23. Številka.
Ljubljana, v soboto 28. jannvarja 1899.
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan svečar, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatro-ogerake deželo za vso leto 15 gld , za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse loto 13 gld., za četrt leta 3 gld 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Na naročbe, brez istodobne vpo&iljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiaka, po 6 kr, če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvoli frankovati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne Btvari. — Vhod v uredništvo jo iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravm5tvo pa s Kongresnega trga St. 12.
Trloion Ml. 3-4.
Konsumna društva.
»Cerkev ni niti poklicana niti sposobna, na posveten način uplivati na po svetne stvari. Njen poklic ni, služiti meču, niti meč v roke vzeti. Njeni služabniki igrajo slabo vlogo, naj že nastopajo kot „črni biriči" ali „črni gospodarji" države Cerkev tudi nima sama rešiti „socijalnega vprašanja in se ne sme postavljati niti h koritu kapitala niti v vrste delavskih ba-talijonov" . . . Tako sodbo je izrekel jako objektivni Schaffle, duša nekdanjega Hohen-wartovega ministerstva in gotovo najobjek-tivnejši socijolog, kateri nikdar ni tajil velikega pomena verstva za vse človeško življenje.
Vsaka Schafflejeva beseda je resnična. Vsako potrjuje zgodovina s tisoči izgledov in zgodovina kaže tudi, kako pogubonosen postane upliv cerkve, zanjo samo in za vse človeštvo, ako prekorači svoj naravni delokrog in poskusa na posveten način uplivati na posvetne zadeve
V nas je cerkev pod vodstvom bivšega škofa Missie popolnoma pustila v nemar svoj naravni poklic in se s pravim fanatizmom oprijela uloge črnih biričev in črnih gospodarjev sveta ter se v utrditev svojega gospodstva lotila tudi rešitve socijalnega vprašanja, dasi je na naši slovenski zemlji samo jeden sam veliki kapitalist — mrtva roka.
Socijalno delovanje katoliške duhov ščine in njenih zaveznikov traja že dobro desetletje, a jedini uspeh tega gibanja je organizacija, katera vodi v socijalizem. Krožila so gorovja in rodila - konsumna društva.
„Slovenec" je nedavno tega priznal, da je njegova stranka ustanovila konsumna društva iz političnega sovraštva proti liberalno mislečemu trgovstvu, in samo zaradi lepšega Se dodal, da je ž njimi hotela resiti kmetsko ljudstvo oderušt va, kateremu je bilo ponekod izpostavljeno.
Borba proti oderuštvu je bila pač samo izgovor. Trgovski in obrtni stan sto-
jita sploh na slabih nogah in moreta izhajati samo z naporom vseh sil. Zlasti na deželi, kjer je konkurenca mej trgovci ve likanska že vsled tega, ker jih je vsaj za tretjino preveč, mora trgovec dajati svoje blago kar možno po ceni, ako hoče imeti sploh kaj prometa in ako hoče vsaj toliko zaslužiti, da revno preživi sebe in svojce. O oderuštvu torej ni možno dosti govoriti, oderuštvo malega trgovca je samo fraza, s katero se je okitil in olepšal pravi narnen te organizacije: uničiti slovenski trgovski stan iz političnega sovraštva, maščevati se mu na nekrščanski način, ker svojega tilnika ne ukloni črnemu berištvu in črnemu gospodstvu.
Da je katoliški list, duhovniški list tako nemoralen namen naravnost priznal, da smatra tako Hagrantno nemoralnost za dopustno, to svedoči, kako v nekaterih katoliških krogih vlada prepričanje, da namen posvečuje vsako sredstvo.
Duhovnik dr. Krek je spoznal, kako nevarno in nečastno za katoliško cerkev je „Slovenčevo" priznanje, da so se konsumna društva ustanovila iz nemoralnega in ne-krščanskega razloga, maščevalnosti, in oglasil se je s člankom, v katerem je poskušal utajiti, kar je bil „Slovenec" poprej priznal, ter prepričati čitatelje, da dr. Šušteršič ni govoril resnice, in da so se konsumna dru štva ustanovila kot začetek splošne socijalne reforme na zadružnem načelu
Morda je dr. Krek prepričan, da je temu res tako. Ali dr. Krek je samo agi tator in nekoliko zmeden socijalnopolitičen teoretik, ki še ni ustanovil ne jednoga kon-sumnega društva, in zato njegovo mnenje ne pride dosti v poštev, saj se je moral pod svoj članek celo podpisati s polnim imenom, iz Česar sklepamo, da se „Slovenčevo" uredništvo ne strinja ž njim Kar je konsumnih društev na Kranjskem, vsem je oče in vrhovni vodja dr. Šušteršič in on, o katerem se ve, da piše razpredelek „Na rodno gospodarstvo" v „Slovenru", ve vse-kako bolje, kakor dr. Krek, Čemu in iz katerih nagibov je ustanovil konsumna dru-
štva, on ve, da v nas na kmetih nimajo tistega gospodarskega pomena, kakor ga imajo konsumna društva industrijalnih de lavcev, in on tudi ve. da kmet ni oškodovan in prikrajšan kot konsument, nego kot producent in je zategadelj naravnost priznal, zakaj je ustanovil konsumna društva.
Uspehi dosedanjih konsumnih društev so povsem isti, katere je katoliška stranka nameravala doseči V socijalnera in v gospodarskem oziru niso koristila čisto nič. pač pa so spravila v nevarnost mnogo eksistenc, vzela delavnim in poštenim ljudem pošteno zasluženi kruh, oškodovala svoje člene in naredila prepir in sovraštvo, koder je prej vladalo porazumljenje in mir.
Duhovščina, ki vodi konsumna društva in v njih reprezentuje kapitalističnega podjetnika, je kriva, da se členi teh društev čez mero zadolžujejo Pri nekaterih društvih imajo členi neomejen kredit in ga tudi izrabljajo, pri drugih pa se zahteva plačilo v gotovini, in se kmet sili, da dela dolgove v duhovniški posojilnici, ki tako tudi nekaj zasluži, tako da ima kapitalist dvojen dobiček Kmet, je v tistih krajih, koder so konsumna društva in duhovniške posojilnice, sedaj dosti bolj zadolžen, kakor je bil poprej, ko je imel pri trgovcu zmeren kredit in ni od dolga skoro nikdar plačal obresti.
Konsumnim društvom je konkurenčni boj proti trgovcem in obrtnikom olajšan že vsled tega, ker morata trgovec in obrtnik plačevati vsakovrstne velike davke in davščine, dočim konsumna društva skoro nič ne plačujejo in uživajo vsakovrstne beneficije. A vzlic temu oškodujejo Še svoje lastne Člene s slabo mero in vago, in s tem, da jim prodajajo slabše, od Židov dobljeno blago Petjot se v teh konsumnih društvih prodaja kot pristno vino in to iz Tirolske dobljeni petjot, dočim domači vinogradnik svojega pridelka ne more spraviti v denar. Kmetom obetajo se umetna gnojila po nižji ceni. nego jih daje v velikih množinah kupujoča in brez dobička delujoča kmetijska družba, dočim jih morajo v istini kmetje
dražje plačevati, kakor jih daje kmetijska družba.
Še večja, nego je materijalna škoda, katero provzročajo konsumna društva, pa je moralna škoda. Konsumna društva so postala zavodi za sistematično demoralizo-vanje ljudstva. Dočim zapre gostilničar svojo krčmo ob določeni uri, se v konsumnih društvih pijančuje cele noči, in se poleg petjota ponekod toči celo žganje, da kmet čirn prej povsem propade
Duhovniki so postali kramarji, ki delajo pijancem družbo in ki zalazujejo ljudi celo pod streho ter jih nagovarjajo, naj postanejo odjemalci njihovih društev. P.azloČek mej altarjem in trgovskim pudlom je skoro izginil, in ker se še z lece mesto lepih naukov čuje samo še trivijalno zabavljanje, vidimo povsod, koder se je duhovščina odtujila svojemu poklicu ter posegla v politične in gospodarske zadeve, veliko sovraštva in prepirov, veliko pijanosti in nemoralnosti, zlasti pa še tam, kjer hoče duhovščina služiti dvema gospodoma, cerkvi in bogu Merkurju.
Pogubljive posledice skrajno nemoralnega boja, ki ga vodi duhovščina proti trgovskemu in obrtnemu stanu, se za cerkev in vero pojavijo š le v prihodnosti. Zdaj vidimo drug uspeh konsumnih društev: škodo katero delajo trgovcem in obrtnikom, in materijalno in moralno škodo, katero delajo svojim členom.
S samimi papirnatimi protesti proti temu počenjanju se nič ne opravi. Klerikalna stranka se ne meni za določbo spravne pogodbe, in zato je čas, da se začne večja in izdatnejša akcija proti pogubnemu uplivu konsumnih društev.
Taka akcija pa je potrebna toliko bolj, ker kranjska deželna vlada ne izpolnjuje svoje dolžnosti napram konsumnim društvom in s svojo pasivnostjo omogočuje flagrantno kršenje veljavnih zakonov. Evo dokaza !
Notorična istina je, da se v konsumnih društvih na veliko škodo domaČega vinogradništva toči tirolski petjot. Po veljavnih
LISTEK.
Novosti dunajskih gledališč.
Ljubljanskemu širšemu občinstvu se pogosto očita, da ima smisel le za neslane, literarno ničvredne burke. Isto se more reči tudi o Dunajčanih. Največji uspeh je donesel Raimundovemu gledališču ves čas njegovega obstanka tudi Ljubljančanom dobro znani „Brat Martin", nemško narodno gledališče pa je imelo zadnji dve leti največje uspehe z znanim „ P e t r o m S m o 1 o* in letos z burko „Pri belem konjiču".
Blumenthal in Kadelburg sta znana firma za nične Šaloigro in burke, s katerimi zalagata leto za letom nemške odre, in s katerimi se obično pridobiva mnogo finančnega uspeha. „Pri belem konjiču" je brez dvoma jeden slabejših izdelkov te fabrike. Poleg redkih dobrih situvacij in dovtipov prinaša igra celo vrsto znanih bedastih dovtipov in starih .Kalauerjev". Ne motim se, ako trdim, da je pridobil igri uspeh Girardi, ki pa kot zaljubljen natakar le prerad zaide v ovoj stari greh, pretiravanje.
V gostilni „pri belem konjiču" ob krasnem aolnograškem jezeru, v priljubljenem letovišču, se snidejo razni Berolinci. Ta te razvijajo ljubavne spletke in se zavrli dejanje kar a tremi porokami. Značaji ■o bolj konstruirani nego resnični. Najbolj
se to pozna pri krčmarici, vdovi, ki ljubi gosta advokata, a poda roko preziranemu natakarju, češ: „Ako Žena ne dobi moža. katerega si želi. vzame tistega, katerega dobi."
Gotovo najintoresantnejša od letošnjih uprizoritev v nemškem ljudskem gledališču je bila Halbejeva „Mati zemlja", ta od mnogih stranij toliko hvaljena igra, ki pa je tu malo da ne — propadla. In vender te osode ni zaslužila. Res, da sta glavna značaja risana skrajno neverjetno. Mož, ki je pravcata marijoneta v rokah svoje soproge, je zopern in zaničevanja vreden ; in tudi žena, emancipiranka, visoko izobražena — ter poleg tega vender tako brezsrčna, netaktna in lehkomišljena, — je risana vse preveč nenaravno, da bi si priborila naše simpatije. Tem izbornejše je pogojen baha-časti, pijančujoči pruski graščak, in z le prevelikim verizmom je naslikana vsa hinavska, pijana družba o priliki mrtvaške pojedine.
Po očetovi smrti vrne se zavrženi sin s soprogo na svoj dom; tu vidi v nesrečni graščakinji svojo ljubljenko izza mladosti. Vse njegovo nesrečno dosedanje življenje mu stopi živo pred oči; ločiti se hoče od svoje žene in združiti z ljubljenko, v ka teri se znova obudi stara ljubezen. A žena, ki mu je dotlej zabranjevala vsak čin ljubeznivosti in nežnosti, ga noče osvoboditi;
— da ga lažje vnovič naj se priklene, odslovi celo hišnega prijatelja, ki je dotlej zakonca spremljal kot senca Zaman Ker ne moreta na novo združena detinska prijatelja živeti skupaj pred svetom, skleneta, da se povrne'a k „materi zemlji".
Igra sama nima le v značajih, temveč tudi v dejanju marsikaj temnega in skrivnostnega, marsikaj, kar vabi v razmišljanje, predno smo si na jasnem s pisateljevim namenom. Morda i to odvrača množico ter prouzroča, da igra ne ugaja. Saj celo najdovrše-nejše Ibsenove drame vsled mistike, ki se pojavlja pri veČini njih, ne uspevajo prav, dasi zanimajo pri vsaki novi uprizoritvi
Neuspeh te igre, veliki uspeh „belega konjiča" priča, da se mnogi obiskovalci dunajskih gledališč zadovoljijo s puhlo zabavo, ki jim veselo prežene par ur po dnevnem delu. da v gledališču bolj iščejo razvedrila, nego umetniškega užitka. Seveda mika razvedrilo le nekoliko časa.
Burke, ki so pred leti imele velikanski uspeh, so danes pozabljene; danes najbolj občudovane, bodo kmalu povsem neznane. Igre pa, ki imajo kaj prave umetniške veljave, bodo gotovo pozneje še tako zanimale, kakor popreje, ali morda celo mnogo bolj, ker se bodo ooenjale objektivnejše kot pri svojem porodu. Kakor je n. pr. nekdaj po vseh odrih kraljeval Kotzebue, dočim sta si Schlller in Goethe le polagoma pridobi-
vala odre, — in se danes za Kot.zebua skoro nikjer nikdo ne zmeni, dočim zadnja klub drugačni, moderni smeri še vedno kot klasika navdušujeta gledalce in slušalce, tako tudi sedaj ni prestrogo obsojati naših gledaliških obiskovalcev, katerim neslanosti in skrpucala bolj ugajajo kakor umetniška dela resnih poetov. Novejše burke kažejo nav/.lic vsemu napredek, in to bodi tudi strogemu kritiku tolažba! —
Herman Bahr, katerega nekateri proslavljajo kot dušo in vodjo modernega dunajskega literarnega naraščaja, katerega pa drugi preklinjajo kot literarnega šarlatana ter mu ne priznavajo drugega nego samo-ljubnost in domišljavost, se je že parkrat, a brez prave sreče, poskušal na odru. Njegova zadnja drama, „Staru, pa ne vspeva le na pozorišču dunajskega ljudskega gledališča, temveč je tudi v Berolinu dosegla lep uspeh.
„Star", to je glavna oseba pri gledališču, poleg katere so vso druge neznatne; tak „star" je v igri slavna tragedinja, katere ne zadovolijo vsi uspehi, vsa oboževanja, vsa ljubezenska znanja, nego hrepeni po sreči prave ljubezni, katero pa uživajo le neznatne, uboge žene. Junakinja se seznani z mladim avtorjem sramotno propadle igre. Mal uradnik na pošti je, a Želi si ven iz jednolične vsakdanjosti v poklicu svojem, hrepeni po slavi pisateljevi. }tf
F
zakonih treba za točenje petjota imeti posebno koncesijo in mora biti v dotičnih lokalih to na vidnem mestu nabito. Na celem Kranjskem nima ne jedno konsurano dru štvo koncesije za točenje petjota, ne jedno nima nabitega naznanila, da toči poluvino, a v vseh se toči tirolski petjot. Deželna vlada ve vse to prav dobro Povedano ji je bdo že neštevilnokrat v časopisih, povedal ji je to lani poslanec Ferdan s posebno in terpelaeijo v deželnem zboru, a vzlic temu ne stori ničesar, dasi je bila na to svojo dolžnost še posebej opozorjena od strani ministerstva.
Poljedelski minister, baron Kast je namreč v poslanski zbornici dne 96, aprila 1898 1, torej pred devetimi meseci izrecno priznal, da se s kupčevanjem s petijotcm dela nelojalna in škodljiva konkurenca poštenim vinogradnikom, ter je uradoma izjavil: Poljedelsko ministerstvo je tem razmeram posvetilo največjo pozornost in je dogovorno s prizadetimi ministerstvi opetovano deželnim oblastvom ukazalo, odločno postopati proti nedovoljenemu izdelovanju pola vi na in umetnega vina ter proti trgovini s temi pijačami na podlagi zakona z dne 2t. junija 1880 drž. zak. št. 120, in z zadovoljstvom je konstatovati, da ti ukazi niso ostali brez dobrih uspehov. V tem je zakon z dne 16. januvarja 1896 drž. zak. st. 89 ex 1897 o prometu z živili stopil v veljavo in sicer 13. oktobra 1897. Pošteno vinogradništvo in poštena trgovina je dobila s tem večje varstvo, ker tudi promet z vinom oziroma z umetnim vinom in poluvinom spada pod ta zakon, in torej dotičnim prestopkom ne grozi več samo obrtnooblastvena kazen po § 5. zakona z dne 21. junija 1880 drž. zak. št. 120, ampak dosti občutnejša sodnijska kazen po zakonu o živilih".
Pošteno vinogradništvo in poštena trgovina na Kranjskem tega oblastvenega varstva prav nič ne čutita. V nas ni nikjer videti „dobrih uspehov", o katerih je minister govoril, v nas vidimo samo to, da deželna vlada vzlic veljavnim zakonom in vzlic opetovanim ukazom neče napram konsumnim društvom ničesar storiti in se ne upre njihovemu kršenju zakona.
Dolenjeavstrijski deželni zbor se je lani pritožil radi trgovine s petjotom in namestnik je obljubil odporaoč. Dolenjeavstrijski namestnik je svojo obljubo izpolnil, kar mu priznavajo tudi njegovi nasprotniki, naš baron Hein pa je gluh in slep za vse pritožbe, prav kakor da se svojih dobrih prijateljev boji.
V očigled temu je treba krepke akcije proti konsumnim društvom, treba je proti-organizacije in da se ta začne, bi bilo najbolje, da se skliče shod kranjskih trgovcev, obrtnikov in morda tudi vinogradnikov v Ljubljano, kjer naj se doseže zjedinjenje glede nadaljnih korakov.
obema se vzbudi ljubezen, ki seveda ne more biti trajna.
Ubogo malo je dejanja v igri, in še to ni novo Kljubu temu zanima igra in to deloma vsled izborne karakteristike oseb, deloma vsled smele dikcije.
Z malo črtami ti stoji kakor plastičen kip vsaka oseba pred očmi. V karakteristiki leži glavna moč te Bahrove igre. A tudi v dikciji!
Malokdaj še so se čule raz oder tako smele, polemične besede. Kako se označijo „kritiki", kako se govori o okusu publike. Kdo odloča upeh igre? Oni plešasti, napol bebasti bogataši v prvih vrstah, ki sodijo delo le po tem, kakoršne volje da so. Ka-koršno je bilo kosilo, kakor se jim je obnesla kupčija na borzi, taka je tudi njih sodba. Danes ploskajo, a ne vedo zakaj, jutri pa sikajo, in zopet ne vedo zakaj. — In kritiki? Kdor se jim bolj klanja, kdor jih bolje plača, ta žanje njihovo hvalo.
Bahr je podal s to igro sliko polno življenja, sliko iz gledaliških krogov, v katerih je dobro znan, in v igri je načrtal marsikakega znanca. Slika je. dasi sem ter tje nekoliko pretirana, vender posneta po realnosti. Zato je dosegla toli lep uspeh.
Ali bi jo priporočal za naš oder? Težko, da bi pri nas prav uspela? Naše občinstvo ne pozna predstavljanih veliko-mestnih odnošajev, zato bi igra bila sicer zanimiva, a morda bi vzbudila očitanje, da „pohujluje" 1-- S e v e r i n.
Potrebo tacega sestanka in dogovora uvidevajo intesesentje v raznih krajih. Idrijski trgovci in obrtniki so imeli že shod, na katerem so protestovali proti počenja-nju katoliške stranke in poslali posebno deputacijo h gosp. kuezoškofu. a deputacija je dobila odgovor, s katerim ni bila za dovoljna
Omenjena akcija je toli potrebnejša, ker se kaže, da duhovščina sploh ne sluša svojega knezoškofa. vsaj v Trnovem in v Metliki neče upoštevati njegovih nasvetov, in torej trgovci in obrtniki ne smejo od merodajne cerkveno strani pričakovati nobene pomoči, nego so nakazani sami nase. Svojo eksistenco pa morejo ubraniti samo, Če postopajo složno, dogovorno in energično. Prvi korak bodi občen shod — rodil bo gotovo sadu, toliko bolj. ker merodajni vladni krogi sami priznavajo potrebo, pre meniti Kak n o pridobitvenih zadrugah, ker U videvajo, da mora ta zakon sčasoma uničiti vse manjše samostojne ekstinence in da dela pol komunizam
T I JuhlJaiiL 28. januvarja. Vse proti spravi.
Da so Mladočehi proti spravi z Nemci, da se Poljaki nočejo mešati v spravno akcijo, ter da si tudi Slovenci ne žele kake sprave mej Nemci in Čehi, je znano. Sedaj pa so vrgli tudi Nemci krinko raz obraz ter so pokazali, kakšni so jim bili nameni, ko so govorili in pisarili o spravi. „Neues \VienerTagblatt\glasilo ustavovernega vele-posestništva, je prinesel pojasnilo, ki je menda iz peresa grofa Stiirgkha. To pojasnilo pravi, da se gre sedaj prav za prav le za veliko pred vprašan je (Vorfrage): kako dolgo hočejo v Avstriji vladati se brez Nemcev? Samo če se konča sedanji zistem, se bodo Nemci hoteli pogajati, sicer pa ne. Z malimi dovolitvicami in s polovičnimi na-redbicami se Nemci več ne zadovole. Nemški veleposestniki torej zahtevajo, da postane vlada čisto nemška, in grof Stiirgkh mora postati seveda tudi minister! — „Deutsche Zeitung" poroča, da so sprejele nemške opozicijonalne stranke stališče nnmške narodne stranke za svoje Ta stranka pa zahteva najprej odpravo vseh jezikovnih naredb in odpravo sedanjega ministerstva. „Deut. Volksblatt" pravi, da nemškim opozicijonalnim strankam sploh ni za spravo, nego le za nacijonalnopoli-tično konsolidiranje strank. Za češke predloge bo imela levica samo negativen odgovor.
Nemški program.
Na konferenci nemških zaupnih mož se je sklenilo, da se napravi skupni nemški program tako, da se izvolijo za posamezne dežele poročevalci , ki stopijo — vsak za-se — v zvezo z ondotnimi nemškimi zaupniki. Vsak referent izroči svoje poročilo plenarni konferenci v presojo. Program je izdelati brez ozira na spravno akcijo!
Kriza na Ogerskem.
Del ogerske opozicije zahteva, da mora Banffv odstopiti, sicer ne dovoli nobenega provizorija Liberalna stranka tega noče pristati, zato misli pl. Szell že na to, da položi svojo zaupno misijo zopet kroni nazaj. Vendar še ni izgubljeno vsako upanje, ker vlada upa, da se radikalci morda vendarle še udado. Banffv je itak le še po imenu ministerski predsednik.
Razoroževanje. Angleško časopisje piše porogljivo o carjevem razoroževalnem predlogu, češ Rusija bi morala začeti z razoroženjem, ako ji je resno s svojim   predlogom. Vladni „Journal de St. Petersbourg"   zavrača te nespametne opazke, češ dokler druge vlasti ne nehajo pomnože vati svojih vojsk in vojnih sredstev, toliko časa Rusija ne more svojih čet zmanjšati.   Rusija  želi, da se oboroževanje ustavi in omeji,  kar bo na korist z davki preobloženim  narodom in svetovni kulturi.   Nadejati se je zato, da se vse težave  premagajo, ter se doseže carjev smoter.
Vstaši na Kubi in Filipinih. Amerikancem so prinesle minole zmage same sitnosti. Na Filipinih ima vstaški Aguinaldo pripravljenih 30.000 mož, da se sprijemo z Amerikanci za svobodo svoje domovine, na Kubi pa je od mrtvih vstal vstaški vodja G o me z ter zbral vse vstaške trope v jedno vojsko, ki se utabori v pokrajini Santa Clara ter bo od tod vznemirjala Havano.  Mnogo na Kubi rojenih, po
zadnji vojni brezposelnih Španskih častnikov je prestopilo v vstaško armado. Amerikanci bodo imeli torej še mnogo posla in veliko stroškov, da bodo imeli mir v svoji državi. Španci jim to seveda od srca privoščijo ter spletkarijo kjer morejo.
Dopisi.
Z Iga, 25. januvarja.   (Naše kon-sumno društvo.)  „Slovenski Narod" je že poročal, da so klerikalci osrečili tudi našo ubogo vas z najmodernjšo svojo iz najdbo, s konsumnim društvom „Slovenec" je odgovoril  na to. da „SI Narod" zopet grdo   laže,   ker  dr. Mauring   nikakor ni ustavil konsumnega društva, nego le gospodarsko kmetijsko društvo.   Star dovtip, radi katerega pa se ne smeje nihče več! Našo konsumno društvo se je ustanovilo pod pokroviteljstvom dr. Kreka, in Ižanci so menda mislili, da bodo v društvu dobivali vino na pol, Žganje pa čisto zastonj, da bodo delili  blago zvrhoma na kredo in da bodo poleg tega za odjemalce brane brezplačno še  maše. Zategadelj pa so se naši nepodučeni ljudje  kar trumoma vpisovali v konsumno društvo, ki naj jim pc-inore iz dolgov in revščine.   Le malo mož je   spoznalo takoj, kakšen namen imajo naši  klerikalci, ki bi  radi uničili, kakor drugod, tudi pri nas neodvisne trgovce in krčmarje, kateri itak zdihujejo radi prevelikega števila in radi mejsebojne konkurence. Na Igu je  bilo že doslej dvakrat preveč gostiln in prodajalnic, zato pa ne vspeva — razen jedne ali dveh — nobena In vendar se je zdelo klerikalcem potrebno, da ustanove še jedno gostilno,  kjer se toči slabo vino in žganje, da napravijo še jedno prodajalnico več   Razburjenje mej našimi trgovci in gostilničarji je bilo spočetka zategadelj   veliko,   a sedaj   —  po kratkih tednih — se ljudem že odpirajo oči. Konsumno društvo ima namreč sicer par krajcarjev cenejše, zato pa mnogo slabše blago, in mera je vedno kolikor mogoče pičla. Trgovci so svoje cene znižali ter sedaj prav vspešno konkurirajo z društvom. Ljudje spoznavajo, da so Šli klerikalcem na led, zato pa zapuščajo polagoma drug za drugim  kaplanovo društvo.   Značilno je za društvo najbolj to, da noče biti niti župnik odjemalec konsumnega društva, ker ve", da imajo naši trgovci poštenejše in solidnejše blago!   Dr. Mauring se sedaj na vso moč trudi, da reši svojo potapljajočo se ladij o. Ves svoj   prosti čas  prebije v prostorih konsumnega društva.   Za prodajalno mizo stoječ se preprijazno razgovarja z odjemalci in včasih tudi sam postreže, zlasti če pride v prodajalno kako lepo  kmetsko dekle*. Pomislite, doktor svetega pisma igra vlogo natakarja in komija!   Kaj tacega premore menda samo Ig!   —   Značilno za tega gospoda je tudi afftra,  katero je imel pred kratkim z nekim tukajšnjim trgovcem. Ta mož je po ustanovitvi konsumnega društva povedal kapelanu Mauringu prav brezobzirno  svoje  polno mnenje.   Dr. Mauring je šel trgovca nemudoma tožit, in trgovec, ki je v razburjenosti zinil nekaj osebnih žaljenj, je bil seveda obsojen.   Plačati je moral 20 gld.   Neko noč po obsodbi pa je prišel dr Mauring trkat k trgovcu, in ko mu je trgovec odprl, prosil ga je dr. Mauring, naj pozabi kar se je mej njima zgodilo in naj bodeta zopet dobra! Črez nekaj dni na to pa je bila na dr. Mauringov re-kurz prva sodba ovržena, in trgovec je moral plačati poleg sodnih stroškov še novih 20 gld. Taki značaji so naši razširjevalci miru, sprave in ljubezni! —  Dr. Mauring ni   postal   kanonik,   ker  je   imel baje premalo zaslug za katoliško stvar; s kon šumnim društvom,  z uničenjem domaČih trgovcev in gostilničarjev in s tožarenjem pa bi si jih menda rad pridobil! Da bi se to le kmalu zgodilo, da zapusti čim prejo našo vas, ž njim pa naj gresta še sovraštvo in raz por, ki vladata sedaj mej nami radi njega !
Iz goriških učiteljskih krogov, 26 januvarja. Na moj dopis v „Slov. Narodu" pravi „Soča", da slovenskim poslancem ni znano, da bi bili italijanski poslanci voljni, učiteljem zboljšati plače. Temu moram odločno ugovarjati, kajti učitelji smo ono vest doznali od slovenskih in ne od italijanskih poslancev, kakor misli „Soča". Ako bi bilo potrebno, postrežemo tudi z Imeni. „Sočo" pa smem že prositi, da to pojasnilo prijavi,
da ne bodo mislili njeni čitatelji, da %\ take vesti učitelji sami izmišljujemo. Kar se dostaje sodelovanja italijanskih po slancev v deželnem zboru, opomniti j* da niso brezpogojno nasprotni.
Mi, učitelji smo zato, da se jim orno goči sodelovanje, ako mislijo resno omt-njeni svoj sklep izvršiti s pomočjo sloven skih poslancev,  ter nam, učiteljem tako pomagati do boljših plač.   Potem pa naj naši poslanci le zopet z vso odločnostjo pričnejo boj za deželni šolski zalog, da po migajo davkoplačevalcem. Ako nam dojil*-pomoč od katere druge strani,  tudi prav Tako n. pr. naj bi  pomagali poslanci dobiti pomoč od vlade, ki je itak voljna, pri spe vat i   k   deželnemu   šolskemu zalogu Ono   svoto naj   podeli  slovenskim trem okrajem (Italijani ne marajo vladne podpore!), pa bo  pomagano.   Dolžnost  bi pa bila tudi okrajnih šolskih svetov, da po jasnijo vladi našo „mizerijo" in tudi svojo Oni  imajo  pravico  in  dolžnost govoriti. Učiteljski   zastopniki   v   okrajnih šolskih svetih, poskušajte t
Poziv.
Leta 1900 otvori se v Parizu velikan ska svetovna razstava
Odkar svet stoji, se nikdar ni v enem stoletju znašlo toliko novih znajdb, se ni izvršilo toliko umotvorov, in vednost toli kanj napredovala, kot v sedanjem stoletju Parni stroj jo omogočil promet na morju in na suhem in najbolj oddaljene narode drugega drugemu približal. Elektrika pokorno služi človeku, opravlja tiho in mirno najtežja dela, razsvetljuje temo, prinaša glas prijateljev iz daljnjih krajev na naše uho. Brzojavna žica obsega vso zemljo in razne novosti prinaša od enega konca sveta do druzega. Daljnogled in drobnogled sta prodrla globoko v skrivnosti narave; kemija nam kaže sestav raznih snovij in premnogo zagonetk nam je postalo očitih. Brezštevilno tovarn izdeluje najbolj mnogovrstne izdelke ter jih oddaja človeku v porabo. Karkoli je človeški um v teku časa novega znašel, skritega odkril, temnega pojasnil, vse to se nam kaže na svetovni razstavi.
Svetovna razstava nam kaže napredek posameznih narodov, njihove izdelke in napeljuje druge narode k tekmovanju. Ona proučava posameznika o skupnem napredku, o čemur bi se človek na drug način nikakor ne mogel proučiti.
Svetovna razstava 1. 1900 ima nalogo k zaključku 19. stoletja omikanemu svetu podati vse, karkoli je človeški um v zadnjem stoletju novega znašel. Umevno je torej, da je zanimanje za to razstavo po vsem svetu občno.
Razna društva so se že ustanovila z namenom, posameznikom olajšati potovanje na razstavo, preskrbeti primerno stanovanje, veščega vodnika, zlasti onim, ki niso kos francoščini
Đrezdvomno je tudi mej našim slo venskim narodom mnogo razumnikov, ki si želijo razstavo ogledati, toda niarsikl ■ si morda ne upa radi neznanja francoščine in radi drugih neprilik na tuje.
V ta namen se je osnoval podpisani odbor, ki hoče oskrbeti udeležencem primerno stanovanje in veščega vodnika v Perizu in na razstavi.
Kdor bi se torej hotel udeležiti skupnega izleta Sovencev na pariško svetovno razstavo, naj so blagovoli oglasiti pri podpisanega pripravljalnega odbora tajniku, g. kanoniku Sušniku; denarne poši-ljatve pa naj se naslovljajo na blagajnika g c kr. notarja Ivana P1 a n t a n a
V Ljubljani, dno 27.januv. 1899. Pripravljalni odbor za obisk pariške
razstave:
Predsednik: Ivan Hribar, župan, dež. poslanec, itd. Podpredsednik: Ivan Murnik, cesarski svetnik, deželni odbornik, itd. Tajnik: Ivan Sušnik, kanonik dekan. Blagajnik: Ivan Plantan, c. kr. notar, občinski svetnik, itd. Odbornik: dr. Valentin Krlsper, od vet nik, občinski svetnik itd. Pogoji: Cena za vožnjo tje in nazaj z vsemi potrebščinami na poti in v Parizu znaša, ako se tekom 1. 1899. vplača, 250 gl > leta 1900 pa 260 gld. Vplačuje se lahko v mesečnih obrokih po 15 gld, v četrtletnih
gatr osije v prilogi, -m
Priloga ^Slovenskemu Narodu" SI 23, dn6 28. januvarja 1899.
obrokih po 45 gld, v polnletnih po 90 gld »li p» tudi vas mt» asenkrst.
Caa potovanja določil s« bo pozneje, potsbao, ako bi namersvili Slovenci korporativno v itnenu slovenskega naroda nastopiti tal obiskati razstavo.
Vsa popotovanja ima trajati pri blilao štiri tedna
Popotovslo se boda kolikor mogoče po dnevi, da boda petovalostn mogoč« ogledati si tudi draga kraja in mesta, skozi katera as bode popotovslo.
Vsakatsismn udeležencu ae izroči brezplačno načrt pariškega mesta in raz stave s programom popotovanja.
Za potrebno hrano, pronočišča, vo ditelje, sploh za vse. kar ae na potu potrebuje, skrbi odbor. Stroškov mej potjo nimajo udeleženci nikakih, razun ako si hoče kdo sam svojevoljno kaj kupiti.
V Parizu: Vdeležencem se odka-žejo v hotelih stanovanja, in sicer kolikor mogoče vsakateremu lastna soba, le družinam se dajo skupne sobe.
Zajutrek, kosilo in večerja so akupni.
Vdeleženoi si ogledajo v manjših skupinah in pod vodstvom veščih voditeljev najzanimivejše predmete, galerije, muzeje, itd. v mestu in razstavi.
Nikdo ni navezan na družbo; vsakdo ae lahko, ako mu je drago, od nje oddalji.
Na željo udeležencev se bode ogledala tudi mestna okolica.
Občinski svet ljubljanski.
v Ljubljani, 86. januvarja
(Konec)
Podžupan dr. vitez BUiweis je priznal, da ao tržnice iz policijskih in sanitarnih ozirov potrebne in tudi cena živil ne bo postala večja nego se manjša, ker bodo na pr. mesarji manj najemnine plačali; toda ker ni povsem jasno, kako si župan stvar misli, ali hoče jedno veliko tržnico, ali pa bi morda ne zadostovala manjša za jeden del živil, ker ni Se prostora, ne načrtov, zato kale, da se stvar le poprej natančno preštudira
Občinski svet Predovič je zastopal mnenje, da bo več kot polovica tržnice prazna, ker če se ljudje vanjo ne bodo silili, ne bodo hoteli najeti prostorov. Tržnica ne bo nikdar nesla 4» 0, komaj !•/*
Obč. svet dr. Tavčar je izjavil, da bo glasoval proti tej točki, dasi ni princi-pijalno proti napravi tržnice. Posojilo naj se najame samo za take naprave, ki so neobhodno potrebne, to pa tržnica Se ni. Pred vsem je pri tržnici misliti na prostor. Očitno je, da mora biti tik Ljubljanice, take zgradbe pa ni možno prej izvršiti, dokler se ne reši vprašanje o osuaenju barja, in je torej Se vsaj 6 let časa Znano je tudi, da v Ljubljani vsak rad mestnemu zastopu kaj očita, in če se dovoli za tržnico 200.000 gld., bo veliko hrupa, in reklo se bo, da mestni za stop ne zna dražega delati kakor dolgove Če se reče, da je občina naredila cel mi lijon dolga, se to glasi veliko hujše, kakor če se reče, ds ga je naredila 600 000 gld., in za to naj se tudi ta okolnost upošteva Obč. svet Pa vi in je dejal, da je naj prej treba dokazati, da ae tržnice drugod niso obnesle, predno se more reči, da niso dobre in koristne, ker jih nimajo povsod Tržnica bi bila za stranke pripravna, ker le v tržnici je res mogoče tržno nadzorstvo, če ae danes sklene zgradba tržnice, le o tem ni prejudloa v nobenem oziru, in ima obč. avet Se vedno proste roke.
Obč. svet Kozak je rekel, da je trž niča bolj potrebna, kakor marsikaj, kar se nasvetuje kot nujno. Živila bodo ceneja, pa tudi mesarjem bo pomagano, kateri imajo zdaj svoje Stante v Šolskem drevoredu in morajo zanje plačevati, da se jim spravljajo Obč. svet Zabukovec seje skliceval na dvornega svetnika Sitteja, ki je v obč. svetu, govoreč o regulaciji, pojasnil, da ao se tržnice povsod slabo obneale, ter ae je izrekel proti tržnici.
Obč. avet dr. Kriaper je očital žu panu, ds ni prišel z gotovim načrtom pred občinski svat, da ni povedal, kako si stvar misli, dr. Tavčarja pa je rekel, da ae vo litev boji.
Župan Hribar je zavrnil Krlsperjevo očitanje, rekli, da more le obžalovati, da se J« oglasil I njim, ker Je očitanje dokaz, ds županovega poročil« is leta 1897., ki js bilo natisnjeno, In v katacatn js natančno ob-Esnjoisno vse, kar se ftinali na tržnico^
niti prečital ni. Dr. K r i s p e r je na to od govoril, da je bilo v poročilu povedano županovo mnenje, obč svet pa Se ni ničesar sklepal
Obč svet. dr. H u d n i k je konstatoval, da je časih opazovati, da se govorniki ne dajo vo« liti po stvarnih momentih, ampak da povedu, kar jim ravno na misel pride, potem pa zahtevajo, da mora veljati vsaka njihova beseda za suho zlato. Ko je prišel vladni dopis, s katerim se je zahtevala ustanovitev kopeli in tržnice, se je reklo, da je bil ti; nasvet povsem nepotreben, ker je obč. svet že sam vse to uvaževal in glede kopel storil že sklep, glede tržnice pa tudi že vse pripravil, zdaj pa se nakrat trdi, da ae še nič ne ve, kako in kaj s tržnico
Obč. svet. Plantan je dokazoval, da so ae tržnice drugod obnesle in če so se tam napravile z uspehom, se ni bati, da bi v Ljubljani taka naprava ponesrečila. Tržnica bo dobra za prodajalca in za konzumenta. Cena živilom se ne bo podražila, ker bo imel prodajalec že s tem dobiček, da se mu ne bo nič blaga pokvarilo. Govornik je priporočal, naj se sprejme odsekov predlog, ker je danes le principijalne važ nosti.
Obč svet. dr. Tavčar se je oglasil za faktični popravek in rekel: Dr. Kriaper mi je očital, da se bojim volitev To ni resnica. Jaz sem izvoljen na podlagi istega programa, kakor dr. Krisper (Klic: Samo da se ga Vi držite!), in če bo ta podlaga držala za dr. Krisperja, bo tudi še zame nekaj časa!
Poročevalec Senekovič je dejal, da se ravna po svojem prepričanju, ne glede na to, če se komu zameri ali ne. Župan je v svojem poročilu vso zadevo obSirno utemeljeval. Isto je storila vlada v svojem dopisu, ni treba torej, da se vse to še jeden-krat ponovi. Tisti, ki so mnenja, da se vsled tržnice živila podraže, so ostali dokaze dolžni. Danes se gre za principijalen sklep. Na podlagi dovoljenega kredita se narede* načrti, in potem pride v smislu predloga stvar še jedenkrat pred obč. svet, in ta bo takrat izrekel zadnjo besedo in če takrat ne bo za zgradbo, se tudi posojilo ne bo najelo-
Na predlog obč. svet. Pavlina se je sklenilo glasovanje po imenih.
Predlog obč. svet. G o g o 1 e, naj se postavka za tržnico odkloni, je bil s 15 proti 12 glasom zavrnjen. Dr. Krisper ni hotel glasovati, kar je obudilo ugovore in opazke.
Odsekov predlog, naj se sprejme postavka o tržnici, je bil sicer sprejet s 15 proti 13 glasom (dr. Krisper je zdaj glasoval in to z opozicijo), a župan je konsta-tiral, da je predlog odklonjen, ker ni zanj dvotretjinske večine.
Ostale točke predloga so bile sprejete brez debate. Vsled sklepa glede tržnice se posojilo zniža na 800.000 gld
S tem je bila javna seja končana in ji je sledila tajna seja.
V včerajšnje poročilo sta se nam vri nili dve pomoti.
Obč. svet. dr. Tavčar ni rekel, da od plačila za čuvaja v mestnem logu pride na oral 75 kr., nego ga pride na oral za dobo Se s tih let 75 kr
V poročilu obč. svet. Senekoviča je rečeno, da pri dosedanjih dohodkih in stroS kih mestni občini preostaja na leto 49.439 gold. za izredno potrebščino. To pa ni tako Vsota 49.439 gl. preostaje občini za izredne potrebščine še celo potem, ko se je od letnih dohodkov odtegnila letna anuiteta za araor tizacijo posojila, kajti letos znaša prebitek dohodkov čez redno potrebščino čez 73.000 goldinarjev.
liko  Škodo.   Prva  breztaknost j*; bil neumni  »Slovencev«   članek,  v katerem «e jo zahteval prestop v opozicijo. Ta članek je na merodajnih mestih obudil mnenje, da so slovenski poslanci nelojalni  ljudje, na katere se sploh ni zanašati.   Kaj voč bi  vedel povedati posl. PovSe,   s  katerim  je ministerski predsednik o tej stvari  govoril.   I »ostavljamo  samo, da se je  dotični  članek v nemškem prevodu še nekam drugam predložil, tje, kjer nismo   ravno deležni posebne   naklonjenosti   in  kjer   nam je jako škodoval. K tej neodpustljivi politični nerodnosti je prišla zadnje dni še breztaknost, da je ni kmalu jednake najti. To breztaknost   so  storili klerikalni poslanci. Slovenska delegacija je z velikim naporom in po premaganju velikih težav izposlovala neka zagotovila glede Koroške.   Dotična  stvar je imela ostati tajna, dokler se ne izvrši, a klerikalni  poslanci so jo še tisti dan obesili na veliki   zvon   in jo  razglasili  v »Slovencu«.   V vladnih krogih jo to skrajno breztaktno   postopanje   obudilo povsem opravičeno  indignacijo,  zlasti   pa je razdražen   nam  itak   ne   preveč prijazni naučni   minister,  ki je   tudi  izjavil,  d a
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28. januvarja. — Klerikalna brsztaktnost. Politika je umetnost, kdor hoče v tej umetnosti doseči kak uspeh, mora biti vsestransko omikan, mora imeti temeljito znanje raznih strokah, pred vsem pa mora bili razsoden, previden in takten. Da so kranjski klerikalni poslanci vsi od prvega do zadnjega jako omikani in da s svojim strokovnim znanjem imponirajo celemu parlamentu, to je znana stvar, o kateri ni treba govoriti. Le žal, da imajo pre malo takta, da sproti podirajo, kar ao drugi sezidali. V zadnjih tednih je k le rikalna brsztaktnost dvakra prouzročila oslsmu narodu vs
p 1 o h  ne   in a r a v e č   privatno govoriti   z   nobenim,   »S 1 o v e n č e v i« stranki pripadajočim poslancem, ker ti ljudje niti tega ne zamolče, kar se jim je kot stroga tajnost zaupalo. Zagotovljene  pridobitve  za Koroško so s tem seveda splaval*' po vodi, a zahvaliti se  imamo za to vnebovpijoči nerodnosti in breztaknosti kranjskih klerikalnih poslancev Ti se zdaj na različne načine izgovarjajo, a notorično je, da po slanci sami  dopisujejo »Slovencu« in da so že večkrat  razbobnali, kar se je skle nilo, da naj  ostane  tajno.   Zato so tudi sedaj njihovi obupni  poskusi, odvaliti od sebe  krivdo, brezuspešni,  in  se jim na odločilnih mestih samo smejejo.   V takih razmerah se ni čuditi, če slovenska delegacija skoro ničesar ne doseže. Nerodni in breztaktni poslanci še nikdar in nikjer niso nič koristnega storili, naši klerikalci pa s svojo nerodnostjo in breztaktnostjo še to malo pokvarijo, kar se doseže.
— Promocija.   G. Dragotin Oz v al d, stara hiša" društva „Triglava", je bil dne
26. t m. na graškem vseučilišču promoviran doktorjem filozofije, čestitamo!
— Umrl je v Gradcu v starosti 81 let polkovnik v p. Ludovik chevalier de Querlonde, ki je bil od 1. 1872. do 1875. polkovnik kranjskega peSpolka št. 17.
— Blamaža oeljakega državnega postaneš. 0 celjskem državnem poslancu dr. Pommerju. katerega so zlobni jeziki prekrstili v Pommerl, se je doslej vedelo samo to, da je majhne postave in velikonemškega mišljenja   Zdaj pa se je pokazal tudi od druge strani, in zdaj  ni prav nobenega dvoma, da je res najprimernejši zastopnik za nemške volilce v celjski mestni skupini. Vrli dr. Pommerl je te dni v državnem zboru interpeliral vlado radi „počenjanja češkega župnika v nemSkih občinah Lipetz in Ho8tetz". Imel je gotovo najboljši namen s to interpelacijo, a kaj, ko se je izkazalo, da nemški občini Lipetz in Hostetz, kjer fanatični Češki  župnik preganja nemSke ovčice, eksistirata samo v — fantaziji dr. Pommerla. Na češkem sta pač dve občini Lipec, a obe sta izključno češki in ležita v samočeških okrajih Cblumec in Chrudim, kjer  tudi  najgorečnejši Husit  ne more Nemcem nič zalega storiti, ker tam sploh nobenega Nemca nt Občine Hostetz pa na celem češkem ni nobene, ne nemške in ne češke. Blamaža dr. Pommerla, c. kr. profesorja na dopustn in predpustnega politika, je pač velika, a prenesel jo bo lahko. V političnih krogih ao že davno spoznali njegovo redko bistroumnost, in mu ta blamaža ne more nič več Škoditi, celjskim germanom pa bo odslej še bolj ugajal, ker imajo zdaj dokaz, da je dr. Pomeri tako goreč German, da najde kruto trpinčene brate celo v občinah, katerih aploh ni. Tako navdušen in tako puhloglav German je za celjsko nem-Stvo kakor nalašč vstvarjen.  Celjani so lahko nanj ponosni, on pa na svoje volilce. Heill
— Repertolr slovsnsksga gledališča. Jutri, v nedeljo se bode predstavljala ob Izdatno znižanih cenah velepriljubljena narodna igraš petjem »Revček Andrej ček — (DUaiks vstopnic večajo za jutrainjo
predstavo   samo   20   kr.   in   ne  30 kr.) — Ker je  zanimanje  za  opero .Lohen-grinM vedno  jndnako veliko, ugoditi hoče intendanca zahtevi občinstva, ter se zategadelj uprizori ta opera četrtič 31. t. m.— Na Svečnico, 2 svečana se bode igrala zopet biblijčna drama s predigro „ J o ž e f v Egiptu", ki je namenjana predvsem odrasli mladini in preprostejšim narodnim slojem    - Premijera  izvirne narodne igre s petjem  „R ok o vnj a č iu   se je določila za 7. fobruvarja. Zanimanje zato po Jurčič-Kersnikovem romanu spisano narodno igro je že danes  tako veliko, da se je oglasilo že več zunanjih gostov za vstopnice. Pri ^Rokovnjačih"    sodelujeta    ženski in moški   operni  zbor,  solo-točke pa poje gospa Irma Polakova,  g. Marcel F e d y c z k o \v i k i in g. VI. H o u I a.
—  III. predstava  ..Lohengrina" je zopet napolnila gledališče. Predstava je bila vseskozi popolna; solisti in zbor so se potrudili z vsem svojim umetniškim znanjem, la so rešili svoje naloge kar možno perfektno, in občinstvo je bilo ž njimi vseskozi povsem zadovoljno.  Gdč. Stropnicki so izročile odlične ljubljanske dame — „ v znak posebnih simpatij" — prelep šopek z mestnimi, belozelenimi trakovi. Gdč. Stropnicka je to — pri nas prav redko — odlikovanje v polni meri zaslužila, kajti FJza je nedvomno njena najlepša in najboljša vloga, za katero je prav kakor ustvarjena Gdčna. Radkievvicz je pela tudi sinoči prekrasno ter premagala i največje težkoče svoje vloge sijajno. Občinstvo ji je v II. dejanjih po 3. prizoru  priredilo  prav zasluženo ovacijo. Prav dober je bil tudi to pot g Raš kovic, in takisto izvrstna g. N o 11 i ing. Fedycz-ko\vski. Ugajal je tudi g. Rus. V očigled velikega zanimanja občinstva za to opero je prav umestno, da se bo pela 31. t. m. že četrtič. Kakor zadnjič opazili smo tudi sinoči mnogo gostov z dežele.
— Sokolovs msskarada bode, kakor običajno, na pustni torek. Delajo se že marljivo potrebne priprave, akopram je v javnosti še vse nekako tiho. Toliko pa smemo že danes povedati, da bode tudi letošnja maskarada, po pripravah sodeč, vredna vrstnica poprejšnjih.
— II. glasbeni večer, ki so ga pri-redili učitelji  ..Glasbene Matice", je bil v sredo zvečer v mali   dvorani „Narodnega doma;' ter je združil v verno poslušalstvo mnogobrojno, jako odlično  občinstvo. In taka komorna glasba, ki jo je obsezal predvčerajšnji  zanimivi vzpored,  je dostopna samo muzikališko izobraženemu občinstvu ter pride do   polne veljave   v tesnejšem prostoru, da ne izzvene posamezne finosti, dokler jih ni popil sluh poslednjega poslušalca. In tako smo ćuli  včeraj  vse: od pianissima do zmernega fortissima na klavirju, goslih, vijoli in čelu.  — Prva točka je bila „Novelette" trio za gosli, čelo in klavir, uglasbil Niels Gade   Glasila se nam je „Novelette" dokaj tuje, zlasti nerazumljiv je nje prvi stavek — enak prvemu dejanju zamotane veseloigre.  In kakor dobimo v drugem aktu jasnejši pogled v dejanje, tako je zvenel drugi stavek (andan-tino con moto) jasneje, zato umljiveje. Kot veselo tretje dejanje se je glasil poredni zadnji stavek (allegro scherzando). Trio so izvajali g. Ved ral (violina), g. Ju nek (čelo) in g. Prochazka (klavir). Druga točka je bila Fr. Chopina „Introduc-tion et Polonaise brillante", ki je pisana kakor nalašč zato, da pokažeta če-list in pianist svoje spretnosti, svoj razum, a pisana ni samo za umetnike na goslih in klavirju, temveč tudi za one, ki jih poslušajo in ki hočejo, da jim prija to, kar poslušajo.   Izvajala sta jo gg. Ju nek in Prochazka.   Po tej točki je zapela izvrstna naša primadona, gdč. Stropnicki dve pesmi: C. Saint-Saensa „Dalilo" in Zajčevo „Hajd u kolo!" — Prva je precej dolgočasna, druga živahna, v značaju hrvatskih narodnih pesmi pisana skladba. Gdč. Stropnicka je pela obe pesmi s finim gorkim čutom,   s simpatičnim, zvonkim glasom tako lepo in dovrSeno, da je morala zapeti ob neprestanem ploskanju Še Foersterjevo ljubko „Poletuje golobica". Kot zadnjo točko smo slišali Mozartov „Kvartet za 2 gosli, vijolo in čeli o" — klasično delo polno duha Vsekakor je najlepši drugi stavek (andante) ki iz njegovega začetka zvene podobni glasovi istega skladatelja solospevu .Vijolica". To prekrasno skladbo so izvajali gg
Ved ral, dr. P. Draohsler. P L o zar in J u ne k Ustvarili so ti gospodje tako izvrsten kvartet, da bi bilo Skoda, ako b) ga ne obranili ter nam Se kdaj ne dali prilike, da bi jih poslušali ter se divili njih izbornomu, dovršenenemu igranju Vrlim gg učiteljem „Glasbene Mati-e" sta tu pri skočila na pomoč g. dr. P. Draohsler (2. vijolina) in g. P. Lozar (vijola. i Oba gospoda sta se izkazala kot razumna, vi soko izobražena igral« a. ki docela vladata vsak svojemu inštrumentu 0 ostalih gospodih pa moremo re<*i: | Ved ral je izboren, jako razumen vijolinist, pod katerega lokom ožive glasovi v glasno, razumljivo govorico. Gosp. Prochazka je mojster na klavirju, ki igra z imponujočo mirnostjo in sigurnostio Gosp. Junek je virtuoz na čellu Igra, da ga je veselje gledati in po slušati. Tej trojici ga stavimo na čelo.
- a—
— Sličice. U-u-u vzdihuje Rovtar v ,Slovenskem Listu' štev 3, IV. letnika. Prišel je revež tudi v kavarno. Imena ni vedel, a bila je Europa, tam je videl, kako so pehali kroglje po zeleni mizi. Govorili so nemški, samo kleli so slovensko vmes. Ali kletev je bila tako izvirno domača, da je Rovtar -- stegnil jezik in izvedel, da so dotični gospodje v ozki dotiki s „Slov. Listom-4, njega uredništvom in konsorcijem U-u-u — Rovtar se je tako prestrašil, da je popis svojih doživljajev poslal v „Slov ListJ mesto v .Brivca". — Vedež.
— Maskarada pevskega društva ,,Ljubljane" more po svojih dosedanjih pripravah nadkriliti vse prejšnje. Z dekoracijo dvorane se je že pričelo Dvorano razsvet-Ijavalo bode črez 300 električnih lučic Odboru se prijavljajo vsaki dan nove skupine. Na maskaradi bodo zastopani skoraj vsi narodi Evrope. Tako n. pr. so se že prijavile cele skupine Francozov, Angležev, Poljakov in tudi naši severni bratje Rusi nas posetijo. Tudi se je že prijavilo lepo število dirkačev Društvo bo nagradilo s srebrno uro onega, kateri bode prevozil dvorano v tO krogih najpočasneje. Da se bodo gostje v gostilni pri nStari pošti" bolje zabavali, preskrbelo jim je društvo poseben šaljiv poštni urad. Vsekako more postati maskarada pevskega društva ..Ljubljane" jedna najlepših predpustnih zabav tekočega leta.
— Vipavska železnica. Iz Vipave se nam  piše:  V štev. 20. „Slov.  Naroda" z dne 25. t. m. objavljena je  pod naslovom ,Vipavska železnira" vest, da se je pri političnem obhodu,  ki se je vršil pretečeni teden na sporni črti Kodrovo Cesta nasproti prvotno  določeni črti Ustje,  sprejela črta čez Cesto v Ajdovščino.  S tem bi bili Ajdovci zmagali v prvi stopinji, in to na škodo celemu sod. okraju Vipava in v ne manjšo kvar velikemu delu sod. okraja Ajdovščina. Sud.   okraj  Vipava držal  se je doslej več ali manj pasivno, ker se je bilo svoj čas našej deputaoiji v ministarstvu namignilo, naj se nikar ne obtožuje rešitve tega vprašanja s kakimi protesti Ker so pa nastopili odločilni trenotki, predstavila se je zadevni komisiji pod vodstvom posl. Božiča deputacija županov iz sod. okraja Vipava, ter vložila  k  obhodnemu   zapisniku obširno ob-iazložen protest   v katerem se navaja. 1,  Da protestuje sod. okraj Vipava proti temu,   da  bi   bila   železnica   Gorica - Ajdovščina   lokalna,   ker   je   kot taka popolnoma   brez   smisla   in nepotrebna, ter se  prosi za podaljšanje do Postojine, kajti le potem  bode  ona pravi blagoslov, ne le za Ajdovščino, temveč tudi za Vipavo in Notranjsko   2. Protestuje se proti črti Cesta, ker je odtod nemogoče podaljšanje proti Postojini. ki bi ugajala trgu Vipava in ob južni kakor tudi ob severni strani doline  ležečim vasern ,  v e n d e r b i izgubil  ta  protest  svojo ost, čim bi se dognalo, da je mogoče podalj Sanje po južni strani doline; ker je pa  to  nemogoče,  izjavlja  se  3. za prvotno črto U s tj e ter se namigne hkratu, da bi  se z malim predorom  pri Maučah prišlo v Braniško in Raško dolino, ter odtod na Razdrto, ako že ni mogoče tega po Pasjem repu doseči; trditev, da se da železnica iz Ajdovščine mimo Vipave do Št. Vida po sredi doline podaljšati, ter z velikim ovinkom na visoko Razdrto dvigniti, vidi se nam blazna, če tudi  bi jo strokovnjak izrekel. To je prvi korak sod. okraja Vipava, ki vender ne more mirno gledati, da bi se za slučaj podaljšanja že-
leznice na ljubo nekoliko stotinam duš kar celi sod. okraji Vipava Senožeče in Posto jina ob strani puščali, kar bodo pa ti 3 sod. okraji združeni in s pomočjo svojih zastopnikov preprečevali. Naši poslanci v deželnem in državnem zboru store naj takoj svojo dolžnost'
— Slovensko trgovsko pevsko društvo še jedenkrat opozarja, da so za plesni venček. ki bode dne 1. februvarja v veliki čitalnični dvorani v »Narodnem domu", vabila razposlana. Ker se vstopnice le proti izkazu vabila dobivajo, naj se blagovoli, kdor morda vabila ni dobil, obrniti na odbor za prireditev plesnega venčka!
— Vodnikovo veselico s koncertom, in plesom priredi „Narodna čitalnica" v Postojini v soboto dne 4 februvarja 1899. v gornjih prostorih hotela „pri ogerski kronia. Začetek ob polu 8 uri zvečer. — Posameznikom na deželi izven Postojine se vabila niso razpošiljala in se tem potom vsi s č. rodbinami vred najuljudneje vabijo na to veselico.
* Slovensko junaštvo. V četi dobro-voljcev, ki so hiteli Grkom na pomoč zoper Turke, kateri Četi je zapovedoval Ricciotti Garibaldi, je bila tudi ostnerica Slovencev. Ko se je sklenilo premirje, je odredil Garibaldi, naj nastopi vsa četa Cim se je zgo dilo to, zaukazal je poveljnik, naj slovenski dobrovoljci izstopijo iz vrste. Potem je velel, naj se obrnejo nasproti fronti ter je vskliknil: „Ti junaki, ki so se bili kakor levi, vam naj bodo vzgled! Ako bi bili vsi taki, hiteli bi bili gotovo od zmage do zmage!"
* Nemčija - tovarna smole. Iz Amerike se nam piše: „V mnogih ljudskih šolah Zjedinjenih držav poslužujejo se ilu-strovanega zemljepisa (Geographv for be-ginners >. kojo knjigo je dal na svitlo neki Peter Patlev. Knjiga obsega 160 stranij Evropa popisana je na 30 straneh. Nizo Zimski, Švici in Nemčiji posvečene so cele
— 3 strani Odstavek o Nemčiji se prične : ,,Nemčija je v Severni Evropi", nato so opisani značaji Nemcev in njihova „kultura". Konča se pa tako: „V večjih krajih Nemčije nahajajo se veliki temni gozdi, po katerih marljivi Nemci mnogo — smole na-bero". Na tretji strani sta naslikana dva čudno oblečena Nemca, katera sredi gozda
— smolo pripravljata. Menim da so Jankee-ji pogodili istino, kajti i Slovenci občutimo to nemško — smolo!
Belgrajsko pevsko društvo v Be-rolinu. Prve dni meseca februvarja pojde belgrajsko pevsko društvo pod vodstvom svojega mojstra Mukranjaca v Berolinu ter bode priredilo ondi tri koncerte. Cesar Viljem je odredil, da se društvu prepusti dvorana nove cesarske opere ter bo sprejel pevce v svoji cesarski palači.
* Rusija vzor Avstriji! Na Rusko bode potoval prihodnje leto odbor niže avstrijskega obrtnega društva, da prouči tamošnje trgovinske razmere, posebno glede predmetov naše industrij«, kateri bi se dali tjakaj izvažati. Tekom treh tednov hočejo obiskati najvažnejša trgovinska središča namreč Lodz, Varšavo, Nižnij Novgorod, Petrograd in Rigo. Kdo bi mislil, da bodo „barbarski" Rusi vzor kulturnim Nemcem!
* Žaloigra na morju. Iz Genove poročajo da je plul minolo nedeljo iz Amerike parobrod „Orione", na katerem je bila tudi delavska družina Ferrarina: mož, žena in Čvetorica otrok. V sredozemskem morju je vrgla ž^na najmlajša dva otroka v morje ter skočila še sama za njima Vsi trije so utonili. Krnalu na to je skočit v morje tudi mož in utonil.
*■ Španske izgube na Kubi. „Impar-cial" javlja, da so izgubili Spanci v poslednjih bitkah na Kubi 80.000 vojakov in sicer večinoma vsled boleznij. Na Kubi je še 21000 vojakov, katere prepeljejo v kratkem v domovino Invalidov in vpokojenih vojakov je sedaj na Španskem skoro toliko kakor duhovnikov.
* London 30 županov. Angleška vlada predloži parlamentu zakonski predlog, da se razdeli London v 30 mest, katerih vsako bi imelo okoli 200 000 ljudij. Vsako mesto bi volilo svojega župana in svoj občinski svet. City (notranje mesto, stari London) bi ohranila svojega lordmayorja. Skupne zadeve bi opravljal še nadalje londonski .grofovski svet", policijo pa vodi minister-stvo. Glavni vzrok, da se razdeli London v toliko mest, je ta, da hočejo poveriti žu panstva najodličnejSim meščanom.
* Vaorsn rodoljub. Amerikanec Dani el Fayerweather je zapustil 2,195.000 dolarjev za dobrodelne namene. Yale-univerzi je   naklonil   300.000,   Columbia - univerzi
200.000, deset visokih šol je dobilo a 100.000, šest a 50000, pet bolnic I 10000 do 25.000 dolarjev._
Književnost.
— 1. itev. ,,Planinskega Vestnika".
V. leto izhaja že ta izborni turistični mesečnik. V danes nam došli številki je sle deča vsebina: Črtice s potovanja hudomušnega Janka. Spisal I M (V. pogl.) — Na Lisci Spisal Fr Orožen. - Društvene vesti. — Književnost. -- Na 7. strani je lepa slika Sevnice.
Telefonična in brzojavna poročila.
Delegacije.
Dunaj 28. januvarja. Ako bo imela poslanska zbornica meseca februvarja še kaj sej. se poskusi izposlovati volitev delegacije.
Škandal v parlamentu.
Dunaj 28 januvarja. Škandal, kateri so nemški poslanci, na čelu jim Wolf in Hochenburgsr, včeraj uprizorili v loži žur-nalistov, se jim je slabo izplačal. Nastal je bil pravi pravcati pretep, v katerem so se Nemci seznanili s slovanskimi rokami Zlasti Wolf je dobil tako krepke zaušnice, da jih bo pomnil. Danes vlada v parlamentu najlepši mir. Predsedništvo je radi včerajš njega škandala začelo preiskavo. Fuchs in Ferjančič sta. danes dopoldne zaslišala najprej poslance Prochaako, Peschko, Hoferja, VyhodiIa in nazadnje Wolfa, ki ima otečeni lici, potem pa več slovanskih žur-nalistov, ki so bili priče nemškemu napadu. Italijani in vlada.
Dunaj 28. januvarja. Danes ob 12. uri je ministeraki predsednik sprejel deputacijo italijanskega kluba, ki mu je vročila spomenico shoda italijanskih županov primorskih proti hrvatski gimnaziji v Pazinu. Avdijenca je trajala poldrugo uro. Italijanski poslanci so se prepričali, da vlada od svojega sklepa glede hrvatske gimnazije v Pazinu ne odneha in da tudi ne premeni stališča, katero je zavzela glede dež. šolskega zaloga za Goriško Italijani so se pritoževali, da jih vlada pri krajšuje, Slovence pa da favorizuje, na kar je ministerski predsednik izjavil, da nikogar ne prikrajšuje in nikogar ne favorizuje, d a je odklonil tudi nekaj slovenskih postulatov in da vse, kar je storil v prid Hrvatom in Slovencem, je le storil, ker je bilo pravično. Govorilo se je tudi o sklepu italijanskega kluba, prestopiti v opozicijo, in so se italijanski poslanci prepričali, da njihov sklep ni na vlado naredil nobenega utiša.
Nezgoda viteza Jaworskega.
Dunaj 28. januvarja. Sinoči je neki izvošček podrl načelnika desnice, 75Ietnega viteza Ja\vorskega, kateri je bil nekoliko ranjen. Noč je prestal dobro, in je upati, da okreva v kaci h 14 dneh. Danes so ga obiskali finančni minister dr Kaizl, trgovinski minister Dipauli, podpredsednik Lupul in grof Czernin.
Imenovanje.
Dunaj 28. januvarja. Višji rudniški svetnik v Idriji Jos. Čer mak je povodom njegovega umirovljenja dobil naslov dvornega svetnika. — Mladočeški poslanec dr. D v o f a k, Člen najvišjega sanitetnega sveta, je dobil naslov sanitetnega nadsvetnika. Shod slov. časnikarjev.
D u naj 28. januvarja Vodstvo druzega shoda slovanskih časnikarjev, sestoječe iz pooblaščencev Ivovskega društva žurnalistov in glavnega urednika „Czasa", se je mudilo v Pragi, da se dogovori glede posamičnostij. Glavna naloga shoda bo, ustanoviti slovanski korespondenc ni urad. Detajlni program izdela poseben odbor, v ka terem bodo zastopani časnikarji vseh slovanskih narodnostij.
Ogerska kriza.
Budimpešta 28. januvarja. Dissi-dentje so vladi naznanili nove z ahteve opozicije, katerih jedro je, da hoče opozicija dovoliti Banffvju indemniteto šele potem, ko dobi garancije, da novo ministerstvo izpolni vse obljube sedanje vlade O teh zahtevah so se ministri posvetovali z disidenti in se je tega posvetovanja udeležil I tudi Kolloman Szell kot zaupnik krone.
Budimpešta 28. januvarja Posvf. tovanje mej vlado in dissidenti je trajalo »io 5 , na 1. Opozicija je formulirala svoje za hteve tako, da je zopet več upanja na dosego kompromisa. Ministri in Saell Se n« odpotujejo danes na Dunaj, ker hočejo sto piti pred krono z deKnitivnimi predlogi.
Bonaparttstična demonstracija.
Pariz 28 januvarja. V tukajšnjem novem gledališču ao bonspartiati atnoči priredili velikansko demonstracijo. Predstavljala ae je nova igra „Vojvoda Reich* stadt". Bonapartisti so zasedli vse gleda HSČe in prišle ao k predstavi najodličnt j bonapart i stične rodbine, mej njimi vojvod,« Murat. Vsaka beseda, ki je bila izrečeni na odru, je našla mej občinstvom glasni odmev. Ko je igralec rekel: „Francija stiče po cesarju", je donelo iz občinstva: Da, to si želi. nič druzega. Ko je rekel i Francija je postala žrtev intrigantov, zavetiš<V sleparjev" — je občinstvo viharno ploskala Igralec: Ideja tesarstva ni izumrla občinstvo : Vivo II einpereur! Cesar naj pride1 Predatavljalec vojvode Reichsstadt: Mislite li, naj prestopim francosko mejo ? Občinstvo Da, da! Pridite kmalu! Igralec. Na Fran coskem ni več prostora za Napoleona? (>b činstvo: Še ga je! Vsa vojska je za cesar stvo. Tako je šlo ves večer. Jeden sam navzočnik se je upal zaklicati: „Vive la n; publique", a občutil je imperialistične pesti, Koncem predstave je občinstvo priredili* Muratu viharno ovacijo.
Afera Drevfuss.
Dunaj 28 januvarja. Razni listi trde. da je že sklenjeno, odvzeti revizijsko po stopanje v Dreyfussovi zadevi kazenskemu odseku in stvar izročiti združenim senatom kasacijskega dvora.
Narodno gospodarstvo.
— Razstava v Avstraliji. Pod našlo vom „The \Vestern Australian International Mining und Industrial Exhibition- otvori se 15. sušca 1899. leta v Coolgadie-i, to je v središči jam vzhodne Avstralije, rudarska in obrtnijska svetovna razstava, katera bode najmanje tri mesece trajala. Mesto Cool-gardie je sedež vladnih oblastev, ima lastni magistrat, trgovinsko in obrtno zbornici itd. ter je središče obširnih zlatorudniških okrajev vzhodne Avstralije in leži zahodno od morskega pristanišča Perth v vzhodni Avstraliji. Natančneje podrobnosti se dobe v pisarni trgovinske in obrtno zbornice v Ljubljani.
Poslano.l)
Dne 25. t. m. oddalo se je v Rudol-fovem nakupljenih prašičev na moj naslov v Ljubljano, južni kolodvor, in sicer 28 debelin in 82 mršavih prašičev. A žal! Na čelništvo v Rudolfovem je pa stvar popolnoma obrnilo ter mi zaračunalo 82 debelih in 28 mršavih prašičev. Vender je pa na čelništvo južne železnice v Ljubljani tako pravilno postopalo ter se o stvari prepričalo ter prašiče uredilo (klasificiralo) in iste, našlo po prvotno navedeni nadaji, namreč 28 debelih in 82 mršavih in rni tako po pravici prihranilo samo do tukaj znesek 31 gld. HO kr katere bi moral preveč pla čati vsled postopanja postaje vodstva v Rudolfovem. — To dajem v javnost, da bodo v bodoče vedeli vsi prizadeti krogi, kateri imajo posebno z oddajo živali v Rudolfovem opraviti, kako se imajo ravnati napram takim neopravičenim in zlobnim postrežbam. — Gospoda uslužbenca na postaji Rudolfovo dolenjske železnice, vprašam Vas: Soli tam znani predpisi, katere Vam zapoveduj'jo Vaše predpostavljeno oblasti? Če jih še ne poznate, zvedeli jih bodete v kratkem.
Elija Predović.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (201)
Darila.
Urednifitvunafloga lista Htft poslala: Za Prešernov spomenik : Gospod Cand. phll Joftcf Iteianer 20 K, kot preostanek nabranih prispevkov za Zajcev spomenik. -- Rodbina J. Š. 4 K, namesto venca ua krsto umrle gdč. J. Suhadohnikove. — Skupaj 24 K. — Živeli vsi darovalci in njih posnemovalci.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero so da tako mnogottranBko porabiti, nego „M«ll-ovo francoske ztrniij« in m>l", ki je takisto bolesti uteftujnčo, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na'mi&ico in živce krepilno in je zatorej dobro, da bo priliva kopelim. Steklenica 00 kr. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vaak dan lekar A. MOL L, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-lauben Đ. V zalogah pb deželi zahtevati je Isrecno M(>M.-»v preparat, zaznamovan m varnostno znamko in podpisom, Mani nego 2 steklenici se direktno ne pošiljati, O (69—1)
Dež. gledališče v Ljubljani.
Ster 52._Dr. pr. 914.
V nedeljo, dne 29. januvarja 1809.
Revček Andrejček.
Narodna igra a petjem v petih dejanjih. NemSki 's Nullerl", npisal K. M<>rre. Poaloveml I. Bedenek Režiser g. Kud. Inemann.
KliirijiK* m "<i|.rr A I. ari. — Ultbk «k * ,H. iri. — !■>■« p<> HI. tri.
Pri pndiiivi aadeiujB irkistir ti. e.ii kr. pati. polka liopold II. It. V.
V torek, dne 31 januvarja: „Lohengrin".
Umrli so v Ljubljani:
Pno 2ft januvarja Jožefa Suhadolmik, za-Hel-tiii-a, <i6 let, Sv Petra cesta št 7:'., otrpli jenjo Brca.
Dne 27. januvarja: Dr. Andrej Cebalek, stolni dekan, 7H let, Pred ftkonjo Rt 10, vnetje frev, 1 Jožef lložič, postnega sluge siti, 10 mesecev, Žahjak St 5, vnetje možganske mrene.
Meteorologično poročilo.
Viiin« ii.kI ■,,<>■ >-m Si)M-i m.   Sruihiji r.rai'nl tlak 73H O mm.
Stanj« Čm opit- j baru« aovanja metra
Iv ram.
B g
iS =
Vet'ovi Nebo
••S
a!
27. 9 zvečer | 744 0
2H. 7. zjutraj 741 2. pop* d j 7;J'.» :t
20 h m s Mf. 11 oblačno B
i i B
11 arjjvssho*] oblačno _
2'5 1  si. jug oblačno 5
Srednja včerajšnja temneratura 2'*i', nor-male: -2 0u.
ID\a.aa.a.jels:si borza
dno 28 januvarja 1899.
Skupni državni dolg v notah .   . 101 gld 45 kr.
Skupni državni dolg v srebru 101 , 25 n
Avstrijska alata renta   .... 120 . Ifl „
Avstrijska kronska renta 4"/u     • 102 , 10 ,
Ogereka zlata renta 4"„    ... 119 n 80 „
Ogeraka kronska renta 4' 0 97 , 95 ,
Avstro-ogerske bančne delnice 939 „ ,
Kreditne delnice....... 800 „ 75 ,
London vista........ 120 „ 45 B
Nemški drž bankovci za 100 mark 58 , 96 „
20 mark.......... 11 , 78 „
20 frankov......... 9 „ 6fi „
Italijanski bankovci..... 44 „ 40 „
C. kr. cekini........ 5 „ 69
Pri otročjih boleznih
potrebujejo so čCBto k sline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega vplivanja svojega na
6"
as
t ll
katero radi zapisujejo pri ielodčevi kislini, ikrofeljnih, krvici, otekanji žlez i. t. d, ravna tako pri katarlh v sapniku in oslovskem kašlji.
(Dvornega svetnika Loschner-ja monografija o Ciiesehiibl-Slatini.) (30 1)
Zahvala.
VBom sorodnikom, prijateljem in znanemu, kateri so o priliki dolge In mučne bolezni najine ljubljene hčerke
Merice
izkazali nama svojo sočutje, izrekava tem potom najiakrenejlO zahvalo. Hčerka jo hvala Hogu ozdravela
V Po stoj in i, 21. januvarja 1R99.
(i44~2)    Anton in Hidvika Ditrich.
Friderik Homann v Radovljici
sprejme v svojo trgovino z mešanim blagom
trgovskega pomočnika
ki dokaže dobro službovanje tor je zanesljiv in spreten. Sposoben /;i samostalan posol ima prednost. il43—2»
Proda se
stavbinski prostor
nasproti topničarske vojašnice.
1'rodajHlka: Marija Meinar, Prešernove ulice it. 44. (187 I
V* Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Spc-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Učenec
iz dobre hiše, 14 let st.nr, se sprejme v trgovini mešanega blaga L. FUrsagerja v Radovljici. (196-1)
~&| Založena 1B47. |j&
S Tovarna pohištva
J. J. Naglas
' v Ljubljani.
Zaloga In pisarna:       Tovarna 3 stroji: I Turjaiki trg it. 7. Trnovski pristan 8-10.
haloga
priprostoga in najfinejega lesenega
in oblazinjenega pohištva, zrcal, strugarskega in poztatarskega blaga, pohištvene roba, zaves, odej, prapr6g, zastiral na valjcih, polknov 4 (ialuzij). Otroiki voxlokl, žtlazna in vrtna oprava, nepragdrne blagajnice.
„Specerist in železnioar" 2.r> let star, vojaščino prost, žoli svojo sedanjo službo pre-meniti. Naslov pove iz prijaznosti uprav-ništvo tega lista. <107 1>
Stanovanje in prodajal ni ca.
Na vogalu Rimske ceste in Cradi-Š6nih ulic v hiši št. 16 pri tleh se odda za selilni rok meseca maja t 1 v najem stanovanje s .'t parketiranimi sobami, čum-nato za posla, s hrambo in kletjo terjedoo prostorno sobo za obrtno ali trgovsko podjetje. (183 l)
Trgovski pomočnik
star 25 let, z dobrimi spričevali, izučen v večji trgovini mešanega blagn, želi svojo dosedanjo službo premeniti. Želi priti v mesto ali v večji trg.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda". (115—2)
p taj te podgane in miši
b    z le gotovoamrtno učinkujočim   11^10-4. A_||_--om, neškodljivim aaljndl nClOUUB      in domače živali.
V &katljicah po 90, 00 in 30 kr prodaja trgovina KiiNHel Se. li"ii<**iin v IN«»v«'iii meaCUi
Spreten prodajalec
Špecerijske stroke, samostojen in hiter delavec, zmožen slovenskega in nemškega je/.ika, vojaščine prost, ki more položiti kavcijo, dobi stalno službo.
Prošnje s prepisi spričeval je poslati do 10. februvarja t. I. predstojništvu I. ljubljanskega uradniškega konsumnega društva v Ljubljani, ter je ob jednem naznaniti, kakšna plača se zahteva.
Vstop začetkom marcija t. I.
Predstojništvo.
(186 3) Firm. 17.
Bina. II. 19.
Bekanntmachang.
Hcim k k. Landcs-als Handolsgcrii lite Lai-bach vvunle im Handelsregistcr 1'i'ir Einzelfirinon ilic Eintragung der Losohung der Firma ,.Iosef TjCuz" mit Herrn Joscf Leuz als fnhabor der-sellien mul die Eintragung der neuan Firma »Joael Lena NaOhf." mit Herrn Friedrich Vagt, Kantinami vi>n Laibaeh, als Inhaber dieser Firma vollaogen.
K. k. Landesgericht Laibach
Abth. III., ani 2o. Janncr 1S90. (180) Le vični k.
(Razglas. Tri o. kr. deželnem kot trgovinskem aodilSu v Ljubljani izvršil se je v trgovinskem registru za posainne tvrlke izbris firme ,,Josip Lena" 7. gospodom Josipom Lettaoni kot imejitoljem iste ter vj)isala nova lirma ..Josipa TiCiiza tiasl." z gospodom Friderikom Vagtom, trgovcom v Ljubljani, kot imejiteljem te tvrdke. — C. kr. deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dno 20. januvarija 1H99 TiCvičnik.^
2SZoxošls:i
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda,
izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. 3
Zaloga v Ljubljani: M E. Kupan in P. Lassnik, v Kranju : Fr. Dolenz, v Radovljici: Oton Hnman, v Mojstrani: J. Kozjek, v Tržiču: Fr. Heitharek.
Zmagoslava tfop/cov J-ulij Jjop/(ov
rojena
Peče
Stari trg
poročena. »ki
1
i
/41
Iščem dobro izurjenega, mladega
trgovskega pomočnika.
(124-3)
Oto Homann
v Radovljici.
Lep damski kostum
za maškarado
(100 3)
sarno jedenkrat uporabljen, karakterističen
Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda"
Posredovalnica stanovanj in služeb
TJ
Gospodske ulice št. 6 (192>
priporoča in namešča
službe iskajoče vsake vrste
za Ljubljano in drugod. Vestna in kar možno točna postrežba zajamčena.
J. Florenz
c. in kr dvorna
tovarna tehtnic
■infiH.j. i., itotheitihtarmstr« 9fi
(Eckc Adlerg-asse).       b   lul9 5) Preprodajalcem velik popust.
šiataloffi Mif4'?fflit<nt* in gn>r.tuini' !»/■«».» f o.
Ces, kr avstrijske ^ državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljavrn od dne 1   oktobra 1B98 leta. Odhod ta LJubljane jal kol   Proga 6ez TrbtZ. Ob 12. nri     m. pO nofi osobni vlak v Trl>iž. l{f!j^k, Celoveo, Franvanafasta Ljuboo; či-z Sel iba Aiirs". S dnogrnd ; 6*» Kle:n R-> flme v S*ey-. » Line, na DuDitj via amitetten. — Ob 7 uri .r> n ajvtraj
osobni vlak v Trbiž.  1'oi.tabfl. H. Ijuk. C  nv.-r. Fran-
aanafaste Ljnbno, Donaj; (••'/. Balstlial v Solnograd;
fcz Amfiiettei: na I) »naj — Oo I 1. uri ,r> i m. dopoldne osobni < luk v Tib.ž. Pontabel. Barjak, Calovac, Ljaboo. Splztlial, Tbit.aj — Ol« 4. nri M m fir> oludnp osobni vl«k v Trbiž, i! I :ik. Celovec Ljubno; ttu 8elztbal v Solno.rud, bii.d O hteni, Zp.I1 ob iezeiu. lnomost, Bragano ('ar li Oantvo, Pariz. Cpz Kloio-Raifliog v StejT, Lino, Budi-ji-vicc, Pisanj Manjine vata, Habj Franrove vare, Karlove v.tre, Pra^i*, Lipskn. Dunaj via Amst tt«»". — Prog-a v Novo meato In v Kočevje. -V< - atii vlaki: Ob H uri L> ni. zjutraj, ob It, nri : .l m. popolndne, ob 'J uri 80 m zvečer. — Prihod v LJubljano j k. Proga iz Trbiža. Ot> 5. un 4ti. m kjntraj oaobni vlak a Dunaja via Am-btettpn. v/. Lipske^a. Pra. e F anootib varov, Karlovih vnrov. tleli i Marijinih v;irov. 1'bnja, liudeicvic S <l;-r. }jrad-<, Lincn, Sleyra,  Aus-eca   Ljubna.   Celovca, Lie-
lj»ko, Fra n m n ifatta — Ob ll. uri 17. m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via amatattsu, Karlovih varov.
lieba. Marijinih varov, PJziijh  Budajavio, 8olnognda
Linoa. st«yra, Psriaa Oanave, Ca iha, Braiienoa, Ino mosta Zella ob jeaaru, Land Oaateiaa, LJnbua, Celovca, Linca, Poniabla — Ob uri 17 m. popoludna Oaobul vtts •/. Dunaja. Ljuhi>u, Balttbala, Beljaka, Ce-lovca. Frantenifeata Pontabla — Ob i', ari *> m. z*e-c r os( bni vlak z Dunaju. L ubna. Beljaka, Celovca, 1'ontabl > Proga ls Novega mesta ln Ko-oerja llalani vlaki: Ob * um m n. ajotraj, ob 2. uri S'2 m popidudne m ob S. uri M"> m zvečer. — Odhod It LJubljane d k v Kamnik. Ob 7 nri yy m, ajutrajj ob 2. uri (i m. popoludna, ob 6. ari T>0 m. — Prihod v Ljubljano d. k. iz Kamnika. Ob uri m zjutiaj, ob ti, 8 ni. dopoludne, > l> »> uri 10 m. (1)
Hoderce:*;
izvrstne fapone, i*i najboljši izdelek 0
—    _     — priporoča .! ♦
U   AlojxlJ Porsche [+\
♦ Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. #
Ljubljana, Dunajska centa 13, Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
Lepo, v I. nadstropju ležeče
stanovanje
obatejada iz 5 sob, velike prerlsobp. velika, avetle kuhinje, jedilne shrambe, podstrešja, kleti in drvarnice, se s 1. febmvarjem ali s 1. majem odda.
Zmerna najernščina, poseben vhod, vodovod v kuhinji.
Pojjaanila v hHI Emonska cesta št. 2 v veži na levo. H30-3)
najbolji izvor  za   nakupovanje tuTe.  Čaja,  ruma is
Nepotreboo iskati I
(21-2:i)
Kavčič & Liileg v Prešernovih ulicah
dobivata to blago neposredno iz prekmorskih dežel ter prodajata
1  kilo fine kave fSantos Prime   po . gld. J —
1 steklenica pristnega Jnmaika roma       . ,, 0*M
I deka pristnega Pec.co Souchong caja „ 005
1  puSua prave angleške carske melanze „0 50
1 steklenica pristnega finega konjaka   . .. 140 Brez tekmeca! tac
Galoše popravlja Matej Oblak
Vegove ulice št. 12.
TzvrSujo tudi vsa v njegovo stroko spada-juTa dela, od navadnega d<> nnjrinejSpga obutala, točno in ceno.   Za innogohr' .jna naročila se pri-
pi j n o it
(140- i.')
Matej Oblak
čevljarski mojster.
SHo land s ko-ameriška črta.
Par n. ki vozijo po lkrat do 2krat na tedoa
iz Rotterdama v lTew-York.
Pisarna za kajute: l>uiinj. L, Kolowratrlnf 0.
Kavu u m#ilkroT : Dunaj, IV.. W pyringer(j 7 A.
I. kajuta :
aprilu do 81, oktobra . novembra do 31 nn.rra
mark aaO-400* - 230-330
Od 1. *) P
II. kajnta: avgusta do 1!>. oktobra . . . .
nktol ra do M. julija.....
legi  ii.   velikosti  kajute  in p.
ganoi parnika.
rk 200 180
hitrosti in ele Ci-4l
Nobeno sredstvo zoper kašelj ne presega.
Kaiserjevih prsnih bonbonov.
00£>^N notarsko poverjenih spričeval do-^*^*>J^J kazuje coi «»v uspeli pri kailju, liripatu .(i. kHiaru, saellaenja. BBa Cena zavojčku 10 kr. in 20 kr. ■■ V l,|ubljwui se dobivajo s lekarni ,.|>ri /litit kit »irlu** pri železnem mostu in pri l*. pl. IVnlttMi) ju. (IHftO —14'
!Prra največja kranjska tvrdka!
Franc Primožič
jermenar, sedlar in torbar
Ljubljana, Dunajska cesta št. 6
priporoča svojo bogato zalogo
jermenarskih, sedlarskih in torbarskih proizvodov
kakor:
cele konjske oprave, komate, sedla, uzde, kovčege, torbe itd.
Velika zaloga jermen za stroje.
Vaa popravila in naročila od tu in
zunaj ae hitro In cen6 Izvriujejo. 2   lluatrovani ceniki brezplačno.
S
f
C37+3$C
Vsak dan sveži
pustni krofi
pri
Jakobu Zalaznik-u
na Starem trgu št. 21.
Za bolehne na pijačah, v vratu in goltancu in naiiiiljive ljudi.
K ' ' -•■ 1 ■ i v-- 1 j .'n. i' ti pljučnih ni f- 1-tančmh Se tol.ko trdovratnih holeznij, potem naduhe, je se tako zastarela in navidezno neozdravljiv a, naj pije A. Wolff*ky]ev oaj zoper kronične pljučne ta vratne bolezni Na tisoče zahvalnu-zajamfu e veliko zdravilno mu{ omenjenega i\ija. Zavoj »tane 75 kr. Knjžue zastonj. Pristen samo pri A WolfTsky-Ja v Berollnu   N (1MW>6
Razpis službe
zrtr
Služba občinskega zdravnika v trgu Sevnica na Štajerskem se za nadomestenje razpis''.
Stalna letna placa znese 600 gld.
Zaželjena pojasnila zastran druzih dohodkov podaja radovoljno županstvo v Sevnici.
Prosilci za to službo naj blagovolijo svoje prošnje, obložene z dokazom zahtevkov po §u 15. postave od 23. junija, 1892 dež. zak. za Štajersko št. 86. vložiti do
28. februvarja 1899. I.
pri županstvu v Sevnici.
V Sevnici, dne 2G. januvarja 1899. ■ 194—1) Župan: M. Stark!.
i
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu « «ee>fe Urn|lh gotovo in pošteno brez kapitala in risike s prodajo zakonito do« oljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbene: I.o<IwIk ftdterrelcher,  VIII., [It-uUrhe
W»el»f»e»>. 1HI5 10
Na posestvu Weidei.au
(barje), občina Tomišelj, se proda:
550 centov sena, 125    „ otave, 250    „ slame.
Natančneje se izve v |ilvovMrnl
•I.  MOMler e*f  t*0. (138—3)
Za kadilce cigaret in iz pipe.
.  Najboljše in najbolj 5jj^    zdravo kadenje
je brez d orna ono z (I
Glavna 7aloga
Majhen
Pristno la z otročjo glavo kot varstveno
znamko
Mali zavojček zadostuje da se f> OO 6 zavojčkov tobaku Ba> tedi okusnih, prijet. 10 AnhteiMh  in zdravju ugodnih.
Ii ln.i i/'i'-i .ni«'']
Ih. MSrath,
Gradac drogerija
.prt bobra". ITs*. PottHuor,  drogerija ▼ Ljubljani. (1«75 14
aavoj'ek  10 kr., velik '0 kr., 12 malih ali
4 veiiki zaoji franko s povzetjem l gld  86 kr.
Ženini in neveste |
ne zamudite prilike! k
Velika in bogata zaloga vsakovrstnih ur W in verižic, prstanov namizna oprava iz pra- NZ vega- in kina-srebra, posebno velika iz- A bira za gg. ženine in neveste in to po m najnižjih cenah. flj
^trx>E>iv i
urar in trgovec rXj tt L,jii"bl5axil na cestnem trg-ia. xxa,aepr©tl rctovdfcat.J|7
Vabim na  mnogobrojen obisk htevo tudi cenike po pošti zastonj.
Konreaijoniran po visokem c. kr   ministerstva z odredbo z dne 7. maja 1894. lota, stt.v. 6878.
Severno-nemški
v Bremenu.
I Si- f *> t> i. i-ii »«*U «- v<>>.ii j m  v IV o*w-"Y~oi-l< : Iz Bremena, ob torkih in Bobotah.
Iz Boutnamptona avti Cherbouraja ob
sredah in nedeljah. Iz Genova oziroma Neapolja
via Gibraltar
2 — .'ikrat mesedn'
Bremen • Avstralija.
V Ade la Ido
Melbourne. (1 12—7) 8ydney.
Bremen -Sav. Amerika. V BT*wyork.
V
Bal ti mora.
1
Bremen-Iztočna Azija, v Kino.
Prekomorska vožnja
♦i—7 dnij.
Najboljša in najcenejša potovalna prilika)*
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: EDVARD TAVČAR,
Baron Dumreicherjeva
spiritna drožna tovarna In rafinerija v Savskem Marofu na Hrvatskem
priporoma svoje
ooia inane, najboljša la mnogokrat odlikovan«
(Backerhefe) Olavno zalogo za Ljubljano in deželo imata Peter Strel, vinski trgovec
l.|iil>!|i%nrt. na 9l>aliteaae lr«M al. S in
Karol Iaadblin     n< u
»  Vrhovih tatlreli *t. S
Hiša z vrtom na prodaj.
Hiša v živahnem predmestji v Ljubljani, dobro urejena, kjer obstoji že od nekdaj prodajalnk-a s potrebno pripravo, prostor za gostilniško obrt i. t. d ter donaša visoke ubresti, se radi družinskih razmer po ceni in pod prav ugodnimi pogoji proda. — Kupnine zahteva se le nekoliko.
VpraSa naj se pri upravniStvu »Slovenskega Naroda' (186-1)
%ytat*c  in %<t?9f(av<ittc naimoni^
(21)41—6)
Znamka )fc zvezda.
Prave ruske
galose
kumu   najbolj nI Isdelek
iz tovarne (176—3)
„Provodnik-Riga"
priporoča po najnižjih cenah tvrdka
Anton Krisper
v Ljubljani.
Kdor želi
pristno staro slivovko, pristno rženo žganje, pristno hruševo žganje, pristno jagodovo žganje, pristen Istrski tropinovec, pristen brinovec iz dom. brinja,
ter
razne likerje, oognao, rum, čaj,
kakor tudi
pravo, čisto, domačo mast
fino (Santos) kavo po 1 gld. in višje
ter drugo špecerijsko blago po niski canl kupovati, naj ae obrne na tvrdko (iai-3)
trgovina Špecerijskega blaga, viktualij in žganja
u voglu Gospodska ulico — Valvazorjav trg
Čokolade in Cacao Mar d.
Da se v bodoče preprečijo Se dogodivfia se nesporazumljenja, se č. občinstvo opozarja na to, da tovarna
PH. SUCHARD
takozvane (198—1)
lomne čokolade (Bruch-Chocolade)
niti ne izdeluje, jniti ne spravlja v trgovino.
Čokolade Sochsrd *° mj«"*«*© ciste. Cotoluie Sncharil •° > «»•«•• Čokolade Snchard'° * SSSLS^
Čokolade Snchard ,m1„in*mmm ,vorn,iko
opremljena, na etiketi tvo znamko In podpis.
Stavbinski razpis.
Za zeradbo nove III razredne ljudske »avle v ebtlnl Vit* pri LJubljani ae bode oddala izvršitev sledečih del z oskrbitvijo vsega pripadajočega gradiva:
I. Zidarsko delo proračunjeno na 9700 gld. 76 kr.
II. kamnoseško delo
III. tesarsko delo
IV. mizarsko delo
V. ključavničarsko delo
VI. kleparsko delo VII. pleskarsko delo
VIII. lončarsko delo XI. steklarsko delo X. slikarsko delo
312 2293 1594 1500 771 277 338 237 23
30 12 01 98 93 45 60 26 52
Skupaj . . . 1980 gid. 98 kr. Stavbeni načrt, proračun in stavbinski pogoji ao razloženi  pri I. Traumi na Callncalk nt. 9 na vpogled, ter se bode stavba na podlagi istih oddala.
Ponudbe naj se raztezajo na vsa dela tega razpisa.
V varnost vzdržanja ponudbe ima se taisti pridejati varščina 850 gld. v gotovini, hranilnih knjižicah ali vrednostnih papirjih po kurzni vrednosti.
V ponudbi se ima navesti v številkah in besedah ponudni znesek, oziroma popust na proračunjenih zneskih
S kolekom 50 kr. kolekovane in zapečatene pismene ponudbe imajo zadržati i mu in priimek, bivališče in stan ponudnikov ter izrecno zagotovilo, da pozna ponudnik vse določbe stavbinske oddaje in da se zaveže za slučaj izdražbanja iste natančno izpolnjevati in da pozna tudi pravico krajnega šolskega sveta, do izgovorjenih konvencijo-nalnih kazni.
Tako urejene pismene ponudbe naj se označijo odzunaj na zavitku poleg naslova kot „ponudba za šolsko stavbo".
Ponudbe se imajo vposlati zadnjič da Htecana 199)9 na podpisani krajni šolski svet, kateri si pridržuje pravico, odločiti se za eno ali drugo vloženih ponudb.
3ZxaJra.I 6ol©3s:i. svet xxsi TTidvL
dne 25. prosinca 1899.
(170- 2
Ustanovljeno
Brata Eberl
leta
IH VI.
1
Ljubljana, Frančiškanske ul ce 4.
I4If«kHi«kH mojstra c kr. «lrž. in <•. kr. pri V, 4 južiu* /.Hf-znlr«.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika i zbirka dr. Sohoerfeld-ovib
barv v tubah za akad. slikarje.
■■4* Zu log a vsakovrstnih čopidev za pleskarje, slikarje ln zidarje, itedllneffa mašila za hrastove pode, karbollaeja Itd.
Posebno priporofiava nI. ob£inst. u najnovejše, najboljšo in neprecenljivo sredstvo ta likanja
bOtath tal pod imenom „Kepldol Priporočava se tudi si. obfiinstva ca vsa v na* jiho stroko spsdajode delo v mesta in na deželi kot pri en h no reelno in fino po najnitjib cenah.
*^erilo za gospode
najboljše blago in
kravate
prodaja
s Alojzij PerschGs
Pred škofijo, poleg mestne hiše.
Mehanik
Ivan Škerl Opekarska čuta it. 16
Šivalni atroji po oajatajlh oanata. HirlUte in v to stroko spadajoča  popravila isvriaje dobro in ceD<». 4 Vstaja nironl* m Urno iiiriijcj«.
Anton
Sv. Petra cesta it. 8  Ljubljana  Sv. Patra costa it. 8
priporoča svojo veliko zaloga
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašcev za gospe, nepremoc-Ijivih havelokov i. t. d.
Oblaka po mori se po najnovejših uaorclb in po najnižjih cenah 4 solidno in najhitreje isgotovljajo.
Kožuhovino
kakor:
čepice, mufe
i. t. d. priporoča po najnižjih cenah
J. S. BENEDIKT
u St»ram trgu. ,
TV
najfinejša namizna vina
iz c kr. dvor. velikih kleti j na Dunaj i
kakor tudi (9024-10
najfinejši cognac
U c. kr. dvor. destiljerije Pfann & G.
M dobivajo
v konditoriji Rud. Kirbiech-a
v LJubljani, Kongratai trg it. 8.
Slavnemu občinstvu, posebno gospodom gostilničarjem priporoča podpisanec svojo izborno sodovico, napravljeno iz vode iz mestnega vodovoda tii z ogljeno kislino (KohleiiHiiiirei, koja ju priznana kot mijokusnejsa in najzdravejSa. (43-4) Vae odjemalce v naprej zagotovijajoč vsikdar točne iu veRtne poHtrežhe, prosim 'za obilajnaročila ter beležim •najudanojsc s spo&tovarijein
l Gašper Bolte,  izdelovalec 1
sodovice, Rimska ceata at. IO.
L. Luser-jev obiiž za turiste.
Prlaaano aajbeljie aiedoteo proti karjtm eeeeoan, iadjesa Itd. Ulavea ial*fBi     19 4)
L. Schfink-ova Itkarna,
DDvisiaO - ^eldLimajr
zaht.v.jt.LnserjeY^H*r!
Dobiva ao v vaah lekarnah. V Ljubljani: M. MardstsCtltf ar, J. Mayr. 6. PleevM. V Kranja: K. Sevatk.
Posojilnica ia hranilnica |
v Moravčah
raglstr. zadruga z neomejeno zavezo
obre.stuju hranilna vlogu po
t  j   gld. 4-75, in plačuje rentni davek.
Načelništvo.
Akcijska zavarovalnica za življenje in rente.
Allianz
Oddelek za zavarovanje naroda
Hoher Markt 9.
Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko
Cjrl-Mcl«"«',   I ifl llllf 119*17" 1.
Po poročilu c. kr. „VVIener Zeitunf" od dne 12. junija 1808 dolatela je „Alllanzo" velika čast, da al Je Nj. Veličanstvo cesar plcstično-grafični objekt ogledal in o posebnem uspehu „Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapldnem napredovanju družbe Najvišje priznanje Izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno vaino podvzetje.
Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 «9eiT.Tt#l kron.
Z.. 1897 ae Je na podlagi 1849 azartnlb aluoejsv Izplačalo 899.379-90 kros. Od 1. 1990
1887 ao jo Izplačalo 1,964 378-18 kron.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
NeiiprfBsenlJiva premija. — Plačevanja v dokladah < iso dovoljena. — Stroške aa nlrav-aiika preiskovanje, vae pristojbine kolekav ia pobotnice aa premije plaea družbi.
V »lučajih amrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je Sest m^so^ev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja.
Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote.
Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora cela zavarovana svota.
če tri leta minejo, mogoče je dobiti poaojilo z n0/° obresti
Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij. Če je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih
osob. — Zavarovanje otrok (74-3)
Zavarovanj* do 8909 kron s tedenskimi doplačili od 10 vinarjev vile po tarlflh
IKsT ProapMcU in tarifi1 r <i»/>o»tO" agentura na mahtrranje hm it muko v. ~]tJi
Zaatopnikl 99 iščejo za vae kraje na Kranjakem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenji agenturi.
Dunajske žene ta. svojo lepoto
v prvi vrsti rabi najprljetnejia, najbolj učinkujete in najslavnejše
izvirne paste Pompadour
katero je imajdel pok. med. dr. A. B'x. To lepotilno eredstn pr uzroci, ako se rabi, fino, sveto barvo ebraia, sijajno lepo, brezgnbno polt. tu li najpoznejte starosti, prežene, kar je aajamčeno (s'.cor is vrne daaar) pegi>, madeže, znake
«mesulcko, ruiečlco, vse nečistosti kože; vporabljajo jo te 40 let najrlftja gospoda, umetniki Itd., o femer so na razpolago spričevala in zahvalna pisma. Dokaz za dobrost in neškodljivost tega lepoticnega sredstva je iOUtnl ofcatanek. ko se je med tem časom na tiBOČe takih sredstev pojavilo in zopet izginilo. Cena lončku gld. 1*50. Zavojčki ia po skušnjo koma! 50 kr.
F* o mp tt clo vjLar- m leko
prevlefie koZo takoj s mleka podobno beloto in ostane tudi p > umivanja na obraza  izviren flskon
gld. 1'uO. Pompadour- milo 80 kr. Pompadoar - poadre rosa, creme in bel gld. 1*95, Obra«« naj se zaupno na WllB.elm.tno Rlx a dr. vdovo  sinova (AntooHln In brat) jedinih izdelovalcev  pristnih dr. Rixov>h izdelkov, Diana!. l*ras>ratreas* 10. Kupujejo na| se le plombirani zavojčki. (1946—3 V Ljubljani prodajajo: Edvard Mahr v židovski ulici in Karol Kartnger ■» Meateeus lr«e.
aa 6 mesecev
Brsdy-|eve
kapljice
za želodec
(■nj Msrljsctijska kapljica ta Hlod«)
prirejene v lekarni ,,s»rl egeriakraa kreljaa' karta Bradj-Je aa Daaaajai ■., rielaek-seerks I
•Me lebeeeee las  eea.«ata< edrevlle, ki eftlvlje te «kr#>a»«a|« ielealee, ee Je pre »sta   eaeeeae  laa  mpluU  pri *«lo«l*aaih beleelaek.
Ona ntcklcnlcl . • lO nova*, »vojne* atrklrnlca • 941 novi1,
U ao j a m ae opozarjati le jedenkrnt, da ne moje kapljice za želodec eestokrat ponarejajo Paz naj se torej pri kupovanju na gorenjo varstveno snamko n paeeleeea O. 8rady in naj ae zavrne vae kr>t repristne, ako nimajo te znamke i i* podpisa O. Brad j.
Kapljice za želodec oŠz&»
ferej Marljaeeljake keeljlee aa ftele.lee)
so shranjene v rudeAih nagubanih Skatljsh in imajo podobo sv. Matere Božje Manjaceljskv (kot varstveno znamko). Pod' to znamko mora biti
podpis fi/f%*4£'j*
Deli so navedeni. Kapljice* aa fteloOee se pristne dobivajo v 1680-10)      vseh lelarnah.
V deželni deski vpisano
posestvo
70 oralov, arorvlira.no. tnej temi BO oni -v prvotnoga gozda, ostalo vinogruli. njive in senožeti in fundus Isalllkltni se zaraMi rodbinskih razmer prosile |»ra% po ceni. Posestvo leži ob dolenjski železniei. j'-dno uro boda od železniške postaju odda ljeno.
Prijazne ponudbe nuj se pod: ,,Redka prilika" pošiljajo upravnistvu „Slovenskoga Naroda". 1*1— 2)
Ljudevit Itorovnik |
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem •
ae priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušsk za lovce in strelce po najnovejših Histfjmifi pod popohain jamstvom Tu<li predeluje stare samokresnice, vsprejerna vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvrSuje. Vse puSke so na c kr. preskuse- e valnici in Od mene nreskušene. — Zlust c- O (114) vanl ceniici zastonj.
1999998
V prijazno znanje!
Plzensko pivo
iz zM.e£ča,2a.slze pivovarne v Plznu
katerega izborna kakovost je o<J nekdaj svetovno znana, imajo na prodaj v sodih v Ljubljani: J Gosp. Fantini, restavrater,Gradišče št. 2; I Gosp. Karol Koiser, hotel pri „MaliCu"; „    Bilina 4 Kaach, pri „Koži"; | Frohlich, hotel pri Slonu'1.
Zalogo za pivo v sodih in v steklenicah za Kranjsko ima g. Fantini, Gradišče Ki 2 V steklenicah imajo je v iivirni napolnitvi na prodaj: Gospod Fantini, gospod Stacul, gdčna Avvanzo in gospod Praunseiss.
Friderik Relm
(98-4) generalni sastopnlk, Gradec Jang-ferngasa* it. 1.
Zahvale. I
N|»uitov»al geapeel! Sakvsaljejena Vsm, da ase sni poslali Inke lavralee adrnvlle preti kniljn le preokolju. Porabil aeau Je« dne aael ealeo trpote« v«*«a aoka, pe eta sni kaiaelj la preekel ekere prestale. IN>-Aljlte sni tekel ir a e tekle-elce Tsieffa Isvreteesn« tr-potceveon seka le 9 aevoja eaja preti kailjn.
S veleape*tuvnnjesn V Dlvncl, 19. oktobra 1897. Ve* aekvelnl Jakob Nuppan.
Trpotcev asulc (8pitz-w>g( rich-Saft , ki tako izvrstno deluje proti kailjn. praoboli, hri-pavosti, te*kemu dihanja in proti atarim holeznim, dobiva se v edno »v.* r lekarni k Zrinjskemn. H Brodjovin, Zagreb, Zrinjski tre 2"
Naj vsakdo pazi na za&£>tui znak, ker samo oni trpot&ev aok je iz mo e lekarne, ki ima na ste ■ klenici sliko Nikole Su bira Zrinjskega, bana hrvatskega
Cena steklenici trpotčevega aoka s točnim navodilom 7;"> nov£.
S trpotfievim sokom je dobro rabiti tudi gorski caj proti kaliju
Cena 1 savoju gorskega Caja pr ,ti kaliju s točnim navodilom 35 novi.
J«dno in drugo poiiUa se vsaki dan po postnem povzetja. Kdor denar naprej polije, naj za volni list in k i it ico pri račun i 20 novfi.
Lekarna k Zrinjskemn H. BRODJOVIN
Zagreb Zrinjski trg It. 20.
(>• J"iil KOSpoil Ifkarnitnr!
■*r«Ml bralki ui eaanm na-reeil aeisa pri Vaas Jcriuo »tebi eni ro krrplleib ivedaklb kepi j let late ao uienl In snojlaaa anancenu teko dobro delovale, de se moram Vam ae tem dobrem sdravlln naajlopleje sala valiti. Is volite sili aa inoje anenee i«-tri aaeklealce po M» n«i»e. a poatnim povsetjesn po« ■leti.
Jlodrui, 86. maja 1898. 9 apostovanjesn
Vid Zenic.
I
Zahvale.
Pruve aiv*i»leltokriv pllsao litapltloo delujejo iz vrst ■ o proti vsem želodčnim boleznim, popravljajo prebavo, čistijo kri, okrepčajejo želodec. Te kapljice ozdravijo V6e bolezni želodca in črev, a dobi se dober tek
Paziti je treba na zaščitni zmk. ker samo one švedske kre-pilne kaplji -e so iz moje lekarne, ki imajo nn steklenici sliko Nikole Šubiča Zrinjskega, bann brv.its^e^f..
Ceiu 1 faifkl. švedskih kre-p luih kapljic s točnim navodilom 80 n- vč.
Poiilja se vsaki dan s postnim povzetjem.
Kdor denar naprej poMje, naj za \užni list in kistico pri računi 20 Dovč.
Lekarna k Zrinjskemn H. BRODJOVIN
ZagTeb, Zrinjski trg it. 80.
Veleapoetovanl sroapod!
MoJe šeee leiele Je tri mesece vsled trganja le bostlboll. (im Jc aacele npotrebljcvetl Vaase ».mašilo proti kostlboirs vtttale Je tretji dan, dan en pe, bvele bodi Bo«u, bodi. Za-bvaljujoč a>e \ am *» to Is-redao uiaallo, oatajeus
V Otriut'U  pri Ntublcl,
dne 22. aprila 1&98.
alage pokorni Bartol lalOiiki.
I
Naročbe, ki iznašajo 5 gld. In već, ae pošiljajo fraako.
M »milo proti Uoato-
l>oli I 1'IiihI) je j ,ko dobro zdravilo proti trganju in kulanjii v kosteh, revmatizmu, bolečinam v kržicah, proti prehlajenju pri prepihu i. t. d Mazilo ojači izmučene žile, ter krepi »tarče, kateri trpč na slabosti nog.
Vsaka steklen en mera biti previđena z zaščitnim zn.ikom, to je s sliko Nikole Su biča Zrinjskega, bana hrvatskega, ker samu ono mazilo je iz moje lekarne, ki nosi ta za-fičitni zuak.
Cena jedni steklenici mazila proti kostoboli s tofn m navodilom 75 novč.
Vsaki dan se razpošilja s poštnim povzetjem.
Kdor denar naprej posije, naj za vozni list in kistico priracuni 20 nov«. (1583—17)
Lekarna k Zrinjskemn H. BRODJOVIN
Zagreb, Zrinjski trg it 80.
■ ■■■■■■■■——»■« ■■■■aakjsa
Janko Klopčič
Priiirnove ulici it. 4.
Nikelnasto, jeklene, srebrne, Tula, amerikansko plaque, zlato ure. StenBke ure. Ure z nihalom. Salonske ure. Pisarniške ure. Raznovrsno lično izdelano budilke. Srebrne, Tula, amer. plaque, novo-zlate, rine 14kar. zlate verižico, zapestnice,prstani, uhani, zapone, priklepki, gumbi aa manšete in srajce, igle za kravate iz grana-tov. Razne Htvari iz Kina -srebra. Prstani in uhani z dijamanti in brlljanti. Specijalitete vsake vrste v zalogi. ■Tlkjer ao no kupnja eoneje.
Popravila aaneeljlvo, točno la oenol 4
j. zor Alojzij Erjavec j.z.r
ireiljartki mojstar t Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skufinji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na JOunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prcčautiti duhovščini in al. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 4 Itr* ie ihraBjiijtj«. — Vitajiai »aroiilom saj M prid«« rum.
Josip Oblak
umetni in galanterijski sir ugar
Trubarjovo ulice št. 3
izvrSuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr, kegljlake kroglje 12 trn debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne clgarnlke in zdravstvene pipa do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 4
g MODERCE natančno po životni meri S
ia vsako starost, sa vsaki život in v vsaki faconi priporoča    ® §g)       ®       ®  @ ^
HENRIK KENDAv
Skladiido sa modno blago, poiamantrlja. trakova, Alpka, svileno blago, parilo, klobuka ia dama, tkana in kratka roba na debele In drobno.
S
i
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik.
Olavna trgovina:
Stari trg št. 21.
Podružnica:
Vegove ulice št. 12.
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, ržen kruh in prepečenac (Vanillo-Z\viebak). V svojih slaščičarni cah postrezam točno z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in zavitka s smetano napolnjena. 4
Misiisi
m
Jvan Valenčič
tajnic mestne hranilnice v Jfranji
Jfermina Valenčič r0j. jjolland
poročena
v Ljubljani, dne 28. januvarja 189$).
J
?ran Gerstenmaper
c. r\r. davčni nadjorni/r
Julija Gerstenmaper rojena jjevte
poročena.
(tor>)
Črnomelj L itija
dne" 26. januvarja t699.
Mmto vmnert/n jmmrt.nff/n itn: mtH• la
A
Krepak učenec
14—15 let star. sprejme se takoj za stru-garsko obrt pri Viucencu Zirnatein-u Sv. Petra cesta št. 40. (78 3)
Naznanilo.
Kilor trpi n a kaliju , h r i pave s t i , a s t ni i itd., naj s i k u p i z a 2 5 kraje, zavojček Krause-jevih i t b o 1 j s a n i h uničevalcev katara. — To so k o n f i t u r e prav prijetnega okusa — Pomagajo bitro i ti
gotovo. 17H4 —11
ZnlnKr v I.juM »ni: TI. I.«*u»l cU, lekarna ..Fri Mariji Pomagaj" ; l". pl. TroUo«'»j-, lekarna ,.Pri zlatem enorogu" ; 31. JlarilrtitrhlnfKer, lekarna ,.Pri zlatem orlu".
V *
se priporoča čast. damam aa dela doma ali na stanovanji.
C"Oiie ni/ik©.
(177-1)
Sv. Petra cesta št. 71, I. nadstr.
..Zastonj
i.
Vt-alt, ki posije svojo natančno adreso, dubi proti m;il mu povračilu in d neskn za carinske stroške
1 gld. 80 kr.
in sicer:
1 rrgulovano uro z verižico, za katero se jamci, da dobro ide; 1 prekrasen ustnik ia smodke; 1 elegantno kavalirsko kravato za gospode: l prstan z imitovanim draguljem ; 1 iglo za prsa z imitovanim draguljem: 9 mehanična gumba; 10 komadov fineea angleškega papirja; l komadov finih angleških zavitkov; 1 etui za smodke in 1 preilmet za porabo; ker se nadejam, da si pridobim mnogo naročiteljpv s tem. d» jim blago takorekoc" na pol poklaniam. T..di vsakomur takoj vrnem denar, če ne bi ura Sla natanko in bode vsak priznal, da je to podaritev. ,Tedina yt«l<>^n in riint|K>ntll|an|o prori postnemu povzetju, eventuveino tudi če se denar preje vpoSlje, pri (81—3)
Wiener Uhren-Export Leon Blodek
\\ im. IV., Wiedner Hanptstrasse 2'2
4 4 i 4 4
Ade. Adb Vnrsi. znamka: Sidro ^a>A^..
iz Richter-Jeve lekarne v Pragi priznano   izborno,   bolečine tolažeče mazilo; t-» 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lek.irnah. Zahtevati naj se blagovoli to
Bplcšn: prll'utl!ero domače zdravilo
werlno  le v  izvirnih  steklenicah t naso var
tttveno znamko ..Sidro" iz tt elite r karat m sprejme naj se iz op eznosti le   take   steklenice  kot   priHtne, ki
imnjo to varst. znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi.      (ItitiH—17
eve k-
^jffi? i&i LrsJAe lr: i v: i: V Lili rl-j? I* Li's lir: L^.l&
3 %
i
Hi
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne
uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Šelenburgove ulice št.4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek m nepre-močljivlh havelokov po najnovejši Baconi in najpovoljnej&ih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven .-padajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd , gospodom o. kr. jnstič-nim uradnikom pa za izdelavanjo
talarjev in baretov. 4
ti
m
t:.
ii
So u ril o!
S tem svarim vsakega, naj mojemu stan ne dd niti denarja niti denarne vrednosti, ker nisem plačnica zanjga.
Sfvana Strehar.
1139 -a)
4 Naznanilo.
»I Uljudno naznanjam alav. občin- njj IX stvu, ria som odprl sNl
jđ   poieg vojaške bolnici, zunaj mesta »
4 novo mesnico R
i^j kjer belem prodajal goveje  meso. Dfc
Rj prednja dela po 42 kr. in đ jNJ zadnja dela po 44 kr. kilo. Bi
Ivj        Za obilen obisk se priporoča >NI
K Janez Rode gj
33 Cia-fl) mesar. BJ
Sode u na prodaj
raznovrstne,   zažmahane,   velike  in male, stare in nove
J» Bug«eBi«, sodar
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico (državni kolodvor).        (85 :v>
I
»x»       m ^
mm-"
Na prodaj je
lepa
nova vila
v Kranju.
Ista obstoji iz 18 sob, kleti itd. ter
je urejena za dve stanovanji. (97—4) Natančneje poizve se pri
Josipu Fuso v Kranju.
..• • • «js •■• «1» • . • .  *<• mm .■• «<» %i* %l* mlm wm m*
Podpisani ur« »jam si alavnernu p. n. občinstvu, zlasti gospodom trgovcem uljudno naznaniti da sem otvoril v Ljubljani i • ^
zavod za snaženje ~Jfc4J ffsST stanovanj in oken.
Prevzemam v snaženje izložbena in zobna okna ter likanje sob. Tudi cele nove stavbe prevzemam v temeljito očiSčonje, ietotako tudi javne zavode in urade. 1
Samo dopisnica na moj naslov zadostuje, da pridem takoj.
V obilni obisk bo priporoča
Peter M a teli č
(iti :i»
Martinova cesta 81.
T  T  T   T  T  T T  t  t T
Ivan Kordik
Ljubljana, Prešernove ulice šl. 10-14
priporoča svojo veliko zalogo
za neveste in gostilničarje
kakor tudi vsake vrate
dobitkov za tombolo
in druge igre. lVlxlse o ene!
Največja zaloga
bicikljev v Ljubljani.
Najfinejši in najcenejši šivalni stroji.
ima velikansko prednost v tem, ker nova, v podobi razvidna znamenita iznajdba omogoča mnogo
lažji tek, kakeršnega ne doseza noben drug zistem.
Četudi so bila ravno Pucll- Si yrltt-Uol«*Mta tudi doslej izmed najboljših, bodo v bodoče vsled omenjene iznajdbe
mnogo nadkrilila vse druge zisteme, bodo vsekako nedosegljiva. Daje se za njih dobroto najsolidnejše, neomejeno jamstvo.
Šola za pouk v voz?.renju je na razpolago. — Mehanična delavnica
na novo urejena, je v najboljšem redu Popravila ]>rovzemajo rc v prodajalnici na Mestnem trgu, nasproti mestni hiši, kjer je tudi zaloga bicikljev.
Z vsem spoštovanjem
FP urar in trgovec s Puch-Styri& in Helical-kolesi ter s šivalnimi stroji
v I j« tii, nit M«;Ntuem Lr*«!!, nasproti rotov/u, (145—2)
r
Darila za vsako priliko! Frid Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporočasv<>}<> največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, v:■<• Ramo dobra do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. iTo-voatl v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 4 Popravila sa izvršujejo nsjtočneje.
I
Fran Kaiser
-šg puškar
prodajalec biciklov
1        iz prvih tovarn 4
ILjubljana, Šelenburgove ulice 6« Najboljše urejena delavnica za po-previjanje bloiklov In šivalnih atroje^^
Pri nakupovanju
suknenega in manufakturnoga blaga
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
Velika zaloga 4
suknenih ostankov.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
Lastnina In tlak „Narodna Tlakama".
5
E6