Otroci raziskujejo, kaj je mleko Katja Požar, dipl. vzg., Vrtec Sežana V vrtcu Sežana vsako leto izvajamo različne EKO projekte, pri katerih sodelujejo vsi otroci. V naši skupini, kjer so otroci stari od 4 do 5 let, smo se odločili za učenje z raziskovanjem zaprtega tipa na temo »Kaj je mleko?«. Izhajali smo iz EKO projekta »Mlekastično! izberem domače« na temo »Za zdravje pijmo mleko kravje«. Namen raziskovalne naloge je bil, da otroci na zan- imiv, aktiven in samostojen način spoznajo vlogo, pomen mleka in mlečnih izdelkov za zdravje, EKO pridelavo in lokalno samooskrbo. Pomembno je, da že v predšolskem obdobju pripravl- jamo vsebine, s katerimi osveščamo otroke, da bodo zaznali pomen skrbnega in odgovornega ravnanja s hrano in lokalno samooskrbo. Posledično bodo ozaveščali tudi svoje starše. Ključni pojmi: hrana, zdravje, lokalna pridelava, na podeželju in v živilsko predelovalni industriji, učenje z raziskovanjem, dobra praksa. prizadevanja za zmanjšanje revščine in družbene neenakosti, varovanja okolja (dolgi transporti živil UVOD prispevajo k povečani porabi fosilnih goriv, hrupu Ekološko kmetijstvo je oblika kmetovanja, kjer se in onesnaženju zraka, povečani uporabi embalaže celostno dopolnjujeta rastlinska pridelava in reja in dodajanju umetnih barvil ter konzervansov živi- živali in s tem sledenje naravnim metodam in kro- lom), izboljšanja zdravja prebivalstva kot posledica ženju snovi v naravi. Ob pridelavi zelo kakovostne uživanja s stališča prehranske vrednosti kakovo- in varne hrane, ekološko kmetijstvo pomeni traj- stnejše hrane (višja hranilna vrednost, višja vseb- nostno gospodarjenje z naravnimi viri ter uvelja- nost vitaminov) in trajnejšega zagotavljanja virov vljanje načela blaginje živali. živil ter posledično manjše možnosti primanjkljaja določenih mikrohranil v prehrani. Lokalna trajnostna samooskrba s hrano predstavlja lokalno pridelano in predelano hrano, ki je fizično V današnjem hitrem tempu življenja je pomemb- in cenovno dostopna lokalnemu prebivalstvu ter no, da otroci spoznajo, da zdravje temelji na zdra- porabljena na lokalnih trgih. Zadostna lokalna pri- vi in uravnoteženi prehrani, na telesni dejavnosti, delava, predelava in poraba hrane je pomembna medsebojnih odnosih in varnem okolju. Zato je predvsem zaradi zagotavljanja državne varnosti za potrebno, da se seznanijo z bolj zdravo, sezonsko in obdobje ekonomskih kriz, zmanjšanja odvisnosti neoporečno hrano, pridelano doma, v lokalnih trgih od zunanje trgovine, kar je pomembno predvsem in ekoloških kmetijah, saj zaradi prezaposlenosti, v času motene globalne oskrbe, urejenosti in ob- nezanimanja staršev in preveč časa pred ekrani, delanosti podeželja, ohranjanja delovnih mest otroci vse manj časa preživijo v stiku z živalmi. 19 Didakta USTVARJANJE TRAJNOSTNE PRIHODNOSTI UČENJE Z RAZISKOVANJEM IN PRIPRAVA RAZI- jo in opozarjajo na pravila, urejajo učno okolje. S ta- SKOVALNE NALOGE kšnim pristopom boljše in globlje razumejo svoje iz- Učenje z raziskovanjem je metoda aktivnega učenja, kušnje ter dogodke in pojave v svojem okolju, samo- pri kateri vzgojitelj ustvari pogoje, da lahko otroci po- stojno sprejemajo odločitve in izbire v sodelovalnem skušajo reševati probleme čim bolj samostojno in na položaju. Prav tako se s to metodo izboljšajo otro- razne načine. S tem načinom dela otrokom omogo- kovo zaupanje v lastne intelektualne zmožnosti in čimo, da se aktivno učijo, in sicer v interakciji s tako njegove dispozicije za nadaljnje učenje, saj učenje z socialnim kot tudi fizičnim okoljem, saj ves čas pre- raziskovanjem spodbuja k uporabi grafičnih jezikov, delujejo in ustvarjalno prenašajo svoje prejšnje izku- s katerimi otroci beležijo in predstavljajo svoje zami- šnje v nove situacije (Cotič Pajntar, 2011). sli, hipoteze, predstave, opažanja, občutke. Razisko- vanje omogoča jezikovno in nejezikovno (verbalno in Poznamo odprti in zaprti tip raziskovanja. neverbalno) izražanje skozi igro vlog, dokumentira- Raziskovanje zaprtega tipa je raziskovanje, pri kate- nje in beleženje otroških opažanj, izjav otrok, seznam rem sta vprašanje ali problem nastavljena tako, da njihovih želja, pričakovanj, preko raziskovanja pa od- obstaja le en pravilen odgovor oziroma ena možna rasli otrokom omogočajo tudi proces učenja. rešitev. Začne se tako, da najprej opredelimo pro- blem, zaznamo zanimanje otrok in ga izkoristimo, »Kaj je mleko?« zastavimo si eno vprašanje. Nato izražamo domne- Tudi v letošnjem šolskem letu smo z otroki iz Vrtca ve, ugotovimo, kaj otroci že vedo in kakšne izkušnje Sežana veliko pozornosti namenili pomenu skrbne- imajo. Temu sledi iskanje informacij, podatkov ter ga in odgovornega ravnanja s hrano in ozaveščeno- njihovo dokumentiranje in urejanje. Rešitve oziroma sti za lokalno samooskrbo. odgovori na vprašanja se lahko izražajo na različne načine, npr. preko izdelave plakatov, ponovnega Pobudo za raziskovalno nalogo na temo mleka so mi pogovora, primerjave z uvodnimi izjavami otrok, pri- dali otroci v času dopoldanske malice. Vsaj trikrat te- merjave začetnih in končnih risb, izdelkov … Uporaba densko je za malico mleko ali mlečni izdelek. Otroci novih spoznanj se lahko prikaže preko igre, izdelave so se pogovarjali, kaj je mleko, in se spraševali, če je izdelka, razstave ipd. dobrega okusa, ker nekaterim ni všeč. Ob pogovorih sva s sodelavko ugotovili, da nekateri otroci še niso Učenje z raziskovanjem je za otroke pomembna videli žive krave in da ne vedo, kateri so mlečni izdelki učna metoda, preko katere lahko aktivno sodelujejo ter kako pride mleko v trgovino. Razmišljali sva, kako in se dogovarjajo, skrbijo drug za drugega, upošteva- začeti, s čim bova vzbudili zanimanje, radovednost 20 Didakta otrok. Odločili sva se za obisk ekološke kmetije. Imeli V naslednjih dnevih sva s sodelavko otrokom posta- sva pomisleke glede odzivnosti staršev, vendar je bil vili štiri raziskovalna vprašanja: najin strah odveč. Obisk, ogled in nadaljnje aktivno- sti so podprli vsi starši s sorojenci, dedki z babicami. 1. Kaj je mleko? Cilji naše raziskovalne naloge so bili, da otrokom nu- 2. Katere vrste mleka poznamo? dimo možnost biti raziskovalec, otroke navajati, da 3. Kako pride mleko v trgovino? bodo čim bolj samostojno prišli do želene rešitve, 4. Kje dobimo informacije o mleku, koga vprašamo? ohranjati radovednost pri otroku, spodbujati trajen interes za odkrivanje sveta, znanja, razvijanje meta- Otroci so vedeli, da mleko lahko dobimo od krave, kognitivnih sposobnosti in razvijanje ustvarjalnega koze in ovce ter da gre za neke vrste živilo. Spomnili mišljenja pri otrocih. so se, da ga vidijo na policah v trgovini, kamor ga najprej pripeljejo s kamionom, tam pa ga trgovski Pri izvajanju vsebin raziskovalne naloge smo vsesko- delavci nalijejo in dajo na polico. Za pridobivanje in- zi uporabljali metode aktivnega učenja. Otroci so formacij o mleku se otroci najraje obrnejo na svoje preko aktivnega raziskovanja spoznavali nove bese- starše, babice in dedke ali pogledajo v knjige. de, kot so: molža, paša, pasma krav, krmilo, mlekarna, Otroci so si v sklopu raziskovalne naloge dnevno predelava, sirotka, pinjenec, mlekomat. ogledovali fotografije obiska ekološke kmetije in komentirali, kaj jim je bilo na kmetiji najbolj všeč. Motivirali sva jih z obiskom ekološke kmetije, ki sva Obiskali smo Kosovelovo knjižnico in se s knjižničar- ga izvedli v okviru srečanja s starši. Na kmetiji so otro- ko pogovarjali o kmetiji, kravah, mleku, mlečnih iz- ci videli krave na travniku in v hlevu, teličke in bika v delkih, o prevozu in predelavi mleka. Vsakodnevno svoji ogradi. Otroci so bili nad kravami, telički in bi- smo si ogledovali knjige, priročnike ter slikanice in kom navdušeni. jim prebrali, kar jih je zanimalo. Otrokom je bila predstavljena tako strojna kot tudi Ogledali smo si tudi mlekomat, otroke pa sva spod- ročna molža krave. Gospa Božeglav jim je pred- budili, da so prinašali prazne embalaže mlečnih stavila delo na kmetiji, skrb za krave, imena krav, izdelkov, o katerih smo se pogovarjali. Povedali so hrano, pasmo krav in mlečne izdelke. Povedala jim nama, da so njihovi najljubši mlečni izdelki slado- je, da so z mlekom in mlečnimi izdelki samooskrb- led, sladka in kisla smetana, kefir, maslo, skuta in sir. ni in da pridelane mlečne izdelke tudi prodajajo. Vedeli so, da ima mleko veliko kalcija, ki je dober za S pogostitvijo smo mlečne izdelke okusili in kupili. zobe in kosti. Mleko pa jim je najboljše kot čokola- Otrokom so bili najbolj všeč sadni in navadni jo- dno mleko ali s kakavom, čokoladnimi kroglicami, z gurt, mehki sir in skuta. muslijem, s čokolinom in v mlečnem zdrobu. V sklopu projekta sva otroke seznanili z različnimi mlekarnami, ogledali so si posnetke o molži krave, o predelavi mleka v mlekarni, o predelavi mleka v skuto in smetane v maslo, ogledali so si mleko in mlečne izdelke v trgovini, na delovni list »Kravica Berta« so lepili slike mlečnih izdelkov, ki jih imajo najraje. Ob plakatih so si ogledali mlečno pot, izde- lali so manjše kravice, pomagali so pri izdelavi večje krave Jagode bambole iz kartona in jo skušali po- molsti. Ugotovili so, da je ročna molža krave zah- tevna, saj je treba ravno prav stisniti, da iz rokavice priteče tekočina. V kuharskih knjigah so iskali slike receptov z upora- bo mlečnih izdelkov. Tako smo mleko spremenili v sladko rjavo mleko z dodatkom kakava, sodelovali pa so tudi pri izdelavi skute, masla in smutijev. Ugo- tovili so, da pri izdelavi skute ostane tekočina, ki se imenuje sirotka, ki smo jo nato uporabili za izdelavo sadnega smutija. Pri izdelavi masla pa ostane pinje- nec, ki smo ga pokusili, a otrokom njegov okus ni bil všeč. Maslo, skuto in smuti smo pokusili ob tradi- cionalnem slovenskem zajtrku. Večini otrok sta bila maslo in skuta všeč, najbolj pa jim je teknil sadni smuti z jagodami, borovnicami in bananami. 21 Didakta USTVARJANJE TRAJNOSTNE PRIHODNOSTI Ob zaključku raziskovalne naloge »Kaj je mleko?« sva otrokom s sodelavko ponovno zastavili zgoraj omenjena štiri raziskovalna vprašanja. Tokrat so nama otroci znali odgovoriti, da je mle- ko pijača, da poznamo kravje, ovčje, kozje, kamelje mleko ter mleko oslice. Naučili smo se, da mleko s kamionom v cisterni najprej pripeljejo do mle- karne, kjer ga delavci spremenijo v mlečne izdelke in nato prodajo v trgovino, kjer ga lahko kupimo. Svoje vire pridobivanja znanja o mleku in mlečnih izdelkih so otroci razširili na uporabo knjižnice, re- klam, receptov, računalnika in spleta. Otroci so povedali, da večkrat pomagajo svojim staršem v kuhinji, kjer mesijo testo in pečejo piško- te. Dogovorili smo se, da izdelamo svojo kuharsko knjigo z recepti mlečnih izdelkov. Otroci so jih ve- stno prinašali in predstavljali svoj recept ostalim otrokom v skupini. Zbrane recepte smo predstavili v kuharski knjigi, namenjeni vsem otrokom in star- šem v našem vrtcu. Zaključek Otrokom smo želeli zastaviti vprašanje, ki jih bo izzvalo in na katerega bodo iskali odgovore, kar nam je uspelo že z začetnim vprašanjem o mleku. Otroci so se največkrat učili z lastno aktivnostjo, s spoznavanjem, z igro, s ponavljanjem in posnema- njem. Bili so komunikativni, delovni, vztrajni, delno samostojni, spretni, radovedni in iznajdljivi. Načrto- vane dejavnosti so potekale zelo uspešno. Pri otrocih smo okrepili zavedanje pomena hrane v vsakdanjem življenju in soodgovornost pri izbiri viti varno okolje, v katerem bodo nalogo lahko iz- ter količini hrane pri obrokih. S skupnimi močmi vedli. Naučili smo se, da nam aktivno raziskovanje smo ugotovili, da je za raziskovalno nalogo treba nudi širjenje obzorja, otroku pa poleg tega omogo- imeti predvsem dovolj časa, potrpljenja in zagoto- ča iskanje lastnih rešitev, mu dovoljuje napake, ga spodbuja k razmišljanju in učenju. Vsi imamo možnost, da se vsak dan izboljšujemo na vseh področjih življenja. Torej, začnimo danes. Viri in literatura Brezočnik, J., Turnšek, N., Hodnik Čadež, T., Krnel, D. (2009): Projek- tno delo kot izziv in priložnost. Strategije spodbujanja participacije otrok v vrtcu. V: Izzivi pedagoškega koncepta Reggio Emilia. Lju- bljana: Pedagoška fakulteta. Cotič Pajntar, J. (2010/2011): Učenje z raziskovanjem. Zreče: ZRSŠ – usposabljanje izvajalk ŠS za vrtce. Lepetit, E. (2012): Zvedavčki kmetija Majer, B. (2010): Bela pot knjiga za radovedne otroke. Ljubljana: Založba Kres. Kurikulum za vrtce (2008). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Ray, H. (2007): Tam na kmetiji krave. Murska Sobota: Pomurska založba. Turnšek, N. (2005): Gradivo iz predavanj na Pedagoški fakulteti Ko- per, predmet: Metodika uvajanja v družbena okolja. Koper: Peda- goška fakulteta. Vir 1: https://ekosola.si/ Vir 2: https://www.gov.si/teme/ekoloska-pridelava/ Vir 3: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/lokalna-samooskrba- -eden-od-kljucev-do-varnejse-oskrbe-s-hrano/, 5. 6. 2020 Vir 4: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/lokalna-samooskrba/ 19. 8. 2013 22 Didakta