239. številka. Ljubljana, v sredo 17. oktobra. XXI. leto, 1888. Irhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za a tro-o merske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub ljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta H gld. 30 kr., za jeden mesec l glđ. IO kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko ver, kakor poštnina znaSa Za oznanila plačuje se od četiristopne p- tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankn-nti. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in oprav ništvo je v Gospodskih ulicah »t. 12. UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j. vse administrativne stvari. Cesarja Viljema potovanje. Kakor je bilo znamenito, da je mogočna nemška država v treh mestecih trikrat piemenila vla-durja, isto tako je znamenito, da je razmerno mladi Viljem II takoj po nastopa na prestol odpravil se na pot ter v jadrnem diru obiskal najprvo Peterburg, Stoekholm in Kodanj, malo pozneje južna Nemčijo, od koder je prišel v goste k našemu cesarju, z Dunaja pa se odpeljal v večno mesto in kakor se nam brzojavno poroča dalje v divni Napol j, na podnožje ognjevitega Vezuva. O pohodu v Peterburgu akti še neso zaključeni, druzega ni gotovega, kakor da je na obe strani palo nekoliko visokih redov. Je li bilo kaj faktičnega uspeha, to je še vedno uerazkrita tajnost, po raznih znamenjih smelo bi se sklepati, da ne. V Stockholmu bil je vsprejem, kakor so javljali oficijozni listi sami „severno mrzel", v južni Nemčiji, če smemo verjeti nemškim virom, jako srčen, naudušen, Čeravno se vse slavnosti neso vršile brez pojavov južno nemškega separatizma. Govoriti o sestanku na Dunaji bila bi pre-kočljiva stvar. Zdi se nam pa vredno konatatovati, da baš židovski baroni svojib palač na „Ritmu" neso okrasili z zastavami in zidovi imajo v političnih zadevah jako dober nos. Z veseljem tudi beležimo, da se neso obistinile bojazni, ki so se tu pa tam gnjile v očigled nemškega cesarja pohodu Ministerski predsednik grof Taaffe sicer ni bil odlikovan, a zadnje premembe na visocih mestih so pokazale, tli še vedno trdno sedi na svojem uzvi-šenem mesiu in da še vedno v polni meri uživa svojega vladarja zaupanje. Jadikovanja v velikouemških listih vsled grofa Schbnborna imenovanja pravosodnjim ministrom so nam v zadoščenje, da so omenjene bojazni bile nepotrebne in jako pomemben komentar k vsemu temu dozdevajo se nam besede iz Sclionbornovega programa, objavljenega v oficijoznem listu: „Es muss zu einer klaren Ueberzeugung \verdeu, d as s Oesterreich sich selbst angehort", nič manj pa tudi ta faktum, da je baš sedaj znani državnik baron Hiibner bil povzdignen v grofa, kar je nekda onkraj Litve napravili neprijeten utis. O vsprejeinu v Rimu čuli smo že mnogo ve- LISTEK. Ukrajinske dume. (Čuski nupiaal E. Jelinek; poslovenil P od v i d o v s k i.) III. Skrnšenec. (Daljo.) Za jedva izgovori ataman te besede obrne ostri meč proslavljen v tolikerih bitkah — proti sebi. Toda o pravem času še — pri drža'i so ostrino in iztrgali s silo iz roke atamauu. „Batko, batko!" zakličejo vsi s skoro plaku-jočiin glasom in obstopijo kakor otroci atamana : „Ne zvekšuj naše žalosti. Krivde tebi nihče ne pripisuje, ne bodi nemil. Ne ti, marveč Gospod je učiuil tako. Za rana bile so naše glave s teboj ... so tudi sedaj in ostanejo pri tebi vse dni. O, batko! ... ne bodi, ne bodi nemil: . . . In v dokaz udanosti pritisnil je vsak izmej jji čelo na prsi atamanove. stij, mej drugim priobčevali so Dunajski listi zaporedoma telegrame, da so se rudeči listi z irreden-tovsko vsebino sipali in trosili na pot, koder se je premikal sprevod in da je veliko osob zaradi tega in zaradi raznih nelojalnih klicev bilo zaprtih. Najznamenitije pa je, kar v tem oziru piše Pariški „Figaro". To sicer ni baš najboljši vir, a zanimivo je čuti tudi ta zvon. „Figaro" pravi: „Cesar Viljem se ni prikupil osobam, ki so ga prve pozdravile. General Lanza bil je na kolodvoru v Pontebi jako presenečen, ker ni bilo nikogar k durim vagona, da bi ga namreč pozval, da pride v vagon. Naposled prikazal se je grof Liebenau in odprl duri generalu italijanskemu, prišedšemu na mejo, v imenu 'kralja Umberta pozdravljat nemškega cesarja. V Pontebi bil je prirejen fin obed, a nihče ni niti grižljaja pokusil, ker je bil cesar Viljem že prej obedoval. Cesar Viljem prehladil se je bil na lovu na Štajerskem, kašlja! je močno in ležal v po stelji, dokler ni vlak dospel blizu Kima. Prišedši v Rim, opazili so okolu stoječi, da je kralj Umberto mlademu Bisniarcku podal obe roki, da pa je cesar Viljem CriBpija samo vojaški pozdravil in mu dal samo dva prsta. — Uradne visoke kroge Rimske je tudi neljubo zadelo, tla soproge ministrov neso bile pozvane na sijajni obed pri dvoru. Temu daje nekda kriva kraljica Margareta. Ona ni se hotela mlati, tla bi se katerakoli gospa povabila na obed, ker bi sicer morala povabiti tudi soprogo Crispijevo, katere doslej še nikdar ni hotela vsprejeti na dvoru". Kar se tiče sestanka mej cesarjem Viljemom in papežem, držati se nam je Windhorsta, ki je preteklo nedeljo na katoliškem shodu v Kolonji v obširnem govoru dotikal se tudi tega predmeta, ll-kel je, da dogodki v Rimu še neso dovršeni, da o njih še ni pristnih poročil, torej tudi razprava še ni godna. Poudarjal pa je nezavisnost vrhovnega pastirja, a govoru svojemu dal ua-slov: „Der Kampf begiunt erst!" Ako je Wiudhorst pravo pogodil, ocenil je s teini besedami tudi cesarja Viljema potovanje v Rim, katero ne bode imelo zažHjenega sadu, marveč problematično vrednost, kakor jo je Dunajski „Figaro" jako dobro označil v podobi na zadnji strani. Gorek tok solza, privrel je iz očij atamanovih, vzdihoval je, toda govoril ni. Povesil je le glavo in srce tolklo mu je glasneje. Stoprv za trenotek zašepeta mračno: „0, vrnite mi sablo! . . „Vruemo, ko nas zopet povedeš zoper ne-verce . . . Batko, ljubimo te, bolj nego kedaj." In glas njihov zvenel je zopet mehko in prisrčno. Ataman nagne glavo. „Idite otroci ..." šepne tiho. Šli so počasi, tapajoči po temi. Nihče se ni ozval niti z glasom. Ali o groza ! Niso še dospeli h kočam, izginil jim je v visokem trst j i vodnik — ataman. Kličejo ga, razidejo se na vse strani po sledeh ali — zaman. Ataman je izginil brez sledu, skoro preti pragom rodnih koč. Strašna misel prišla je v glavo Kazakom. Noč je stemnela, kakor ueprozoina stena. Popolnoma v zadregi so spoznali,,, da treba čakati jutra. Sklenili so, da ko dan zasveti, poiščejo ata- Iz deželnih zborov. Deželni ztoor Icrarijslci. (XIII. seja dne 16. oktobra 1 888.) (Konec. Poslanec M u mi k poroča v imenu upravnega odseka ob uvrstitvi ceste z Bleda tlo Zaspega mej okrajne ceste iu nasvetuje: 1. V cestnem okraji Radovljiškem se nahajajoča, iz Bletla v Zasp držeča občinska cesta se uvrsti mej okrajne ceste. 2. Deželnemu odboru se naroča, da v zmislu § 19. cestnega zakona z tlue 5. marca 1873. po dogovoru z tlotiČnimi oblastvi zatlobi Najvišje potrjen je tega zakona in potem pravočasno potrebno ukrene, da okrajno-cestni odbor Radovijski prevzame to cesto v svojo oskrbo in jo primerno popravi. Predloga se odobrita. Poslanec d O ki je poroča v imenu finančnega odseka o prošnji učiteljske udove Ane Juh za denarno podporo in nasvetuje, da se jej miloščina letnih 50 gld za tri leta podaljša. (Vsprejeto.) Dr. vitez Bleivveis- Trsteniški naznanja, tla je finančni odsek o prošnji slovenskega dramatičnega društva sklenil, da se bode obravnavala pri deželnem proračunu in se torej z današnjega dnevnega reda odstavi. Poslanec Šuklje poroča v imenu finančnega odseka o raznih peticijah, da bi se ne pobirala deželna naklatla na žganje. Poročevalec pravi, da je z jedne strani pomenljivo, da je riošlo toliko prolenj obrtnikov in trgovcev, akoravno so te prošnje po ogromni večini slabo, nekatere celo lapidarno utemeljene. Danes se še ne da trditi, da Re bode kupčija z žganimi pijačami omejila. Pri knnsumnem davku se dogaja, da se le prvi čas konsum nekoliko zmanjša. To se je videlo pri tabaku. Kako so se rotili kadilci, da ne bodo več smodk pušili. a par mesecev je preteklo, pa je vse pri Btarem. Pri nas se plačuje skupaj državnega davka 35 gld , deželne priklatle 18 gld., torej 5 3 gld. od hektolitra, na Francoskem, v Belgiji, v Zjedinjenih državah se plača več, v Rusiji 180 gld., na Angleškem celo 200 gld. od hektolitra. Hektoliter bode sedaj stal 70 do 73 gld, a iz jednega litra naredi se tri litre žganja za 90 kr,, tako da bode domaČe vino le teško tekmovalo s to pijačo. Istina je, tla se bo konsum zmanjšal in tudi dobiček, a to neso uzroki, da mana, prosijo ga usmiljenja in skupno ž njim pokopljejo krščanski pri kurganu Slave padle brate. * * * Ataman sam je zaostal na neveselej, zatem-nelej stepi. Ko so se izgubili njegovi koraki v daljavi družini in se ni bal, tla stopinje njegov« spoznajo, ozrl se. je pozorno in — oddahuil se težko. „Ne, ne . . . skrušenec ataman se ne vrača rad živ k rodnemu ognjišču " Le za trenotek pritisne glavo k dlanim, da bi v nje ujel potok gorkih solz. Ali ataman vrže hitro od sebe stiskajočo ga tesnobo iu gre odločno k mo-gili Slave ... k padlim bratom, izgubljenim po njego vej krivdi. Gnala ga je tja strašna zavest krivde in kazni. Stokrat zadela je njegova noga ob pot, stokrat nagnilo se utrujeno telo k zemlji, a ataman vzdignil se je vedno znova in velel sam sebi neizprosno: „Dalje, dalje, ataman skručenec dalje . . ." Naposled dospe na bojišče, na pusto, grobno, strašno. Davno je že utihnil tam poslednji stok bi se z Mirom na privatne interese slabile deželne finance. Kolikrat te je govorilo v zbornici, da bi se zmanjšala žgaujarska kuga, da bi se pitji; žganja kolikor mogoče omejilo. Iz teh uzrokov nasvetuje, da se preko teh mnogobrojnih peticij preide na dnevni red. — Predlog se jednoglasno vsprejme. Poslanec Š u k l j e poroča v imenu finančnega odseka o samostiiltieni predlogu gg. poslancev Viljema Pfeiferja iu Fr. Sukljeja in tovarišev z načrtom zakona, s katerim se prenareja § 2. dežel nega zakona z dne 5. avgusta 1887 o samostojni deželni nakladi na porabo žganih opojnih pijač iu o raznih peticijah v tej zadevi. Poročevalec izraža bojazen, da bode po nasvetovani preuaredbi riuančni efekt deželne naklade manji, a toliko večji bode ugodni upliv na napredek vinarstva in sadjarstva v deželi. Nasvetuje torej vsprejem prenaredbe tega zakona, ki se glasi v paragrafu 2. Oprostiti od plačevanja deželne naklade na porabo žganih opojnih pijač je žganje, narejeno iz naslednjih samopride-lanih tvariu, kakor: iz vina, iz drožij, iz tropiuj, iz sadja, iz jagod, v kolikor a v avdijenciji pri papeži naravnost se izjavil, da Nemč;ja zmatra rimsko Vprašanje za rešeno. Nemški klerikalci so nekda jako nejevoljni, da cesar neče podpirati papeža in mislijo baje začeti zopet borbo z državno oblastjo. Povod borbi bode sedaj šolsko vprašanje. Po (jirNkvni se močno agituje za zjedinenje Makedonije z Grško. Bolgari uemajo nobene pravice do te dežele, pišejo grški listi, ker ni nikdar bila bolgarska. Po zgodovinskem pravu morda res Bolgarom ne gre ta dežela, pač pa po narodnostnem, kajti štiri petine prebivalstva so bolgarske. Narodnostno vprašanje je pa v tem oziiu odločilno. Zgodovinskih pravic pa tudi Grki ne m a jo do Makedonije, ter sedanje grško kraljestvo ni nikakor to, kar je bilo bizantinsko cesarstvo. Po poročilih, katere so dobili Angleži iz Afganistana, se je emirovim četam posrečilo pokoriti ustaš■■. Izak han ubežal je v Bobaro, vsi njegovi vojaki so pa položili orožje. Po vsej deželi priznavajo zopet avtoriteto emirovo. V Londonu se ve da so veseli, da so se stvari za Anglijo tako ugodno obrnile, kajti Izaka hana imeli so za pristaša Ilusije. Kako dolgo bode vladal mir v Afganistanu, pa nikdo ne ve, kajti v tej deželi so ustaje kaj na • vadnega. Dopisi. i/, švni Vida nad liju Uljano 16. ok tobra. [Izv. dop.] Pri nas vršila se je v nedeljo 14. t. m. v najlepšem redu svečanost v proslavo dOletnega vladanja presvetlega cesarja, katero je priredilo cerkveno predstojništvo, šolsko vodstvo ter čitalniški in rokodelskega društva odbor. Upravičeno trdimo, da je ta veselica prekosila ono katere koli večje vasi, presegla je pa tudi Šent Vidčane same. Veliko so obljubili, kar smo tudi pričakovali, a napravili so še veliko več. Slavnostni odbor, kojemu sta duša bila gospod župnik Andrej Vole in neutrud-ljivi gospod Anton Bele — dosegel je najlepši uspeh. V začetku tedna, ko je iz vseh zatvornic lilo, hitelo je brezbrojno vzdibljejev in srčno-gorečih molitev k Večnemu za lepo vreme; in ko so sredi tedna — v četrtek — nekako boječe pogled vali dobrodejni solnčni žarki izza sivih oblakov na zemljo, nastala je mej stanovniki Šentvidske fare neka tiha, hvaležna zadovoljnost in napravljale, delale in konča-vale so se tem pogumnejfie za to izredno lepo svečanost potrebne priprave. Svečanost sama vršila se je v določenem redu. V Boboto popoludne ob '6. uri pričelo je zvoniti pri farni cerkvi in pri vseh podružnicah. Ob jednem čulo se je streljanje iz raznih v Šent Vid spadajočih vasi j. Ob šestih zvečer ponavljanje zvonenja in Btre ljanja. Takrat bil je tudi začetek razsvetljave. Kar zadene rezsvetljavo, sme se trditi upravičeno, da na deželi ni lahko več storiti v tej zadevi, kolikor se je doseglo v Šent Vidu. Saj ni bil večer, dan je bil, jasen svetel dan! Vsaka najbornejša koča ble- sketala se je v lučicah; hiše promožnejših so pa bile jako lepo dekorovane, imele so prižganih sto in sto lučič. Prekositi skušal je drug druzega. Najlepši bil je društveni dom. Na oknih, na predstrešji, na strehi plapolalo je brezštevilno lucic, lampijonov in svetilnic. Na oknih proti cesti v sredi prvega nadstropja videli smo cesarjevo in cesaričino podobo na straneh pa ono Rudolfa in Štefanije. Dalje so bila jako okusno razsvetljena in okrašena poslopja g. M. Tomca, župnija, A. Beleča, Lovrenceva, gospe Josipina ZakoLnikove, Fernadovo, Jovanovo, šola itd. Ni se čuditi, da je ta v resnici, krasen, veličasten prizor privabil toliko občudovalcev, V procesijah so vreli ljudje skopaj. Gledali so in se čudili, da se je v Šent Vidu napravilo kaj tako velikanskega. Mej tem bil je pod nadzorstvom učiteljstva sprevod šolske mladine po vesi. Učenci nosili so bakle in svetil-nice in pred hišami šolskih prijateljev in dobrotnikov popevali cesarsko himno in mile slovenske pesnice. Mej petjem nedolžnih otročičev zaigrala je marsikatera so''za v očesa poslušalca. Še le pozno v noč vračali so se povsem zadovoljni gledalci domov. Zvonenje iu streljanje iz topičev ob treh zjutraj naznanjalo je nastop tako težko pričakovane nedelje. Šent Vid je imel vse drugo lice, tako prazničnega nesmo ga še videli. Ob osmih bil je vsprejem blag. gospoda okrajnega glavarja, na kar je blagoslovil novo Šolsko zastavo g. dekan, kanonik in stolni župnik M. Križnar Gospoda okr. glavarja govorna mladino segel je slehernemu v srce. Pred sv. mašo, katero je služil prej imenovani gospod stolni župnik z veliko asistenco, poslušali smo jako lep govor preČ. gospoda dr. J. JanežiČa. Miše udeležilo se je mnogobrojno občinstvo, dalje šolska mladina ter čitalniško in rokodelsko društvo z zastavami. Po končani božji službi delila se je spomenska knjižica in svete podobice mej učenke in učence, na kar se je pričelo pogo-ščenje šolske mladine. Dobro, da do tja ni deževalo, ker bi ne bilo mogoče vseh otrok — bilo jih je do 400 — nikjer drugje tako hitro pogostiti, kakor na planem. Jedil, belega kruha in potvice pripravili so toliko, da je še potem, ko so se še drugi, mej gledalci nahajajoči se otroci nešolarji nasitili, vsega ostalo. Ko se jo cesarska pesen zapela, katero je zbrano občinstvo Htoje in razkrito poslušalo, bilo je pogoščenje otrok končano; nebo pa je v podobi raii-lega dežja prijavilo svojo udeležbo in vse navzoče blagoslovilo. Banketa, kateri je trajal od polu dveh do polu štirih udeležilo se je nad 80 osob. Govorilo se je mirno, napilo samo na cesarja. Da si so cel dan pridno in intenzivno streljali,, čuli smo po na-pitnici izredno pokanje, tako, kakeršno je pri top-ničarstvu navadno. Le ti „možnarji", ki so do sem počivali, bili so pravi velikani. Jednega izmej njih daroval je gosp. J. Tome delavskemu društvu z izrecno željo, naj se po napitnici na cesarja prvikrat oglasi- Gospej M. Tomčevi gre kot rediteljiei banketa vsa čast. Po litanijah odkrila se je spomenska plošča v društvenem domu v navzočnosti dostojanstvenikov, katerim je bil za tem predstavljen nov odbor pro stovoljne požarne brambe. Vsa gospoda šla je na to v spodnje prostore, kjer se je kegljišče otvorilo in igrala tombola. Občinstva se je vse trlo. Štirinajsta točka: „Slavnostna beseda izpala je, kakor je bilo pričakovati, izborno. Samo to naj konštatu-jemo, da nas je s svojim zopetnim nastopom v igri: „Bob iz Kranja" iznenadila že od poprej dobro znana igralka gospa Lucinka Kralj ičeva, omo-žeua Odlazek, s svojim prijetnim, krasnim, simpatičnim glasom elektrizovala je vse občinstvo. Plo skanja in dobroklicev ni bilo konca, Šent-Vidčauom in vsem udeležencem ostal bode ta dan v vednem spornimi. Domače stvari. — (Dnevni red XIV. seje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani dne 18. okt. 1888. 1. ob (/i2. u" popoludue 1. Branje zapisnika XIII. deželno-zborske seje IG. oktobra 1888. 2. Na znanila deželo - zborskega predsedstva. 3. Tretje branje o načrtu zakona, s kater m se prenarejata § 5. in § 13. zakona dne 13. junija 1882. 1., dež. zak. Št. 25, 1 1886., ob odkupu posestev se držečih novČnih in prirodninskih davščin za cerkve, župnije in njih organe 4. Ustno poročilo finančnega odseka o zakupu deželne naklade na žgane opojne tekočine za leto 1888. 5. Poročilo finančnega odseka o vladni predlogi z načrtom zakona, s katerim se izdajajo na podstavi zakona z dne 17. junija 1888. leta, drž. zak. št. 90. določila o plačilu za verski pouk po javnih ljudskih šolah. 6. Ustno poročilo upravnega odseka o preložitvi ceste čez Bogenšperk. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o dopisu c. kr. deželne vlade, da bi dežela prevzela poroštvo glede troškov za zgradbo Savskih bregov pri Stožičah in Tomačevem. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okraino-cestnega odbora Logaškega za odpis posojila 2000 gld. 9. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora Logaškega in občin Dolenji Logatec in Rovte glede podpore in posojila za zgradbo okrajne ceste Dolenji Logatec-Rovte. 10. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva v Kamniku, da bi se v Kamniku ustanovila javna bolnica iz Glavarjevega zaklada. — („ Slo vanskega Sveta") 19. štev. je zaplenjena mej drugim zaradi uvodnega članka: „Nasprotniki kulturnega panslavizma", potem, ker sta p o n a t i s n e n i dve pesni v ruskem jeziku s črkami istega jezika. Druga izdaja ni dovoljena. Prihodnja številka „Slo-vanskega Sveta" izide s prilogo. — (Deželna sadna razstava.) Gospod Fran Souvan, veletržec v Ljubljani, daroval je povodom sadue. razstave tri cekine trem sadjarjem učiteljskega ali kmetskoga stanu. — (Slovensko predstavo) na čast o b i -skalcem deželne sadne razstave priredi dramatično društvo v nedeljo dne 21. oktobra t. 1. v dvorani Ljubljanske čitalnice o b 4. uri popo-1 u d n e. Ustopnice se dobivaj o v soboto in nedeljo v čitalnične] trafiki in na dan predstave od polu 4. ure naprej pri kasi. Priporočati igro po treh tako slabo obiskanih predstavah zdi se nam brezuspešno; tedaj samo poročamo: Igralo se bode „Nezgode starega samca", burka s petjem v treh dejanjih. — („Sokolov" zabavni večer,) kije imel biti prihodnjo soboto, preložen je zaradi sadne razstave na soboto dne 27. t. m. Ta zabavni večer bode zanimiv že zaradi tega, ker je berilo zanj poslal starosta slovenskih pisateljev Davorin Trstenjak. — (II ust rovan Narodni Koledar) je dotiskan in se bode danes začel razpošiljati naročnikom. Res lična knjiga z mnogovrstno vsebino prijala bode mnogokomu. Nadejati se je, da častiti p. n. bralci hitro sežejo po njem, kajti smelo smemo trditi, da dobe v njem za svoje potrebe gotovo toliko porabue tvarine, kakor v nemških koledarjih. — Cena mu je 40 kr., po pošti 45 kr. Dobiva se v „Narodni Tiskarni" in v bukvami J. Giontinijevi v Ljubljani. — (Slovenski klub na Dunaj i) ima svoj prvi večer v letošnej sezoni v soboto 20 t. m. v hotelu Royal I. Singerstrasse 3 mezzauin na levo. — Čital bode g. Igo Kaš: „Poletna noč v Bokah Kotorskih". — Začetek ob osmi uri. — (Vabilo k občnemu zboru.) „ Slovansko pevsko društvo na Dunaj i" vabi svoje člane k občnemu zboru, ki bode v petek dne 19. t m. ob Vg8- uri zvečer v društveni dvorani, I., Salvatorgasse 12. Dnevni red: 1. Letno poročilo. 2. Odobrenje letnega računa. 3. Volitev odbora. 4. Slučajni predlogi. Po javni skupščini okolu 9. ure zvečer bode društveni večer izvrsujočih članov v „Slovanski Besedi", L, AVallnerstrasse 2. — Slovenski pevci, ki društvu do sedaj še neso pristopili, prosijo se uljudno, da pristopijo prihodnji petek. — (Velikansko grobišče) začeli so razkopavati na Glasinci v Bosni. Že pred leti dobivali so se ondu predmeti iz bronaste dobe, sedaj pa je deželnega muzeja kustos dr. Trubelka začel ziste-matično kopati in odprl doslej do 40 grobov, v katerih je našel razne bronaste predmete, pa tudi železno orožje. Grobišče se razteza od Sokolca, Lazov iu Bandinovega Sela do Rogatice iu Više-grada in Šteje nekda nad dvajset tisoč grobov, v katere je predavno ondu bivajoči narod svoje mrtvece deloma pokopaval, deloma sežigal. Ako navedeno število ni pretirano, je grobišče pri Glasinci največje ua vesoljnem svetu. —- (Vabilo k sla v n osti,) katera se priredi v proslavljeuje 40tetnega vladanja Nj. Veleča stvu presvetlega cesarja Frana Josipa I. dne 21. oktobra 1888. leta v Dobu. Vspored: 1. Na predvečer, v soboto ob polu 7. ure 8e začno slavnost s slovesnim zvonenjem, na bližnjih holmcih se zapali j 0 kresovi mej streljanjem s topiči. 2. V nedeljo zjutraj ob 10. uri slovesna sveta maša z zahvalno pesnijo. 3. Po popoludanski službi božji odidejo vsi šolski otroci z godbo in zastavo iz Šole na slavnostni prostor. 4. Zagode in zapoje se cesarska himna. 5. Ogovor na otroke, pri katerem se obesi spominski trak na šolsko zastavo. 6. Deklamacija in petje šolarjev. 7. Razdelitev spominskih knjižic in podobic presvetlega cesarja. 8. Pogoščenje šolarjev. 9 Prohta zabava. 10. Zvečer v mraku umetni ogenj in streljanje. Pri slavnosti sodeluje Kamniška veteranska godba. Odbor. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Dunaj 16. oktobra. Pri včerajšnjem postavljanji sodnijskih uradnikov pri nadsodišči Dunajskem proslavljal je nadsodni.ški predsednik Streit „ stroko viijaško nadarjenost, previdnost in neumorno delavnost Pra/akovo". Pražak se je zahvalil in prosil, da se podpora, katero so uradniki doslej n sklanjali njemu, prenese na naslednika njegovega. Dunaj 17. oktobra. „Wiener Zeitung" objavlja cesarjevo ročno pismo Taafteu, s katerim je državni zbor sklican na 24. dan ok-Bobra. Napolj 17. oktobra. Vladarja vrnila sta se ob 6. uri zvečer mej neprestanimi ova-cijami prebivalstva v palačo. Mesto krasno razsvetljeno. Ob 8. uri bil koncert 200 man-dalin na plebiscitnem trgu, potem jednajstero vojaških godb tudi pred kraljevo palačo. V gledališči slavnostna predstava. Lipsko 17. oktobra. Državno sodišče odklonilo predloge zagovornikovc, da bi se Geft-cken izpustil iz zapora. ii Hi k to J i (881—286) za vse loto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15. ■^*irf.'PT -*fi1 T u J c i : 15. oktobra: Pri Mlonu : Mar iz Celovca. — Uoldman, Zwang z i Dunaja. — Maasburg iz Pečuha. — Seemann z Reke. — Soh\vab /. Dunaja. Pri itlMllf 1 : >1oni i/, Goricu. — Fon iz Zagreba, — Streit iz Beljaka. — HttbBoh, \Voit', Theimer, stein, Plitz s Dunaja. Pri južnom kolodvoru: P>uchvedi>r z Dunaja. — Kos iz Celja. Pri rt.vHtriJHkt'in ceat&rjll Trogar iz Beljaka. — Šulor Iz Krope. Umrli so % HJ«il»lj«aiii : 12. oktobra: Janez Mrak, delavec, '20 let, po na-klucbi prizadete polkodbe, — Urša Čepelnik, gostija, 77 let, za oslabljenjom. 11. oktobra: Makao Loidemulltier, poslovodjo sin, 8 mesecev, Dunajska cesta št. 13, KR božjastjo, V d e ž e 1 ti e j bolnici: 11. oktobra: Jera Tavčar, delavka, 55 let, za kroničnim katarom v erovih. — .Marija Cuk, delavke hči, dni, za slabostjo. Meteorologično poročilo. 3 d Čaa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-t rov i Nebo Mo-krina v mm. 16. okt. 1 7. zjutraj 2. popol. l.>. zvečer 748'1 mm. 742 3 ram. 74il 4 miii. 0 4" C 110'" C 4-8° 0 di H v z. si. bv5s. si. sv/.. d. jas. jas. obl. 000 mm. dežja. Srednja teoipfiratnrrt 5-4", z.i lil" pod aormalom. lZ>-u-rx£LJs:is:a, borza ilne 17 oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. SP70 — gld Srebrna renta ..... * Zlata renta......a 6 marona renta .... r Akcije narodne banke. Kreditne akcije..... „ London........ •> Srebro ........ * Napol......... „ C. kr. cekini .... n Nemške marke.....„ i državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 133 gld. Državne srečke iz 1. l->t>4 Ogcrska zlata renta P, . . ... (Jgerska papirna renta .*>°/0 . ... !)'■/„ Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Donava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obe. itvstr. 41 „°,0 zlati zast listi . Prior, oblig. Klizubetine zapad, železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. 2«hzin:-e Kreditne srečke.....100 gld. Rndolfove srečke..... 10 \kcijc anglo-avstr. banke . . 130 „ Trammway-diušt. velj. 170 glrl. u. v. S P70 82 '25 10!»-90 97*65 872'— 811*— 191*65 1*62 V, 59*42 •/, 250 gld. 10o , 133 171 100 91 101 120 122 99 181 20 1 13 danes 81-75 82 30 109 90 D7-7f» 872-— 311-0 121-75 5-78 59*52 — kr. 75 „ 55 „ ••<•> „ 75 „ 25 „ 25 „ 60 „ 25 Poslano 10 -37) GLAVNO SKLADIŠTE ficžne U SELILE poznate kas najbolje okrepljujuće pfća, I kn zkusKii Ut k proir trajnom knšlje pfndtvlM I hnip«tti grkljana I fi<*oti Brthtrnlin katara, HIK K K M V T T 0 X! .1A f» Karlovi vari i VVidn. r Najboljšo meso od pitanih volov dobiva se po najnižji ciMii pri Ivanu Jagru, 8 »Iski drevored, Muhr-ova hiša. («%-n kateri ima nekaj oivilue prakse, ■prejme mv iijku i pi*itrui i Bmloll *01 «'iii - — 1 *i>i 111411 it Josipu Kosino v iiii.iit lo\cin. oilvot-na «Ira. (685—2) 3 1. vrste, iz vinogradov barona Formentinija v Št. Florijanu in Cerovem prodaja se po 18 gld. hektoliter franko Goriški kolodvor. Ce se ga veliko vzame, da se po takej ceni, za kakeršno se sporazume. V. Trr.visan, (601—8) sncditvv in komisionnr v Gorici. Na cesarja Josipa trgu hiš. štev. 2 (poleg lueatuih ut M lofi p»i«*lni iz Ricmanjev.......liter „Beržanka"........ „ Kakor tudi po 48 kr. 44 „ («97—1) stara vina iz Jaške: rurieče 1885. I....... liter po 44 kr. rumeno 1885. I....... . , 40 .. muškatolec........ „ „ 36 ., rumeno......... „ 32 . rudoče......... . 28 . •i i s Prevzetje gostilne. Odano podpisani asojs si naznanjati, da je previsi st;iro slovečo gostilno „Pri Lipi", v Ljubljani, Židovske ulice št. 5. X■'.jidjudnejSe vabeć p. n. obćinst'o na mnogo-brojen pohod, zatr<»ta\ Ijani, đa bodem gostom nai-iiuiiHc in DajtoAnejie stregel s priljubljenim izvrstnim Juploviiu pivom, % litra 11 kr., z dobrini Koale*jevim pivom, litra O kr., z dobrimi doletSjptltiuii in raznimi stariini i/, kleti gOSpoaa A. Patri oh a, lastnika hotela „l*ri jttJ« ikmii kolodvora*! — Tudi se vsprojein ijo nuro- tli* .»» ko»JU». z vele8pogto anjom M. NTKItJIAlOL I 682-») Učenca vsprejmem takoj v prodajalnico mešanega blaga. t699-i) Natančneje pove nprnvuiSr.vo „Slovenskoga Naroda". ^ ver Se g~, lastnik I. južnoštajer.skega vita za rože in sadno drevje na j Mlteir. pri lti*«'^i<*n.li (,R»nn), prlpotoAn veliko infogo lepih močnih sadnih dreves najboljše vrst\ pripritiIjeiilli zu JaMOSkO sadriijc, kakor tudi I^pib, ,i7,,-3) po najnižji ceni. -- Cenike pošilja trunko. < F. P. VIDIC & COMP. ipOroČPtS p. n. obdinstVU za -nI......, kavarn«, £OSlflue, pi-i\ »1 mi -.is« uovtiuju i. t. d. ilončene peči ' . ..I ..1.1,1 __I » .. 1. ____SI___««.■'______ ______ po i >i U o ni/.!, i ceni tir Je n;ijlM>lj->«';;i blaga izdelane. " ' (440—88) Zaloga: v Slonovih u lirah št. 0. Prostovoljna prodaja. VIZITNICE pnpor« iča „Narodna Tiskarna" pO ni/.ktj ceni. ILUSTROVAN NARODNI KOLEDAR za leto 1889. Uredil, zda! In naložil 3Dra.g-otin. IT-ZriToaa:. Dob'va bo v »»Narodni Tlaka\mtM in v bukvami J. (»ioutini-jt>vi v Ljubi Jani« — Cena l(> kr., po pošti 15 kr. Vsebina: Popoten kslendarlj, koledar, kateremu so pridejana tudi slovanska imena, in cerkvetd koledar. Nadalje i Gtanealofrjjn cesarske hiše. Sedanji vladarji evropski Splo&ne doloObe c. kr. pošto, ihv.njuvui cenik. Lestvica sa pristojbine kolekov. Bejml na Kranjskem. -- Zabavni del: Stirldesetletnlca vladanja cesarja Frana Josipa I. Naši saa užnl možje. Božja pota Slovencev. Na sveti večer. Smešnice. — Naznanila, Svoje posestvo LllliOVic in $>»lltl'ok, katero je bilo poprej last gospoda Luke Tavčarja v Ljubljani in obstoji iz hiše, gospodarskih poslopij, njiv, senožetij in gozdov, želim iz proste roke sltiipač ali pa na di bno prodali. Ponudbe vsprejemam ta teden v svoji prodajalnici v Ljubljani. (694—1) IE"\ I^L. 3CllZXlltt. .... ~ mm m VEN.K O eiMEESfIK, kamnosek v Lubliani, Parne ulice hiš. ste v. 9, (začasna podružnica poleg mesarskoga mosta) priporoča p. n. občinstvu svoje vsakovrstne lično izdelane nagrobne spomenike od različnih marmorjev po jako nizki ceni. Pri'eastito duliovScino prosi uljudno ss naročila v'sega v njegovo stroko spadajocega cerkvenega dela in vse stavbinske podjetnike sa raznotera stav-Dinska dela. — Vsestransko boče po najnižji eem izvrsnu* ustrezati. V Ljubljani, dne 9. oktobra 1X88. Vinko Čamernik, (673—3) kumiioNt'k. M v, M Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja jo gotovo zavarovanje Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od totikerih slučajnosti, da w smemo nikdar pušSati iz oči bodočnosti onih, ki au nato dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da dnje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18 , 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vt