Stev. 106.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja rsak dan — tudi ob nedeljah ia praanikih — ob 1. uri zjutraj; y ponedeljkih pa ob 8. ari zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani ▼ oprarništvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dara	K	1*50; s pošto	celoletno K 20'—,	polietno
^	1®*—,	četrtletno K 5'—, mesečno	K	i‘70.	—
2: inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja	upravništvu.	:::
Telefon	številka 118.	:u
V Ljubljani, torek dne 16. aprila 1912.
Leto I.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
••• • ••
Posamezna številka 6 vinarjev.
“	Uredništvo in upravništvo:	x
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska	ulica	št.	8.1
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma j se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ’ se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust.	— Za odgovor je priložiti	znamko.	:«
Telef.m številka 118.	:s
Poziv slovenski napredni javnosti.
V	zadnjih dneh smo čitali v slovenskem naprednem časopisju, da delajo Nemci za počitniško zvezo svojega dijaštva. Vrgli so sc tudi na slovenske pokrajine in hočejo tudi tukaj dobiti brezplačna prenočišča. Imeli so celo igro v kazini v korist nemškemu dijaštvu, da bi lažje potovalo po slovenski zemlji. Znano nam je, da so pa nekatere slovenske gostilne že sedaj nemškim dijakom dajale brezplačna prenočišča.
Dobro vemo, kolike važnosti je za dijaka potovanje po lastni domovini, ker je tudi to. en del njegove izobrazbe. Dijak mora poznati svojo domovino, svoj narod, da bo lahko takrat, ko stopi v javnost, delal za njegov prospeh. In pred vsem mora dijak spoznati priprosto ljudstvo. tisto maso ljudstva, ki je najbolj potrebna njegovega dela. Delal pa bo lahko zanj. ako bu poznal njegove razmere, pred vsem gospodarske. Spoznal pa bo vse to potom potovanja, če bo o počitnicah šel po svoji domovini in imel za vse to odprte oči. Velik pomen potovanja v počitnicah je dijaštvo že samo spoznalo in stopilo je samo med seboj v zvezo. Dijaki so se zavezali drug drugemu dajati brezplačna prenočišča — tvorili so svojo počitniško zvezo, ki Pa je bila zelo nepopolna, ker ni bilo mogoče, da bi bili po vsem slovenskem ozemlju dobili ined sebj dovolj prenočišč. Bilo je tudi nekaj zasebnikov in gostiln, ki so dijakom drage volje priskočile na pomoč in dale prenočišče, kar Pa ni zadostovalo.
Tudi letos dela že precej časa poseben odbor za počitniško zvezo, ki nabira med dijaki prenočišča. Ker pa to ne bo zadostovalo, je dolžnost slovenske javnosti, da pomaga naprednemu dijaštvu. da bo moglo doseči svoje plemenite namene. Prenočišča naj dajo zasebniki, sokolska in druga napredna društva, posebno Pa gostilne, ki imajo gotovo toliko prostora. Mislimo, da je lahko dati potujočemu dijaku za eno noč prenočišče. Zelo važna pa so prenočišča v naših obmejnih krajih, ker tja potujejo dijaki posebno radi, da spoznajo naše obupno stajne. Opozorili bi tudi, da imajo klerikalni dijaki svojo počitniško zvezo koje glavne postojanke so farovži. Naprednemu dijaku, je skupila pot s klerikalci nemogoča, ker naprednega dijaka bodo gotovo vrgli iz hiše vsakega klerikalca, posebno pa iz farovža. Da bi se pa napredno dijaštvo moralo med potovanjem hi-navlti na različne načine, tega ne sme dopusti slovenska napredna javnost, ker mladina, ki služi hinavščini, ne more napraviti ničesar dobrega.
Zato naj bi se vsi naprednjaki zavedali v tem oziru in pomagali onim, ki so njihovi. Privatniki. gostilne, sokolska in razna napredna društva, vzdramite in zavedite se v tem resnem času svoje dolžnosti. Vsak, ki količkaj more, naj da prenočišče in naj to javi na naslov: »Odbor za počitniško zvezo Ljubljana.«
Kdor misli dati prenočišče, naj javi to, če le mogoče, vsaj do prvega maja, da sepo-
lahko sestavi seznam brezplačnih preno-k• k Le ?ni* se bo °8'as>l s tem seznamom, ) bo^ objednem služil za legitimacijo, naj do-
i Prenočišče, ker ta je v naši zvezi.
... e enkrat ponavljamo, da naj se uvazuje
V	1 k™1?* važn°st dijaških potovanj.
valnnc/Tn lJaM’ pokažite tukaj svojo požrtvovalnost in storite svojo dolžnost!
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
VI.
Ženska duša.
Komaj je Stefčev odšel danes iz hiše svojega tasta, hoteč se napotiti k beju. odšla je za njim tudi njegova žena.
Dež. ki je jel padati po obedu, dasiravno ie postal sedaj drobnejši, še vendar ni prenehal in zdelo se je. da potraja do večera, zakaj nebo je bilo pokrito s črnimi, težkimi oblaki.
Opremana z dežnikom, je urno korakala po u,ici. Biia je tako osupla in zbegana, da ni od-*;?varjala nikomur, kdor jo je pozdravil, da niti ?I čutila. da je dež. poganjan od vetra, jo bi-, °d strani ter ji zmočil vso desno stran celo p raiTlena. Kmalu je dospela na trg. na kate-fu 1 •£ ‘e nahajala cerkev za moške, po čije ™,nfcu se je prišlo v ženski samostan. Tu je oostala pod neko streho ter se nemalo začudila, cemu je prišla semkaj — ona se je bila podala na pot v nasprotni smeri, nego je ta, kjer stoji v retceva hiša. Spomnila se je. da se je podala na pot, hoteč rešiti Sokolova od neodvračljive evarnosti. Začudila se je. da ga je imela to-
o	rada !... Odločila se je k temu brez dolgega premišljevanja. niti sama ni vedela kaj in iip£2i-5nanL nevidljeve moči. Komaj se je tu ,	^brihtala in osupnjena premišljevala,
mu hoče pomagati. Spoznala je. da ta na-
0 trgovskem šolstvu.
Poleg trg. akademij in dvorazrednih trgovskih šol imamo dvorazredne trgovske šole. ki pa ne uspevajo posebno. Absolventi teh šol morajo pozneje, ko so že v službi obiskovati še nadaljevalne šole. Za dečke sta v Avstriji samo dve taki šoli: češka v Pragi z 164 učenci in nemška v Plznu z 28 učenci. — Za deklice je 12 enorazrednih trg. šol, — (Iv Celovcu) vse so v vzezi z drugimi trg. šolami, z akademijami aliz dvorazrednicami. (8 je nemških. 3 češke, 1 poljska). Skupno je torej 14 enorazrednih trg. šol z 890 gojenci (192 dečkov in 698 deklic.) Skupno je 9 nemških, 4 češke in 1 poljska.
_ To trgovsko šolstvo izpopolnjujejo še nadaljevalne trgovske šole in pa enoletni trgovski kurzi ali tečaji. Teh je pri nas zelo mnogo in večina naših mlajših sil izhaja iz teh tečajev. Trgovski enoletni tečaji sicer dajo prvotne pojme o trgovstvu, knjigovodstvu itd. ne nudijo pa nikake višje trgovske izobrazbe, seveda je mnogo odvisno od zmožnosti in pridnosti, ki nadomesti marsikaj, česar ne nudi šola. Naraščaja iz enoletnih trgovskih tečajev je v zadnjih letih toliko, da mnogi ne dobe več primerne službe. Podatki o tečajih so tako nepopolni. da o njih ne moremo podati natančneje statistike.
Ako pregledamo trgovsko šolstvo skupno, vidimo, da je bilo na vseh trgovskih šolah — kolikor jih izkazuje pregled nauč. ministrstva — 19.144 slušateljev in sicer 13.239 učencev, 5905 učenk. Število učencev je večje zaradi trgovskih akademij, ki so izjemoma le za dečke na vseh drugih trgovskih šolah število učenk presega število učencev.
Vidimo pa tudi, da je severni del države
—	posebno češke in nemške dežele — s trg. šolami mnogo bolje preskrbljen, kakor južni del in da je treba pri nas posebno v Trstu in Primorju poskrbeti za primerno trgovsko šolstvo.
Država skrbi le malo za trgovsko šolstvo. Dolgo sev država sploh ni brigala za trgovsko šolstvo. Šele v zadnjih letih je dajala subvencije in je nekaj šolskih zavodov podržavila. Letos stane trgovsko šolstvo državo 1,644.290 kron. Državne trgovske šole dobe 625.436 K za subvencije gre svota 724.436 K. za nadaljevalne šole 171.400 kron. — Od te svote 1,467.386 K pa moramo odšteti 384.105 K, ki jih dobi država s šolnino, oziroma kot prispevke dežel, občin itd. Tako da stane trgovsko šolstvo državo le 1,086.281 K. Šolnina na trgovskih šolah je precej visoka, tako da je višje trgovsko šolstvo dostopno le bogatejšim. 'To je napačno. Danes ne potrebuje trgovske izobrazbe le sin kupca tovarnika itd. ampak najširše vrste ljudstva. Zato bi bila dolžnost države, da omogoča študij na trgovskih šolah vsem, ki si žele trgovske izobrazbe. Ako pa tega ne stori država je naša dolžnost, da se zavedamo, kakega pomena je za narod dobro trgovsko šolstvo in da skušamo sami ustvariti in izpopolniti zavode, ki nam bodo dajali dober trgovski naraščaj. Z slovenske pokrajine mora tvoriti Trst središče trgovskega šolstva, ker je za nas trgovsko središče. Tam je tudi prilika, da učenec marsikaj vidi v mestu, kar razširi njegovo obzorje. Tudi se nauči italijanščine in drugih jezikov. Slovenska višja trgovska šola v 1 rstu mora torej postati naš najboljši trgovski zavod. Po drugih mestih Gorica, Ljubljana, Celje, pa bi morali imeti dvorazrednice. Tako
bi dobili dovolj dobrega naraščaja za našo trgovino.
Napisali vsmo te članke, ki se v podatkih opirajo na »Češki Dnevnik«, da opozorimo sta-riše na razne vrste trgovskih šol. da lahko iz njih izberejo primeren zavod za svoje otroke, pa tudi. da smo opozorili na potrebo višje trgovske izobrazbe pri nas.
Kongres narod.-socialnih strokovnih organizacij v Pragi.
Ker se je z nasprotnih taborov vedno in pri vsaki priliki poudarjalo (zlasti mednarodna socialna demokracija je porabljala ta »argument« kot orožje proti svoji konkurentinji), češ, da narodno-socialna stranka ni delavska stranka, je zavzel kongres v tem oziru svoje stvarno in pravo stališče v razmerju delavstva napram obrtništvu in uradništvu.
»Češka Obec Delnicka« smatra za vsestransko potrebo, skrbeti predvsem za to, da se delovanje za udejstvovanje delavskih zahtev ne križa z interesi obrtništva, osobito pa ne z interesi obrtnikov, ki so organiziranci * stranke. seveda s pogojem, da nastopijo istotako solidno tudi obrtniki napram delavstvu. Delavstvo je in bo v zavesti, kaj je v možnosti malih obrtnikov in kaj ni. istotako pa morajo imeti tudi obrtniki pošten smisel za zahteve delavstva. Bo-li obrtnik v resnici pravi socialist. je gotovo, da ne pride med njma do sovraštva.
Z uradništvom, posebno z zasebnim urad-ništvoin in uslužbenci vseh kategorij je ne samo mogoča popolna solidarnost, ampak tudi potrebna.
Daljša debata se je razvila pri točki nameščanja uradništva in službenega osobja v narodnosocialnih društev, zadrugah in enakih podjetjih. Nekateri so zahtevali naj se namešča edinole sposobno osobje brez ozira na politično pripadnost. Velika večina delegatov pa je bilo tega nazora, naj se sicer jemlje sposobno osobje vendar pa le pristaše nar. socialne stranke, kar je lahko razumljivo, ker bi nasprotnik porabil vsako najmanjšo priložnost, da škoduje zavodu, ki stoji v službah nasprotne mu stranke.
Strokovni kongres pa niti ni pozabil na stvari, ki sicer na prvi pogled ne spadajo na strokovno zborovanje, vendar pa v resnici močno zasezajo globoko v delavsko gibanje. Predvsem je to vprašanje kulturne višine in izobrazba delavstva. Izobrazba je vendar eden najglavnejših zaveznikov v socialnih bojih proti nasprotnikom.
Isto velja tudi v politiki. Brezpravnost v politiki vzdržuje tudi brezpravnost v gospodarskem oziru. Naj omenimo le splošno in direktno volilno pravico do vseh avtonomnih zastopstev in zakonodajnih zborov ki so naravnost življenski predpogoj v zboljšanje današnjega položaja delavstva.
Toliko je bilo potrebno omeniti radi jasnejšega pregleda cele razprave kongresa samega.
Ker nam ni možno podati v celoti poročilo tajnika, radi obširnosti, podajamo samo približno sliko tega poročila v teh točkah, ki morejo zanimati tudi širšo slovensko javnost.
Ko kratkem uvodu razpravljal je br. R. Laube o notranjem ustroju »Č. O. D.« v daljšem govoru ter nadaljeval s statistiko strokovnih organizacij. Strokovnih matic je imela »Č.
0. D.« 1. 1908. 57, 1. 1909. 58, I. 1910, 58. od teh je bilo podružnic I. 1908. 608. I. 1909. 710, in 1. 1910. 680. Strokovnih časopisov je bilo 1. 1908. 18. I. 1909. 20 in I. 1910. 23, članov je bilo I. 1908. 66.569. 1. 1909. 59.990 in 1. 1910. 96.413. Prejemki so bili v 1. 1908. 565.724.43 K.
1. 1909. 604.194.53 K in 1. 1910. 629,478.43 K. Izdatki na podpore in v izobraževalne namene so znašali 1. 1908. 417.478.61 K, I. 1909. 497.606.46 K. 1. 1910. 421.912.93 K.
Strokovno časopisje izkazuje sledeče stanje. L. 1908. je izhajalo 18 strokovnih časopisov in sicer 8 enkrat mesečno. 8 vsakih štirinajst dni. 1 trikrat mesečno in 1 tednik. V celoti je izšlo 1. 1908. 1,043.600 iztisov. L. 1909. je bilo 20 strokovnih časopisov. Od teh je izhajalo 8 mesečno, 10 štirinajstdnevno, 1 tednik in 1 trikrat mesečno. Letni natis je znašal 1,181.700 iztisov. L. 1910. je bilo 23 strokov-nil listov in sicer 10 mesečnikov. 1 šestkrat na leto. 10 štirinajstdnevnikov, 1 trikrat mesečno in 1 tednik. Celoletni natis je znašal 1,387.800 iztisov.
Strankino zadružništvo je štelo koncem 1. 1910, 56 zadrug, od katerih je poslalo 30 natančnejšo statistiko, na podlagi iste je bilo skupnega obrata 1. 1910. 6,029.871.58 K. Te zadruge so imele nameščenih 89 plačanih močij in imajo skupno 180.312.51 K prometne glavnice.
L. 1908. je bilo v Avstuiji 721 stavek in 31 odpustov iz dela. Stavkovalo se je v 1623 zavodih. stavek udeleženega delavstva pa je bilo 135.871. Samo na Češkem je bilo 336 stavek (41.9 %). Stavkujočega delavstva je bilo na Češkem 30.164 (48.2%). 71% vseh stavek je bilo vedenih za zvišanje mezde. 125 stavek je končalo s popolnim uspehom, 230 deloma, ostale pa so^bile brezuspešne. Odpustov iz dela je bilo na Češkem 8, ki so zadele 5295 delavcev. Najdaljši skupen odpust je trajal 179 dni.
L. 1909. je bilo v Avstriji 580 stavek. Stavkujočega delavstva je bilo 108.£>41. Od teh pripada na Češko 198 stavek (35.4%). Največ slučajev je bilo za zvišanje mezde. 22 stavek pa je bilo proti znižanju mezde. S popolnim oziroma dobrini uspehom je končalo 70.8% vseh stavek.
L. 1909. smo videli na stavkovem bojišču tudi slovenske narodne socialiste in sicer v stavki voznikov v Trstu, katera je končala s popolnim uspehom, v juniju pa je izbruhnila stavka v Ajdovšični, pri kateri je bilo strokovno gibanje slovenskih narodnih socialistov krščeno s krvjo. Stavka je končala z delnim uspehom.
Na Češkem, Moravskem in Slezkem ter v Dolnji Avstriji so bili narodni socialisti udeleženi večinoma pri vseh stavkah, velik del pa so sami vodili z zadovoljivim uspehom za stavkujoče delavstvo.
Kolektivnih pogodb je bilo 1. 1908. sklenjenih 483, katere se tikajo 5776 podjetij in 64.483 delavcev. Po stavki jih je bilo sklenjenih 129. Ureditev delavnega časa obsega 294 kolektivnih pogodb za 44.670 delavcev. Dose-daj prevladuje delavni čas 9 in pol ure na dan Radi mezde je bilo sklenjenih 345 kolektivnih pogodb za 52.939 delavcev. Minimalne mezde so bile ustanovljene s 179 pogodbami za 27.289 delavcev. Organizacije in zaupniki so bili priznani v 168 slučajih.
Nadaljno statistiko stavk za nadaljna leta prinesemo prihodnjič.
loga ni lahka. Vedela je, da se nahaja Stefčev ob tem času pri beju. katerega je gotovo pozival. naj ujame Sokolova; vedela je tudi to, da je Sokolov bil pri baj Miču na seji. Toda kako ga opozoriti na nevarnost. Da bi šla sama k Miču ter pod pretvezo, da je prišla obiskat njegovo ženo in ji povedati, kako je s to stvarjo, zdel se ji je neumestno; da. celo bedasto. Iti v tem dežju na obisk k Mičevici. ker sta si bili tako daljni in tuji in njen mož po zlem slučaju razbotren z njenim očetom, to je bilo za njo zelo poniževalno in grozno. In potem, s kakšnimi očmi bi mogla reči Mičevici, da ona. Stefčeva žena. se tako živo zanima za usodo Sokolova, mladega in simpatičnega, toda lahkomišljenega moža in da brez vsega ozira na priličnost, si prizadeva biti rnu koristna? ... A od druge strani, če mar nehote ne bi osramotila svojega moža s sumom, češ, da je izdajica?... Kajti, ko bi tudi zatajila njegovo ime, obmislil bi si vendar vsakdo; da je Stefčev tisti, ki izdaje žrtve, katere si potem ona prizadeva rešiti. Isto tako so ljudje tudi zapazili, da je bil danes v konaku. Bog, čemu je vendar on tako zloben! Vse te misli so mahoma spreletele njeno glavo. . ei.,t0vie grozno, grozno in nemogoče... A dež je lil čimdalje bolj, ona pa je stala pod streho onemogla in omamljena. Ko bi mogla zapaziti vsaj kakega znanca, da bi mu zaupala in ga poslala s svrilom. Toda nihče ni šel todi mimo ob tem casu. Dež pa je lil curkoma kakor iz cevi. Nebo je pošiljalo na zemljo celo povodenj vode; ulice s bile prazne in puste, kakšen je bil tudi prostorni trg. kjer se je nahajala. Bilo ji je za obupati. Videla je, kako je smešna in nesrečna in kako težavno je: biti. previdnost. Čutila je. kako čudno je sedaj njeno stališče, ko je. nahajajoča se pod tujo streho, potrebovala napraviti sam dvajset korakov, da vuide v ženski
samostan, ter bi se nahajala pri svoji teti. Toda ve. da ondi nima kaj iskati, ker ondi tudi ne bi našla pomoči in je tudi pot ni vodila tjekaj... Niti za trenutek ne bi mogla ostati pri redovnici in poslušati njeno čvekanje, ko je pa njeno srce kipelo od grenkobe in strahu radi Sokolova. V tej žalostni okoliščini jo je tolažilo samo eno: naliv, ki jo je držal kakor v ječi, gotovo je pridrževal tudi redarstvo v konaku; bila je uverjena, da Sokolova še niso napadli, torej ji je še ostala vsaj nekaka nadeja.
Nakrat je radostna misel osvetlila njen um. »Da. pojdem k strini Netkovici,« je rekla; »njihovega Tašo pošljem k njemu z geslom.«
In resnica, strini Netkovici. ki je stanovala v bližini, je Laika mogla svobodno zaupati vse, kakor svojim ljudem ter njihovemu sinu brez strahu zaupati kočljivo nalogo.
In zapustila je streho, ki jo je branila deža ter se drzno spustila dalje po dežu in blatu. Prebredla je naglo narastel kalni potok, ki ji je že segel preko gležnjev in korakala navzgor po trgu. otepana v obraz od močnega vetra in deža.
Tako je dospela k strini, premočena od nog do glave. Strina jo je z grozo sprejela, češ, čemu prihaja v takem vremenu?
»Oh, oh. kako si mokra! Kaj ti je prišlo na um v takšnem dežu? Preobleci se, saj si mokra kakor miš!« je klicala strina, pozdravljajoča jo v veži.
»Strina, ali je doma vaš Tašo?«
»Ne. že od jutra ga nismo videli... To je veternjak. saj ga menda poznaš. A čemu ti je?«
» Z Bogom, strina« in Laika je zopet vzela v roke dežnik. Izgledala je, kakor da ne bi bila pri pravi pameti.
»Kam, kam?« je kričala za njo strina, ne zmožna se ji dovolj načuditi.
Laika je stekla na ulico.
Na srečo je dež nakrat prenehal, oblaki so se pretrgali na enem mestu in solnce je zopet veselo zasvetilo. Samo drobna, skoro nevid-ljiva rosa se je še povznašala po tihem zraku, lesketajoča se na solncu slično dolgim, ravnim vlaknam pajčevine. Prekrasna mavrica se je razprostirala po nebu, z enim svojim koncem pogreznena v teman prelom pogorja. Listnati vrhovi dreves na dvoriščih so zazeleneli sedaj svežejše in veselejše; oblaki so se urno razleteli; svetli azur neba se je zmagoslavno širil. Na ulici so se že pokazali ljudje. Zalka se je čutila sedaj bodrejša in postalo ji dokaj svežje ter veselejše pri srcu. Ta mavrica, ki se je prikazala na nebu, je napolnila z nadejo njeno dušo. Z razvnetim srcem je pogledala slehrnega,
v	nadeji, da spozna katerega mimogredočega človeka.
Nakrat ji pride na misel slepec Kolčo. čigar požrtvovalnost je že enkrat rešila Ognja-nova iz podobne nevarnosti.
»Bog, ko bi sedaj zagledala Kolča!« je vzdihnila, otožno se ozirajoča po tujih in malomarnih obrazih, katere je srečavala.
Slučaj, ki se pogostoma igra z ljudmi ter povzroča prečudne, nerazumljive spreobrate V njihovi usodi, je pokazal tudi sedaj svoj humor. Za petdeset korakov pred seboj je zagledala Kolča. ki je polagoma korakal dalje, držeč v eni roki palico, v drugi pa še razpeti dežnik.
Oveseljena in razvneta je krenila s svoje poti ter mahnila za slepcem, hoteča ga dohiteti. Bilo je to uprav v oni ulici, ki je držala k Bej-zadiju; brezdvonmo je tudi on šel k njemu, kajti Laika je vedela od Rade. da Kolčo ima prost pristop k sejam komiteta in da še nikdar ni izostal. Pa je tudi hitela, požurila korake, da,
I	končno kar naravnost dirjal. Njene oči so upor-
Mešetarjenja se pričenjajo.
V	četrtek se snide zopet avstrijski parlament k zasedanju, da začne debato o najvažnejših predlogah, ki je imel priliko doslej razpravljati o njih. Kakor pred vsakim zasedanjem pojavljajo se sedaj prerokovanja o več ali manj ugodnih perspektivah bodočega parlamentarnega dela. Posebno pa so glasni politiški proro-ki letos, ko vlada potrebuje stalne zanesljive večine, a si jo skuša šele ustvariti na način, kakor smo navajeni gledati v Avstriji že dolgo vrsto let sem. Na eni strani zahteve avstrijskih narodov, na drugi strani pa vlada s praznimi blagaj-nicami, da pa udovolji želji zahtevalcev, vzame enemu nekaj, kar da potem drugemu, seveda se stvar dogodi navadno tako, da je oni, ki se mu kaj vzame vedno Slovan, oni pa ki kaj dobi pa vedno Nemec. Mešetari se na vse strani, in Stiirgkh se je v tem poslu pokazal posebnega mojstra. Vsem hoče zadovoljiti, a dati ničesar, vendar pa si skuša ustvariti večino trdno in zanesljivo, da bo lahko rešil, vse one predloge, ki leže danes na poslanskih pultih. Gotovo je pa tudi, da se je doslej še redkokdaj sestal avstrijski parlament v tako kritičnem času k delu. Popolna negotoyost politiškega položaja v Avstriji, negotova usoda važnih predlog in proračuna, nerešeni češko-nemški sporazum in obupni finančni položaj češke kraljevine; na drugi strani pa grozeči absolutizem v Ogrski, a na Hrvaškem najnasilnejše izvajanje absolutističnih načel. Avstrijski parlament je bil doslej še vedno proti vsakim pretiranim zahtevam od Strani Ogrske, zato tudi sedaj ni pričakovati ni-kakih koncesij, kar se pa tiče Hrvaške je že danes gotovo, da vsa avstrijska parlamentarna javnost odločno obsoja način, kakor se dela na Hrvaškem. Dogodki na Ogrskem in Hrvaškem najdejo gotovo odmeva tudi v avstrijskem parlamentu, zato pa je stališče vlade skrajno težko. Stiirgkh si hoče pomagati na vse načine, na vse Strani obeta koncesije, obljublja in zagotavlja vse mogoče, da se mu vzpričo popustljivosti posameznih strank posreči doseči vse česar želi. Koliko časa pa pojde tako naprej je negotovo, ker resni parlamentarizem mora pred vsem poznati in nriznavati pravice vseh in to enake pravice, kakor pozna in zahteva enake dolžnosti! Da pa mešetarjenje, ki porodi mogoče trenotni uspeh, ni parlamentarno načelo, ve Stiirgkh sam prav dobro, a pomagati si drugače ne more, ker politiška in parlamentarna situacija v Avstrije ne pozna nobene konečne in pozitivne rešitve, temveč je odvisna le od taktike in spretnosti posameznikov, ki pa imajo vedno pred očmi le svojo stranko in pa svojo osebo. To je dejstvo, ki se ga zaveda Stiirgkh jako dobro, zato pa ne more delati drugače, kakor dela, dasi bi mogoče rad šel druga pota, a ne more in ne sme.
DNEVNI PREGLED.
Nesramnost klerikalnih občinskih svetnikov v Ljubljani. Klerikalni občinski svetniki v Ljubljani mislijo, da so bogovi in diktatorji na ljubljanskem magistratu. Pri sejah se obnašajo slabeje kakor bi se obnašali kravji pastirji. dostojnosti in takta pa ne razumejo nobenega. Kravji pastirji bi razumeli toliko, da se iz sej odsekov ne raznašajo vesti takoj na velik boben, ker to je že parlamentarni ^običaj in zahteva parlamentari takt. Klerikalni Štefeti pa so tako nesramni, da celo debate prineso in razneso v »Slovenca«. Od zadnje seje magi-stratnega gremija prinaša »Slovenec« mesto objektivnega poročila — čisto navadno hujska-riio. Štefetu priporočamo, da prebere vsaj Terseglavovo knjigo o dostojnem vedenju.
Kam gre denar »Slovenske Straže«. Za časopisje so izdali klerikalci iz fonda »Slovenske Straže« 2013.48 K. Klerikalci pravijo, da so izdali ta denar za časopise ljudstvu v obmejnih krajih. To jim ne verjame niti otrok več! V pretečenem letu je bilo več nadomestnih volitev. tedaj so klerikalci razdali na stotine »Slovenca« med volilce zastonj. Ljudstvo misli, da porabijo klerikalci denar »Slovenske straže« v narodne namene, pa ga porabijo v politično-klerikalne.
Resnica. Dični rodoljub pride k našemu uredniku in mu čestita na listu, da smo Slovenci bili že zdavna potrebni takega neodvisnega
no gledale za njegovo črno, volneno suknjo, predolgo za njegovo kratko postavo in za orjaškim dežnikom nad njegovo glavo. Ni imela pogleda za ljudi, katere je srečala, ni zapazila niti Brzo-teka. ki jo je pozdravil od leve strani, ne Hadži Smiona, ki je klical na njo od nasprotne strani; da. ne bila bi spoznala niti Stefčeva, ko bi ga bila srečala.
Pomladanski vetrovi na gorah.
Zima in pomlad imata v marcu in aprilu svoje bitke. In te bitke se ne vrše med nami, temveč visoko, daleč tam v alpskem pogorju. Prvi gorki vetrovi, ki pridejo iz neizčrpanega vira sinje adrijske obali, se počasi premikajo proti severu, proti črnim z belim snegom pokritim goram in ravnotam začne pomlad delovati. Nji naproti pa se postavi osivela zima, da bi premagala pomlad ter si še podaljšala bivanje med nami. Nekaj ur ostane mirna, potem pa se zravna, kakor besna žival in se zaganja v mladega gosta. Začne se boj, ki je za nas v dolini stanujoče pokrit z temno,nepredirno meglo. Le oni, ki se upajo v tem času približati boju, si vedo predstavljati boj elementov, ki tukaj preskušajo svojo moč.
Mi nežni rod, ki bivamo v dolini, niti ne vemo, kaj pomeni beseda zima. In zima, ki pride še enkrat v naše kraje, ko je že pomlad raztrosila bujno zelenje in krasne, raznolike cvetove, je šele začetek prave pomladi. Strahoviti viharji so ouvertura boja. Cela narava v višinah vskipi. In če neha ta vihar nekaj ur, to ni znamenje, da so se elementi izmučili in da ne bodo več izbruhnili. To je le odmor, za poznejši boj, ki ga bo-
političnega dnevnika, ki se tako odločno zavzema za splošno kulturna slovenska vprašanja. kakor »Dan«. Citam ga vsak dan v kavarni; samo tako in tako...« Urednik; »Ali nisi naročen!« B: »Ne!« U: »Potem pa vračam čestitko. Takih čestitk ne sprejemam.« Kdor če vedeti, kdo so ti rodoljubi, naj-------------
»Domovino Hubi oče. ki ne govori samo zanjo, ampak tudi kaj plača zanjo.« Tako je mo" droval klerikalni jurist Jež na občnem zboru S. K. S. Z. Plača, plača, to je glavno pri klerikalcih! Ljudstvo plačaj, kaj boš molilo samo v cerkvi; ljudstvo plačaj, kaj boš samo govorilo! ljudstvo plačaj, kaj se boš samo navduševalo za klerikalce. To je morala klerikalnega boja za vero, ki jo stavijo v nevarnost. Saj sami klerikalci pravijo, da sama molitev ne pomaga nič, ampak je potreba tudi plačati in zopet plačati — za klerikalno bisago ...
Smrtne ure »Ljubljane«. Na zadnjem občnem zboru klerikalne S. K. S. Z. je poročal tudi »kristalno čisti« klerikalec Anton Svetek o delovanju pevskega društva »Ljubljane«. Prvotno je hotel najbrže zapeti posmrtnico »Ljubljani« že naprej, potem je pa le podal poročilo o delovanju »Ljubljane«. — Pa kakšno! 13 vrstic za »Slovenca«, ki ponavadi raztegne vsako klerikalno stvar na dolgo in široko. Iz vsega smo spoznali, da se bliža konec klerikalni »Ljubljani — stala pa bode vedno trdno napredna Ljubljana.
Kakor čujeino. nameravajo napredni deželni poslanci napraviti — po Štefetovem vzorcu na ljubljanskem magistratu. — v kratkem revizijo po aktih in knjigah v deželnem dvorcu in po tamošnjih pisarnah. Zelo primerno!
Slava klerikalnih občinskih svetnikov vedno bolj pada. Za časa volitev in predno se ie sestal občinski svet. so se proglašali kot polbogove in odrešenike ljubljanske bede in neverno še česa. Sedaj pa uganjajo cirkus in komedijo ter pišejo tako, da se jim vsi volilci smejejo in se iz njih norčujejo. Svojo ignoranco kažejo vedno v večji nagoti.
Hrvaški Nemci o komisarijatu. Na Hrvaškem. kaokr znano, posebno pa v Slavoniji, ži-
vi	tudi kolonija privandranih Nemcev, ki gredo vedno čez drn in strn za vsako madžaronsko vlado. Ni čuda! Vlada njih gibanje silno podpira in jim gre povsod na roko. Nemci so ji seveda zato zelo hvaležni in so svojo dušo pokazali tudi sedaj, ko se očitno zavzemajo za ko-misarijat na Hrvaškem. Njih glasilo »Deutsches Volksblatt«, ki izhaja v Rumi, je priobčilo te dni članek, v katerem na vse mogoče načine zagovarja Čuvaja kot komisarja in izjavlja, da je sedanji koinisarijat edino prava pot za rešitev hrvaških razmer. Posebno pa povdarja, da se hrvaški Nemci nimajo povoda bati komisar i jata. ker niso nikdar izrabljali tiskovne svobode. Cisto razumljivo! Vlada vendar ne bo plenila onih listov, ki so ji prijazni. Stališče hrvaških Nemcev je silno značilno. Dočim stoji danes vsa Evropa brez izjeme na strani hrvaškega naroda, ki se bojuje za svoje pravice in celo Hrvatom in Srbom skrajno sovražni nemški listi protestirajo proti komisarijatu in nasil-stvom pl. Čuvaja, se ta peščica nemških pri-vandrancev na Hrvaškem zavzema za Čuvaja kot komisarja. Gotovo ie. da bodo za to svojo zvestobo na škodo Hrvatov in Srbov bogato poplačani. Izdajice so pač vedno dobrodošle, Čuvaj pa je lahko ponosen na te svoje edine pristaše, na katere se zamore zanašati.
Za Legov spomenik je določila »Zaveza jugoslovanskih učiteljskih društev« svoto 140 kron. Slovensko učiteljstvo se je takoj pri prvem pozivu odzvalo s to svoto in je s tem pokazalo. da časti — spomin vrlega Ceha, ki je bil velik prijatelj slovenskega učiteljstva, naše šole in naše mladine. — Jan Lego je iinel sploh velike zasluge za naše društveno življenje in mnogo društev, ki so danes naša sila — ima med svojimi prvimi začetki ime — Jana Lega. Naj bi se ga sedaj društva spomnila z malim darom. Spomenik je proračunjen na 1000 K in manjka le par sto kron. Dokažimo, da se zavedamo svoje dolžnosti. Ob priliki sokolskega zleta v Pragi bomo lahko s ponosom stali ob spomeniku češko-slovenske vzajemnosti.
Čehi za pravice svojega jezika. Neka češka občina v Šleziji ni hotela sprejeti od sodišča nemško sodno vlogo in zahtevala češko. Deželno sodišče v Opavi je sedaj izdalo na vsa okrajna sodišča v Sleziji odlok, da občinski uradi niso prisiljeni sprejemati od sodišča nem-
do vetrovi potem s še grozovitejšo silo nadaljevali. Lahni južni vetrič pripelje z seboj tančici podobne oblake. V začetku majhne, pozneje vedno večje in težje.
Ti odmori vabijo ta čas veliko turistov, da se puste pregovoriti in gredo na gore, ki se tako čarobno lesketajo v solncu. Ali pomlad je zimo le za trenotek preplašila. Včasih je odmor tako kratek, da turist komaj še pride v pravem času na varno, visoko nad njegovo glavo pa se zaganja siloviti vihar z največjo silo pomladi naproti, da jo premaga. In potem je zopet vsa narava podobna decemberskim dnevom.
Zadnje nesreče na gorah so zopet svarile turiste in prijatelje visokih gora. Vedni spomini na solnčne čase preteklega poletja in krasne ture vabijo k sebi prijatelje prirode. Gore kličejo k sebi, kakor sirene na otokih morja. A če gre turist v času boja na gore, mu ne prizanesejo, temveč ga neusmiljeno pahnejo v pogubo.
Na visočinah, kjer nobeno drevo, noben grm ne raste, kjer le pičla trava poganja svoje borne bilke, tam se hodi poleti brezskrbno, in začuti se včasi tudi prav poletno vročino. Vsak si misli pri tem: Kako to, da ne raste tu nobeno plodo-nosno drevo ali saj grm?
Tiho se priplazi iz zahoda majhen, lahek, prozoren oblaček, podoben tančici mestnih dam, siv oblak v zahodu se približa gorovju, vedno bližje in bližje. Kmalu je zakrito nebo z gostimi sivimi oblaki. Lahek in gost sneg pade hitro in jezno na zemljo. Vihar tuli in dere naprej in nas ne pusti dihati. Z velikansko silo se zaleti v uboge turiste, ki sklonjeno in tiho lezejo po zemlji, kakor črvi. Sedaj ne pomaga nič, tudi najboljša, najtrpežnejša obleka ne. Tak orkan z -10° C in še več, gre človeku do kosti, do moz-
ških vlog. ker ima vsaka občina pravico, da sama določi svoj poslovni jezik.
»Soča« in »Zarja« sta se razjezili zaradi naših notic o podlistkih. Izjavljamo, da sta prišli obe notici v list iz prizadetih literarnih krogov. S tem je za nas stvar končana.
Iz Ježice. Iz zadnjega boja med tukajšnjimi bajoželjnimi čuki in nevošljivimi marinarica-mi, kdo bo gospodoval v katoliškem teatru oziroma v čukarskem gnezdu. — zmagale so vendar slednjič s pomočjo župnika, marinari-ce. Da to imenitno zmago bolj proslave, priredile so v nedeljo zmagonosne marinarice igro v katoliškem teatru. Posavci, spoznavajo vedno bolj. da bode vendar enkrat župnik postal naprednjak. Potem bode na Posavce lepše solnce sijalo, kajti ne bode se venomer pridi-govalo črez liberalce, napredno časopisje itd. Reveži postanejo enkrat ljudje — kajti dosedaj niso bili. Potem gorje tebi Tone, ti izgubiš dobrega celiovca in županstvo, katero si je jako siromašno izvojeval bodeš moral prepustiti. Sedaj vidiš kam privede človeka usko-ško življenje. Župniku bi pa svetovali predno stopi v napredno stranko, da bi se odvadil precej v začetku zahrbtnosti, hinavščine in vednega beračenja. V začetku bode težko šlo, kajti premagovati se, je silno hudo pa dobra volja vse premaga. Vedno beračenje ali tehtanje tudi ni lepo, to ve župnik sam — pa vendar bode mogoče enkrat sedaj svojo blagajno, odprl. Učiteljico pa prosimo, da se naj vendar enkrat na dulni ubogih posavskih starišev in otrok usmili, da ne bode treba otroke vedno v Ljubljano v šolo pošiljati — kajti krvavi robci in iztrgani uhani ne kažejo olike. Mislimo, da ve, kdo jo plačuje!
K notici sodniku g. Ivanu Šinkovcu se nam javlja, da ista ne odgovarja dejstvu. G. sodnik Šinkovec je glasom zdravniške izjave nastopil svoj dopust vsled obolenja na srčni nervozi. To lojalno popravljamo.
O pobeglem trgovcu Bončarju se razširjajo zelo različne vesti. Splošno se govori, da so ga v Neaplju že aretirali in našli pri njem veliko svoto denarja. Baje je Bončar že na potu v Ljubljano.
Zopet tujci. Vilo »Jasno selo« na Hrušici pri Jesenicah, ki je bila dosedaj last g. Schre-ya so kupili šolski bratje iz Dunaja. Srečna Kranjska!
Radi poveličevanja atentata na Stolipina razžaljeni berlinski odvetnik. Berlinski odvetnik dr. Schwabe je pozval berlinsko odvetniško zbornico, naj nastopi proti odvetniku in socialističnemu državnozborskemu poslancu dr. Liebknechtu, ki je v nekem govoru poveličeval atentat na bivšega ruskega ministrskega predsednika grofa Stolipina. Odvetniška zbornica je pritožbo dr. Schwabeja zavrnila in izjavila. da o vrestnih. političnih in umetniških na-ziranjih odvetnikov ona ne moreodločevati. Dr. Schwabe se je nato pritožil na justično ministrstvo in izjavil, da se kot oficir ne more podvreči taki zbornici kot častnemu sodišču, ki je njegovo pritožbo na tak način odklonilo. Toda tudi justično ministrstvo se je izreklo v tej zadevi kot nekompetentno. D. Schwabe je vložil potem pritožbo na državno ministrstvo in ko tudi tu ni imel uspeha na višje državno pravd-ništvo, ki je istotako njegovo pritožbo zavrnilo. Dr. Schwabe se je nato preselil v Koblenz, da ne pripada več berlinski odvetniški zbornici.
Petdesetletni jubilej grškega vseučilišča se
praznuje te dni v Atenah. Povodom jubileja je bilo imenovanih 30 častnih doktorjev, med njimi tudi rektor belgrajskega vseučilišča dr. An-dra Gavrilovič.
Državnozborski poslanec baron Rollsberg, ki pripada češki agrarni stranki je odložil svoj državnozborski mandat. Rollsberg je znan radi svojega nastopa s posl. Malikom v državnem ru. Prepiru je sledil dvoboj na pištole, ki je končal, kakor navadno vsi politični dvoboji, namreč, da sta ostala oba nasprotnika nepoškodovana.
Združenje češkoslovanskih uradnikov denarnih zavodov v Pragi je imelo v nedeljo protestni shod proti temu. da je zavarovalnica »Assicurazioni Generali« odpustila v Pragi 15 čeških uradnikov, med katerimi so bili nekateri 10 do 17 let v službi. Poleg tega je zavarovalnica prepovedala svojim uradnikom, da ne smejo biti člani stanovske organizacije, niti člani političnih društev, enako ne bi smel nihče
ga, mraz omami um, glava je stisnjena tako, da zgubi jezik govorico. Kmalu postane turist apatičen ter se ne zmeni za nič. Pusti se brez upora gnati od večnih zakonov, ki tukaj gori nobeno začasno bitje ne puste živeti.
Žival beži pred takimi viharji daleč v dolino in ne leze nikoli po zimi popolnoma na vrhunec. Instinkt jim že daje navodila, da je nevarno pozimi tod hoditi. Samo človek, kateremu daje um zmožnost, da lahko prevdarja med tem, kar je nevarno n kar ni nevarno, ta se da premagati ter hodi na planine, katere mu skoraj vselej kratijo življenje. Človek, ki ima razum in inteligenco, hodi vseeno na gore v tehnevar-nih časih in se zoperstavlja demonom, ki jih ne pozna, ker si misli: Zmagati hočem!
Kakor daleč segajo alpe, sta marc in april najnevarnejša meseca za turiste. V teh mesecih pridejo prvi gorki vetrovi iz juga k nam in po-mehčajo sneg, ki potem, ko postane njegova podlaga mokra, zdrkne v dolino. V tem času se tudi vreme hitro spreminja. Danes je lepo vreme, solnce pripeka na gorske višave in sneg kopni, v jasni noči pa pritiska mraz in izpremeni sneg v leden okop, po katerem je le težko hoditi. Drugi dan se igra vihar z snežinkami, prašku podobnim in zakrije leden okop. Malo snega se še lahko drži na ledu, velika množina pa se ne more več obdržati in zdrči z naglico proti dolini. Zdi se mi, kakor da gora v tem času ne strpi nobenega snega. Velika množina onega snega, ki pokrije dolinice, jamice in hribčke, ki se tako fantastično vidijo iz daljave, se majo za svoj začetek vedno le zahvaliti plazovom, katerih se je gora otresla iz svojih širokih pleč. Vse te dogodke pa mi ne moremo vedno videti, ker se skoraj vdno dogode v snežnih viharjih, ponoči,
zavzeti se za odpuščene uradnike. Shod, kateremu se je pridružila tudi Zveza uradniških društev je bil mnogoštevilno obiskan in se je izrekel odločno proti postopanju ’ »Assicurazioni Generali.«
Dunajske češke napisne table. Dunajski magistrat je svoječasno ukazal podružnici »UstFedne banke« na Dunaju, da mora odstraniti napisno tablo »Zentralbank der b6hmi-schen Sparkassen«. ker je banka protokolirana samo v češkem jeziku. Kot povod svojega koraka je magistrat tudi navedel dejstvo, da obstoja nevarnost, na bi nemška javnost vsled nemškega napisa mislila, da gre tu za nemško banko. Ravnateljstvo »Ustfedne banke« se je proti odloku magistrata pritožilo na cesarsko namestništvo, ki je rekurzu priznalo odložit-veno moč.
Nočejo v Tripolis. V Inomost so došli te dni trije ubegli italijanski topničarji, ki nočejo iti v Tripolitanijo. Naznanili so se takoj vojaški oblasti, ki jih je po njih želji odposlala v Švico.
Velika poneverjenja na pošti. Poštni ofici-jant Vaclav Koprivar iz Hrudima na Češkem je poneveril 20.000 K denarja. Koprivarju se je po aretaciji posrečilo uiti iz ječe, toda pozneje so ga zopet izsledili in ponovno aretirali.
Češki pesnik Josip Mach, o katerem so pred kratkim listi poročali, da je ponesrečil na tirolskih gorah, je poslal sedaj iz Tridenta vsem svojim upnikom in sorodnikom pismo, v katerem jim naznanja, da je še živ in da se že cele tri mesece prav dobro počuti v Tridentu.
Stražnik ga je ustrelil. Ko je v Berlinu neki stražnik hotel aretirati nekega vlomilca, je ta potegnil nož in ga hotel zaklati. Stražnik je radi tega v silobranu zgrabil za samokres in nasilneža ustrelil.
Sliki »Bled« in »Bohinj«, ki sta bili te dni razstavljeni v Ljubljani, kupil je gosp. O. Bamberg.
Umrl je ljubljanski bolnici bivši izvošček Karl Jager. Pokojnika je pod imenom fijakar Kori poznala radi njegove dovtipnosti vsa Ljubljana; okoli svojega voza je imel vedno trop zvestih poslušalcev, ko jim je pridigoval in jih zabaval s svojimi domačimi dovtipi. Sploh je bil pokojnik pravi original; v svojega konja je bil ves zaljubljen, nikdar ni uporabljal biča. vedno je nastopil, kadar je kdo izvošče-kov pretepaval živino. N. v m. p.
Pošteno se ga je napil. 271etni delavec Anton Štern iz Mojstrane se je hotel pretečeno sredo pošteno napiti. Obiskal je več gostiln, kjer si je povsod dobro postregel. Napil se je tako zelo.da je na povratku proti domu obležal na cestic kjer so ga pozneje našli z veliko rano na glavi. Ranjenec, katerega so takoj odpeljali v deželno bolnico v Ljubljani, se ne ve spominjati, kako je dobil to rano. Vsekakor bo najbolj verjetno, da se je pobil pri padcu.
Nesreča. Delavec Andrej Kremžar iz Črnuč se je pred kratkim pri sekanju drv vsekal s sekiro v levo nogo. Težko ranjenega so takoj prepeljali v deželno bolnico v Ljubljano.
Vlomi. Pred par dnevi je neznan tat vlomil v hišo posestnika Ivana Slivarja v Senožečah in mu vzel iz omare za obleko več oblek, podčastniški topničarski samokres, ni-kljasto uro in lesen ročni kovčeg s perilom in obleko.
Na sledu tatovom »Mone Lise«. Iz Pariza se poroča, da je bil te dni na cesti v bližini Mont-martra pri Parizu aretiran brezposeln delavec Chauveau, ki je osumljen, da je izvršil v francoskih muzejih več tatvin. Policija domneva, da je prišla na sled zločinski tolpi, ki je raztresena po vsem Francoskem in krade razne dragocenosti. Poglavar te tolpe je neki Ferrand, pri katerem so našli že več ukradenih umetnin in par pisem, iz katerih policija sklepa, da bo slavno siko »Mona Lisa« vendarle še mogoče najti.
Morilca umorili. V bližini vasi Prosnice pri Olomucu na Moravskem se je mlinar Gregor sprl s svojim pomočnikom, nakar je ta potegnil za nož in ga zabodel Gregorju v prsa, ki se je smrtnonevarno ranjen zgrudil na tla. Ko je to ljudstvo zvedelo, je morilca napadlo in ga toliko časa mučilo, da je poginil.
V	desetih mesecih sedem otrok. V vasi Bar-leur v Belgiji je povila žena nekega delavca te dni četvorčke in sicer tri deklice in enega fanta. Zanimivo je. da je žeria pred 10 meseci povila trojčke, ki so še vsi pri življenju, tako da je rodbina tekom desetih mesecev narasla za sedem glav.
ali pa podnevi, ko gosti, beli oblaki razsipajo bele zvezdice po planini.
Drčanje snega na gladki podlagi pa izpre-minjajo tudi lego podlage. Ravnotežje se počasi nagne na stran, na katero visi, in sneg se pomika počasi, očesu nevidno, nizdol. Mine minuta, pol minute, sneg, ki se pomika proti dolini postane težji in sedaj lahko kamenček ali lahek veter sproči plaz, ki se v divjem diru pomika proti dolini. Z svojimi dolgimi rokami zagrabi in izruva drevesa, grmiče, cele skale, z svojim plaščem razdere mirno domovje ubogega pastirja in s celim plenom pribeži v dolino in se vsede močno in trdno. Težki plazovi z mokrim, snegom do gladke, steklu podobne podlage, drče z silovito hitrostjo nizdol in pomendrajo vse, kar jim stoji na poti. V teh plazovih pa kraljuje, bela smrt. Z nevidno roko se je ona približala 12 turistom na Snežaku in jih vlekla s seboj. Ni jim zlomila ude, le pokrila jih je z vodeno tvarino in jih počasi zagrebla v sneg. Živo zasuti človek si v prvem trenotku ne zaveda prav, kje da je. Nekaj časa si hoče pomagati. Ko izprevidi, da je to delo brez cilja, postane apatičen. Vse to se zgodi za nekaj minut, nekajtrenotkov. NaSeme-rinskih gorah se malokdaj zgodi, da sevalemokr' plazovi v dolino, pri nas in v drugih južnih alpskih deželah, pa se vsako leto pojavi plaz, ki napravi mnogo škode.
Prašni plazovi, katerih je tudi pri nas dovolj, narede pač velikanski šum, a ne store toliko zla. Ko pridrve do kakega prepada, se v zraku razprše in vidi se iz visočine. kakor da bi bila v dolini megla. Pod prepadom pa se u-suje velka množina prašnega snega, katerega se pa vsak lahko otrese.
R. H-
Boj radi deklice med cigansko tolpo. V Te-
■sanju pri Sarajevu je prišlo te dni med 12 glav broječo cigansko tolpo radi nekega dekleta do hudega boja. Boj je trajal celo uro. Cigani so se bili z noži in s kiji. Eden je v boju obležal na mestu mrtev, več je bilo težko ranjenih. Cigan Beganovič je svojega brata ubil s kolom. Sele orožniki so po hudem naporu napravili red.
Ciril-Metodova podružnica v Stepanji vasi hna svoj II. redni občni zbor v nedeljo, dne 21. aprila, ob 2. uri popoldne v prostorih gosp. Ivana Anžiča v Hradeckega vasi. Dnevni red je običajen. Udeležite se občnega zbora polnoštevilno. da se prepričate o podružničnem delovanju v minolem letu!
Gosp. Jakob Babnik, vodovodni inštalater na Poljanski cesti, je blagohotno naklonil telovadnemu društvu Sokol v Stepanji vasi usta-novnino 100 K. Za velikodušen dar se mu društvo najsrčneje zahvaljuje. Naj bi našel dosti posnemalcev. zlasti med domačini!
Telovadno društvo Sokol v Stepanji vasi ima v tekočem letu sledeče prireditve: 12. maja popoldne izlet v kroju čez Hrušico, Dobru-nje, Vevče. D. M. v Polju in Fužine. 2. junija se uprizori igra. spojena s skupinami itd. 11. avgusta je I. javna telovadba in velika ljudska veselica. Sosedna društva prosimo, naj se ozirajo na imenovane dneve.
Išče se priča. Podpisani prosi, da se mu javijo priče dogodka, ki se je vršil na veliko soboto. dne 6. t. m. v kupeju železniškega vlaka Ljubljana—Jesenice x(3 ura 30 minut) in sicer na prgi Ljubljana—Škofja Loka med sprevodnikom in nekim potnikom. Ker je zadeva jako nujna, prosim, da se mi navzoče priče takoj javijo. — Ivan Grilc, osobni sprevodnik, Ljubljana. državni kolodvor.
Scottova ekspedicija na južni tečaj v kinematografu »Ideal.« Od ekspedicije na južni tečaj kapitana Scotta se že marsikaj vidi. če tudi se sedaj še natančno ne ve, kje se sedaj kapitan Scott nahaja, ki je po mnenju svojih rojakov prehitel Amundsena pri dirki na južni tečaj. I oda naši tovarnarji filmov, ki pod vroči-no tropičnega solnca ravnotako iščejo najnovejše kakor na groznih ledenih puščavah severnega in južnega ledenega morja, nas vodijo ze s kapitanom Palcon Scottom na južni tečaj.
— Danes v sredo in četrtek se kaže ta film v »Idealu,« ki nam predstavlja od te antarktične ekspedicije zelo zanimave posameznosti. Gode se tu popolnoma naravne stvari. Eden udeležencev ekspedicije, Herberg Ponting. je napravil kinematografske posnetke te vožnje in jih Je po najhitrejšem potu poslal semkaj. Seveda manjkajo še zadnje in morebiti najvažnejše etape tega podjetja. Pa tudi to, kar se vidi sedaj, ima nepopisljiv mik. Mi prisostvujemo od odhoda »Terra Nova« z Nove Zelandije, spoznamo posamezne udeležnike te ekspedicije. Vidimo, kako si »Terra Nova,« ki se je borila tri tedne s plavajočim ledom, delala pot skozi led in bila končno od ledu obdana. 1. januarja 1911 bliža se ladja 1100 km dolgi ledeni barieri. Gledamo s »Terra Nove« vrhove Erebusa in Ter-rora. Prisostvujemo nevarnem plezanju na Erebus, igri s pingvini, kakor sploh temu tako čudovitem življenju v neobljudenih ledenih puščavah. ki imajo vendar marsikaj mikavega.
— Za komični del skrbe znani izborni komiki Fric in Moric. V soboto Asta Nielsen.
Trst in Primorje.
»Sokol« pri Sv. Jakobu v Trstu. Naj se ne
smatra to za kako separatistično gibanje, če iz-pregovorimo par besedi o bodočem Sokolu pri Sv. Jakobu. Ideja ustanovitve Sokola je med šentjakobskimi Slovenci že tako ukoreninjena, da ni potreba druzega. nego takoj pričeti s predpripravami. Predvsem moramo omeniti, da se nima tega lotiti le eno samo društvo! temveč se ima sestaviti popolnoma društveno nestrankarski združeni odbor, ki ima izvršiti vse priprave za ustanovitev Sokola pri Sv. Jakobu v Trstu. To izpregovorimo, ker se nam je zdelo potrebno in ker vemo. kako je pri nas. 1 redpogoji, ki jjj, precj kratkim pri Sv. Jako-ta ni bilo danih za Sokola, so danes tu. Pro-
nririoivl ga dosedai ni bilo dobiti, ali bi se pa ' )nv k' , z ogromnimi žrtvami šentjakobskega
devolip i?ga elaystva. bode sedaj gotovo raki n-nn -a raZ?olag° v telovadnici nove šole, kor J0-- av* Giril-Metodova družba, za P .,? -11 ^.entJakobčanje tudi zelo hvaležni. Sntl“ cihu, pomenu in delu Sokola pri Sv. akobu. bi bilo skoro preveč in nepotrebno za
— edaj. Ko napoči dan — vstanemo! Pa še drugi predpogoji, ki so tudi neobhodno potrebni, so dam. Pri Sv. Jakobu imamo mnogo izvežbanih moči že za gojenje telovadbe po sokolskem sestavu Prepričani smo. da se strnejo v močan krog ki bode steber in opora razvoju Šentjakobskega Sokola. Pa še par besedi o razmerju šentjakobskega Sokola je neobhodno potrebna iz teritorijalnih razmer. Slovenskemu delavcu pri Sv. Jakobu je sila neprijetno in odročno hoditi v poznih urah zvečer v Balkan in potem zopet nazaj. Vsled tega se tudi sokolska ideja med slovenskim delavstvom pri Sv. Jakobu ni razvila tako, kakor bi se lahko. Je še mnogo drugih razlogov, katerih naštevanje pa za danes opustimo. Potrebo in važnosti ustanovitve samostojnega Sokola pri Sv. Jakobu y Trstu menda danes nihče ne taji. zato Šentjakobska društva vsa na delo. da se čimprej PriČne s predpripravami, ker taka stvar ne gre *ar hitro. Na zdar! — Opomba uredništva: Ta lavi? smo Prejeli iz kr°£a šentjakobskega de-
zat0 glede sodbe lokalnih razmer opuščamo odgovornost.
ški Opčinah proslavi tridesetletnico trža-nncf c * kakor se nam poroča iz Trsta. Slav-soknicL- Vr^‘ Priliki drugega izleta »Tržaške
v£e župe« na Opčine, dne 16. junija t. 1.
niCo nrF^ so istrski Hrvati proslavili stolet-
Jurajo n pditelja istrskega ljudstva v Istri,
1. |fij2 u°brila. Dobrila je bil rojen 16. aprila
IstrcL.:' vasici Ježevje pri Tinjanu v Istri.
skevaV JVatje nazivljajo Dobrilo očeta istr-
ta nami* Ya' Y Tinjanu v Istri se je vršila v
brile včeraj velika slavnost. Spomin Do-
učitelktv!? obhvai?la tudi istrska duhovščina in "eijStvo po šolah in cerkvah
Trgovsko ministrstvo ie potrdilo v Rovinju izvolitev G. Vianellija za predsednika in L. Cannusa za podpredsednika trgovsko-obrtne zbornice.
Nesreča v Opatiji. V Voloski pri Opatiji se je pri gradnji bolnišnice v petek zgodila velika nesreča. Podrl se je namreč neki oder. Tesar Koči in neki delavec sta bila težko ranjena. Koči je kmalu za poškodbami umrl, delavec pa umira.
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
V BOJU ZA HRVAŠKO.
Zader. 15. aprila. Med vsemi dalmatinskimi politiškimi strankami (stranko prava, narodno ter srbsko stranko) se je udejstvil popolen sporazum glede enotnega nastopa o hrvaškem vprašanju v, dunajskem parlamentu. Dalmatinski poslanci se pripravljajo na skrajna sredstva tudi na brezobzirno obstrukcijo v parlamentu. Pravaši, ki so člani Šušteršičevega kluba brezpogojno zahtevajo, da gredo klerikalni Slovenci skupno z združenimi Jugoslovani v boj. Ako se pa to ne zgodi, tedaj izstopijo iz kluba, prisilijo tudi vse tri istrske poslance do izstopa in pod-vzemo s podporo drugih strank zlasti čeških narodnih socialcev obstrukcijo.
Dunaj, 15. aprila. V tukajšnjih parlamentarnih krogih se živahno debatira o stališču Jugoslovanov v avstrijskem parlamentu. Dogodki na Hrvaškem morajo ali zediniti vse Jugoslovane v enoten klub, ali pa povzročiti secesijo dalmatinskih pravašev in Istranov iz Šušteršičevega kluba. Večja verjetnost se pripisuje drugi možnosti, ker je malo verjetno, da bi pustil Šušteršič iz strankarskih in osebnih ozirov svoj klub v obstrukcijo. Prihodnja seja dr. Šusterši-čevega kluba prinese odločitev; za slučaj, da klerikalni Slovenci ne ugode zahtevam svojih klubskih tovarišev, se ustanovi zopet zveza južnih Slovanov, pa brez Šušteršičevih ljudi.
KONEC NASLIJA.
Dunaj, 15. aprila. Iz dobro informiranih krogov se zagotavlja, da je bila nedeljska seja skupnega ministrskega sveta jako burna. Skupni ministri kakor avstrijski so zavzemali najodloč-nejše stališče proti Khuenu radi njegovega nasilnega postopanja na Hrvaškem. Dogodki na Hrvaškem, imajo velik vpliv na Avstrijo, kakor tudi na vso monarhijo, tako da je ugroženo redno delovanje v avstrijskem parlamentu, kakor tudi v delegaciji. Dogodki v seji ministrskega sveta značijo popolen poraz Khuena in njegove hrvaške politike. Današnje konference komisarja Čuvaja z ministrskim kredsednikom Khue-nom so zato vrlo značilne, ter je pričakovati v najkrajšem času bistvenih izprememb.
Dunaj, 15. aprila. Tukaj se pričakuje v najkrajšem času, da se odpravi komisarijat na Hrvaškem. Obenem pa se zgodi tudi izprememba v ogrski vladi, ker je položaj Khuenov po dogodkih v ministrskem svetu nevzdržljiv.
KOMISARIJAT NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 15. aprila. Radi odločnega nastopa in dobrih informacij slovenskega časopisja proti Čuvajevemu nasilju, je hrvaška vlada izdala najstrožje odredbe proti slovenskemu čisopisju po vsem Zagrebu se trudijo izvedeti detektivi
za dopisnike in poročevalce slovenskih časopisov. Vsi tukaj bivajoči Slovenci so pod policijskim nadzorstvom. Na Kranjsko-štajerski-hr-vaški meji so nastanjeni detektivi, ki so jim pri-deljene žandarske patrole, da se ne bi utihotapi-lo slovensko časopisje preko meje. Iz Zagreba je odpotoval poseben detektiv za Celje, kamor je odšel iz Ljubljane pl. Pisačič.
Zagreb, 15. aprila. Kot zaupnik skupne hrvaške opozicije se je mudil v Ljubljani vodja stranke prava dr. Horvat, ki je konferiral tudi s Šušteršičem, glede skupne taktike slovenskih klerikalcev ter dalmatinskih in istrskih pravašev v državnem zboru. Iz kroga stranke prava pa se javlja, da se je Horvatu posrečilo doseči dogovor s slovenskimi klerikalci, da bodo ti v polnem obsegu podpirali taktiko združenih hrvaških poslancev v državnem zboru.
Ruma, 15. aprila. Med tukajšnjimi Nemci vlada velika nezadovoljnost s pisavo nemškega lista »Deutsches Volksblatt«, ki se je zavzemal za komisarijat. Vsi odličnejši Nemci obsojajo to pisavo in hočejo prisiliti list, ki se je prodal v Čuvajevo službo da preneha s svojim špicelj-skim pisanjem!
Zagreb, 15. aprila. Razsodnost hrvaškega naroda, ki se ne da zapeljati v nikke nasilne odpore proti Cuvajevimorganom, je prekrižala vse načrte ogrske ter avstrijske vlade; med Khue-nom in Čuvajem glede uzpostave starega Khu-enovega volilnega reda. Na ta način hoče Čuvaj razdražiti narod do skrajnosti.
VOLITVE V SRBSKO SKUPŠTINO.
Beigrad, 15.aprila. Dosedaj jeznan rezultat iz 156 volilnih okrajev, treba je še deset ožjih volitev. Dosedaj so si priborili staroradikalci 78mandatov (v stari skupštini so imeli 84 poslancev), mladoradikalci 36 (prej 48), naprednjaki in narodnjaki 32 (prej 27) in dva socialna demokrata (prej le eden). Nade na večino staro-radikalcev te volitve niso uresničile.
Beigrad, 15. aprila. Vsled izida sedanjih skupštinskih volitev je pozicija Milovanoviče-vega kabineta ugrožena. Ko bo konečno znan rezultat volitev, poda Milovanovič demisijo. Treba bo zopet misliti na koalicijski kabinet.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Šivalni stroj (Ringschiif)
se proda za 70 K. Omerza, Dunajska cesta 6.
I. nad. levo na hodniku.	282-1
Gospodična želi premeniti službo trafikan-tinje. Gre tudi kot blagajničarka izven Ljubljane. Naslov: A. W. Slomškova ulica 4. Ljubljana.
Hiša z vrtom v Novem Vodmatu št. 81. se
radi družinskih razmer takoj proda. Ponudbe pod »Hiša« »Prva anončna pisarna«. 281-1 Nov pianino z jako dobrim glasom se ceno proda. Radeckega cesta 2. I.	284—1
POZIV
vsem sclcclslclm. drvLŠtTrom.
za Praško razstavo.
Bratje odborniki, posebno tajniki in načelniki!
Slovenska Sokolska Zveza se udeleži letos sokolske razstave v Pragi. Prosimo Vas, da nam vpošijete vse važnejše sokolske spomine, 'kakor društvene slike (fotografije domov, telovadnic, članov in telovadcev z raznih prilik), razglednice, lepša veselična vabila, brošure, ki so jih izdala posamezna društva, zletne odzna-ke i. dr.
Omenjene premete je vposlati najkasneje do 24. aprila 1.1. na naslov: Slovenska Sokolska Zveza (razstavni oddelek) — Narodni dom •— Ljubljana.
Zanašamo se na sokolsko točnost. Razstavni odsek bo skrbel, da se vse raztavne predmete vrne nepokvarjene.
Predsedstvo S. S. Z.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Globoko potrtim srcem javljamo vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, daje Bogu vsemogočnemu dopadlo odpoklicati k Sebi med krilatce našo iskreno ljubljeno, predobro hčerko, oziroma sestrico
Zdenko Arko
učenko 2. oddelka IV. razreda c. kr. vadnice
ki je po kratki, zelo mučni bolezni, včeraj 14. aprila zvečer ob 10. uri, v nežni dobi 11 let, mirno izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb predrage pokojnice se vrši v torek 16 aprila ob pol 3. uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu, kjer se njeno truplo položi v lastno rakev. Ljubljana, 15. aprila 1912.
Matko in Pavla Arko, starši. Verica, sestrica.
I slov. pogrebni zavod Jos. Turk.
283
261
Modni salon M.
riporoČa cenjenim damam
klobuke	le	najfinejše
======= so vedno v zalogi. =====
Prešernova ulica.
Palača mestne hranilnice.
DKel8&vnoi)coa: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. RS*
Stritarjeva ulica štev. 2, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici In Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
411.0
2 o
— 296 —
ko človeške dlani in prstov in postale so živo rdeče, kakor da bi izstopala kri...
Vojvoda se je prekrižal:
—Ali je znamenje pekla? je vprašal.
— Rekli ste, je dejal Saitano in se nehal režati. Znamenje pekla je. ki ga nosim v duši. Ali upam. da pride čas, ko pogasnim žgoči ogenj...
Vojvoda ga je poslušal, ne da bi razumel in končno dejal:
— Čarovnik si. Ali delaš zlato?
— Ah. je kriknil Saitano. Mislil sem, da si želite boljšega od mene. Da, delal sem zlato, ali prepustil sem delo drugim. Moje stremljenje gre višje. Če bi hotel, bi mogli imeti zlata, da bi zadostovalo za ceno kraljestva. Vse bi lahko imel. kajti vse je naprodaj! Nikolas Flamel pa dela sedaj zlato in lahko vam pomore iz zadrege. ako ste se zapisali Židom.* Jaz pa nimam časa za to in vam ne morem ustreči.
— In tudi zato niste poslali po me, je nadaljeval. Kraljica vam je bila svetovala: ako se hočete združiti s hudičem, pošljite po Saita-na! Poslali ste in prišel sem! Mogoče je, da pričakujete od mene stvari, s katerimi v.am ne bom mogel biti na razpolago.
* Židje so takrat posojevali denar. »Zadolžnice« so eksistirale tudi takrat in našlo se je mnogo takih listin, podpisanih od najuglednejših mož. Mnogokrat so bile požgane hiše Zidom. kar je bilo skrajno povšeči zadolženim osebam in se je požig židovskih domov prakticiral skoro sistematično.
— 293 —
proklamacijo. Govoril je počasi, zapovedujoče.
— Kajti v Iuorskem gradu, je nadaljeval, bo odsihdob kraljeval kralj s kraljico. Nov kralj potrebuje novega bivališča. Tu se bo mudila ona, dokler ji ne zgradim poslopja, ki bo prekašal vse stavbe sveta. In v novem svetišču boste stražili vi, moji zvesti, moji prijatelji njo, mojo kraljico, med tem ko si bom osvajal onostran gora. ki nas ločijo od Italije in od Španjolskega, onostran rek, ki nas dele od Nemčije, na čelu svojih armad zemlja in krone, države in province, ljudi in podložnike. Od tistega trenutka, ko bom potisnil Angleža v morje, se bo začela tresti Evropa od mojih pohodov in bo ječala pod konjskimi kopiti.
Zopet je utihnil. Pred njim so vstajale vedno nove in nove slike, veliki pokolji. krvave planjave, požgana selišča; nosnice so se mu širile in že je vohal duh krvi, ki ga je dražil in ga podžigal.
Stal je kakor soha. živa popolna podoba nepremagljivosti stremljenj, ki so že petnajst let mučila njegove misli. Oko se je bleščalo, telo se mu je širilo.
Cela postava ie izražala čudežen izliv ponosa. Bil je obenem najdivjejši Barbar in Aleksander Macedonski in Atila in Karl Veliki in Bog je bil v njem: ker Bog je vedno pričujoč v hudourju grozot in strahot, ki jih ubogo človeštvo nosi na svojih ramah, kakor je Atlas nosil oblo sveta.
Nenadoma pa mu je kleknila glava na prsi in zašepetal je sam pri sebi:
HIJa Saint-PoL	74
Za poletno sezijo priporoča
Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
svojo velikansko izbiro kostumov, lahkih plaščev iz blaga, prašnih plaščev iz listra ter svilnih plaščev za dame vseh najnovejših barv. Najmodernejše obleke, klobuke in slamnike za gospode in dečke po priznano nizkih in
solidnih cenah.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Priporočilo!
Pri nakupovanju suhih in oljnatih barv, lakov, firnežev i. t. d. se
obrnite na domačo tvrdko
Premrl & Jančar v Ljubljani.
Prodaja na drobno in debelo. — V zalogi so krasne fasadne barve. Tovarna: Kolodvorska ulica 18 in Dunajska cesta 20.
Zulitcrajte vzore« in cenik.
i
UČITELJSKA TISKARNA
Telefon štev. 118.
v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8.
Telefon štev. 118.
Jan Legova knjižnica: Rape: Dan?. Cena 1 K. Slapšak: Turki pri Sv. Tilnu, ilustrovana kujtga. Cena 1 20 K.
M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 150 K.
Stupar: 0 prvinah in spojinah, ilusirov. Cena 1*50 K.
Brunet:	Telovadba.
Cena 4 K.
Marolt:	Zgodo-
vinske učne slike. Cena 2 R.
Vizitke
Engelbert Gangi:
Beli rojaki.
Cena vezani knjigi K 3-—, broširani K 2 60.
Kuverte s lirmo
Jožef Ribičič:
tetro čeki
Cena vezani knjigi 80 vin.
Mešiček: Beležke iz fizike in kemije. Cena 40 ^in.
Trgovske račune
Knjižnira Učiteljskega konvikta: Juička Mišjakovega zbrani spisi I., 11. in 111. zvezek. Cena a 1*50 K. — Rape: Mladini. Cena 1:50 K. — Gangl: Zbrani spisi. 1. in 11. zvezek. Cena 1*50 H.
Adamih: Slava Cesarju! Spevoigra za mladico. Cena 3 R. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin.
Bretl: Kako si o-hranimo zobe. Cena 20 vin.
Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine.
Razni napisi na j Novo! Popravijal-lepenkab za j na znamenja na šole.	I	ta	bela li.
Uradne tiskovine za županstva.
Vse najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole
Stereotipija
Litografija
Tabela o pravilnem mešani u umetnih gnojil.
Muzikalije
Mirovnikove narodne pesmi. 1. in 11. zvezek. Cena \\ 20 vin.
Vse tiskovine za knjižnice.
Založba knjig
V ^Učiteljski tiskarni66 se tiskajo: Slovenski Branik, Ban, Učiteljski Tovariš, Slovenski llustrovani Tednik, Rudar, Bomače ognjišče, Zvonček, IPopotnik,
Jtfaša Bodočnost, Gasilec, Zarja, Ttbačni delavec.
...■ v* '	k	■	’	'•
— 294 —
— Ona bo	videla vse	to, in ni ga	bilo
pod solncein. ki	bi hvaležnejše vzprejemal	ob-
čudovanje, kakor jaz ,..
Volčje so ga poslušali kakor proroka. Srca so jim burno utripala in skoro so bili pozabili na glas, ki jih je bil obsodil na smrt.
— Idite se odpočit, jim je zopet ukazal vojvoda. In ne bojte se ničesar, tudi njega ne, o katerem ste govorili. Ako je živ. ga udarim s svojo roko in ga uničim, kajti silo čutim, da	bi kljuboval	smrti sami.	Idite v miru.
Globoko so	se naklonili	in odšli.
Ivan Nevstrašni je na to poklical kapitana
— Je-li človek tukaj?
— Tukaj je, visokost!
— Ali se je obotavljal?
— Ne visokost. Nasprotno, bil je zelo voljan in celo mudilo se mu je sem.
Vojvoda Burgundski je izginil skozi tapetna vratiča in od tod dospel do malega salona. Ravno je nekje ura bila dve. Predno je vstopil, si je potipal železno srajco in bodalo.
V	salonu je čakal človek, ki ga je bil videl pred dolgim časom in ki ga ni več spoznal.
— Kako se imenujete? ga je vprašal trdo vojvoda.
— Prečudno, se je posmehnil človek in se ni ganil. Slab začetek, visokost. Spomnite se! Dvanajst let je od tega. ko mi je bilo dodeljeno. priskočiti vam na pomoč s svojim znanjem.
— Dvanajst let, je pomislil vojvoda.
—- Natanko dvanajst let, pet mesecev in devet dni.
Ivan Nevstrašni je poiskal v spominu in
—	295 —
naletel na dogodek, ki si ga je Saitano upal s toliko drznostjo omeniti: bila je to ona noč, ko se je zvršila poroka z Lavro d’ Ambrun, materjo njegove hčere Roselys... In sedaj se je spomnil tudi na oni nočni obisk, ko mu je človek pred njim izročil drobnega Hardyja.
Skomizgnil je z rameni in z brezbrižnostjo fevdala. omalovažujočega znanost, je vprašal:
— Povedali so mi, da se pečate s copr-nijo. Ali je res?
— Res je, da ste poslali po me in da sem prišel, visokost! se je oglasil odgovor.
Saitano se je pri tem globoko priklonil ko se je vzravnal je opazil vojvoda na njegovem levem licu široko, temno liso, ki se je čudno izvzemala na sicer mrtvaško belem obrazu čarovnika.
Vojvoda je iztegnil roko in se s prstom dotaknil rdeče lise:
— Kaj pomeni to tukaj? je vprašal radovedno.
— Na licu? je dejal Saitano in se začel sunkoma režati.
— Govori! Smrt božja, kaj ti je. Ena, dve. tri. štiri, pet lis. sedaj so blede! je naglo štel vojvoda in prestrašeno odstopil za dva koraka.
Zakaj pravite blede, visokost! se je zopet zarežal Saitano. Poglejte bolje!
— Nebesa! Rožne so! Kaj pomeni to. Kako znamenje?
— Znamenje visokost, da! In zakaj rožno?
Saitano se je premaknil in vojvoda je prestrašeno odskočil: lise so dobile popolno obli-
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-:;	odvisnem dnevniku ::
J)AN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.