60100200 PRI OSREDNJ* ^JUN'CA Uo*oliZtopeR DNEVNIK Mostnina plačana v gotovini A“b. postale I gruppc Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. 19 (9627) TRST, četrtek, 27. januarja 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO DOLGIH^ TEŽA VNIH POGAJANJIH^MED SINDIKALNO FEDERACIJO IN CONFINDUSTRIO Dosežen sporazum za znižanje cene dela in večjo proizvodnjo v industrijskih podjetjih Predsednik vlade zagotovil, da vlada ne bo sprejemala zakonskih ukrepov za spremembo draginjske doklade - V petek bo vlada odločala o novih varčevalnih ukrepih . RIM, 2G. — Predstavniki sindikalne federacije in Confindustrie so ®?nes na sedežu CNEL v Rimu podpisali sporazum za znižanje delov-." stroškov in povečanje storilnosti v industrijskih podjetjih. Za sin-•Ukalno federacijo so bili navzoči Lama, Macario, Ravenna in Ra-eeca, za Confindustrio pa predsednik Guido Carli. O osnovnih točkah Porazu m a so se dogovorili šele v zgodnjih jutranjih urah, ko se je “Ooadoma razširila vest, da namerava vlada sprejeti zakonske ukrepe draginjske doklade. Zato so sindikalisti izjavili, da ne bodo popisali sporazuma, dokler ne bo vlada pojasnila svojega stališča. Do pojasnila je prišlo v teku dneva, ko je Andreotti zagotovil, da 56 vlada ne bo dotikala draginjske doklade, v Uvodu sporazuma sindikati in f -v uuu spora/Utna Miiumau m 1 onfindustria poudarjajo, da so dc-vai odnosi v izključni pristojnosti jOcialnih sil in da j:h je treba za-® reševati in uravnavati z. medse-Jnimi sporazumi. Sindikati in Con-j n"Ustria izjavljajo, da so prepri-ani; da so s tem sporazumom po-»vili pogoje za večjo proizvodnjo v "'dustriji in za politične posege v Gospodarstvu, ki naj omogočijo I*Vt>d *tomi>etilivn,lst italijanskih Pro" Predstavniki delavcev in industrij-dnM So se dogovorili, da draginjska .“klada, k; bo dozorela po 1. fe-p^r.iu letošnjega leta, ne pride nine. pri izračunavanju v odprav- ^lede letnih dopustov, bodo te jedili v raznih letnih časih v ^ s-tn loku kot do sedaj, na osnovi 'siifjVnrnv v posameznih podjetjih. 8 ""'Kati in Confindustria bodo po-j “1 tam, kjer se ne bodo mogli govoriti na krajevni ravni. .-^lo važen je dogovor ; ,u dela ail°. ki i®,.delovna izmena ne bo odvisna PH l"čho od zaposlitve novih delov Vjn htoči. To bodo izvajali na osno-,1 delovne pogodbe in pod pogojem, d , v istem podjetju ne bo noben j/avee v dopolnilni blagajni. Če laeba sprejeti v službo nove de-dn?..bodo prišli najprej v poštev dJu ini- Stranki sta se dogovorili. a pospaiih- delo dvsetn na Jugu. da o poveča-v izmen: h tudi z delovno je že zaposlena, se pravi, delovna izmena ne bo v se izmenah zaposli Ve,7—„ na .lugu, u •'e število delavcev. Oledc nadurnega in izrednega dela r^indika.i priznali, da se ga v ja~’etjih lahko poslužijo do najviš-1 J"eja. ki jih določa delovna po-nip a- V primeru, da bi pomanjkanj’ Odurnega dela oviralo napre-Podjetja in nove zaposlitve, se p “0 o tem dogovorili v podjetju, d aV tako sta obo strani priznali v le treba izkoristiti mobilnost dela - S®djetiih na osnovi delovnih polj db in delovnega statuta in priznajo da predstavlja to vprašanje o-2Vnj pogoj za učinkovito storilnost, ^oimiv je tudi dogovor o odpravi delovnih praznikov. Za pet n ||>,i,„||,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, ltll|ll|,llll,,|l,,l,|,„|,| Si K i ti L Lj Od Madrida do Catanzara j^lti najmanj ne čudi, da so mor-Dl ,.v okrutni pokol skupine komu-Vni. h odvetnikov v Madridu tudi italijanski fašisti, ki Preti sodnim preganjanjem l(ayd' teroristične dejavnosti v Padu"’ . ....... v pro- teroristične aatekli v Španijo. Po '*$**V“' lo Španija bila zadnje zatoči- f«4izrk#mnr s0 Se izvriki *adnj!li evropskih fašističnih č|jj"‘"lv na Porltigalskem in v Gr- cj i1"« in nacizma: bivši esesov-biL.Ul’Vaški ustaši, ukrajinski kola-iii , °hlsti, člani franeoske OAS den- 8'- 1u S(* imeli svoje baze, Politično podporo ih kritje. V^fctl so jim zagotovili popolno tuilnus‘ Pred tipalkami pravice iz »o i ,in i>m celo omogočali, da »Uu* "žil* zdaj temu, zdaj druge-4če ^^Podarju, od ameriške obve-Si>i 1e s'užbe do Pinocheta. rCi,1 *i> ko je španski fašistični •hežllr na kocki in se> čeprav sra-1'nžh '° in protislovno, porajajo povratka k demokraciji, ®*0o črni «politični begunci* kr0.°.. hvaležnosti dolgoletnim po-StCf„le lem. Dokazano je že, da so P,. a",° Dclle Chiaic, Salvatorc ®*VisHa *n l*ruS‘ italijanski «ordi-den,Jr* sodelovali pri napadih na tij'®krate. Zato pa so demokra-Su#,„_s'*e tudi zahtevale, naj jih od dosedanjih praznikov so se spora, zumeli, da bodo delavci za delo plačani, kot da bi opravljali izredno delo, brez dodatka za delo ob prazniku: za dva praznična dneva pa bodo delavci, ki bodo delali, dobivali plačo, ki je danes predvidena za praznike, ki padejo na nedeljo. Confindustria in sindikati so v sporazum vključili tudi vprašanje odsotnosti z dela in sklenili, da si bodo skupno prizadevali, da bodo pristojni zdravniki stalno nadzorovali zdravstveno stanje obolelih delavcev. Na to bodo opozorili tudi zdravstvene zavarovalne ustanove. Po podpisu sporazuma je sindikalna federacija izjavila, da so sindikati pripravljeni sodeibvati z vsemi svojimi močmi za premostitev obstoječe gospodarske krize, ki pa je ni mogoče več reševati po starem, načinu, temveč je treba čimprej začeti s preusmeritvijo industrijske proizvodnje, dati pobude za okrepitev kmetijstva in ustvariti pogoje za nove naložbe za večjo zaposlitev. Sindikati dajejo tudi veliko važnost, ostremu boju proti davčnim utajam in večji obdavčitvi srednjih in višjih dohodkov. Odločno pa nasprotujejo splošnemu povišanju alikvot IVA. kar bi v ena ki meri prizadelo družine z nizkimi in družine z visokimi dohodki. Sindikati soglašajo s fiskalizacijo socialnih dajatev v tistih' industrijskih vejali, ki delajo predvsem ze izvoz, in obljubljajo, da bodo nadzorovali, da pri sestavi krajevnih delovnih pogodb in delovnih pogodb v podjetjih ne bo prišlo do izraza povi Sanje prejemkov, ki morajo biti zajamčeni predvsem z draginjsko doklado. Sindikati se bodo tudi zavzeli za večjo storilnost v podjetjih, da se obenem omogoči bolj usitlad-na politika preusmeritve proizvodnje: Tudi Confindustria pozitivno ocenjuje dosežen sporazum, ugotavlja pa, da sirorazum ne zadostuje za premostitev inflacije in primanjkljaja plačilne bilance. V tej zvezi industrijci poudarjajo, da ne podcenjujejo doseženih rezultatov, da pa se bo italijansko gospodarstvo nemoteno razvijalo samo pod pogojem, da se sime menijo delovni stroški. V tem okviru Confindustria daje veliko važnost neposrednim odnosom in dogovorom med socialnimi silami za ureditev delovnih odnosov, priznava pa vladi, da v svoji avtonomiji lahko . sprejme gospodar-sko-politične ukrepe, ki bodo omogočili večjo .kompetitivnost italijanskih proizvodov. Takoj po slovesnosti o umestitvi novega predsednika ustanove CNEL se je predsednik vlade Andreotti najprej sestal s predsednikom Confindustrie Carlijem. ki mu je obrazložil vsebi-doseženih dogovorov s sindikati, nato pa s sindikalnimi predstavniki, katerim je zagotovil, da vlada ne bo sprejela nobenih zakonskih ukrepov glede draginjske doklade. Sindikati so vzeli ]to na znanje in poudarili, da je to zagotovilo velik uspeh delavskih organizacij. Zvečer je imel Andreotti v palači Chigi sestanek z gospodarskimi ministri. s katerimi je proučil sporazum med Confindustrio in sindikati. Današnje posvetovanje pri Andreottiju je hilo ‘v zvezi s prihodnjo vladno sejo, ki bo v petek, na kateri bodo sprejeli nove varčevalne ukrepe za zmanjša nje porabe bencina in mesa. (sl.) i sile T fZova vlada izžene iz države, tudi bilo prav, čeprav j*tn ’ v kolikšni zadregi bi se ver-W Znašli odgovorni funkcionarji ki an*ke varnostne službe S1D, ,l»ti Jtu,rajo v Catanzaru zagovar-W “er so nekaterim omogočili v ‘ajino, da bi ne razkrili o-lov “i m,|anskega in drugih poko-*°k>v **' iih Španija vrnila bi se Pa l.° tešila težke more, v' Italiji ito j' . storili še en korak na poti v i; , sončnega razkritja okoliščin, ttgjs er,h je dozorevala naša «stra-l0ia t.,i,teror'a>>- Italijanska vlada krttn oinstveno priložnost, da kon-ti j “Pomaga Španiji na težki po-4* m?kracije: od Suarezove vla-f»š, «1 z.ahteva vrnitev pobeglih 1« ,Verjetno se jih bo Špani-r*«* otresla, (st.s.) * • delo jutri " ti- liskarji in založniki dan«s pri ministrici za delo Anselmi RIM, 26. — Ministrica za Tina Anselmi je sklicala za dopoldne sestanek i s sindikati skarskih delavcev in založniki Na jutrišnjem sestanku, na katerem se bo ministrica ločeno pogovarjala s sindikati in založniki, namerava ugotoviti, če obstajajo pogoji /.a neposredno posredovanje ministrstva za dosego sporazuma. Kljub sklicanju sestanka nn mini strstvu se bo jutri sestal vsedržav ni odbor tiskarjev dnevnikov ki bo proučil nadaljnje oblike boja za do šego nove delovne pogodbe, RIM, 26. — Po neuradnih podatkih, je primanjkljaj plačilne bilance za leto 1976 dosegel okrog tisoč ipilijard lir To pomeni, da se je ob koncu leta primanjkljaj znatno izboljšal, saj je še oktobra znašal skoraj dva tisoč milijard lir. GOVOR PMDSEDMKA DUŠANA PETROVIČA NA ZVEZNI KONFERENCI SZDLJ Splošni odpor in družbena samozaščita temelja varnosti in neodvisnosti SFRJ Tudi govorice o negotovih perspektivah Jugoslavije spadajo v okvir ustaljenih zunanjih pritiskov na njeno neuvrščeno socialistično smer Predsednik vlade Andreotti in podpredsednik ZDA Mondale pred pogovori v palači Chigi aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiinimiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiniiiiiiu PODPREDSEDNIK ZDA PRISPEL V RIM Pogovori z Andreottijem in Leonejem o italijanskih gospodarskih težavah Mondale je dejal, da bo gospodarska rast v ZDA, Zahodni Nemčiji ip na Japonskem gotovo koristila tudi razvoju gospodarstva v Italiji RTM, 26. —— Po obisku v Bruslju in Bonnu, je podpredsednik ZDA Mondale danes prispel v Rim. Mondale bo jutri odpotoval iz Rima v'London, od koder bo nadaljeval pot v Pariz in po pogovorih s francoskimi državniki nadaljeval pot v Tokio. Na letališču v Rimu je Mondala pozdravil zunanji minister Foriani. Ob prihodu ameriškega podpredsednika so v Rimu sprejeli stroge varnostne ukrepe tako na letališču kot vzdolž poti, po kateri je ameriški gost potoval do palače Chigi, kjer se je najprej sestal z Andreottijem. Takoj nato, sta se sestali na predsedstvu vlade italijanska in ameriška delegacija. Po pogovorih sta se Andreotti^ in Mondale ustavila s časnikarji in povedala o čem so govorili. Predsednik vlade je na kratko pojasnil vsebino srečanja, na katerem so razpravljali predvsem o gospodar-, sketp položaju v Italiji in v ZDA ter ga primerjali s celotnim položajem, v industrializiranih državah. Ameriški podpredsednik pa je pojasnil, da so na pogovoru ugotovili možhosti, ki bodo omogočile Italiji, da se bo okoristila gospodarskega napredka ZDA, ki ga napoveduje novi predsednik Carter. Mondale je pri tem ugotovil, da je italijanska gospodarska kriza odvisna tako od notranjih kot zunanjih razmer. Zato je dejal, da bi morali ukrepi za pospešitev gospodarstva v ZDA, Zahodni Nemčiji in na Japonskem pomagati Italiji, da odpravi svoj primanjkljaj plačilne bilance. Pri tem je pojasnil. da so mu italijanski držav niki obrazložili vladne načrte za izhod iz krize in pomen dogovorov med socialnimi silami o zmanjšanju delovnih stroškov. Omenil je. da bodo ZDA podprle prošnjo Italije za posojilo pri Mednarodnem denarnem skladu in nato dejal, da so se na srečanju delegacij obširno pogovarjali tudi o mednarodnih vprašanjih, ki se nanašajo predvsem na prihodnjo konferenco industrializiranih de-ž.el, na pogajanja med ZDA in Sovjetsko zvezo o omejitvi strateškega orožja, na pogajanja med državami NATO in varšavskega paleta za obojestransko in uravnovešeno zmanjšanje oboroženih sil v srednji Evropi ter na dialog med Severom in Jugom. da se pomaga nerazvitim dr žavam pri krepitvi njihovega gospo darstva. Ameriški podpredsednik se je nato srečal s predsednikom republike Leonejem, s katerim je več kot eno uro prav tako govoril o italijanskii gospodarskih težavah in ugotovil, da Italija, kljub velikim žrtvam italijanskega ljudstva, se ne more sa ma izvlsči iz krize brez podpore prijateljskih in zavezniških držav. Predsednik republike Leone je nato pri- redil gostu kosilo, katerega so se udeležili najvišji predstavniki parlamenta, predsednik vlade, ministri in druge osebnosti, (sl.) Zaradi stavkovnega gibanja tiskarjev na pokrajinski ravni so današnje mednarodne in krajevne vesti morda pomanjkljive. Čitatelje prosimo za razumevanje. Propadel Mancinijev poskus vsiliti novo spremembo politike PSI RIM, 26. — «Zdi se mi, da se je De Martino že umaknil iz manevra in da je sedaj že bliže nam, kot pa Manciniju*, je komentiral član taj-’ ništva Signorile, pristaš Lombardija in levice. Zdi se namreč, da so iz pokrajinskih federacij PSI poslali te dni v Rimu piaz pisem, v katerih se socialisti na bazi razburjajo zaradi ponovnega uvajanja «personalizmov» v strankino življenje. Craxi se zato čuti močnega in verjetno je. da bo na seji vodstva v petek predlagal imenovanje dveh namestnikov tajnika. Sam Mancini je moral, vsaj delno, priznati poraz. V razgovoru za GR 2 je namreč dejal, da so mnogi »slabo tolmačili* njegovo pobudo in da ni nikoli nameraval »raztrgati enotnosti* stranke, je pa takoj dodal, da so »socialisti nezadovoljni* in s tem cikal na način vodenja stranke. »Naša sedanja stališča ne koristijo politiki stranke*, je poudaril Mancini, »ker nismo aktivni.* Glede umika De Martina pa je Mancini rekel: «0čitno je pametnejši od mene. oziroma previdnejši*. Tudi sestanek »disidentov*, ki ga je sklical Mancinijev pristaš Zucca-la, ni obrodil pričakovanih rezultatov. Udeležilo se ga je malo parlamentarcev in samo en član tajništva PSI, Landolfi. Zuccala ■ pa je kljub temu nastopil ostro in izrazil mnenje. da bi socialisti morali »pošteno stresti sedanje politično ravnotežje*, ker se jim »nevtralnost vzdržanja* ne splača. RIM. 26. — Upravni svet RAI. ki mu predseduje socialist Paolo Grassi, je odobril imenovanje Giuseppa Gli-sentija za novega ravnatelja radijske in televizijske ustanove. Glisenti je doslej upravljal podjetje »Rinascente* in je demokristjan. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Zvezna konfe renca socialistične zveze, najbolj množične družbenopolitične organi zacije v Jugoslaviji, je danes raz pravljala o uresničevanju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ter o nalogah svoje organizacije na tem področju. Uvodni referat je imel predsednik SZDLJ Dušan Petrovič. »Naše ljudstvo je odločeno za vsako ceno braniti svojo neodvisnost, samostojnost in pravico do lastne razvojne poti* — je naglasil Petrovič. »V tem je ves pomei. našega sistema splošnega ljudskega odpora. ki ga uspešno uresničujemo. To je v bistvu Titova ideja, ki je dobila vso potrditev v narodnoosvobodilnem boju in pozneje v povojni graditvi.* Po besedah govornika je jugoslovanska notranja trdnost in varnost navzven pomemben dejavnik miru in mednarodne stabilnosti. Kot samoupravna in neuvrščena socialistična država Jugoslavija doniva široko podporo in razumevanje v svetu, vendar je hkrati izpostavljena tudi najrazličnejšim pritiskom. «Priče smo stalnim poskusom — je naglasil Petrovič — da bi z delovanjem iz tujine spodkopali temelje naše samoupravne socialistične družbe in oslabili enotnost naših delovnih ljudi in naših narodov in narodnosti. Svojevrstna oblika pritiska so tudi razne špekulacije o dozdevno negotovi bodočnosti Jugoslavije. Na vse te pritiske odgovarjamo: nihče nima kaj skrbeti o Jugoslaviji, mi sami skrbimo zanjo, in to tako da jo gradimo kot samoupravno socialistično skupnost enakopravnih narodov in narodnosti in da uveljavljamo njeno miroljubno neuvrščeno politiko.* Petrovič je opozoril na dobre rezultate, dosežene v zadnjih letih na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ter pod črtal poseben pomen tega, da splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito razvijajo kot enoten sistem. Sicer pa sami problemi, s katerimi se v sodobnem svetu soočajo države, terjajo, da jih rešujejo na takšen način. »Proti naši državi je bilo in je še precej sovražnih poskusov in načrtov. Agenture sovražnika raznih vrst in barv, ki delujejo iz .tujine, se povezujejo s pro ti-samoupravnimi elementi v državi in računajo nanje kot na rezervo za morebitne resnejše akcije pritiskov in ogrožanja. Naša država je odprta proti svetu, hkrati pa na široko razvija notranje demokratično življenje. Ncčemo se niti zapirati pred drugimi niti zoževati naše demokracije. Prav zato se tudi vsak del naše družbe usposablja za odločno, energično in samoiniciativno nasoro tovanje sleherni obliki ogrožanja.* Sleherni poskus rovarjenj! in izpodkopavanja normalnih tokov sa moupravnega razvoja bo Jugoslavija po Petrovičevih besedah odločno razkrinkala in v njem razkrila predhodnico zunanjega pritiska. V zvezi z nalogami Socialistične zveze je Dušan Petrovič naglasil, da mora ta organizacija vprašanja | obrambe in varnosti obravnavati v najširših družbenih razsežnostih. Zato mora v svoji dejavnosti razvijati odgovoren odnos do vseh vprašanj, ki se nanašajo na varnost in neodvisnost države, njeno notranjo trdnost, ekonomsko in socialno stabilnost, spoštovanje samoupravnih in drugih pravic delovnih ljudi. Petrovič je opozoril, da jugoslovanske varnosti ne ogrožajo samo odkrite diverzije in subverzivna dejavnost, ampak tudi pojavi birokratske samovolje, razne tehnokratske uzurpacije, liberalistično ravnanje, neodgovornost, razsipanje družbene lastnine, gospodarski kriminal in vse drugo, kar je v nasprotju z normami samoupravne družbe. Po uvodnem referatu se je o obravnavanih vprašanjih razvila živahna hazprava, nato pa je zvezna konferenca SZDLJ sprejela še sklep o ustanovitvi in programski zasnovi Radia Jugoslavija ter prevzela pokroviteljstvo nad «filmskimi novostmi*. Sprejeli so tudi pismo predsedniku Titu in v njem med drugim zapisali, da se zavedajo pomena splošnega ljudskega odpora in samozaščite in da bodo storili vse, da bi odločno in dosledno uresničili njegov koncept. VLADO BARABAŠ Zaključen obisk Joshua Nkoma v Jugoslaviji BEOGRAD, 26. - Predsednik afriške ljudske zveze Zimbabveja ZAPU Joshua Nkomo, ki je bil na vabilo Socialistične zveze na obisku v Jugoslaviji, je danes odpotoval iz Beograda. V pogovorih, ki so jih imeli Nkomo in njegovi sodelavci z jugoslovanskimi predstavniki, so izčrpno izmenjali mnenja o razmerah na afriškem jugu. odnosih v osvobodilnem gibanju, razvoju osvobodilnega boja v Zimbabveju in možnosti za dokončno rešitev problemov Zimbabveja. Nkomo je sobesednike nadrobno obvestil o položaju v Zimbabveju, kjer rasistični režim lana Smitha na dejavnost osvobodilnih sil odgovarja s pokoli nedolžnega prebivalstva. Po1 sebno pozornost so v pogovorih namenili prihodnjemu sodelovanju Socialistične zveze in ZAPU ter nadaljnji vsestranski podpori in pomoči temu osvobodilnemu gibanju. V.B. .................... RAZPRAVA V ZBORNICI Resna nesoglasja o predlogih vlade o javnem redu KPI in PSI poudarjata nujnost reforme policije RIM, 26. — Ne moremo reči, da je Andreotti žel veliko uspeha s svojimi predlogi o vzdrževanju javnega reda. kar dokazuje tudi potek parlamentarne debate. Verjetno bo težko uskladiti vsa stališča in do petka (ali sobote) izdelati skupen dokument o tem vprašanju. Andreotti je govoril o »preventivi* in o «represi-ji», toda o prvi zelo megleno in splošno, o drugi pa celo preveč podrobno. Stališča, ki so prišla do izraza v zbornici, lahko razdelimo približno tako: liberalci podpirajo demokr-ščansko zahtevo po zaostritvi repre sije. medtem ko socialisti, komunisti in demoproletarci poudarjajo predvsem družbenogospodarsko ozdravljanje in samozaščito, ki naj vključi čim večje sodelovanje ljudstva. »NasprotujetVio zaostritvi kazni*, je dejal Occhetto (KPI). »ker se nam zdi, da bi ne ustrašile nikogar, oziroma celo spodbujali bi k večji krutosti zločincev*, Occhetto je tu mislil, na primer, na dosmrtno ječo za ugrabitelje, saj bi tako bili kaznova. ni enako, kot če bi ugrabljeno osebo usmrtili. »Čemu ne zaostrimo raje ....................................................mi.umu.i....... VEČ KOT DESET TISOČ LJUDI V OSEDT KILOMETROV DOLGEM SPREVODU Veličasten pogreb ubitih odvetnikov v Madridu Domnevajo, da so v pokol vpleteni tudi nekateri italijanski fašisti MADRID, 26. - Vse kaže, da so v pokol skupine odvetnikov sindikalne centrale »Comisiones obreras* vmešani tudi nekateri italijanski fašisti, katerim je v Francovih časih Španija nudila zatočišče, Imen oseb, proti katerim so uperjeni sumi, niso objavili,, vendar je znano, da živi v Španiji prava italijanska »fašistična kolonija*, ki jo vodi Stefa-no Delle Chieie in v kateri ne manjka fašističnih teroristov, ki so se sami ah s pomočjo nekaterih članov varnostne službe SID preselili v o-kolico Madrida, na varno. Vsekakor pa si je odgovornost za pokol komunističnih odvetnikov prevzela organizacija »Alianca antico-munista apostolica* (AAA), za katero mnogi menijo, da je »oborožena roka* skupine «Vojščakov Kristusa kralja*, znani po pokolih v baskovskih pokrajinah. V španskem glavnem mestu vlada navidezen in vsiljen mir. Civilni guverner pokrajine je oklical posebno stanje, dal je zastražiti stanovanja političnih osebnosti in okrepiti policijsko stražo na ulicah. Boje se novih nasilnih dejanj, ki naj bi prisilili vojsko, da okliče izjemno stanje v državi in ukine še redke demokratične svoboščine, v katerih je Španija dihala zadnje mesece. Predsednik vlade Adolfo Sua-rez je odpovedal napovedano poto vanje v dežele Bližnjega vzhoda, da bi od blizu nadzoroval položaj. Dokaz zrelosti in hladne krvi so vsekakor pokazali madridski demokrati, ki so pospremili na zadnji poti tri ubite odvetnike, člane KP Španije. Pogreba se je udeležilo nad deset tisoč ljudi, ki,so napolnili osem kilometrov dolgo pot od sodne palače do pokopališča. Tu so pokopali odvetnike Ibaneza, Ordaza in Pereza Del Arca. Na čelu pogrebnega sprevoda so korakali vidni voditelji vseh demokratičnih španskih strank ter izvršni odbor komunistične partije v polni sestavi. Pred tem je San-tiago Carrillo izdal poziv vsem demokratom in članom partije še posebej, naj ohranijo mirno kri in naj ne dajejo razloga za izzivanje. Presenetljivo in presunljivo je bilo, ko je ogromna množica v popolni tišini korakala dobri dve uri za krstami ubitih tovarišev. Policija, ki jo je vlada poslala, naj zastraži grob, se sprevodu ni približala, ker je komunistična partija organizirala svojo strogo rediteljsko službo, ki je vzorno vzdrževala red in jo j'e množica poslušala. Reditelji so nosili na rokavih rdeč trak' s Srpom in kladivom, simbolorp KPŠ. V Madridu in Bilbau, kakor tudi v Barceloni, Valencii in drugih večjih španskih mestih so zabeležili več spontanih stavk po tovarnah. Kot so pojasnili sindikalisti, je šlo za samogibne protestne akcije, ven dar pa tri sindikalne centrale, upa števajoč posebno stanje napetosti, nočejo oklicati splošne stavke V Madridu so se sicer pojavili letaki s pozivom k splošni stavki, vendar so verjetno delo provokatorjev. Zdravstveno stanje ranjenih od vetnikov (fašistična skupina jih je ubila pet, štiri pa ranila) se izbolj suje, vendar sta dva še vedno v življenjski nevarnosti. V komi pa je dijak Francisco Jose Galera Que rada, ki ga je policija ranila v ponedeljek, med demonstracijami za amnestijo. Na koncu naj omenimo še, da se za možnost, da so v madridskem pokolu vpleteni tudi italijanski fašisti, zanimajo tudi florentinski in drugi sodniki, ki raziskujejo okoliščine umora sodnika Occorsia. (st.s.) ZADNJA VEST Izjemni ukrepi španske vlade MADRID, 26. — Španska vlada je prejela vrst« izrednih ukrepov, da bi obrzdala pojave terorizma in na- silja. Začasno Je prepovedala vse javne manifestacije z motivacijo, da bi ne prišlo do novih incidentov. Napovedala je revizijo pravil o ro-šenju orožja, mediem ko policijo pooblašča, da izvede preiskave in aretacije brez sodnega dovoljenja. Španska vlada je tudi sklenila izgon iz države vseh tujcev, ki so kakorkoli povezani z dejavnostjo ekstremističnih skupin ali vpleteni v prevratniške uačrte. Odložen ali odpovedan «vrh» parlamentarnih skupin o gospodarstvu RIM. 26. — Zelo verjetno je, da bo »vrh* med parlamentarnimi skupinami o gospodarstvu odložen ali da ga sploh ne bo. O tem se vztrajno govori potem ko so se sindikati in »Confindustria* dogovorili o ceni delovne sile. Mnogi so namreč mnenja, da bi »vrh* moral biti posvečen prav tem vprašanjem. Poleg tega pa so republikanci sporočili, da dogovora ne odobravajo. To je sporočil tajnik PRI Biasini demokrščanskemu načelniku Piccoliju. Sestalo se bo tudi re publikansko vodstvo in sklepalo o tem, ali naj še dalje podpira vlado. nadzorstva nad bančnimi računi, odpravimo poslovno 'ljnost ih odkrijemo kanale, ki pri .o Švice vključujejo denar odkupnin v mednarodni bančni sistem? Stvari bi tako šli do dna in odkrili ljudi, ki ugrabitve manevrirajo od daleč*. Jhvni nered je sredstvo, ki se ga poslužujejo reakcionarne sile, ki bi rade dokazale, da Italiji ni mogeče vladati, je zaključil Occhetto. Kaj predlaga torej KPI? Jetniško reformo, izboljšanje življenjskih pogojev jetniških paznikov, delne spre-m.mbe postopnikov. ki naj omogočajo odpravo grmade manjših s činih procesov. Nadalje posodobljenje policije, ki ne sme bit- več prd-vržena vojaški disciplini, pač pa naj se ji prizna pravica do sindika’ne organizacije in boljših ekonomskih pogojev Podobna stališča zagovarjajo tudi socialisti. Načelnik skupine PSI Balzamo je najprej obtežil nekatere dele državnega apargla. da se prepuščijo toku ali celo onemogočajo reden potek sodnih preiskav s prikrivanjem dokazov in objektivnim podaljševanjem dela sodnikov. »Policija ni več tista, ki se je nekoč načelno borila proti ,.levim prevratnikom", saj odklanja preteklost čiste represije delavskega gibanja in si sama postavlja cilj sindikalne organizacije ter reforme.* Balzamo je nato ožigosal dejstvo da obstajajo zapori, iz katerih je zelo lahko pobegniti in kamor redno spravljajo posebno nevarne elemente in teroriste, kot če bi hoteli, da se dalje sejejo teror m nered. Samo če se lotimo vprašanja pri družini, šoli in delu. skratka, če ustvarimo boljšo, pravičnejšo družbo, bomo lahko rekli, da smo zajamčili družbehi red. »Vse ostalo je le izguba časa* je poudaril Balzamo. Nasprotnega mnenja je bil demokristjan Mario Segni. ki je dejal, da je treba zaostriti kazni in da je treba zagotoviti, da bodo kazni tudi nagle. Segni je zagovarjal jetnišniško reformo vendar je bil mnenja, da je »prehitela čase*. Na skrajni desnici, kot običajno, Almirante. ki je zahteval ponovno u-vedbo smrtne kazni, češ da se je poslužujejo vse omikane države Na koncu naj omenimo še. da se le redki strinjajo s predlogom predsednika vlade, naj bi za zunanjo stražo jetnišnic uporabljali oddelke vojske, saj bi to ustvarilo nevaren precedens. CANDIDA CLRZI RIM. 26. — Na posebni slovesnosti v Vili Lubin, na kateri so bili navzoči predsednik republike, predsednik vlade in druge državne osebnosti, so umestili nov svet tn novega predsednika ustanove CNEL. Ob umestitvi je predsednik vlade spregovoril o pomenu Vsedržavnega odbora za gospodarstvo in delo ter izrazil željo, da bi v najkrajšem času obnovil svoje delovanje v korist državnega gospodarstva. TRŽAŠKI DNEVNIK DANES ZARADI ZAOSTRITVE NEVZDRŽNEGA POLOŽAJA / . * f Delavstvo podjetja «Calza Bloch» bo manifestiralo po mestnih ulicah Pridružila se jim bodo predstavništva drugih kategorij ■ Danes srečanje sindikalnih predstavnikov z deželnim odbornikom la industrijo, jutri pa srečanje z ministrom Donat ■ Cattinom Uslužbenci tržaškega obrata Calza Sloch bodo danes ponovno manifestirali po rnestnih ulicah, da bi na ta način opozorili širšo javnost na nevzdržen položaj v tovarni, ki se vleče že dobrih deset mesecev in za katerega še vedno, kljub številnim posegom, zahtevam, prošnjam in pro. testom, še ni videti ustreznega iz-hod&. Istočasno bo današnja manifestacija ponoven poziv deželnim in vladnim oblastem, naj končno izpolnijo svoje obveznosti in zagotovijo rešitev tega perečega problema. Sklep je izšel na delavski skupščini, ki je bila predvčerajšnjim, potem ko so delavske zahteve še enkrat naletele na gluha ušesa in ko se je tudi zadnji poskus, da bi si zagotovili podaljšanje začasnega nadaljevanja proizvodnje v režimu nadzorovane uprave, izjalovil. Stečajni sodnik je namreč odklonil to zahtevo. kar dejansko pomeni, da so postali odpusti iz službe s 15. januarjem grenka stvarnost. To tudi pome. ni. da nimajcj več dopolnilne blagajne, namesto nje pa prejemajo odškodnino za brezposelnost, ki pa znaša le 85 odstotkov njihove plače. V teh pogojih je odslej prisiljeno živeti 538 delavcev, oziroma delavk, ker je bila pač v podjetju zaposlena v glavnem ženska delovna silai Tem se bodo med današnjim protestnim sorevodom po mestnih ulicah pridružila predstavništva drugih delavskih strok ter jim s tem izrazila svojo solidarnost. Sprevod bo krenil ob 9. uri s Trga Goldoni. Delavski svet podjetja je poleg tržaškega delavskega gibanja pozval tudi krajevne uprave in politične sile naj nadaljujejo in pospešijo solidarnostno akcijo, ki se je vse te mesece enotno odražala v dejavnosti pokrajinskega solidarnostnega odbora. Skupno je treba skratka napeti vse sile, da se prepreči nova brezposelnost in prekinitev proizvodnje, ki predstavlja tudi hud udarec za gospodarski razvoj mesta. Danes je v programu srečanje sindikalnih predstavnikov z deželnim odbornikom za industrijo, za jutri pa je predvideno novo srečanje v Rimu V podporo delavcev štirih obratov Calza Bloch je predvidena tudi za prihodnji teden vrsta manifestacij. Sindikalna zveza tekstilnega sektorja je napovedala splošno stavko te kategorije v štirih pokrajinah, kjer so obrati podjetja, z osrednjo manifestacijo v Milanu. V ponedeljek irr tttfek pa prireja omenjena zveza širše zasedanje v Mantovi, na katerem iiodo razpravljali o problemih tekstilne proizvodnje ter posebej o problemih Calza Bloch ter se dogovorili za morebitno splošno stavko v podporo delavstvu podjetja v stečaju. Barca v nedeljo na zborovanju KPI V nedeljo, 30. januarja, ob 10.30 bo v dvorani v Ul. Madonnina javno zborovanje o gospodarskih problemih, na katerem bo govoril član vsedržavne ga vodstva KPI posl. Luciano Barca. Zborovanje, ki ga prireja tržaška federacija partije, nosi naslov: »Pobude komunistov v boju proti inflaciji in v korist delavstva ter splošnega razvoja države*. poslitve, kot med delavstvom podjetij, ki so zašla v krizo, med katerimi ACLI navaja Bloch, Dreher, Vetrobel, CMI in Gaslini. ACLI izraža svojo solidarnost delavcem v boju za ohranitev delovnih mest, o-benem pa ocenjuje zadržanje vodstev nekaterih podjet;j kot neodgovorno «ki meji, v primeru Dreherja, na izsiljevanje in na provokacijo*. Ob koicj ACLI naglasa, da je mogoče sedaiijo krizo premostiti samo z organskimi ukrepi, ki bi omogočili razvoj Trsta tudi upoštevajoč nove možnosti, ki jih nudi osimski sporazum. je deželna uprava odločila za ta korak upoštevajoč dejstvo, da je nedavna anketa v Italiji pokazala, da kar 90% osnovnošolskih otrok boleha za paramorfizmom, se pravi za fizičnimi malformacijami. Pouk telesne vzgoje bodo ponekod uvedli še v letošnjem letu, s prihodnjim šolskim letom pa naj bi bil pouk obvezen na vseh osnovnih šolah. Otroci bodo telovadili kar v učilnicah — kolikor seveda ne bodo imeli na razpolago telovadnice. NA POBUDO DEŽELNE UPRAVE Odslej pouk telovadbe na vseh osnovnih šolah Deželna uprava namerava prihodnje šolsko leto uvesti pouk telovadbe na vseh osnovnih šolah Furlanije -Julijske k-ajine. Načrt za uresničitev pobude so že predložili ministrstvu za javno vzgojo. Vest je včeraj sporočil pristojni odbornik Ber-toli na seji tretje komisije, ki se je sestala pod vodstvom predsednika Danes v Kulturnem domu začetek simpozija SLORI Danes popoldne ob 15.30 se v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu začenja simpozij Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) o sociogo-spodarskih in prostorskih problemih Slovencev v Italiji. Prireditelji so poskrbeli za simultano prevajanje vseh referatov iz slovenščine v italijanščino in obratno. Današnji program obsega šest refe ratov in razpravo. Simpozij se bo nadaljeval jutri popoldne ter v soboto dopoldne in popoldne, ko bo. skupno na vrsti še 11 referatov z razpravo. NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA Za župana miljske občine izvoljen Willer Bordon Gastone Millo odstopil zaradi drugih važnih obveznosti Bordon poudaril obvezo za uveljavitev pravic Slovencev SPD «Tabor» z Opčin je imelo sinoči občni zbor Prosvetno društvo «Tabor» z Opčin, ki stopa letos v deseto leto svojega delovanja, je imelo sinoči svoj redni občni zbor, na katerem je pregledalo nadvse uspešno in plodno dejavnost v pretekli sezoni, začrtalo smernice za nadalnje delo ter pomladilo svoj odbor. Po po"očilih predsednice Stanke Hrovatinove, tajnika Viktorja Sosiča in referentov za posamezne društvene odseke ter izčrpni razpravi, je občni zbor sprejel resolucijo, v kateri pozdravlja osimski sporazum, k.i je sad miroljubne politike in volje po nadaljnji krepitvi sodelovanja med obema državama, kar je zlasti v interesu prebivalstva, ld živi ob meji. Ob ugotavljanju, da so nazadnjaške sile pogostokrat izkoriščale odprta vprašanja državne meje za spletke, katerih cilj je bil oviranje dobrega sosedstva med obema državama ,in sožitja med tu živečim prebivalstvom, opozarja resolucija tudi na odprta vprašanja slovenske narodnostne skupnosti in poziva vse demokratične politične sile, naj store, kar je potrebno, da bo čimprej sprejet ustrezni zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Podrobneje bomo o sinočnjem občnem iboru še poročali. Vitaleja. Bertoli je pojasnil, da se ZAČETEK PROCESA NA TRŽAŠKI PRETURI Novi in bivši župan Osem tovarnarjev na zatožni klopi zaradi onesnaženja pri Sv. Soboti Dramatično pričevanje prizadetega prebivalstva o posledicah uhajanja dima in praha iz štirih industrijskih obratov - Danes bodo pričali izvedenci Dokument ACLI o gospodarski krizi Pokrajinska sekcija združenja AC LI je izdala tiskovno poročilo, v katerem obravnava težko gospodarsko stanje v Italiji in posledice, ki jih ta kriza prinaša tržaškim delavcem. Tudi v Trstu narašča brezposelnost, tako med mladino, ki ne najde za- IHiHUMiMttMIMIIIIIlMMHIIMIIIMIIIIIimiHIMMIlUllllimtnMHIIIIIIIUtlllHiiilMlMMIIIIIMHlilMIlIDMilMIIMHM Zadnje slovo od dr. R. Marca Včeraj se je pred tržaškim pre-torjem dr. Bidolijem začel proces zaradi onesnaženja okolja pri Sv. Soboti. Preiskavo je 20. marca 1975 sprožila skupina jrebivalcev tiste mestne četrti s prijavo sodišču, v kateri so opozorili, da je stanje nevzdržno zaradi smrada, onesnaženega zraka in umazanije, ki se nabira po ulicah. Izvor tega onesnaženja so pripisali nekaterim industrijskim o-bratom, ki delujejo v neposredni bližini Sv. Sobote. Tako je pretor dr. Bidoli poslal obvestila o sodneTri postopku petim industrijskim podjetjem, oziroma njihovim pravnim zastopnikom: gre za železarno Italsi-der, za jeklarno Orion, za tovarno katramskih izdelkov Panfili, za cementarno Italcementi in za družbo SASPI, ki upravlja upepeljevalnik smeti na Pantelejmunu. Ob koncu preiskave je pretor Bidoli ugotovil, da ni mogoče pripisati nobene odgovornosti železarni Italsider. ki je u-krenila vse potrebno, da je omejila onesnaženje, na .zatožno klop pa je poslal pravne zastopnike podjetja Panfili Lea Paschija, Pilada de Gua-rinija in Artura Zancana, zastopnike podjetja Orion Duilia Bruseschija, Alda Mulasa in Romana Martellaoi-ja, odgovornega ravnatelja upepelje-valnika Gianfranca Corniolija in bivšega di-ektorja tržaškega obrata Italcementi Giulia Battagiona ter jih obtožil, da so z industrijsko proizvodnjo povzročili onesnaženje. Proces se je začel včeraj dopoldne pred polno sodno dvorano: razpravi so namreč sledili številni prebivalci Sv. Sobote, dvajset pa se jih je prijavilo kot zasebne stranke. 'Natrpan je bil tudi prostor za odvetnike, saj so obtoženci imenovali sedem zagovornikov, štirje odvetniki pa zastopajo zasebne stranke. Po uvodnih zahtevah zagovornikov, ki so oporekali pravici prebivalcev, da se pri- javijo kot zasebne stranke in ugovarjali veljavnosti nekaterih aktov (vse te zahteve je pretor Bidoli zavrnil) se je začelo zasliševanje sedmih obtožencev; Bruseschi se namreč zaradi bolezni ni predstavil sodniku. Vsi obtoženci so odklonili odgovornost. Kar zadeva podjetje Panfili so dejali, da tovarna deluje že od leta 1895 in da res povzroča smrad, vendar ne zastruplja okolja in ga ne onesnažuje s prahom, kot trdi obtožnica. Upravitelji podjetja Orion so dejali, da Ve podjetje trudi, da bi čimbolj izpopolnilo filtfirne naprave, vendar modema tehnologija še ni dovolj izpopolnjena. Za družbo SA SPI je Cofnioli dejal, da upepelje-valrek deluje popolnoma v skladu z normami in da skozi dimnik ne uhajajo poleg dima tudi nedogoreli koščki raznega materiala, končno pa je Battagion izjavil, da zagotavljajo filtrirne naprave v Italcementi 99,8-odstotno depuracijo zraka. Povsem, drugačne pa so bile izjave številnih prič. Pretor je zaslišal približno 30 prebivalcev Sv. Sobote, ki so podali v bistvu iste odgovore. Vsi so se strinjali z ugotovitvijo, da je stanje neznosno. Gost dim daje človeku vtis, da živi v večni megli; dpši ga in stalno je zagrljen, naj1-hujše pa je seveda poleti, ko onesnaženi zrak sili človeka k bruhanju, prebivalci čutijo stalen glavobol in v oči jih peče. Nekatere priče so celo izjavile, da so njihovi otroci kmalu po preselitvi na tisto področje zboleli za alergično astmo. K temu pa je treba dodati številne druge nevšečnosti, ki jih povzroča onesnaženje: vse področje je včasih pokrito s tanko plastjo prahu, ki je ponekod bel, drugod rdečkast, siv ali črn. Tako je Sergio Brandolin iz Ul. Racheli 12 dejal, da je pred nekaj dnevi, ko je navsezgodaj pogledal skozi okno, mislil, da je snežilo, ker je bila ulica pokrita s tanko plastjo belega prahu'. Ob vlažnem vremenu pa se ta prah strdi in povzroči veliko škodo na poslopjih in na parkiranih avtomobilih; odstranijo ga lahko samo s klesanjem. Te okoliščine sta potrdila tudi dva mestna redarja in poveljnik škedenjske karabinjerske postaje marešalo Scala-brin. , Včeraj so pričali tudi trije funkcionarji medicine dela, zdravnika Col-lareta in Ferri ter inženir Laureni. Pomembno je bilo predvsem pričevanje zdravnikov, ki sta opozorila na nenavadno vrsto obolelosti za si-likozo; 65 odstotkov primerov pripisujejo raznleram v industrijskih o-bratih, preostale primere pa okoliščinam izven industrijskih obratov, ki pa jih povzroča industrijsko onesnaženje. Ob koncu sta prjčala še dva uslužbenca upepeljevalnika, ki sta zatrdila, da upepeljevalnik ne povzroča onesnaženja, nakar so razpravo prekinili. Danes ob 16. uri bo na vrsti zaslišanje izvedencev in govori zastopnikov prizadetih strank, jutri pa bodo govorili zagovorniki. Velika množica ljudi, zlasti iz* Vrst slovenskega gospodarskega, javnega in šolskega življenja, ki je včeraj dopoldne spremila na zadnji poti pok. cir. Rudolfa Marca, je bila zgovoren dokaz, kako je bil pokojnik med tržaškimi Slovenci, ne-glede na politično prepričanje, cenjen in spoštovan. Pogrebni sprevod se Je najprej iz mrtvašnice glavne bolnišnice odvil po običajni poti, svojci in večje število ožjih pokojnikovih prijateljev ter prijateljev njegove družine, pa so krsto s pokojnikovim taruplom pospremili na pokopališče pri Sv. Ani. Tu se je ob odprtem grobu poslovil od pokojnika njegov politični somišljenik dr. Boris San- cin, ki je prikazal dr. Rudojfa Marca kot narodnega delavca od njegove- svetoivanske mladosti do po slednjih let njegovega javnega udejstvovanja ter njegove zasluge v raznih organizacijah in odborih, zlasti v Slovenskem dobrodelnem društvu, kateremu je bil duša. Govornik je poudaril; da bo za njim ostal lep spomin tudi zaradi njegovega odprtega značaja in strpnosti do vseh. • Drevi ob 20. uri se bo v Ul. Ko-lonja 30 sestala rajonska konzulta za Kolonjo in škorkljo. Razpravljali bodo o univerzitetnih gradnjah, o prostem času in izkoriščanju struktur zavoda Palutan. iz prve svetovne vojne. Bile so vzidane v steno, ki so jo delavci podrli. Izvedenci policije, ki so jih odstranili, zatrjujejo, da so granate kljub svoji starosti še v dobrem stanju.# Hudo ranjen moški iz Gropade Na glavni cesti blizu openskega strelišča je avtomobilist sinoči podrl 47-lri^Jnnja Jeluši^iz^roM; de 68. Njegovo stanje je zaradi u-darca v glavo želo resno in adrav niki so si pridržali prognozo. Ntev društva in zveze, Sori i 0 pr' organiziranju proslave tw,?vale- Poleg tega je odbor raz-v av*jal še o vrsti drugih aktualnih prašanj, poudaril potrebo po enot-, ni šolskem okraju za vse sloven-i. ® šole v Italiji in opozoril na o-n[tey slovenskih radijskih oddaj ' ®kviru RAI, ki so prikrajšale slo-aske poslušalce in radijske naroč-Pa • Za ve<5erne programe. Istočasno Vertlv k'*a poudarjena potreba po u-®obi slovenskega televizijskega pro-liš’ a' Končno je odbor zavzel sta-p .e v zvezi s sovražnim pisanjem Resorskega dnevnika; v tem smislu odklanja zlonamerno tolmačeno Primorskega dnevnika glede relacije Sveta slovenskih organizacij . osimskem sporazumu med Italijo „ Jugoslavijo, ker tako tolmačenje i*i °“8°varja ne duhu in ne vsebini nt!ave- Stališče SSO je jasno izraže-besedah «... pozdravljamo po-0lSj del sporazuma, s katerim ^.državi dokončno urejujeta vpra-orin 6 davnih meja ih medsebojnih ^hosov». Za SSO je osimski spora-Kotovo dejstvo in vprašanje ra-k?cije je samo še stvar formalizma'i^ortas'ekh ki jih je odbor SSO ske * V resoluc‘ji Slede gospodar-jjKa dela sporazuma, se tičejo sa-*ki l?/ac'je industrijske proste cone, bič • 'abko pomenila nacionalno u-fw, ^nJe slovenske narodne skupnosti Krasu z odtujitvijo slovenske zem- lje po novih naseljencih*. Ta grožnja je še vedno živa in nihče, ne na eni ne na drugi strani meje, je ni ne z besedami ne z dejanji odpravil. V PORTOROŽU Tradicionalni seminar za profesorje in dijake šol s poukom v italijanščini V Portorožu so tudi letos organizirali tradicionalni seminar italijanskega jezika in kulture za profesorje in dijake srednjih šol koprskega in bujskega področja s poukom v italijanščini. Tokrat je na vrsti že šestnajstič. Predavanja se vrstijo že ves teden, sodelujejo pa številni ugledni profesorji univerzitetnih ustanov sosednje republike. Naj navedemo nekaj zanimivih tem: Avant- gardna smer v sodobni italijanski literaturi, Raziskave sodobnega likovnega izraza, Iskanje izhodov iz ekonomskih kriz v prestrukturiranju proizvodnje in potrošnje, Uporaba členov in predlogov. Umetnost in tehnika v filmski montaži, Psihodi-daktični problemi v osnovnih in srednjih šolah, Psiholingvistika dvojezičnosti in Najnovejše študije odporniškega gibanja v Italiji. Seminar ima tudi tokrat častnega gosta. To je ravnatelj rehabilitacijskega centra bolnišnice v Le-gnanu prof. Eugenio Travaini, ki je tudi ugledni književnik, saj je med drugim napisal tudi romana «11 ven-to in testa* in «La mala caritš*. L, O. Kot smo že poročali, se bo jutri zvečer sestal goriški občinski svet. Na dnevnem redu imajo zelo važno vprašanje odobritve načrta za gradnjo tovornega postajališča na Jere-mitišču. Stvar bo brez dvoma vzbudila precej polemik v občinskem svetu, kjer se sredinske stranke odločno zavzemajo za čim hitrejšo odobritev načrta, kot ga je po navodilu občinskega odbora izdelalo neko milansko podjetje. Stališče sedanjega odbora je prišlo na dan še enkrat na sestanku zastopnikov občine s krajevno konzulto v štandrpžu prejšnji teden, kjer je odbornik za javna deta Zucalli jasno povedal, da ni moč načrtov spreminjati in da bodo pričeli z deli ne da bi se ozirali na proteste prizadetih. Podobna stališča zagovarjajo socialdemokratski in demokristjanski zastopniki tudi ,v razširjenem odboru trgovinske zbornice, kjer zahtevajo finančno podporo za takojšnji odkup potrebnega zemljišča. Tudi na zadnjem občnem zboru konzorcija za industrijsko cono je dosedanji predsednik Bianco-ni’povedal, kam meri njegova politična stran. Drugače pa gledajo na stvar v slovenskih in naprednih krogih. Kot je znano je občinska konzulta za slovenska vprašanja izdelala dokument o tem vprašanju in o njem seznanila vse demokratične stranke v Gorici. Konzulta se v teh dneh ponovno sestaja z zastopstvi političnih strank, potem ko se je prejšnji teden sestala z njimi in jim predočila potrebe slovenskega šolstva. Jasno stališče o tem vprašanju je zavzelo pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti, ki_je v ponedeljek razpravljalo o tovornem postajališču. Tajništvo SSk odločno nasprotuje predvideni lokaciji tega objekta, za katerega bi morali žrtvovati samo Štandrežci, t.j. Slovenci. Tajništvo SSk podpira stališča konzulte za slovenska vprašanja, ki je pripravila primerne novq stvarne predloge. SSk vabi politične in gospodarske sile, ki jih zanima slovenska problematika, da ta stališča v celoti podpro. V ta namen je tajništvo SSk poslalo pokrajinskima federacijama KPI in PSI pismo, s katerim predlaga, da bi svetovalci teh dveh strank v goriškem občinskem svetu jutri zvečer podprli svetovalce SSk, ki bodo predlagali, da se diskusija in sklepanje o tovornem postajališču preneseta na kasnejši čas, in sicer iz več razlogov; v teku je revizija regulacijskega načrta, ki mora nujno u-poštevati tudi ta problem; realizaciji postajališča na predlaganem ozemlju bi predstavljala izredno'škodo za vso slovensko manjšino; kon-zCtita za sloVerikka vprašanja v goriški občini, ki je problem poglobila, je zavzela negativno stališče do lokacije in predlagala boljšo rešitev. Kot smo izvedeli, bosta danes zvečer sestanka komunistične in socialistične skupine v goriškem občinskem svetu. Brez dvoma bodo, poleg drugih točk, preučili tudi predlog Slovenske skupnosti. Omenimo še, da so na omenjenem sestanku tajništva SSk izrazili solidarnost s tajnikom NSKS Filipom Waraschem, ki ga je avstrijska sodna oblast aretirala. ločitve je namreč prišlo potem, ko je tržiški pretor, obsodil župana zaradi kršenja zakona v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja. Solidarnost PSI z županom Blasuttijem Solidarnost z ronšk m županom Albertom Blasuttijem (KPI), ki je bil obsojen od tržiškega sodnika na leto dni prepovedi izvrševanja svpje funkcije, so izrazili občinski upravitelji socialistične st-anke, ki so se sestali v nedeljo v Gorici. Sestanek je vodil referent za krajevne uprave v posoški federaciji PSI Del Ben. Preučili so položaj v krajevnih u-pravah na Goriškem. Stališče sindikatov do poviška cene bencina V zvezi z napovedjo o povišanju cene bencina proste cone je pokrajinska sindikalna federacija izdala tiskovno poročilo, v katerem odobrava zaključke, ki so bili izneseni na zadnji seji razširjenega odbora trgovinske zbornice. Sridikat se strinja tudi z zmanjšanjem cene goriva za tovornjake. Sindikat tudi poziva, da se sredstva, pridobljena s povišanjem cene bencina, uporabijo v korist krajevnega gospodarstva ter za zagotovitev delovnih mest. Zaradi nujnih del na železniški progi pri štandrežu bodo Ulico Tri-vigiano zaprli za ves promet od 7.30 v ponedeljek 31. januarja, do 17. ure v torek 1. februarja t.l. Ulica bo zaprta ker bo prepovedan prehod na prehodu čez železniško progo. Predavanje geologov o potresnem področju Na sedežu furlanskega filološkega društva v Ul. Bellini 3 bo jutri zvečer, ob 20.30, na pobudo društva naturalistov «A. Comel* okrogla miza o potresu v Furlaniji. Sodelovala bo. sta geologa prof. Franco Giorgetti s tržaške univerze in inž. Miro Koršič, ravnatelj deželne geološke službe. Vodil bo geolog prof. A. Vec-chia. Prikazali bodo tudi diaijozitive. Na povabilo goriškega župana De Simoneja so se v torek na županstvu sestali predsedniki rajonskih skupščin. Na srečanju sta bila prisotna tudi občinski odbornik za decentralizacijo M. Cefarin in odbornik za finance Ciuffarin. Namen tega srečanja je bil, da občina, preden odobri proračun za leto 1977, seznani »predstavnike rajonskih skupščin s finančnim poslovanjem, z dohodki in izdatki, ki se iz leta v leto večajo. Župan De Simone je prisotne seznanil s težavnim finančnim položajem, v katerem se nahaja tudi go-riška občina. Zaradi tega je postala uresničitev ciljev, ki so si jih postavili v korist goriške skupnosti, zelo težavna, saj je za redno poslovanje občine zmanjkalo denarja. De Simone je med drugim omenil, da se občinska uprava nahaja v precejšnjih težavah zaradi pomanjkanja osebja, na razpolago pa nimajo dovolj finančnih sredstevs da bi v službo vzeli novo. Podrobno analizo finančnega stanja je podal odbornik Ciuffarin, ki je omenil tudi prednostno lestvico del, ki jih bo občinska uprava čimprej uresničila. Ob koncu pa je predsednikom predlagal, naj nasveti prispevajo, da bi občina na najboljši način upo-abila denar, ki ga ima na razpolago. liiniiiliiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiitiiiiiiiiriiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V SERIJI POSVEČENI UMETNIŠKIM VODNJAKOM Znamka s Pacassijevim vodnjakom v decembru na italijanskih poštah Doslej smo imeli znamke s solkanskim mostom (pošta Slovenskega primorja), z Edvardom Rusjanom, Simonom Gregorčičem in Ivanom Pregljem (vsi pošta SFRJ) in z zemljevidom naše dežele (pošta SFRJ) žal nam je, toda gornje trditve v zvezi z našim dnevnikom nas ponovno silijo, da postavimo piko na i. Ko smo komentirali nastopno resolucijo Sveta slovenskih organizacij, smo označili za nesprejemljivo tisto stališče SSO, ki je bilo zapopadeno v delu stavka, ki se glasi: «Končno zahtevamo ponovno preučitev gospodarskega dela osimskih sporazumov. ..», ker — taka je naša ocena tudi danes — se taka zahteva istoveti s stališčem desničarskih in iredentističnih sil, ki bi hotele z izsilje-njem «ponovnega preučevanja» preprečiti ratifikacijo celotnega osimskega sporazuma z njegovim političnim delom vred. Naša ocena bi seveda bila drugačna, če bi citiranemu stavku ali sploh v resoluciji sledilo vsaj še pojasnilo, da se zahteva nanaša na čas po ratifikaciji, kar bi bilo nekaj drugega. Toda tega pojasnila v resoluciji ni bilo. Značilno pa je, da prav ta inkriminirani stavek v gornjem tiskovnem poročilu SSO ni več citiran, pač pa so citirani drugi, čeprav drugače povezani, h katerim nismo imeli nobenih pripomb. Če ta comissis» pomeni, da se sedaj odbor SSO gornji zahtevi odpoveduje, potem ocenjujemo to kot hvalevredno spoznanje, da je bila tako formulirana zahteva zgrešena in v nasprotju z interesi tudi slovenskega prebivalstva. Torej nobeno tsovražno pisanje» pač pa le — po naši sodbi — nujno potrebna ugotovitev in kritika1 ki je sodeč po gornjem tiskovnem poročilu SSO le vplivala na popravljeno stališče. Navsezadnje ni greh zmotiti se, pač pa je greh v zmoti vztrajati. V ostalem bo Primorski dnevnik, kolikor bo obveščen, poročal o delovanju SSO, zlasti kadar bo to delovanje odražalo globalni interes slovenske narodnostne skupnosti. mm 8ANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S P A." TRST - LjLICA F. FJLZITO - (“S? BVddB TEČAJI VALUT V MILANU DNE 26.1.1977 Ameriški dolar: debeli 882,50 drobni 845,— Funt šterling 1513.— Švicarski frank 347,— Francoski frank 176,50 Belgijski frank 23,25 Nemška marka 361,25 Avstrijski šiling 51.— Kanadski dolar 845,- Holandski florint S45.— Danska krona 145.— švedska krona 202.— Norveška krona 162.— Drahma: debeli 20.— drobni 20.— Dinar: debeli 43.- drobni 43.- MENJALNICA vseh tujih valut KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1 VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEI. J96-3UI Viale XX Scttcmhre št. 16/111 • Na oglasni deski šolskega skrbništva so objavljenje lestvice učiteljev, ki želijo služijo v pošolskem pouku. Župan Maiani podal ostavko Tržiški župan Maiani je podal o-stavko s svojega mesta. Včeraj zjutraj je namreč to odločitev, ki so jo sprejeli na torkovem sestanku občin, skega odbora, posredoval goriškemu prefektu Barassu. V zvezi z odstopom občinskega odbora bo jutri zvečer ob 18. uri v dvorani Roma v Tržiču javna skupščina, ki sta jo pripravila mestni tajništvi PSI in KPI, na kateri Bodo obrazložili, zakaj je prišlo do te odločitve tržiškega občinskega odbora. Solidarnost z županom Blasuttijem Združenje demokratičnih občin bo na glavnem trgu v Ronkah za nedeljo pripravilo solidarnostno manifestacijo z dosedanjim ronškim županom Blasuttijem, ki je od goriškega prefekta dobil pismo o prepovedi o-pravljanja javnih funkcij. Do te od- la vrsto znamk s krajevnimi in folklornimi motivi* Na eni je bil solkanski železniški most, čeprav ni takrat spadal v okvir področja, ki so ga upravljale jugoslovanske čete. Znamko so izdali v raznih barvah in raznih vrednostih. V kasnejših letih pa je uprava jugoslovanske pošte izdala, v počastitev priključitve Slovenskega primorja in Istre Jugoslaviji dve znamki z zemljevidom vse dežele. 'Tu sta logično tudi Gorica in Trst. pa čeprav nista prišla v meje SFRJ. Pristni Goričan Edvard Rusjan pa je upodobljen s svojim letalom na jugoslovanski znamki, ki je posvečena prvim letalskim poletom nad Beogradom. Znano je, da je Rusjan (njegovi sorodniki žive še danes v Gorici) vršil polete nad Gorico, letališče je bilo na Velikih Rojcah, kasneje pa je letel tudi v drugih krajih Slovenije in šel je tudi v Beograd. Na jugoslovanskih znamkah sta I bila upodobljena tudi pesnik Simon j Gregorčič, ki ga Goričani upravičeno imamo za svojega, saj je precejšnji del svojega življenja preživel v našem mestu ali v njegovi neposredni okolici in pisatelj Ivan Pregelj, ki je doma s Tolminskega. Sicer pa so bili na jugoslovanskih znamkah upodobljeni številni umetniki, ki so občasno delali ali živeli tudi v Gorici. O tem bodo sicer podrobneje razpravljali na sejah rajonskih skupščin, ko bodo predstavniki občinske uprave seznanili vse člane z letošnjim proračunom. Predvideva se torej. da bodo skupščine v naslednjih tednih večkrat zasedale, saj bodo poleg običajnega dela, ki zadeva vprašanja krajevnega značaja, zasedala še dvakrat; prvič, da bi se seznanile s finančnim položajem občine, drugič (v nekaterih konzultah so take seje že imeli), da bi z inž. Costo razpravljali o regulacijskem načrtu. Danes v Krminu proces proti Gradniku Pred okrajnim sodiščem v Krminu se bo danes zagovarjal Gradimir Gradnik s Plešivega. Obtožujejo ga, da je lansko leto, na dan volitev, na volišču agitiral za Slovensko skupnost in s tem prekršil volilni zakon. Sodišču ga je prijavil karabinjerski podčasmk in po dolgotrajnem odlašanju bo Gradimir Gradnik, predsednik sveta Slovenske skupnosti za Goriško, danes sedel na zatožno klop. Med tem časom je njegova stranka in tudi tisk zavzel stališče do tega procesa, ki ima namen škodovati splošnim slovenskim interesom v krminski občilu, kje- so Slovenci pokazali v zadnjih letih večje zanimanje za prosvetno življenje kot v preteklosti. Povečanje dejavnosti, ki je tudi posledica izboljšanega vzdušja ob meji, nekaterim očitr.o ni šlo v račun, zato je do prijave tudi prišlo. Slovenska javnost je prepričam, da bo tudi sodna oblast u-poštevala svobodno izražene težnje Slovencev v občini Krmin, da se i-dentificirajo kot narodnostna skupnost, in da bodo — podobno kot so ravnali z Izidorjem Predanom v Vidmu — Gradimirja Gradnika o-prostili. Drevi predavanje v Mladinskem krožku V prostorih Mladinskega centra, Svetogorska cesta 84, bo drevi ob 20.30 na pobudo Mladinskega krožka zanimivo predavanje o petovelj-skem procesu. Predaval bo odv. Nereo Battello, branilec enega od šestih obtožencev na nedavnem procesu v Trstu. Bo Pacassijev vodnjak na Travniku dobil svoje mesto na znamki? Pred koncem leta, v prvih dneh letošnjega decembra, bo italijanska poštna uprava dala v promet tri znamke, na katerih -bodo upodobljeni vodnjaki, ki stoje v raznih krajih države. Med temi je tudi Pacassijev vodnjak na Travniku v Gorici. S tem bo prvič goriški spomenik na poštni znamki. Ne smemo sicer pričakovati, da bo znamka grafično nekaj izrednega. Podobna bo znamkam z vodnjaki, ki izhajajo že nekaj let v Italiji, in ki so bile predmet kritike filatelistov in vseh, ki se z znamkami in pošto ukvarjajo. Kritike letijo zlasti na izbiro tem in tudi na to, da so si znamke že nekaj let podobne. Vse tri znamke imajo >enako nominalno vrednost, one, ki so izšle lani decembra, so imele vrednost 170 lir vsaka. Najbrž bo ista vrednost tudi za tri znamke, ki bodo izšle letos decembra, seveda če ne pride prej do poviškov poštnih tarif. Vest o znamki z goriškim motivom je bila objavljena v programu osrednje direkcije pošt in tele- grafov, vendarle pa nihče ne ve, niti na goriški pošti, niti v Rimu, za kateri Pacassijev vodnjak gre. Pozanimali smo se na pristojnih mestih in dobili smo... pravzaprav nismo dobili odgovora. Sklepamo, da gre za Pacassijev vodnjak na Travniku in ne za tistega, ki je ohranjen v parku palače Attems. Goriški motivi sicer niso novi na znamkah. Pred letom in pol dni je v italijanski seriji treh znamk posvečeni pravljicam bila ena znamka, delo goriške dijakinje Marzie Fabro s srednje šole «Virgilio». Vsako leto razpiše italijanska poštna uprava natečaj za izdelavo znamk med dijaki nižjih srednjih šol in nagrado pol milijona lir je leta 1975 dobila omenjena dijakinja, njena risba pa je bila prikazana na znamki v milijonih primerkov. Bogatejša je žetev jugoslovanskih znamk. V prvih povojnih letih je jugoslovanska vojaška uprava v Istri in Slovenskem primorju izda- ..............................................mirni« Izobraževalno-prosvetna snovanja v Ukvah in utrinki iz njihovega vsakdana Ukve s svojimi 400 prebivalci živijo te-mesece svoje idilično življenje, kakršno prinaša zima s svojo debelo snežno odejo. Domačini, povečini kmetje, nimajo v tem času, ko opravijo živino in uredijo hlev, kdo ve kakšnih opravkov. Starejši posedajo v gostilni in so v vsakem trenutku pripravljeni na pogovor. «Bo še kaj snega, kaj pravite?* «Ga bo ja, saj ima kam padati,* se hitro odreže ta najbolj zgovoren. ■Ukve so najbolj kompaktna slovenska vas v Kanalski dolini. Zaradi oddaljenosti od večjih središč so prebivalci ohranili domačo govorico, ki jo čujete v vsaki hiši, na cesti, v gostilni. Maša in pridige so v slovenščini. Župnik Mario Garjup poučuje dvakrat na teden v šoli ve- rouk v slovenščini. Poleg pevskega zbora Planinka, ki ima za seboj večletno uspešno nastopanje doma, v Gorici in Trstu ter v Sloveniji, nameravajo v Ukvah ustanoviti kulturno društvo. Poimenovali ga bodo po hribu Lepi vrh, ki,je nad vasjo, poleg hriba Kuk, čez katerega je speljana meja z Avstrijo. Svoj sedež si bo kulturno društvo uredilo v hiši, ki je last soseske. V zgornjih nadstropjih je namreč nekaj prostih sob. ki so primerne za društveno delovanje. Že poldrugo leto se v vasi ukvarjajo s to mislijo in jo bodo bržčas tudi uresničili, če se bodo njihova prizadevanj" od -prave strani oplemenitila s toplino solidarnostne akcije. Le-te so v Ukvah sila potrebni. Potres ni razmajal sa mo šole, ampak je stregel po življenju .tudi stanovanjskim hišam Njegovi sledovi so vidni na vsakem koraku. Nekaj hiš so morali celo podpreti s trami, da se niso sesule. Te hiše so prazne, stanovalci pa so se izselili. Kako so zanje rešili sta novanjsko stisko, o tem bi ne mogli povedati nič določenega. Pač pa smo izvedeli, da so Avstrijci že zbrali denar za novo poslopje osnovne šole, Pokazali so svojo solidarnost, kot so jo pokazali v več primerih na potresnem področju. Včasih za? res, včasih pa tudi v nekoliko operetnem tonu, kot se je, denimo, dogodilo v Ukvah, kjer so avstrijske oblasti darovale star gasilski avto. Za odpravljanje posledic potresa, ali pa zaradi širjenja vpliva izza Kuka? V Štandrežu skupščina bivših partizanov V soboto zvečer so se v Domu Andrej Budal v štandrežu zbrali nekdanji partizani, da bi razpravljali o vprašanjih, ki neposredno zanimajo njihovo vsedržavno organizacijo ter ocenili sedanji družbe-no-politični položaj v državi. Osrednja točka je bilo poročilo podpredsednika pokrajinskega odbora Ladija Dornika, ki je orisal smernice, ki so se izluščile na nedavnem vsedržavnem kongresu VZ PI-ANPI v Firencah. Dornik je med drugim povedal, da je kongres soglasno sprejel predlog deželnih delegatov po vsesplošni podpori boju- slovenskih partizanov, oziroma naši narodnostni skupnosti za uveljavitev njene enakopravnosti z večinskim narodom. Stanko Marušič, predsednik domače sekcije, je uvodoma nakazal smernice za bodoče delo ter dolžnosti članov, ki morajo čuvati pridobitve iz NOB. Na skupščini je bil prisoten tudi odgovoren za slovenske sekcije VZPI-ANPI v pokrajinskem odboru Avgust Lenardič. Po poročilu Danila Nanuta, ki v vaškem odboru odgovarja za postavitev spomenika padlim štan-dreškim borcem, so izvolili zastopnike v pripravljam odbor, ki bo skrbel za uresničitev nalog, ki so si jih postavili, pred šestimi leti v podporo katerih so zbrali šeststo podpisov. V odbor so bili izvoljeni Stanko Marušič, Danilo Marušič, Milan Pelicon in Vilma Brajnik-Corva. Ob koncu so se domenili za akcijo zbiranja prispevkov za postavitev domačega spomenika. d n Drevi v Novi Gorici nastop Drame ii Ljubljane V okviru soriškega srečanja malih odrov 77 bo drevi, ob 20. uri, v solkanskem gledališču nastopilo Slovensko narodno gledališče Drama iz Ljubljane z delom Rudija Kosmača, Mirana Herzoga in Primoža *Moje izbe*. Na sporedu je tudi Večer samogovorov Ivana Cankarja v izved bi Rudija Kosmača. Upokojenec umrl za posledicami padca v stanovanju V goriški bolnišnici je v torek zve. čer zaradi posledic padca v stanovanju preminil 77-letni upokojenec Marino Piemonti, Ul. Pola 17. Upokojenec se je v svojem stanovanju poško. val 4. januarja letos. Takoj po nesreči so ga zaradi hudih poškodb odpeljali" v Videmsko bolnišnico. Pred tednom dni se je njegovo stanje delno izboljšalo in so ga zato pripeljali v Gorico. Njegovo stanje se je ponovno poslabšalo in je v torek izdihnil. Prosveta n-evi oo iu. uri se v sejui s-oi Doma Andrej Budal v Štandrežu sestane odbor prosvetnega društva «0-ton Župančič*. Odborniki, ki so bili izvoljeni na občnem zboru, ki je bil prejšnji teden, si bodo porazdelili odgovornosti v odboru. Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 «La lunga notte di Entebbe*. H. Berger in L. Bleir. Barvni film. CORSO 17.15—22.00 «11 signor Robinson*. P. Villaggio in Z. Araya. Barvni film. MODERNISSIMo 17.00-22.00 «Todo modo*. G. M. Volonte in M. Melato. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. CENTRALE 16,30-21.30 «Valdez il mezzosangue*, J. Ireland. Barvni film. VITTORIA 17.00 - 22.00 »Stamping ground*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 «Taxi dri-ver*. Barvni film. PRINCIPE 17.30— 22.00 «La guardia bianca*. Barvni film. Nova Gorica in okolica SOČA »Umazana Mary - Nori Lary>, ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Abott in Costello iščeta Frankeštajna*. ameriški film ot| 18.00 in 20.00. DESKLE »Peklenska stolpnica*, ameriški film ob 19 30 Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE; Fabiano Dan« ion, Alberto Frisulli, Elisa Butti gnon, Eilisa Politti, Roberto Lam berti, Alessandro Zuppichini, Va lentina Delfabro. UMRLI SO: 71-letna upokojenki Clara Pavesi, 85-letni kmet Luig Ercole Gri, 83-letni upokojenec Giu seppe Pian. 67-letna upokojenki Maria Brandolin, 89-letna gospodi nja Maria Visintin Vd. Vinzi. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ!) Danes ves dan in ponoči ja i Tržiču dežurna lekarna S ant’Antonie Ulica Romana, tel. 40-497. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldirn Koru Verdi 57 tel. 2879. PRED JUTRIŠNJIM KONCERTOM V DVORANI NEMŠKEGA INŠTITUTA Ansambel «Acezantes» in njegov program Člani zagrebškega ansambla, ki bo jutri nastopil v Trstu. Kaj glasba še lahko pove? Namreč ljubitelju glasbe, ki je še vezan v spone tradicije in se je doslej le bežno srečal z avantgardnimi smermi v glasbi. Morda bo našel vsaj del odgovora na koncertu zagrebškega ansambla Acezantes — Centra za nove tendence, ki bo jutri, v petek. 28. t.m.. v dvorani Nemškega kulturnega instituta (Ul. Coroneo št. ,15). Sicer bi koncert zagrebških glas: benikov prej označili kot iskanje novih zvokovnih možnosti, katerega rezultat pa utegne poleg navdušenega priznanja vzbuditi tudi negodovanje. Umetniškemu vodji Ace/.antesa Dubravku Detoniju nikakor ne moremo oporekati, da se je pri iskanju tudi dokaj neformalnih odgovorov na vprašanje o bistvu glasbe. zvoka itd. potrudil doseči tudi prepričljive glasbene momente. Skupino sestavlja pet glasbenikov: Giovanni Cavallin (klarinet in blok flavta), Dubravko Detoni (klavir), Fred Došek (električne orgle in celesta), Veronika Kovačič (glas in gib) in Daniel Thune (viola, tuba in tamtam). »Acezantes* je nastal kot skupina umetnikov, ki jih vežejo škupni pogledi na glasbeno umetnost. Začel je delovati I. 1971 v tesnem sodelovanju z zagrebškim Glasbenim bienalom. Je to specifična skupina, ki se vključuje v nekatere smeri novih evropskih tendenc in v svojih stvaritvah povezuje različne medije komuniciranja ter tako oblikuje poseben tip novega glasbenega gledališča: koncertant-na sodobna, včasih tudi stara srednjeveška glasba je spojemi z nizom likovnih in gledaliških elementov, pri čemer igrajo pomembno vlogo svetloba, gib, igra in pantomima ter niz drugih vizualnih in akustičnih medijev. Spored sestavljajo naslednja dela: Katavazija (Anonimus). k1 predstavlja collage — studio makedonske glasbe iz srednjega veka. Ta duhovna glasba je bila tedaj oblikovana pod vplivom bizantinske glasbene tradicije. Detoni je to glasbeno tkivo transformiral z zvoki sedanjosti, tako da ga je nadgradil s fragmenti zvočne okolice naših dni. La voix de silence (Detoni) .je študija o rojstvu zvoka, o njegovem nastajanju pod gladino čiste slišnosti in o njegovi postopni o-predelitvi z lastno rastjo. Študija s ■ svojo lapidarno resnobo označuje neko asketsko slovesnost, ki naj služi kot načrtno približevanje k novim raziskovanjem v zvočnosti. Barasou (Sakač) je skladba, na- pisana na tekst srednjeveške francoske poezije — «Balade o podganah in miših*, ki predstavlja v njej angleško in francosko vojno. Zvok seveda pripada občutljivosti današnjega dne. Kič - variacije (kolektivna skladba ansambla) je kolektivna glasbena kreacija, zasnovana predvsem ironično; citiranje zaporedij znanega, celo preveč znanega, glasbeni fragmenti vodijo do neke vrste «|-eductio ad aijsurdum*. tako da »lepos- postane skoraj nevzdržno, medtem ko čudni zvoki in hrup nenadoma postanejo skoraj »lepi*. Pravljica (Detoni) je zaporedje kratkih stavkov, ki so meditacija na verz iz Macbethovega zadnjega govora »življenje je le pravljica*; zaporedje čudnih, groznih, nenavadnih, grozljivih, čarobnih stanj v odnosu človeka do njegove žive in nežive okolice. Leta 1973 je delo na mednarodnem tekmovanju «Pre-mio Italia* zasedlo drugo mesto. Poleg imenovanih del domačih avtorjev sta na sporedu še: Manica madre italijanskega skladatelja Giuseppa Chiarija. delo, ki je bilo prvič izvedeno na festivalu »Musikprotocoll* v Gradcu in So no - ro avstrijskega skladatelja Helmuta Ederja, to je skladba, ki jo je avstrijski Radio posebej naročil za skupino Acezantes in so jo prvič izvajali v Salzburgu 1 1975. Koncert Acezantesa organizirata Glasbena matica in Nemški kulturni institut v Trstu. V ZVEZI Z REFORMO NA RAI-TV V ITALIJI Preteklost in Trst A Težko je pisati taka občasna razmišljanja o programih radia VTrst A* po reformi, tudi. zato, ker nam v glavnem ostanejo v spominu oddaje, do katerih smo imeli kritičen odnos. Morda bi bilo prav, da damo tudi nekaj splošnih ocen o načinu, kako je bil program sestavljen. Tu se napi pa vsiljuje prva misel. O vsebini oziroma usmeritvah (ne mislimo na politične usmeritve, pač pa vsebinske) ni kdove kako jasne slike. Največ nam morda povejo «gesla*, pod katerimi delujejo posamezni NIP, se pravi delovne skupine, ki jim je poverjena zamisel in realizacija programov. Tako je prvi NIP (koordinator prof. Pavle Merku) prejel geslo '(dom in izročila», drugi dnevni NIP (koordinator Marij Maver) geslo «za mlade,) in tretji NIP (popoldanski, koordinator dr. Zorko Harej) sdelo in kultura». Iz branja okvirnega trimesečnega programa imamo občutek, da je bilo pri izbiri tematike za posamezne pasove oddaj preveč usmerjanja v preteklost: izročila, zgodovina, leposlovje... skratka, aktualnosti je premalo, čeprav vemo. da naša manjšinska skupnost ne živi samo od spominov na preteklost. Seveda je prav, če se tudi preteklost (liki, leposlovna dela, izročila) obujajo v radijski oddajah, vendar v razmeroma manjši meri, kot doslej. O KVALIFIKACIJSKI STRUKTURI DELAVCEV V SLOV. INDUSTRIJI Ostale republike so SR Slovenijo prehitele Zaposlovanje je eden od osnovr nih problemov, s katerimi se srečujejo kreatorji ekonomske politike, ne glede na dani sistem. Medtem ko je bil za klasično obdobje kapitalizma značilen le profitni motiv, je sedaj tudi v državah. kjer še vedno prednjači privatni kapital v tej ali oni obliki. prisoten vpliv sindikalnih gibanj, pa tudi samega vmešavanja države, ki jo skrbi tudi socialna stran zaposlovanja. V Jugoslaviji. kjer mora delovni človek predstavljati začetek in konec vseh problemov, pa je ta socialna stran še tem bolj poudarjena. Seveda pa je zaposlovanje preko vsake meje povsem neekonomsko upravičeno, kar se končno pokaže v slabem poslovanju organizacij in nizki dinamiki produktivnosti dela. V letih do gospodarske reforme 19C5- leta-,je tekel proces zaposlovanja izrazito ekstenzivno, ukrepi v tem letu in kasneje pa so pripeljali do smotrnejšega zaposlovanja delovne sile. Hkrati s tem pa se je povečevala tudi migracija delovne sile v države Zahodne Evrope, vendar smo to smatrali le kot začasno delo v tujini. Že nekaj let traja namreč obraten proces. Delavci se vračajo v domovino, zato pa je potreben poseben program vključevanja teh delavcev v proizvodni proces in pa zadostno število delovnih mest, O številu zaposlenih po posameznih dejavnostih teče v slovenskem prostoru čestokrat razprava, vendar je pri tem še posebnega pomena, kakšna .je struktura te delovne sile. Torej obstaja vprašanje kvalificiranosti zaposlenih, Vsako delovno mesto zahteva ka- •••mimiiiiiMiiiiiMliiiitiniiiiiiittiMltiiiiiiitimiiiiiiiiiiMiiiiiiitiHifiiiiitliiiiiJiiiittiitHiliiillimiiiiiiiimiMM Iz umetnostnih galerij MONIKA MULLER-LEIBL V NEMŠKEM INŠTITUTU v globini na zelenem grebenu. Slu karka doseže prepesnitev pokrajine in bitij v mnogih delih že skrajnost oblikovnih niej, ko njihovo doživetje postane že povsem slikarsko izražanje v rahlih barvnih lisah in v utripu njihovega notranjega napona, kar pa dosledno vodi do močnega izločevanja vsega, kar ni. bistveno. Akvarelno rahla barvnost v odtenkih in v ostrini razblinjajoča se formalna enostavnost sta značilna elementa za njeno grafiko, ki je v sedanji razvojni stopnji gotovo dosegla nameravani cilj, pa tudi. popolnost v čaranju tajinstve-ne tišine in širokega diha prirode. Se pa glede tega močno razlikujejo veliki akvareli, ki prikazujejo motive iz Sirije in Grčije.1 V teh se kaže krepkejša sila. Če si natančneje ogledamo še liste, ki prikazujejo živali, liste v posebni mapi, potem moramo priznati, da je Miil-lerjeva nadarjena, hkrati pa zelo tvorna in disciplinirana slikarka, pa čeprav je njena pot še kratka, saj je v razmeroma kratkem času uspešno opravila začrtano pol. MILKO BAMBIČ V teh dneh se moremo srečati z deli več slikarjev nemške narodnost:i; ki trenutno razstavljajo kar v treh tržaških galerijah. O dveh razstavah smo že nekaj brali, vendar menimo, da je razstava v tržaškem Nemškem inštitutu najbolj zanimiva in to zaradi obsežnosti del. kot tudi zaradi dejstva, da je avtor večbarvnih uje-dank in akvarelov še mlada Monika Miiller leibl, ki ustvarja na relaciji Miinchen-Kbln, a tudi zelo rada potuje. Mlada umetnica je razstavljala veliko po Nemčiji, pa tudi že v Beogradu, Damasku in na Kanarskih otokih. Prvič se dogaja, da razstava v Nemškem inštitutu zavzema večji prostor kot po navadi in s pomičnimi panoji prehaja že v veliko knjižnico. Na teh panojih visi precejšen del večbarvnih jedkanic. Tisti stalni problem vseh grafikov — umetnost in tehnika — gonilni a hkrati razdiralni sili sodobne grafike — se pri Miillerjevi posrečeno združujeta v skladno sožitje, ki nam odkriva prefinjeno žensko tenkočutnost do tajinstvene, že mistične prirode. Razumljivo je torej, da iz premnogih listov njenih pokrajin skoraj občutno pronica neka svojevrstna nadstvar-nost. ki jo ponekod preriva že kar abstrakten videz. Slednje se kaže še posebej v delih, v katera sli karka ne vnaša živih bitij. Ta pa so bolj prividi, kot pa otipljiva stvarnost. Izstopajoče značilne so v tem jedkanice z naslovi »Veliki ptič*, kjer se le ta v višini razblinja v nekak temen oblak, nadalje »L jubimca*. »Dvoje s konjem», »Gore*, še posebej pa v grafičnem listu «Počivajoča», kjer komaj opazimo golo le malo osvetljeno telo REKA, 26. — Opatijskega festivala jugoslovanske popevke letos ne bo. Tako so sklenili v vodstvu jugoslovanske radiotelevizije. kjer je bilo tudi sklenjeno, da se Jugoslavija letos ne bo u-deležila evropskega tekmovanja v lahki glasbi, ki ga organizira evrovizija. Opatijski festival jugoslovanske popevke se je začel pred kakimi dvajstimi leti in je doslej dal nekaj dobrih del. veliko pa je imel tudi slab>h rezultatov. Sedaj so sklenili, da si bodo do jeseni o-mislili kaj novega. der s povsem določenim profilom izobrazbe, kar se čedalje bolj stopnjuje, vzporedno s tehničnim napredkom, saj se delovna opravila specializirajo. Industrija, ki na sedanji stopnji razvoja zapo-sljuje največ delovne sile, je dosegla določeno avtomatiziranost proizvodnega procesa, čeprav je tudi ži na tej stopnji značilno, c!a je s tem delavec postal preveč odtujen sam sebi, kakor tudi proizvodu, ki je končni cilj. tega procesa. Znani so poizkusi nekaterih avtomobilskih tovarn, ki preizkušajo nov način dela, to je ne več tekoči trak, ampak delo v delovnih skupinah, kjer opravila niso več monotona, s tem pa delavec najde tudi večje zadovoljstvo po opravljenem delu. Dejstvo je namreč, da avtomatiziranost dela zahteva čedalje- bolj kvalificirano delovno silo. ne pa priliv zgolj priučenih, kakor je bila praksa do nedavnega. Slovenska industrija zaposluje kar 45 odstotkov vseh delavcev ki so zaposleni v družbenem sektorju, pri tem pa daje tudi primeren delež v ustvarjenem družbenem produktu slovenske republike. Prav zato je tudi izredno zanimiva njena struktura zaposlenega osebja, saj le-ta lahko v veliki meri razjasni marsikateri rezultat, hkrati pa omogoča vpogled v bolj kompleksne relacije. Delež delavcev, ki so kvalificirani, oziroma tistih s visoko in višjo izobrazbo, je še posebno pomemben, saj ti predstavljajo tisto gonilno silo, ki omogoča napredek v konkurenčnem boju. Prav na tem področju pa se je, slovepska industrija očitno u-spavala, saj zavzema v primerjavi med vsemi republikami zadnje mesto. Takšen položaj je delno posledica tradicionalnosti v slovenski industriji, saj je industrija skoro vseh ostalih republik novejša. Po drugi strani pa je slovenska industrija tudi predelovalnega značaja. Kljub vsemu pa sam delež 3,3 odstotka kadrov z višjo in visoko izobrazbo, kolikor jih slovenska industrija zaposluje, kliče na spremembe, ki pa bodo morale biti čim hitrejše in uspešnejše. Udeležbe oziroma deleža visokokvalificiranih kadrov v posameznih industrijskih panogah ne smemo gledati in analizirati pavšalno, saj je jamo, da že sam značaj v nekaterih vejah prisiljuje na zaposlovanje povsem določenih profilov. Izjemno ilustrativen primer je proizvodnja električne energije, ki zaradi visoke avtomatiziranosti zaposluje res visoko kadrovsko sestavo. Drugi vpliv, ki v premajhni meri vzpodbuja zaposlovanje strokovnjakov v industriji, je neugodna starostna struktura strojev. S tem v zvezi je njihova dotrajanost in možnost preproste priučit-ve manj kvalificiranih kacro.v za delo z njimi. Zamenjava ali rekonstrukcija v čim širšem obsegu pa bo nedvomno tudi ena izmed najpomembnejših nalog v prihodnje, kar bo tudi samo po sebi prisililo industrijske organizacije k bolj skrbnemu zaposlovanju kvalificirane delovne sile, Prestrukturiranje industrijske dejavnosti v Sloveniji, ki je ena izmed najpomembnejših nalog, kakor jih postavlja tekoči srednjeročni plan, vključuje vse te cilje kot izjemno pomembne. Podatek, ki nam pove, da 460 industrijskih organizacij v predlanskem letu ni zaposlovalo niti enega delavca z visoko izobrazbo, terja takojšnjo akcijo in to akcijo, ki bo preprečila nadaljnji odliv kadrov z visoko izobrazbo v ostale gospodarske in negospodarske dejavnosti in privabila v industrijo zlasti delavce z tehnično izobrazbo, ter jim hkrati omogočila delo. ki bo razvijalo inventivno dejavnost. K. B. S POTI PO BLIŽNJI ISTRI LE ŠTERNA IMA OTROŠKI VRTEC Vanj se steka otroead iz vse okolice Šterna šteje kakih 70 prebivalcev. In čeprav leži ob cesti Buje-Oprtalj, sredi doline, ki je spomladi in poleti zelo lepa zaradi zlatih žitnih polj in zelenih pašnikov, ni prav nič Causio. Pecci, Grazia-Sal Antognoni (Benetti), Pulici (C. Piot, Gerets, Renquin, iCooIr’ \7VanT.De Daele .(Meeuws), a” P61, Elst, Courant (Ve-Coeck, Wellens. STRvt™ Linemay«- (Avstrija) * 7r v 24- min. Graziani 85 m- mai- Meuuws (avtogol), v n, Piot iz enajstmetrovke. ^LEDALCEV: 20.000. tekin^’ ~ DanaSnja prijateljska jerePrezentar|cama Itali-priia, 7^’sije, .je jasno dokazala, da . J Oljska srečanja niso zanimiva fralce ®eda*ce ^ n'*-i za same i- ^“gornetaSi obeh ekip so namreč PočaL?4®0*10 igrali in Se posebno dewni Mi Belgijci, ki so se v razigrali le v drugem polčasu, jeva0 "^ajkrat ogrožali Castellini-bj Bilo pa je premalo, da J8detet° Upali na zma®°- Sv°i edin' izpn=-.s° gaslje namreč dosegli je rs > metrovke. Zanimivo je. da Ur^^lHnija premagal prav vra-r gostov Piot. °d tekme so gotovo imeli «az-jenn*' ki so igrali s krepko pomla-so ,P°stavo. Mladi nogometaši, ki graln*at zamenjali standardne i-vtis so hoteli zapustiti najboljši Nerivin v tom s° tudi delno uspeli. Vrsj-L011?0 najboljši v italijanskih ie bil branilec Juventusa fclHCANJE veleslalom za sp Plavje mlade Pelenove | daCppNf MONTANA, 26. - Mla-a j. rrjne Pelen je nepričakovano, Za tjh en° zmagala v veleslaiomu ki, bor za prihodnje štiriletje. Uvodnim poročilom je sledila bogata in plod na diskusija, v kateri so1 nakazali smernice bodočega dela s čimvečjo uveljavitev odbojke. Za predsednika OZS je bil potrjen Bruno Thaler, kot so v glavnem izvršni odbor in drugi organi ostali nespremenjeni. Občnega zbora sta se na izrecno vabilo udeležila tudi podpredsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Valter Mokor in odbornik za odbojko pri ZSŠDI Boris Simoneta, ki je v svojem nagovoru izrazil željo, da bi se medsebojni stiki med obema organizacijama še popestrili in da bi uve dli še nove oblike sodelovanja. Do prvih takih dogovorov je’ pri- šlo že neposredno po zaključku ob čnega zbora, ko je OZS povabila, da se čez teden dni udeležita treningov najboljših mladincev iz Slovenije tudi po en zastopnik, oziroma zastopnica in trener iz zamejstva. čimnrej bo prišlo do medsebojnega odbojkarskega srečanja med izbranimi ekipami šolske mladine do 14. leta starosti s Trže škega oziroma Goriškega in iz Slovenije. Končno naj omenimo, da je predsednik OZS ob tej priložnosti izročil posebno priznanje, ki ga je za športne zasluge ZSŠDI dodeiil Odbojkaški Savez Jugoslavije ob 50-letnici organizirane odbojke v Jugoslaviji. — bs — ' »»,- V* i Derbi 2. nogometne amaterske lige v Križu se je zaključil z zasluženo zmago proscškega Primorja, ki je odpravil domačo Vesno z 2:0. Na sliki: posnetek te tekme Pismo uredništvu Dobili smo s prošnjo za objavo. V nedeljskem PD smo prebrali članek, podpisan BS, o dejavnosti «Devinčanov» in o njihovem sreča-ju s slavnim Stenmarkom. Presenetilo nas je v tem članku nekaj misli. Najprej neresnična izjava, češ da naš klub ne goji alpskega smučanja, in nato namig, da ima «Sci Club 70» sedež v naši občini. Kar nas je najbolj presenetilo, je, da PD in pisec dajeta javno priznanje tej organizaciji. Če so ti slovenski starši res prepričani, da SK Devin ne goji alpskega smučanja, potem bi lahko svoje otroke vpisali v druga slovenska smučarska društva. Kot je znano, posveča SPDT tej penogi veliko pozornost in nudi vsem tekmovalcem izkaznice FISI. Mogoče pa je imenitnejše biti član italijanskega društva! Javnosti naj obrazložimo, da so cilji SK Devin glede članov jasni. Ne moreš bili istočasno član dveh različnih društev, ki gojita isto športno panogo. Za odpadnike in športne janičarje v našem klubu ni prostora. Poleg tega dodajamo, da se ko nja in osla istočasno ne da jahati Čas bo pa povedal, kdo je na oslu ...""............................................................................................>■'»>.................................................................................................................................................................. NOGOMET V 3. AMATERSKI LICI Primorec prvi, Gaja druga Oba naša zastopnika bosta v prihodnjem kolu igrala v gosteh Kras je trenutno še vodno na zadnjem mostu z borimi tremi točkami bilaT ,7. kram. Pelenova je i>° ...HI četrto mesto se je uvrsti- doVe 5°lj*a od favoritinje Morero 0clii{n‘c za tri stotinke sekunde. Na Italijanka Claudia Giordani. i ^ f7°mbinaciji je slavila Švicar I Pr6li '®ova Prt’d Avstrijko Maser -stejn°v° in zastopnico iz Liechten-a Hanni Wenzel. 1 ir?*n* red veleslaloma: 2 (Fr.) I 3' 50rerod (švi.) ! -t: mr.ral ^r.) 5. Sl?rdani («•) (ZRN) 7 £^<>net ( i vČferer (Av.) * nen*el (Liech.) ]„ ^chmeister (ZRN) 12. >Per (ZDA) 15. (Švi.) 2n )>ll (Av.) SnT>er (It.) 86”P(; 86"69 87”25 87”40 88*03 88”16 88"33 88”92 89”32 89"49 89”81 90”98 9) "40 Montecario Cpr| Q1 Po peti etapi ral!yja Monte-' tt"na • Vfdno v°di Italijan Sandro tos dri> na avtomobilu lancia stra- 1 ?a*asna lestvica: 1 ^na , --‘.ari (Italija) T°"ia strah s an (Finska) 1.19*31” arth 3, And abm ^dreut (Francija) < ,!at abarth fia?Chuelli dtaltja) 5 oat abarth (Francija) po 2*45’’ renault po 5’00” po 5*40” ^bčni zbor *veze Slovenije ^Oven^10^0 ie Odbojkarska zveza la l.,1 I® imela redni občni zbor, liaifaj. rern so prisotni delegati ana-m j1,, delovanje in uspehe v zad-stirih letih ter izvolili novi od- V okviru nogometnega prvenstva 3. amaterske lige so v nedeljo odigrali pare predzadnjega kola zimskega dela prvenstva. Po toliko tednih so vendarle odigrali skoraj vse napovedane tekme. Tokrat so namreč preložili le eno samo srečanja, in sicer Gaja - S. Andrea. V skupim «N» je trebenski Primorec jasno pokazal svojo premoč. Tre-benci so tokrat z lahkoto odpravili sicer požrtvovalno moštvo Esperia Po XII., ki je v Trebčah doživelo d-ugi prvenstveni poraz. Z nedeljsko zmago so Trebenci utrdili položaj*na lestvici in, če upoštevamo dejstvo, da zasledovalki Gaja in S. Andrea zaradi blata sta bili prisiljeni k p> čitku, je Primorec še povečal naskok nad ostalimi. Prisiljeni počitek Gaje in ekipe S. Andrea, ki sta igrali le prvih 45 minut, saj je bilo nato padriško igrišče bolj podobno močvirju kot pa nogometnemu pravokotniku, je izkoristila ekipa Roianese, ki je z zmago nad Donato-ijem dohitela moštvo S. Andrea na tretjem mestu lestvice. Na spodnjem delu lestvice smo zabeležili pomembno zmago-Chiarbo-le na račun Valp. Cave, medtem ko sta ekipi Uriona in Krasa zopet poraženi zapustili igrišče. Podlonjerci so s klasičnim Izidom doma klonili, sicer poprečnemu In-terju SS, medtem ko je Kras proti S. Vitu doživel -deveti prvenstveni poraz, s katerim je enajsterica Krasa ostala na repu lestvice. V skupini «0» leader lestvice Cam-panelle, kljub neodločenemu izidu z Baxterjem, krepko vodi s tremi točkami naskoka nad Virtusom, ki je s klasičnim izidom odpravil ekipo Ar-tigiani, medtem ko je Domio po šestih zaporednih zmagah, igral neodločeno in je zato nekoliko zaostal. SKUPINA «N» IZIDI 14. KOLA 0:2 2:0 Gaja - S. Andrea (prek.) Union - Inter S.S. 0:2 P-imorec - Esp. Pio XII. 3:1 S. Vito - Kras 2:1 S. Anna - Rozzol 0:0 LESTVICA Primorec 22; Gaja 16; S. Andrea in Roianese 15; Rozzol 13; S. Anna 12; Duino 11; Chiarbola 10; Esp. Pio XII. in S. VTto 9; Inter S.S. 8; Union 6; D^n a tori in Valp. Cave 5: Kras 3. PRIHODNJE KOLO (30. 1.) Rožzo. - Duino; Kras - S. Anna; Esp. Pio Xn. - S. Vito; Inter S.S. -Primorec; Donatori - Gaja; Chiarbola - Roianese; S. Andrea - Union. SKUPINA «0» IZIDI 14. KČLA Virtus - Artigiani 2:0; Barcola -Čampi Elisi 3:4; Modiano - Ginnasti-ca 4:3; Giarizzole - Domio 1:1; Ra-buiese - Don Bosco 3:1; CGS - GMT 2:2; Campanelle - Baxter 0:0. LESTVICA Campanelle 19; Virtus 16; Domio 15; Esperia SL in Čampi Elisi 14; GMT in Baxter 13; Giarizzole 10; CGS 9; Modiano 8; Rabuiese 7; Atti-gian: 6; Barcola'4; Ginnastica 3; -Don Bosco 0. B. R. Valp. Cave - Chiarbola Ro anese - Donatori 3. AL NA GORIŠKEM Od naših enajsteric Dobcrdobci najboljši Prvi del prvenstva 3. amaterske lige na Goriškem se je dobro sklenil le za doberdobsko Mladost ki za seda trenutno 3; mesto na prvenstveni lestvici. Sovodenjc! pa so na zadnjih mestih in to predvsem zaradi slabega začetka, ko so v 6 tekmah doživeli prav toliko porazov. V drugem delu prvenstva so Marsonovi varovanci sicer bolje zaigrali in dosegli nekaj pozitivnih izidov. IZIDI 15. KOLA Capriva - Brazzanpse 0:1 Vermegliano - Azzurra (prek.) Poggio - Edera 5:0 Staranzano - Mladost 1:1 Borgo Fasulli r Medeuzza 0:1 Romana - Piedimonte 1:0 Fogliano - Sovodnje 3:2 LESTVICA Staranzano 25; Vermegliano 22; Mladost, S. Lorenzo 18; Poggio, Romana, Azzurra, Medeuzza 16; Ca-priva 12; Fogliano, Brazzanese 11; Edera, Sovodnje 9, Borgo Fasulli 6; Piedimonte 4. PARI PRIHODNJEGA KOLA Poggio - Medeuzza; Romana -Mladost; Fogliano - Brazzanese; Vermegliano - Sovodnje; Borgo Fasulli - Edera; Azzurra - Capriva; Staranzano - San Lorenzo; počiva: Piedimonte. 2. AL NA GORIŠKEM Juventina tretja Samo 2 točki ločita trenutno Juven-tino od Isonza, ki vodi na prvenstveni lestvici v furlanski skupini 2. amaterske lige. Štandrežci so namreč p-av ob koncu prvega dela prvenstva pokazali odlično formo in zabeležili nekaj odličnih rezultatov, zadnji med temi je zmaga v gosteh v Moraru. Borghesove varovance čaka v nedeljo težko srečanje, saj bodo pred lastnim občinstvom igrali s Torriano, to je ekipo, ki je skupaj z Juventino na tretjem mestu lestvice. IZIDI 15. KOLA Mariano - Isonzo 1:1 Lucin-ico - Sagrado 1:0 Moraro - Juventina 0:2 Dolegnano - Zuglianese 4:1 Torriana - Aiello 1:1 Vilesse - Villanova 0:0 Natisone - Itala 3:0 Mar/Ter - Audax 0:1 LESTVICA Isonzo 20; Sagradij- 19; Juventina, Torriana 18; Aiello, Itala, Mar/Ter, Vilesse 16; Audax 15; Moraro,"Luci-nico 14; Mariano, Villanova, Natisone 13; Dolegnano 11; Zuglianese 8. PARI PRIHODNJEGA KOLA Zuglianese - Sagrado; Dolegnano -Audax; ’ Lucirico - Isonzo; Juventina - Torriana; Mariano - Vilesse; Mora-o - Aiello; Natisone - Mar/Ter; Itala - Villanova. P. R. OBVESTILA Športno društvo Kontovel sklicuje redni letni OBČNI ZBOR ki bo v soboto, 29. januarja ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju v dvorani Prosvetnega društva Prosek - Kon-tovel. • * * Slovenski pomorski klub Čupa obvešča člane in prijatelje, da bo REDNI LETNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 31. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v prostorih Prosvetnega društva v Barkovljah, Ulica Cer-reto 12. KOŠARKA i. ;iLUniiV-.lvA LiGA Primorski derbi Fructalu Fructal — Kras 90:87 ( 52:41) FRUCTAL: Šček 7 (3:5), Skubin 8 (6:17), Makarovič 4 (2:2), Likar 17 (1:1), Slokar M. 5 (1:3), Štran-car 12 (4:4), Slokar A. 8, Dautovič 17 (5.-7), Klanjšček 12. KRAS: Brezec S. 8 (2:3), Žaro 10 (0:2), Brezec H. 30 (8:12), Novak 8 (2:2), Korljan 2, Katonar 8 (2:3), Kobe 7 (3:8), Žiberna 2 (2:2), Tavčar 12 (6:9). ON: Fructal 30, Kras 28. PM: Fructal 22:39, Kras 25:41. PON: Katonar 23, Šček 35, Slokar M. 36. V primorskem derbiju so Sežanci zasluženo izgubili v Novi Gorici. Ajdovci so bili skozi vso tekmo boljši nasprotnik. V drugem delu so vodili že s 15 točkami razlike, vendar je Sežancem v zadnji minuti uspelo rezultat znižati na 3 točke, za kaj več pa jim je zmanjkalo časa. Po končanem prvem d^lu tekmovanja v 1. SL so Sežanci'na končni lestvici slabo uvrščeni. Po prikazani igri bi la ji ko dobili še najmanj dve srečanji v svojo korist, kar bi jim bistveno spremenilo položaj na lestvici, vendar so na nekaterih srečanjih vse prehitro popustili. OSTALI ŽIDI Rudar - Jesenice 99:79 (45;37) Branik - Elektra, 88:86 (47:42) Ježica - Pomurje 76:63 (44:22) Domžale Dolenjska 89:79 (47:39) Vrhnika - Trnovo 80:81 (30:42). DAŠ Iz planinskega sveta Pred občnim zborom SPDT Slovensko planinsko druilvo v Trstu je bilo ustanovljeno pred več kot 30 leti, torej v času, ko Se je svet dvigal h ruševin druge svetovne vojne v novo življenje In tel-ko je bilo takr,at graditi, ko. je bilo še vse v pepelu, ko se je iz pogorišč še dvigal dim in ko je v srcih vseh trpečih ljudi ostal spomin na pravkar prečule grozote. Vendar pa je bil to tudi čas zmage in nasmejanih obrazov, čas upanja in volje do trdega dela. Za marsikoga bo ta uvod neumesten ali celo odveč, vendar pa so te iskre spomina le nujna oddolži-tev tistim ljudem, ki so pred nami garali, ko je bilo, garanje težko, tistim ljudem, ki so se nesebično ter z vso dušo in telesom vrgli v boj za tiste predpostavke, iz katerih ie vzklila potreba in nuja, da se nu Tržaškem ohrani slovenski rod. To pa je pomenilo ustanavljati odbore, prosvetna in 'športna društva, zbira ti denar, organizirati ljudstvo ter konkretho zidati in graditi, Vsak ci-klostiliran list, vsak nuodušen pogovor je bil važen za gradnjo tega novega sveta v malem. V to prosvetno delo so se vključili tudi nekateri planinci, ki so takoj po vojni ustanovili v Trstu slovensko planinsko društvo. To je bilo eno izmed prvih slovenskih prosvetnih društev, ki so bile ustanovljene po vojni sploh. In tu je tudi 'važnost in pomen tega društva. To dejstvo moramo gledati kot tako, mimo tega, kakšno je lahko društvo da- NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinii,lunini,l|l|Yllll,m,|lllll|ll||ll,l,l„l,|n|l||„',ll)||,f||m,lll,IIIIIUIIJ,l|l|,|||||||||||||||||||||lr|||M||||||||||||||||m OBČNI ZBORI NAŠIH DRUŠTEV Primorec 21. t.m. je bil v prostorih Ljudskega doma v Trebčah redni občni zbor ŠD Primorec. Kot pač . statut predvideva, so volitve novega odbora vsaki dve leti. Letos je bilo prehodno leto in so dosedanji odbor le potrdili. Nadomestili so le enega odbornika, ki je moral dati odstavko (zamenjal ga je Elio čuk). Poleg tega so tudi seznanili člane, da je mesto tajnika bilo podeljeno Miranu Zobcu, ker je prejšnji tajnik odstopil.' *’ ’* • • Občni zbor se je pričel s poročilom Bruna Kralja, ki je prisotnim, članom obnovil potek prejšnjega občnega zbora. Nato je prevzel besedo predsednik Marčelo Kralj, ki je v svojem poročilu, med drugim, izrekel pohvalo Nardu Kralju za njegov trud pri oskrbi nogometnega igrišča. Pohvalil je nato še trenerje vieh treh ekip, in sicer Alda, Renata in Narda Kralja. V svojem potočilu je dejal, da morajo v vasi vsi pomagati, da bi letos še bolj uspešno zastopali vas. Predvsem je treba pomagati mla- dim, saj so ti bodoča moč članske ekipe. Izrazil je tudi željo, da, bi letos le uspelo članski ekipi si priboriti pravico do nastopa v. drugi amaterski ligi. Sledilo je tajniško poročilo, v katerem je bilo rečeno, da si bo športno društvo Primorec prizadevalo vzgajati svojo mladino v kul-, turnem, slovenskem in športnem duhu. Tajnik je navedel tudi. da je namen društva pobratiti se s kakim koroškim slovenskim društvom, kar je bilo lansko leto iz raznih razlogov nemogoče. Sledila je diskusija, v katero so posegli novi člani in z raznimi p6-budami nekoliko Začrtali pot odboru in vaškim delavcem. Križmančič Sirena V polni dvorani PD Barkovlje je bil 23. t.m. občni zbor obnovljenega tržaškega pomorskega kluba »Sirena*. Najprej je v imenu pripravljalnega odbora spregovoril Anton Pertot ter je na kratko orisal zgodovino društva od nastanka do nasilne ukinitve, ter okoliščine, ki so privedle do obnovft-ye društva. Spomnil je prisotne, kako so ljudje "s ponosom gledali na fante in dekleta, ki so v «zeleno-belih* majicah Sirene veslali ob bar-kovljanski obali. Ženska sekcija ie bila poseben ponos društva. Občni zbor je nato odobril novi statut društva, nakar so sledile volitve novega glavnega odbora. Za tega je spregovoril Inko Starec in orisal sedanje stanje društva predvsem v zvezi z akcijo, ki jo vodi za dosego primernega zemljišča od obali. Orisal je dalje cilje, ki si jih društvo zastavlja. Predvsem želi poudariti delo z mladin in bo zato skušalo ustvariti si materialno bazo plovil, da bo lahko prirejalo jadralne tečaje. V tem smislu bo tudi koordiniralo delovanje z nabrežinsko Čupo, ki ji je ponudila pomoč, kar je potrdil na občnem zbo-u prisotni predstavnik tega društva. Seveda pa bo v društvu prostora še za vse tiste ljubitelje morja, ki bi se želeli ukvarjati z drugimi pomorskimi športi, in tu so možnosti neizčrpne, ali bi želeli le zdrave rekreacije in domače družbe. Ob koncu je občni zbor sprejel sklep, da se včlani v ZSŠDI, ne s ali kakšno je bilo vred petimi ali desetimi leti. Zahteve, časov, pa tudi ljudi, ki v tem času živijo, so vedno različne in v to logiko časa se vključuje tudi SP DT. prav tako pa tudi vsi druga prosvetna in športna društva sploh. Vsako naše društvo je prešlo svoje temne in svetle trenutke, svoje viške in krize, menjavo’generacij, rodilnih načel, ki vodijo društveno delavnost, ter ne mzadn e tudi ideoloških smernic. Vse gre no svoji za črtani poti, po poti jispehov in' padcev, učinkovitosti ter tudi malomarnosti in napak. Vsi smo ljud e iti prav zato moramo dati vsaki stvari svojo točno dimenzijo, pa tudi svoj točen pomen. In tu lahko brez sramu prejšnji in sedanji odborniki trdimo, da je delo. ki ga je opravilo SPDT v svojih 30 in več letih povojnega obstoja, ogromno. Kaj to, da je kakšenkrat morda bila organizacija nekaterih dejavnosti, predavanj, izletov in srečanj površna, kaj to ,če je kdaj prišlo do notranjih in zunanjih trenj. Edino, kar vzdrži analizo časa, je dejstvo, da so se na naših izletih, predavanjih in družabnostih zbirali Ijud-e, otroci, mladi in starejši, ki so govorih slovensko, mislili ter tolmačili po slovensko, se jezili in veselih po slovensko. In predvsem, da so se zbirali ljudje naprednega in demokratičnega mišljenja. Nazadnje ne moremo mimo tega. da ne omenimo predvojnega delovanja tistih ljudi, ki so pozneje postali ustanovitelji tega- društva: brez samohvale lahko rečemo, do so ti bili v najhujših trenutkih fašističnega terorja v prvi vrsti v boju proti zatiralcu ter so večkrat tudi plačali na lastni kožt Svoje iskanje pravice. Planinstvo je takrat imelo svoj važen politični pomen, takrat je to delovanje večkrat pomenilo kurirsko in pravo partizan sko delo. In prav ta ideološko politični pomen mi sedaj sili na hrapav oapir pod tipke pisalnega stroja: naše planinsko društvo se je vedno in v vsakem primeru opredelilo za na predno in demokratično ideološko smer. vedno in z vsemi svoj mi močmi je jKidprlo napredne ideje ter se borilo za pravice vseh zatiranih delavnih ljudi, ki so vedno sestavljali njegovo jedro. Kdor se je boril proti tem načelom, ni sodil v naše vrste ter je tudi /odpadel. In to je bilo vedno in vsem jasno že od ustanovitve naprej. Prav ta načela nam danes še bolj jasno kot kadarkoli prej kažejo vnaprej začrtane tirnice našega bodočega delovanja. •"DUŠAN JELINČIČ OBVESTILO SPDT obvešča, da bo 23. redni občni Zbor društva v ponedeljek, 31. Januarja, ob 20. uri v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 v Trstu. in kdo je na konju. Jasno je torej, da člani SK Devin, omenjeni v članku, so v popolnem nasprotju z o-snovnimi načeli našega kluba. Sicer pa se odpadnost ni pokazala samo pri alpskem smučanju, ampak tudi pri nordijski disciplini. V nedeljo smo na mladinskih igrah v Ovčji vasi videli edino predstavnico »Sci club 70» z «belo-rdečo-modro» čepico, ki je skupni znak naših članov in atletov. Pisec članka morda nehote odkriva pereča in še nerešena -vprašanja slovenskih smučarjev do matičnih klubov in s tem nagrajuje prav tiste, ki si morda nagrad niso zaslužili. Na zadnjem cbčnem zboru ZSŠDI- je- naš predstavnik sprežil te probleme in tudi nakazal smernice kako jih rešiti. Skrajni čas je, da krovna organizacija ZSŠDI razčisli ta vprašanja, kot je to, kolikor nam je znano, na-redi’a pri nekaterih drugih športnih panogah. Samo tako se bo slovenski zamejski šp^rt nemoteno razvijal in bo uresričeval tiste cpje, ki so osnova vseh slovenskih društev. Odbor SK Devin V ce'oti objavljamg gornje pismo, ki nazorno pojasnjuje vlogo SK Devin, tako da se odpravi sleherni1 nesporazum v zvezi z delovanjem tega slovenskega društva. Obenem pa načenja pereč problem, oziroma pojav v slovenskem športu, okoli katerega se nam zdi umestno, da napišemo nekaj misli. Najprej naj pojasnimo, da je o-menjeni članek sestavil naš stalni sodelavec, ki je bil sezmnjem m dogodkom (srečanje s Stenmarkom) in ga je smatral za novinarsko- zanimivega. o pristnosti slike oziroma podpisanega voščila, ni bilo dvomov, prav tako je naš sodelavec, sprejel za resnično trditev, češ da *SK Dev n ne goji alpskega sr/iu-čanjat Prav radi na tem mestu popravimo nastalo netočnost in posredujemo širši slovenski javnosti vest, ki nam jo je posredovalo tajništvo ZSŠDI, da je f&ed kratkim prišlo pod pokroviteljstvom krovne športne organizac.je do formalnega dogovora, da alpski smučarji — sicer člani SK Devin — tekmuje o na uradnih tekmovanjih za SPDT, kar se tudi dogaja. Torej je pri devinskem društvu prostora tud i za alpske smučarje! Ne strinjamo pa se s trditvijo, da dajemo ' javno priznanje italijanski organizaciji in da je pisec hotel pohvaliti pristop slovenskh otrok o omenjeno društvo. Le iz ljuhezni do resnice smo objavili podatek, da so tisti otroci člani italijanskega društva, to pa še ne pomeni, da to odobravamo, nasprotno! To je sluzilo le kot dokaz in obenem opozorilo, da se nekateri naši ljudje športno izživljajo v italijanskih organizacijah, čepfav bi v matičnem društvu lahko imeli enake tekmovalne pogoje. Naš dnevnik stalno posveča vso pozornost in si prizadeva za rast slovenskega športa kot sredstva zd’ "uveljavljanje osnovnih pravic naše narodnostne skupnosti. Seveda smo mnenja, da spadajo slovenski tekmovalci (še posebno za discipline, kjer nastopajo posamezniki kot pri smučanju), ki se imajo za narodno zavedne, v slovensko društvo. Oddaljevanje nekaterih Slovencev od matičnih klubov je predvsem stvar vesti in zavednosti vsakega posameznika, moramo pa se vsi zavzeti in angažirati, v prvi vrsti ZSŠDI, da se take anomnlve odoravpo in da se razč sfiin onimi MINIBASKET VČERAJ V DOLINI Tesna zmaga poletovcev Breg — Polet 26:28 (9:12) BREG: štrajn 6, Bcmeta, Peter Žerjal 2, Smotlak 4, Pirastu, Rebi Žerjal H, Tlabjan 5, Boris Žerjal L POLET: Fabi 4, Feri 16, Granier 4, Armand, Hrovatin 2, Persi 2, Ivo Hrovatin, Kerpan, Jerič, Sosič, Zajec, Bella fontana. SODNIK: Mauro Francia. V izredno razburljivem in izenačenem derbiju je včeraj v Dolini, v 3. kolu prvenstva v minibasketu za najmlajše. Polet premagal domači Breg z dvema točkama razlike. Košarkarji obeh ekip so zaigrali s tako požrtvovalnostjo in s takim zanosom, da so prav vsi vredni pohvale. 15. SREČKO VILHAR • ALBERT KLUN Narodnoosvobodilni boj •Timorcev in Istranov 5? Sardiniji, Korziki in v južni Franciji 'fei5°nec leta 1942 sta začeli italijanska in nemška vojska le^eščati iz svojih oporišč v Afriki vojne ladje in letala ter htiar®3 vojnega potenciala koncentrirati na Sardiniji, Ra-%ai1 sta, da bo ta otok lahko bistveno prispeval h kritju 9 -'e|a umika iz Afrike in obenem še branil južno Italijo eJHZrio Francijo pred izkrcanjem zaveznikov. Skladno s 9eJe nastala velika potreba po delovni sili, ki naj bi spre-'ehu a Sardinijo v nepremagljivo vojaško utrdbo. Z novo, *°. koncentracijo posebnih delavskih bataljonov na oto-ir”ai bi z eno potezo dosegli kar dva namena: izolirati ne-*Le Primorce in Istrane ter z njimi še okrepili svojo vo- . ‘umorce m rsirane ter z njimi se uAicpm svuju >u-‘° bazo. Pripadniki posebnih delavskih bataljonov naj ■.Umevali obale Sardinije, gradili na otoku nova le-dvignili proizvodnjo v sardinskih rudnikih, čistili' pri-iijj ča reliktov potopljenih ladij, razkladali in nakladali J>ra,Vv bombardiranih mestih odstranjevali ruševine in ,‘jali težaška dela na solinah. Veta 1940 in 1941 so naši ljudje odhajali na Sardinijo ločenci iz italijanske vojske ali pa s pozivnico (mo- bilizacija). Toda, kakor smo videli, od druge polovice 1942 dalje za Primorce in Istrane ni bilo več pozivnice. S silo so jih odganjali z njihovih domov in vodili v pregnanstvo., Najprej so jih zbirali v raznih taboriščih. Tam so jih razdelili na čete in jim določili oboroženo spremstvo. Od tu so jih zatem postopoma premeščali na Sardinijo, Sicilijo, v Kalabrijo in Bazilikato. V mestu Aquila so naše pregnance od oktobra 1942 dalie trpali v grad iz 15. stoletja in neko sirotišnico. V vseh prostorih je mrgolelo stenic. Primanjkovalo je vode, hrana je bila slaba, a vsa organizacija na moč primitivna. Razdeljevanje hrane za okrog 800 naših fantov in mož, kolikor se jih je bilo tam nabralo novembra že navedenega leta, je trajalo tudi dve uri in. čez. Prebivalstvo je bilo nasproti našim ljudem sovražno razpoloženo, saj ga je fašistična propaganda prepričevala, da so se v taborišču zbrali sami »brezbožni boljševiki«. Po treh mesecih bivanja v Aquili je morala skupina pod stražo na pot v neznano smer. Zvečer se je že vkrcala na ladjo. Zaradi obnemoglosti in razburkanega morja so pregnanci množično bruhali. Ponoči je še deževalo. 24. januarja 1943 so prispeli v sardinsko pristanišče Olbia premočeni, umazani in trudni. 1) Veliko naših pregnancev sq fašistične oblasti koncentrirale tudi v taborišču v Pistoii. Tu so v začetku leta 1943 osnovali poseben delavski bataljon s štirimi četami. Posebnost čete s številko 328 je bila v tem, da so vanjo vključili več naših ljudi, ki so prišli iz zaporov, nadalje večjo skupino študentov, ki so morali kot politično sumljivi zapustiti-univerzo. četi so končno dodali še skupino srednješolcev. Posebno nečloveško je nastopal proti našint pregnancem tamkajšnji vojaški zdravnik. V pičlih dveh urah je cepil proti tifusu vse pripadnike bataljona. To delo je opravljal skrajno grobo in malomarno. Uporabljal je nerazkuženo iglo in je zaradi tega prišlo do številnih infekcij. Osem pregnancev iz 328. čete je moralo zaradi tega v bolnico. Naši ljudje so začeli stavkati, toda to je pomenilo upor. Ves bataljon so sredi aprila 1943 v naglici premestili v Ostio iri* od tu s hi-droavioni odpeljali na Sardinijo. 2) 1 Veliko zbirno središče naših pregnancev je bilo tudi v Potenzi. Nastanili so jih v nedograjenih barakah. Spali so na napol razpadlj slami. V barakah ni bilo stranišč. Povsod okrog je bilo mastno ilovnato blato. Pregnanci so razpolagali le z eno pipo za vodo. Tudi tu so vojaške oblasti fabricirale posebne delavske čete. Po štiri čete skupaj so od tu v živinskih vagonih premeščali v Civitavecchio in tam spravili na ladje. Večja skupina naših pregnancev je prišla iz Pck tenze na Sardinijo 27. marca 1943. 3) ‘ V mestu Asti so naše pregnance zbirali v stari .vojašnici. Med mestnim prebivalstvom so razširili govorico, da so v taborišče pripeljal« upornike. Fašistični oficirji so naše /pregnance na najrazličnejše načine zastraševali. Izjavljali so, da bo Rusija kmalu uničena, a partizanstvo v Jugoslaviji zatrto. Posebne delavske čate so od tu premeščali na vojaško letališče Ciampino pri Rimu in z letali vozili na Sardinijo. Večje skupie naših pregnancev so odšle na to pot sredi aprila 1943.4) Naše pregnance so zbirali nadalje v vojašnici »Carlo Umberto* v mestu Fossanp (pri Primorcih in Istranih znano zaradi velike kaznilnice!). Fantje so bili večinoma iz letnikov 1924 in 1925. Spali so kar po tleh. Edina odeja je bila skromna deka. Ko so fantje zvedeli, da bodo morali ha Sardinijo, je v taborišču zavladala splošna žalost. Od tu sta odšli na Sardinijo dve četi. četa s številko 242 je doživela v livornskem pristanišču hudo /bombardiranje. Ubit je bil Matija Lenasi iz Hruševja pri Postojni. Ranjenih je bilo okrog 40 mož in med njimi težko Anton Jež in Janez Zalar iz Senožeč. 5) V mestu Savigliano so vojaške oblasti prav tako osnovale nekaj posebnih delavskih čet. Sestavljali so jih sami mladi fantje, stari od 16 do 17 let. Ena od čet je dobila Ste- vilko 327. 3. maja 1943 naj bi se v Livornu vkrcala na ladjo, ki naj bi jo odpeljala na Sardinijo, toda livornsko pristani-sce so takrat zavezniki bombardirali skoraj vsak dan. Ker je bilo treba glede vkrcanja čakati na ugoden trenutek, so celo nastanili v starih barakah na židovskem pokopališču. Tedaj pa se je začelo zavezniško bombardiranje. Nekaj mladih fantov je bilo ranjenih. Ker je bilo po tem velikem bombardiranju pristanišče onesposobljerft) za promet, so četo premestili v pristanišče La Spezia in jo tam vkrcali na ladjo, ki jo je odpeljala na Sardinijo. 6) Zanimivo je, da sta imeli dve posebni delavski četi svoj izvor na Korziki. V divizijah «Crem6na» in «Friuli» ki sta 10. in 11. novembra 1942 zasedli Korziko, je bilo tudi’ precej Primorcev in Istranov. Na otoku se je začelo kmalu po okupaciji odporniško gibanje. Zgodaj spomladi so iz navedenih divizij 4 Slovenci zbežali h korziškim partizanom. Kmalu po tem dogodku se je začela v italijanski vojski na otoku čistka. Izločili so 400 Slovencev in Hrvatov ter jih pod stražo odpeljali na Sardinjio. Po enem mesecu brezdelja v Sas-sarlju so celo skupino premestili v Porto Torres in iz nje osnovali 246. posebno delavsko četo. četo so tedaj oborožili toda samo za en dan. Iz tega je moč sklepati, da je v italijanski komandi na otoku vladala precejšnja zmeda. 7) 1) Mirko Tozon: Kratek oris nastanka in poti 354. Slav. Companv. Naša zvezda. 2/1945, 8 (Marseille, L 7.), str. 18-20. ^ 2) Aiojz Stegu: Podatki o 328. četi. str. 1, rkp, M-ONPPS-PAK. 3) Maks Jogan: Posebni delavski bataljon, str. 1, rkp, M-ONPPS-PAK. 4) Julče Lapajne:, 228. »slovenska četa», str. 1 rkp, M-ONPPS-PAK 5) Leon Simčič: Vojni spomini 1943 - 1945, str. 1, rkp, M-ONPPSU rAlv. 6) Žarko Bole; Moji spomini na Sardinijo, str. 1, rkp, M-ONPPS-PAK. 7) Jože Bubnič; Spomini na Sardinijo, str. rkp, M-ONPPS-PAK. x (Nadaljevanje sladi) •radniitvo, uprava, oglasni oddelak, TRST, Ul. Monteeehl 6 PR 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din Poitnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za «FW Žiro račun 50101-603-43361 «ADIT» e DZS • 61000 Ljubljai* Gradilče 10/11 nad. telefon 22207 - Oglasi TrgovskM modulus (širina 1 stolpec, višin« 43 mm) ob «•' lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaSko goriSko pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugi" pokrajin Italije pri SPI. » ‘ . ......................... Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja I in tiska I Izit (Trst član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG mms f j. 1 V SOBOTO GLASOVANJE 0 ŠKANDALU LOCKHEED KOMUNISTI ZAHTEVAJO OBTOŽBO RUMORJA, GUIA IN TANASSIJA Senator D’Angelosante podčrtal nelogičnost zahteve po oprostitvi bivših demokristjanskih ministrov ■ Oprostili naj bi samo Cacciapuotija RIM, 26. — Na današnji seji parlamentarne preiskovalne komisije, ki mora sklepati o položaju bivših ministrov Rumorja, Guija in Tanas-sija ter nekaterih drugih obtožencev glede škandala o podkupovanju Lockheed, je komunistični poročevalec senator D'Angelosante zahteval naj komisija pošlje pred parlament vse obtožence, razen Caccia-pnotija. Svoj poseg je začel s proučitvijo položaja odvetnika Gvidia Lefebvra. Komunistični poslanec je dejal, da vsi trdijo, da je bil prav Lefebvre tisti, ki je prejel dolarje od Lockheeda Osebno tega ne izključujem, je dodal D’Angelosante, vendar menim, da je to treba dokazali. Kar zadeva bivšega predsednika vlade Rumorja, za katerega je včeraj demokristjanski poročevalec Pontello zahteval oprostitev, kot tu- di za bivšega obrambnega ministra Guia, je D'A»gelosante dejal, da so Američani imeli dalj časa v načrtu srečanje s predsednikom vlade Ru-morjem. Pri tem je dodal, da nikakor ni potrebno, da je Rumor vedel za te ameriške načrte, vsekakor pa iz pisma finančnemu zavodu IMI izhaja, da se je Rumor za vso zadevo zanimal. 10 bivšem obrambnem ministru Guiu pa je komunistični senator zatrdil, da je Gui moral vedeti, kaj se dogaja v vojaških krogih v zvezi z nakupom Lockheedovih letal her-cules C-130. Sam je izjavil sodniku Martelli, da so mu večkrat poročali o «tehničnih usmeritvah, k; prevladujejo v letalstvu ter o u-pravnih pogajanjih, ki so se takrat začenjala*. D’Angelosante je poudaril, da so bili vsi letalski izvedenci, razen generala Fanalija, lIlfllllllimilUlllllllimMIIIIMIIimMUMMItimMIIIHHtlllllllllllimillHIIIIlilllUIIIIMMHMUlMIIIIIIHIIliltMIUI OAE NAPOVEDALA ŠVOJO ODLOČNO PODPOIIO Pred okrepitvijo gverile v zasužnjenem Zimbabveju Smithov rasistični režim pred razsulopi? - Afriške države bodo povečale svojo pomoč osvobodilnim gibanjem v Zimbabveju SALISBURY, 26. - Po odklonilnem stališču, ki ga je zavzela rodezijska rasistična vlada do britanskega načrta za prehod oblasti v roke afriške večine, se čedalje veča nevarnost okrepitve notranjih oboroženih spopadov, ki jih bodo, kot so že sporočila, sprožila osvobodilna gibanja Zimbabveja. Nevarnosti padca Smithovega režima se dobro zavedajo tudi pripadniki bele manjšine same. Prav te dni so v Rodeziji objavili podatke o emigraciji, iz ka terih jasno izhaja, da je lani dosegla svoj višek v zadnjih dvanajstih letih. Zavrnitev britanskih predlogov je povzročila tudi v drugih afriških državah, še zlasti v tistih, ki podpirajo težnjo ljudstva Zimbabveja po neodvisnosti, dokajšnje negodovanje. V Zambiji, ki je ena glavnih zagovornic prehoda oblasti v roke afriške večine, odkrito pozivajo k okrepitvi oborožene borbe. V Salisburyju je bila sinoči dolga vladna seja. Trajala je sedem ur in domnevajo, da so razpravljali o u-stavnih spremembah, ki naj omogočijo sožitje med belo in črno skupnostjo. Iz vladnih krogov poročajo, čeprav neuradno, da proučujejo možnost odprave vseh tistih diskriminacijskih norm, ki diskriminirajo pripadnike afriške skupnosti. Ta načrt bo nujno naletel na hudo nasprotovanje v sami Smithovi vladi. Predsednik stranke Des Frost je že izjavil. da bi odprava zakonov, .ki določajo rasno diskriminacijo, pomenila odklon od načel stranke. Smithova vlada bo imela odslej čedalje ve^je težave tudi v pogajanjih z zmernimi nacionalističnimi gibanji, saj pomoč drugih afriških držav, še zlasti, kot smo rekli, Zambije, krepi predvsem patriotsko fronto Roberta Mugabeja in Joshue Nkoma. Prav to fronto ima rodezijska rasistična ' vlada za najbolj nepopustljivo in a-gresivno gibanje Zimbabveja, čeprav sta tako Nkomo kot Mugabe na ženevski konferenci o bodočnosti Rodezije zastopala dokaj konstruktivno stališče. Organizacija afriške enotnosti je poverila Zambiji nalogo, da se bori proti rodezijskemu rasističnemu režimu. Njen zunanji minister Mwale je v izjavi, ki jo je dal pred kratkim, dejal, da morajo afriške države ustvariti močno zaledje za borbo osvobodilnih gibanj Zimbabveja. Generalni tajnik Organizacije afriške enotnosti Eteki je brez slepomišenj dejal, da bodo prizadevanja vseh a-friških držav nujno privedla do padca Smithovega režima. Konec tega tedna se bo najbrž sestala posebna komisija OAE, ki skrbi za porazdelitev pomoči raznim osvobodilnim gibanjem. Nedvomno bodo razp-avljali o možnosti okrepitve vojaškega pritiska na salisburyjski režim. Prihodnji teden pa se bodo sestali obrambni ministri afriških držav in politični opazovalci povezujejo tudi to srečanje s sedanjim stanjem na jugu Afrike. V kratkem bo obiskal države afriškega juga sovjetski predsednik Nikolaj Podgomi in v Afriki menijo, da bo po propadu britanske posredovalne pobude Sovjetska zveza žela dokajšen politični uspeh na tem področju. Po propadu možnosti za politično rešitev sedanjega položaja v Rodeziji, bodo afriški voditelji najbrž zahtevali od sovjetskega pred sedmka večje dobave orožja, (if) Pet pripadnikov «Autonomia opcraia» obsojenih MILAN, 26. — Osma sekcija tukajšnjega sodišča je v smislu zadevnih zahtev javnega tožilca Riccardel-lija obsodila skupno na 8 let in jO mesecev zaporne kazni pogojno in brez vpis« v kazenski list pet od sedmih obtožencev pripadnikov gibanja «Autonomia operaia*, ki so 7. decembra lani povzročili v Milanu hude poulične izgrede ob otvoritveni predstavi v opernem gledališču Scala. Kakor znano, je prišlo med njimi in policijo do srditih spopadov z ranjenimi, a demonstrantje, ki so hoteli tako protestirati proti izzivalnemu razkazovanju tolikšnega razkošja v času, ko preživlja Italija hudo socialno, politično in gospodar, sko krizo, so povzročili v središčnih ulicah tudi veliko gmotno škodo. Sami sicer še danes zatrjujejo, da je do incidentov prišlo zaradi provokacij iz vrst agentov. Enega obtoženca je sodišče o-prostilo, ker ni izvršil kaznivega dejanja, drugega pa zaradi duševne neuravnovešenosti. Vseh sedem so takoj po prebranju razsodbe izpustili iz ječe. SAO PAOLO, 26. — V bližini Osasca nedaleč od Sao Paola v Braziliji je avtobus iz neznanih razlogov strmoglavil v globok prepad. Pri nesreči je bilo ubitih 16 oseb, nadaljnjih 22 pa ranjenih. proti nakupu Lockheedovega hercu-lesa. Kljub temu pa je Gui nakuu odločno podprl. Komunistični poročevalec je opozoril na dejstvo, da je bivši obrambni minister dal večkrat nasprotujoče si izjave in podčrtal, da je samo vladna kriza 6. februarja 1970 preprečila izvedbo »načrta Gui* ter povzročila povratek 2,02 milijona dolarjev v ZDA iz Italije, kamor so jih, že nakazali za izplačilo podkupnin. Gui je slepo sledil napotkom generala P’analija, zaradi česar je nemogoče zahtevati obtožbo slednjega, kot je to zahteva) demokristjanski poročevalec, v isti sapi pa zagovarjati oprosti tev bivšega obrambnega ministra Guia. Dokajšen del svojega izvajanja je D'Angelosante posvetil položaju drugega bivšega obrambnega ministra zapletenega v vso zadevo, socialdemokrata Tanassija. Omenil je vrsto dokumentov, iz katerih izhaja, kako so stvari kronološko potekale. Teden dni potem ko je Tanassi prevzel ministrstvo za obrambo, je že podpisal pismo, s katerim je izrazil pripravljenost italijanske vlade za nakup herculesov C-130 in to kljub nasprotnemu mnenju tehničnega urada italijanskega letalstva. D’Angelosante je pri tem poudaril, da so v začetku na Tanassija pritiskali Američani, kasneje pa je sam socialdemokratski minister zahteval od Lock. heeda, naj spoštuje dogovore. Tanassi je potem zagrešil vrsto zlorab pri iskanju kritja za spremembe v proračunu. Končno je D'Angelosante izrazil prepričanje, da je Tanasi prejel .podkupnino tako pri prvem, kot pri drugem izplačilu Lockheeda. Komisija se bo sestala ponovno jutri ob 10. uri, spregovorili pa bodo socialist Campopiano, Rebecchini (KD), Caruso (KPI), Ferrari (KD), Ricci (KPI), Lapenta (KD), Petrella (KPI) in Lombardi (KD). Splošna razprava se bo zaključila v petek zvečer, glasovali pa bodo najbrž v soboto, (if) Renzo končno v objemu staršev 200 LEVIČARJEV ARETIRANIH ZARADI NEREDOV Trd nastop egiptovsko vlade zoper komuniste SadaLobtožuje SZ, da podpira zarotnike, Pravda pa pripi' suje nerede nemogočim gospodarskim razmeram v Egipt" Enajstletni Renzo Nespoli, ki so ga ugrabitelji izpustili po dobrih desetih dneh, se je ob srečanju s starši na policijskem poveljstvu v Čolnu razjokal. Tudi oče in mati sta se. Povsem razumljivo. (Telefoto ANSA) KAIRO, 26. — Egiptovski državni ravdnik Kaljubi je danes sporočal, a šo oblasti preprečile nadaljnjo revratniško dejavnost štirih komu-ističnih skupin in da so s tem v vezi aretirali približno 200 oseb, pri-adnikov teh gibanj, ki jih dolžijo, a so delovale proti državi z name-om, da bi strmoglavile sedanjo go-podarsko in družbeno ureditev. V Igiptu tvegajo prevratniki smrtno ;azen ali pa dosmrtno ječo. Kar za-;eva razpustitev štirih komunistič-lih organizacij pa je Kaljubi dejal, la so jih razpustili, ker so skušali trmoglaviti sedanjo vlado z nedovo-jei)imi sredstvi. Policija ima tildi lokazno gradivo, da so njihovi pri-ladniki organizirali ilegalne skupile,- katerih cilj je bil spremeniti gospodarsko in družbeno osnovo E-gipta. IZSILJEVANJE BOGATIH DRUŽIN SE ODVIJA POD REŽIJO KALABRIJSKE MAFIJE TOKIO, 26. — Japonska in Kanada sta začeli danes pogajanja za revizijo pogodbe o dvostranskem sodelovanju na področju atomske energije, ki je bila sklenjena leta 1960. V smislu pogodbe dobavljajo Kanadčani Japoncem naravni uran in tehnologijo za proizvodnjo jedrske energije, sedaj pa zahtevajo strožje nadzorstvo nad japonsko uporabo tega urana in tehnologije; dejansko bi radi Kanadčani občasno obiskova. li in pregledovali japonske jedrske elektrarne, ki uporabljajo kanadski uran. Pri Milanu izpustili 11 •letnega Rema Nespolija v Rimu ugrabili nečaka premožnega gradbenika Nove aretacije v okvira preiskav o ugrabitvah Domini, Trapani in Boldrini Neredi iz prejšnjih dni, ki so P* vzročili 78 smrtnih žrtev in ki jim * botrovalo v glavnem nezadovoljni'1 ob obupnem gospodarskem stanju' vsej državi, so prisilili vlado, da l* poiskala vrsto posojil v tujini, t** pri Mednarodnem denarnem du, kot pri nekaterih drugih medof rodnih bančnih ustanovah. Polura" dnevnik Al Ahram iz Kaira tj* da je Mednarodni monetarni skli" . dobril Egiptu posojilo v višini milijonov dolarjev. Te vesti P* niso uradno potrdili niti v Ka": niti v Združenih državah, kjerF udarjajo, da se bo ta mednaroo"’ organizacija odločila komaj po f vratku njenih zastopnikov iz in po njihovem poročilu izvršnei’" uradu. Odnosi med Egiptom in Sovjets^ zvezo so se vsekakor po are**® pripadnikov raznih komunističnih ganizacij dokaj poslabšali. Sadat? obtožil SZ, da podpira zarote v ' giptu, medtem ko Pravda prip*3^ nerede poraznim gospodarskimJi® meram v Egiptu, ki so posle"1 zbližanja med Egiptom in Zahod'’’" (if) MILAN, 26. — Renzo Nespoli, 11-letni sin švicarskega tovarnarja, ki je bil ugrabljen 15. t.m. blizu Coma, je doma. Izpustili so tra pon o či v milanski okolici. Kcmai pa je vest o njegovi srečni vrnitvi v družinski krog dodobra odjeknila, so v Rimu trije moški odpeljali z ukradenim bm\v 3000 24-letncga Stefana, sina gradbenega inženirja Scarrozze. Ko je torej že kazalo, da bo industrija ugrabitev (edina, ki ni ped vržena krizi: lani je imelo z 48 talci proti 62 v 1. 1975 nad 50 mi lijard lir dobička) popustila, in to zlasti zaredi Andreotfcijevih napovedi o zaostritvi boja proti kriminalu, se je izkazalo, da organiziranim tolpam hudodelcev še mar ni predlogov, osnutkov in načrtov, o katerih razpravljajo te dni vladni možje. . Andreotti je napovedal uvedbo dosmrtne kazni brez možnosti izpustitve na začasno svobodo po 28 letih ječe za ugrabitelje 'mladoletnih. Izpustitev malega Renza je morda posledica te napovedi, morda pa tudi ne. Možno je namreč, da se je •iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiimiiMimiiiiiHiiMiiiiiiiiiiimiiiuiiMiiiimiiiiimiiiimniiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiraamiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiniiiiiii Špekulacija okoli Re Cecconijeve smrti RIM, 26. — Na kazenskem sodišču se je pričela sodna obravnava z nujnostnim postopkom proti draguljarju Brunu Tabočchinijit, ki je 18. t.m. z revolverjem ubil znanega nogometaša Re Cecconija. Pokojni se mu je, kot znano, za šalo predstavil za roparja. Tabocchini je bil obtožen pretirane reakcije v silobranu. Proces se bo nadaljeval 3. februarja, da bi se obtoženčeva bra-nilca Marraco in Coccia nanj bolje pripravila. Do tedaj bo moral Taboc. chini ostati v ječi, kolikor je sodni zbor odbil zahtevo odvetnikov, na; bo draguljar izpuščen na začasno svobodo. Zanimivo je, da se hoče nogomet no društvo Lazio predstaviti na ob v ravnavi kot zasebna stranka, češ da je bil pokojni del premoženja te ga društva, ki je z Re Cecconijevo | smrtjo bilo finančno oškodovano. Odv. Marraco je to tezo izpodbil, rekoč, da je bil nogometaš le delojemalec, ne pa trgovska dobrina. Sodni zbor se pa o zadevi ni izrekel. Na sliki (telefoto ANSA) draguljar Tabocchini med sodno obravnavo. JAPONSKA INAČICA ŠKANDALA LOCKHEED Danes v Tokiu začetek obravnave proti bivšemu premiera Tanaki TOKIO, 26. — Jutri se bo v japonskem glavnem mestu začel proces proti nekdanjemu predsedniku vlade Tanaki, ki ga dolžijo, da so je pustil podkupiti in da je od ameriške letalske družbe Lockheed pre jel poldrugi milijon dolarjev. Gre za japonsko inačico škandala, ki je na Nizozemskem povzročil konec javnega udejstvovanja princa Bernarda, v Italiji pa se že desec mesecev vleče v parlamentarn’ preiskovalni komisiji, pred katero se trenutno zagovarjajo demokristjana Rumor in Gui ter socialdemokrat Tanassi Proces proti Tanaki pravzaprav njegova obtožba, predstavlja najve čji politični škandal v povojni Ja ponski. Gre za tako zapleten proces da izvedenci predvidevajo, da bo trajal pet do šest let. Na politični ravni je Tanaka že bil prisiljen k odstopu s položaja predsednika vlade, preseneča pa dejstvo, da so mu volivci na zadnjem volilnem posvetovanju potrdili zaupanje in ga ponovno izvolili za poslanca. k S Tanako bodo sedeJi na zatožni klopi njegov bivši tajnik 50-letm Tošio Enomoto ter Hiro Hijama. Hi-roši Ito in Toširo Okubu. Slednja trojica predstavlja japonsko podjetje Marubeni, ki .je imelo zastopstvo Lockheedovih letal na Japonskem. Tanako obtožujejo, da je preje! skupno milijon 670 tisoč (Jo-larjev, ki pa jih je materialno vnovčil njegov tajnik Enomoto. ki je igral vlogo posrednika med predsednikom vlade in pa funkcionarji podjetja Marubeni. Bivši predsednik vlpde je moral že izplačati dokajšnjo vsoto dena- rja, da so ga spustili na začasno svobodo, ohranil pa ie dokajšnjo moč v svoji stranki in v japonskem političnem življenju na splošno, kljub škandalu, v . katerega je vpleten. Tanaka je prvi bivši predsednik vlade, ki mu sodijo zaradi prekrškov, ki jih je zagrešil za časa svojega mandata. Zagovarjalo ga bo devet slavnih japonskih odvetnikov, vsi so bivši sodniki ali državni pravdniki. ki si od procesa pričakujejo masten izkupiček. Tanaka si je namreč v preteklih letih zagotovil ogromno premoženje, predvsem z gradbeno špekulacijo. Če bodo sodniki sklenili, da je kriv, ga utegnejo obsoditi na največ sedern let zapora, in na denarno kazen, ki lab ko znaša največ poldrugo milijnrdo jenov .(4.5 milijarde lir), kar je za Tanako malenkost, (if) ’ 1 mehanizmu industrije ugrabitev kaj zataknilo ter se morajo vodje bolje pripraviti na bodoče akcije, tudi zato, ker so možje postave v teh dneh aretirali lepo število članov ugrabiteljskih tolp, predvsem pa zato, ker je kalabrijska mafija, ki je v severni Italiji nadomestila organizacijo zloglasnega Liggia, delala račune brez krčmarja. Posamezne ugrabitve je naročila različnim in često nasprotujočim si hudodelskim tolpam, kakor sta n.pr. milanski tolpi Vallanzasce in Turatel-la. Povezava med mafijo in tema ter še drugimi tolpami (vseh naj bi bilo kakih trinajst ter Uživajo določeno avtonomijo) je prišla na dan ravno med zadnjimi preiskavami okoli ugrabitev malega Renza, Emanuele Trapani iz Milana, Sare Domini iz Alassia in Marine Boldrini iz Padove; pokazala je tudi na vez med temi ugrabitvami ter ugrabitvama Schiaffina in nesrečne Cristine Mazzottl, ki so jo lopovi ubili (proces proti krivcem je v teku). Vezni členi so Emilia Zennari, ki živi z zloglasnim milanskim «gang sterjem* Franciscom Turatellom in je vpletena v ugrabitev Sare Domini; Isabella D'Adamo, ki je bila prav- tako aretirana zaradi Sarine ugrabitve ter živi z Liberorn ] Ballinarijem, enim od banditov, ki | so pokopali v smetišče Cristine Maz | zotti (po njegovi zaslugi so preisko- ; valci prišli na sled drugim kriv j cem); slednjič je tu še Pina Fort' ' zano, prijateljica Claudia Gattija i ki je pomagač krvoločnega lter.ata j Vallanzasce, Turatellovega konku j renta in ugrabitelja Emanuele Tra j panijeve. Vse kaže, da bo prišlo • med Vallanzasco in Turatellom prav 1 kmalu do hudega, kajpak oborože- j nega spopada: Einanuelin oče je' plačal za hčerkino osvoboditev, tako pravijo v krogih milanskega kriminala, 3 ali 4 milijarde lir, vendar ne samo Vallanzasci, temveč tudi Turatellu — tega naj bi prvi ne vedel, zato bi sedaj rad zadevo razčistil. Dokler pa se bosta prepirala zaradi denarja, bi po logiki ne j smela imeti časa za druge napade, j Nekateri vedo sicer povedati, da j namerava Vallanzasca na tuje, torej i na varno z denarjem, menda v Brazilijo. Izpustitev Renza Nespolija, kakor tudi nehotena osvoboditev Marine Boldrin (le-ta je, kot znano, pobegnila po oboroženem spopadu med samimi ugrabitelji v Rimu) naj bif sodili ravno v okvir nesoglasij In trenj med hudodelskimi organizacijami. Povrnimo se k Renzu Nespoli-ju: Ugrabitelji so ga pustili severno od Milana blizu severne postaje, kjer ga je zapazila motorizirana policijska obhodnica. Dečka je zaslišal namestnik državnega pravdnika v'Milanu Bardi, ki mu je Renzo povedal, da so z rijim dobro ravnali; v resnici je bil videti le nekoliko utrujen: Nato so ga prepeljali v Como, kjer sta ga na- kvesturi pričakala oče Luigi, lastnik tovarne sadnih sokov »Sicas* v švicarskem delu Chiassa in mati Virginia Scaletta (Renzo ima 7-letnega bratca Tonina in 9-letno sestrico Anno). nakar so se starši s sinom odpeljali v Švico. Vse kaže, da vatora Mascie (34 let), ki je preiskovalcem razkril imena vseh članov tolpe. Danes so policisti in ka rabinjerji z Mascio pregledali tudi barako v genovskem zaledju, kjer je bila zaprta Sara (tam je morda bil kot talec tudi Giovanni .Schiaffi-no, ki ga je ista tolpa ugrabila novembra 1975). V nadaljevanju preiskave o ugra izginotju 17-letaka študenta Nicoli-na Ranierija, sina premožnega gradbenika. V ponedeljek zjutraj se je odpravil v šolo, a od tedaj ga ni nihče več videl. Verjetno gre za ugrabitev. še nekaj besed o Stefanu Scarroz-zi, univerzitetnem študentu, ki so ga ugrabili proti večeru v Rimu. Njegov oče Franceseo .je gradbeni bitvi Emanuele Trapani je milan- j inženir, stric Serafino pa lastnik siri namestnik državnega pravdnika j večjega gradbenega podjetja in član Marra izdal zaporni nalog proti I stalne komisije za gradbeništvo pri poprej omenjenemu Renatu Vallan-j trgovinski zbornici, (dg) zašci. Da je res on ugrabil Emami elo. je šestnajstletno • dekle samo povedalo. Mladega bandita tudi si cer že dolgarriSeejor na radi neverjetnega števila vsakovrstnih nasilnih dejanj, od oboroženih ropov do dveh umorov. Korak naprej tudi v preiskavi o ugrabitvi Marine Boldrip: v Padovi so aretirali še dva člana tolpe (prva sta bila na vrsti Darigo in Baccetti), sicer 24 letno prostitutko Silvio Spano. ki je po rodu s Sardinije in 22-letnega Sergia Fava-i-etta iz okolice Padove. Iz Catanzara pa je prišla vest o MAZ ARA DEL VALLO (Trapani), 26. •— Tunizijski patruljni čoln je 'KakihriM) !;rh 'severno od turističnega središča Džerba preusmeril italijansko ribiško ladjo «CS»rlo Ebriolk* v ;Sfhx, kjer so jo obias-ri zaplenile, češ da je zaplula v tunizijske teritorialne vode. Na ladji je 11 članov posadke pod poveljstvom Giuseppa Giacalona. Lastnik ladje Vito Giaca-lone je zaradi tega protestiral tako pri pomorskih oblastvih kot pri županjem ministrstvu, trdeč, da se je .ribiška ladja nahajala v mednarodnih, ne pa tunizijskih vodah. \ Carter spretnejši od Forda MOSKVA, 26. - Sovjetska tirfjJ na agencija Tass je ogorčeno *®?j kala poročanje kuvajtskega dneVF* «A1 Sijasa, da je SZ dala pobud" ustanovitev nove organizacije dr* izvoznic nafte po vzoru obstoj*: OPEČ. Agencija pripominja, da jr za očitno protisovjetsko propaga Cyrus Vanče prepovedal telefonsko prisluškovanje WASHINGTON, 26. - Novi aH>ef ški državni tajnik Cyrus Vanče j* posebno okrožnico izrecno prep°' dal osebju državnega tajništva fonsko prisluškovanje, torej pr®*. J ki je bila med Fordovo in prejšn.1’ upravami tako rekoč na dnevi’ redu. Dovoljenje za prisluškovj 'J lahko v izjemnih primerili izdat* * sam Vanče in državni podtaj' Wren Christofer. d>; Opazovalci vidijo v Vancovct* krepu začetek mbralizaeije v dri1^ ni upravi, ki jo je obl jubil med j lilno kampanjo sarp Carter z nartj noro preprečiti, da bi prišlo do no' škandalov po vzoru Watergata. Otroški vrtec (Nadaljevanje s 4. strani) ‘~mmm■——— j doma tudi dve sestri Prijatelj-j, sta obe prosvetni delavki in r. dagoginji in ena od njiju se ) opredelila za delo v otrošk*1 vrtcu. Ker šolski avtobusi obidejo herno jutro vse vasi in vas’1 območja, ni bilo težav za d"V( žanje predšolske dece v vrtec tudi za njihovo odvažanje na rij move. K temu je pripomoglo ", dejstvo, da so šoferji avtob"?j domačini, ki poznajo tako Luigi Nespoli ni plačal za sinovo izpustitev niti lire in da so ugrabitelji izpustili Renza iz bojazni, da jih preiskovalci »zašijejo* fxi vzoru Ugrabiteljev male Sare Domini. Prvotno je tolpa zahtevala oukupnino 2 milijardi Ur. V Genovi so medtem aretirali še enega člana organizacije, ki je zadržala kot talko 4-letno Saro ter jo izpustila proti odkupnini 2 milijard. Gre za 49-letnega Daniela Bellan-tija iz Riesija, ki je lastnik restavracije na območju Peglija. Do aretacije je prišlo na podlagi pričevanj včeraj aretiranega Sardinčana ■ Sal;. Le malo je manjkalo, da ni novopečeni ameriški predsednik Carter pošteno telebnil na poledenelo cestišče v parku pred Belo hišo. Mudilo se mu je do limuzine, ki bi ga morala odpeljati do pravosodnega ministrstva, pa so ga prevarali usnjeni, ledu nič kaj primerni podplati. Sicer se je pravočasno ujel in tako razočaral prisotne fotografe 7 razliko od prejšnjega predsednika Forda, ki je svojega dne ob Izhodu z . letala na bonskem letališču nerodno stopil in se pri priči znašel na Ilcu vse otroke s področja in skr1 zanje, kot bi bili njihovi. (Tako se je pred šestimi "Jj ustanovil otroški vrtec, ki je , za to območje nekaj povsem ri vega. Ker ženske, matere. bile vajene, da bi njihovi obiskovali šolo pred začetkom veznega pouka, ni teklo vso ko, vendar so kmalu uvidelf vj( korist, posebno v letnih časih' j je na polju veliko dela. V z letih je v otroškem vrstu več .otrok, vsekakor od 25 ČL, otrok v starosti od 4. do 7, ,e„ mJ Pa še ena dobra stran te vosti. Ker so v marsikaterem selku Ie po dve tri družine >%• redko, da je v tem ali onem j selku le po en sarrj otrok i'1 so po navadi starši na del"' bili otroci prepuščeni ««>110^,, oziroma «nonam» in se torej mogli igrati, saj ni bilo v v vrstnikov. Sedaj pa, ko p" vrtcu, jih je veliko skupaj i" r pozimi na toplem in zaprtem, to mladi in zgodaj jeseni pa o® j. prtom igrajo in učijo, tako jj imajo kaj od svojega Otroštv"'^ bi ga sicer doma ne po l*Ll ' 4 krivdi zapravili in se tako re( odtujili, saj si je nemogoče misliti človeka, ki bi se v ški dobi ne izživel v igri. Poleg tega je v vrtcu tudi ta», kot pravijo vrtnarici, ki y pripoveduje pravljice, jih uči rij-mi in še marsičesa, tako da bajajo zvečer otroci domov novega in veselega. Vrhu tega se v otroškem v1j naučijo tudi boljšega jezika, rij, jim bo koristilo v osnovni tof Ne smemo pozabiti, da je na (to področju znanje srbo-hrvaš^ bolj šibko, saj smo tako rekoč i dvojni ali trojni nacionalni "L kjer se meša slovensko. s*» hrvaško in italijansko izrazosloto Nekdo se je ob tem že ^ i šal, kako to, da primeru, k L ga uvedli v šoli «Milan SOrJ) v Oprtlju, ne sledi vodstvo L ske osnovne šole «Mate B*loL ki je v približno enakih p<&°h Res je, bujske nižje in sre"® šole so lahko za zgled marš13, mu. vprašanje otroškega vrte®J, za okoliška naselja še niso