" Odeon. 15.30: ((Vulkat)»> gnani. jul1' f Radio. 15.30: ((Romeo f Vittoria. 16.00: «Z mojo^,. , Sv. Vid. 15.30: «Dolly I. OBJAVA^ PROGLASITEV ZA M*1 eJ Kdor koli kaj ve r/ (Miliču) Ivanu Edvdh^jjcl-j nem v Zagradcu junija 1900, katerega LcerL odpeljali z doma 1- is,«y 1944, naj to javi Pi: šča v Trstu tekom od druge objave. Dr. Josip Agnelett°i i Naša dobra n,3ti ati AlJ APOLONIJA M* , por. MOZlN A nas je dne 30. t. m. *a _ zapustila. Žalostno vest sp01 _n2f,t joče hčere, sinovi, ostali sorodniki. ^ - Pogreb drage jutri popoldan na kopališče. ' g), Trebče 31. marca 1 MALI Og^ PRODAM KAMlONC^an fji nosilnosti 600 kg, ~~ ^,nj, > Ul. Sončim 128, ske 15. aprila t, 1, milini1"1 P | J M Tinjan Uisnian (t Buzet Pnnae (Mfll«“ in Hlllll'1111 iiiiiimiiiiiiiiiiii1111 Vpisovanje do . pri «Adrla-ExPr^243. Severo 5b . tel, Ul- 81. marca 395® Podružnica uredništva i n uprave Primorskega dnevnika v - - Prepovedana prodajo | ^g jjjgg gjg 0^ j^gjjj^g I napravila mraz in dež Pretepla ijje. tor je ulrnial i oinic ----------M® u SOVODN JE: «1 občinska oprava ne popravi cesle iz Pni Jo Soče, kier Kopljejo pesek za gradnjo občost??0 zapos,eni delavci nameravajo predlagali kub. m fPraw' nai se cc/pove 30 liram davka na sira “*'Y'V“ '• oovcanjap ^čneoa m3* ša izikoPanega lir davii p? r.a peska Po 30 Iri Pacati ga morajo ti-"ju peska ^P051®1 pri kopa-1110 tisti ,rosi. davka je sa-Vlieio 65 kl ga domačini 36)0 In uporabijo 2a d0. tej0 uporabo. N en; teki ai, 83 -p-ska 50 za-% priZ? de!avcl> kl jim to Sijanje3 »d«žek 2a ^Votleirj10,Jet,da se Pot iz ča» Ph d° ,Soče sk°zi to-le a ^rablla in da * Ee’ ^ jo i* °.uporabna. Se bolj 2adrijih dnf)o^OVal0 deževi® * S°vc(foiah ^^,mfka “prava t„rt- dolina, da se ker snart? POpravil° ‘e ce. *' vendar v njen° cbmoč-VfraVa s,„ m teko- Občinska f? trideset ,ZeI° VeStno poblra c-čnn»- ur Ort vsakpoa Vaj °d vsakega kujavi« r„ f’ °. Pa je treba sša 0bčin°Z ki PravzaPrav • - * dohodke, te- S&i 1! §luha ušesa «* ‘ P° ZS0 le nadaije vo-IVci> ki I' (CeStl' Zato ®e de-?f5vičenn U*mkaj zaposleni, 'uiejo p sPrašujejo, zakaj Ker onienjeni davek. za to !^rsšanje°k^'nska uprava .. St ) i,„. rep°stanka 60» ‘ W občine: Nk^etev oo u, iJVru Ure Postanka 60 » »> 1, 50 lir čoVo? _p0 določenih kJLaaZie 250 d° JV 00 lir dvora 300 lir, na 2°0ltr’ rt 0 Južne?a kolo-:ih2°0. žnie P° tOČki a)’' 30o v Predmestja: v - } r' Ločnik 500 lir, Hr lir. VOznjah pevm0 400 jir, S* Hi ovrne se najemnik ‘N^čal tkS‘iem’ ne da bi »°stanka povratek a, Računati' ''čiv Pa V je prt kot pod V nedeljo bo po šestih mesecih okrožna konferenca ZAM, četrta po vrstnem redu. V tem času je mladina marsikaj napravila, čeprav niso.bili uspehi na vseh področjih mladinskega udejstvovanja povsod enaki. Pri svojem delu so mladinci naleteli na razne težave in zapreke, ki -o delo. ctežkaeale, cirugje p-a Je bila kriva malo. marnost fn nedelavnost posameznikov, tako da se pri se dan jem obračunu delovanja mladinske organizacij-- ne bodo mogli vsi pohvaliti z dobrim delan. Videti je, da je bi. lo delo mladinske organizacije kljub navedenim razlogom uspesno, .vendar >e bodo morali dieligafi dobro pripraviti za konferenco, da bedo po obračunu predlagali ukrepe za izboljšanje dela. Živimo v dobi, ko se v naši domovini dogaja velika sprememba: iz stare propadajoče miselnosti razvijamo novo, ki vodi k napredku in ki uničuje vse ostanke starega režima. Gradimo socializem, kar pomeni, da smo zavrgli nauke idealistične miselnosti in da gradimo novo življenje, ki se od:-raža na vseh področjih družbenega udejstvovanja. Pri preobrazbi naše družbe imamo mi mladi važne naloge. Poprijeti moramo za čfelo tam, kjer vidimo, da je največja potreba, da poprimemo tam, kjer so drugi omagali. Tega se moramo Vsi zavedati in v to delo vložiti ves trud. Da bomo kos nalogam, ki so pred nami, se moramo predvsem kulturno dvigniti, kajti le kulturno in gospodarsko močan narod lahko ohrani svojo samostojnost in svobodo. Močno gospodarstvo Jn visok kulturni nivo sta pogoj za izgradnjo socializma. Da betno oboje dosegli, je naša prva dolžnost pač ta. da študiramo in še študiramo, da iz dneva , v dan širimo svoje obzorje. Vzportdno z našim študijem moramo pomagati tovarišem pri njihovih oz. skupnih naporih za izgradnjo socializma. Ce pregledamo uspehe delovanja mladinsks organizacije od zadnje konference pa do danes, tedaj vidimo, da je mladina sodelovala pri vseh delih splošnega značaja, v zadnjem času pa še posebno na kulturno prosvetnem področju. To razveseljivo dejstvo nam pri- ča, da je mladina razumela pomen kulturne vzgoje in se v želji po kulturnem izživljanju vključila v razna kulturno prosvetna društva, kjer z uspehom sodeluje. Ko dajamo poudarek na kulturni dvig mladine, nočemo s temi prezreti ali omalovaževati drugih nalog mladine, ki jih ta iz dneva v dan izpolnjuje pri praktičnem delu. Po. lirična razgledanost mladine je žc tolikšna, da poprime za delo taiij, kjer je treba, pa naj bo to v vasi pri reševanju domačih problemov ali v tovarnah in podjetjih v mestu ali pa v učilnicah srednjih in drugih šol. V lanskem, letu so bile volitve v mladiudkj aktive. Ob tej priliki je v mladinsko organizacijo pristopilo mnogo novih članov, ki so do tedaj stali ob strani in z nezaupanjem gledali na delo organiziranih mladincev. Ti mladinci so prišli do spoznanja, da ima mladinska organizacija točno določen cilj, h kateremu se vsak dah bolj približuje. Pravilno dtlo mladinskih aktivistov oz. mladinskih aktivov je pripomoglo, da se je precejšen del pasivne mladine vključil v organizacijo, kjer sedaj dela in pomaga skupno z ostalo mladino pri izvrševanju vsakodnevnih nalog. Kljub temu, da imamo ogromno večino mladine vključene v mladinski organizaciji, je vendarle še ndkaj pasivne-žev, ki nišo doumeli novega časa in sanjajo c prehodu v staro. Tem mladim ljudem moramo pomagati, da se otresejo te zanje škodljive miselnosti in jim prikažemo stvarno stanje. Pripeljati jih moramo v naše vrste, da bodlo tudi oni enakovredni člani naprSidne družbe. Konferenca bo sprejela sklepe za nadaljnje delo mladinske organizacije. Delegati, ki bodo zastopali mladino na konferenci, bodo morali na sestankih osnovnih organizacij tolmačiti naloge, ki so jih siprejeli im se obvezali, da jih bodo izvršili. Sklepi in naloge ne smejb ostati samo v zapiskih delegatov, temveč morajo postati last vsa. kega posameznega mladinca ali mladinke. Le z dobro diskusijo na konferenci in poznejlšo izvršitvijo nalog, ki jih bo konferenca nakazala, bo mladinska organizacija lahko dosegla uspehe, ki jo bodo postavili na čelo množičnih organizacij. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - LIL Cesare Battisti 2 - lelefon 70 SESTANKI KMETOVALCEV T KOPRU Vsak meler male mora hiti obdelan V teh dneh so na pobudo mestnega komiteja v Kopru sestanki kmetovalcev, na katerih razpravljajo o načinih, kako nadoknaditi zamujeni čas pri izvršitvi pomladanske setve. Pod geslom: Vsak meter zemlje mor.a biti obdelan, predlagajo kmetovalci konkretne u-krepe, s katerimi bodo pripomogli k izvršitvi setvenega plana. Tovariš Burlin je na nekem sestanku predlagal, da bi se kor.ji, ki jih ima v upravi mestni ljudski odbor, dodelili kmetom, ki jih nujno potrebujejo za oranje in dovoz materiala na polja. Drugi kmetovalci so poudarili nujno potrebo umetnih gnojil, vendar je zagotovljena vsaj najnujnejša preskrba, tako da bodo v kratkem času lahko začeli z razdeljevanjem. Pri tem je pa treba pripomniti, da letos umetnih gnojil, posebno dušičnih, ne bo na razpolago v tako velikih S s NVkoihl100 lir’M pre- aik Vr, i zunanji stra-/J^vček Po 50 ,ir_ i"’"|nui'ii,,,.T..m|III1|—r,- II nTTiTiTrrmTi 11 ■ III ii m' i'iiiiii''"l,ll'l,,nhi''>'iniiiiltiniiiiiiii(iirj»«ir(iMiiniiiiiiinuiiiujmiirriiiMiHiiiiiiiiiiiiiiimmMinlimllllIi',,'rTimiTni'TfMiiiViriTi7 količinah in bodo zaradi tega morali kmetovalci izrabljati predvsem gnoj in gnojnico. Kmetovalci izražajo na sestankih Žel«, da bi krajevni ljudski odbori pokazali več. zanimanja za njihove življenjske potrebe, kakor tudi za preskrbo poljedelskega orodja itd. Ker marsikje primanjkuje delovne sile, so kmetovalci z veseljem sprejeli predlog tov. Benussija, ki je predlagal, da bi v prostem času pomagali kmetom delavci iz naših tovarn in podjetij, kar ne bi imelo samo splošne koristi za izvršitev plana, temveč bi tudi utrdile vezi med kmeti in delavci. Dolžnost kmetov, ki imajo vprežno živino in stroje je. da priskočijo na pomoč svojim tovarišem, ki tega nimajo in jim primanjkuje časa, da bi lahko obdelali vso plodno zemljo. Pri tem je treba pobijati špekulativne namene nekaterih kmetov, ki sovaščanom si- cer zorajo nekaj ha zemlje, vendar zahtevajo, da jim za plačilo prihajajo na njihova polja in tam delajo več dni v tednu in tako izkoriščajo svoj položaj. Kmetje, ki bodo nujno' potrebovali pomoč pri obdelavi zemlje, naj se obrnejo na nabavno prodajno zadrugo v Kopru, ki bo preskrbela za prostovoljce. Krasna /e istrska obala mmm Fotoamaterji imajo v Kopru svoj atelje V okviru Ljudske tehnike je v Kopru še najbolj delaven fo-toamaterski krožek. Šteje večje število mladincev pa tudi nekaj starejših tovarišev je vmes. Svoje prostore ima v nekdanjem fotoateljeju na Kaligariji vendar je oprema boljša, saj ima modeme aparate. Dvakrat tedensko je atelje na razpolago fotoamaterjem, ki v njem razvijajo svoje filme in ugotavljajo napake ali uspehe. Zvečer se pa učijo. Tov. Macarol žrtvuje tedensko nekaj ur, da jih seznani vsaj z osnovnimi pojmi fotografiranja. Ko je lepo vreme napravijo kratek izlet. da v naravi posnamejo svoje vtise na filmski trak. Toda nekateri niso dovolj disciplinirani. Ne prihajajo točno k učenju, kar moti druge pa tudi sami ne morejo slediti pouku. Dobro bi bilo, da bi bili ti učenci bolj redni. Drugače je atelje na razpolago ljudem, ki se želijo fotografirati. Cene so nizke, zato je vedno dovolj prometa. Toda žal se marsikdo pritoži, da so slike slabe, kar ni najboljše spričevalo ateljeju. Toda opažamo napredek in upamo, da bo čez nekaj časa bolje. Omeniti je treba, da v ateljeju ni nobenega, ki bi bil v njem stalno zaposlen. Nomis Okrožna konferenca ZAM V nedeljo 1. aprila bo v prostorih koprskega gledališča s pričetkom ob 8. uri IV. okrožna konferenca ZAM z' naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Politično poročilo. 3. OranizacijSko poročilo. 4. Diskusija. 5. Izvolitev okrožnega koini-tejaZAMin kontrolne komisije, 6\ Zaključki. \ """mujmi n m iiinimi,,,i,,,1! M+čUta u duetiUmi Okrožna skupščina Rdečega križa V nedeljo 8. aprila t. !. bo v mali dvorani koprskega gledališča okrožna skupščina Rdečega križa, s pričetkom ob 9. uri. Dnevni red: 1. Otvoritev 2. Volitve delovnega predsedstva 3. Poročilo o delovanju o-- krožnega odbora RK in diskusija 4. Razrešnica okrožnega odbora RK 5. Volitve 6. Naloge RK in sklepi Za delegate in ostale udeležence skupščine bo organiziran prevoz. Nameščenci «Fructosa» so prevzeli podjetje V četrtek dopoldne sta se sestala delavski svet in upravni odboj podjetja «Fruetus», - ki sta prevzela upravljanje podjetja. Direktor Pavlina je v izčrpnem poročilu prikazala stanje podjetja, kj je v preteklih letih doseglo zelo lepe uspehe in je mnogo pripomoglo k razvoju gospodarskega . položaja Istrskega okrožja. Oba sveta sta na prvem zasedanju sprejela več sklepov, ki bodo pripomogli, da bo podjetje v prihodnosti doseglo še večje uspehe. Popoldne so delavci odkrili spominsko ploščo, potem pa imeli prosto zabavo. KORTE Bel zadružnega doma srna potrli sedal oaoeiloiemo eiehtriko Iz Kort se že dolgo nismo oglasili, ,vendaT sir.o v tem času delali in daneg lahko kaj puVMjjp jo najem delu.' Pred dnevi smo pokrili dvorano zadružnega doma, treba }o bo samo še malo očistiti in de bo le. po vreme, torno lahko v njej imeli že prve prireditve. To pa že nestrpno pričakujemo. Do prihodnje zin.e pa bo dvorana taka, da bomo v njej imeli vaje zbora itd. Vsak vaščan je nekaj doprinesel in danes smo ponosni, da je del zadružnega doma že zgrajen. Se bolj pa smo zadovoljni, ker nam bo kmalu zasvetila e-lekfcrična luč. Skopali smo že vse jame za drogove in jih zvozili k jamam, v nekaj dneh jih bomo že postavili. Tudii transformatorsko postajo smo že začeli graditi in upamo, da bo v kratkem zgrajena. Delamo pogumno kajti mudi se nam i:mprej si želimo videti električno luč. Takrat se bo naše življenje spremenilo. Tudi stara oblast nam jo je obljubljala vendar je ostalo le pri obljubah Sedaj ko smo sami svoji gospodarji, smo si luč sami preskrbeli in zato smo še bolj ponosni. Čudna zadeva je s cerkvenim gozdom. Razteza se od vznožja hriba pri Bandelu in gre do prvih obronkov pred vasjo. Dolg je skoraj 1 ktn in cenimo, da ima nad 10 ha površin?. Pred desetletji ga je neki Hrvatin zapustil v dediščino cerkvi. Toda ta ne skrbi zanj. Ljudje hodijo vanj, sekajo mlada drevesa ir, grmičevje ter ga odnašajo. 2e Italijani in potem Nemcj so ga dodobra iz. sekali. Sedaj sekajo domačini, tako da je nevarnost, da še to, kar je ostalo, izgine. Tako ravnanje je nedopustno. zato bi moral KLO vzeti gozd v oskrbo in paziti, da so v njem ne seka več. Po nekaj letih pravilnega ravnanja fci gozd lahko'zopet postal period naše vasi, poleg vseh drugih koristi, ki bi jih vaščani imeli cd njega. Zato naj se čim j.i-j nekaj ukrene! KOR. Pomjan Občni zbor prosvetnega drušlva Kulturno pro.-vetno društvo «Kajuh» iz Pomjana je imelo pred kratkim občni zbor. Predsednik Perosa Anton je podal poročilo, iz kater-ta je razvidno delovanje društva. Društva je dobilo več nagrad za svoje požrtovavlno delo. Na tekmovanju v Marezigah je dobilo diplomo in nagrado. Nagrado je dobilo diruštvo tudi na nastopu v Izoli, ko je bil dan italijanske kulture. Pomjanski zbor je bil edini slovenski pevski zbor iz koprskega okraja, kj je nastopil v Izoli. Mnogi poslu, šalci sp se naravnost čudili, da lahko vaški zbor doseže tako dobre uspehe, Poleg zbora bi se pri nas lahko uveljavila tudi dramska skupina, folklorna in podobno, vendar pogrešamo v društvu mladino, posebno mladinke. Naloga društva mora biti, da pritegne čim več mladine, da vzbudi v njih zanimanje za prosvetno delovanje,, ker le takrat bo imelo društvo lahko še nadalje uspehe in bo nadaljevalo po poti, po kattri je začelo. Darovi VALDOLTRA, V OZADJU OBALA SV. NIKOLAJA. .......................................................................... Namesto rož na ran; grob mami Peganovi, ki je umrla v Štanjelu, daruje Slava Pegan 1000 din za našega dijaka. tj, ‘ ^ l! ^ ** ****«*'. - ,> K. »oiki OB, VKilt BBADAt U O It 11 K T IltiVlTV tj* tat v kamiiUsarni ie bil In je nekam odšel. Mislim, da bo k Sovjetski zvezi in državah pod njenim vplivom) i. p. V resnici pa ni tako. Približno tisoč delegatov malone iz vseh evropskih držav se ni pripeljalo na sovjetsko področje Berlina zaradi takih vprašanj. Na tem kongresu za zdaj sicer ne potiskajo v ospredje zahteve po pogodbi petih velikih, niti se še niso lotili Organizacije združenih narodov. Pc star kopitu Navzlic temu pa ((kongres evropskih delavcev» vseeno zaseda pod perotmi Picassojevega iz Moskve naročenega goloba miru. Glavna naloga konference je namreč ((borba proti remilitari-zaciji Nemčije». Morebitna ponovna oborožitev zahodne Nemčije (o vzhodni Nemčiji na konferenci, razumljivo, ni bilo govora) naj bi bila vir vsega zla, ki visi nad našim kontinentom, naj bi bila začetek in konec vseh nesreč, ki lahko zadenejo Evropo in ves svet. Zato je Louis Saillant. ko je delegatom najprej samozavestno Povedal, da bo njihove odločitve pripoznala tudi Svetovna sindikalna federacija, hkrati poudaril, da je postala remili-ta-iizacija Nemčije glavno vpra- šanje delavskega gibanja. Zato, je dejal Louis Saillant, je ta konferenca pravzaprav glas Evrope. V resnici pa je tudi ta kongres samo glas Moskve, kakor so bili vsi, ki so jih sklicali v sovjetskem delu Berlina ali drugod in ki jim je botroval Kremelj. Ta glas jim je potreben toliko bolj zdaj, ko moskovski veljaki trdijo, da na vsem svetu ni večje nevarnosti za mir, kakor je ponovna oborožitev Nemčije, pri tem pa hote pozabljajo na lastno napadalnost. Ta kongres jim je bil potreben sedaj, ko v Parizu že nad tri tedne brezplodno obrav. navajo navidez preprosto vprašanje, dnevni red za konferenco štirih, ko se sučejo v začaranem krogu, ker Gromiko noče ničesar slišati o tem, da je ponovna oborožitev Nemčije prej posledica napadalnosti sovjetske birokracije, kakor pa vzrok sedanje napetosti na sve tu ŠPORTNI DNEVNIK razvedrilo Slika je posneta v zadnji rundi dvoboja med dvema boksa-čema, ki sta svetu dobro poznana: Belec na levi je Charles F us ari, ki je bil na matchu, s katerega je tudi naša »likat premagan na točke od Johnny» Brattona, verjetnega naslednika Raya «Sugarja» Robinsona. Fusari je nekajkrat bil na // tem, da sodniki ustavijo match, najhujšo krizo pa je imel v deseti rundi, ko ga je Bratton neusmiljeno obdeloval, kot se mu je zljubilo BOKS Evropska reprezentanca izgubila v Chicagu z 6-2 CHICAGO, 30 — Na «Chica-go sitadiumiu« je danes reprezentanca «Golden Gtoves« iz Chicaga prtmagala evropsko z rezultatom 6:2. Edini zmagi gostov sta dosegla v mušji Finec Pentti Harraleinen ter Sved Ingmar Johansson v težki kategoriji. Jugoslovana Pavla Sovljanskega je premagal na točke Williard Henry iz Kansas Citya, čeprav je množica gledalcev, ki jih cenijo na 15.000, navijala za Jugoslovana. Henry je bil za glavo višji od Sovljanskega ter je po zaslugi svojega strahovitega le-včga direkita zmagal zasluženo Ostali rezultati: Petelinja teža: Nat Brocke : Jacques Dumcemil na točke po divji in naipeti borbi. Peresna: Ken Dev is : Pauli Dufva, k .o. v prvi rundi. Finec je šel dvakrat na P°d, nakar je sodnik srečanja ustavil. Lahka: Bobby Riekle : Leli Hansen (Norveška), na točke. V drugi rundi je- bil Norvežan na podu celih osem, v tretji pa celo devet s-kund Sredr ja: Richard Guerraro : Stig Sjoelin (Švedska), na točke. Sredmjelahka; Williard Hen-ry : Sovi jamski, na točke. Srednjetčžka: Boby Jackson : Marcel Limage (Belgija), k.o. v prvi rundi. Belgijec je imel Turnir v Monte Carlu gre h kraju MONTE CARLO, 30. — Rezultati današnjih iger na teniškem turnirju: Moške dvojice: Remi . Lemasson : Schvvenden-wein - Redi 8-6, 6-2; Boljeli - Mota staj med mrlviml Malo je manjkalo, pa, bi tro-zložna magična beseda milanskih nogometnih navijačev, ki je v?dno vlila trem Švedom novega poleta; GRE-NO-H izgubila tretji zlog. Bilo je to takole: Nilsa Liedholma je že dalj časi bolel trebuha se za to ni menil. V četrtek zjutraj se mu je poslabšalo. Obvestil je O tem društvenega funkcionarja, ta maserja, ki je takoj tekil k zdravniku. Zdravnik se ni izjavil, marveč je poklical specialista, ki je Liedholma naložil na avto in ga odpeljal vrat na nos v operacijsko dvorano. Bil je zadnji čas. Popularnemu nogometašu se je že razlil slepič. Na težki operaciji so ga dodobra razrezali im zopet zašili, tako da je sedaj izven nevarnosti. Jamnigg zmagal fudi v smuku Grandet : Mitič - Petrovič 6-2, 6-1; ženski polfinale: Heart : Quertier 6-2, 6-1; Fry ; Brough 6-4 1-6, 6-3. preklan obrvmi lak. Tako mislimo mi: Atalanta-Triestina 1 Fiorentitia-Sarnpdoria 1 Genoa-Toirino 1 X Juventus-Como 1 X Lazio-Novara 1 Milae-Padova 11 Napoli-Rcma 1 2 Palesmolnter P.ro PatTia-Bologna 1x2 Udir.es e-Lucchese 1 X Brescia-Fanfullg 1 Venezia-Legnano 1 2 Vicenztf-Spal 1 x 2 Bari-Treviso 1 Reggiana-Siracusa 1 CERVINIA, 30. — V drugem dnevu mednarodnih smučarskih študentskih tekem so vozili smuk Vreme je bilo študentom nenaklonjeno, tako, da so časi vseh stotih tekmovalcev, ki so vozili- ra/, pobočje Ventir.a, bili slabši od pričakovanih. Tehnični rezultati: Ženske: 1. Anneldse Schuh Proxauf (Avstrija) v času 3’ 54”3; 2. Maria Grazia Marchel-li (Italija); 3. Susi Gartner (Nemčija); 4. Ada Marhelli. Moški: I. razred: Jamnigg (Avstrija) 5’17”6; 2. Laroche (Francija) 5’40”; 3. Ligjaerde (Norveška) 5’55”3. II. razred: Yves Mussat (Francija) 5’32”1. III. razred: Jean Pierre Mussat (Francija) 5’44”6. IV. razred: Babini, 3. Praček (Jugoslavija). Narodno slovstvo je ti sto branje med črkami, ki so ga tako podčrtali veliki misleci in državniki. Iz nakopičenega pravljičnega blaga in verskih slik se izluščijo skupnostne ljudske srčne'izpovedi, ki jih je ljudski pevec med pripovedovanjem vpletal in s tem po svoje obarval tedanji običajni okvir ljudske jezikovne umetnosti. Pri tem se oblikovano odraža ljudska pesem kot skladna stavba, ki je bila sezidana v teku let, desetletij in stoletij, ter nam tako izpričuje rast in padec ljudske tvornosti, ohranjen kot enoten spomenik. Iz malih duhovnih žarišč, tistih kmečkih čudakov, pesnikov in bukovnikov, ki so bili dobri kmetovalci in zabavljivci družabniki, snujoči med delom, izvirajo proizvodi ljudske domišljije, kot narodne pripovedke in pesmi. S svojim pripovedovanjem so kratkočasili in razvedrili tisto enakomerno kmečko življenje, ki je tako sprejemljivo za vesele druščine, duhovite okorne -pomenke, veselice in plese. Ob tej priložnosti so se uveljavili ustvarjalci našega narodnega slovstva. Tj pomenki, vpleteni med samim delom ali po končanem delu, so tvorili jedro starih ljudskih izročil. Koroška slovi kot zemlja, kjer se nižava Drave prepleta s sosednim hribovjem. Naselil jo je korenit rod, ki se je trdoživo upiral tujemu gospod-stvu. Ohranil si je razne običaje in prelepe hribovske čustvene pesmi, igre in speve ljudskih pripovednikov-bukov. nikov. Njihovo delovanje je seglo v začetke devetnajstega stoletja. Njihova dela, prikrojena nabožna čtiva z dov-tipnimi domisleki, ljudsko modrostjo in revolucionarnim stremljenjem, nam odkrivajo ob pazljivem prebiranju boga-U zakladnico ljudske misli in primitivno nadarjenost ustvarjalca. Med njimi je najbolj znan Andrej Šuster, rojen leta 1768 v Drabosnjah, zato imenovan Drdbosnjak, ki ga je slovenski kulturni javnosti predstavil znani etnograf Dr. France Kotnik. Ta bistroumni kmet je v presledkih med oranjem na koncu njive zapisoval svoje «rajme», stuhtane med delom, nakar je nadaljeval z oranjem. Tako so nastale njegove verske (gre in poučni spevi. Zb-ral je kmete in z njimi uprizarjal pod kozolci igre ter s tem razgibal in popestril njihovo družabno življenje. To so bile božične igre, pasijonske igre. Igra o izgubljenem sinu, Igra o Amanu in Esteri. Egiptovski Jožef in Bogati mož zapravljivec. Te igre je prevedel in priredil. Tiskane so bile Marijin pasijon. Litanije od teh hudah žien, in Svovenje Obace. Medtem ko je Svovenje Obace satirični spev, v katerem časti kmeta, so Litanije °d teh hudah žien obtožba napak in slabih lastnosti žensk, dočim so moški polni vrlin. Poleg teh del so znani Drabosnjakovi prevodi povesti o Ahasveru, lepi Mageloni in Bukvice od Matjaža. Umrl je kot dninar leta 1825. Kljub neizvirnosti njegovih del je prispeval k dvigu ljudske kulture, s prosto predelavo in smislom za kmečko miselnost jim je vtisnil pečat domačnosti. Obenem je prispeval k slovstvenemu in kulturnemu razvoju slovenskega naroda na Koroškem, postal u-temeljitelj ljudske igre in ob Linhartu važna osebnost v zgodovini slovenske drame. M. OREL Gospodarska vprašanja Latinske Amerike V Združenih državah Amerike postaja vprašanje strateških surovin zaradi mednarodnega položaja čedalje bolj pereče. V Wasbin;gtonu sicer že deluje tripartitna komisija za razdelitev važnih strateških surovin v okviru držav atlantskega pakta, toda države Latinske Amerike v tej in drugih manjših komisijah niso zastopane. Kakšna je zdaj vloga držav Latinske Amerike v svetovni trgovini, posebno pa v odnosu do ZDA? Latinska Amerika, ki obsega Južno in Centralno A-meriko, je po številu prebivalstva skoraj že dohitela Združen^ države Amerike. Razlika je le neznatna. Medtem ko živi v ZDA 153 milijonov ljudi, se je itevilo prebivalstva Latinske Amerike povzpelo na 350 milijonov. Zaradi priseljevanja, največ pa zaradi mirnega razvoja je tud; v nekaterih državah Latinske Amerike število prebivalcev zelo naraslo. Tako šteje Brazilija že 50 milijonov prebivalcev, Mehika o-krog 26, Argentina 17 in pol milijona. Vloga teh držav v svetovni politiki pa ni posebno velika, to velja tudi za Brazi- lijo, ki je po površini enaka j otočja in Malaje, kjer so izred- izvoč ZDA, oziroma Kitajski. Ce primerjamo Latinsko A-meriko z Afriko, vidimo, da je Afrika zaradi tenutnega mednarodnega položaja važnejša za zahodne države kakor Latinska Amerika. Afrika meji nam. no bogata ležišča nafte in kositra, pa se je pomen dežel Latinske Amerike za ZDA še posebno povečal. Države Latinske Amerike so največja regionalna skupina v OZN. — Zdaj sodeluje 20 republik Južne in reč na severu na Sredozemlje, | Srednje Amerike v tej organi- kj postaja čedalje važrejša žila zahodnih držav, na vzhodu pa meji na področje Srednjega vzhoda, ki je izredno bogato z nafto. Vendar pa se izkoriščajo gospodarske rezerve Latinske Amerike kljub politični razdrobljenosti tega dela sveta, bolj racionalno in načrtno kakor bogastva Afrike. Medtem ko nastaja v Afriki nov, tretji britan.sk} imperij — prvi im drugi, Severna Amerika in Indija, je Anglija že izgubila Severno Ameriko po ameriški osvobodilni vojni, Indijo pa po drugi svetovn; vojni — pa se Latinska Amerika gospodarsko zdaj čedalje bolj usmerja na ZDA. Ameriški vpliv v teh deželah se je začel krepiti že Po prvi svetovni vojni. Z zasedbo obsežnega področja Tihega oceana, posebno pa Indonezijskega NASH SO ZLATO PEOO PESNIOA NIEEOSA Pesnik je dobi' pero v dar 1851 leta med potovanjem po Italiji Muzejskemu odseku odbora, I nih. Dva čolna imata radijsko Marshall poslavil neoficialni svetovni rekord na 1500 m prosto AUSTIN, (Texas), 30. — Avstralski plavalec John Marshall je zmagal na ameriškem študentskem prvenstvu na progi 1500 metrov prosto s časom 18’ 18’'8, kar predstavlja nov svetovni rekord. Dosedanji najboljši rezultat je postavil Japonec Furuhashi z 18*19”. žal Marshallovega časa ne bodo mogli priznati za svetovni rekord, ker je bil postavljen v bazenu dolgem 25 yardov, dočim pravilnik prizna za svetovne rekorde samo one, ki so postavljeni v najmanj 50-yard-skem bazenu. Rezultati tekme: 1. John Marshall !8’18”8, 2. Bert Mac Achlan I8’47”, 3. Jimmy Mac Lane (olimpijski prvak) 18’49”5. ki pripravlja v Črni gori Njegoševe proslave, se je posrečilo, da je našel in odkupil zlato pero, ki ga je pesnik Njegoš leta 1851 med svojim potovanjem po Italiji dobil v spominski dar od napolitanskega kralja. V zlatem držaju peresa so vgravirane začetne črke pesnikovega imena in letnica 1851. Ziato pero je bilo last neke družine blizu Cetinja, ki ga je odboru prodala za 20.000 din. napravo in sta na motoma pogon, da lahko zbereta ostale čolne, če se razkropijo. Čolni so zelo široki, da se ne'prevrnejo. Ker ima vsak 12 ločenih, za vodo nepropustljivih celic, se no morejo potopiti. Praznovanje svetovnega dne zdravja na Hrvatskem Na Hrvatskem so se že začeli pripravljati na praznovanje svetovnega dneva zdravja, ki bo 7. aprila. Na sestanku predstavnikov socialnih in zdravstvenih ustanov ter množičnih organizacij so sklenili, da bodo tega dne z lepaki, prireditvami, predavanji ter članki v strokovnem in dnevnem tisku prikazali napore na svetu za ohranitev zdravja otrok in mater. Aluminijasti rešilni čolni Pridelovanje riža na Hrvatskem se širi Po uspehih v pridelovanju riža na Jelas polju so proučili možnosti, da b} pridelovali riž tudi v drugih krajih Hrvatske. Ugotovili so, da riž zelo dobro uspeva tudi v severnejših krajih, na Lonjskem polju in v Hrvatskem Zagorju — Mnoge Kmetijske obdelovalne Zadruge se zanimajo za pridelovanje riža. Na Lonjskem polju bodo postopno posejati, z rižem okrog 8000 ha. Tako bi Hrvatska zadovoljila svoje najnujnejše potrebe po rižu. Stroj, ki zmelje v eni uri do 180 ton rude Februarja meseca je odplula iz New Yorka na prvo vožnjo nova ameriška ladja «Indepen-dence«. Ima dva krova, stroji razvijajo 55.000 ks. in jih kurijo z nafto. Doseže hitrost do 46 km na uro, brez pristanka pa lahko plove 37.000 km. Računajo, da bo preplula 7400 km dolgo pot do Genove (Italija) v osmih dneh. Sprejme lahko 1000 potnikov, v sili pa do 5000 vojakov. Posebnost ladje je 12 velikih rešilnih čolnov, ki so iz aluminija. Vsak tehta 2750 kg in sprejme 150 ljudi. Sedeži so ob straneh poševno drug za drugim kot na športnih stadio- V Boru je začela obratovati prva naprava za mletje rude. V eni uri zmelje 150 do 180 ton rude. S tem se je podvojila zmogljivost proizvodnje v flotaciji. Borski rudnik je dobil še druge moderne naprave, tako da se bo proizvodnja znatno povečala. Kolektiv rudnika in topilnice bakra je zaradi obrabljenih strojev in drugih naprav v flotaciji zaostajal za proizvodnim planom. Flotacija je postala zadnje čase «ozko grlo« za proizvodnjo vsega podjetja. Veliki kupi rude iz jame in z dnevnega kopa so ležali nepredelani, kar je zaviralo proizvodnjo. Zato je kolektiv ukrenil vse potrebno, da bodo opravila v flotaciji mehanizirana. zaciji in njenih specializiranih agencijah. Vloga tega glasovalnega stroja pa tudi za gospodarstvo ZDA nj brezpomembna. Obseg trgovine med- deželami Latinske Amerike in ZDA =e je po vojni znatno povečal. Med drugo svetovno vojno je zaradi blokade prenehala vsaka trgovina med Nemčijo in Japonsko, Italijo in deželami Latinske Amerike. Ta vojna pa je občutno prizadela tudi koristi britanskega kapitala, ki je užival v nekaterih deželah Latinske Amerike skoraj monopolni položaj. Trgovina držav Latinske Amerike se je zato že med vojno razvijala večidel v okviru zapadne poloble. Medtem ko so izvozile dežele Latinske Amerike leta 1938 v ZDA 26% izvoznega blaga, se je njihov izvoz že leta 1945 povečal na 50%. Prav tako pa se je povečal tudi uvoz držav Latinske Amerike iz ZDA. Leta 1930 je znašal 35%, leta 1949 pa 49%. Približno tako se je povečala tudi trgovina ZDA z deželami Latinske Amerike. Leta 1930 je šlo 16% ameriškega izvoza v Latinsko Ameriko, 20 let pozneje pa 27%. ZDA pa so leta 1930 uvozile iz Latinske Amerike 22% potrebnega blaga, 20 let pozneje pa 33%. To jasno kaže, da so ZDA zdaj najvažnejši trg za plasiranje proizvodov Latinske Amerike, kaže pa tudi, da raste pomen Latinske Amerike za trgovino ZDA. V ZDA so prepričani, da je koncepcija o gospodarski neodvisnosti od uvoza surovin iz inozemstva popolnoma nerealna. Odvisnost držav Latinske A-merike od trga ZDA pa postane še bolj očitna, če izločimo iz tega okvira nekatere države in se omejimo le na države Centralne ali Karibske Amerike. Tako krijeta n. pr. Mehika in Kuba 80% svojih potreb iz ZDA. Odstotek uvoza znaša za Venezuelo 73%. Prav takšna je slika tudj glede izvoza iz omenjenih držav. Tako izvaža n, pr. Mehika 80% svojih proizvodov v ZDA, prav toliko pa tudi večina držav Centralne Amerike. Na drugi strani pa raste tudi pomen Latinske Amerike kot izvoznika pomembnih strateških surovin, ZDA so n. pr, glede vanadija popolnoma navezane na uvoz iz Latinske Amerike. Kontingent Latinske Amerike v ameriškem uvozu antimona in kadmija znaša 90%, petroleja, berilija, bizmuta, bakra in joda pa odpade na ta kontingent 75—90%. Ker se po ameriških podatkih rezerve železne rude in petroleja močno izčrpavajo, se je ameriška petrolejska, pa tudi jeklarska industrija orientirala na dežele Latinske Amerike kot bodočo potencialno rezervo. V Braziliji je namreč 17 odstotkov železnih rezerv vsega kapitalističnega sveta. Eno glavnih gospodarskih vprašanj Latinske Amerike je njihova popolna odvisnost od proizvodnje izvoznih predmetov. Pod vplivom mednarodnega kapitala so se namreč dežele Latinske Amerike specializirale v proizvodnji enega ali dveh proizvodov. Omejitev nje oziroma izvo“;^;odarsW hude posledice za gosP< Latinske Amerike. m Gospodarsko JUvnovesjeK ribskih republik i« pr. popolnoma od izvoza - kornega trsa, Venezuele® L petroleja. CUa od b^ itd. CeP VOZ® - Urugvaja od volne tto- ima gospodarstvo merilce izrazito inčiajvc značaj, te dežele organske sestave sv°)eša a-tala na mednarodnem majo monopolnega P ^ # Na cene na svetovnem is morejo vplivati. Naspro . mnogih primerih so ceiOP^ noma odvisne °“ ’’ cen na svobodnem trgu. Ta odvisnost je dica splošne zaostalosti, I ‘ « - 1 - - L rvo cai 1 socialne strukture, s3) dve tretjin} prebivalstva. odP<* Ijedelstva. V večini tinske Amerike so še ze- ^ ni ostanki suženjstva čanstva, posebno na ,vajj plantažah. Naravna bog velika odvisnost od m nega kapitala so stop žave Latinske Araetfke njo rudniškega in priveska Sevem® Ame5*^ ^ Čeprav se je po Podjf£, pr tena ameriškega 211 Sodi* nistrstva nacionalni .1 Latinske Amerike od ^ do 1948 podvojil, aN žele v svojem razvoju s ^ korake. Njihovo naravno^^, gastvo ima v svetovnem darstvu čedalje važnejšo \ Venezuela je n. Pr- E>0^retjd* vodnji petroleja na mestu na svetu, Latm-*3 .J rika kot celota Pa četrtino svetovne Pr°DOioV^ medi, petino svinca, P. ^ srebra itd. Obsežni na^rp0sitf$ uresničujejo zdaj mednarodnega kapitm < ^ no na temelju četrte toc ^ manovega programa, V polagoma preobrazili ^ del sveta in zmanjšali ^ razliko med Severno m Ameriko. At- Tovarna montažni za stanovanjska Blizu cementarne <a' v Kaštel Sučurcu pri do začeli v kratkem vo veliko tovarno (' in drugih montažnih g^ojet stanovanjska poslopl3- vrednosti 1.5 milijona,v‘$$ so izdelali v tovarni ^ Djakovič«. Tovarna ®°atlisr dnevno 30 vagonov 111 delov Industrija motorjev ’ ^ vici že vrsto let je majhne bencinske 1 ^ “ pogon gasilskih erPa",*arj*' i dobnih naprav. Ti m eo , dobnih naprav. . imajo 18 konjskih m ^ sicer dobro obnesli,, to hibo, da jih je težke jjtjvj v mrazu in da troš'j° p/tr mnogo bencina. Zato projektivni zavod