Nekrolog. 391 Ijeni portreti so tako oduševljeni, kažejo toliko umetniške globine, pridnosti in samostojnosti, njegovi dve statueti „Kajn" in „Egipčan" sta pa tako monumentalni, da bi bila res večna škoda, če bi ta talent ne našel razumevajočih ljudi, ki bi mu odprli pot v široki svet. Se par imen: Gaspari, ki brezdvomno umetniško čuti, a mu nedostaja izurjenosti in globine; Zajec, marljiv, a premalo umetnik; 'Ž m i tek, vse preveč teoretik; Anica Zupanec je vse premnogo razstavila, a kaže talent. Splošno smemo biti zadovoljni in ponosni na to svojo tako zdravo umetniško generacijo. Dr. Vojeslav Mole. f Prof. Milan Pajk. Nenadoma smo ga izgubili: v najlepši moški dobi, sccdi radostnega dela in bogatih načrtov nam je bil iztrgan. Težko bodo pogrešali tovariši odkritega prijatelja, njegovemu vodstvu izročena mladina blagega voditelja in odličntga učitelja; domača gruda obžaluje v njem temeljitega poznavatelja in iskrenega ljubitelja. Mnogovrstnost delovanja, trdno voljo in živahni temperament je podedoval Milan Pajk po svojem očetu-profesorju; navdušenje za vse lepo, natančnost tudi v najmanjšem, nežnost čustvovanja, to je bil_ .njegov delež po oboževani materi-pisateljici. Tesna vez ljubezni jih je spajala v življenju, rodbinska rakev pri Sv. Krištofu jih združuje po smrti. Veličasten sprevod, ki se je pomikal 19. junija po Dunajski cesti, je pričal, kako splošno spoštovanje je užival pokojnik. Spremili so ga na zadnji poti zastopniki vseh državnih in avtonomnih oblasti in različnih korporacij ter učnih zavodov, razen teh pa še nebroj občinstva iz vseh krogov . . . Milan Pajk se je rodil 19. decembra 1876 v Mariboru, kjer je bil njegov oče eden najmarljivejših narodnih delavcev. Svoja mlada leta je preživel v Brnu, kjer je dovršil prvi gimnazijski razred; ostale razrede je obiskoval na dunajski akademični gimnaziji. Nato je bil dva tečaja slušatelj na dunajski juridični fakulteti in šest tečajev na modroslovni. V jeseni 1. 1898. je nastopil suplenturo na gimnaziji v Kranju, februarja 1. 1899. je napravil, komaj 22 let star, izpit iz zemljepisja in zgodovine kot glavna predmeta s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Dve leti (sept. 1899—sept. 1911) je služboval na ženskem učiteljišču v Ljubljani; po odhodu Frana Levca je dobil Pajk mesto na c. kr. višji ljubljanski realki, kjer je deloval do svoje smrti, 18. junija t. 1. - - Pokojnega Pajka kot učitelja nam riše njegov prijatelj sledeče (Slov. Narod, št. 138): „Kdor je bil njegov učenec, ga ne pozabi nikdar. Snov, če je bila še tako suhoparna, je znal napraviti zanimivo, da ga je vsak z veseljem poslušal. Posebno je povdarjal domačo zgodovino in poznanje slovenskih dežel. Neumorno je iskal podatkov o domačih gospodarskih razmerah, da jih je raztolmačil abiturijentom. Pripravljal se je za vsako uro. V njegovih zapiskih je nagromadenega ogromno gradiva za domačo zgodovino in zemljepisje. Letos se je posebno veliko trudil z meščanskim tečajem ... Da bi poglobil zemljepisni pouk, je napravljal z dijaki poučne izlete v ljubljansko okolico, pa tudi v Alpe in letos zlasti na dolenjski Kras. Tu je obhodil in pregledal z dijaki zlasti kopanjsko-račensko dolino . . . Bil je sicer strog in mnogo se je bilo treba zanj učiti, a kljub temu se je vsak k njemu zatekel, ki je potreboval kakega 392 Nekrolog. sveta. Marsikaj bi znal o tem povedati realčni zemljepisni kabinet, kjer je dajal nasvete prof. Pajk o nabiranju gradiva za predavanja, o načrtih za planinske ture, o izbiri stana itd., kjer je poslušal razne pritožbe, grajal in vzpodbujal ter vzgajal". Kot blagajnik podpornega društva za realce je skušal lajšati bedno stanje našega dijaštva. — Toda z vestnim in požrtvovalnim izpolnjevanjem stanovskih dolžnosti njegovo delovanje še ni bilo končano. Bil je konservator c. kr. centralne komisije za ohrano spomenikov; predvsem pa je posvetil svoje moči Muzejskemu društvu, kjer je opravljal težavne blagajniške posle od jeseni 1. 1903. Financiranje društva, čigar blagajna je bila že ob njegovem vstopu v slabem gmotnem položaju, to je bilo njegovo delo; izposloval je razne podpore, in poročilo o srečni sanaciji financ mu je razvedrilo obraz na smrtni postelji. Razen tega je podpiral tudi druge odbornike v njih poslih. V odboru „Prosvete" je lani kot predsednik Simon Gregorčičeve javne knjižnice z rajnim blagajnikom Peterlinom ustvaril tej važni instituciji solidno podlago za nadaljni razvoj; marljivo je sodeloval pri Matičnem zemljevidu slovenskih pokrajin; za Jugoslovansko enciklopedijo je sestavil zemljepisni abecedar, pri mladem ..Jamskem društvu" je bil letos odbornik. Kot član stanovske organizacije „Slovenskega prof. društva" se je pridno udeleževal njegovih sej in s tehtnimi nasveti pospeševal njegov razvoj. V svojih dijaških letih se je poskušal M. Pajk tudi na leposlovnem polju. V Gabrščkovi „Slovanski knjižnici" (snop. 73-74} je izšel 1. 1898. njegov romantični igrokaz „Mlada Zora", zasnovan na podlagi znane slovenske narodne pesmi; Z v tem prvencu čutimo vpliv literarnih in življenskih nazorov njegove matere. — Prva njegova znanstvena študija so bile »Črtice o nekdanjih slovenskih naselbinah v Gorenji Avstriji" (Izvestja Muz. društva 1897); v srednjeveških listinah in krajevnih imenih išče sledove nekdanjega slovenskega življa. — Ob obletnici smrti svojih staršev se jih spominja z objektivnimi literarnimi študijami, ki jih je priobčil v »Ljubljanskem Zvonu" (1900), v Matičnem »Zborniku" (1900) in „Dom in Svetu" (1902); to so nežni spomeniki hvaležnosti in ljubezni. L. 1909. je izdal prvi del »Zemljepisa za srednje šole", drugi del je dokončaval. Za ministrstvo je napisal v zadnjih štirih letih deset uradnih ocen o učnih knjigah in pripomočkih za zemljepisni pouk. Dopisoval je tudi v »Planinski Vestnik"; s posebno vnemo pa je podpiral „Carniolo" s članki, referati, nekrologi, ki se odlikujejo po svoji točnosti ir zanimivosti. In če je potrebovalo Zvonovo uredništvo njegove pomoči, mu te kljut r mnogim poslom nikdar ni odrekel. — Ob grobu Milana Pajka žaluje njegov? rodbina, katere se je oklepal z ljubeznijo vdanega soproga in skrbnega očeta žaluje pa tudi naša zgodovinska in zemljepisna veda, ki je postala osamljena pc usodepolnih izgubah zadnjih dveh let: Apih, Cerk, Orožen — in zdaj še Pajk eden najodličnejših sinov slovenskega naroda. Slava njegovemu spominu! Dr. J. Š.