m. mast
•
• umu i tutk, zs. muti mol
mieto.
I9qrn.
fiafafa vsak dan avecer iavBcmil nsćsijs in praanDts ter valja po posU prefeman aa H K« aa pol leta 12 K, aa čatrt lata 0 K, aa aa atsast 2 K| Kdar kodi sam poni plača aa s tla lato SO K. tr Na naročbo braa istadebaa vpaiiljatva naročnina sa na o sira. — Za — Dopisi naj sa lavols franko rad. — gsksais! sa aa vračajo. — Vredalirva lm
a vse lato 25 K, aa pol Ida 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za L|ahl|ano s pošiljanjem na dom za vse leto vse leto 22 K, aa pol leta U K, aa satrt lata 5 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za Maaa*i|o celo leto 28 K. Za sudruga deiele in Amerike
se plačuje od peter os topne pettt-vrste po 14 h, če se oananila tlaka enkrat, po 12 h, Če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat Je v Knaflovih alkak it 5. — Upravnlitvu aaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila,»t. J. administrativne stvari.
PfMBiue itertlke po M h.
Uprivntštva telefon št. 85.
Političen shod u Bolluntu.
(Dopis iz Istre )
Ljubljanski »Slovenec« oziroma njihovi poročevalci že nekaj *časa sem besno tolčejo na veliki boben: »Breg (občina Dolina) vstaja, Breg se preporaja v Kristusu - kralju! Pokončan je liberalizem in pomendrani so brezverci! Mogočno in visoko se je povspel krščansko - socijalen glas in zmagala je katoliška ideja! »Gloria Tebi o gospod, za poslano pomoč in blagoslov!« — Tako nekako se vselej glasi poročilo, kadarkoli se priklati v Boljunec — katerega proglašajo »črni bratje« za svojo domeno — kak: podrepnik kranjske klerikalne stranke.
Jeli čuda, da tem sicer mogočno — bobnečim ali od.konca do kraja lažnjivim in tendenci j ozno zavitim poročilom in frazam nesramnih kršiteljev slovenske sloge v Istri, gre kdo na limanie-e in veruje o bajki istrskih liberalcev in o mogočni in zmagujoči armadi, prerojeni v Kristu-kralju — ki je ravnokar liki divji Huni — strla za vselej v prah brezbožno in grešno bando, in na »brez-verskih« razvalinah razvila — papeževo zastavo.
Ali laž — posebno še nesramna laž — ima kratke noge! — Včerajšnji javni shod v Boljuncu, kateri je bil o tej priliki bogato okrašen z narodnimi trobojnieami, sklican po političnem društvu za »Hrvate in Slovence« v Istri, o katerem hočemo popolnoma objektivno poročati, je slovenske Ef i j alte postavil pred vsem svetom na laž ter jih razkrinkal, da niso drugega, nego bahasti generali brez armade. — Z včerajšnjega našega shoda gre med širni svet mogočen odmev ljudskega glasu, iz klerikalnih zakotnih sestankov gredo med svet pa — nedosegljivo - lažnjivo in pretirane vesti.
'.Cenjenim čitateljem je gotovo več uli manje znano, da so s« klerikalci vrgli na tržaško ozemlje in v bližnjo Istro. — Zanesti hočejo tu sem sa vsak način takozvani kranjski prepir, ali kakor že oni to lumpa- ; rijo imenujejo: »preporod ljudstva v Kristu - kralju.« — Ti črni rimski hlapci ee plazijo liki prekanjenemu lisjaku *>koli naših Ujudi, katere hi- j navsko »vabljajo v ^voj črni brlog. Tu pa tam se je sicer tem hujskačem posrečilo vloviti kak*ga nezavednega kalina, ali vseeno jts na tem ozem- ! Iju zanje grozdje veliko prekislo in teren skrajno neugoden za njih   ne- i
LISTEK.
Nezvesto Katrin.
!— (Dalje.)
Vrajr se je posrne j al, raztegnil usta prav do ušes in pomislil: »To velja, da si zapomadmo.«
Še jaekoliko je postal ter vlekel na vso moč na ušesa, ali ne bi ujel še kaj sladkega za svoja ušesa- Zelo dobro mu Je delo, da Katrica tako lepo misli o njem, in ker je bil še mlad, so ga njene besede prijetno poščege-tale okoli srca. Kar ga dekle zopet pokliče po imenu, in zato ni mogel drugače, kakor da se je na glas zasmejal, tako se je zasmejal, da ga je še cerkovnik Matija, tisti, ki je bil od rojstva gluh in nem, zaslišal ter je Pogledal skozi okno.
Hudiček je na mestu sklenil, da obišče lepo Katrico, toda tisti dan je bil še tesc, zato se je podvizal domov k svoji materi, da mu skuha večerjo.
»To velja, da si prav dobro zapomnimo,« je ponovil še enkrat in mimogrede si zapisal hišno številko, *i jo je bral nad vratmi, kjer je Katrica bila doma. V naglici je še pogledal v vežo, kjer je stalo dekle, vse jezno in hudo ter bliskalo z očmi za storim snubačem,   ki jo je pometal
čedno, zsi narod naš pogubno delo. Zdražbarji ne upajo nikjer nastopiti javno, dobro vedoč, da bi jih ljudstvo poslalo — k A^ragu, temveč se skrivajo s svojimi klavernimi sestanki na podlagi § 2. po zaprtih farov-ških luknjah, kjer ne puste nikogar do besede, ako vnaprej ne vedo, da bode dotičnik navduševal navzočih par backov za »katoliško idejo« rek te bratomorno kranjsko politiko.
Tak »imeniten shod« se je vršil tudi v nedeljo 16. t. m. v Boljuncu, kamor je bil prišel tudi g. dr. Man-dič iz Trsta, kateremu pa »predsednik« kaplan Sonc — v.ulgo »šnofar-ski abrihtar« ni hotel podeliti besede.
Včeraj se je pa vršil in sicer pod milini nebom, — istotam, kakor že gori omenjeno, javen shod našega političnega društva, katerega se je udeležilo vziic slabemu vremenu in rogoviljenju kaplana Sonca, preko petsto zborovaleev večina samih domačih kmetov. — Ko je bil zbran predsednikom shoda dolinski župan g. Pangere^ se je prvi oglasil za besedo gospod državni poslanec prof. Mandič, ki je v lepih besedah obrazložil ljudstvu delovanje v deželnem in državnem zboru, zgodovino novega volilnega reda za deželni zbor in o predstojećih deželnozborskih volitvah.
Ljudstvo je priljubljenemu in vrlemu poslancu prirejalo prisrčne ovacije.
Za tem se je priglasil — viharno pozdravljen — za besedo g- dr. Mandič, predsednik »Narodne delavske organizacije« v Trstu. Med neprestanim odobravanjem in ostrimi medklici zborovaleev je govornik ožigosal novodobne importante razdirajoče kranjske politike na tržaško ozemlje in v Istro. — »Ako bi bil kdo od nas proti veri, ti naši svetinji — rekel je govornik — sem gotov, da ga vsi brez razlike po zaslužen ju zavrnemo v ti njega nespametnosti. — Ali našim klerikalcem je vera popolnoma postranska stvar, jim je samo sredstvo v dosego njih političnih ciljev. Oni se ne borijo za »sveto vero«, ker ta pri nas sploh ni v nevarnosti (klici: pri klerikalcih je v nevarnosti, pri nas ne!) ampak oni se borijo za nadvlado internacionalnega klerikalizma, kateremu hočejo ohraniti njega neizmerno bogastvo in gospodovalno pozicijo nad lahkovernim ljudstvom. — Borijo se za oni klerika!izem, ki ne pozna in ne pripozna svobode, temveč samo zapovedujoči: »moraš« ter slepo
in
ne-
omejeno pokornost. (Burno pritrjevanje in razni medklici.) Mi pa nikakor ne smemo slediti novodobnim krivim prerokom — je nadaljeval govornik — ker bi nas ta od njih začrtana pot vodila v narodno pogubo. — Političen položaj zahteva od nas, da smo edino le Slovenci. — Rešitev klerikalnega in liberalnega problema pa pripustimo za sedaj srečnejšim in močnejšim narodom. — Za pobijanje in odbijanje našega narodnega sovražnika, ki je nam neprenehoma za petami, nujno potrebujemo moč narodne skupnosti. —Zato pa vam kličem, dragi mi zborovalci: Ne sledite onim, ki so se med vami pojavili edino le zato, da bi slabili našo narodno moč in zavajali rodne brate v prepir in medsebojno sovraštvo, temveč ostanite zvesti svojim političnim in narodnim voditeljem, kateri so za vas že mnogo dobrega storili in imajo ljubeče sree in namen za vas še storiti, kolikor le bode moči. — (Navdušeni klici: hočemo!)« Govornik je na to predlagal resolucijo, s katero zborovalci izrekajo svojim dosedanjim voditeljem popolno zaupanje in hvaležnost za dosedanje njih požrtvovalno delovanje. — Resolucija je bila ob burnem odobravanju množice soglasno sprejeta.
K besedi se je prijavil g. Šiško-vič, veleposestnik iz Črnikala. — Tudi ta govornik je primerno ožigosal pojavivše se razdiralce sloge in zana-šalce kranjskega prepira. — Priporočal je zborovalcem in ljudstvu sploh, naj bode previdno in ne hodi na limanice tem krivim prerokom, temveč naj brezskrbno sledijo in zaupajo svojim dosedanjim treznim, pametnim in značajnim voditeljem, ako hočejo, da ne pride tudi med nami — po kranjskem receptu — do škodljivega bratomornega boja. — Ker se na to ni nihče več priglasil k besedi, je predsednik — zahvalivši se gospodu prof. Mandiču, dr. Mau-diču, Siškoviču, Cotiču kot zastopniku »Edinosti« in zborovalcem za mnogobrojno udeležbo — zaključil zborovanje, na kar je prisotna množica stoje in gologlava odpela: »Hej Slovani« in »Slovenac i Hrvat«.
Po končanem shodu se je ob sviranju godbe in pevanju pevskega društva »Prešeren« razvila živahna zabava, ob kateri priliki je podpredsednik N. D. O. g. Jaklič naznanil, da bode prihodnjo nedeljo na občo željo v Ricmanjih ustanovni občni zbor podružnice N. D. O. za Dolinsko županstvo, na katerem upa, da se zbere delavstvo v velikem številu.—
Ta vest je bila od navzočih viharno pozdravljena.
Poslanca g. prof. Mandiča je pri odhodu navdušeno ljudstvo #sprem-ljalo z godbo in zastavami med viharnimi živio-klici in pevanjem narodnih pesmi — ven do konca vasi.
Na tem nad vse pričakovanje uspelem shodu, je bilo tudi nekaj klerikalcev, a so bili ves čas mirni. — Ni pa bilo nobenega klerikalnih generalov. Gospod poslanec Mandič in gospod župan Pangerc sta hotela kaplana Sonca osebno povabiti na shod, ali le ta se jim je — skril! — Po Boljuncu se je bil raznesel glas, da je tudi »mučenik« Terseglav skrit v farovžu. — Ta poslednji se je trikrat obrnil brzojavno na dr. Mandiča, kakor se je nas informiralo — da bi mu zagotovil svobodo govora in osebno varnost (!). G. dr. Mandič je brzojavno odgovoril, da mu je svoboda in varnost jamčena. Ali poleg vsega tega se ti reformatorji v Kristu - kralju niso upali prikazati na javni forum — pred ljudstvo, temveč se skrivali po farovških kotih. — S tem so pa le sami sebe neznansko obsodili in postavili na laž vse one »velike uspehe« v Boljuncu, o katerih so do danes bahato trobili v svet. — Ako imate čisto vest in poštene namene, zakaj pa vas ni bilo na naš javni shod, vi preporoditelji? Zagotovila se je vam svoboda govora in osebna varnost, ali vi niste prišli, ker se bojite ljudskega glasu, kateri bi nazadnje vendar le obsodil vašo izdajalsko politiko! Na javni shod ne upate, a po »Slovencu« se bahate, da je vse vaše! Sramujte se vi, zavi-jalci resnice in strahopetneži!
Omeniti nam je, da so skozi fa-rovška okna »Marijine hčere« demonstrativno izzivale s »Slovencem« in »Zarjo« in da je pred neko klerikalno gostilno stoječih par vrlih »katoliških mož« opljuvalo dva Tr-žačana. — »Vrli katoličani« so tudi iz farovškega hrama, kjer je bilo zbranih nekaj žensk, otrok in par backov (učili so se najbrže — kiha-ti!)nad odhajajoče Tržačane žvižgalo in se na to zaklenilo v svoj brlog. — Vse tu navedeno je najbrže posledica vrle in vzvišene katoliške vzgoje!
Ako tudi so Boljunčani že na shodu culi od raznih govornikov mnogo lepega pouči ji vega, vendar ne moremo kaj, da bi tudi s tega mesta ne apelirali na nase ljudstvo v Boljuncu in na Bregu sploh: Ne sledite med vas došlim zapeljivcem, katerih namen je, izvabiti vas na kriva pota, ki hujskajo brata proti bratu
v medsebojni boj in sovraštvo. — Složno odpodite te vsiljivce in krive proroke, ker s tem, da jih poženete, se rešite zla, katero vam preti, ako se daste izvabiti v areno — razkola in medsebojnega prepira. V ljubezni med seboj nastopaj mo skupno za naša narodna prava ob sinjo — Adriji! Ko se pa vam približajo »črni agent-je« pokažite jim vrata rekoč: »Poberite se od nas vi zdražbarji in zapelji ve i v črne brloge, ki so pripravljeni vam in vašim rimskim hlapcem!!«
Nemški krščanski socijalisti se prodajajo.
Dunaj, 24. avgusta. Krščanski socialisti se neprestano ponujajo svobodomiselnim nemškim strankam ter naglašajo, kako je potrebno, da se vse nemške stranke združijo. Celo za deželnozborske volitve na Nižje Av-trijskem ponujajo kompromis. Minister dr. Gessmann je rekel nekemu uredniku, da je tak kompromis za krščanske socialiste žrtev, ne da bi pričakovali kaj dobička. Pač pa ima tak kompromis važnost za vlado in za parlament, kjer je koalicijski zistem neizogiben, ker na uradniško ministrstvo ni misliti, temuč bi se moralo sicer le vladati s § 14. V krogih krščansko-socialnih volilcev pa žele resno delovanje parlamenta na socialnem polju. Pa tudi za varstvo narodnih interesov avstrijskih Nemcev je potrebno, da vse nemške stranke nastopajo složno — je izjavil minister. Ako pa se največja in najbolje organizirana vseh nemških strank pri narodnih akcijah kratko-malo potiska na stran ter izolira, bi bilo to v posmeh poštenemu varstvu nemških interesov. — Upati je, da se sedaj nemški bratci najdejo ter nemške svobodomiselne stranke sprejmejo vsled take vsiljivosti krščanske socialiste kot enakovredne.
Nova afera na Hrvaškem.
Zagreb, 24. avgusta. Franko-vec Mirko pl. Pisačič, sin poslanca, je izdal brošuro, v kateri pripoveduje, da mu je svak bana Raucha, v dunajskih dvornih krogih dobro znani podmaršal pl. Steeb, povedal, da ima ban Rauch hud boj z ministrskim predsednikom dr. Wekerle-jem, ki skuša Raucha izigrati pri kroni, toda zaman, ker Raucha drži vladar proti Wekerlejevi vladi. Nadalje je podmaršal povedal, da je cesar že lani vedel za Nastičevo afero.
jadrno po prašni cesti proti domu. Hudieku se je vse, knr je videl, z°lo psametno zdelo, in jo je urno odkuril k svoji materi.
Stara hudičkovka pa je baš takrat kuhala v velikem sajastem kotlu meso in brodila po njem s črno kuhalnieo, ko se je prismejal mladi hudiček v kuhinjo. Seveda ji je vse do pičice natanko razodel in povedal, kako se je onegava Katrica vanj zaljubila in da ji ni več živeti brez njega. Skupno sta napravila načrt, kako bi kazalo privezati dekle še bolj na hudička, in še tisti večer je imel obiskati Katrico.
Oblekel je črno salonsko suknjo, prirezal, lepo zaokrožil in nabiksal je kopitca, ki so se mu kaj lepo podala. Razčesal je repek ter ga poba-sal v levo hlačnico, tako da se ga je le malo videlo iz nje. Nato je še na-vihai brkice, in ko je bilo doseženo, se je poslovil od matere ter jo mahnil po svetu: Mrak se je že delal, in zvezdam se je še malo bleščalo od zarje, zato so odpirale, pa zopet zapirale svetle oči.
Ko je privihral hudiček v lepo gorenjsko vasico, je že bila gosta črna noč, ustavil se je sredi hiš in zavriskal tako milo in presladko, da so se dekleta budila iz spanja in mislila, kako mora biti lep tisti fant, ki zna tako vriskati. Tudi Katrica se je zbudila, in kar koj je vedela, da je
fant njej zavriskal, in da bo k njej prišel -v- vas.
Vstala je in stopila k oknu. Kar zasliši zopet vriskanje, ki je bilo na vso moč lepo, če mogoče še lepše od prvega. Bilo je spremilo, kot bi prihajalo iz čistega, ljubečega fantovskega srca, bilo je zvoneče, kot bi kipelo iz ljubezni v črno noč, bilo je junaško, kot bi valovalo iz hrabrih hajduških prsi.
Katrica se je prijela za srce in je zamižala, zakaj že je videla v duhu tistega krasnika vriskajočega. In glej, ko se je nagnila skozi okno, je res zagledala, kako vleče iz globoči-ne vrta črna, tiha senca dolgo, velikansko lestvo, in njej je bilo strašno fletno pri srcu, zakaj Katrica ni vedela, da vleče sam hudiček loj trico. O, Katrica ,Katrica, kaj bo s teboj!
Zopet se je potuhnila, kakor je bila navajena za Janezkovega vasovanja. Hudiček pa je nagloma prislonil lestvo in splezal k oknu. S krempeljci je potrkljal po šipi zopet tako milo in lepo, da se je Katrica kar zavzela.
»Katrica,« je sladko zapel hudiček. •
»Katrica, stopi k oknu za kratek čas, fantič je prišel k tebi v vas!«
Dekle se je delalo, kot da se je ravno vzbudilo. Zazdehalo je in na videz silno jezno pokaralo nočnega vasovalca: »Spat pojdi, kdor že si! Noč je za spanje.«
Hudiček pa odgovori:
»Oho. Katrica, oho! Če bi ti vedela, kako je pri meni lepo, bi se nič ne branila, ampak bi k meni skočila.«
Dekle je molčalo.
»Katrica, ti si zal deklic, pa sem tudi jaz čeden fantič. Brkice se mi lepo podajo, če te poljubim, te kar požgačkajo.«
Dekle je zavzdihnilo goreče in koprneče, hudiček pa se je zasmeh-nil in se popraskal po bradi.
»Ce ne prideš k meni sem, pa koj v vas k sosedki grem, bo pa tista moja ljubica prava, ti pa ostani kot kopriva zdrava!«
»Zakaj pa!« se je omehčalo dekle v strahu, da fant res ne bi šel drugam. Vzdignila se je in njena glavica se je pokazal v oknu tik hu-dičkove.
»Oho, Katrica, saj si vendar prišla; pa si res dekliček, da nič takih. Daj mi ročico!«
»Saj si tudi ti zal fant,« je Katrica pohvalila hudička. Podala mu je roko, toda ko se ga je dotaknila, jo je tako speklo, da je kar zavpila:
»Jež.. .« Hudiček je zaslišal polovico svetega imena, in zdaj je njega tako speklo, da bi se bil kmalu prekucnil po lestvici. Hitro je z roko počil deklico po ustih, da ni mogla izgovoriti božjega imena.
(Konec prihodnjič.)
Ada.
(Spisal F. Mrak.) (Konec.)
»Spravil sem vse v red,« je dejal Mesesnel in si mel roke, kakor je bila njegova navada, kadar se mu je posrečila kaka kupčija. S Katarino sva se na kratko pomenila. Rekel sem ji, da ji nečem ničesar očitati, a ker sem izvedel, da ima znanje z baronom Herbertom, ona pa mi je to prikrivala, se mi zdi najbolje, da se ločimo. Zdi se mi, da je bila na to pripravljena, kajti samo malo je prikimala in potem rekla: Da, najbolje bo. Hotel sem ji dati nekaj sto kron odpravnine, a vzela je samo svoj zaslužek, mi prav površno pok imala in odšla, rekši, da še danes posije po svoje stvari. Lepa je, to se ji mora priznati in ponosna tako, da sem ji nehote vrata odprl.«
»Kočijaška kri se nikdar ne zataji,« je mrmrala Berta, seveda tako, da je oče ni slišal, glasno pa je rekla: »Oče to ste izvrstno naredili, prav izvrstno.«
In stari Mesesnel je bil vesel te polivale svoje hčere.
Edini, ki ni bil sadov olj en, da je morala gospa Katarina tako nagloma zapustiti svojo službo, je bil mladi Mesesnel. Obsul je očeta s trpkimi očitanji, da je ravnal nespamet-
Pisačić je svoj razgovor naznanil najprej na konferenci Starčevićeve stranke ter pozval stranko na odločen boj proti Rauchu, toda po viharni debati se je sprejel dr. Frankov predlog, da stranka obdrži taktiko, ki pospešuje Rauchove načrte. Vsled tega izstopi baje iz Starčevićeve stranke več uglednih pristašev.
Zopet katoliški shod.
Zagreb, 24. avgusta. Po nemškem zgledu nameravajo tudi klerikalci sklicati na jesen katoliški shod s pretvezo, da se poklonijo jubilarju nadškofu Posiloviču in cesarju. V resnici pa so vzroki drugi. Klerikalci so svojim koketiranjem z banom Rauchom zaigrali vse zaupanje pri narodu ter se skušajo z novim patri-jotičnim programom oprati.
Bela vrana med madžarskimi politiki.
Budimpešta, 24. avgusta. Podpredsednik ogrskega državnega zbora, dr. N a v a v , je imel nedavno v Battonji shod, kjer je rekel glede narodnostnega vprašanja, da se nikogar ne sme motiti a* njegovi veri in jeziku. Nemadžarske narodnosti je treba prepričati, da so tudi svobodni državljani, potem se gotovo noben ne bo boril proti ogrski državni ideji. — Volile i so ploskali, toda v Budimpešti se sinejo, ker vedo, da je Navay zopet igral veliko komedijo.
Za srbsko trgovinsko pogodbo
Praga, 24. avgusta. Praška trgovinska in obrtniška zbornica se je obrnila na vlado s prošnjo, naj stopi trgovinska pogodba s Srbijo takoj v veljavo, posebno z ozirom na sedanji položaj industrije in trgovine. Industrija in trgovina sta v tem letu že mnogo trpeli in bi bilo za obe veliko oškodovanje, ako bi se uve-ljavljenje srbske trgovinske pogodbe še zavlačevalo.
Gradec, 24. avgusta. Graška trgovinska in obrtniška zbornica je brzojavno nujno prosila trgovinsko ministrstvo, naj trgovinska pogodba s Srbijo stopi takoj v veljavo.
Zahteve bolgarskega eks-arhata.
Sofija, 24. avgusta. Bolgarski eksarhat pripravlja novo noto na turško vlado, naj se dovoli ustanovitev bolgarske sinode. Obenem prosi eksarhat, da se ustanovi v macedon-skih pokrajinah in drinopoljskem vilajetu deset novih metropoli j.
Zopet bombe na Ruskem.
Petrograd, 24. avgusta. V strokovni šoli za mlade dame na Va-siljevem Ostrogu so našli mnogo bomb, ki so imele strahovito razstre-livno moč. Uvedla se je preiskava.
Ustavna Turčija.
Knez Trubeckoj o Turčiji.
Petrograd, 24. avgusta. Knez Trubeckoj se je izjavil v »Ru-skoje Slovo« o Turčiji: »Zdi se mi, da se skrivajo v mladoturškem gibanju kali zgodovinske drame. Prero-jenje Turčije je le mogoče, ako se faktično izpolni načelo narodne enakopravnosti. V nasprotnem slučaju ne nastopi mir, temuč poostren plemenski boj. Toda Turčija, ki bi daia narodno enakopravnost, že ni več Turčija ,to bi bila nekaka Avstrija, le s to razliko, da tam Turki, ako se odpovedo   vladujočemu   stališču, ne
bodo imeli ne oblasti, ne kulturnega
prevesja.«
Sklepi ministrskega sveta.
Carigrad, 24. avgusta. Današnji ministrski svet je sklenil, da se vsem uradnikom takoj izplačajo mesečne plače. V naučnem in trgovinskem ministrstvu se izvedejo odločilne reforme. V Afriko prognaui se vrnejo na strošl^ finančnega ministrstva. Poslaništvo v Bernu in glavna konzulata v Bruslju se odpravijo, ker so služili ti trije uradi le za vohunstvo in preganjanje Mla-doturkov. Plače ministrom se znižajo, in sicer bo dobival veliki vezir 9600 K, še j h ul islam 7200 K, ostali ministri po 6OC0 K. Končno je sklenil ministrski svet na predlog šejha ul islam, da se izda popularna brošura, v kateri se naštejejo vsi odstavki iz korana, ki dokazujejo, da je mohamedansko vero mogoče spojiti z ustavo.
Novi ministri.
Zopet so trije ministrski sedeži na oddajo, in sicer služba vojnega policijskega in vakufskega ministra. Policijski minister postane mlado-turški odvetnik v Solunu Manija si Sade Refik beg.
Turško vseučilišče.
Novi naučni minister Haki beg hoče turško šolstvo čimhitreje postaviti na evropsko stališče. Dosedaj Turčija nima vseučilišča v evropskem smislu, temuč le šole za pravo-znanstvo, medrese ali bogoslovne šole in dve medicinski šoli v Carigradu, eno civilno in eno vojaško. Naučni minister je sedaj predlagal ministrskemu svetu, naj obe te medicinski šoli združi v eno fakulteto, ki se ji naj pozneje priklopi tudi juridična in teologična. Ministrski svet je načrt, ki pomeni ustanovitev prve torke univerze, odobril.
Uporni dostojanstveniki.
Odstavljeni tiran Armenije maral Zeki paša, poveljnik 4. voja se je uprl vladni odredbi ter skuša Kurdistan spuntati. Istotako provz-roča vladi mnogo skrbi vali v Hedži Ratif paša, ki sporazumno s šerifom iz Meke noče priznati ustave za to provincijo ter grozi s svojim vojaštvom in z armado šerif ovo proglasiti za Hedžo neodvisnost. Ta vrhovni guverner je tudi dal razdejati želez-
en nico
Prvi kristjanski guverner.
Ministrski svet je odstavil van-skega vrhovnega guvernerja, ker je zatiral Armence, za začasnega guvernerja je imenovan Armenec Mihael Efendi Hekimian. prvi kristjau na tem mestu.
Položaj na Portugalskem.
Madrid, 24. avgusta. Portugalsko časopisje izjavlja, da je politični položaj v portugalski prestolnici postal skrajno vznemirljiv. Splošno se govori, da se pripravlja za prihodnjo nedeljo pun t. Kralj eva ladja zdržuje neprestano polno paro, da v trenotku nevarnosti zbeži s kraljevo rodbino na varno.
Novi sultan v Maroku.
Pariz, 24. avgusta. Vladi prijazno francosko časopisje je soglasno mnenja, da more Francija priznati Mule j a Hafida za sultana le v novi mednarodni konferenci in le tedaj, ako se dožene sporazumi j en je z ostalimi velesilami. Proklamacijo Mule j a Hafida za sultana je pozdravila vsa dežela z velikim navdušenjem. Veselje je splošno. Pobeglemu
sultanu je od njegove velike armade ostalo le kakih 100 mož.
Deželno zvezo zo tujski promet no Kranjskem
\je imela, kakor že omenjeno, v soboto popoldne v svoji pisarni v hotelu »Lloyd« letošnji občni zbor. Udeležba je bila srednja. Otvoril je zborovanje v odsotnosti predsednika odbornik Vladimir Foerster, ki je prav prisrčno pozdravil navzoče, posebno zastopnika deželnega odbora, dr. Lampeta, ki ga je prosil, naj bi deželni odbor krepko podpiral zvezo za promet tujcev v naši deželi.
Nato je tajnik »zveze« Alfonz Mencinger podal obširno in natančno poročilo o delovanju v preteklem poslovnem kot II. zveznem letu. Govornik je poročal med drugim :
Deželna zveza je bila v prvem poslovnem letu primorana, osredotočiti vse svoje delovanje v odboru. Že v svojem poročilu za leto 1906. pa smo označili naše stremljenje, da to delovanje decentraliziramo, da radi tega ustanovimo nova lokalna prometna društva ,že obstoječa pa pre-osnujemo in tako prenesemo delovanje v ta društva. Ta naš namen se nam je večinoma posrečil na Gorenjskem, in ker smo prepustili ondot-nim prometnim društvom največjo samostojnost, so delovala jako živahno.
V poslovnem letu so se vsled našega prizadevanja in po naših vzornih pravilih ustanovila naslednja prometna društva: v Bohinjski Bistrici, Dovjem - Mojstrani, Radovljici in v Gorjah pri Bledu. Da pomagamo med društvom, smo kolikor mogoče omejili nabiranje članov za deželno zvezo in na ta način ojačili in povzdignili število članov prometnih društev. Posebno prometno društvo v Bohinjski Bistrici je jako živahno delovalo. Izdalo je ilustriran prospekt v slovenskem, nemškem in laškem jeziku. Ta prospekt se lahko imenuje vzoren.
Društvo se je zanimalo za regulacijski načrt Bohinjskega jezera. Izdelal ga je na moderen način ljubljanski mestni inžener Koch. S tem je zagotovljen povoljen razvoj in procvit Bohinja. Društvo je delovalo tudi na to, da se izlfoljšajo udobnosti letoviščarjtev, povzročilo nasad kostanjev na kolodvoru v Bohinjski Bistrici, se zanimalo za ceste, mostove in sprehode, dalo napraviti most čez Savico ob Ukanci in oskrbelo razne table in napise; dalje je sodelovalo pri sprejemu angleških žurnali-stov. Društvo je dajalo tujcem pismena in ust mena pojasnila glede stanovanj in jih tudi preskrbovalo. Tujcev, ki so prenočili vsaj euo noč v Bohinju, je bilo leta 1907. 8469, do-čim jih je bilo leta 1906. le 2350.
Prometno društvo na Bledu je povzročilo posebno izdajo »Reise-und Baderzeitung« v Draždanih z naslovom »Gorenjsko«, v kateri je 40 slik iz cele Gorenjske, največ od teh z Bleda; oskrbelo se je 10.000 iz-tisov te izdaje in je glavni del že razposlan. Društvo je dalo dalje napraviti veliko oljnato sliko Bleda in okolice in naročilo po tej sliki reprodukcije v različnih velikostih, tudi v obliki razglednic, in se je ta slika razposlala na različna prometna društva kot reklama. Društvo je upelja-lo tudi   premišljeno   anonciranje po
no in svoji hiši s tem pridobil le slabo ime.
»Kdo vam bo verjel, da je Katarina imela ljubezensko razmerje z baronom Herbertom? Nihče! Saj ni nobenega dokaza za to, česar jo dol-žite. Dokazano je samo, da se z baronom Herbertom poznata in tikata; zaradi tega Katarine vendar še ne smete sumničiti nemoralnega življenja.«
Ada je takoj pritrdila svojemu bratrancu; šele sedaj ji je prišla misel, da sta Herbert in Katarina morda še od prej znana, ne da bi morala ravno imeti ljubezensko razmerje. Ta misel je dobro dela njenemu srcu in zbudila v njem nova upanja.
»Na vsak način morate pripo-znati,« se je hudo val mladi Mesesnel na svojega očeta, »da se je Katarina pri nas v vsakem oziru vzorno vedla. Niti najmanjega povoda ni dala za kako pritožbo, kaj še, da bi bila kaj provzročila, kar bi našo hišo postavilo v slabo luč. Naši hiši je bila samo na čast.«
Mladi Mesesnel bi bil rad še nadaljeval svoja očitanja, da ni na hodniku zapel zvonček in ko j nato prišla služkinja povedat veliko novico.
»Dva postrešeka,« je rekla služkinja, »sta prišla po prtljago gospe Katarine in — tu je služkinja povzdignila svoj glas — jo poneseta v stanovanje barona Herberta.«
Vsi so ostrmeli, vsi so bili.pre-padli, stari Mesesnel pa je veselo vzkliknil:
»No, kaj pa sedaj pravite? Na-
ravnost iz naše hiše je šla stanovat k svojemu ljubimcu.«
Naj si je bil Mesesnel v prvem hipu tega razkritja tudi resnično vesel", vendar mu je dejstvo samo bilo skrajno neprijetno. Na tihem je namreč upal, da odstranivši gospo Katarino, postane Berti še lažje pridobiti si barona Herberta. Sedaj, ko je Katarina očitno pokazala, da je in hoče biti Herbertova metresa, sedaj ko je to tudi Herbert pokazal, je Mesesnel sprevidel, da je konec njegovim nadam. Herbert in njegova hči ne bo-deta več mogla občevati.
Tudi Berta in Ivan sta izgubila zdaj vse upanje, da dosežeta vsak svoj namen. Ada si sicer tudi ni delala nobenih upanj več, uvidevala je, da je Herbert zanjo izgubljen, a pozabiti ga ni mogla. Njene misli so vzlic temu pogostoma uhajale k njemu in zanimala se je za vse, kar ji je kdo o njem povedal.
Cez mesec je Ada po svojih prijateljicah zaznala, da se je baron Herbert v spremstvu gospe Katarine udeležil velike oficialne priredbe. To jo je osupnilo. Izpraševala je tod in tam, kaj je *ia stvari in kar je izvedela, jo je tako pretreslo, da je bila kar iz uma. Ne meneč se za stričev ukaz, da bodi konec občevanju z baronom Herbertom, je po velikem dušnem boju premagala tudi pomisleke dekliške sramežljivosti in pohitela na Herbertovo stanovanje. Prišla je ob uri, ko je morala misliti, da najde gospo Katarino samo doma.
Ko je pozvonila in so se vrata odprla, je stal pred njo baron Herbert.
»Vi tukaj, gospodična!«
V skrajni zbeganosti, trepetajo pod resnimi pogledi barona Herberta je stala Ada pred vratmi in ni mogla ziniti besedice.;"
»Morda ste se zmotili, gospodična. Morda ste na napačnih vratih pozvonili ?«
»Ne,» se je Adi izvilo iz prsi, »prišla sem gospo Katarino prosit odpuščanja za žaljenja in krivice, ki sem ji jih jaz povzročila.«
Herbert je prijel Ado za roko in je drhteče dekle peljal v skromno opravljeno sobo. Gospa Katarina je presenečena planila kvišku, a v trenotku se je Ada oklenila njenega vratu in jokaje na glas prosila:
»Odpustite mi, odpustite, saj nisem vedela, da ste njegova sestra.«
Ada je dobila še v tisti uri popolnega pojasnila. Gospa Katarina se je bila proti volji svojih staršev poročila s priprostim meščanskim uradnikom; po moževi smrti ni hotela biti v nadlego svojemu bratu,- ki se je sam moral boriti s siromaštvom.
Ne da bi Herbert za to kaj vedel, je sprejela mesto vzgojiteljice v Mesesnelovi hiši. Prikrivala je svoje rodbinsko ime in spoznala, ko je bilo že prepozno, da ni ravnala prav.
Herbert je spremil Ado do njenega doma. Šla sta po najobljudenej-ših ulicah, srečo na obrazu, srečo v srcih, in v temnem vhodu v Mesesne-lovo hišo je Ada dala Herbertu prvi poljub.
strokovnih listih. Društvo je sodelovalo pri sprejemu angleških časnikarjev na Bledu. Posredovalo je tudi pri oddaji stanovanj za tujce, preskrbovalo jim skupne obede in dajalo pismeno in ust me no pojasnila.
Tudi ostala tri društva so v polni meri izvršila svojo dolžnost.
Razen tega smo bili v zvezi z olepševalnimi in prometnimi društvi v Kamniku, Kranju in Škof j i Loki, vplivali pa tudi na prometno društvo v Postojni ter na kopališče Toplice pri Novem mestu, kjer še ni prometnega društva.
V tekoče letu ustanovimo nova prometna društva, posebno na progi c. kr. priv. južne železnice, ker je tudi tam prikladno polje za tujski promet. Po dovršeni organizaciji te proge organizujemo še Dolenjsko, ker postane ta del dežele vsled dalmatinske železnice jako važen za tujski promet.
Prometnim interesentom je dajala naša pisarna mnogoštevilna pojasnila. Z lokalnimi prometnimi društvi sta bila tajnika dr. Marn in Gartner v neposredni zvezi in sta čestokrat šla naravnost med ljudstvo. Predavanj je bilo na Gorenjskem 5, v Ljubljani 1. Posebno moramo omeniti občni zbor prometnega društva na Bledu dne 8. decembra 1907., katerega so se udeležili na naše povabilo vsi interesentje z Gorenjskega in ki je bil vsled tega nekak kongres.
Da bi se v Ljubljani ustanovila šola za gostilničarje, je sklicala zveza več enket gostilničarjev in se je zlasti s pomočjo ljubljanskih gostilničarjev in načelnika ljubljanske go-stilničarske zadruge g. Tosti j a sklenilo, delati za ustanovitev take šole. Praktični tečaj za gostilničarje se bo vršil, ko se priglasi dovolj dobriii obiskovalcev.
Meseca aja je bilo poučno potovanje kranjskih gostilničarjev na Dunaj. V prvi vrsti so obiskali dunajsko gostilničarsko šolo, ogledali uredbe najboljših dunajskih hotelov, ogledali več vzornih prodaja-len, ki prodajajo predmete za tujski promet, dalje stalne razstave obrtno-pospeševalnega urada in druge znamenitosti.
Zveza je pospeševala domačo obrt. Decentralizacija organizacije omogočuje posamezna krajevna društva vzpodbujati za pospeševanje obrta, in naloga teh društev bo, poiskati za nadaljno izobrazbo sposobne obrtnike, ki se bodo izobraževali v praktičnih tečajih na Dunaju. Za leto 1909. nameravana interna razstava za tujski promet bo obrtnikom dala priložnost, da izpoznajo napredek in pomanjkljaje posameznih strok. Vsled tega stopi deželna zveza v neposredno zvezo z vsemi korporii-cijami, institucijami in društvi, ki pospešujejo obrt.
Kot del skorajšnjega pospeševanja obrta je sprožila deželna zveza misel ustanovitve društva gostilničarjev. Podlago tvorijo enkete, ki so se vršile z ljubljanskimi in gorenjskimi gostilničarji. Glavna podlaga za razvoj tujskega prometa je dobro gostilničarstvo, in mi tudi hočemo, da tujski promet v prvi vrsti koristi domačim gostilničarjem. Glasilo deželne zveze »Promet in gostilna« ki izhaja že od aprila meseca, je lahko obenem tudi glasilo gostilničarskejia društva.
Deželna zveza se je udeležila v poslovnem letu mednarodne športne razstave v Berolinu. Na to razstavo smo poslali razne fotografije iz Kranjske, velike fotografije iz Ljubljane, Postojnske jame, Klanskega jezera, Bohinjskega jezera, gradu Pred jame in Bleda. Razen tega je dala napraviti zveza po fotografu Rožunu iz Litije 45 slik obsegajoeo serijo skioptičnih slik iz cele Gorenjske. Druga serija, broječa 60 slik, je obsegala Postojnsko jamo in okolico Postojne. Zveza je bila za udeležbo odlikovana z zlato medaljo in častno diplomo. LTdeleži se zveza avstrijske prometne razstave v Pe-trogradu. Na lastno razstavo deželna zveza ni mogla misliti v tekočem letu, pač pa se namerava prirediti leta 1908. kuharska razstava in leta 1909. večja obrtna razstava za tujski promet na Bledu.
Za povzdigo fotografične umetnosti smo se živo zanimali in dosegli precejšnje uspehe. Deželna zveza je dala napraviti nalašč za svoje namene originalne fotografije.
Zveza je obelodanila v različnih tu in inozemskih ilustriranih časopisih in brošurah članke, popise »in slike o Kranjski. V večji meri se je zgodilo to v angleškem vodniku »Franks English and Amerikans in Austria« z daljšim člankom in petimi slikami, dalje v »Reise-Album der k. k. osterr. Staatsbahnen« in v »Illustriertes Reise-Album« tvrdke Andelfinger & Ko. v Monako vem z veliko skupino slik, dvema člankoma in več drugimi slikami. Na povabilo nižjeavstrijske deželne zveze se je udeležila naša deželna zveza tudi reklame v Ameriki  povodom potova-
nja dunajskega moškega pevskega društva v Ameriko.
Skupno s posameznimi lokalnimi društvi in drugimi lokalnimi interesenti smo naročili pri tvrdki Orell Fiissli v Curihu album, v obliki velike osmerke z besedilom v 700O izvodih. V posebne namene si je dala napraviti deželna zveza krasni album »Kranjsko«.
Deželna zveza je izdala veliko sliko »Kranjsko«, na kateri je 13 najlepših krajev iz cele Kranjske združenih v lepo celoto. Natisnilo ie je 4000 izvodov v slovenskem, nemškem in češkem jeziku in se je razposlal izvod po 1 K.
Ko so prišli angleški časnikarji na Kranjsko, ministrski predsednik baron Beck v Bohinj in ravnatelj državnih železnic na Bled, storila je zveza vse, kar je bilo v njeni moči.
Zveza se je udeležila dveh sej v železniškem ministrstvu glede tujskega prometa ter sej centralne konference avstrijskih deželnih zvez za tujski promet. Tu se je razdelila splošna državna podpora med zveze v posameznih kronovinah. Naši zvezi se je določilo 1600 kron Pri tem je zastopnik naše deželne zveze dr. Kri-sper izrecno ugovarjal, da bi se pri-držal ta za Kranjsko zelo neugodni ključ razdelitve tudi potem, če se bo zvišala skupna subvencija c. kr. finančnega ministrstva. V tem sluča. ju bi se moral dati Kranjski višji znesek.
* Deželni zvezi je na tem, da se npelje v prikladnih krajih na Gorenjskem urejen zimski šport, pri čemer se je ozirati v prvi vrsti na Bohinj radi ugodne lege. Bohinj je po svoji legi prikladen, da postan* posebno Tržačanom to, kar Duuajča-nom Senimering. Vsled prijaznih, posredovanja dunajske deželne zvez«' se je peereeilo dobiti znanega in re-nomiranega strokovnjaka za sankanje dr. Rziha z Dunaja, kateri je nalašč zaradi upeljave zimskega športa prišel v Bohinj. Pod njegovim vodstvom so se preiskale ravnine in strmine nad bohinjskim predorom in ogledala že obstoječa gozdna pota ter se določile različne trase za sankal i-šča. Deželna zveza bo delovala na to, da se že za zimo 1908./1909. napnu i deloma umetno, deloma naravno športno sankališče v precejšnjem ol>-segu.
Zveza je mnogo sodelovala pri ustanovitvi novih hotelov v Bohinju, zlasti pri Grand hotelu »Triulav \ Bohinjski Bistrici.
Glede denarnih sredstev zveza ni v veselem položaju in ta sredstva niso v razmerju z nalogami, ki se stavijo nanjo. Državne podpore je deželna zveza za leto 1907. dobila znesek 1600 K.' Zaradi neugodnih razmer v kranjskem deželnem zboru ni dobila deželna zveza za leto 1907. nobene subvencije od dežele, temveč edinole delni znesek subvencije, ki se nam je dovolila za leto 1905. Ttuli podpora ljubljanskega stolnega mesta je za leto 1907. izostala, ker se ni v proračunu za to skrbelo. Šele za leto 1908. smo dobili podpore 2000 K.
Pasiva društva znašajo zdaj okoli 6500 K in bodo do konca leta znašala gotovo 8000 K. Da se pokrijejo, bo treba izdatnih subvencij, zlasti od deželnega zbora.
Poslovnih številk je bilo v pisarni čez 10.000.
To poročilo se je odobrilo brez ugovora.
Nato so se spremenila pravila. Glavne spremembe so te: Število izvoljenih odbornikov se pomnoži od deset na petnajst, poleg tega so še trije virilisti v odboru, in sicer po en zastopnik mestne občine, deželnega odbora in trgovinske zbornice.
Da se pospeši poslovanje, se ustanovi ravnateljstvo, obstoječe u ravnatelja in dveh članov. Opravljalo bo administrativna dela in prosto razpolagalo z denarjem do najvišje-ga zneska 100 K.
Odboru se da na pomoč svet. ki se izvoli na dve leti in bo oddajal svoje mnenje v strokovnih stvareh, kakor glede nabave mobilij, glede gostilničarstva, v športnih in hijri.i< -ničnih vprašanjih. Od časa do Časa ga pritegnejo k odborovim sejam.
Zveza naj ima vsako leto dve splošni seji,h katerima se povabijo zastopniki vlade, uprave državne železnice in uprave Južne železnice.
Nato so se vršile volitve, o katerih izidu smo včeraj poročali. S Cimer je bilo konec zborovanja.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 25 avgusta
— Pomanjkanje krme — in »Slovenčeve« laži. Vse, kar krog »Slovenca« leze, hodi in krevlja, živi v velikem strahu, da bi deželna vlada odprla oči na steiaj in prišla d° spoznanja, da »Gospodarska zveza« vendar le ne more biti tista zveza, kateri se naj poveri posredovanj6 pri oddaji sena na račun državne podpore. Strah jih obletava, ker *e zavedajo, da so celo pomožno akcij0
klerikalci strašansko zavozili in je akcija prišla šele takrat spet v pravi tir, ko je »Zveza slovenskih zadrug« spoznala, kaka velikanska nevarnost preti naši živinoreji, ker klerikalci niso zmožni olajšati pomanjkanje krme ter je takoj brez krika in vika zbrala prava sredstva, da storjene grehe popravi in kmetovalcem brez ozira na kako strankarstvo pomaga. Da bi vlada »Gospodarski zvezi« ne odvzela tistega dela posredovanja, kateri jo zadene, odpre ji ^Slovenec« svojo kovačnico za laži, s katerimi bi rad »Zvezo slovenskih zadrug« očrnil, kar se mu vsa ne posreči, ker vlada in tudi klerikalni kmetovalci sami vedo, da se je pomožna akcija od klerikalne strani zavozila in je šele »Zveza slovenskih zadrug« stvar popravila. »Slovenec« se v svoji jezi nad klerikalno nespretnost jo krčevito drži svojih laži v »Zvezi slovenskih zadrug«; ne upa ali ne more biti toliko spodoben, da bi laži popravil. »Slovenec« naj le laže. z novim lažmi naj pokriva stare laži. ni pa treba radi pomanjkanja krme in dokazanih klerikalnih neuspehov odpirati v žalostni klerikalni zgodovini poglavja Ricnianje. Ker je »Slovenec« to poglavje odprl, naj ostane odprto. Sedaj se gre edino le za pomoč potrebnim kmetovalcem.
— Ministrstvo za javna dela in ^ališki Poljaki. Poljski listi iz Galicije poročajo, da je v novem ministrstvu 27, reci: sedemindvajset poljskih uradnikov. Koliko pa je Slovencev tam zastopanih, naj nam blagovolita, naznaniti gg. državna poslanca dr. Šusteršič in dr. Žitnik! Kar ven z imeni naših ljudi, ker slovensko ljudstvo to odločno zahteva !!
— Škofijska sinoda. Ljubljanski škof Jeglič ie nagnal v Ljubljano vso duhovščino svoje škofije V Sen-klavžu imajo glavne seje. O čem bodo obravnavali, ne vemo Nas zanima samo to, da so duhovniki zelo cziovoljeni nad tem škofovim klicanjem v Ljubljano in je imenujejo neumnost. Vsak duhovnik mora priti na sinodo. Do petka jih bodo „pačali", potem jih pa odpuste Diihovmki se pritožujejo, da izgubljajo čas, tratijo denar in kar je najhujše, poslušati morajo zmešano proroko vanje škofovo. Ž9 tako je vsak duhovnik vesel, da ne sliši škofovega klobasanj a, zdaj ga pa imajo kar cel teden na vratu. Slišali smo včeraj postarnega duhovnika, ki je dejal, da, Če „Slovenski Narod" nikdar ni zapisal resnice, zapisal jo je gotovo takrat, ko je trdil, da je treba škofa JegUča poslati v samostan.
— Sokolska slavnost v Žireb.
Lepo uspelim letošnjim sokolskim priredbam v Logatcu, Kostanjevici, Kranju in Ljutomeru se gotovo vredao pridruži slavnost otvoritve „Sokol-skega doma v Žirehu v soboto in nedeljo 29. in 30. t. m. Otvoritev „Sokolskoga doma" je predvsem velikega pomena za nadaljnje uspešno delo zirovskega „Sokola", a proslaviti mora ta dan vse slovensko sokolstvo, saj bo to prvi „Sokolski dom" na Slovenskem. Zirovska dolio a se more ponašati, da je prva oskrbela svojemu „Sokolu" lastno varno zavetje in gotovo bodo temu lepemu zgledu narodne požrtvovalnosti sledili tudi drugi kraji. Svoje veliko delo pa hoče narodno zavedna žirovska dolina tudi primerno oslaviti. Sodeč po velikih in vsestranskih pripravah bo to slavnost, kakršne v Žireh še ni bilo. Kakor vskedar pri narodnih priredbah, tako je tudi sedaj naše rodoljubno ženstvo, ki je pod vodstvom gospe Halterjeve prevzelo vso skrb za prireditev veselice v nedeljo popoldne, v prvi vrsti pri pripravah za slavnost. Pa tudi bratje Sokoli so neumorno na delu, da se bo slavnost tudi tako lepo izvršila, kakor je zasnovana. Več sokolskih društev je že priglasilo svojo udeležbo in pričakuje se, da se v nedeljo zbere slovensko sokolstvo v prijaznih Žireh v Častnem številu k proslavi otvoritve prvega „Sokolskega doma" na S'o-venskem.
Klerikalni Študentje v Gorici. Občni zbor „Slovenske dijaške zveze" v Gorici je bil prav tako kla vem, kakor smo prorokovali. „Slo-venec" se sicer laže, da je gotovo zborovalo 200 dijakov, a ujame se takoj za laž, ko mora priznati, da pravih akademikov niti za odbor ni bilo dovolj, temuč so morali v ta klaverni odbor pritegniti tudi bogo-slovca Snoja in osmošolca Megušarja. Katoliške akademike sta tudi predstavljala trnovski nadučitelj Rvvnihar in učiteljica TrampuŠ. NaduČitelju Ravniharju je napravil npons asino-rum" dr. Krek ta le poklon: „Pri nas so razmere jako slabe. Pri učiteljih vidimo vsep ovsod skrajno nadutost, ki je poeledioa pomanjkljive inteligence." Ravnihar in učiteljica Trampuž sta se globoko priklonila do smrdečih Krekovih škornjev. Potem se je Krek še krvavo ponorčeval iz študentov. Za primero je vzel Pokornega živalstvo ter jih razdelil na arabske in pinogavske žrebce. Arab-
ski žrebeo je po njegovi definiciji novi predsednik Natlačen (zvečer po zborovanju bi se mu lahko reklo Nadelan). Pinogavski žreboi pa so vsi ostali zborovaloi, katerim se kri počasi pretaka in vsled tega tudi možgani počasi delujejo. Med pinc-gavoe se najbrže šteje tudi Krek sam. ker poskočen in strasten liki arabski žrebec že po kan o ničnem pravu ne sme biti. Kako se je neki počutila učiteljica Trampuž med temi dvojnimi žreboi?
Družba sv. Cirila in Metoda
si je nabavila majhne prav lične nabiralnike za privatne hiše, lekarne, pisarne, trgovine. Ker so ti nabiralniki naročeni v družben prid, zato želimo, da se jih slovensko narodno občinstvo posluži takoj in da se v njih nabirajo mali doneski za osvo-bajavanje slovenskih zamorčkov ob naših narodnih mejah. Sezite torej po teh nabiralnikih in polnite jih v blagor narodu!
Občni zbor akad. ler. društva
MPrOSVetau se vrši 5. septembra v Ljubljani. Dnevni red se naznani pravočasno v slovenskem Časopisju.
Državna podpora. Ministrstvo za javna dela je dovolilo I. rok državnega doneska za razširjenje Karlovce državne ceste (Rožne ulioe) v Ljubljani v znesku 15.000 K.
Požar v ljubljanski cukrarni je bil ravno danes petdeset let. Starejši meščan je se Še spominjajo tega grozovitega in strašnega prizora. Sirup se je kar v potokih valil iz gorečega poslopja ter se izlival v Ljubljanico, ki je bila dva dni vsa črna in sladka od njega. Zgorelo je 20 000 stoto V gotovega sladkorja, velikanska množina drugih materijabj, vsi stroji in druge tovarniške priprave. Tovarna je bila sicer zavarovana pri raznih zavarovalnicah za 680 000 goldinarjev, toda škoda je bila mnogo večja. Gasilci so z velikim naporom požar omejili, sicer bi bile šle cele Poljane; posamezni ogorki pa so tleli več kakor teden dni. Nepričakovana katastrofa je pripravila na stotine delavskih rodbin ob kruh ter jih pahnila v bedo in pomanjkanje. Ta požar je bil največji, kar jih je bilo v Ljubljani zadnje stoletje.
Ograjo okrog Prešernovega Spomenika bodo spopolnili z lično žičnato mrežo. Z delom so že pričeli.
Narodoa društvo v Šiški prirede v proslavo cesarjevega jubileja dne 13. septembra o priliki blagoslov-ljenja novega Šolskega poslopja veliko vrtno veselico v prid zanemarjene in revne mladine v Šiški.
Resna beseda Ribničanom. Znani kočevski gostilničar Jožef Ver-derber, po domače „bajriš Jože" je bil naprcšen, da da na razpolago — kakor se je to že tupatam zgodilo — slovenskemu uradniku svoj voz za v Ribnico. Čujte, odgovoril mu je: „Moji konji ne bodo hodili po ribniških tleh". RibniČanje, kje ostajate vi s svojimi vozovi v Kočevju?! Pri „bajriš Jožetu" gotovo ne, katerega še nikdar niste podpirali. Da, zlato je geslo „Svoji k svojim", samo ne držimo se ga.
Vinski pridelek In krčmar ji. Piše se nam z Gorenjskega: Zadnji čas je, da se zabrani, da se po krčmah ne bode ponujalo fabricirano vino ai kakor ga ljudstvo imenuje: delavec. To je naravnost proti 5. bcžji zapovedi, če se za dober denar ponuja tako vino. Poznal sem poštenega duhovnika, ki je ponareje-vanja vina imel za velik greh in zato tudi tak grešnik pri njem ni dobil odveze. Prav je imel! Kdo pa so tisti „ človekoljubni krčmarji", ki točijo ponarejeno vino? Iz večine — klerikalci! Poznam krčmarja, ki obliže v cerkvi vse svetnike, ki se zmerom suče okoli spovednio itd., a vendar toči jabolčnik, nameŠan z drugimi škodljivimi primesimi za pristen — dolenjski cviček! Ali ni vreden tak človek 25 palic ? Priporočamo našemu kletarskemu nadzorniku, da neizprosno strogo postopa proti takim brezvestnim ljudem! Zaupnikov bode lahko našel v našem občinstvu ki mu je itak že naklonjeno. Dal Bog, da bi kletarski nadzorniki že skoro začeli delovati !
Zaprli SO v Gorici 31 letno kuharico Marijo Trampuš iz Medvod na Kranjskem, ker je hodila okoli brez posla in ker je baje okradla svoje gospodarje v Celovcu.
Utonila bi bila v Savinji hlapec Mihael Pajek in delavec Kitak, da ju niso zadnji trenutek rešili. Padla sta pri Laškem vsak na eni strani vode v Savinjo.
Obesila se ie, kor lo Je bilo sram.   V Vrabčičih pri M os t ar j u se
je obesila 161etna Dolfa S e s a r, ker je kradla v vingradu grozdje, pa jo je čuvaj zasačil in naznanil. Dekle se je balo kazni ter sram jo je bilo pred domaČimi, da so jo zalotili pri tatvini.
Novi župan na Sušaku pri Roki je veleposestnik Jari Ružić, ki ga je imenovalo občinsko zastopstvo. Zastopnik okrajne oblasti je proti tej   izvolitvi  protestiral, ker
mora občinski zastop izvoliti šupana iz svoje srede, ali pa raspisati to mesto. Ružić je izjavil, da sprejme izvolitev.
Utonila |0 v nedeljo na Oiojskem jezeru guvernanta beljaškega trgovca Tomoa. Prevrnil se je Čoln, v katerem se je vozila z nekim gospodom in ženska je izginila pod vodo.
Nova šota v Spodnji ilškl se začetkom šolskega leta 1907/09 preda svojemu namenu.
Novo brlsgalaloo na J no ve J ie
konstrukoile je dobilo ognjegasno društvo v Mavčičah pri Kranju pri Kranju pri tvrdki Smekal v Zagrebu.
Obilen lOV se nudi lovoem v gozdih iu savskih obrežjih okoli Smlednika. Posebno je veliko jazbece v, lisic, zajoev, prepelic in fazanov.
Povratnik voznik listkov na avstrijskih drž. železnicah ne bo
VOČ od 1. oktobra 1903 dalje in sicer za brzovlake za promet med Dunajem I. na eni strani ter postajami Beljak (južni kolodvor), Blažko jezero, Trbiž, Ponteba, Celovec (glavni kolodvor)> Jesenice, Bled, Lesce, Boh. Bistrica, Podbrdo, Go-rioa (drž. železnica), Opčina in Trst (drž železnica) na drugi strani.
Obesil so Je v Trstu zaradi slabih gmotnih razmer 481etni hlevski hlapec Anton Ranzaro.
V morje le skočila v Trstu 251etna Lucija S a r d o č, hoteč se utopiti. Neki mimoidoči je videl, kako se je borila z valovi, je pa skočil za njo iu jo z lastno smrtno nevarnostjo rešil pri življenju.
Napad. 401etnega delavca J o-sipa Serotiča iz Poreča je v Trstu napadel 341etni A1 o j z i j N o v ar o 1 iz Italije z nožem. Zabodel ga je v hrbet in ga nevarno ranil. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico, napadalca pa zaprli.
Mrtvecu so potegnili lz morja
v Trstu. Ne ve se, kdo da je. Po obleki soditi, je delavec.
Za poškodbami le umrl v
Trstu oni zidarski vajenec Ivan Oblak, ki je te dni padel z odra sedem metrov globoko.
Iz celjske okolice se nam piše dne 23. avgnsta t. 1.: Že nekaj časa sem nemški listi na čelu jim zloglasna celjska „Deutsche Waoht", prav podlo in neosnovano napadajo upravo okoliške celjske občine. Zdaj jim celo ni prav, da je ta občina sezidala posebno občinsko hišo v Gabrjih. In vendar so ravno Celjani vedno godrnjali glede G-aberij ter želeli, da se tu kaj ukrene v varnostnem oziru. A pri tem je značilno za temeljitost „vahtaričnih" pisačev to, da nimajo tolikanj lokalne izvedenosti, da bi znali, da celjski „Sokol" v Grabrjih zida svoj lastni dom ter da tisti ne bode v novi občinski h ši gabrski! Se pač vidi, da se celjskim Germanom že mehčajo možgani ter da jih trka luna. — Na druge sirovosti se niti ne splača reagirati.
Nasledki vasovanja. N«ki dvajsetletni mladenič iz Dornberga Šel je vasovat pod okno svoje izvoljenke. Da bi se mogel ž njo tudi k j pomeniti, pristavil je lestvico & njenemu oknu. Hišnemu gospodarju pa to ni ugajalo; zato je fanta pregnal ter ga naznanil, da je hotel krasti, vsled česar so ga pripeljali v goriške zapore. Fant, Josip Mre vije z imenom, pa je vendar dobre volje in trdi, da mu ne more nikdo prepovedati vasovanja; le to ga peče, da nima svobode ravno sedaj, ko je toliko dela na polju. Upa, da bo kmalu stal pred sodnikom, kjer se dokaže njegova nedolžnost. Vasovanje je bilo in bo, dokler bo obstal dvospolni človeški rod — tako zatr-jeju fant, komur le more.
Sušinca — Dflrnbach. Ob južno-zahodni strani Celja teče potok Sušinca, ki prihaja iz Rožne doline. Svoj čas so ga nemški Celjani imenovali Pirešioo. Vozili so se k rajnemu Fervegi na južine in so tam videli Pirešico ter mislili, da ta mora teči do Celja, Četudi se steka pri Drešinjivssi v Ložnioo. Tedanji nemški okrajni zastop, kateremu načelnik je bil Stiger, je Sušinoi bregove nekoliko vredil in jo vedno uradno imenoval Pirešico. Zdaj pa so si izmislili za Sušinoo ime „Diirnbach", katerega nihče v Celju ne govori in ne pozna. Pa Sušinca mora biti ponemČena, kakor Javornik in Ambrožič.
Gollaka nemščina. V Žalec je došlo pred kratkim sledeče, v celjski nemščini pisano pismo: Pite Frau K. um Puch fir Madl er ist schtork krank mus Sspitol gebeu one pihl sspitol nimt nit Pite Frau ssiksn zum gemajda obi in zilli. Bern niks pekumen bis 20kse tos beama in Griht anzaign. — „Vahtarioa" in celjski mestni očetje, kaj pravite h kulturi in izobrazbi „nemških" Celjanov?
Slovenski ušltelllščnlkl na Primorskom smo storili obvezni sklep, da ne poj demo več na ko persko učiteljišče, ker so tamkajšnje razmere tudi Se po štrajku in po nt-mestnikovih obetih nesnosne. „Šijor Vittorio Emanuele de Beazeooo"
sicer ne pride to leto v svoj pašalik, ker je interniran v blaznioi na Laškem, ampak s tem ni nič pridobljeno. Laški kolegi so nas obljubili podpirati s tem, da bodo stopili v Štrajk, ako ne bo slovenski oddelek premeščen in Kopra kam v Evropo.
Umrl Je v Slovenjem gradcu notar dr. Tomsohegg, hud nem-škutar.
V Oorlcl so zgradili električno cestno železnico in jo prihodnji mesec slovesno izroče javnemu prometu.
Lopa enakopravnost vlada na
tržaški poŠti. Kamor prideš, kamor pogledaš, povsod samo nemški in laški napisi. Slovenskih napisov ni nikjer, dasi je dvornemu svetniku Pattavu znano, koliko je v Trstu Slovencev, ki imajo tudi opravka na poŠti. Zahtevamo odločno, da se tudi nam da mrvica pravice!
Usmrćen pod vinskim sodom.
V petek popoldne sta kočjaž Anton Peruško, star 49 let star, in težak Štefan Coverlizza nakladala na molu Elisabetta v Puli 6 sodov, polnih vina, na voz. Dva moža sta stala na vozu, dočim sta gori omenjena porivala sode po legah gor na voz. Nesreča je hotela, da sta dala sodu od 6 hI vina prevelik sunek, tako da ga nista mogla udržati, ko se je zvalil z vso močjo navzdol. Peruška je sod podrl na tla in ga zmastil. Njegov obraz in pTsa so bila strta, vsa rebra so mu bila zlomljena. Kmalu potem je revež izdihnil. Zapustil je vdovo in 4 otročiče.
Pifana bolniška strežaja. V
bolnico usmiljenih bratov v Zagrebu sta prišla tam nastavljena bolniška strežaja Josip Šafer in Josip Topol. Ker je prišlo med njima in vodstvom bolnice do prepira, začela sta kričati vsa divja in razbijati, da so poklicali na pomoč policijo. Prvega stražaika sta vsega oklala, ravno tako drugega in tretjega in Šele ko je prišlo Šest drugih stražnikov, se jim je posrečilo, ukrotiti divjaka in ju povezati.
Na Jutrišjni koncert „Društvene godbe", ki se vrši na vrtu hotela „Ilirije", opozarjamo p. t. občinstvo z ozirom na posebno lep, izbran program. Imajo se pri tem koncertu prvič v Ljubljani izvajati velika Smetana-Kovarovioova fantazija opere „Prodana nevesta", nada lje še sledeče skladbe znamenitih slovanskih skladateljev: O. Nedbala: „Valse triste", Prochazke: „Gavotte empire" in „Valse revee" itd. Ker se bliža sezona vrtnih koncertov h koncu, nai bi p. t. občinstvo nikar ne zamudilo tako lep koncert po-setiti.
Na včerajšno notico v „Sloy. Narodu" se nam poroča, da obstojijo obvezna pogajanja od strani tvrdke Lavrenčič & Domioelj glede prevzema posestva z aktivi in pasivi tvrdke M. Lavrenčič v Šiški, vsled česar se smatra kupčija za sklenjeno.
Za moža. SnoČi sta se na Ambroževem trgu sprli dve ženski in se korenito obdajali z lepimi priimki, naposled pa sta si skočili v lase in druga drugo lahko telesno poškodovali. Občinstvo, katerega se je bilo pri dvoboju precej nabralo, je imelo izborno zabavo. Ogenj je spravilo v streho opravičeno ljubosumje.
Karambol- Včeraj popoldne sta na Karlevski cesti skupaj trčila dva kolesarja in oba padla s koles. Pri padcu se je eden telesno poškodoval.
Junak noža* SnoČi sta se neki neznani mož in žena prepirala. Ko ga je delavec Anton Prešeren opozoril na dostojnost, skoči neznanec vanj in ga začne pretepavati. Mimo došli delavec Jožef Petrič je priskočil Prešernu na pomoč. Neznaneo je nato potegnil iz žepa nož in ž njim Pe-triču prerezal na levi roki žile. Ker je bila nevarnost, da mu ne odteče kri, je šel takoj v deželno boTnišnioo.
Nesreća. Včeraj je pri mazanju Šutejeve oirkularne žage v Jelenjem dolu na Dolenjskem prišla 58 letnemu delavcu Jakobu Požarju desna roka pod žago, katera mu jo je tako poškodovala, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 14 Slovenoev in 32 Hrvatov, nazaj jih je prišlo pa 90. V Beljak je šlo 20 Hrvatov, domov na Reko se jih je povrnilo 31, v Zagreb pa 40.
Srebrno uro z verižico je našel neki topničar. Dobi se v restavraciji „Reininghaus" v Spod. Šiški.
Drobne novice.
— Francoski finančni minister Galllauz je prišel včeraj iz Bu-dapeŠte na Dunaj.
— Mednarodni kongres trgo-vlnsklb zbornic bo v začetku meseca septembra v Pragi, kamor se v ta namen vrne tudi minister dr. Fied-ler s Bleda.
— Dragocena slika ukradena.
V galeriji slik grofa Harraoha na Dunaju je neki obiskovalec ukradel dragoceno sliko van Dyoka.
— Pesem cesarice Elizabete.
Cesar Viljem je poslal bud*pedtan-skemu muzeju cesarice Elizabete madžarsko pesem v zlatem okvirju, ki se je našla v gradu „Akilejonu" ter jo je spisala pokojna cesarica.
— 500.000 mark le poneveril
pri srednjenemški kredjjtoi banki v Frankfurtu blagajnik Goltermann ter se ustrelil.
— 30 potnikov ie utonilo s ponesrečenim parnikom „Folgefon-denom" na Norveškem.
— Nemški poslanik v Was-blngtonn baron Spook pl Stern-
burg je umrl v Heidelbergu pri operaciji.
Rožne stvori.
* General svojim vojakom po
bitki: rFantje, dobro ste se držali, bili ste se kakor levi!" — Prostak: „Da, gospod general! Kdo bi pač zamudil priliko, vendar enkrat pošteno pretepati se, ne da bi se mu bilo bati žandarjev in sodnikov."
* Kaj |e trnek? Na to vprašanje je dal neki Anglež strastnemu ribiču tale odgovor: „Trnek je dolga šiba, na kateri je na enem kraju privezan črv, na drugem pa osel, ki ne ve, kako bi s časom gospodaril."
* Testament. „Nimam ničesar, dolžan sem mnogo, kar še preostaja, zapuščam sorodnikom "
* Iz gospodarske šole- Učitelj: „Kako ohranimo svinjsko meso najdalje sveže?" — Učenec: nAko pustimo svinjo živo."
* Originalno reklamo je iznašel neki restavrater v New Yorku V svoji restavraciji ima samo numerirane stole. Vsako soboto izbere drugo številko ter jo da v kuverto, katero šele prihodnjo soboto odpre. Gostje si lahko izbero sedež kakršnega hočejo. Gost, ki je cel teden sedel na številki, ki je v zapečateni kuverti, dobi povrnjen denar, katerega je tekom tedna zapravil v gostilni in povrh še kot častno darilo zlato uro.
Telefonska m brzojavno
poročila.
Trgovinska pogodba s Srbijo se
uveljavi 1. septembra.
Dunaj, 25. avgusta. Odločitev je že padla, da se uveljavi trgovinska pogodba s Srbijo na podlagi poobla-stilnega zakona Odločitev se v najkrajšem času tudi uradno razglasi.
Minister Prašek med Sokoli.
Praga, 25. avgusta. Sokolske sla vnos ti v Slivnu se je udeležil tudi minister Prašek s soprogo ter je imel navduševalen govor. Minister je rekel, da si ne šteje za zaslugo, temuč za dolžoost, da je bil med ustanovitelji Sokola ter se postavlja v vrsto z junaki v rdečih srajcah. Pozival je Sokole, naj se prsi ob prsi postavijo v bran ter množe sokolske vrste. „Mali narod smo, zato pa moramo s kvaliteto nadomestiti kvantiteto." Ministrov govor je zbudil nepopisno navdušenje.
Francoski ministrski predsednik in
angleški kralj.
Praga, 25. avgusta. Francoski ministrski predsednik Clemenoeau je prišel v Karlove vari, kjer je imel daljše posvetovanje z ruskim ministrom zunanjih del Izvolskim. Zagotavlja se, da pride Clemenoeau tudi v Marijine Lažne, kjer se sestane z angleškim kraljem.
Italijanski minister Tittoni v Avstriji.
Solnograd, 25. avgusta. Italijanski minister zunanjih del Tittoni je prispel iz Monakovega v Berohtes-gaden, kjer je obiskal nemškega drž. tajnika pl. Soho na. Imela sta daljši zaupni pogovor.
Aretiran defravdant.
Reka 25. avgusta. Zagrebški detektiv Fukar je s pomočjo reške reške policije aretiral ravnatelja siseške kreditne banke Kerna, ki je poneveril velike vsote ter hotel pobegniti Čez morje.
Spomin na bitko pri sipki.
Sofija 25. avgusta. V spomin na padle junake v klancu Šipka je bila včeraj slovesna maša, nato pa „Te Denm" za carja Nikolaja, kneza Ferdinanda in obitelji.
Rusko državljanstvo za inozemoe.
Petrograd 25. avgusta. Na predlog ministrskega sveta je car odredil, da dobe vsi pravoslavni inozemoi, ki se hočejo naseliti v Sibiriji, brez zadržka rusko državljanstvo. Zadnje čase se je izselilo posebno mnogo Rumunov v Sibirijo.
Reformni častniki v Macedonijl.
London, 25. avgusta. Angleška vlada je sklenila, da ne ukrene ničesar glede svojih častnikov v Maoedo-niji, dokler se ne sporazumi z ostalimi velesilami. Sploh se ne sme na Balkanu pričeti nobena akoija drugače, kakor sporazumno med vsemi velesilami. Le tedaj je upati na uspeh.
Dragi bratje!
V nedeljo, due 30. t. fen., vrši se v Zireh otvoritev rSokolskega dcma", spojena z javno telovadbo in Sokolsko slavnostjo. Odbor rLjubljanskega Sokola" je sklenil udeležiti se te bratske prireditve, ki je za ondotne kraje jako važnega pomena, po večji deputaciji.
Odbor apelira torej na brate, da se v Čim večjem številu priklopijo tej deputaciji. Zbirališče in uro odhoda javimo kasneje.   Na zdar!
Odbor ljubi. »Sokola".
SANATOGEN
neutrpljivo krepilno in osvežilno sredstvo za vse, ki se čutijo bedni in onemogli, kakor sploh
za nervozne In slabotne.
Več  nego  7600 profesorjev in zdravnikov ga je sijajno potrdilo. Dobiva se v lekarnicah in dro-gerijah. 2514—4
Brošuro pošlje zn.sroiij In post* nine proMto Bauer A (ie. Berlin SW. 48. Generalni mstopn*k C Br»dy, Dunaj I., Fleischniarfet 1.
Borzna poročila.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 25. avgusta 1908. fmatv«
Pšenica za oktober . , % za 50 kg K 11.11 Rž za oktober . . . . za 50 kg K 9 22 Koruza za maj 1909 . . za 50 kg K 708 Oves za oktober . . . za 50 kg K 795 a?r»kti*. 5 vin. ceneje
Meteorolftltno poročilo,
Vfitnm nad morjem 206. SredaH »račni tlak 786 9 —m
n ar«     • ^^^L      U %       I   I M
e& SREDSTVO ^^^^^^■■^^^^
I so sprolMoto tokoj 2975 1
T7" ©eđ-larslco ot>xt
Kje, pove uprav. nSlov. Naroda41.
Njiva
dveb oralov na LJnbllanskani pol]n
blizu mesta 80 takoj proda. 2963—1 -i^. Naslov pove upravnifitvo „Slov. Naroda41.
Žagarja
neoženjenega, ki je tudi mlinar, ličo vlastelinstvo Zalezda, poita Bu-dinačina, Hrvaško. 2918—3
Kal# V'_ i vrtom ter dvorili I #|#f »čem v Spod Sliki, ■IIVII Ploolnaka oeata št.
I M luli   130| se po jako ugod-nih  pogojih proda. Vprašati je pri lastniku hiše, in sioer popoldne od polu ene do dveh ravnotam. 2974 1
avgusta II	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	• 0 2o *> > 5 a H S	Vetrovi	Neb«
24	9. zv.'	7377	19*7	sl. szahod	jasno
25. a	7.zj. Z pop.	7387 7370	176 252	si. svzh. del. jasno sl. jjzah. jasno	
Srednja včerajšnja temperatura 20 1 norm. 17-90. Padavina v 24 urah 0 0 ram.
(nOVOfundlindec) prave pasme, star 4 leta, ao proda ali pa zamenja za
dobrega psa-čuvaja. 298 s i
Več pove Leo Lavrič v Škof]! LokL
Učenec
80 sprejme takoj za strojarski Obrt. Dobi popoluo oskrbo.   Več po dogovoru. 2982 1
Leo Lavrič v Škof ji Loki.
IliV v Spodnji Šiški.
IIAMf   skoro nova, s 3 po* I % I      slopji in velikim VT-ItjU   tom, ki obsega 4G0 m-mm*^** M Jernejev! cesti it. 39f se iz proste roke proda pod Ugodnimi pogoji. 2976—1 Več pri A. Vizjanu, sedlarju in posest v Sp. ŠiSki, Celovška c. 67.
Ob    vsakem vremenu!
HOTEL „ILIRIJA"
Jufct v sredo, Z6. avgusta
- velik -
K0HC6RT
popolne
Ljubljanske društvene godbe
pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika
Vaclava Talicha.
•an  nov ppoffri
Začetek ob 8. Vstop prost.
Za obilen obisk se priporoča
2964 Marija Jfovak
hotelirka. vsakem vremenu!
z lepo pisavo,
stenografa,
zmožnega tudi slovenščine in italijanščine v govoru in pisavi, sprejme
takoj inženir Konrad Laeknik ¥ Ljubljani Beetkovenove ulico it 4.
2943 -2
Jezdni ttonj
6 let star, 16 pesti visok, svetlcrjave barve, dobrohoden, se proda. 2950 2 Vprašajte v domobranskem dopolnilnem  okrajnem poveljstva
(stara domobranska vojaščnica) v LJubljani.
Najtoltif
KLOBUKI
vsak vrat v aajbefa-teJallaJjjrtaefLilo
v l4jaal»l|»nl pri J
Bolniki so sprejemajo v popravo« Izprašan
kurjač
ki sna kuriti s premogom, ima dobra izpričevala ter je soliden, so takoj s »rej me pri Avgustu Belle, parna opekama na Rakeku. 2973
ličo so
poslouodkinjo
obenem dobra prodajalko za mešano blago in molko obleko. 2972—1
Ravnotam se sprejme
učenka.
Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
Pristen dobri
brinjevec
se dobi pri 309 16
L SEBEN1KU V Spol tel.
Generalnega zastopnika ozlr. založnika
nastavi tvornioa prve vrste z letno pogodbo (dosmrtna služba) — Gre za uvedenje enega najpomembnejših, obilno razpečljivih predmetov iz stroke živalskih krmil, ki se prodaja pod imenom paV^ Halersteak *^MP m je že sijajno uveden, kjer je za 50 ' „ boljil in za 50% cenejii nego OV08. — (Ne zamenjavajte ga s katerim dosedanjih krmil ali pridevkom h krmilom ) IiČO 80 kupČIJskO podjetna trgovska moč prve vrste s prima priporočili, v zadevnih krogih dobro uvedena, ki more položiti kavcijo in ki ima na razpolago velika skladišča. — Ponudbe na centralno opravo „Union" Dunaj,
I. Renngasse S. 2979
Št. 1355. 2969
Razglas.
Županstvo Občine Sežana oddaja potom ofertne obravnave
zgradbo nopojolišćo u Sežani
za iznos 59.000 kron-
Pismene ponudbe se lahko udeleži vsakdo, ki položi pred obravnavo 5% varščino v znesku 2950 kron, katera se zviša s sprejemom dela na 10°/0.
Ponudbe se sprejemajo za v troškovniku določena dela do 10. septembra 1908 opoldne.
Načrti, popis dela, troškovnik in pogoji so na razpolago vsakomur ob uradnih urah.
Županstvo v Sežani
23. avgusta 1908.
Fran Stolfa, župan.
Aviso.
Vsled razpisa: oddelek 13, štev. 1322 z dne 1. avgusta 1908 namerava državno vojno ministrstvo nabaviti 1
različne opravne predmete
za cesarsko in krallevo vojsko. m #
Ponudbe je vložiti pri omenjenem ministrstvu
2980—1
do 9. oktobra 1908.
Natančne pogoje vsebuje v listu „Laibaoher Zeitung" z dne 22., oz. 23. avgusta t. 1. v polnem obsegu objavljeni razglas vojnega ministrstva.
Ta razglas ter pripadajoči pogodbeni načrt se more vrhu tega vpo-gledati pri intendanoah vojnih teritorialnih poveljstev, pri monturnlh zalogah v Brnu, Bndlmpoitl, Mstlngu pri Gradcu in na Dunaju (Kaiser Ebersdorf) ter pri vseh trgovskih zalogah Številka 2 in 4 proti plačilu 65 vin.
ne pod 24 leti star, ki je izurjen ipe-
eorlst in železnfnar, so ličo za
takojšnji nastop. Le dobra moč pride V poštev. 2978—1
Iv. Stockl
Zadnji dan.
The % al fonte Bio
Danes, dne 25. augusta 1.1.
velika poslovilna
predstavo
v Lattermannovem drevoredu
Zadnji spored:
Velezanimivo! V Ljubljani še nikoli predstavljano! Na splošno zahtevanje! III. del: PrekO Afrike. Nadaljevanje: X. do XVI. serije. Divjaki pri gradnji mostu. 400 metrov dolg most. Od Zambesija do Osrednje Afrike.
Začetek točno ob poln 9. zvečer.
Javna zahvala.
Podpisano ravnateljstvo in tajništvo podjetja »Wonder Bio L. Geni« uvidi kot prijetno dolžnost, da se slav. občinstvu kar najtopleje zahvali za tako mnogobrojen obisk.
Zlasti se zahvaljujemo cenj. ljubljanskim časopisom ter vsem, kateri so nas na kateri si bodi način podpirali.
Na svidenje prihodnje leto! 2977 Z velespoštovanjem
L Geni H. Govrlč
ravnatelj. poslovodja.
Dečka
sprejme takoj večja trgovina z mešanim blagom na Dolenjskem.
Ponudbe pod „itev. 100" na
uprav. „Siov. Naroda". 2916—3
Gozdar
v pokoju, srednjeleten, zdrav, iftčo Službo v tej stroki ali v lesni trgovini.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda4 pod „ Gozdar". 2971—1
št. 242 „na Loki11 v Novem mestu Je naprodaj. 2932-3 Stoji pod novo žensko bolnico, tik bodoče Belokranjske železnice. Ugodna prilika za gostilno ah vino-tržce.
Natančneje se izve pri lastnici Alojziji Schmuck, preje vdov. Fin-tar v Sodražlci pri Ribnici.
27i6     Glavna zaloga v lekarni 16
UD. pl. TrnRoczyja o LJubljani.
R
*
s
s *
v
»
a
s
»
t 1
Primarius
dr. 13. Gregorič
Ljubljana
kronska ustna voda
EUODIH
Zakonito varovano.
Specijaliteta za kadilce.
10 So 15 kapljic v kozarec vode. Gena 2 kroni.
Glavna zaloga v lekarni
Ub. pL TrnRoczy]Q u Ljubljani
»
m m
*>
9
11
9
m m
Oeo. kr. avstrijsko državno železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne Odkod Is Ljabljane |aft. ieLi
9*50 zjutraj* Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel. (ob nedeljah in praznikih do Trbiža).
7*06 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c kr. drž. žel., Beljak čez Po-drožčico, Celovec, Prago.
7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfcvo, Straža-Toplice, Kočevje.
9- 26 »red poldne. Osebni vlak v smeri: •esenice, Beljak, (čez Podrožčico)Celovec, Prago. ^aSBS^3a^'^>M^>^s
11*38 »red po m ne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico 1rž. žel., Trs drž. žeL, Beljak, (čez Pod ožčico) Celovec.
1- oe popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3-40 »opoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (Čez Pod ožčico) Celovec, Praga.
7-IO ivefter. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7-30 zveder. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Irbii, Beljak, (čez Podrožčico j Celovec, Praga.
10- 40 »oneoi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. žel., Trst drž. želn Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odkod Is L|ubl|ane dri. kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
2- O6 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zveder. Osebni vlak v Kamnik lO-OO »eneOl. Osebni vlak v Kamnik. (Same
vD nedeljah in praznikih.)
I. maja 1908. leta.
»ono* v izubijano jaz. teLi
606 zjutraj. Osebni vlak ii Beljaka M,
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Stražo-
Toplic, Rudollovega, Grosuplja. 11-22 pred po Id ne.   Osebni ,vlak   iz Prag*,
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčir*
in Trbiž, Gorice drž. žet, Jesenic, Tržiča. 2 32 popoldne. Osebni vlak iz Koče v a
Straže Toplic, Rudollovega, Grosuplja, 3-06 popoldne. Osebni vlak iz Beljakr
juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (četi
Podrožčico) Gorice drž. žel.. Trsta dri.
žel. Jesenic, Tržiča
6-0O zvečer. Oseb. vlak iz P*agt, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) jesenlc
8 37 zveder. Osebni vlat iz Kočevja,Straže« Toplic, Rudollovega, Grosuplja,
8-45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (Čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. asi, Jesenic, Tržiča.
n-50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, O-lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsu drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Uohod v LJubljano dri. kolodvori
0-40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. 10 59 predpeldne. Osebni vlak lz Kamnika O-IO zveder. Osebni vlak iz Kamnika. 959 peneol.Osebni vlak iz Kamnika. (Saša ob nedeljah in praznikih
(Odhodi in pri lodl so označeni v srednj* «v< opcfzkcra času.)
C kr  avuateiistTO državnih zelem  v Trsta
Za vsako ceno prodajam F
še do 31. avgusta 1908
vsa letna oblačila za dame, gospode, dečke in otroke.
nslesko skladišče oblek"
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejBih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s manjšaj očimi se vplačili.
Vsak  član   ma po  preteka* petih lot pravico do „ dividende.
ee
SLHVIJA"
45-97
-  -  -  -  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  -  -  - . Roz. fondi: 41,335.041*01 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814 430 97 K, Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ v a M kozi elo« aniko-narotlno upravo.
Vm pojasnila daje:
T L|abl|a\ni| eigar pisarne so ▼ lastne] ban ene j hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najknlantneje. Uiivs  najboljši  sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega   dobička izdatne podpore v  narodne in občnokoristne namene.
Izdajatelj in odgovorni urednik Rasto Pustoslemšek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
46