Office of Publioatk*» M5T Booth Uwndale Ave, Tslsphons Rockwell 4MA
GLASILO SLOVENSKE
Novoletno darilo . federalne vlade
INmolle je bra malega 127 mi
i; boju proti strojnikom
Waahington, D. C. — Zaidad-n«d tajnik Meton je 28. t. m. teročil kongresu v objavo eea-nam korjDracij, tvnik in poaa-mernikov, katerim ja vlada v teku leta 1980 povrnila večje in manfte vsote dohodninakega davka, ki «o jih preveč vplačali v leta 1909. Skupna vaota povračil anaAa $126,836,338. Največ denarjaje dobil naaad jeklarski truat (United Stat« Steel Corporation), namreč $16.206,348. Nato sledi dolga vrtte drugih in-dustrUddh in finančnih korpora-clj ter pejamermih milijonarjev^ ki ao dobili denar nas*j.
Mellonovo poročilo je obenem rasfcrllo, da je «11 oseb v Združenih driavah prijavilo v letu 1329 po en milijon dolarjev dohodkov za leto 1928.
a—i- iL__tLJt J■ ■, ■ ■II
wno m lajni aoponi-ril v Italijo
Mednarodna delavska obramba bo tirala zadevo pred zvezno
Organizirano delavstvo as Itisk-
lo proti Cermako. demokratskemu kandidatu z» župana
Chlcago. — (FP) — Anton J. Cermak, predsednik odbora o-krajnih komisarjev, je bil izbran fca županskega kandidata demokratske stranke. Cikaška delavska federacija je par dni prej, kot je bila naznanjena njegova kandidatura, sprejela resolucijo, izjavljajoč, da bo nasprotovala Cermaku. Demokratski kandidat se je namreč zameril organiziranemu delavstvu* ker je odbor okrajnih komisarjev oddal veliko, naročilo za tiaka-»je davčnih listin neki neunij-»ki tiskarski firmi.
W. W. DeWotf, predsednik tiskarske unije, je na zborovanju federacija porečal, da je Cermak neuljudno postopal z delegacijo tiskarjev, ki se je o-glasila v njegovem uradu. Sipr-vaje ni hotel niti sprejeti, pozneje se je pa vseeno premislil, toda pustil je delegacijo čaketi dve uri, medtem pa je sprejemal politike, ki so prišli kasneje kot delegacija tiskarske unije.
Parkrat je organizirano delavstvo podpiralo Cermaka, ker ni bilo drugega izhoda, toda pozabilo še ni, da je bil Cermak odgovoren za ponovno izvolitev sodnika Denis E. Sullivana, ki je vselej pri volji postreči delodajalcem z injunkcijami proti unijam.
; Cermak je poznan kot prebrisan politik, kakršnih nl^vellko niti v Chieegu.^-^ proštHJ vol^
tvah je bil ponovno izvoljen za predsednika odbora okrajnih komisarjev in dve leti prej je bil kandidat za zveznega senatorja, a je bil poražen. Na glasu je kot sovražnik prohibicije, ki ob vsaki priliki agitira za odpravo osemnajstega admendmenta.
Delničarji vlečejo dlvldende Philadelphia, Pa. Delničarji velikih korporacfj ne občuti-jo dsprsaije, kajti prejeli bedo višje divšdende kot v prejšnjih letih, je dejal Edwand F. McGra-dy legialativni zastopnik Ameriške delavske federacije, v svojem govoru v Philadelphiji. I MoGrady je ;W«Hagal, da bi
viti rezervni fond za projekcijo mezd. kakor to dela za protelod-
jo divklind. Delavec je prrfv tako upravičen do ekonomske zaščite kot delničarji, ki prejemajo divi-dende v slabih in dobrih čeatti, je dejal MeGrady.
Zdravnik usmrtil svojega sina
New Yetfc — (FP) — Zveni sodnik William Bondy je te dni podal izjavo, da federalna sodišča ne morejo ovreči sklepov zveznega delavskega departmen* to, ki se tičejo deportacije tuje-rodcev. Izjavo je podal glede Guido Seria, italijanskega komunista, katerega nameravajo imigracijske oblasti posla«; v Italijo, kje^ £ čaka gotova smrt, ker je v Združenih državah vodil propagando proti Huasoiinijevi diktaturi. Sodnik Bondy je pozabil, da je on sam pred nekaj tedni urgiral di-striktnega pravdnika, naj rabi nekoliko več razuma pri preganjanju tujerodnih radikaloev.
Serio je bil aretiran pred nekaj meseei, ko je nastopil kot govornik na protifašističnem shodu. Takrat je prišlo na dan, da je prišel v Združene države nelegalno hi naaelniške oblasti so pričale z akcijo, da se ga départira. Seriovi prijatelji so poudarjali, da deportedja v I-talijo pomeni gotovo ekaekucijo in so apeHrali, naj se ga depor-tira v SovjeUko unijo. Delavski départment je apel zavrgel.
Ko je Mednarodna delavska obramba predložila slučaj sodniku BondjrJu, je ta kritisiral delavski départment in zveznega d ia triletnega pravdnfflca. Bondy pa je sedaj zvedel, da je Serio čJjmi komunistične stranke, ki agitira za nasilno strmoglav-ljenje ameriške vlade, zato nima nič proti temu, če se Serio po-Uje v Italijo.
Mednarodna delavska obramba bo predložila zadevo zveznemu vrhovnemu sodišči. Ce bo to odobrilo postopanje nižjega sodišča In tatigracijakih oblasti, bé a tem urtvarjen precedent za deportadjo vsakega tujerodnega Člana komunistične stranke.
Stranka mon Mtl zgrajena aa sili organiziranega delavstva ki
New York. — (FP) — John Dewey, profesor filozofije na Columbia univerzi in predaed-nik Lige za neodvisno politično akcijo, je naznanil, da bo nadaljeval z agitacijo za ustanovitev nove politične stranke v Ameriki, čeprav Je senator Norrie odklonil svojs sodelovanje, ko je bil povabljen. , i i 1*1!
Prav sa prav ni nlkdo pričakoval, da ae bo Norrie pridružil gibanju aedaj, ko ima pred seboj boj proti starogardnikem republikanske stranke, ki bi bili veseli, ako bi se ga mogli izne-biti na ta način. Norris namerava o«tati v republikami stranki, da bo lahko še nadalje razkrival korupcijo starogard-nikov. i
Razkroj v republikanski stranki 1. 1012 in vni ni prinesel užaljenega rezultata, ker se je gibanje naalanjalo na prominentia osebnosti, medtem ko mora biti nova stranka zgrajena na politični moči delavstva in farmarjev, je dejal Dewey. Ta aila je sedej šs neorganizirana in dokler se to ne spremeni, ne more biti govora o močni tretji itraakl.
Delavski Hat svari šapana Fitchburg, Mass. — Kakor v drugih mestih, tako se je tudi tukaj organiziral komitej za pobijanje brezposelnosti. Dosedaj ni storil še ničesar rszen proglasov na ljudstvo, naj bolj pridne kupuje, da ss tako spravi denar v tok. Glasilo Centralne delavske tinUe svetuje županu, naj njegov komitej podvza-me rasno akcijo, če je njegov namen v resnici, ds se pomaga braspoaslnig* ne ps raztresati banka v Javnosti
New York. — Oblačilne firme v New Yovtu obetajo mezdne redukcije, de teko znižajo stroške produkcije. Pravi jo. da so ogrsžsns vslsd konkursnee neunijeldh delavnic. Id plačujejo nizke mezde delavcem. Ca bodo tovarnarji skušali uresničiti svoje grožnje, je stavka v oblačilni industriji neizogibna.
Chicago. — Cikaška unija hišnikov je tUfcfflovila zdravniško oskrbo za svoje člane. Načrt u-ključuje zdravniško preiskavo in oskrbo po eeneh. ki Mo ara-jene v sorazmerju z zaslužkom posameznega člana unije.
RtOBXBtf
PROfVETA THE BN LIGHTEN MBIT	
GLASU* U LAStMWA SLOVSMSO MASODMB PODTOB-MB IBOMOVB	
	tr SHtoMl Bo-nt S**éxy
VvémIm t m «» M w m to* CMmw» la <*«m MHlM 9* 09.	X4nti— dri*** (Imm Cktagm) trn Kmk «M* m P* If. Il M m ètiri um: m $IM lâMfeW*. «ai* m Ht M la*»
WwWf* * •n4 HM (min Mama	Bt«i for tto Vmiué »rnm (MMfi cilm») POT rmr. ChiM» M4 OImm mM SOT mr, H,*0 tw MOT.
UM «clM*v A4»«rtMac n nUtmí	po Sie—,—Sah—SS « m vmSaia. km m ................»a «s mik« _ «i.
14* T-M Si MBMSI	■ m br Im ilS I VSOTI prosVETA Mk UvaSak A«, CU<a#a, BSaafa. ca or tsz pzcbbatbo rasas
(Mot. »»-m). » IM h • émtrmm
r«wrtu ja m**«»»*. 4« « »*» ■*
in vera
Glasovi iz naselbin
Zanisdve
Veliki ne miki učenjak Einstein, ki je zdaj v Ameriki in čigtr relstivnostns teorija ja naj revolucionarne ji*, odkar je Newton odkril zakon težnosti, je sicer po rodu Jud; toda judovsko vero Je zavrgel in pravtako ne da nič na kričansko vero. V njegovi izjavi glede religij«, ki je Izila v New York Timesu pod naslovom "Vera in veda", čeprav je Izjava zelo uljudna in mehka, je več brezverstva ali kri-voverstvs kot ga je kdaj izustil Jan H us, katerega Je katoliška cerkev sežgsls na grmadi leta 1416.
Einstein pravi med drugim: "Etično obnašanje človeka bolje bazira na simpatijah, izobrazbi in socialnem sorodstvu in ne potrebuje podpore od vere. Zares bi bilo žalostno od človeka, ako bi moral biti dober in pošten Iz strahu pred kaznijo po smrti."
Einstein tudi priznava dejstvo, ds med znanostjo in vero ni nobene skupnosti in ne more biti miru ali sprave. "Zgodovina naip pove — pravi Einstein — ds sts religije In ve-ds nssprsvljivs nssprotniks in razlogi za to so jssni. Kdorkoli js prepojen s čutom vzročnosti hi ss zsveds, ds zs vss kar ss zgodi, so naravni vzroki, ta ns mors sprejeti ideje o nekem bitju, ki posegs v dogodke in jih spremlnjs po svoji volji. Bog, ki plsčujs in ksznuje, je takemu človeku nemogoč, kajti on ve, da vsako dejanje človeka prihaja is njegove notranje In zunanje prtrebe in v očeh Boga bi mogel biti odgovoren za svoja dejanja prav toliko kot kak netiv predmet za svoja jrlbsnje."
Kajpada so se bri ogUsill predstavniki ver In udarili po Einsteinu. Glavni pobit njihovega ugovora Je, da je Einstein zašel na "napačno polje**; na svojem polju fizike in matematike lahko dela kar hoče, ampak metafizika ni njegovo polje. Ena in ista stara zofistika. Ako znanstvenik kritizira verski bunk, tedaj Je na "napačnem polju, o katerem nič ne ve in najbolje bo zanj, da se drfti samo svojega polja" — to se pravi: molči naj, če noče hvaliti! Drugače pa je, če znanstvenik malo pobrenka na verske strune 1 Tedaj pa ni na napačnem polju! Tedaj ve vse — In ves bunkarski tabor citira njegovo brenkanje kot vzor velike modrosti In znanosti!
Med kritiki Einsteinovegs »tališča je tudi reverend dr. Pulton J. Sheen s katoliške univerze v Washingtons Ta sejslec katoliške u-čenosti pravi, da veda nima "mučenikov" kakor jih Ima vera — kakor da Je mučeništvo vernikov kaj doseglo za človeštvo in »ploh kaj dokazalo. Duhovniški profesor Sheen je namreč rekel: "Ljudje so pripravljeni umreti za vero, ki je 'mleko človeške dobrotljivoeti', toda kdo na svetu je pripravljen dati «voje ti vi jen Je za 'mlečno cento' (Milky Way, po naše rimska cesta) T
Na ta point je Sheenu dobro odgovoril sodalUUčni pisec Heywood Broun v 'The Telegramu". Temeljit« je Broun raicefral ar-gumante katoliškega filosofa, ko mu je dokazal s konkretnimi slučaji in zgledi is medicine, astronomije, antropologije in drugih vej znanosti, da je v«ak dober znanstvenik pripravljen iti povNod kamorkoli gre katoliški minijonar — in tudi ti v I jen je je pripravljen dati ta svoja odkritja ali iznajdbe.
Broun j« povedal Sheenu, da življenje pnih znanstvenikov: Bruns. Galileja, Kopernika in drugih je lep dokaz, kako je "mleko človeške dobrotljlvosti" delalo mučenikr is teh moš. Kdo naj našteje vse ljudi, ki m> umrli za isobrszbo in nspredek človeštva? Koliko učenjakov si je nakopalo smrt pri rasnih rasi-ska van jih! Na primer s Roentgeiunlmi žarki, radijem in raznimi strupi. In niso odnehali; raje so umrli, kakor da bi bili prenehali z de-lom, ki Jim je kvarilo zdravje in uničevalo te-k>. Samo ta vero ljudje umirajo z navdušenjem! In če bi navrrdek človeštva imel kaj od tega! Koliko letalcev «e je že ubilo, ampak člo-veštvo Jim bo hvakšno, ker »o {»omagali raz-viti promet v zraku.
Aheenov napad na Einsteina je iuval le smrfi In pomilovanje pri vwh resnih ljudeh Njegova katoliška "znanost" «e rasbline kakor »egla na solncu, kadar treščijo ob njo fakti trdi Is nepobitni, ki Jih odkriva In zbira pozitivna veda dan la dnevom Vsak reaen znan-M veni k. Rinstein ali kdorkoli, mora zavreči rtameške in srednjeveške zablode, če hoče
Sodišče in ljudsko mnenje
Collfcmood, O. — V "Enakopravnosti" 10. decembra in v "Prosveti" 16. decembra nam od-govsrJa in pojssnuje rasna vprašanja glede spora pri pevskem zboru "Zarja" Frank Plut.
Nimam najmaitfšs mrtnje aH osstapsti do Frank Pluta. Kadar bo on pel, se mu bom odkril, kot prisnsnje dobremu pev cu. Kadar pa hoče nekaj dokaza-ti, kar ni, potem zopet moj klobuk na glavo,
fteve bo kdo rekel, kaj tebe to briga, saj ti nisi član *ors. Bas ns. Olsn ps sem strsHks, katera Js "Zarjo" ustanovila. In dott-nost članov strsnke js, dati soc. klubu It. 27 moralno pomoč.
Ker ae nam dokazuje, da je bila "Zarja" samostojno društvo, inkorporirano v dišavi Ohio, potem nam naj bo tudi jaano, zakaj > bila "Zarja" inkorporirs-
Ko je "Zarja" prvič nastopila (menda 1921) po inkorporsciji, sem bil na koncertu v Birkovi dvorani. Frank Mak je bil takrat predsednik. IVed koncertom nem Je pojssnil, ds js po dolgem času klubov {Jtvski atoor "Zarja" zopet nastopil in bil in-korporiran. Slednje se je zgodilo radi tega, ker je bilo takrat ns dnevnem redu Pahnerjevo preganjanje radikalcev-sociaJistov,
merici in zsksj «e Je tisti veliki moi zanimal za Afrikance namesto belopoltne genttemane — kakor Je Andy.—F, Barbič.
Od
Henaiaie, Pa,—Zadnjič poročal, da sem moral zapustit! naselbino Herminia radi bolgzni, sedaj pa to poročilo zopet pišem v nji Bazlika je le ta^ da sem danes bolj zdrav. Po okrevanju eem obiskal bečlandci klub, kamor prihaja Proeveta vsak dan. Na moja trksnje pride odpirst gospodar kluba in naročnik Pro-svete. Ko mu pojasnim namen mojega prihoda, ss je napravil nekoliko kislo in odgovoril, da mu naročnina še ni potekla. Ko sem mu povedsl, da sem ves denar zs doktorjs potrošil in ne morem potovsti dalje, je naredil prijazen obras in mi naročnino obnovil.	— Nato mi je pričel razkazovati bečlsrski "grad." Vse čisto in v najlepšem redu, tako da bi najboljši človek lahko stsnovsl v njem. Zsčel Je tešiti, ds Jtm ften-skegs spols manjka, pa sem mu Jaz pojasnil, da tudi pri ženskah ni vse v redu v tej Hooverjevi prosperiteti. V neki naaelbini sta dve ženski zapodili svoja soproga, češ, da prineseta premalo "pede". Moda sta potem po-sUla zadovoljna bečlarta. In če kakor komunistov. Člani kluba ^ tudi jaz tako srečen, da do-št. 27 so mislili, da kot aocislisti brC0f Be jIm bom pridružil ne bodo mogU dobKl dovoljenja Gotov sem, ako pride do od oblasti za prirst^ koncertov ^ ^ Mg bodo bečlarice kma-in plesov kot Locsl of Socialist Ju ZftV0hale.
Party. Zato so ¿bor inkoiporira-11. In kot so ml povedali pri klubu, so ns čarterju sami člani soc. khfta št 27. To je dokas, kdo je kdo.
Tukaj se ni ozirati toliko na isrek sodišča, kot na mišljenje ljudetvs, ki bo podalo odločilni pravorefc. Sodišče vam lahko stokrat prizna vašo pravo, ali kone-čni sodnik bo ljudstvo. In to ps šs sodi, ksr mislim, da tudi že VSitS.
Ce so Mli pri soc. Mdbu št. 27 "lenuhi" in so samo pobirali vsš denar (seve jas tsga ns verjamem) in če je bilo res toliko napak, zskaj ste ss Jim pridrušili? In ko sts se jim pridružUi ter ste opazili toliko nerodnosti in adrsi-bsrij, Čemu ste ostali tam toliko
V 291. št Prosvete sem videl dopia iz Farrell-fiharona, v kate. rem je Jakob Yert hvalil naselbino in Slovenski dom. Priznati moram, da je pisal resnico, da je Dom ponos naselbini. Le pozabil je omeniti koliko sodov so ga naprošali potem, ko je poglavar suše izjavil, da vlito ni v konfliktu s suhaško postavo. Saj js o tem poročala tudi Proeveta. Glede delavskih razmer naj rečem to, da so povsod take kot so v Farrellu ali v Sharonu, večinoma delajo po dva ali tri dni na teden. Videl sem tudi plačilne nakssnioe, s katerih je bilo razvidno, da zaslužijo na dva tedna od $12 do $24, če pa ima še umazan premog, dobi še od dveh do deset dni počitnic. V Westmorelssd
moglo biti narobe tudi pri vas, den* * 16 ^^iuunšek fantje In dekleta. Ne vem kako|	Anion /,.oanae*
bi vzelo človeku 6 ali 8 let prej,
ko bi sposnal, da ae mu godi ta ko velika krivica pri tako malem drušitrvu ,..
Kskflno nalogo sts ps dsli vašemu zastopniku za konferenco SND? V zapisniku stoji, da zastopa ali podpira stari sistem poslovanja. Kaj pa Je "stari sistem" in koliko js star? Kdo naj ve, kaj Je "atari". Pa če bi vedel zastopnik, da Je novi sistem boljši, zakaj bi pa ns smel zsstops ti novega? To se dela pač povsod na vseh konvencijsh. To še ni vzrok zs raSkol, prijatelji
Tudi tukaj v CoWnwoodu smo	. r, BiM . vl_
imeli korporacljo. Namreč "Zve- mitlij,^de ?°'arJe^ namre* Jj
A. Gard en:
OPAZOVANJA
Kot granate na fronti pokajo banke širom dežele. Nad en tisoč se jih je razletelo v letu 1930. Natančno število sicer še ni znano, vendar se bo sukalo okrog dvanajst sto. To je skoraj sto procentov več kot je povprečno letno število zadnjih devet let. Vsota hranilnih vlog znaša v teh bankrotih okrog ene in en četrt milijarde dolarjev. Od te vsote bo "zmrznilo" najmanj okrog pol
za kulturnih društev" je bila od-aek direHctorija Slovenskega delavskega doma, ki je bila inkor-porirana kot "Zarja" radi tega, da se je lahko dobivalo dovoljenje za priredbe in plese. — K tej zv ezi so prihajali val prostovoljni darovi za Dom. Bnkrit je bilo v blagajni nad $4000. Ce bi se ozirali na legalnost in sodišče tieti. ki smo bili pri zvezi, bi tudi lahko rskli: aamoatojni amo.
ga tel j i se bodo pod noeom obrisali sanje in delničarji "zmrznjenih" bank pa za vloženi kapital, ki tudi znaša najbrž okrog pol milijarde.
S stališča vlagateljev ni važno, koliko znaša izguba delničarjev zaprtih bank. V nekaterih «lučajih, kjer je banka ta-korekoč družinska afera, last msjhnega krožka, bo izguba pač denar je naš. Dirdotorij bi se bil te*j« kot Um, kjer so delnice v lahko šel pošvlšgati in nikoli bi rokah večjega števila delničar-
jev. Vendar med njimi ne bo veliko lačnih radi izgube vloženega kapitala, od katerega so v proapemih letih vlekli dividende in naredili premoŽenje.
ne dobil potom sodišča tinte vao-te, ki je prišla v blagajno ZKD.
Vprašanje pa je: Kako bi «odi-lo ljudstvo, "Enakopravnost** in drugi časofikii. Gotovo bi nas prištevali tatovom narodove lastnine. In vendar pravorek sodišča Druga povest pa Je s vlaga tebi bil na naši strani. Upam. da Ijl. ki so v mnogih slučajih iz-me razumete.	I f ubiti večji del svojih prihran-
NVkateri me vprašujejo, če1 kov radi tega. ker so "shranili bom odgovoril na dopis Andrej denar—«a dali bankirjem proti Kritmančiča. Odgovor: Ne, ee ne S ali 4% obrestim. Po skrahirn-iaplača in ga ne maram mučiti, nju marsikdo preklinja banke in ker potero ae mors truditi cel me- bankirje. Koliko Je do tegs lisec. prej ko ml ds odgovor. Saj pravičen—preklinjati posames-so bili vsaki drugače spisani, nlke— je seveda drugo vpraša-ToreJ mu jih drugi pišejo. In če- nje. Koristi to nikomur ne in tudi mu bi mučil človeka? Ker pa je bančni sistem se radi tega ne bo nekaj pUal o culukafrih ali za reformiral, o čemur poansje. Va-morcih. bi gs prosil, ko bo pisal deti Js treba, da bankir nI v bit. m«*e<ni dopia. da pojasni, kdo Js, niša radi zdravja—kot ai nobsn rešil črnce telesne snAnosti v A-blznisman. Je v bizni-u radi
profits, čimveč profits, tembolji je biznis—za bankirje seveda. Vlofeni denar mora bankir posojati proti višjim obrestim kot jih pa on plačuje od vlog, ker drugsče bi moral zapreti vrata prvi dan.
Kot drugi vir njegovega dobička Je, ds z vloženim denarjem špekulira, namreč ga investira v špekulativne projekte, od» katerih pričakuje velikih profHov. Zs vlagatelje to sicer ni dobro, ker lahko izgubo svoj denar, ravno tako tudi ne za delničarje v slučaju, da izgube igro. Ako se Jim špekulacija obnese, pomeni 16 pa velike dividende. In v zadnjih letih so bankirji tudi delali velika dividende—od 26 do 100% in tudi več. Med zadnjimi so bile tudi bsnke, ki so sedaj v konkurzu. In ker so delničarji v slučaju bankrota Obvezani v večini držav ls za toliko, kolikor so vlešiH v podjetje, ob konkurzu lahko vzklik-nejoi Igre je konec, sem ob toliko in toliko tisoč, ki so mi pri nesli toliko in toliko premoženja. Ako Je bankir obogatel v "gamu" in je povrhu še brezvesten, se lahko še zasmsjs na račun vlagateljev. Podoben slučaj mi Je znan.
Radi špekulativne mgnije te dežele je ameriško bankirstvo v mnogih slučajih navadno rake-tirstvo. Zavarovano je seveda z legalizmom, s postavami, ki v svojih mejah dovoljujejo navadne špekulacije s tujim denarjem. ^Vendar so bankirji med najglasnejšimi meščanskimi elementi, ki kričijo in vodijo boj proti ra-ketirjem Caponijeve vrste. Vsaj v Chicagu kričijo kot jesiharji. Ako pa človek primerja brezvestne špekulacije bankirjev in navadne raketirje, ki izsiljujejo denar od biznismenov v svrho "protekcije," Je med prvimi in drugimi Jako malo etične razlike, ako sploh kaj.
frW *<
Profesijonalni raketir deluje izven zakona, bankirske špekulacije, ki ao v mnogih slučajih gola goljufija, n. pr. floridski 'fcoom" pred šestimi leti (po-dobiiih manjših zemljiščnih 'boo-mov* je bilo brez števila širom dežele posebno v zadnjem desetletju*, te špekulacije so pa zakonite. In ker kapitalistična zakonodaja ne bazira na etičnih principih, s? bizniške špekulsci-je kajpak dovoljsns, zskonite. Ropaj postavno in proglašen boš f "eminentnim," "vplivnim" državljanom. Ako pa izsiliš denar od drugih v svrho "protekcije" ali drugačno, si raketir (vendar pa imaš na svoji strani zaslombo korumpirane oblasti, ker imaš denar za podkupovanje). Ako pa primerjaš rakstir-skega "konzumenta" z vlagateljem skrshirsne bsnke, vidiš, ds je «lednjl prišel na "legalen" način Ob prihranke, dočim si je prvi zgradil premoženje in postal "vpliven" meščan.
Seveda je mnogo bank zaprlo vrata zgolj radi slabih gospodarskih razmer v deželi. Te vr ste kraftii so večinoma v farmar-skih mestih. V Industrijskih mestih spada pa večina bančnih konkurzov v prej omenjeno grupo, radi špekulacije (raketir-stva). "Zmrznjeno premoženje" je oflcielna fraza za te krahe. Pomeni, da je bila banka vložila večjo vsoto v špekulativne bon-de ali zemljišča, ker je pričakovala velikih obresti ali dividend. Kriza pa Je izbila dno špekula-tivnim projektom in podjetjam. In ker ni hranilnih vkig, oziroma se vloge v banki snižavajo, je rezultat zaprtje vrat. Navali na banke se navadno le takrat zgode, ko ee med ožjimi prijatelji bankirjev ali odgovornih u-službencev izve slabo stanje banka. Novica ss hitro raznese in vlagatelji, ki imajo ožja stike z odgovornimi bančnimi funkci-jonarji, so voditelji nsvsls.
TOREK, 30. DECEMBRA
v JJ - - J________i .. —^
vioe vlagateljev. Koliko pravic imajo vlagatelji, pokazuje sleherni bankrot ... od svoje vloge dobiš kolikor ostane. In korumpirane oblasti, ki prevzamejo upravo konkurza, pa skrbe, da ostane čimmanj vlagateljem. Pri njih je glavno vprašanja, koliko se lahko odAele na račun vlagateljev politični služboiaka-telji In politične klike korumpi-ršnih starih strsnk.
e
Izhod iz te s^uscije je enostaven: podržavljanje bank. Dokler vMa ne prevzame te najvažnejše industrije in jo upravlja v dobrobit dežele, kar pomeni v dobrobit industrije in vlagateljev, toliko čaaa bo sleherno leto tisoče in tisoče vlagateljev izgubilo svoje krvavo prislužene novce, in toliko časa bodo b#n-kirji diktirali industrijskim podjetjam ter deželi, in toliko čass bomo imeli periodične gospodarske krize. Glede hranilnih vlog bi morala vlada razviti poštni hranilni sistem, ki bi lahko plačevd nekoliko višjo obresti od vlog kot sedaj. Ako bi vlada imela hranilni monopol, bi nlkdo ne izgubil cente, odpravljen bi bil s tem tudi vefflttdel korupcije v vladi. Gleda Industrija in trgovine naj bi zakla4ni#ki
ali pa nov bančni departrnept vodil vse finančne posle, posojeval denar v avrho «produkcije <lo-brin in razpečevanja ter za razvoj novih industrij. S tem bi bila kapitalizmu odsekana glava, čemur se bodo kapitalisti naravno z vsemi štirimi upirali Moralo pa bo priti do tega in čimprej pride, toliko bolje za ljudstvo in deželo.
M li siromaštvo »ali* jaaskaga Ijafchra
Pariški liat o naraščanju gospodarske in socialne krize v Ita lftjft. — NaJopasnšjfH dnevi za fašistični režim.
V današnji drušbi je bankirstvo srce industrijekih in trgovskih aktivnosti. Brez bančnih akomodadj ne more ekaieti-ratl ndbeno podjetje. Vendar ne obstajajo banke v prvi vrsti, ds shišijo finančnim potrebam industrije in trgovine, msrveč ds nsprsvijo Isatnlki čimveč prelita. Ns sakon in ne bankirji se ne zanimajo za to primarno funkcijo bank la še manj sa pra-
Pariz, 11. dec.—iM. "L'home Libre" objavlja pod naslovom "Težko stanje v Italiji" daljši članek, v katerem naglaša med drugim -,
"V Italiji postaja položaj od dne do dne boU kritičen. Službeni komunikeji in demantiji ne morejo prikriti resnice. Narod je isčrpan in ga prav nič vač ne ogrevajo navduševalni govori Mussolini hodi po potih, ki vodijo v prepsd. Vendar pa ga notranja kriza fašizma sili, da kaže velesilam dober obraz, ker se zaveda, da morejo edino velesile rešiti Italijo pred gospodarskim polomom. Mussoliniju je ntijno potreben densr, vsi njegovi poskusi, nsjeti inozemsko posojilo, pa so se izjalovili. Ponesrečila se je zlasti tudi pot bivšegs finančnega ministra Volpija New York, kjer je dobil tak odgovor, da so izginili zadnji upi na ameriško posojilo. Ameriks je doslsj žrtvovala tažke milijone za italijansko gospodarstvo, toda dogodki zadnje dobe v Italiji silijo ameriške finančnike opreznosti.	t
Ker Mussoliniju ni mogoče najti kreditov, se je odločil za znižanje državnih izdatkov, fena-no je, kako je to doeegel. Vsa jsvnost je začudeno sprejels njegov odlok o brutalnem znižanju ijradntfkih plač in deHvskih mezd. Sedaj se bori Mussolini proti draginji z nerazumnimi u krepi, ki so v nssprotju z osnov nimi gospodarskimi zakoni.
Dobri opazovalci so vse to, kar se sedaj dogaja v Italiji, že davno napovedal). Fašistični režim bo utonil v svoji lsstni krizi in v krizi, v katero Je privodel država Fsšistični tisk nfcrsvno vsem tem molči, tods ljudje, prihajajo iz Italije, pripovedu jejo grozne stvari o bedi in romaštvu širokih maa. Brezposelnost rapidno narašča in zavzema naravnost obupan obeeg Vedno bolj ss množe demonstracije lačnih in bednih. Pred par dnevi Je ogromna povorka žensk demonstrirala po rimskih ul cah in zahtevala kruha. Policija jih je rasgnala s brutalno sila Nova politična policija Js pridno ns delu in srstacije ss mnoše od dne do dne. Vss to ns more trajati vač dolgo. Ce Mossoii-si v kratkem ne bo mM izhods li te vedno hujše krize, potem Js to sngetek njo novega konca.**
0bžarjetye bezgavk z radijem
Pred kratidm je zboroval v Liegeu (v Belgiji) peti mednarodni kongres za fiziote-rapijo (t. j. zdravljenja, z vnanjimi sredstvi) Zbrali so se zastopniki akoro vseh univerz, da bi sa pomenili o izkušnjah in nazorih o bolezni človeštva in njih zdravljenju, posebno pa o perečem vprašanju revmatičnih bolečin in sklep-nega revmatizma. Mnogo zdravnikov je prepričanih o zvezi teh bolezni s kakim vnetljivim ' procesom v telesu, posebno z vnetjem bezgavk (mandelnov). Zdravljenje zgnojenih bezgavk, ki so zaradi svojih strupenih snovi za telo sil! no nevarne, pa je še vodno sporno. Stalno pomaga, kakor se je doslej izkazalo, le kirurgija odstranitev bezgavk; vendar pa prine«e ta ukrep zopet mnogo slabih posledic. Kakor uči veda o živi j enakih pojavih, se ne more več ali manj noben organ iz našega telesa odstraniti brez škode za organizem. Posebno vsžno je to bsš za zadnjo zaporo nostaega in vratnega prostora, kjer opravljajo baff bezgavke za dihalne organe silno važen posel.
Dr. Maks Heiner, zdravnik v St. Joahim-stalu, je na tem kongresu izvajal, da se mu je posrečilo po dolgoletnih rszisksvanjih stalno ozdrsviti take vedno gnoječe se bezgavke z ra-dijevimi obžarjanji. Pri tem so ostale bezgavke popolnoma nepoškodovane. Dr. Heiner uporabili pri tem zdravljenju neke pred leti po kemiku dr. Alojziju Fischerju odkrite radijeve podnte iz zlitnine radija in platine. Badiumpointi so tanke palčice ali igle iz radijeve platine, ki se vbodejo prav v leglo bolezni in se puste tamkaj po več ur. Pri tej zlitini radija in platine pridejo z razliko med do-sedaj navadnim uporabljanjem radija nele gs-ma-žarki temveč tudi beta in večinoma tudi alfa-žarki do učinka. Poleg tega moremo te poljubno fine igle spraviti neposredno do legla bolezni aH Pa celo v njega/ 2e prej so poskušali z uspehom gnoječe se bezgavke zdraviti z radijem. To pa se je moglo doelej vršiti le od zunaj, torej s popolnoma drugačnim učinkom ob- ■ sojevanja, pri tem, ko ae vrši tukaj obžarjanje iz neposredne bližine.
Dr. Heiner je pokazal na velikem številu zapiskov o poteku bolezni, da je njegov način zdravljenja le v razmeroma kratki dobi — dvs do trikrat po eno do dve uri — in brez vsakega bolečega ali razdirajočega procesa ozdravil vnetje bezgavk in odstranil s tem vsako nadalj-no nevarnost kake škode za telo. To zdravljenje je bilo V času, ko je opazoval svoje bolnike po dveh letih le v^dno trajno in so bili bolniki obvarovani pred ponovnim vnetjem in vsemi zlimi poslediesmi.

O Atlantidi
- ■ • i
O potopljenem kulturnem svetu smo že pisali v našem listu. Poročila in domneve posameznih rkiilkovalcev si silno nasprotujejo. V najnovejšem času je nemški učenjak dr. Her-mstm zopet objavil nekaj zanimivih podatkov o svojih raziskovanjih. Dr. Hermann na duho-vft način obravnava napake in dosedanja nesoglasja, ki v glavnem obstoje v tem, da se je doslej iskala Atlantida vešinoma onstran Gibrsl-tarske morske ožine. Po lastnih raziskovanjih je, kakor pravi, prišel do zaključka, da je morala ležati Atlantida le nekje ob obalah Sredozemskega morja, nasproti Apeninskega polotoke, tedaj nskje med Egiptom in Alžirom. Glavno mesto je ležalo ob takratni reki Triton, ki se Je illivala v "Atlantako morje". To morje ze je moralo razprostirati tam, kjer leži danes šotskO jezero el Djerid. Dr. Hermann o-roenja tudi naprave za namakanje, o katerih je poročal že danski raziskovalec Bogholm. Ako je najnovejše Hermannovo naziranje pravilno, bo pokazala bodočnost.
«a
Baker v človeškem telesu
Baker igra v človoškem telesu zelo vsžno vlogo. Hans Kleinmann in J. Klinke sta ugotovila, da vsebuje človeški orgsnizem precejšnje množine, te koviae. V srcu sts nsšla 2.19 ntg, v mišicah 1.80 mg, v krvi 1.40 do 1.71 in v jetrih povprečno 2.6 miligrsms organskega bakra na vsak kg suhe substance. Proučevsla sta tudi odnošaje med množino bakra, ki j« v telesu in bolezenskimi pojavi. Pri vseh boleznin na Jetrih je bila množina bakra nenavadno velika (do 188 mg), pri eni sami bolezni je bila množina bakra normalna. Najbolj zanimivo pa je, da imajo otroci, ki še niso stari preko dni, U krat več bakra v Jetrih, kakor odrssn ljudje. Toda še od starosti 18 tednov do l as mnatina b§kra smanjša do normalne mert. U tega se lahko sklepa, da Je organski baker posebno potreben človeškemu organizmu v najmlajši dobi, neposredno po rojstvu.
žabe
Med l>udstvom je zelo rssšlrjeno mnenje, da zelene žabice, ki se v jeseni zarijejo v črnijo, ne zmrznejo, čeprav pade temperatura nih zemeljskih plasti globoko pod ničlo >»J novejša opazovanja H. Weigmana pa so rezala, da te živali ne prenesejo večjegs mrszs
0	do 5 stopinj. Clm se ozemlje toliko prcw» žabice brešpogojno poginejo In jih s še u skrbnim ogrevanjem ni mogoča obuditi j* manj pa Js mogoče, da M ss ohrsnile pn
1	jen ju žabe v vodi. ki popolnoma zmrzne, v tem primeru so namreč živalic« podvržen likšnemu vodnemu pritisku, da morajo poginiti, še preden vods popolnoms zamrzne.

»O. DECEMBRA.
fflOBYITX
Vestí iz Jugoslavije
(Por^.TaUki Ura ProsveU ▼ Jnf ..Mariji.)
stvu. T» "kmet is Bosne" je ves retirali, a j« «prva tajil vse, do-
ZABTONJSKE V02JNJE PRI , NAS
Narodne manifestacije in brez-p lačna vožnja. Knetski zbor v Zagrebu. Hrvatski emigranti in dunajske Ijubavnice. — Banketi _
Ljubljana, 9. dec. 1930. Menda ni bil pri nas narod res nikdar tako srečen kakor je zdaj. Toda le z ene strani: namreč kar se tiče vodenj po driavi. Nikdar poprej se narod ni vozil tako lahko in poceni po driavi kakor se vozi vdaj. Stvar je namreč ta-ka-le: Zadnji dve leti imamo po raznih krajih in mestih zelo pogoste razne tako zvane nacionalna manifestacije. Za te manifestacije dovoli država vedno zelo znižano ali pa kar celo brezplačno vožnjo. Razumljivo je, da je zato odziv za take manifestacije vedno zelo velik in da so takrat vlaki polni raznih ljudi, ki se poslužujejo te znižane voinje. Vlaki so poftll rodoljubnih ljudi, ki so pripravljeni, da se posluži-jo znižane ali brezplačne voinje. * Bil je letoa v Beogradu sokol-ski zlet. Voftnja sila znižana ali pa v krojih menda kar zastonj. Vlaki so bil! seveda polni in Beograd je bil takrat zelo obiskan. Polno je bilo domačinov iz vse države in beograjski reetavra-terji in hotelijerji so prejeli pač toliko denarja, kolikor ga je država darovala z znižano vožnjo.
Potem ie proslava sprejema novih polkovnih zastav. Navdušeno so se ljudje posluževali znižane voinje. Rezervni oficirji v krojih zastonj — in so se peljali v Beograd, tam so jih pa celo odlikovali, kar nepričakovano in z znižano vožnjo. Da.
Potem je prišlo narodno slavje tu, pa narodno slavje tam, znižana vožnja tu, znižana vožnja tam — polno je povsod na taikib slavjih manlfestantov. In so navdušeni zelo. Posebno glede znižane vožnje.
Zadnjo nedeljo pa je( bil organiziran nekak "kmeitaki' zbor" v Zagrebu. Vožnja tja — zastonj. In so se peljali mnofcl. Nedelja je bila, v pondeljek je bil praznik Brezmadežne Device Marije — in kdo bi ne bil tako brez madeža, da ne bi M za dva dni v Zagreb, ki ima pri nas sloves malega Parfea. Vlaki so bili polni, posebni vlaki prav tako in vsi vlaki iz Zagreba v Slovenijo so bili Še v ponedeljek zvečer polni. Študentje iz LJubljane — joj koliko jih je šlo na kmetski zbor v Zagreb. Po Ljubljani so deHll med ljudi papirje, na katerih je bilo zapisano, da imaš kot udeleženec kmetakega ribora zastonj vožnjo, dva dinarja plačaš samo za neko takso za tja in nazaj pa je v redu. In Zagreb! Študentje so kupovali brezplačne vozovnice ter šli v Zagreb. Tudi mnogo a-kademikov.
Zagreb ima namreč bare in kabarete, Ljubljena tega nima. Le na Poljanski cesti je tako zvani Tinca-bar, pa ni tamkaj ne godbe na plesalk, klavir stoji v kotu, pa igraj na njem, če znaš. Toda 2agreb! Hm. bari in zabavi 4ča eploh. Se deklet dobiš, kolikor jih hočeš.
In so šli akademiki na kmet nki ¿bor. Da, toliko, kolikor se dandanašnji vozijo ljudje sem-terja, ae menda še nikoM niso
Kako Je bilo s tem kmetakim shodom? Ljudi je bilo zelo veli ko, pravijo, z vseh strsni so prišli. Potem so imeli javno Aoro-vanje, ki ga je vodil bivši radiče-vec /Kovačevič. Ta je kmalu po nastopu sedanjega režima izj»o
veda! svoje Jugoslovaastvo Ur - ^___^	■
vodil pokJonitveno deputacijo v tu „ je prodaje! * Wn. dasi Beograd Prav tako ob vsaki pri- so bile vredne najmanj ^^n. liki nastopi ter govori v imenu
Din Miklavže vskih daril. Policija je izsledila tega želesničarja, ki se pravično piše Luka Dovgan.
Mož je namreč tudi kar sam prodajal zlatnino po Zagrebu ter obdaroval mnoge natakarice z verižicami in obeski. Dovgana so a-
stopnik neke čaiko-angleške finančne skupine, ki bo financirala in postavila to centralo, ki naj bi imela silo 11,000 HP in bi stala krog lft milijonov dinarjev. Centrala hi se zgradila po načr-
svoj govor prepojil z osebnim blatenjem hrvatskih emigrantov, blatil Krnjeviča in Paveliča, Košuftiča in Radičevega sina. Sttjepana Radiča, ki je pač mrtev in se zato ne ve, kako M on danes presojal položaj, je povzdigoval v oblake (Radič pri ljudeh še mnogo velja), toda sina Stje-pana Radiča zmerja s stavki, kakor: on pa pe zdaj vlači po Parizu ter popiva za denar, ki ao ga Ukradli hrvatskim kmetom, vlači se po pariških beznicah ter piše strupene članke proti Jugoslaviji. Košutič ima v Avstriji na Dunaju tri stanovanja ter šest priležnic, v Italiji sprejemajo naše emigrante z veliko častjo ter se vozijo sem ter tja v salonskih vozovih, se kuibajo in zapravljajo denar. Kdo jim daje denar? Sovražniki naše domovine! Itd. Tako je govoril. In po tem osebnem blatenju, ki se gabi človeku, je predsednik ¿bora Kovačevič zaključil zbor. Toda poprej je storil še nekaj. Hrvatje namreč zelo radi prisegajo. Njim je to figa. Priseči — največja malenkost. In je Kovačevi^ glasno govoril prisego domovini, drugi pa naj ponavljajo za njim. Koliko jiib je tako ponavljalo prisego, žafl ne vemo.
Potem se je vršilo za nekatere — seveda — kot običajno ob takih prilikah — svečan banket. Do treh so jedli. Toda vmes so seveda imeli tudi govore. A seveda!...
In nihče ni vprašal, odkod pa ta denar za banket, odkod denar za kritje prevoznih stroškov za ljudi, ki so brezplačno hiteli v Zagreb? .. .*
Dandanašnji voziti se po Jugoslaviji, res ni teftko. Treba je samo počakati prilike, pa se pe lješ zastonj na kako manifestacijo.	Ji
Ameriški izletniki, naši rojaki pa, ki po dolgih letih odsotnosti in garanju v tujini pridejo obiskat domovino, pa niti v skupinah ne dosežejo dokaj znižanje vožnje. Da, da._ /
TATOVI ZAGREBŠKIH DRA GOCENOST! PRUETI
Zlatnino in bisere sta " dva železničarja
V sredo so odkrili na ljubljanskem kolodvoru veliko tatvino. Zastopnik zagrebške juvelirske tvrdke "Plretiosa" g. Schwawu je bilo iz dveh kovčegov ukradenih za več sto tisoč dinarjev zlatnine in srsbrnine, draguljev in dragocenosti. Potnik je dospel iz Zagreba ter je v Ljubljani oddal kovčege v shrambo v kolodvorsko garderobo. Ko je drugega dne kovčega dvignil, Je opazil, da je bilo vlomljeno vsntje ter da so mu tatovi vse najdražje stvari odnesli. Škode je b|lo za 800,000 Din. Ker je potnik, preden je dospel v Ljubljano, potoval tudi v Vojvodino» je sumil, da sta mu bila kovčega oropana bodisi med Somborom hi Zagrebom ali med Zagrebom in LJd>Uaao. Ko je potnik prijavil tatvino, so misli-11 iz prva, da je mogoče vlom fln-giran, ker je bil Sdmarz, ki je tudi solastnik firme, visoko zavarovan. Vendar je policija u-vedla preiskavo ter se držala tega, da ao vlom kvečjemu izvršili železničarji na progi Sombor Ljubljana. _
Dan kesnsje je kuhar vagon-rasta v racije Miško Segota proda-j al na Jesenicah prav poceni zlate verižice. Ko so ga aretirali, Je trdil, da je dobil zlatnino od neke ienske v Zagrebu, kasneje pa le povedal, da mu jih je prodal neki šeUf/.ntfar iz LJubljane. Veri
hrvatakega naroda. Da bi na kakih shodih nastopili pravi radiji, n. pr. Maček, tega ne doživijo nobeni zbori, tudi kmetski ne.
No — in Kovačevič je govoril. Govoril je o 4. Januarju in o tem, kako vse drugače je »1"J kot je bila poprej. Koliko boljše je U kmeta in da je zdaj na vladi pri «taa demokracija. Udrihal je kar,
kler ni priznal, da je vlomil v kovčega skupno s Pfeiferjem, železniškim manipulantom. Ko so aretirali še Pfekferja, so našli pri njem 28 zlatih moških verižic, 15 ženskih zlatih verižic, bri-ljantnih prstanov itd. Pfeifer je seveda priznal, da ao verižice iz kovčegov, ki je vanje udri v prtljažnem vagonu.
Ko ao detektivi odšli še v vaa Horvate, kakih 30 km od Zagreba, kjer je Dovgan stanoval z nekim dekletom, so našli v senu tudi za kalke pol kile zlatnine.
Tako je doslej policija zaplenila dragocenosti as krog 160,-000, dočim manjka še precej zlatnine. Pfeifer je kjavil, da je precej zlatnine vrgel v Savo. V Savi pa niso našli ničesar.
Kje sta vdrla v kovčege? Vanje ata vlomila Dovgan in Pfeifer že pred Zagrebom, na poti od Sombora do Zagreba. V Somboru že je dejsl Pfeifer, ki ae je voail prtljažnem vagonu, Dovganu: 'Ti, tule notri je pa zlato." Med vožnjo pa je sprevodnik Dovgan pustil potniške vagone ter šel k Pfeifer ju v prtljažni vagon, kjer ata odprla kuvčage s vitrihom ter kake štiri ure preiskovala zlatnine in izbirale. Potem sta kovčege spet zaprla ter pritrdila eno ključavnico oelo kar z vžigalico. Ko je potnik Schwarz v Zagrebu pregledal kovčega, ju je našel v redu. Potehtal pa ju ni. Potem se je odpeljal dalje v Ljubljano in šele tu je odkril da je okriden.
O Pfeiferju ter Dovganu aarol-jo zdaj, da sta že pogoato vlomi la v tuje kovčege ter krsdla vred nositi. Pri Dovganu so našli več blaga, ki iavira najbrž od vlomov.
SVARILNO PISMO IZ AMERIKE	HIP
| Neki ljubljanski dnevnik pri občuje to-le pismo, ki ga je nekdo v Slovenskih goricah prejel od svojega brata v Ameriki:
Draga sestra! Cas je, da se zopet oglasim In TI olajšam Tvoje skrbi za me. V vseh 28 letih mojega bivanja tukaj v Ameriki nisem videl slabših časov. Vse je šlo k vragu. Dela nI, denarja nI, pa dače in druge stvari nas akr-be. Baš zdaj, ko se je pričela zi ma, so naše tovarne prenehale delati in tisoči ne vedo, kjs bodo dobili kos kruha. Vi tam v Evropi ne berete mogoče o naših raz merah. Zadnje čase je vse poče lo iti rakovo pot. Bogatini nas ia-sssavajo do mozga. Bati se je najhujšega. Ni je drftave na svetu, kjer bi bilo toliko zločinov, ko pri nas. Posebno velika mesta, kakor Chicago, Detroit Itd. so prava gnezda radtojnikov. Ban ke niso več varne. Ob belem dne vu jih zločinci oplenijo, O zločin clh in roparjih nsvadno ni du ha ne sluha. Vjamejo komaj vsa kega dvajsetega zločinca.
Blažena Amerika Je bila, a ni Je več. Ne raaumela bi me, ako bi Ti počel tolmačiti vsroke vsega tega. Jss sem se naveličal A-merike in ako bi ml bilo mofoče, danes Še.bl se podal na pol domov. A ni upa. Spomladi sem ho tel prodati vse, kar imava tukaj, hišo in 6 parcel zemlje za 21 ti noč dolarjev. To je bilo lani vrlino 24 tisoč dolarjev. Misliš, da je bilo mogoče? Ne. Nikdo noče kupiti Plačujem in plačujem "ftfcro" in za samega sebe nimam nič. Vse gre v žrelo nena sitneftev.	L|
To je dovolj za sedaj- «nega še nimamo aH mrzlo Je. Suša nam Je napravila dosti škode. Kakšna Je bila trgatev? Je vlne dobro? Jabolk Je tukaj dosti, draga so: plačamo 80 kg dobnh jabolk 2 in pol do 8 dolarje Krompir 80 kg 1 in pol dolarja
Tako ss glasi pismo enega izmed stotisočUi naših taneljapcev enegs Izmed milijona smeHUUcih stradajoč Mi. Popolnoma priprosto
h nekega praškega inženirja, ki je izdelal načrte še pred voj-ijo. Načrt je zamišljen tako. da se nsj v posebnih dovodnih kanalih zbirala voda Unca ter speljali to vodo po 9 km dolgem tunelu na Vitiniko, kjer nsj se zgradi centrala. Zastopnik finančne skupine dr. inž. Benda je ie stopil v stik z mestno občino, da se dogovore o elektrifikaciji Ljubljane in njene ter vrhniške oko-TVidi z baasko upravo bodo atopill v stike. Zgradba bi bila zgrajena v treh letih. Uatanovi-bl se delniška druSba, ki bi bl-sicer popolnoma v rokah te češfco-angletke skupine.
S ......M«
Glasovi iz naselbin
Novoletni večer v Waukeganu Waukegan, iH. — To leto kot že po navadi Ima narodno podporno telovadno društvo "Slovenski Sokol", veselico in predstavo dne 31. decembra v Slov. nar. domu. Vabkmo vse Slovence in rojake okoli Waukegana In No Chibaga na udeledfco, ako prav ao slabi Časi. Vstopnina bo samo 86c. Nobeden ae ne bo kesa], da prišel. Na programu bo ples, ob prfnočl predstava na odru In potem še ples. Program bo *fašl ren in krasen. Ako boste želeli caj za pod sob ali «a suho grlo, >o na razpolago vaa postrežba Igrala bo Yellow Jackets godba harmonika za domače plesal oa. Ples prične ob 8:30 zvečer in raja v drugo leto.
Prepričan sem, da ne bo niče sar manjkalo, ker t» večer pride samo enkrat na leto. Torej za pomnite si datum: sredo večer 11. decembra. Ne pozsblte prlpe jati vse vaše prijatelje, da si vo frčimo novo leto.
Jaka BteWey, tajnik.

Ko so pokazali verižice 8ohwar
zu. Jih je U takoj priznal & svoje.
Obenem so prišli vlomilcem na
»led v Zagrrf>u. Neki uradnik na^	■	_
.—Mklm kolodvoru je Izročil nasn v nekaj besedah pove e kri ifS^^.SnT^^ t«. W i' prešinila Ameriko zad
nje messce. Toda tako je maralo priti. Tako je prišlo v Evrofl
policiji zavoj zlatnine, češ, da mu jih j* nekdo od Jelezaičarjev daroval za Miklsvta. Uradnik sploh ni ]>oirledal v zavitek, ker je bil prepričsa, da gre za kako malen-kost. Sele čez nekaj dni doma je
^I^^JÄ «Ml	da j. bil
prstk&\~ljudi ter hvalil da Miklavž zelo radodaren: v zavit-je prišlo do
pred leti. zdaj se je kriza prijela tudi doslej neobčutljive Amerike Neva '»tika elektrarna p LJaMJaal. - Ljubljanski da* mki poročajo o načrtu za zfrs hidroelektrične
, i lh ¿a k«! ,U1 ' --j«----bri- be
bnr y danes., tal je bU Ä	r#nlrftJ,. ki narbkoriščala
Ko pa je govoril neki kmet	pH PUnlai V Ljubljani
IZ PRIMOR JA
Razorožitev JuMjske Krajine Rim, ti. dec.—M. "Glornale d'ltalia" poroča, da bo razorožitev, kakršna je bila ts dni Izvr šsna po nalogu vlade v goriški provinci, izvedena tudi v vssh ostalih obmejnih provincah, zlasti na Kraau in v Istri. List odobrava ta ukrep vlade in poudarja, da je bal U razorožitev dokaz, kako potreben je bil ta korak. Po raznih skrivališčih bilo nakopičenega mnogo o-roftja in munieije, oči vidno namenjenega za atentate in teroristične akcije proti r^irou. Tudi ostali listi pišejo v Um smislu ter IskoriAfiajo tudi to priliko za napoto proti tujerodnim manj
šlaam,	« ' ,
ttr+
RAZNO
Uspešno srsdetvo zoper nahod
V nemškem strokovnem listu "MUnchner medizinlsche Wo-chenachrlft" priporoča profesor na vseučilišču v Bonnu dr. Weias nov način zdravljenja nadležne nahoda, KI ga Je preizkusil Tudi znani berlinski profesor dr Bier* Nova metoda pa Je po-rabna in uspešna le v prvih podatkih obolenja, ko začne človeku praskati po grlu In srbeti ■ nosu in ko začns človek kihati. Cim ss pojavijo ti prvi znaki nahoda. kane zdravnik eno kapljico Joda v kozarec čiste vode, ko mora bolaik izpiti na dušek Tb zdravilo dela čudeže. Nahod se na U način "presekt" in ne more rafvlti. Profesor Bier je to sredftvo preizkusil v mnogih slučajih In je dosegel ž njim vedno izvrstna uspehe; toda l< takrat, čs ss Js nahod šels pri «atijal. Ce Je nahod le razvit to sredstvo nič več ae pomaga V svojem članku se dr. Wei«s toplo zavzema za to metodo sdrsvljenja nahoda. On sam Je bil vedno tej bolezno zelo podvržen In ga je Imel skoro vedno vsakih $ tednov. Odkar pa ss je začel zdraviti na zgoraj omenjeni priprostl način, gs nahod nič več ne napada.
Kdor ae verjame, naj poskusi!
rrerosRo poKusanje
Ako si dober kemik, Še ne aa doiča, da bi sna I točno in določno preceniti vrline vina.
Bonnedaj, da bi jas preziral vku*lovno kemijo, da bi sumil pristojnost ali nepriatranost zadevnih atrOkovnjakov. Vendar pa se smemo vprašati, ali ima ta snanoat, ki pfsluje s tehtnico, t uteži in merami, za-dosti prožnosti ter obrazilnoeti. da bi mogla pravično in pravilno soditi o šivi tvarini, potakem so-etni, gibki, prožejski, valoviti hi raanoteri, kakršno je vino.
Seveda nam bo dober kemik mogel na ulocnek miligrama povedati sestavino marši kakega vzorca, koliko va^je suhega sladkorja, alkohola, barvil, man i ta, raanih kislin Ud. Ali da raatolmačiš te nežive številke, da potegneš is njih ono — kako bi dajal? — eterično»t, ki e duša pri vinu, je potrebno neko drugo delo, s katerim utegneš radbrati tajne vplive tal, trsa, podnebnih in gojitvenih pri-ik itd., iz katerih potekajo ne-Številni in raanoteri odtenki v o-icusnoatl.
To nI naloga kemikov, ki vedo e za številke. To je stvar poku Šale«v, ki sklepajo po dojmih In so edini zmožni popraviti to, kar ma kemična analiza preveč abstraktnega. pojmovnega
Nekaj čudovitega Ima na seri stopnja preei&anosti, ki Jo u ogne doseči marsikateri izmed teh Izvratnikov, da neispodbttno spoznajo kakovost in tovor. To meji na dlvoto, tako da nevešča Id ne mbraJo verjeti. Vsekakor gre tu aa nekak veleum, za pri rojen dar, ki ae je usovršil i dol go, stanovitno vajo.
Da dosežejo to neverjetno ten-kočutnost, pokusniki ne upoštevajo odinole slasti, kskor bi si človek mislil, marveč tudi voni|a< vo; noa jim ni manj potreben ne go btbončice na josiku In na nebu, kadar opravljajo svoj kočiji* vi posel. Dejstvo je, da imajo vo njave tehtno vlogo, čeprav malo poanano, v raavoju kakor v ispre-
membi vinskega slajft (buketa.) •
I Priznani strokovnjak v vinarstvu Labsrgerie, gre Še dalje. Po njegovem verodoatojnem trdilu se poskušanje — z grlom in nosom — lahko vtii še pred rojstvom, ako smem tako reči, tedaj ko morebitno vino nI Še nI ti v krogHeah na grondu, temveč komaj v stanju negotove o-bljube, v trtnlh listih.,
Ce po nijegovem navodilu i zaželeno poaorooatjo žvečite katerokoli t rano perja, Ubrano kajpada med onim, ki nima na sebi nikakršne sledi po bakrovih soleh aH drugih žužkomornth sno-vsh, bosta po ntkolMnem vsž-ban Ju mogli slutiti vsrjetnl sla J bodočega vina s te ali one gorice
hanični enačsk občutkov". Morda se bo našel nadaljevalec njegovega dela, da bo iz premišljene ne-dostojnoati njegovih obrazcev iz luščil rešitve, ki Jih je bil me-gleno uzrl ponekod nsčal.
G. G.
Pantelejmon Romanov:
I NA POSTAJI
IVa (Kvstaji se je vae gnetlo in prerivalo. Pri blagajni ae je bil napravil rep. Ker pa nI bilo več prostora za ravno vrsto, ao ae ljudje postavili v «avojek, ki se ja vil kakor nabraadanl valovi št-rom dvorane.
Vladal je tolikšen krik In vpitje,, da ja bilo komaj mogoče po-alušati a nezat taljenimi ušeal. In med krik in vpitji ae je mešal jok otrok. Zakaj akoro vsaka lena ja nosila v naročju otroka.
Tudi zunaj, ob zidu a otroki na rokah. Tem ae ni prav nič mudilo k blagajni. Bile ao brez prtljage in brez vaega. Vendar pa je v njih sboru tako vralo, kakor na trgu, kadar je aemanji dan. Saj poanate prizor: lačni potniki začno oblegati bufete, kjer dobe trdo kuhana jajca, gnjat in kruh.
"Zakaj ate ae pa postavile tukaj v vneto?" je sdajcl zarenčal stražnik, '•Ce hočete dobiti voao-vnloe, spravite ae noter, aloer vaa rHizženem^i!
i L L
* ženske so kakor divja Čreda vdrle na poftajo. Jok v čakalnici je še bolj iwaael.
"Kateri vrag Jih Je prlneael som?" ja vpraša) delavec a vrečo krompirja, ki ae Ja bil postavil čl ato na konec rapa^lk do vrat.
Naka mlada leta Je Imela kar dva otroka. Snaga je drftala v na ročju, drugega Je bila zavila v nekakšno odajo ter ga položila na tU k steni.
"Le poglej, koliko Imajo, saj ne morajo vaega nltl objeti a a no roko t" j« rekel moški sosedi "Kam pa naj gram s njimi?" sa ja aadrla lena nad nJim, nato pa aa Ja obrnila ^ otroku a ukazuj očim glasom: "Bol miren ali ne boš? Prav tebe ml je še bilo
treba r ^ \------------
"Bože moj, aaj Je podoba, ka kor da se J« nekje nekaj sgodl lo ... Odkod, mahoma val ti IJn d je? fn vsi se nskam namenjeni! Nu, kaj takega pa ne dožlvlš tako kmalu r
"In val Imajo otroke. Pa Še toliko otrok! Baj aa še lahko zgodi, da bo zmanjkalo voaovnic!"
"Ros, nI teključsno. Polovica jih bo 4koro gotovo morala počakati do jutri. Zakaj ti, ki I majo otroke, se bodo odpeljali val do zadnjega. Zan()e Ja položaj čisto preprost. Nltl v vrsto se Jim ni treba poatavljatl."
"O Bog, čs bi bila to vedela, bi bila vzela tudi Jas svojega a ae-boj", ja rekla nrta kmetica. 1
"Vi tam v ovčjem kožuhu, stopit* ga k onim ob steni!" ji
To Je, bi dejal, prerokovanje pri- u nilfci0 1Vstoval. hodnoetl nekemu bitju, ki ae še J* -nI porodilo, niti na apočelo.
V ostalem pa morete priti do Istega zaključka a tem, da preka-pate omenjeno liatje, ki ate ga deli močit v vodo »a. 24 do 86 ur. Tako dobljen »žrmak vam natan ko napove okus — seveda brez občutka, svojskega alkoholu — okus značHna aroroe, vonja in
slasti, pri bližnjem pridelku. ~ To ni nič več pokušnja, marveč napoved.
Spričo tega al predstavljajte, kakšna prsssnsčsnja bi nas prej-kone čakala, celo v drugih področjih, ko bi okus in zlasti vohalo ksdsj dosegla popolnost, do katere so Mwr. Izkustvo, vzgoja privedli ostale naše čute. Ko-; llko problemov, savMh doslej v skrivnost, bi aa na mah osvetli-
10	z nepričakovano lučjo!
e
Na žalost ps spadat* gustativ na in olfaktivna zmožnost mod o-sSbne sposobnosti, torej nspre nosi Ji ve. Tvoriti morata predmet umetnosti; ne moreta ps do na daljnjega biti predmet vade A
11	pa bo stvar vrtomaj taks?
Tega naziranja ne bi bil pokojni Charlas Henrjr, čigsr nsj. višji sen Je bil, da bi določil "me-
"Čemu pa?" aa Ja začudila kmetica,
Čudno vprašanja! Poaodili vam bodo enega pa boste dobili vozovnico." "Aaaar
"Aeveda! Zs denar, draga moja, se vse dobi!" Je pristavil starec v Sivih škornjlh k klobuče-vlne.
Kmetica'** nI obotavltfels. Stopila Je Iz vrste In šla k steni. Ko se Js vrnila, Je rekla: "fttiri tisoč zahtevajo zanj "Saj to so pogani! Včeraj so Jih prodajale po tri tisoč", Ja re klo neko ž*p*če.
■"Veš kaj, poiššl mačko in jo gevij v kake cunje, pa bodo ml silil, da Imaš otroka", so JI sveto-vsi i ljudje.
"O to pe danes na diii več! Je vmešal nov glas. "Zdaj so nadzorstven! organi že strožji In pregledajo vsakega otroka."
Tedajci Je pristopil k nski že ni stražnik In Jo nahrudil:
brez o-
v leta l »M
New YoTk — V letu 1980, ki se bliža h koncu, js bilo linčanih 25 oseb v 7Ar iVnih driavah fttevflo letošnji) žrtev je še en-krat večje kot v letu 192$, ko jih Ja bilo le 11 Hamo eden Je belo-in vsi drugi so čracL
Pri
I'osredovslec: "Res ne vem, kaj imate zoper to gospodično, da vam ni pogodu. Ona ime vender prav Aaatno prsteklost."
Zenit ni kandkist: "To ja slwr rss, preteklost Js še mo malo predolga je.'
"Poprej sem te videl (roka! Kje si gs ps dobila r
"Nu, kje? Kje se pa dobe o-, vanje I Rdeča armada trod?" se Je napihnila žsnaka.
bi le vedel, kdo ae js «pečal z n jO.
Saj ni bil pri pmneti!"
"Phe, dandanes v teh stvareh nismo tako natančni..."
Hudiča, zdaj so me potisnili apet naaaj do vrat!" je rekel de-avec z vrečo krompirja in jezno pljunil predse.
Državljan, če ti j« kaj do potovanja, ne odlašaj in si prsakr-bi otroka I" mu je svetovala ženska, ki je imels dvoje otrok.
MBes te plen ta j, saj menda res n< pojde drugačet.. . Koliko pa zahtevaš aanj ?"
"Cena je povsod enaka: štiri. Na šaman j I dan gre oelo do pet."
"Zakaj ste pa tako drage?" je dejal delavec, odložil vrečo krom-p!rja in začel šteti denar.
I^Kako naj si drugače pomagamo?"
■Odštel je denar In vzel otroka na rok«.
Drži mu glavo nekoliko više!" je rekla žena in vzela v naročje drugega.
"Kaj Imaš dvojčke?" je vprašala soseda.
"Ns, to je svakinj Ino dete. Re-va Ja bolna, pa vzamem tudi njenega s seboj, kadar grem na pot Denar ai potem raadellva .Vsaka dobi dva tisoče."
"Tedaj ti dve Imata ločen račun", je aamrmral nekdo tam zadaj.
"Koliko stanejo otroci?" ao ae šepetaje spraševali ljudje vae crlšem. "fttiri Je navadna cena", "Nu, ti imajo zmleel in okua aa trgovanje! Do živega nas bo-do odrll!"
"Včeraj ao bili še po trije ... In koliko atane kruh?" ■"Saj ao znoreli . . . Toga vendar ni moči doseči . . . Prejšnji teden ava^ae nekam peljali s mojo snaho. Da sva dobili voaovni-cs, sva morali plačati po petti-soč sa otroka. To Je še strašno."
"Da. otroci imajo zdaj avojo ceno", Je potrdil atarec v škornjlh U klobučevino. "Pametna Ženska lahko kmalu pride do denarja".
strašno. Poglejte, v dveh minutah nI nikjer nobenega vekav-ca več!"
"Um, to še ni nič. Kadar ja aa- ' manj i dan, ovete kupčija še vaa drugače ..."
Poglejte nu, tam prihaja neki kruljavec a slepcem. Bože moj. kakšnih ne jemljejo ljudje!..."
"Ce ta atlaka, Ja tudi,tak dober ..,"
"Ja, ali vm Js že zopet toliko novih?" se js začudil stražnik. "Veš Jih stoji is vrat* kakor v vrati!" Kafko pa spoštujete red. vi tam! AH ste brez glava? Postavite ae v vrsto! Drtsvljan, kaj pa iščeš ti tukaj?" Ja vprašal delavca. "Pomakni ae nazaj."
••Saj Imam vendar tudi Jaz o« troka!" ae je odreaal delavec.
"Bas te plentaj! Tedaj ostani, kjsr si."
TI! Ti! Držiš ga z glavo navzdol!" ss js v tem trenutku o-glasila mstl.
I To so ljudje! Kakor da ne bi še nikoli imeli otroka na rokah."
"Kaj pa ss derete tukaj? Saj je plačal. Ves sno Je, kako ga dr.
ur
Odprli so blagsjno. Množica se pomfcks dsljs kskor mogočen sid. Nikjer raapoke, nikjer presledka. Zdajei priteče trgovka s kangli-co, pa mora nazaj, v vrsto. Kru-IJevec s slepcem se ji ja <>rib!išal. Trgovka Je privzdignila otrrta, ga potežksls In ga hotela v pr-vem trenutku odkloniti. Toda potem ae Je spomnila, da drugače ne pride do blagsjne. Naposled Je aavils h lepe a v ruto In šla na-
preJ.
"Kaj tudi U si raapečal avoje» gs?" Je vprašala nsks znanka
kruljevca.
"Nu, kadar nI več drugih, pridem pač tudi jaz na svoj račun". JI Js odvrnil moški.
Zdaj ga nI bilo vsč v repu breg otroka. Mimo Je prišel celo rde-čeermejer. Ustavil se Je In rekel:	^ » "2ene, U skrbite za pomnoža« potrebuj* vojakov. Ve jih bosta dsle!"
-Kdor ima otroka, naprej!" | "Ds, da, ž*ne so se postarils "Poglej nu, koliko jih rine na- «• »ogs", )• pripomnil vojakov prej. Malo upanja, da bi dobil kvariš voaovnic o! Človek «smo uglbs. Ko Je delavec kupil v.iaovnlco, odkod tolika množica otrok. Kaj Je prinssel maU»rl otroka nazaj. Je prijelo ženske po vojni, ds Ogorčeno Je dejal: rod« kaW nore? Saj to ao gornl- "Tu ga Imaš. babnka. \ sega le, prave gomile otrok! Poglej na me je zmočil." primer tUto starohn! Imel hI Jo| bi Jr Uglnll v klopčlču, ki je l»rej za spako kakor sa ženo. In bruhnil na peron, da si zasigura tudi oaa ima dojeačlu! Fej! Rad prostore v vagonih.
TORfcK, 30. PgCEMBRA
ban. Ako M«U M prejmete! j Mogoče vstavljen, ker al bü
Slovenka, vdova, mirnega «na» Čaja, dobra gospodinja, s dvema oMcama 6—7 tet, išče hišnega dela (bieaplačno, samo za hrano in dom. Tel. 0606 Van Buren; naslov 3348 W. Carrol ave., Chicago, 111.	(Adv.)
Ivan Albreht
NOVELA
Pri Prosveti odroma Književni Matici SNPJ imamo na rokah ie nekaj dobrih knjig in če katero želite naročiti, sedaj je Čas zato.
Ajeeriiki Slovenci, eUne.......$5M
Skraib AigMb flkvaka;,,. SJS Zajedale!	..»..»* L1I
ZftkoB Bk>gen*li|e ,,.,,,,,,,«, 14S Peter Mel*re«tara v kabaret«.. LS#
Jiaietie Hifgin* .............. 1JS
Hrfcteaiee, igra ............... JI
Med brati, ifre..............t«
Denar in naročile pošljite aa
cA» Me je
PROSVETA '
2657 S. Lawndale Avenne, Chicago, IH.
kofcdar; knjižica obsega 124:
«**aj zelo priporočljive-vega za'vsakega človeka. Ka l rokah jih issampje par sto. Naročite jih hitro, ker bodo kmalu po«*. Žepni koledar stane samo ŽSc. Pošljite nam; naročilo ta priložite 26c v pismo. Naslovita pismo na Prosveto: 26S7 S. Lanmdale Ave^ Chicago, IH
Affitlrifctt
V SLABIH ČASIH JE HRANILNA VLOGA V VARNI BANKI
Tiska vabil« sa veselice in shode, vfeitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, netnftiin,
angleškem Jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJC.PJ. « DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
s
Vas pojasnila dajs vodstvo tlakama. Cena bmcm, unijsko Mo prvi nsU
TAM SS DOBI HA 2EUO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA