Posamezna Številka Din 1. Poštnina v gotovini V Ljubljani, v četrtek 31. julija 1924 Leto I. Neodvisen političen list ............................................. I | Izhaja vsak dan popoldne. | Mesečna naročnina: | V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. | Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. j Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. | Račun pri poštnem čele. uradu št. 13.633. Uredništvo: Wolfova ulica St.1/1. — Telefon 213 Upravnlštvo: Marijin trg 8. - Telefon 44. Staro sovraštvo. Nova vlada se je narodu predstavila med drugim tudi kot vlada sporazuma, ki bo vodila politiko pomirjenja le preveč razvnetih duhov. Ravno vsled jto vladne izjave je pozdravil novo vlado marsikdo, ki sicer gotovo ni pristaš y vladi zastopanih strank. Toda nestrpnosti političnih strank je vse že tako Sito, da bi se javnost prav pošteno oddahnila, ko bi dobila jamstvo, da se pričenja doba odkritosrčne in resnične ■gorairljivosti. * Zelo pa se bojimo, da sedanja vla-fla teh svojih nad ne bo opravičila. Primarno radi, da postopanje vlade same ni dalo še povoda k tej bojazni, toda zato pa so dali vladni listi k tej bojazni *e več ko dovolj povoda. Današnji »Slovenec« je zato živ dokaz. Cisto staro sovraštvo vlada v njem, ono sovraštvo zagrizenega stran-karja, ki je dalo našemu narodu že toliko gorja. Uvodnik — pamflet na političnega uradnika, beležke- zasmeh bivšemu političnemu nasprotniku in notice hujskanje in grožnje proti političnim nasprotnikom. S slastjo se beleži, kdaj da je kak uradnik agitiral za Orjuno in z neprikrito škodoželjnostjo se povdarja misel: Čakajte, sedaj pride obračun! Priznamo, da ima »Slovenec« v metodah demokratskih glavarjev nekaj izgovora. Toda samo nekaj in sicer tako malo, da ni ravno častno za »Slovenca«, če bi ta izgovor uporabil. Zakaj, če so demokratski generali preganjali politične nasprotnike, če so oni .silili z uporabo politične moči uradnike v svoje strankarske organizacije, potem še dolgo ni treba, da bi nova vlada izvajala isti greh. Tatvin se ne odpravi s tem, da prično vsi krasti, temveč tatvine bo konec, ko ne bo nihče kradel. Pa če bi naslovil »Slovenec« svoje grožnje le na socialno dobro stoječe nasprotnike, če bi veljale njegove beležke le voditeljem njemu nasprotne politične stranke, potem bi bilo stališče »Slovenca« že malo bolj razumljivo. Toda »Slovenec« stresa svojo jezo le nad uradniki, ki so' socialno slabotni, ki ne morejo dati odpora, ki so uničeni, če izgube svoje dosedanje mesto. Menda ve tudi »Slovenec«, da ogromna večina uradnikov sploh ne bi nikdar Posegla v političen boj na pretiran način, če jih ne bi prejšnji režim k temu naravnost silil. Skrajno krivično je preganjati za greh gospodarja njegovega uslužbenca, dočim ostane gospodar nekaznovan. Kaznujte najprej tistega, ki je greh povzročil, potem preganjajte šele žrtve povzročitelja! Oreh »Slovenca« pa je še nekoliko večji. Kot režimski list napada uradnike pod plaščem poslanske imunitete. Ce se je mogel preje izgovarjati »Slovenec«, da je odgovorno uredništvo poslanca opravičljivo vsled metod njemu nasprotnega režima, potem odpade sedaj ta izgovor, ki je itak sila prazen in zloraba poslanske imunitete je evidentna. Sicer pa mislimo, da bi smel »Slovenec« posvetiti svoje uvodnike bolj potrebnim stvarem, ko pa napadom na uradnike. Njegova stranka ima danes vso moč v državi, naj naperi proti krivim uradnikom disciplinarne preiskave, naj jih potem odstavi in stvar je končana. Novo vlado Čaka ogromno gospodarsko in upravno delo, če hoče le količkaj zadovoljiti javnost. »Slovenec« pa vsega tega dela ne vidi, temveč njemu je glavno staro sovraštvo, ki ga zavaja na pot nelepega osebnega maščevanja. Ni še podala nova vlada svoje deklaracije v skupščini, niso še definitivno razdeljeni posamezni resori in že je ubral »Slovenec« pot sovraštva. Ali ga bo nova vlada dementirala, ali pa bo pripustila njegovo pisavo? Dolžnost vlade, zlasti pa vodstva SLS je, da se v tem oziru izjasni, ker potem bomo znali, ali je nova vlada v resnici vlada pomirjenja ali pa običajna strankarska vlada. Z državnega stališča bi želeli, da bi upravljala državo vlada sporazumnega duha, kot napredni strankarji pa se »* tt bali, če bi zavladalo v novi vladi Zaplembe: KRALJ ODPOTUJE DANES NA BLED. B e o g r a d, 30. julija. Kakor dozna-vajo, bo danes zvečer kralj odpotoval na Bled, kjer bo ostal le malo časa. Z Bleda bo kralj s kraljico odpotoval v južno Dalmacijo, kjer bo ostal do konca poletja v svojem dvoru v Dubrovniku. TRGOVINSKA POGODBA Z ITALIJO Beograd, 30. julija. Včeraj sta se sestala trgovinski minister dr. Sumen-kovič in italijanski poslanik gen. Bodrero. Razgovarjala sta se o trgovinski pogodbi, ki je že podpisana, pa jo morata samo sprejeti naša in italijanska vlada. Ne ve pa se, ali bo današnja vlada napravila kaj korektur, ali pa bo pogodbo nespremenjeno predložila narodni skupščini v odobritev. ZAPLEMBA »BALKANA«. Beograd, 30. julija. Današnji »Balkan« je policija zaplenila po odredbi Nastasa Petroviča radi uvodnega članka: »Federativni ministri v Davido-vičevi vladi, ali so to kraljevi ministri?« V tem članku se odkrito napadata Spaho in Behmen in priobčene so vse trditve o njihovih nedovoljenih spolnih prestopkih. TUDI »REČ« ZAPLENJENA. Beograd, 30. julija. Tudi Pribi-čevičeva »Reč« je bila zaplenjena radi istega vzroka. V članku sta bila namreč ostro napadena Davidovič in dr. Behmen. V TABORU HRSS IN ZAJEDNI-CARJEV. Beograd, 30. julija. V političnih krogih nestrpno pričakujejo kongresa HRSS ali plenarne seje vodstva stranke, ki se mora vršiti ta teden. Na seji vodstva se bo utrdila politika HRSS-a. Znano je, da je v vrstah radičev-skih poslanikov nastopila nesloga. Dr. Horvat pride na vsak način s 40 poslanci v Beograd na sejo narodne skupščine in bo podpiral v vsakem slučaju vlado g. Davidoviča. G. Maček je izjavil: »Potem pa se ne bomo cepili, marveč bomo prišli vsi skupaj v Beograd, da glasujemo tam za g. Davidoviča in eventualno vstopimo v njegovo vlado. Na seji Hrvatske Zajednice je bila odobrena politika radičevcev in poslana pozdravna brzojavka Radiču. Pozno v noč so se vršila v kabinetu Davidoviča pogajanja med člani nove vlade in predstavniki HRSS, pod katerimi pogoji bi HRSS podpiral današnjo vlado. Ra-dičevci ocenjujejo Davidoviča, radi tega se radikali nadejajo skorajšnjega padca Davidovičeve vlade, ker vedo, da ima opozicija zasiguranih 135 glasov. Vsi radikalni poslanci so pozvani, da pridejo v Beograd. Ukrepi vlade. Beograd, 30. julija. Notranji minister je izdal naredbo proti podražitvi kruha v Beogradu, Prav tako je naročil beograjski mestni upravi, da zasliši vse peke, zakaj so podražili kruh za 1 Din pri kg, ker so nekateri mnenja, da je nastala podražitev kruha radi Davidovičeve vlade. Beograd, 30. julija. Vsi ministri so izdali po odloku vlade naredbe svojim organom, da naj čuvajo zakon in naj gredo publiki v vsakem oziru na roko ter naj pričakujejo še nadaljnih naredb iz Beograda. B e o g r a d, 30. julija. Vlada je sklenila, da pošlje kot prvo pomoč Pogorelcem v Strumici pol milijona Din. Razen tega mora takoj odpotovati trgovinski minister dr. Iliji Šumenkovič, da oceni škodo. G. Šumenovič je odpotoval že danes 'zjutraj. NOVI POMOČNIKI MINISTROV. Beograd, 30. julija. Za pomočnika ministra notranjih del je vlada imenovala novinarja g. Marka Cernoviča. istočasno so bile izvršene tudi kandidature za ostala važna mesta v državni upravi. Zapisnik je že sestavljen in vlada ga mora pregledati. Beograd, 30. julija. Za pomočnika zunanjega ministra je imenovan g. Milan R a k i č, naš dosedanji poslanik v Sofiji. Odločno stališče radikalov. B e o g r a d, 30. julija. Včeraj popoldne je imel g.Pašie v svojem domu konferenco z bivšim rad. ministri g. Sr-skičem, Trifunovičem, Uzunovičem, Sto-jadinovičem in drugimi. Na tej konferenci so razpravljali o taktiki in delu radikalne stranke in posl. kluba v današnji situaciji. Radikali zahtevajo borbo z današnjo vlado. Borba bo najener-gičnejŠa in brezobzirna. Pozvali bodo poslanski klub, da se poslužuje njihovega mišljenja in prične potem delovati med narodom. V Beogradu se vrše velike priprave za predstoječe veliko zborovanje. Temu zborovanju bo prisostvovalo preko 100.000 oseb, kakor leta 1895. Beograd, 30. julija. G. Pašič je dovolil radikalnim poslancem, da lahko do 5. avgusta prežive počitnice na svojih domovih v svrho agitacije. Odborom radikalne stranke je poverjeno, da po celi državi vodijo zborovanja, na katerih naj donesejo potrebne resolucije proti današnji vladi in naj razburijo narodne mase. SESTANEK DAVIDOVIČA Z DR. KRAFTOM. Beograd, 30. julija. Včeraj popoldne je imel Davidovič sestanek z dr. Kraftom, katerega je infprmiral o namerah vlade. Davidovič je izjavil, da se bo današnja vlada strogo držala zakonov in popravila vse pogreške prošle vlad< v pogledu narodnostnih manjšin, katerim bo nova vlada dovolila ponovno obnovo vseh kulturnih ustanov, ki so po zakonu dovoljene. »POLITIKA« O NOVIH MINISTRIH. Beograd, 30. julija. Današnji »Politika« prinaša uvodni članek poc naslovom »Sestava vlade«, v katereit konstatira, da današnja vlada, v katere so vstopili vsi predstavniki opozicijo-nalnega bloka napravlja nekatere U-vesne pogreške. Dalje napada »Politika« v uvodnem članku še posebno dr. Korošca kot ministra prosvete. »SMOTRA« O POLOŽAJU. Beograd, 30. julija. Današnja »Smotra« se pritožuje, ker ni prišlo dc Jovanovičeve, marveč do blokaške vlade. »Smotra« bo podpirala samo politiko vsake demokratične vlade. G. Mihaj-lo Rankovič dementuje svoj sestanek š šefi opozičijonalnih grup in pravi, da % njimi ni imel nikoli nobenega dogovora. ZA SVOBODO ITAL. TISKA. Rim, 30. julija. Odbor za obrambe svobode tiska je sklenil resolucijo, v kateri ugotavlja, da so razni prefekti samovoljno postopali proti listom in s tem svojim postopanjem onemogočili svobodo tiska in iskanje resnice, ki jo mora justica, varuhinja prava in narodove časti, izslediti potom procesov. Dalje se protestira v resoluciji proti persekuci-jam od strani organov eksekutivne oblasti. S to resolucijo je odbor tudi sklenil, da bo solidarno posredoval v tožbah, ki se bodo naperile proti zaplembi listov. IZJAVA DR. RAVNIHARJA. Beograd, 30. julija. Današnje »Vreme« prinaša izjavo g. dr. Vladimirja Ravniharja o politični situaciji v Sloveniji. Ta izjava je v polnem soglasju z govorom, ki ga je imel dr. Ravnihar nedavno v glavnem odboru stranke v Beogradu. Dr. Ravnihar upa, da se bo radikalna stranka s svojimi organizacijami v Sloveniji ojačila in da bo naci-jonalni blok deloval uspešno proti klerikalcem. NOTRANJE TEŽAVE ROMUNIJE. Beograd, 30. julija. Po vesteh iz Bukarešte je odrejeno poostreno obsedno stanje v Bukarešti in v okraju lljov. Vlada g. Bratianu-a se nahaja v slabem položaju. Opozicionalci se vkljub najstrožjim odredbam, ki prepovedujejo vsako shajanje, zbirajo in pripravljajo še ogorčenejšo borbo proti vladi in njenemu režimu. Zlasti so v Rumuniji aktivni v poslednjih dneh komunisti. Vladni krogi trdijo, da so se izsledili dokazi, da so komunisti dobili iz Rusije ogromne vsote denarja za revolucijonarni po-kret. Radi tega je izdal komandant 2. armijskega korpusa naredbo, da se morajo takoj razgnati vse komunistične organizacije v državi. DIPLOMATSKI ZBOR PRI DA VIDOVIČU IN MARINKOVIČU. B e o g r a d, 30. julija. Včeraj je diplomatski kor posetil g. Davidoviča in Marinkoviča, da se obvesti o občni in zun. politiki današnje vlade Diplomatski kor je nato posetil kralja. Diplomati so zadovoljni z novo vlado, zlasti pa italijanski poslanik Bodrero, ker je naša vlada izjavila, da bo vedno delovala v pomirljivem in pacifističnem tonu v duhu evropske demokracije. Bodrero pa je posebno zadovoljen radi izjave, da bo nova vlada gojila še bolj prijateljske od-nošaje z Italijo. »ANTIUSTAVNA VLADA«. Beograd, 30. julija. Današnja »Samouprava« prinaša uvodni članek pod naslovom »Antiustavna vlada«, v katerem pravi, da Davidovičevi vladi edino pristoji naziv »antiustaven«, ker se more samo na ta način točno označiti Davidovičevo društvo, ki je prišlo na krmilo države s parolo: priprave za iz-premembo ustave in eksperimenti »sa radnim vladama«. Videli bomo, pravi dalje »Samouprava«, kako se bo končalo to nesrečno Davidovičevo podjetje. Jasno pa je kot beli dan, da se njegova vlada ne bo mogla dolgo vzdržati na površju. ALBANCI PRIPRAVLJAJO UMOR AHMED ZOGA. Beograd, 30. julija. Bajram Cur, vodja kosovskega komiteta je poslal svoje agente v naše ozemlje, da ubijejo Ahmed beg Zoga in njegove pristaše. Notranje ministrstvo je odredilo stroge mere na albanski meji in v Beogradu. Iz Tirane poročajo, da je albanska vlada pričela z rekrutiranjem 18. letnih mladeničev. NOVI BOJI S KOMITI. B e o g r a d, 30. julija. Iz Štipa javljajo, da se je vršila v okolici Kratova velika borba med vojsko in bolgarskimi komiti in da so komiti po hudem porazu zbežali na bolgarsko ozemlje. Oblasti v Šfipu so ugotovile indentiteto trupla »• -i Mihajlvva. Borzna poročila. Zagreb, 30. julija. Curih 15.528-^ 15.628, Pariz 42&50—433.50, Praga 248.50— 251.50, New York 83.50—84.50, London 370 —373; Milan 363.50—366.50, Dunaj 0.1179— 0.1199. Trst, 30. julija. (Predborza.) Beograd 27.425—27.50, London 101.50-101.70, Pari* 116.75—117.25, New York 23.025—23.10, Curih 424—425, Dunaj 0.0325-0.0327, Praga 68.30—68.60. C u r i h, 30. julija. Beograd 6.45 (blago), Praga 16 (povprečno), New York 540.7E denar), London 2375 (blago), Pariz 27.20 (blago), Milan 23.35 (denar), Berlin 1.2? Dunaj 0.007625 (blag6). Dunaj, 29. julija, Beograd 839—643, London 311.500—312.500. Milan 3074-3086, New York 70.935, Pariz 3582—3598, Praga 20,93—2U33. Curih 12.0S5—13JL05. Tr»t 3074. STALIŠČE ZEMLJORADNIKOV. Beograd, 30. julija. Ožji zemljo-radniški izvršni odbor in poslanski klub je včeraj popoldne nadaljeval diskusijo o situaciji. Danes dopoldne se posvetovanje nadaljuje. Smatra se za gotovo, da zemljoradniki sedaj v prvem momentu ne bodo delali ovir novi vladi. Beleik«. Današnji »Slov. Narod« je napisal sledečo perfidnost: »Dr. Ravnihar hvali klerikalce... Ali je že prijavil vstop v klerikalno stranko.« Naj 1x3 »Slovens^ Narod« brez skrbi. V tem oziru jra c Ravnihar nikoli n« bo Brski teli staro strankarsko sovraštvo. Zakaj naše vrste bi se le utrdile, nasprotne pa zredčile in boi bi bil za nas le pridobitev. O tem pa danes odloča nova vlada, ker ljudstvo Ima besedo šele gotem, zato oa končno besedo. Iz Mestnega odbora Narodne radikalne stranke v Ljubljani Na seji Mestnega odbora dne 29. t. mes. je predsednik dr. Vladimir Ravni* har iitrpno poročal o razpravah v lir* šem Glavnem odboru NRS v Beogrt* du. Mestni odbor Vzame poročilo na znanje, konttatuje, da Je gosp. predsednik postopal pravilno in korektno v smislu sklepov in navodil Mestnega odbora ter v skladu z aktuelnlm političnim položajem. Zlasti odobrava njegov govor na seji Glavnega odbora. Mestni odbor obsoja in obžaluje pisavo »Jutra« in »Sl. Naroda«, ki sta o predsedniku dr. Ravniharju prinaiala izkrivljena in resnici nevstrezajoča po- ročila 7. namenom, da nadaljujeta za-POČeto gonjo proti njemu. Mestni odbor obsoja, da se skuša s Spletkami zavesti nesloga ln nesporaZ-umljenje v vrste NRS. Mestni odbor izraža željo, da bi se navezli ožji stiki med Mestnim odborom, Okrožnim odborom za ljubljan Sko in Okrožnim odborom 2a ttiaribor sko oblast tako, da bo politika NRS v Sloveniji tudi glede taktike enotna. Mestni odbor je na seji rešil več tekočih zadev ter vzel naznanje poročili pododborov za Dvorski okraj in za Šiško o njunem delovanju. Novi ministri. Dr. Franjo Kulovec, narodni poslanec SLS; prvič izvoljen meseca marca 1923, glavni tajnik SLS. Rojen Je leta 1884 v Dolnjih Sušicah pri Novem mestu. Gimnazijske Študije Je absolviral V Ljubljani, a bogoslovje na Dunaju, kjer je bil promovirati za doktorja teologije. Svojčas je bil profesor veronauka v kn. šk. zavodu sv, Stanislava y It. Vidu nad Ljubljano. Anton Sušnik, narodni poslanec SLS, je bil poslanec Že v ustavotvorni skupščini. Rojen je bil L 1880 v Kamni* kn. Klasično biologijo je Študiral na Dunaju, nakar je postal gimnazijski profesor v Ljubljani, Ivan Vesenjak, narodni poslanec SLS, rojen L 1880 pri Ptuju, je sin si* romašnih kmečkih staršev. Študiral Je zgodovino na graškem in dunajskem vseučilišču ter pozneje služboval kot profesor v Mariboru. Pred vojnb je bil neodvisen Plojevee m se je z vhemo boril proti SLS. Bil Je poslanec V ustavotvorni skupščini. Pozneje ni več kan* didiral, ker je bil dober strankin organizator, Meseca marca je bil izvoljen za poslanca v ptujskem okraju. Dr. Ilila Žumenkovlč, narodni poslanec demokratske stranke, je bil rojen k 1884 v Nišu. Pravo je dovršil v Beogradu, a promoviran je bil v Parizu L 1912. Leta 1014 je stopil v diplomatsko službo. Bil Je šef političnega oddelka na Krfu, a pozneje svetnik poslaništva v Londonu. Ko j* bil izvoljen za poslanca v ohridskem okraju, je izstopil iz diplomatske službe. Dr. Mehmed Spaho, muslimanski narodni poslanec, je rojen 1. 1883 v Sarajevu, kjer je dovršil gimnazijo, a pra vo na Dunaju. Bil je najpoprej v sodni službi, nato pa V advokatski Ko je postal tajnik trgovske zbornice, se je popolnoma posvetil narodnemu gospodarstvu. Ministroval je prvič v koncentra cijSki vladi Stojžma Protiča kot minister za Šume in rude, a pozneje pod Pašičefh kot trgovinski minister. Od leta 1921 je predsednik muslimanske strahke. Df. Halidbeg Hfasnlca, muslimanski narodni poslanec, je podpredsednik muslimanske Stranke. Sil Jfe poslanec v ustavotvorni skupščini in član Narodnega kluba. Rojen je bil 1. 1875 blizu Sarajeva. Je potomec bosenskega kra* lja Ostojiča. Pravne Študije je absolvi‘ ral ha Dunaju in bil pozfieje odvetnik v SarajeVfem. Dr. Stiiktja Behmen je najmlajSi član kabineta. Rojen je 1. 1(592 v Hercegovini. Gimnazijo je dovrSll V Mostar* ju, a jUs v Žagrebu. Po vojni je službo* val pri sodišču v Zagrelu, pozneje v Banjaluki. Za poslanca je bil prVič izvoljen pri zadnjih volitvah v narodno Skupščino, kjer je deloval v finančnem Odboru muslimanske stranke. Pera Markovič je bil rojen 1. 1877 v Leskovici pri Valjevem. Ža poslanca je bil izvoljen meseca marca 1923. Popre-je je bil advokat v Valjevem. Od leta 1910 je bil poslanec v srbskem parlamentu za valjevski okraj. V staro srbsko Samostalno stranko je vstopil leta 1901 in je njen soustanovitelj. Časopisni glasovi o novi vladi. Duaa)*ka »Arbelter Zeltunš« vidi v novi vladi zmaso proticentraiističnega stremljenja. če je preobrat v tem ozira popoln, se daiies tte more reči z vso gotovostjo. Sigurno pa je, da more Meti izprememba centralističnega režlfna v Jugoslaviji velik vpliv na vse države Male antante. Bcrj Hrvatov proti Beogradu Je popolnoma identičen z bojem, M ga vodi klerikalni hujskaški župnik Hliftk* V CeSkoslovašKl ali pa demokrat Manin v Romuniji. VM inlajo isti cilj: najti dTžavno obliko, ki bi bolj odgovarjala njihovim plemenskim in zgodovinski^ posebnostim. Če pade Vidovdanska ustava v Jugoslaviji, potem se pričenja boj proti tojarski romunski vladi žtrova. Zato mor* v vladi kraljevine SHS nastala lzpre-meroba postati zalo pomemben dogodek v Zgodovini vseh dcfcavakih držav in narodov. »Trgovinski glasnik«; Bil! smo za koncentracijsko vlado, v kateH bi naravnost morali biti tudi radikali. NoVa vlada ne predstavlja koncentracijske vlade, dasi upravičujejo nezasedena mmstrska mesta upanje, da se bo v tej smer' resno delovalo. O programu hoVe vlade se še ne mote govoriti, ker še ni objavljen. Od nove vlade |e zahteva* da bo vodila energično gospodarsko politiko. Z okrepitvijo gospodarstva še odpira Širok horioont napredka dežele to se Omiljujejo plemenska nasprotja. Potrebno Je, da se harod opredeli po svojih kulturnih, gospodarskih in socljalnih zahtevah, da bo tako čim bolj prišla do vpliva ustvarjajoča sposobnost naroda. Prihodnji dnevi bodo pokazali, če ima nova vlada dobro Volja in Že je v stanu ustvariti zno-šljivejše prilike. Mi bomo delu nove vlade posvetili vso pozornost, pri tem pa bomo Seveda strogo objektivni, Drobna vesti. V Pariza so priredil! komunisti ob de*-setietnlei umora socialističnega voditelja Jauresa velike demonstracije. Brezposelnost V Moskvi Je danes 1,300.000 brezposelnih. Na Angleškem je V zadnjem Času brezposelnost padla. Število brezposelnih Znala danes samo en milijon. Zelo Pa raste v. zadnjem času brezposelnost na Madžarskem. V Lodztt na Poljskem »o prenehale s delom tekstilne tOvartie. 60.000 ljudi j« brež posla. Da bi omilila slino razsajajočo brezposelnost. bo madžarska Vlada oilčela z gradnjo javnih stav,b. V ta ftamen ima vlada dovoljen kredit v inesku 40 milijonov zlatih kron. Ob priliki desetletnice vojne so priredili komunisti v Pragi manifestacijo, ki je pa končala z neuspehom. V rudokopu Cattes (v Pensylvanie v Severni Ameriki) Je bila velika eksplozija, ko je V rudniku delalo nad 2O0 delavcev. Ni znano, če bo mogoče te delavce rešiti. Dosedaj 90 izvlekli 12 trupel ponesrečenih rudarjev <9 t i 7- • LJUBA DA VIDOVIČ. londonska konferenca. Izvedeniško mnenje juristov. Poročilo juridičnih izvedencev Hur-sta in Fromageota oblega 14 Členov. ^ prvem členu se ugotavlja, da ne vsebu je VerSaileski mirovni dogovor nobene določbe, ki bi omejevala suverenosti Nemčije. Clsn 2 pravi, da je reparacij-ska komisija dolžna določiti vsoto nemških obveznosti. Nima pa pravice Nemčiji predpisati hačina vplačila. Po 51. 4. ima Nemčija popoltio prostost, katere dohodke pbrabija za plačevanje reparacij. Dawesov načrt se načelno razlikuje od Mirovnega dogovora. Dawesov načrt gre preko Versajske pogodbe, vendar ji ne nasprotuje. V čl. 7. in 8. ugotavlja poročilo, da so določeni ukrepi, ki jih naj Nemčija izvrši, da morajo te ukrepe določiti zavezniki in da more o tem vladati med zavezniki soglasnost. Zato je potreben sporazum med repafa-cijsko komisijo in Nemčijo. Obnovitev gospodarske ih hfiančne suverenosti se reparacijske komisije ti e tiče. Dalje se konstatira, da ni Porurja zasedla repa-račijska komisija, ki zato tudi ne more dati povelja za ttiegoVo izpraznitev. F.vakuacija s emore izvrSiti le po sporazumu med Zavezniki in Nemčijo. V členu 12. se priporoča, da bi se dogovor žaveznikoV o sankcijah sporočil Nemčiji, da bi mogel sUžiti tako kot podlaga ža posojilo. Gospodarsko življenje Nemčije fie sme več ogroŽai samo ena država. V Čl. 13. s*S ligotavlja, da so po-trebtii trije dogovori- 1. Med Nemčijo in Separacijsko komisijo, 2. Med Nemčijo in zavezniki in tretjič med zavezniki samimi. Vsi ti dPgovori morajo biti zabe-Iženi V posebnem protokolu. Končno pravi čl. 14, da je predpogoj sporazuma z Nemčijo povabilo Nemčiji ih repara-cijski komisiji, da se udeležita Londonske konference. Dve krizi. D očim je plenarna seja Londonske konference ugodno potekla, je prišlo v komisijah do težkih nasprotij, Ko je Her* riot govoril v francoski delegaciji o izpraznitvi Porurja, je izjavil general Nol-let, da bo prisiljen podati defflisijo, če bi se Herriot vezal glede vojaške izpraznitve Pornrja. Nato je sporočil Herriot Mac Donaldu, da more Francija pristopiti k izpraznitvi Porurja šele tedaj, kadar bo varnostno vprašanje re-leno. V drugi komisiji Je prišlo do odprtega konflikta, ker je dejal predsednik ko- miije Snowden, da ne more privoliti v pritegnitev reparacijske komisije, ker ta komisija povsodi samo škodo dela, kjerkoli se pokaže. Smatrajo, da bo moral vsled te izjave Snowden odstopiti kot predsednik komisije. Politične vesti« — Preboden značaj nove vlade. Ministra Pečič ln Kulovec sta prejela od radikalnih ministrov Miše Trifunoviča iti Krste Miletiča svoje funkcije šele V torek. Radikalni ministri so Izjavili, da sta Pečič in Kulovec tekom pogovora izjavila, da nista prepričana, da bi današnja vlada opozicijo-nalnega bloka dolgo Ostala na površju, marveč da bo prišel na vlado Jovanovičev kabinet. V tem slučaju, da bi bile stranke sedanje vladne večine pripravljene skleniti gotov kompromis. Radikali pa so to odbili, ker zahtevajo volitve ali pa Vstopijo V brezpogojno opozicijo. = Da je prišlo do vlade opozlcijonalne-ga bloka, navala Krsta Clcvarič pred vsem dva vzroka. Prvi vzrok je v tem, ker se ni Pribičeviču posrečilo, da bi privedel s seboj v Samostojno demokratsko stranko večino demokratskih poslancev. To se mu pa ni moglo posrečiti Vsled tega, ker ni mogla dobiti Pašič-Pribičevičeva vlada volilnega mandata. Druži vzrok je bil v tem, ker šta svetovala kralju tako Jovanovič, ko tudi Marko Ojurlčič kot predsednik radikalnega poslanskega kluba, da bi bile volitve trenutno neoportune. Kralj je bil zaradi tega primoran poveriti sestavo vlade Davido-viču. — V PrlbiSevlčeVl »Reči« piše dr. Eda Lukinič, da pomeni nova vlada kapitulacijo naše države pred separatističnimi elementi. Todor Aleksandrov, Prebujajoči se Madžari, Sarkotiči ifi slični se smejo nove vlade V resnici tadoV&tl. Nato dokazuje dr. Lukinič na podlagi raznih dogodkov v Dalmaciji, dft So tadičeVci le danes ža republiko. Ostro nastopa Lukinič proti razdelitvi resorov. Nova vlada je vlada separatistov in se zato po krivici naziva kot vlada sporazuma. = Češki Usti skušajo v splošnem biti nevtralni. Veefio pa še opaža, da jim je Da-vidovičev kabinet simpatičen. Povdarjajo, da se zunanja politika ne bo izpremenila, upajo pa, da pride sedaj do sporazuma s Hrvati. O slovenskih klerikalcih se ne izražajo. Za vso češko javnost je bilo imeno* vanje Davidoviča presenetljivo, vsled česar tudi listi ne pišejo toliko o vladi, ko pa o vzrokih, ki so omogočili to vlado. = Nemški komunisti pripravljajo puč Hamburški »FrenideriblatU objavlja tajne direktive, ki so jih izdali komunisti v svr-ho izvedbe puča. S pučem se mora pričeti takoj, kakor hitro nastanejo v zunanjih zadevah komplikacije iri se stopnjuje v Nem čijl vsled novih davkov draginja. Ztiame-nje za pričetek buči bo atentat, ki se bo zgodil v Berlinu. Udar vojaško oboroženih in organiziranih oddelkov bo izveden ali samostojno ali pa v zvezi s političnimi demonstracijami mas. Kot dan puča se navaja 4. avgust. Ta dan mora komunistična stranka pritegnili k sebi mase ljudstva, prevzeti vodstvo gibanja in ga vojaško organizirati Takoj nato Se morajo izvršiti napadi na Vojašnice. Brezposelni, vojni pohabljene), sploh Vsi bedniki morajo biti pozvani, da se demonstracije udeleže. = Načrt splošnega garancijskega pakta. Francija pristala na pakt. Na lanski skupščini Zveze harodov je bilo sklenjeno, da se vse vlade, ki so včlanjene v Zvezi na-^ rodov, vpraša za mišljenje, ako v principu pristajajo na garancijski pakti ki bi omogočil vzajemno nodpiranje Vseh Članov Zveze za ohranitev miru. Dahašnji »Matin* do-znava, da je francoska vlada sklenila brez vsake. rezerve pristati na ta garancijski pakt. Po informacijah istega lista je svet narodne obrane, kateremu Je predsedoval maršal Foch, sklenil obtazovati posebno komisijo, v katero bodo šli šefi vojnega ministrstva ter general Destiquer. kot namestnik maršala Focha, da podvržejo projekt, ki ga je izdelalo Društvo narodov, detajlnemu proučavanju. Komisija ie soglasno Sprejela, da se ta pakt sprejme ln bo tako francoska vlada najpozneje začetkom bo* (iočega meseča poslala v Ženevo odgovor Zvezi narodov, v katerem sprejme projekt za zaključek splošnega garancijskega pakta. = San Paolo šo revolucionarji Izpraznili, Uradno poročilo brazilijanske vlade pravi, da so revoludjonarji izpraznili San Paolo in da je v mesto vkorakala vladna Vojska. Po vesteh iz Buenos Airesa beže revolucijonarji po izpraznitvi mesta San Paolo v notranjost dežele. General Costa je zasedel mesto Jin, ki leži 40 kilometrov južneje oa San Paolo. Na ta način misli odrezati revoiucijSnafjem pot. I* Amerike se poroča, da so volilni Jzgledi republikancev pri letošnjih predsedniških volitvah zelo ugodni. An. France: Črni krulil. V tistem času je bil Nikolaj Nerli bankir v imenitne* mestu riorend. Ko je ura bila tri, je oh Že bil ob sv6Jertl pultu Irt ko je bila devet, je še vedno sedel tam ln ves božji dan pisal številke na ploščice. Posojal je denar cesarju ln papežu. In če ni posojal tudi hudiču, je to Ie za to, ker se ie bal, da bi delal slabe kupčije i onim, katerega imenujejo zlodeja in ki je Ves polh ZVijač. Nikola! Nerli je bil predrzen In nezaupen. Pridobil si je velika bogastva in je OBkubel mnogo ljudi. In zato so ga vsi častili v mestu Florenfci. Stanoval ie V palači, V katero je prodirala od Boga vstvarjena svetloba le skozi ozka okna, kar Je bilo zelo pametno, kajti bivališče bogatina mora biti kakor trdnjava In oni, ki imajo veliko premoženje, ravnajo modrO, Ce i lilo VafViejO », kir so si pridobili z zvijačo. jena »ti SO -t‘V .|,Ub |fVWIO«UW UU HHMUII lltUJ" strov. ki so tam narisali čednosti pod po* dobo žensk« patrijarhov, prerokov in Judovskih kraljev. Preproge, razgrnjene po dvo* «nah s° pripovedovale očesu o Aleksandru ino Tr^taim, kakor se bali o njih v romanih. Nerli ie svojemu bogastvu podelil blesk JO T nipu. ... UHJUUiJ taSUUt dela njegovega življenja; v zahvalo za denar, katerega je daroval ca dovriitev cerkve svete Marije, ie visel njegov portrat sa koru tega svetišča. Videl sl ga tam klečečega s sklenjenimi rokami ob nogah prebla-žene Device, Vsik ga 1» takoi spoanal p« čepici iz rudeče volne, po jopiču, podloženem s kožuhovino, po obrazu, vsemu zalitemu Z rumeno tolščo, in po njegovih drobnih živih očeh. Na drugi strani Device je klečala v pobožni molitvi fijagoVa d&bra so- proga Mona Bimantbva tako žalostnega in sVetega obra obraza, da bi JI nihče ne prisodil, da je sploh kdaj s komurkoli mogla biti prijazna. Ta mož je bil eden najodlič- nejših državljanov republike; nobena stvar ni zmanjšala pri oblastnikih njegovega ugleda, katerega sl je pridobil s svojim velikim bogastvom, kajti nikdar ni govoril proti floštavam Iti se ni brigal niti za Uboge niti za one, katere so mogočneži obsodili aU na globo, ali v prognartstvo. Ko se je nekega večera boli pozno kakor običaino vračal v svojo palačo, ga ji obkrožila na pragu njegovih vrat peščica POlnagih beračev lfi stegoVala pl-oti njemu svoje roke, Odganjal jih je s tZditnl besedami. To* da glad Jih je napolnjeval z vsiljivostjo in idrznostio VolkoV. Razporedili so se v - r 1 »ros raskovim glasom kruha. 2e se Je pripognil, pZedrgfiBMjO ____________________________ „ _ krogu okoli njerfa ln Za Prosili Z jokavim In da bi pobral kamenje in Jim ga vfgel, ko je videl prihajati enega svojih služabnikov, ki je nosil na glavi košaro s Črnimi kruh!, namenjenimi l]Hdetfi V hlevu, v kuhinji in iia vrtu. Dal Je sluzi znamenje, naj se približa, segel je s polno roko v košaro la razmetal kruhe med uboge. Nato je vstopil v svoj dom, legel in zaspal. Med spanjem pa ga Je zadela kap In je umrl tako nenadoma, da je le vedno mislil, da je V svoji postelji, ko Je videl na kraju, »kt Je žarel v jarki svetlobi« svetega Mihaela, ožarjenega z lučjo, si-Jajočo IZ njegovega telesa. Arhangel je držal tehtnico v roki ln ob-televal obedve skodelici. Ko Je spoznal na težji strani dragocenosti, zastavljene od vdov, odpadke novcev, katere Je nepostav-no pridržal in neke bliščeče zlatnike, ki sl jih je pridobil 2 oderuštvom in goljufijo in ki Jih je Imel samo on, je Nikolaj Nerli uvidel, da Je končano njegovo življenje ln da ga sedaj sveti Mihael pretehtava pred njim. Postal ie pozOren in zaskrbelo ga je. >Gospod sveti Mihael,« je rekel, »če dajete na eno stran vse zaslužke, ki sem jih Imel v svojem življenju, prosim, dajte še na drugo kTasne ustanove, s katerimi sem radodarno pokazal svoje usmiljenje. Ne pozabite cerkve svete Marije, za katero sem [iz prispeval dobro tretjino; tudi ne moje bolnišnice, katero sem zgradil samo s svojim premožehjem. »Ne bojte se, Nikolaj Nerli,« je Odgovoril arhangel. »Ne bom pozabil ničesar.« In s evojiini svetimi rokami je postavil v lažjo skledico sVetišče svete Marije ln bolnišnico z njenim izklesanim ln poslikan tal pročeljem. Toda skledica se ni prevesila- Bankirja se Je bpjotll silen nemir. >».1 *M?sp°d sveti Mihael,« je povzel, »le še iščite. Saj niste Še dalj na to stran tehtnice niti mojega krasnega kropilnika svetega Janeza, niti prižnice svetega Andreja, kjer Je v naravni velikosti naslikan krst našeza uospoda Jezusa Kristusa. To delo me Je zelo mnogo stalo. Arhangel Je položil prižhico in kropilnik na bolnišnico v skledico, ki se pa ni prevesila. Nikolal Nerli Je na svojem čelu začutil mrzlo zono. »Gospod arha«gel,« je vprašal, »ali ste gotovi, da je tehtnica pravična?« Sveti Mihael je smeje odgovoril, da ni delana p° vzorcu tehtnice, katere rabijo v pariških zastavljalnicah in beneških menjal-(^laj *n potemtakem popolnoma nn- »Kako,« Je vzdihnil potrto Nikolaj Nerli, »ta cerkev, ta prižnica, ta kadunja, bolnišnica z vsemi njenimi posteljami ne tehtajo več kakot slamnata bilka, kakor ptičje pero!« »Kakor vidite, Nikolaj,« Je dejal arhangel, »teža vaših krivic precej presega lahek tovor vaših dobrih del.« »Torej pojdem v pekel,« je rekel Florentinec. In njegovi zobje so šklepetali od strahu. »Le potrpljenje, Nikolaj Nerli,« Je povzel nebeški tehtač, »potrpljenje, saj še nismo pri koncu. Tole vam Se ostane.« In preobloženi Mihael je vzel v roke kruhe, katere je bogatin prejšnji Večer vrgel med siromake. Položil jih je na skledico dobrih del. ki je takoj padla nižje, druga pa je zletela kvišku in obedve sta ostali v ravnotežju. Ni se nagnila niti na desno niti na levo in jeziček je kazal popolno enakost obeh bremen, Batiklt ni verjel svojim očem. Slavni arhangel pa mu je. rekel: »Saj vidiš, Nikolaj Nerli, da nisi goden niti za nebesa niti za pekel. Poldi! vrni se V Florenco in razmnožuj ponoči, ne da bi te kdo videl, te kruhe, katere si delil lastnoročno. kajti to ni mnogo, če se nebo odpre hudodelcu, ki se kesa, lovači, ki joka. Božje usmiljenje je brezkončno; rešilo bo celo bogatina. Bodi ti ta. Razmnožuj kruhe, katere vidiš na moji tehtnici. Pojdi! Nikolaj Nerli se je prebudil v svoji postelji. Sklenil Je, da se bo ravnal po arhan-geloVem nasvetu In razmnoževal kruhe ubogih, da bo nekoč vreden nebeškega kraljestva. Vsa tri leta, ki jih je po svoji prvi smrti preživel na zemlji, je bil usmiljen do ubogih ln je razdelil mnogo miloščin* M^gSeiki deiavc? ia r@@3?@£iisgso tfprafessše. Londonska konferenca ima samo ta namen, da najde pot, po kateri bi bile mogoče doseči izvedbo DaW6Sovega načrta. V nobeno drugo vprašanje se konferenca nima Vmešavati. Kljub temu pa js zavedla delavce debata o Londonski konferenci na čisto drugo pot in danes se v delavskih vrstah ne razpravlja o Dawesovem načrtu, temveč o reparacijah kot takih. Pojavile so se dve struji. Prva je bolj materijelna, druga pa bolj idealistična. Angleško delavstvo težko trpi od brezposelnosti. Ce se izvede DaWe-sov načrt, potem je gotovo, da bo Nemčija silno pomnožila svojo produkcijo in da bo še silneje konkurirala z Anglijo. Posledica tega bo, da bo brezposelnost V Angliji še narasla. NftrftVbo je zato, da se trudijo angleške strokovne zveže doseči ižpremefnbo DaWeso-vega načrta V tem šftrttsltl, da fie bo nemška nadprodukcija ogrožala angleške trgovine. StrokoVrie žVeže zahtevajo zato, da Se prepr&či Vs&ko fiaddeld nemških delaVčeV. Žlasti $<ž pa he šmei odpraviti oSčniUfnik, kar hečejo ižvfešti nemški induštrijalči. Dfiiga Struja rfted angleškimi delavci pa načellio odklanja repafačijg, Vojna odšk&dnina je po hjefiem fflnefijfl upravičena le tedaj, če se por&bi izključno saffio ža popravo od Vojfle porušenega ožemlja. Anglija se moF§ zato šVd-jih pravic do vojfte odškodnine odreci in ravno tako smejo vse dfuge državfe zahtevati samo tolike, kolikor žnaŠ& njihova faktična VojM Škoda. Na ta način bi še nemška vbjna 6dSk6dnina znatHo znižala in nevarnost, ki Bi jo gotovo povzročila nemška nadprodUkSija, bi bila odštratijena. To stališče angleških delavcev jč ža sedaj Samo še interno vprašanje delavske stranke. Verjetno pa je, da bo .v kratkem postalo javno vprašanje. Ža delavsko Vlado morejo iž tega nastati težke neprilike. Zlasti všled tega, kef skušajo liberalci, vsem na Želu Lloyd Georges, iz nasprotja med Vlado iti stranko kovati političen kapital. Lloyd Georges je sicer eden glavnih krivčev v reparačijskem vprašanju, toda to hoče stari politik izbrisati z demagogijo in danes zastopa V reparačijskem vprar šanju bolj delavsko staliSČe ko Maodo* nald. Ce bi se pridružili stališču angleški! delavcev tudi šocijalistične stranki Francije, Nemčije in Belgije, potem bi mogli doživeti novo, toda zelo poprav* Ijeno izdajo DawesoVega načrta- Slovanski svet« Češkoslovaška. Enotna pravoslavna cerkev V Češko« slovalkl. V zadnjem času so se vršila v Pragi pogajanja posameznih pravoslavnih skupin. Pred tem se je pogajal škof Dositej z zastopniki pravoslavhe cerkve v Podkar-patski Rusiji, škof Gorazd Pavllk pa se je odpovedal svoji časti. Dosedaj Je bilo pravoslavno gibanje V CeškoSlOVaSki razbito ni dve skupini, fina je priznavala jttriSalkdijo carigrajskega patrljarha, druga pa se Je bdU nagibala k srbski pravoslavni cerkvi. P« dolgotrajnih pogajanjih Je bil dosežen sporazum in bosta Škofa Dosltej in Savvati naprosila carigrajski patrijarh&t, da Velja ž# Češkoslovaško samo srbska pravoslavna cerkev. Jugoslovanski častni konzul v Pragi, g. Roko Bradanovič je ptažttbv&l dhe 28, Julija Svojo petdesetletnico. Roko Bradfliw vič je bil rojen na otoku Visu In se le leta 1896. preselil v Prago. Bil je vedn© zvest Prijatelj jug-oslovenskih dijakov v Pragi 1® primer zavednega Jugosfovtfia. K fiJegOvl petdesetletnici tudi naše iskrene Čestitk«. RUSIJA. Pred noVo lakoto v Rusiji. O rastoči irlhaj*jp vjetskih nevarnosti nove lakote v Rusiji prihajaj« vedno boli alarmantne vesti. PO sovjetskih uradnih podatkih bo iefoštija žetev šlabejSa, kakor pa Je bila žetev leta 1920, ko Je fak* sajal po Rusiji ottl krožni glad. V Ukrajini Se Je pridelala le ena desetina običajne, letve. dočim je v Povolžju spiok vse uničeno. Pripraviti se Je zato treba na hudo lakoto, ker so komunisti Žitne zaloge izvozili v tu« jino, da so tako napolnili svoja vedno pra& ne blagajne. Za vse od lakote ugroleno ozemlje je bi imenovan Trocki; kot vrhovni diktator z neomejehimi ijolnomočjl. Trocki1 jevo Imenovanje se le zgodilo Vsled tegtt, ker se boje komunisti gladhlh vstaj, M jU* bo morala rdeča, armadi* uaušiti. Strašno Izrabljanje otrok v sovjetskem zavetišču. V safflafskem gubernsketti SOdP šču je bil te dni končan proces proti upt*‘ Viteljem Otroškega zavetišča »Trud«. M«d obtoženci se ie posebno »odlikoval« ravna' telj zavetišča komunist Ufimcev, Obtožnica Je ugotovila celo vrsto Prestopkov M Zločinov. Ufimcevu je bilo v petnajst slttfe* Jih dokazano, da je nedoletne deklic« s#l-fio okužil. Dalje Je bilo dokazano, da le P®* vzročil smrt Štirih nedoletnih deklic, ker Se mu branile. Obettem z Uflmcevlm le bilo obsojenih še pet njegovih pomočnikov, katerih so bile tri ženske. Dokazano je bilor S°č T!ed?,etne Oklice prodajali V HjSg Hiše. S pričami Je bilo dokazano, da je v ?veh letih prodano 96 otrok. Obtože«1,®? bili obsojeni ha pet do deset let težke l«e* Ad slovanski svet. V Carigradu so odkrili vilike be policijskih uradnikov. Dosedai iS,„.c sedem uradnikov aretiranih. novih aretacij. Po desetletnem prekinlealu Beireuthu dne 22. Julija zopet priceie vite predstave Waguerl»vili opef. Dnevne vesti. Nov šef kabineta v predsednlštvu Vladu. Za Sefa v kabinetu g. Bavidovtča je Postavljen odvetnik Božidar Vlajič. — Pravosodni minister na potu v Beograd. Novi pravosodni minister dr. Ha-lidbeg Hrasnica potuje preko Bosne v Beograd, kjer ga pričakujejo tekom današnjega dne. — Razpis. Glasom člena 19. zakona o inšpekciji dela se razpisuje konkurz za tnesto pomočnika inšpektorja dela v Mariboru, Razven splošnim pogojem, morajo kandidati ustrezati tudi sledečim pogojem, predpisanim v navedenem Členu zakona o inšpekciji dela, in sicer, da so dovršili tehnično fakulteto (strojni ali kemični oddelek) ter da imajo prakso v zasebnih ali pa državnih podjetjih v izmeri 3 let. Plača in drugi službeni prejemki so določeni na podlagi zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Kandidati_ naj pošljejo svoje prošnje s predpisanimi dokumenti neposredno Ministrstvu Socijalne Politike, Osrednji Inšpekciji dela v Beogradu, najkasneje do 20. avgusta 1924. — Odlikovan Jugoslovanski učenjak. Znani beograjski vseučiliščni profesor dr. JoVafi CvijiC je Bil ©d afflarikanskega društva geografov odlikovan z zlato ffledajlo za zailuge na znanstvenem polju. — Padajoča brezposelnost v AvStflil. Kakor poročajo dunajski listi, je po sta-tističnih za niških pa ha brezposelnost v metrov Juflilu od 60.045 na 60.0S3. — Socljalno politični mednarodni kongres v Pragi. V času od 23, septembra do 6. ektobra se Bo vršil v Pragi mednarodni tu, iz inozemstva, tn sicer iz Amenne, nei-tlje, Danske, Anglije, Pr&tidje, Italije, Španske IB Švice. — Mednarodni brzojavni kongres. Mešiča marca 1985 se bo vršil V Parizu mednarodni brzojavni kongres, na katerega je povabljena tudi fiaša drtavb, — Izplačana razlika v povišani« pla® tnonopolsklm delavcem. Te dni je nakazala ttonopolska uprava ravnateljstvu ljubljan-ške tobačne tovarne potrebne zneske ža izplačilo razlike povišanih delavskih mezd da fneseba aprila tekočega leta, Ta tožli* •te znaša 4 Din dneVno za vsakega delavca, „ — Mednarodni kongres kovinariev na Dunaju. Ob udeležbi številnih inozemskih illegatov je bil crtvorjen preteklo soboto Qa Dunaju mednarodni kongres kovinarskih delavcev. V predsedstvo so bili izvoljeni zastopniki Avstrije, Nemčije, Belgije, Ah* ilijfe )n Danske. Kot prva točka Je bila na dnevnem ledu priklopitev ruskih kovinarskih organizacij medhbrddhl ZVeii kovinarskih delavcev, — Eksploatacija našega bazena V relkl luki. Prometno ministrstvo bo sklicalo te Bhi konferenco Vseh interesiranih ministr* ttev radi rešitve vprašanj, k! s» nanaša-je fiašt Pevei privadiic petja Iz pairitor, Vifeh Pet moških žbt»« rov dobite v tem trgu. *= tjakobski rom i na bt: nakup. —O— Lastniki Kohžorel) »Narbdnegp Dttevblka«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar UeksaBddr, Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Gospodarstvo. ITALIJANI O DINARJU »Corriere AdriatiCo«, ki Lžhaja fifi Reki, je priobčil dva zanimiva Članka o našem dinarju. Prvega je napisal dr. Segnani, pod naslovom; »Nazadovanje dinarja in Italijansko gospodarstvo«, drugi članek pa je Izšel iz peresa dr. M. O. in se imenuje »Špekulacia v Škodo jugoslovenskega dinarja«. V obeh člankih se poudarja, da je glavni krivec padca dinarja Dunaj, kjer je dospela finančna kriza do vrhunca, ki vpliva sedaj vsled ozkih zvez Dunaja z Jugoslavijo Škodljivo za dinar. Oba pisatelja opozarjata zato Italijansko javnost, da stopi na mesto Dunaja in plasira v Jugoslaviji svoje odvišne kapitale. Izvajanjem obeh pisateljev je dodalo uredništvo sledeče opazke: Nazadovanje dinarja je zelo vznemirilo jugo-slovensko javnost. O padcu dinarja smo že napisali nekaj svojih opazovanj. Danes prinašamo zopet dvoje člatikOV, od katerih je prvi napisan od Italijana, drugi pa od Jugoslovena. ResniGa se da sedaj lahko dognati in leži nekako v sredini obeh mnenj. Denarna kriza Jugoslavije je v navideznem nasprotju i bogastvom deiele, ker je Jugoslavija V resnici zelo bogata in z znatnimi izvori blagostanja obdarjena dežela. Toda Jugoslaviji manjka prave organizacije. Dežela je komaj stopljen« v nacijonalno državo ifi zato Še ni uspela, da bi valorizirala izvore svojega blagostanja. Gospodarstvo se tlači od tujih bank, ki nastopajo pod vidom domačih podjetij in pobirajo naravnost oderuške obresti. Zelo omejena mnolifia denarja se vrhu tega tezavrira na kmetih, ker se ljudje iž raznih vzrokov ne upajo izročiti defiarja v hranilnice. Od tega križa, ža katero pa je samo en lek: povečati valorizacijo industrije m jo s tujim kapitalom dvigniti. Tuji kapit&l pa j* trebft Uporabiti ža inVe9tieije In fie ž& Špekulacije, Pred vsem pa je treba ia gospodarstva popolnoma odpOditl politiko. K temu dostavlja »Jugoslovanski Lloyd« sledečo umestno pripombo. Da lažje pridemo do tujega kapitala, je potrebno, da se nehajo ptl nas neverjetno visoke obresti. Vsled teh obresti misli tujec, da še bo dehar porabil samo v Spekulacije in zato ne da denarja. X Razstava konj na Ljubljanskem velesejmu. Po soglasnem sklepu Kmetijskega odseka Ljubljanskega velesejma se priredi fia dah 24, avgusta t. I. samo razstava konj. Razstava goveje živine se je morala na podlagi došlih prijav za letos iz raznih tehtnih VžrokoV opustiti. Priglasila ža razstavo Se sprejemajo še do 5. avgusta f. i. _ Šport. Program II. oilefJeliMga teleta Srp. pletenk t. ibbs sestanek fia VftU »ZVežde«. fivent. izlet na _. — -----------------— J«. n|nskegfi društva V Karavanke In Julijske alpe 1924. Dne 2. avgusta t. 1. ob .19. uri 43 m. prihod Srp. PD v Ljubljano. Obed In ezerska I16V* acaiailCR II« TKIU »v . ________________ ______ {Ljubljanski grad. Odhod gostov ob 15.10 uri Čez Jesenice na Bled fiošt »Jadranske Straže« na jeteru. Dne 3. avgusta ob 6, uri 35 rfiifiut odhod z vlakom do jPOdhoifid in skozi Vintgar ha Dobravo ter na Jesenice. Dohod ob 9. uri 10 tniiuit ali 14. uri 20 minut. Obed. Dopoldan Izlet fia Spodnje koče (event. d© Kadiini-k©Vfe koče) na Solist Dfie 4. BVgusta ob 5, .ut! odhod iz JKfidilnlkove koče čez Klek —Hruški, vrh—Babo v Mojstrano. Obed. Izlet k PerfČn Ku. OB 17. uri 13 tniilut odhod Z Vlakom v Krafijsko goro. Skupna vela ift Sestanek turistov. Dne 5. avgusta ob 5. url odhod, čez Križk* pod« v Aljažev dom V Vratih. Dne 't. avgusta bb 5. Uri odhod Čez Rrag V Triglavski dom. Dfie 7, »v* gusta ©b 8, UH 80 miflut OdhOd Ste vrh Tri-ElaVa (solnčni Vzhod)/ Odmor. Ob 6. Uti sestop v Aleksandrov dom. Odmor. Odhod Čfež HMbaričo v Kočo pri Triglavskih jtie-tlh. Dne 8. avgusta ob 5. Uri Odhod Jez Koffiarčo k SaVici in v Hotel Zlatorog. Dne 9, avgusta ob 6, ali 6. uri odhod od Sv. Ja-heža Čez Suho na Gradico In Crnd prst. Sestop v Orožnovo (deloma v Malnarjevo) kočo. Dile 10. avgUstk 8, uri odhod iz Orožnove in Malnarjeve leoče v Bohinjsko Bistrico. Odmor, Ob 9, uri 32 minut ali 13. Uri 20 fiilfiUt Iž hotela Mfifkel ha kolodvor ifi z vlakom ha Bled {©tir, Beograd). -* 2 ozirom na ta Izlet SrPD vljudno prosimo turiste, da ni Zasedejo ©b naznačenih dnevih omenjenih Planinških koč, a& se fnofejo srbski turisti na tei osemdnevni turi vsako fidč brtmeffio odpočiti. s. K. »Jadrati* Ima dne 1. avgust« ob 8, uri zvečer Izredni občni zbor v restavraciji pri Roži. Udeležba za vse člane obvezna. — Odbor. VETERINARSKI SRORAŽUM Z Madžarsko. V smislu sporazuma med nas© in madžarsko vlado je stopil dfie i0. t. ifi. V ve* lajvo nov veterinarski sporazum za uvoz ia prevoz Živilskih surovin in predmetov, ki bi mogil povzročiti prenos kužnih bole** ni. Madžarska nam dovoljuje uvoz ha šle* deča tržišča: Trg ža klavno živirto v Pešti, trg za svinje v Budimpešti in Naggyteteny, opron, Segedin in BarČ, trg Za rejfio Živino v Pešti. Uvoz te naše države se sme vršiti samo preko postaj Subotica, Koprivnica, Vi-rpvitica, Beli Manastif ih Batina Meidan. Vsaka država st pridržuje pravico zabrane, če bi se Izkazalo, da vlada v področju druge države kužna bolezen. O stanju bolezni se obveščati obe državi vsakih 14 dni medsebojno. Za Izvoz In prevoz so določene posebne kontrole, ki jih vrle Veterinarji. Posebne olajšave so določene za obmejni promet v pasu 10 kilometrov. Pogoji m podobhi. Imajo samo ta namen, da preprečijo tihotapstvo. Sporazum je za nas Velike važnosti, ker j« velik del našega izvoza navezan fia pre* voz preko Madžarske, kar je bilo dosedaj zVezanO i velikimi težavami, katere so Ma* džart še nalašč umetne povečevali, ker srn© bili njihov konkurent. INDUSTRIJSKO-O&RTNA RAZSTAVA V MARIBORU od 18. do 38, avgustu 1924. RažstaVa ie VfŠI v pOstopju Dekliške rfleščaniks Šole, Cankarjeva Ullča, na dVb rlšču tete in ite VtfU dnSVfiega zBVetlš' ifi ne v Gotzovi dVorahi, kakbr »o fiekab Itoti pofnotoffia PatOčhli. PlSarna fažštave se fiShaja fia ražStaV* nem prostoru V CafikarleVi lili« Št. S (Šote), kjer dobe ifiter&šefiti Vse p&trebfie ihiOr* ifiacije. Razstavilalcl - obrtniki ifi ihdfiStfRtiči lahko postavijo svoje predmete ie sedaj na razstavni prostor. Defifiitivna dodelitev se bo šele izvršila prihodnje dni. K© se bodo prostori dodeljevali, še pokličejo rs* stavijalci na lice mesta, tako, da bo vsak razstavljalec takoj lahko švdje Želje glede prostora povedal. Obrtniški vajenci, kateri mislijo na le po lepem in čistem delu eoenUl. X Žetev krompirja bo letos zelo dobra. V Sloveniji bo letos krompirja za 1200 vagonov Več ko teni. Velika kbličina krotfi* pirja je ostala še od lanskega leta. Slovenski krompir se bo Izvažal pred Vsem v Italijo. X COfia kruha. V Zagrebi! i etfahoni pričakujejo podražitev Kruha. Po računih zagrebških trgovcev pa ni ta strah popolnoma upravičen. Od enega kilograma moke se dobi 14oo gramov kruha, vsa pekovska režija se pokrije s 400 grami kruha. TeŽA kruha se kontrolira, fie kontrolira pa se teia drobiiega peciva, Tako dajejo »kaj-žefCe* zelo Tep dobiček, fž efieg& kilograma tftoke se dobi 38 kfijžefe. kat pomeni Vsoto 17 in pol dinarja. Vsled tega bi morale ostati cena kruhu nelzpremenjens, pa ŽepraV s* je moka nekoliko podražita. Išto velja seveda tudi z& slovenska mesta. X Beograd—Bratislava, Pogajanja M otvoritev direktne telefonske avez# med Beogradom in Bratislavo so zaključena, Ker je proga že gotova, tri se v najkrajšem času mogel ©tvoriti telefonski promet Za kratek (as. M sodniku. — Kako se Plšttef »Janez Zemlja.« — Kaj sta? »Pek.« — Koliko imate otrok? »Štirinajst.« — Kako dolgo »te členjeni? »Štirinajst let.« — Povejte mi Vendar, ČloVek božji, kd« pa »avtaprav pečete! V ieU. Učitelj: Franček, kako je to, da tako slabo črtaš? Ko sem bil jaz tako star ko tL Sem Jital popolnoma dobro. Franček: Šte imel) pač boljšega učitelja. famcblava brzojavk. , 9in: Kie Je ostalo onih 500 Din. ia ka- tere sem prosil, OS«; Pri thenl. Te pozdravlja Tvoj oče! Casl se Izpremlnjajo. Ko j« bil papež Sikst V. še preprost duhovnik, le bit zelo skromen. Živet je samo od vode in kruha. Tedaj je iroVoril ljudem t Življenje pri kruhu te vod! zadostuje popolnoma za ljudsko srečo. Ko pa je postal papež, je čisto premeni! svoje živijcuja hi tedaj je govoril: Aqua et panis vila ca-nis. (Življenje pri kruhu in vod! je za psa.) ■ Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, sestra, stara mati, tašča itd. ga. Katarina Kisovec. delavka v Tobačni tovarni v Ljubljani, včeraj ob 11. url ponoči previden« s Sv. zakramenti nenadoma preminula, Pogreb blage pokojnic« «• vrti jutri Sl. julija ob 5. url popoldne iz deželne bolnice. Pokojnici biag spomini Ljubljana, dne 30. julija 1924. \ !*• Ktievct, »In. O trtic a Kisovec, vfiuklnj«. Anice Kitove« roj. Sešek’ »la**«. To 'm ono. NAPOLEON IN ŽENE. človek bi mislil, da veliki načrti, ki ffh je vedno koval veliki Korzikanec, niso pustili Napoleonu toliko časa, da bi se brigal za žene. Pa temu ni tako in vse polno ljubezenskih Tomanov, ki j^h je doživel Napoleon je pričalo, da ni imel Napoleon časa samo za osvajanje sveta, ampak tudi za osvajanje ženskih src. Kakor pa je bilo pri Napoleonu vse nenavadno, tako je bil nenavaden tudi slučaj njegove ljubezni, kar se posebno vidi v njegovih ljubavnih pismih, katera je pisal skoraj samo svoji prvi soprogi Jozefini. Polna strasti so ta pisma In pri njihovem čitanju bi človek mislil, da čuje grmenje kanonov, med katerim so nastala, Tako, ko Jozefine, ni Napoleon pozneje nikdar več ljubil nobene žene. Do svoje druge žene Marije Luize je bil Napoleon sicer nad vse obziren in nežen, toda ljubil je ni. V občevanju z njo se ni čutil prostega in na Napoleonovem dvoru so govorili, da se je on bolj bal Marije Luize, to pa ona njega. Zelo pa si je osvojila Napoleonovo srce grofica Walevska, ki se mu ie udala iz patrijotizma, da pridobi Napoleona za poljsko stvar. Kakor znano, ni bila njena žrtev zaman. Sčasoma pa se je seveda tudi Napoleon umiril in pripetilo se je dostikrat, da je bil od svojih načrtov tako zavzet, da se ni zmenil niti za najlepSo ženo. Zgodilo se je dostikrat, da je lepotica, ki je bila naročena, zaman čakala v delovni sobi Napoleona in če ga je skušala nalahno opomniti na svojo prisotnost, da je Napoleon nejevoljen zaklical, da naj gre, če noče čakati. Ker so se žene v splošnem zelo rade Napoleonu udajale, je bil vajen, da se v ljubezenskih zadevah vedno zgodi njegova volja* Pa se je dostikrat zgodilo drugače. Tako se je nekoč zaljubil, da se tako izrazimo, Napoleon v dunajsko igralko Adam-berger. Igralka Je bila po predstavi povabljena k Napoleonu na dvor. da izkaže Napoleonu čast. Igralka se pa ni povabilu odzvala. temveč je v pismu prosila Napoleona, da naj K> pusti pri miru, ker je zaročena in ker je njegove milosti nevredna. Napoleon jo je v resnici pustil pri miru. Drugega mnenja pa je bila neka druga igralka, ki se Je toliko časa nastavljala Napoleonu, do- kler ni vzbudila njegove pozornosti. Povabljena je bila nato na dvor in mirno prestala vse procedure, katere so zahtevali od nje. Najprej je bila zdravniško pregledana, potem so jo umili, parfimirali in oblekli v lahno obleko, nakar ji je šele bilo dovoljeno osrečiti cesarja. : Na shodu se ie ubiL V Lvovu se je te dni odigral na invalidskem shodu nad vse tragičen dogodek. Ker se poljska vlada ni brigala za trpljenje invalidov, so ti ostro napadali vlado. Naenkrat pa je skočil na govorniški oder mlad invalid, potegnil samokres in se v znak protesta proti vladi ustrelil. Bil je na mestu mrtev. : Iz sovjetske Rusije. Moskovsko glasilo sovjetskih železničarjev prinaša sledečo zanimivo notico. Nek naš tovariš železničar je zapazil v bližini Moskve celo skupino popolnoma nagih moških. Mislil je, da so to kaki moderni častilci golote, ker je v svobodni republiki itak vse dovoljeno. Skoraj nato pa je zapazil večjo skupino žensk, ki so bile tudi popolnoma nage in hodile brez sramu ob železniški progi. Železničar je pričel tedaj stvar preiskovati in je dognal, da hodijo ljudje brez obleke, ker so tatvine oblek v kopališču tako pogoste, da je edino sredstvo, da se morejo kopati, ne da bi iim bila obleka okradeno to, da hodijo h kopanju nagi. Ce je to res. seveda ne moremo ugotoviti, mislimo pa; da bi se mala krpica že našla, ki je tatovi ne bi ukradli s telesa. : Drag pravopis. Nekoliko angleških In francoskih matematikov si je stavilo za nalogo, da zračunajo, koliko se po nepotrebnem potroši, ker se pišejo v francoščini in angleščini črke, katere se ne izgovarjajo. Po dogem računanju so ti učenjaki izračunali, da se v vseh francoskih listih letno natiska najmanj 108 milijard črk, od katerih je najmanj 14 milijard nepotrebnih. Za tisk teh nepotrebnih črk, se porabi letno za 12 milijonov frankov črnila in za 26 milijonov preveč papirja. Na Angleškem pa se porabi vsled nepotrebnih črk letno za pol-drug milijon funtov preveč črnila in za 4 milijone preveč papirja. Naročajte »Narodni Dnevnik11! Sodišče« TISKOVNA PRAVDA. Matija Koren, bivši komunistični poslanec v Trbovljah toži »Jutro*, ker mu je očitalo, da je zloglasen človek, da je bil svoječasno radi defravdacije aretiran (postopanje je bilo pozneje ustavljeno), da je ustanovil z drugimi vred izkoriščevalno društvo in uvedel celo strahovlado sumljivih elementov, da se je zapravljal občinski denar in so se ustanavljali razni fondi, k či-mur je pokrajinska vlada (bila je takrat še radikalna), tiščala obe oči. Zastopnik »Jutra« ponudi dokaz resnice in prosi, da se v svrho izpeljave tega dokaza obravnava preloži Senat le predlogu ugodil. KURIVO JE DRAGO, so si mislili M. D.. Joslplna B., France B. in knjigovez H. D. in so hodili prvi trije na inž. Dukičevo skladišče od jeseni do spomladi les krast, tako, da so ga nakradli vsega skupaj 14 m* v vrednosti 6000 kron. Ker so rabili tudi nekaj opeke, so odnesli tudi deset komadov opeke. Les so nosili v drvarnico shranjevat. Zato so obtoženi prvi trije radi hudodelstva tatvine, H. D. pa radi sokrivde, ker je ukradeni les skrival. Les je bil večinoma slabše vrste, bili so večinoma takozvani odpadki. Obsojeni so bili M. D. na en mesec, Joslplna B. na poldrugi, France B. na en mesec in H. D. na poldrugi mesec ječe. STAR ZNANEC SODNIJE. Adolf Horvat Je 40% invalid, nakar je jako ponosen. Predsednik: »Lepo po pravici vse povejte. Veste, je najlepši« Obtoženec: »Ja.« Predsednik: »Kolikokrat ste bili 2e kaznovani?« Obtoženec trdi. da 18 krat. Predsednik pa ugotovi, da samo 8 krat. Predsednik: »Obtoženi ste, da ste ukradli Alojziju ŽagaTju trokolo; neki ključ ste tudi »zmaknill« ta pa stražnika Stroka ste razžalili; — ja, pa beračili ste tudi! — No, kaj pravite na to?« Obtoženec: »Se ne vjema. — Bom povedal, kako je bilo. Jaz sem 40% invalid. Žagar je tudi invalid. Invalid invalidu ne bo ukradel kolesa! — Poprosit sem prišel v ono hišo. To je res. Ampak mislim, da je to tudi »moja pravica,« zakaj povedal sem da sem 40% invalid... No, v veži zagledam kolo. Interesiralo me je. Pa sem si mislil: »Poskusimo malo, kako vozi takole kolo, pa sem »ga« zajahal. — Ukrasti ga pa res nisem mislil, gospod!« Predsednik: »Kako je bilo pa s stražnikom?« Obtoženec: »Se ne spominjam. Sem bil pijan. Udeležil sem se veselice na Taboru. Devet vrčkov sem ga izpil, pa še drugim sem jih nekaj plačal!« Priča Žagar trdi z vso odločnostjo, da je hotel obtoženec kolo ukrasti in ne samo »poskusiti.« Obtoženec: »Smešno! Brez suknjiča sem bil in takoj bi me bili prijeli... Tako neumen nisem. Sploh sem pa že Tekel: .Invalidu, revčku ne bom kolesa ukradel...’ Pijan sem bil pa tudi tako, da sem se šele drugi dan zavedel.« Priča M i h a Š t r o k, policijski stražnik, ki hoče na občo veselost prisegati z levo roko mesto z desno — izpove, da je prišel z obtožencem v konflikt v neki gostilni, ker ta ni imel denarja, da bi plačal zapitek, nakar je natakarica njega poklicala, da intervenira. Obtoženec ga je nahrulil z besedami: »Kaj, Ti smrkavec boš mene aretiral?!, ter se mu je zoperstavil. Vinjen je bil precej hudo, vendar na tako, da ne bi vedel, kaj dela. Predsednik: »No^ ali ste čuli Horvat?« Obtoženec: »Sem. Kar je stražnik povedal, ie mogoče, da sem mu rekel. Se mi ne zdi nič čudno. Spominjam se pa ne. Ampak glede kolesa se pa ne vdam. Izposoditi sem si hotel kolo v pijanosti da bi se bil peljal na Bled h kralju. Sploh sem imel pa 1 milijardo mark v žepu. — (Predsednik: To ni nič!) Kar se pa ključa tiče, sem si ga pa hotel shraniti za spomin na lepše čase... Sodba: Glede tatvine trokolesa oproščen. za ostale delikte se bo pokoril mesec dni v zapoTU'. PRETEP V KAVARNI ZALAZNIK. Orjunaša inž. Kranjc in Galzigna sta tožena radi znanega kravala s stavcem Golmajerjem v kavarni Zalaznik. Obtožba trdi, da je prišlo med inf. Kranjcem in Golmajerjem radi besede »bur-žuj« do prerekanja. Golmajer je imenoval v šali svojega tovariša Gajeto »buržuia«. nakar ga je inž. Kranjc, ki je očividno mislil, da hoče Golmajer njega in. njegovo družba zbadati, stavil na odgovor, koga da misli prav za prav. Golmajer je odgovoril, da z inž. Kranjcem sploh ni govoril ter je pristavil vprašanje, kaj da išče inž. Kranjc pri njegovi mizi. Inž. Kranjc je nato Goimajerja pozval, da zakliče »Živijo Jugoslavija«, kar se je zgodilo. Kljub temu pa ie inž. Kranjčeva družba Goimajerja napadla, osuvala in obrcala, Galzigna mu je vrgel kozarec proti glavi, ki pa je zgrešil svoj cilj in inž. Kraajc pa je obdolžen, da je Goimajerja udaril * palico po glavi Tako torej obtožba. Inž. Kranjc zanika in trdi, da takrat sprehodne palice sploh Imel ni Danes je bilo zaslišanih šest prič, od katerih so se tri izjavile v smislu obtožbe. Ker pa zadeva še ni dovolj pojasnjena, le bila obravnava v svrho zaslišanja nadaljnib prič preložena. " Najboljše se kupi brez dvora« „Pri nizki ceni" Ignac Žargi, Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 3 ,, nudi cenj. odjemalcem razno damsko moško in otroško perilo, razne nogavice v vseh barvah, svilene flor-noga^ vice za dame od 38 D naprej. Velika izbira moških nogavic ter velika izbira potrebščin za šivilje kakor razne na* kite, trese, svile, vezenin itd. Znižane cene! Znižane cene! 66 nminctnjRRouGHs: TARZANI IN SVET lllliipj1)«1!!!! (>ih)} S'* .• 'mm « r&u ■ v.v'r »Ko ste vi, gospod Tarzan, prekrižali njune tačrte, sta skušala ta dva moža omadeževati moje ime mesto grofovega. Če bi mu dala potrebne informacije, sta obljubila, da ne storita ničesar proti meni; drugače pa bi Rokof, ki je stal zunaj, obvestil kakega častnika, da sem se z nekim moškim zaklenila v kajuto. Pretil je, da pove vsakomur, kogar sreča na ladji, in ko bi se izkrcali, bi povedal celo stvar žurnalistom.« »Kaj ni bilo to nekaj strašnega? Toda jaz sem slučajno vedela nekaj o gospodu Pavloviču, kar Bi ga v Rusiji spravilo na vislice, če bi vedela pe-trograjska policija o tem. Grozila sem mu, da ga tam naznanim in potem sem se sklonila k njemu In mu pošepetala neko ime v uho. Tedaj mi je skočil kakor zver na vrat in bi me zadavil, če bi vi ne posegli vmes.« »Podleža!« je vzkliknil Tarzan. »Prijatelj moj, to nista le podleža, to sta prava peklenščka. Bojim se za vas, ker ste si nakopali njuno sovraštvo. Prosim, bodite neprestano na preži. Recite mi, da hočete biti meni na ljubo previdni, ker bi ne mogla nikdar pozabiti, da ste zavoljo mene imeli neprilike.« »Jaz se jih ne bojim,« je odvrnil on. »Preživel sem že hujše sovražnike, kakor sta pa Rokof in Pavlovič.« Opazil je, da ne ve ničesar o dogodku v ulici Moule in zato je molčal, ker je ni hotel oplašiti. »Zakaj ne izročite lopova oblastim, da bi imeli mir pred njima? Te bi kaj hitro opravile ž njima.« Trenutek se je obotavljala odgovoriti. Potem je rekla: »Branita mi dva vzroka. Prvi veže grofa, da ne stori v tej zadevi ničesar. Drugega pa doslej še nisem nikomur povedala — le Rokof in jaz ga poznava. In zdaj...« in potem je čakala in ga namenoma dolgo motrila. »In zdaj...?« je vprašal smehljaje. »In zdaj ne vem, kako je to, da bi vam rada zaupala to, kar se nisem nikdar drznila izdati svojemu možu. Nadejam se, da me bodete razumeli in da mi pokažete pravo pot. Morda me ne bodete sodili prestrogo.« »Bojim se le, da bom slab sodnik,« je odvrnil Tarzan, »če bi bili krivi umora, bi dejal, da bi vam bila žrtev lahko hvaležna za tako sladkp smrt«. »O, dragi moj!« je odgovorila, »tako hudo vendarle ni. Tedaj najprej vam povem vzrok, zakaj grof ne zasleduje teh dveh mož in če bom imela potem še dovolj poguma, vam izdam tudi, zakaj se jaz ne drznem. Prvi vzrok je ta, da je Nikolaj Rokof moj brat. Rusa sva. Nikolaj je bil zmirom slab človek, odkar se ga spominjam. Iz ruske armade, kjer je bil stotnik, je bil nečastno odpuščen. Takrat je bil velik škandal, toda čez nekaj časa se je stvar pozabila in moj oče mu je preskrbel mesto v vohunskem oddelku.« »Nikolaju so pripisovali marsikatere strašne zločine, toda on je znal zmirom uteči kazni. Končno se mu je posrečilo vedno na ta način, da je potom krivega pričevanja obdolžil svojo žrtev veleizdaje in ker je ruska policija vedno pripravljena verjeti podobnim obdolžitvam, je obveljala njegova izpoved in sam je ostal nekaznovan.« »Kaj ni zapravil z vsemi nad vami in vašim soprogom poizkušenimi zločini vse pravice sorodstva?« je vprašal Tarzan. »To dejstvo, da ste njegova sestra, ga ni oviralo, da bi ne skušal omadeževati vašega imena. Torej ni treba, da bi vi imeli leakšne obzire ž njim, milostljiva gospa!« »Ali,« je dejala, »pozabili ste na drugi vzrok. Ce mu kot svojemu bratu nisem dolžna obzirnosti, pa vendar ne morem tako lahko skriti svojega strahu pred njim, ker ve za neki gotovi dogodek v mojem življenju.« Po kratkem premoru je nadaljevala: »Zdi se mi, da je najbolje, če vam povem vse, ker čutim, da vam bom prej ali slej vendarle povedala. Vzgojena sem bila v samostanu. Ta čas sem spoznala nekega moža, o katerem sem mislila, da je poštenjak. Takrat sem še malo vedela o ljudeh in o ljubezni. V svoji neizkušenosti sem si domišljevala, da ljubim tega moža in na njegovo prigovarjanje sem ušla ž njim. Hotela sva se poročiti.« »Bila sem vsega skupaj natanko tri ure ž njim in sicer pri belem dnevu in javno na — železniških postajah in v vlaku. Ko sva dospela v kraj, kjer bi morala biti najina poroka, sta iztopila z nama vred dva policaja, ki sta njega aretirala. Prijela sta tudi mene, toda ko sem jima povedala svojo povest, sta me pustila, vendar sem se morala v spremstvu neke nune vrniti v samostan. Kakor se zdi, ni bil mož, ki me je snubil, nikak gentlemen, pač pa vojaški ubežnik, ki ga je iskalo tudi civilno sodišče. Sploh je bil znan policiji po vseh deželah.« »Zadevo je vodstvo samostana potlačilo. Niti moji stariši niso izvedeli ničesar o tem. Toda pozneje je spoznal Nikolaj tega lopova, ki mu je vse povedal. In zdaj mi preti, da bo grofu odkril vse, če ne storim, kar želi.« Tarzan se je smejal. »Kakšna majhna deklica ste še! Ta povest, ki ste mi jo 'zaupala, ne more prav nič škodovati vašemu dobremu glasu in če bi v svojem srcu ne bili več mlado dekle, bi morali že sami to uvideti. Povejte še danes zvečer svojemu soprogu celo stvar, kakor ste jo povedala meni. Ce se prav ne motim, se bo smejal vaši bojazni in bo podvzel takoj potrebne korake, da spravi tega dragocenega brata v zapor, kamor spada.« »Želim si le, da bi imela toliko poguma,« Je dejala, »toda jaz se bojim. Zgodaj sem se naučila strahu pred možmi. Najprej sem se bala mojega očeta, potem Nikolaja in potem samostanskih očetov. Skoro vse moje prijateljice se boje svojih soprogov; kako bi se ga ne bala tudi jaz?« »Ne gre mi prav v glavo, zakaj bi se žene bale mož,« je Tarzan zamišljeno dejal. »Jaz sem bolj doma med prebivalci džungle in tam Je večkrat narobe, razven pri črncih; toda tl stoje po mojih mislih Še eno stopinjo nižje kakor živali. Ne, ne morem razumeti, zakaj bi se civilizirane žen§ bale moža, ko Je ta vendar zato ustvarjen, da Jo čuva. Jaz bi se ne mogel privaditi zavesti, da se me kaka žena boji.« »Tudi jalz ne verjamem, prijatelj moj, da bi se vas kaka žena bala,« je tiho rekla Olga de Conde. »Poznam vas šele nekaj časa in čeprav zveni morda neumno, moram priznati, da ste vi edini mož od vseh, kar jih poznam, katerega bi se nikdar ne bala. Čudno, posebno ker ste zelo močni. Čudila sem se, s kakšno lahkoto ste v oni noči izbacnili Nikolaja in Pavloviča iz moje kajute. To je bilo naravnost nekaj posebnega.« Ko je Tarzan čez nekaj časa odšel, se je čudil, kako krepko mu je stisnila roko, ko ga je odslovila in s kakšnim posebnim povdarkom ga Je prosila, naj Ji obljubi, da bo jutri zopet prišel Spomin na njene polzaprte oči in njena ljubka usta, ko se mu je nasmehnila pri odhodu, ga ni zapustil cel dan. Olga de Conde je bila zares lepa žena in Tarzan je bil mlad samotar, čigar srce je bilo žejno ljubezni. Ko se je grofica po Tarzanovem odhodu obrnila, je naenkrat stal pred njo Nikolaj Rokof. »Od kdaj si tu?« je zakričala in se prestrašena umaknila. »2e delj časa kakor tvoj ljubimec,« je odvrnil on in jo 'zlobno pogledal. »Stoj!« je ukazala. »Kako se drzneš reči kaj takega meni — svoji sestri!« »Dobro, draga Olga, če ni tvoj ljubimec, se prav rad opravičim, toda ti nisi kriva, da ni. Ce bi DRVA bukovih, kupimo vsako množino. V ponudbah je navesti ceno, množino in dobavni čas, ker se samo na iste ozira. Ponudbe pod ,Drva‘ na upravo lista. Mestno Županstvo Kočevje razpisuje službo obratovodje na mestni elektrarni in vodovodu. Obratovodja mora biti zmožen vseh elektro-tehničnih del. Upoznan mora biti z montiranjem in odmontiranjem električnih napeljav. Izučen mora biti na vsa strojna dela v električni centrali, katere pogon se vrši deloma po vodni turbini, deloma z Dieselovimi motorji in akumulatomo baterijo. Vešč in upoznan mora biti z vsemi administrativnimi posli, td se tičejo elektrarne. Vešč mora biti slovenskega jezika v govoru in pisavi, kakor tudi nemškega. Starost ne preko 40 let. Plača po načinu državnih nameščencev. Prosto stanovanje, kurjava ter uporaba vrta. Prošnje ie vlagati do 15. avgusta 1924, katerim je priložiti popis dosedanjega službovanja, izpričevala in staviti reference. Mestno županstvo KoČavIa, dne 28. julija 1924. Zupan: Ivan Novak 1. r. Najboljša kolesa in šivalni stroji za rodbinsko in obrtno rabo so edino Josipa Petelinca, mil Gritzneris Adler Uubllana ob vodi pola* Praiarnovae* spomenika. ne ordlnlra od 1. avgusta do 16. avgusta. ooooooooo le desetino toliko poznal ženske kakor jaz, bi le? žala ti sedaj v njegovem naročju. Neumen norček je, Olga. Da, vse tvoje govorjenje in ravnanje 2® je očitno vabilo, toda on ni tega menda niti opazi« Grofica si je tiščala ušesa. J OglaSuite v Narodnem Dnevniku I MALI OGLA/I Kootoiistioia absolventinja 2. racr. trgovske šole, vešča strojepisja, stenografije ter vseh pisarniških del poštena Iz siromašne družine išče službe kot kontoristinja ali prodajalka v mestu ali na deželi. Ima 1 V, letno pisarniško prakso z dobrimi referencami. — Vajena vseh del \ skromni domačiji, bi bila v Izven uradnem času lahko opora gospodinji. — Začasno reflektira samo na oskrbo v hiši; pozneje po dogovoru. — Ponudbe prosi na upravo lista pod .Marljiva*. Enonadstropna bita z gostilno in trgovino ter lepim vrtom ob cesti v prometnem kraju se ugodno proda. Franc Skubic. gost. Zavrstnik 14, Litija. iiZ« gospod za stalno. Ponudbe pod ..Stalno" na upravo lista. v juhi in v prikuhah izboljša hrano nepopisno. Dobro Izveiban kotlar (Kesselschmied) se išče za trajno službo. Ponudbe z navedbo spričeval pod ,Kotlar* na upravo lista. lfei giui avtomat tvrdk* „KmetecM dobro ohranjen, primeren za večjo gostilno ali restavracijo s« ugodno proda. Naslov pove uprava lista. Itp postranski zasluitk se nudi potnikom in Mirnim vastnnnitmm ki hoteH r -I prevzeti tudi še zastopstvo ugledne ljubljanske tvrdke. Pismene ponudbe t opisom dosedanjega službovanja in s natančno navedbo, katere tvrdke In stroke sedaj zastopajo, je poilatl na upravo lista pod „Lep postranski zaslužek". I tllCKilll doilt. Cena od 180 Din vlije. Minka Horvat, modlstka, Ljub-lajna. boljšo, petvrstno, tvrdk* Lubas prodam. Stefan, Pot v doline 84, Ljubljana. Lipi posestvo v Visi, pripravno za vsako obrt, posebno za trgovce la gostilničarie, radi družinskih razmer na prodaj. Naslov j upravi lista. večjo množino, se odda v pisarni tajništva Narodno Radi* kalne stranke v Ljubljani, WoIf-ova ul. I/I. prvovrstna moč, z večletno prakso (oženjen, starost 30) M Ima veselje posebno do poljedelstva In živinoreje, ls£e primerno mesto za jesen ali nov« leto. Ponudbe je poslati po« „Ekonom“, na upravo Usta. _ Lesni JtFOkofBlafc. jugoslovanski državl|*n, j*0* službe kot upravitelj žage, skia* dišča In gozdne manlpul*®'!®. svrho nadzorstva ali kontrol* Je dober računar in orgaolz*'®*' pošten z dolgoletno trg0''91® ln tehniško prakso v mehke® In trdem lesu. Cenj. dopise P0?-..Marljiv" na upravo llsts. lepi, 8 tednov stari napf^J Cesta mestni log 8, Ljubil*”J Hi sle Si poskusili z malim ogla*0®, našem listu ? Ne zamudit« «8 .. nostl cene In uspeha. ~ posojiln se IšJe, event. se o stopi tudi stavbena parcela. N ■ slov v upravi lista. Melono kolo * „Puch“ 5 ks. v dobrem stanj« se vsled odpotovanja prod* * 5 200 Din. Jamski trg 10®» s kapitalom želi znanja t *do* < katera ima svoje stanovanj* pohištvo, ponudbe * upravo lista pod ..kaplt«»»t • Prvovrstna premoge na drobno in debelo *a^n dustrijo in domačo kurj8V° dobavil® po najugodnejših plačilnih pogfoj«1 Dom* Čebin trsovim • p,#mo*°" Liubii.n«.Wolto»>mi/1l.