PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pn Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 73 (13.011)
Trst, torek, 5. aprila 1988
Na veliko noč se je začela tretja ameriška misija v dveh mesecih
Državni tajnik Shultz v Izraelu Ponovno bo predstavil svoj načrt
V svojem prvem dnevu uradnih sestankov se je razgovarjal s premierom Samirom in notranjim ministrom Peresom - Splošna stavka trgovin in prevozov popolnoma uspela
govornikom. Včeraj zjutraj se je sestal s premierom Samirom, pri katerem se je zadržal dve uri. Glasnik izraelskega premiera je sicer izjavil, da sta ostala Shultz in Šamir na nasprotnih si stališčih, kar pomeni, da se Šamir še vedno upira ameriškemu načrtu mednarodne konference ter da ni pozabil na Shultzev sprejem dveh Američanov, ki sta člana Palestinskega državnega sveta, nepriznanega »parlamenta« PLO.
Shultz se je včeraj sestal tudi z notranjim ministrom Peresom. Obe uri sestanka s predstavnikom laburistov sta bili prav tako namenjeni poglabljanju Shultzevega mirovnega načrta. Peres je izjavil, da se Shultz zaveda možnosti, da bi njegov načrt lahko propadel, verjame pa v podporo SZ, ki bi lahko pristala na mednarodno konferenco o miru na zasedenih ozemljih.
Prvi dan Shultzevega obiska sta sklenila obisk pri obrambnem ministru Rabinu in večeija s Šami-rom. Pred hotelom, v katerem je nameščena ameriška delegacija, pa so židovski koloni postavili veliko lepenkasto podobo Arafata, ki ameriškemu gostu daje dobrodošlico v angleščini in hebrejščini. Protest kolonov je le ena izmed tolikih demonstracij vsesplošnega nezadovoljstva, ki vlada tako na zasedenih ozemljih kot tudi drugod po Izraelu. Včeraj je bila na vrsti splošna stavka, ki je, po priznanju samih izraelskih virov informacij, popolnoma uspela.
Ameriški državni tajnik Shultz med srečanjem s premierom Samirom	(Telefoto AP)
JERUZALEM - Nova mirovna misija - tretja v dveh mesecih - ameriškega državnega tajnika Shultza na Bližnjem vzhodu se je začela v znamenju diplomatskega protinapada. Shultz se namreč zaveda, da se z njegovim mirovnim načrtom ne strinjajo somišljeniki izraelskega premiera Šamira, prav tako pa mu nasprotujejo Palestinci. Zaenkrat je edinole izraelski notranji minister Peres podprl ameriški mirovni recept, ki predvideva tri osnovne postavke: »zemljo v zameno za mir«, sklicanje mednarodne mirovne konference in začasno ureditev bodoče palestinske države.
Državni tajnik Shultz se je zato odločil, da se bo med svojim ponovnim obiskom v Izraelu posvetil tudi širši javnosti. Za vzpostavitev prvega neposrednega stika z javnostjo^ se je ameriški gost poslu-žil radia in televizije. Že ob svojem nedeljskem prihodu se je na telavivskem letališču zadržal pred televizijskimi kamerami več kot četrt ure, nakar se je udeležil še enourne televizijske konference. Shultz je svoj poseg namenil predvsem voditeljem izraelskih medijev in političnim komentatorjem, izzvenelo pa je nekako tako, kot bi jim hotel osebno obrazložiti, kateri so cilji njegovega mirovnega načrta. Objasnjevanje programa pa bi lahko bilo tudi svojevrsten način, da Shultz prizna, da ne pričakuje velikih odgovorov s strani izraelske vlade.
Po svojem velikonočnem prihodu v Izrael se je Shultz vsekakor popolnoma posvetil izraelskim so-
W
Sevardnadze nepričakovano v Kabulu
ISLAMABAD Pakistanske voditelje skrbi nenaden obisk sovjetskega zunanjega ministra Ševardnadzeja v Kabulu, ker se bojijo, da bi zaradi zastoja v ženevskih pogajanjih o reševanju afganistanske krize SZ spremenila svoj sklep o umiku sovjetskih čet.
Po vsem sodeč, tega Moskva ne namerava storiti, skrbijo jo le morebitni zapleti, če bi do umika prišlo pred sklenitvijo ženevskega sporazuma. Prav zato poskuša najti kompromisno rešitev, ki bi preprečila padec Nadžibulahovega režima. Moskva v bistvu ne pristaja na možnost, da bi v Kabulu prevzele oblast Sovjetski zvezi sovražne sile.
V ta okvir spadajo tudi skorajšnje parlamentarne volitve, prve po letu 1978, ko so komunisti prevzeli oblast v državi. Po vzhodnoevropskem slogu so že določili, da bo tretjina poslancev iz vrst opozicije. Za mudžahedine so take volitve nesprejemljive, ker ne jamčijo svobodne izbire. Prav zato so voditelji islamske gverile sklenili, da bodo bojkotirali volitve.
Medtem pa se je včeraj izvedelo, da je bil 2. aprila na afganis-tansko-pakistanski meji hud vojaški incident, ki je terjal življenje šestnajstih afganistanskih in pakistanskih vojakov. Oborožena enota kabulskega režima je namreč poskusila zajeti nekega afganistanskega oficirja, ki je v Pakistanu zaprosil za politično zatočišče.
Von Karajanovih osem križev
. ALZBURG — Herbert von Ka-živeča legenda svetovne asrčne glasbe, praznuje danes ■ rojstni dan. Sloviti avstrijski irigent je začel svojo bleščečo « r° Pred šestimi desetletji, za ehn štirideset let pa je bil ne-vomno najbolj ugleden, prefi-\0eP- za marsikoga celo genialen dirigent na svetu. V tem času se ie JpiH in s svojim pečatom obe-ležil domala vsa najpomembnejša dela klasične glasbene literature; posnel je 45 oper, štirikrat vseh devet Beethovnovih simio-dth poleg tega pa še na stotine drugih skladb. Dolga leta je vodil dunajsko Opero, dalj časa je že dosmrtni dirigent Berliner Phil-harmoniker in tudi duša salzburškega festivala Festspiele. S svojim velikim prestižem je zasenčil nekatera temačna obdobja svojega življenja, kot na primer koketiranje z nacizmom.
Kdor ga pobliže pozna, meni, daje Karajan pri svojem delu izredno temeljit, precizen, zahte-ven, tako do sebe kot do drugih. Nič čudnega torej, če se ga je oprijel vzdevek »orkestrski dikta-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Več milijonov domačih in tujih turistov preplavilo Italijo
Ob velikem iztržku velikonočni eksodus tudi letos zahteval krvav cestni davek
RIM — Danes ponoči se je s kilometrskimi kolonami na vseh cestah zaključil prvi letošnji milijonski eksodus italijanskih in tujih turistov po prometnicah Apeninskega polotoka. Več kot šest milijonov Italijanov in dva milijona tujcev, v glavnem Zahodnih Nemcev, precej pa je bilo tudi Američanov in Japoncev, je v teh nekaj velikonočnih dneh v turističnih blagajnah širom po Italiji pustilo približno dva tisoč milijard lir. Turistični promet je bil letos v primerjavi z lanskim večji za skoraj 16 odstotkov, kar zbuja dobre upe za uspešno turistično sezono v Italiji.
Vsa turistična središča so bila polna, v planinah pa so obilne snežne padavine močno podaljšale smučarsko sezono. Številni turisti pa so se podali v tradicionalna izletniška mesta kot so Rim, Benetke in Firenze. Prav Rim je bil končni cilj predvsem mnogih tujih turistov, ki so včeraj lahko celo uživali v lepem sončnem vremenu in morda uspeli videti Van Goghovo razstavo, ki so jo po dveh mesecih zaprli včeraj zvečer in tako z iztržkom (650 milijonov lir) kot z obiskom (300 tisoč obiskovalcev) potolkli vse rekorde.
Na velikonočno nedeljo se je velika množica vernikov in turistov zbrala tudi na Trgu sv. Petra, kjer je velikonočni blagoslov izrekel papež Janez Pavel II., med prisotnimi pa sta bila tudi ameriški državni sekretar George Shultz in itali-
janski zunanji minister Giulio Andreotti. Tudi drugod po Italiji je bila v nedeljo in včeraj cela vrsta tradicionalnih manifestacij in običajev, ki spremljajo ta verski praznik. Tako ni manjkalo procesij, ponekod pa so turistom obnovili stare srednjeveške velikonočne običaje.
V Furlaniji-Julijski krajini posebnega turističnega navala tokrat ni bilo. Boljši je bil le obisk v smučarskih središčih, kjer je večina prenočitvenih zmogljivosti zasedena še do 7. aprila. Vse naprave na smučiščih v deželi delujejo in predvsem na Trbiškem in na Piancavallu so snežne razmere kljub dokaj pozni koledarski pomladi še zelo ugodne. Povečan promet so zabeležili tudi v smereh proti Lignanu in Gradežu, kjer bodo prav danes tudi uradno odprli letošnjo turistično sezono. V F-JK je bil precej povečan tudi promet na mejnih prehodih z Jugoslavijo. Pri tem pa ni šlo toliko za italijanske turiste, temveč predvsem za Zahodne Nemce in Avstrijce, ki so se podali na prve zgodnje počitnice ob istrski obali, mnogo pa je bilo tudi jugoslovanskih, turških in grških delavcev, ki so zaposleni na tujem in so velikonočne praznike preživeli v domovini.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Dve hudi nesreči na Tržaškem
Dramatični ponedeljek
TRST — Tržaška črna kronika je včeraj zabeležila dva žalostna dogodka. V tolmunu pri slapu v Glinščici je v popoldanskih urah utonil 28-letni Milančan Mauro Clerici. S tremi prijatelji se je odpravil na izlet v Glinščico. Ko so prispeli do slapa, si je nadel potapljaško obleko in skočil v vodo, ker si je hotel ogledati dno tolmuna. Pod vodo pa je z glavo zadel ob oster kamen in si verjetno zlomil lobanjo. Udarec ga je omamil in mladenič je izgubil zavest. Ko je voda dvignila njegovo telo na površje, je bil Clerici sicer še živ, še pred prihodom reševalcev pa je izdihnil, ker so se mu pljuča napolnila z vodo.
Rešilec Rdečega križa pa je včeraj odpeljal v glavno bolnišnico hudo opečeno 43-letno Rito Cocco iz Pordenona, ki je bila na obisku pri hčeri v Ulici della Tesa 28. Nesrečo je povzročil neznani požigalec, ki je zažgal vrata sosedovega stanovanja. Cocco-va je hotela sama pogasiti plamene, pri tem pa je stopila na razbito stekleničko alkohola. Ker je imela na sebi najlonske nogavice in obleko in sintetične tkanine, je ogenj v trenutku vnel obleko.
DNS zavrača obtožbe zoper svoje člane
LJUBLJANA — »V zadnjih dneh se je pripetila vrsta alarmantnih dogodkov, ki aktualizirajo vprašanja opredelitve in položaja novinarjev in javnih občil nasploh, glede na usmerjenost kritik pa še pose-bej v Sloveniji. V vrsti izjav in javnih sporočil od najvišjih teles Zveze komunistov Jugoslavije do najvišjih obrambnih organov, je bilo pisanje slovenskega tiska o JLA, pa tudi širše, označeno kot problematično, antikomunistično, objektivno kontrarevolucionarno in v funkciji takoimenovane specialne vojne tujih sil. Pri tem se posamezni primeri sistematično posplošujejo, s kritičnimi mnenji posameznikov se enači celotno novinarstvo, še huje: anatemizira se politično vodstvo in celoten slovenski narod.
Donedavna ugledni revolucionar in družbenopolitični delavec Jakov Blaževič si je privoščil izjavo, da ameriška obveščevalna služba CIA neposredno z 200 milijoni dolarjev podkupuje in subverzira jugoslovanska sredstva obveščanja in je s tem neovirano, neargumentirano in nediferencirano zaenkrat nekaz-
novano oblatil vse jugoslovanske novinarje in uredništva.
V Borbi sta se 23. marca izpod peresa R. Guliča in v Politiki 28. marca s podpisanimi začetnicami U.
R. pojavila članka, ki spominjata na najtemačnejše' čase inkvizicijskega propagandizma: iztrgane citate iz nekaterih slovenskih listov primerjata s prav tako iztrganimi navedbami emigrantskega tiska, pri čemer se domnevna stališča iz Slovenije prekrivajo ne s slovensko, temveč ustaško in četniško emigracijo, vse skupaj pa naj bi dokazovalo idejno in personalno povezanost, torej tudi vpetost v takoimenovano subverzivno specialno vojno tujih sil. »In vendar se doslej razen tiskovnega sveta RK SZDL Slovenije in predstavnika predsedstva CK ZKS ni našel nihče, ki bi protestiral zoper takšno prakso poskusa vračanja v najtemačnejše in univerzalno obsojeno stalinistično obdobje,« je med drugim dejal Boris Bergant, predsednik Društva novinarjev Slovenije, na včerajšnji izredni in razširjeni seji upravnega odbora DNS. Že 22. marca se je upravni odbor izrekel zoper pritiske, poenostavljanja, manipulacije in podtikanja, ki so jih doživljali nekateri novinarji in uredništva. Takrat je upravni odbor sklenil, da bo v primeru nadaljevanja in zaostrovanja teh vprašanj sklical poseben sestanek in dogodki v zadnjih dneh so pokazali, da je obravnava teh vprašanj še kako potrebna.
Po mnenju Milana Medena zadnji dogodki kažejo, da ne gre le za gonjo zoper novinarje na Slovenskem, temveč je naperjena zoper celoten proces demokratizacije. »Prav zato moramo najti navezo z vsem, kar je demokratsko, kar se v drugih delih Jugoslavije šele artikulira, pri nas pa je, glede na doseženo stopnjo, bolj izraženo.«
Po razpravi je upravni odbor sprejel več stališč. DNS zavrača do morebitne objave konkretnih dokazov sleherno trditev o objektivni ali subjektivni kontrarevolucionarni, antikomunistični, z emigrantskimi silami povezani dejavnosti slovenskih novinarjev. DNS bo prek delegatov v republiški skupščini terjalo odgovor, zakaj je zvezni tožilec postopal tako, kot je (v zvezi s člankom Andreja Novaka v Teleksu je, denimo, ukrepal, v zvezi s člankoma v Politiki in Borbi pa ne).
DNS bo dalo pobudo zvezi novinarjev Jugoslavije, da po sodni poti zahteva, da Jakov Blaževič predloži dokaze o domnevni subverzivni dejavnosti in podkupovanju jugoslovanskih novinarjev in javnih občil. Ce tega ne bo storil, je treba to izjavo jemati kot ogrevanje in vznemirjanje javnosti in ukrepati po sodni poti. (dd)
Ob napovedanih novih sankcijah tudi možnost drugačnega posega
Reaganova administracija bo poskušala z vsemi sredstvi zrušiti panamski režim
NEW YORK — Reaganova administracija razmišlja o uvedbi novih sankcij proti Panami, vendar pa ameriški politični vrh o tem nima enakih pogledov. Državno tajništvo se na primer zavzema za povečanje ameriške vojaške navzočnosti v Panami, Pentagon pa temu nasprotuje, češ da lahko to pripelje do nepotrebnih spopadov med ameriškimi in panamskimi silami.
Pretekli petek je v ameriška vojaška oporišča v Panami prispelo še približno 1300 ameriških vojakov. ZDA imajo sedaj v srednjeameriški državi že več kot 12 tisoč vojakov, v Panami pa je zasidrana tudi ena izmed ameriških letalonosilk.
Kot izjavljajo predstavniki Reaganove administracije, Bela hiša razmišlja tudi o uvedbi novih sankcij, ki naj bi pomagale strmoglaviti režim generala Noriege. Reaganova administracija poskuša odstraniti generala Noriego s prav takšno trmo, kot je pred leti poskušala strmoglaviti sandinistično vlado v Nikaragvi.
Los Angeles Times na primer poroča, da je pomočnik državnega sekretarja Elliot Abrams predlagal, naj bi generala Noriego, ki sta ga dve ameriški zvezni sodišči obtožili za ilegalno trgovanje z mamili, ugrabili ameriški komandosi in ga pripeljali na sojenje v ZDA. Za takšne vrste vojaški udar se je zavzel pred dnevi tudi panamski veleposlanik v ZDA Juan Sosa, ki je ostal zvest bivšemu panamskemu predsedniku Arturu Devalleju, ki ga ZDA še vedno priznavajo. Zanimivo je, da bivši panamski predsednik v intervjuju za New York Times sploh ne omenja takšne možnosti, ampak svari pred prenagljenimi sklepi in naraščajočim protiameriškim vzdušjem, ki bi
ga lahko še bolj spodbudila neposredna ameriška vojaška intervencija v tej državi. Devalle v zameno predlaga ustanovitev multilateralnih sil, ki bi lahko posegle v Panami.
Kot piše del ameriškega tiska, naj bi CIA dobila ukaz, da v sodelovanju s panamskimi častniki pripravi vojaški udar proti generalu Noriegi. V Washingtonu se pripravljajo tudi na to, da bodo ameriškim družbam, ki imajo svoja predstavništva in obrate v Panami, prepovedovali, da bi Noriegovi vladi plačevale kakršnekoli davščine in druge dajatve. Sodbe o tem, da bo ameriški finančni embargo hitro zlomil generala Noriego (Panama namreč nima svoje nacionalne valute, ampak uporablja ameriške dolarje), so se doslej pokazale kot preuranjene. Generalu Noriegi je namreč doslej predvsem s pobiranjem pristojbin za plovbo po Panamskem prekopu uspelo zbrati dovolj gotovine, da je lahko pokril najnujnejše stroške.
Ker so se vsi dosedanji pritiski na generala Noriego pokazali za neučinkovite, se Reaganova administracija pripravlja na razglasitev novih gospodarskih ukrepov proti Panami. V Panami pa se bojijo, da bi Washington poiskal kako pretvezo, da bi opravičil neposreden poseg v panamska dogajanja. Prav zato jih skrbi ameriško napihovanje diplomatskega incidenta z veleposlanikom ZDA v Panami. Veleposlanik ZDA Arthur Davis se je vračal s pogovorov na nunciatu-ri, ko je njegov avtomobil in avtomobile spremstva nekaj kilometrov zasledovalo panamsko vojaško vozilo.	UROŠ LIPUŠČEK
Pripadnika ameriške vojaške policije pred nekim oporiščem v Panami	(Telefoto AP)
Obračun dveletnega dela ZIS
BEOGRAD — Včeraj je ZIS skupščini SFRJ dostavil poročilo o svojem delu v obdobju od maja 1986 do maja 1988, ki ga bosta zvezni zbor in zbor republik in pokrajin preučila v prvi polovici maja letos.
»V poročilu nismo branili vsakega našega ukrepa in vsakega našega predloga, če jih čas ni potrdil. Prav tako pa ne moremo sprejeti vsake kritike, ki ne izhaja iz pogojev, v katerih so bile odločitve sprejete ali kritike, ki izhajajo izključno iz lastnih interesov,« je na tiskovni konferenci dejal podpredsednik ZIS Miloš Milosavljevič.
»ZIS bo v sodelovanju z drugimi zveznimi, republiškimi in pokrajinskimi organi v okvirih svojih z ustavo določenih pooblastil in odgovornosti ukrenil vse potrebno, da prepreči sovražne napade na JLA, katerih cilj je spodkopavanje pridobitev revolucije in razvijanje jugoslovanske socialistične skupnosti,« je med drugim dejal podpredsednik vlade. »Tudi doslej smo uspešno odkrivali in preprečevali dejavnost zunanjega in notranjega sovražnika, kriminalno in drugo škodljivo dejavnost,« je poudaril.
Sicer pa je od prevzetja mandata sredi maja lanskega leta do konca marca letos ZIS imel 242 zasedanj s skupaj 5.348 točkami dnevnega reda. V skupščini SFRJ so na predlog ZIS sprejeli 216 zakonov.
•	Von Karajan
tor«. Kljub častitljivi starosti traja njegov delovni dan še celih dvanajst ur, preostali prosti čas pa posveča svojim konjičkom: jadranju, pilotiranju letal in avtomobilom.
Prav pred svojim velikim jubilejem je doživel Herbert von Karajan enega od svojih redkih umetniških spodrsljajev. Na salzburškem Velikonočnem festivalu je pretekli teden predstavil Puccinijevo Tosco, ki pa so jo kritiki dokaj hladno sprejeli. Karajan se jim je že nekaj dni kasneje oddolžil z vrhunskima izvedbama Alpske simfonije Richarda Straussa in Nemškim rekviemom Johannesa Brahmsa.
Salzburg je počastil 80 let velikega dirigenta sinoči. Po Tosci sta slavljencu v čast zaigrala orkestra dunajskih in berlinskih filharmonikov, s katerima je Herbert von Karajan preživel še največ svojega poustvarjalnega časa.
•	Velika noč
Velikonočnim izletnikom pa jo je letos najbolj zagodlo vreme, ki se je nekoliko popravilo šele včeraj, vse ostale dni pa so spremljale padavine, ki so se v višjih legah spremenile v sneg in povzročile precejšnje neprijetnosti marsikateremu manj previdnemu vozniku, ki se je zanašal na koledarsko pomlad in je snežne verige že pustil doma v garaži.
Prav za konec pa smo pustili tudi tradicionalno poročilo o smrtnih žrtvah milijonskega eksodusa. Ceste so spet zahtevale svoj krvavi davek in včeraj do 17. ure je v prometnih nesrečah umrlo dvanajst oseb, več kot štirideset pa jih je bilo ranjenih. Do najhujše nesreče je prišlo na državni cesti št. 1, kjer sta v nedeljo popoldne umrla zakonca Leo Casini in Ines Francini iz kraja Castiglione della Pescaia. S svojim fiatom 127 sta trčila v fiat uno in bila na mestu mrtva. Na isti cesti je v trčenju med golfom in themo umrl 21-letni Gabriele Greco. Prav mladi so bili v največjem številu žrtve hudih prometnih nesreč s smrtnim izidom. Tako je pri Arasci (TO) izgubil življenje 19-letni Leonardo Pa-radiso, pri Tortoni se je smrtno ponesrečil 18-letni Mauro Testa, 27-letni Maurizio Mattarozzi je umrl, ko je zapeljal s ceste nekje v Bologni, 21-letni Fabrizio Bolelli se je pri Bologni ubil z motorjem, pri Anconi pa je umrl An-drea Ronzi, ko je s svojim vozilom čelno trčil v avto, ki je, prihajal iz nasprotne smeri. Žalostni spisek cestnih žrtev dopolnjujejo 17-letni Giordano Bonomi, ki je umrl v nesreči pri Brescii, 20-letni vojak Davide Šerpi, ki je prihajal na kratek dopust domov na Sardinijo, 19-letni Marco Puglia, ki je umrl v čelnem trčenju v Iglesiasu in 25-letni Calogero Giarrusso, ki je izgubil življenje v trčenju s citroenom v bližini Enne.Tragični obračun pa najbrž še ni dokončen, saj bodo dokončni podatki o vseh nesrečah znani najbrž šele danes.
Po enajstih letih je zavladal mir med Etiopijo in Somalijo
MOGADIŠ — Etiopska časopisna agencija ENA je danes sporočila, da sta Etiopija in Somalija po tridnevnih pogovorih v Mogadišu sklenili odmrzniti diplomatske odnose, prekiniti sovražno propagando, umakniti čete ob meji na Ogadenski planoti in da bosta izmenjali vojne ujetnike. Hkrati iz vodstva sporočajo, da sta se obe strani zavezali, da bosta ustavili vsakršne vojaške akcije ob etiopsko-somalski meji na Ogadenu.
Rezultati tridnevnih pogovorov v Mogadišu, ki sta jih vodila somalski podpredsednik vlade Ahmed Mohamed Farah in etiopski zunanji minister Berhanu Bajeh, so prvi otipljivi rezultat normalizacije odnosov med sosedama po drugi ogadenski vojni (leta 1977 do 1978) in zmanjševanja napetosti na Afriškem rogu. Do tretjih pogovorov delegacij na ministrski ravni v dobrem poldrugem letu je prišlo po vrhunskem etiopsko-somalskem sestanku prejšnji mesec, ko sta se v Džibutiju drugič po drugi ogadenski vojni sestala predsednika Mengistu Haile Mariam in Siad Barre. Prej sta se delegaciji izmenično sestali v Adis Abebi in Mogadišu, vendar so se pogovori končali brez konkretnih rezultatov, kar je bilo znamenje, da so pogajanja zašla v slepo ulico.
Etiopsko-somalski pogovori se niso nikamor premaknili zato, ker je vsaka stran očitno vztrajala pri svojih zahtevah in niso mogli najti kompromisa. Zdi se, da je sedaj popustila etiopska stran, saj so prej v Adis Abebi kot pogoj za normalizacijo postavljali somalsko priznanje glede meje na Ogadenu in jamstva, da se odrekajo ozemeljskim zahtevam na Ogadenu. Rezultat tridnevnih pogovorov v somalski prestolnici kaže na etiopske koncesije, na katere so verjetno pristali zaradi težavnih vojaških razmer v provincah Tigre in Eritreja, kjer po vsem sodeč vladnim silam trda
prede. Odmrznitev diplomatskih odnosov (v Mogadišu namreč trdijo, da jih niso nikoli prekinili, marveč zamrznili), umik čet od vroče meje, ustavitev propagandne vojne in obljuba o ustavitvi obmejnih incidentov so namreč med poglavitnimi točkami, ki jih je Somalija postavljala kot pogoj za normalizacijo.
Kaže, da je etiopska stran popustila, ker zaradi razmer na severni fronti noče, da bi se ponovili dogodki izpred enajstih let, ko je Somalija izkoristila nestabilne etiopske notranje razmere po padcu monarhije in poskušala z ofenzivnimi sunki zasesti Ogadensko planoto, ki je po njenih trditvah del somalskega ozemlja. Po zaslugi obilne sovjetske vojaške pomoči in vojaškega posredovanja Kube (v Etiopijo so poslali okrog 12.000 vojakov, ki so takoj šli na ogadensko fronto) je Somalija kljub ameriški vojaški pomoči doživela poraz in se je morala umakniti. V Adis Abebi upajo, da so si s sporazumom v Mogadišu zavarovali hrbet (fronto na jugu in jugovzhodu), s čimer bodo mogli osredotočiti vojaške enote na severu v protiofenzivi proti eritrejskemu in tigrejskemu odporniškemu gibanju. Predstavnik tigrejske ljudske osvobodilne fronte (TPLF) je medtem sporočil po britanski agenciji Reuter, da so odporniki v teh dneh v Tigreju zavzeli še tri kraje, dva blizu pokrajinskega glavnega mesta Makele in drugo največje mesto v provinci Adigrat, ki je pomembno logistično središče. Hkrati iz vodstva PLF sporočajo, da nameravajo uskladiti vojaške akcije s tigrejsko ljudsko osvobodilno fronto (EPLF), kar bi za etiopsko vojsko gotovo pomenilo še večji izziv in nevarnost, da vojaških uspehov odporniških gibanj kljub okrepitvam ne bi mogli zaustaviti.	AVGUST PUDGAR
TRST-BENETKE-BOLOGNA-RIM-MILAN-TURIN-GENOVA-VENTIMIGLIA-BARI-LECCE Odhodi iz Trsta
4.25	H/K Benetke
5.10	K Benetke §
5.50	H Benetke
6.17 B (Tergeste) Mestre-Milan-Tu-rin □
6.22 K San Dona di Piave § (1) (4)
6.50	E Benetke-Rim; spalni vagon Moskva-Rim (2)
8.00	H Benetke
8.52	E (Benetke express) Benetke
9.53	K Benetke §
10.30	B (Marco Polo) Mestre-Rim *
12.40 H Benetke
13.42	K Portogruaro §
14.10	H Benetke
16.10	E Benetke-Milan
17.00	H Benetke
17.25	K Benetke
18.10	E Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. raz. Trst-Lecce)
18.53	K Benetke §
19.30	K Portogruaro §
19.45	E (Simplon express) Mestre-Rim-Milan-Domodossola-Pariz (pogradi 1.-2. raz. Trst-Pariz; pogradi 2. raz. Beograd-Pariz; spalniki in pogradi 2. raz. Zagreb-Pariz)
20.24 H Benetke
21.30	H Benetke-Milan-Turin-Geno-va-Ventimiglia (pogradi 2. raz. Trst-Turin, spalniki in pogradi 2. raz. Trst-Ventimiglia)
Zimski vozni red vlakov
Velja od 27, septembra 1987 do 28, maja 1988
23.00	E Mestre-Rim (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Trst-Rim)
Prihodi v Trst
0.45 K/H Benetke §
1.50	H Benetke
6.55	K Portogruaro
7.32	H Ventimiglia-Genova-Turin-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. raz. Ventimiglia-Trst, pogradi 2. raz. Turin-Trst)
7.50	K Portogruaro §
8.13 E Rim-Bologna-Mestre (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Rim-Trst)
9.15	E (Simplon express) Pariz-Do-modossola-Milan-Mestre (pogradi 1.-2. raz. Pariz-Trst; pogradi 2. raz. Pariz-Beogradi spalniki in pogradi 2. raz. Pariz-Zagreb)
9.33	H Benetke §
10.15	E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. raz. Lecce-Trst)
11.14	H Benetke 13.06 K Portogruaro §
13.30	E Milan-Benetke
14.25	H Benetke 15.28 H Benetke
16.20	H Benetke §
17.52 H Benetke
19.10	H (Benetke express) Benetke
19.55	K Portogruaro §
20.14	H Benetke
21.05	B (Marco Polo) Rim-Mestre *
21.45	B (Tergeste) Turin-Mestre □
23.10	K Benetke
23.49 E Rim-Benetke (spalniki Rim-Moskva) (3)
□ - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak
* - samo 1. razred z obvezno rezervacijo
§ - samo 2. razred
(1)	- samo do Portogruara od 21. 12.
1987 do 9. 1. 1988 in od 31. 3. do 6. 4. 1988
(2)	- ne vozi ob petkih in sredah
(3)	- ne vozi ob četrtkih in sobotah
(4)	- ne vozi ob praznikih
TRST-OPČINE-LJUBL.IANA-ZAGREB-BEOGRAD-BUDIMPEŠTA-MOSKVA-ATENE-SOFIJA Odhodi iz Trsta
0.22 H Opčine-Zagreb-Budimpešta-Moskva (spalniki Rim-Moskva) (2)
9.42	E (Simplon express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd (pogradi 2. raz. Pariz-Beograd; spalniki in pogradi 2. raz. Pariz-Zagreb)
13.35	K Opčine-Ljubljana § (1)
18.28 H Opčine-Ljubljana § (1)
19.53	E (Benetke express) Opčine-Ljubljana-Beograd-Atene-Sofija (spalniki in pogradi 2. raz. Be-netke-Beogradi pogradi 2. raz. Benetke-Atene; pogradi 2. raz. Benetke-Sofija) (3)
5.10
8.32
9.46
16.38
19.05
Prihodi v Trst
E Moskva-Budimpešta-Zagreb-Opčine (spalniki Moskva-Rim) (4)
E (Benetke express) Sofija-Ate-ne-Beograd-Ljubljana-Opčine (spalniki in pogradi 2. raz. Beog-rad-Benetke, pogradi 2. raz. Ate-ne-Benetke, pogradi 2. raz. Sofi-ja-benetke) (3)
H Ljubljana-Opčine § (1)
H Ljubljana-Opčine § (1)
E (Simplon express) Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (pogradi 2. raz. Beograd-Pariz; spalniki in pogradi 2. raz. Zagreb-Pariz) * 1 2 3 4
§ - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob nedeljah in 3. 11., 8.,
25. in 26. 12. 1987; 1. in 6.1., 4. in 25. 4. 1988
(2)	- ne vozi ob četrtkih in sobotah
(3)	- ne vozi ob nedeljah in ponedelj-
kih
(4)	- ne vozi ob sredah in petkih
TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ-SAL-ZBURG-MUNCHEN Odhodi iz Trsta
5.02	H Videm
5.55	H Videm-Trbiž §
6.05	H Videm §
7.02	H Videm
7.50	H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Dunaj
H - hitri vlak	K - krajevni vlak
10.35	K Videm §
12.20	H Videm-Trbiž
13.05	K Videm-Karnija §
14.05	H Videm
14.35	K Videm §
16.35	K Videm §
17.45	H Videm-Benetke (1)
18.05	K Videm §
19.23 H Videm
21.10	H (Italien-Osterreich Express) Videm-Trbiž-Dunaj-Miinchen
23.15	K Videm §
Prihodi v Trst
1.00	K Videm § (2)
6.20	K Videm § (1)
7.02	K Videm §
7.59 H Benetke-Videm (1)
8.42	H (Osterreich-Italien Express) Miinchen-Dunaj -T rbiž-V idem 9.27 H/K Videm §
10.25	H Videm 11.40 K Videm §
14.14	H Videm
14.55	K Videm §
15.22 K Videm §
16.44	H Videm
17.45	K Videm §
18.56	K Videm §
19.42	H Trbiž-Videm 20.58 K Videm §
22.12 H (Gondoliere) Dunaj-Trbiž-Vi-dem
24.00	K Videm §
§ - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob praznikih
(2)	- vozi samo na dan po prazniku
B - brzec	E - ekspresni vlak
V Gradežu šesti deželni kongres upokojencev CGIL
GRADEŽ — Dvestopetnajst dele-gatov, ki bodo zastopali 44.600 članov, se bo udeležilo šestega kongresa upokojencev CGIL, ki bo v kongresni palači v Gradežu v četrtek in petek.
Po pozdravih gradeškega župana Zanettija in predsednika turistične in letoviščarske ustanove Via bo uvodno poročilo razvil deželni tajnik upokojencev CGIL Giovanni Migliorini.
Predvideno je, da se bo razprava zaključila v petkovih dopoldanskih urah s posegom Alberta Pagana, Predstavnika vsedržavnega tajništva upokojencev CGIL.
V	popoldanskih urah bodo delegati izvolili deželni generalni svet, nadzorni odbor in dvaindvajset delegatov, ki se bo udeležili vsedržavnega kongresa v Riminiju; le-ta bo od 10. do 14. maja.
V	četrtek bo na sporedu tudi okrogla miza o socio-skrbstvenem načrtu, ki ga je pred dnevi odobril deželni svet Furlanije-Julijske krajine.
Okrogle mize se bodo med drugimi udeležili tudi deželna odbornika Mario Brancati in Luigi Man-zon, deželni svetovalec Augusta De Piero Barbina ter predstavnika deželnega vodstva CGIL Mauro Gia-luz in Giampietro Antonini.
Koprsko zdravstvo ne bo stavkalo
KOPER - Če bi delavci Zdravstvenega centra Koper hoteli 7. aprila res oh' initi ^e^°' kot so napovedali še pred kratkim, bi morali stavko že dokončno ne bV(K deset dni pred njeno izvedbo. Vendar zdaj vse kaže, da sedmega aprila
Na seji izvršnega odbora konference sindikata v Zdravstvenem centru Ko-Per so namreč ocenili, da trenutno ni razlogov za oklic stavkovnega odbora in azglasitev prekinitve dela. Položaj v zdravstvu še ni razrešen, toda trenutno J^^Jujemo, da so se stvari le začele premikati, so ugotavljali. Podporo pri svojih htevah so tukajšnji zdravstveni delavci dobili v vrsti družbeno-političnih orga-rzacij. Republiški odbor delavcev zdravstva in socialnega varstva pa je menil, sn i ■ izhocla iz položaja ne bo mogoče rešiti po mirni poti, moral dati rjlasje »generalni stavki«, kot protest proti tako zastavljeni politiki. Problema-sk ° z^ravstva naj bi obravnavala tudi Skupščina SRS, na kateri bi zdravstvena upnost nastopala v vlogi četrtega zbora. Odgovorni pa so predlagali že nekaj rugih konkretnih ukrepov - ukinitev možnosti refundacij, drugačen način za-oizevanja v primeru pomanjkanja denarja za tekoče poslovanje..., kar vse kaže, a seje stvar začela premikati na bolje.
t ..dani izvršnega odbora konference sindikata Zdravstvenega centra Koper so to' ?ahtevali od republiškega odbora sindikata zdravstvenih delavcev, da ugo-V1'kje so v slovenskem zdravstvu v zadnjih dveh letih na novo zaposlili 1400 vih delavcev. V Zdravstvenem centru Koper (s 1700) zaposlenih so namreč 7J°tovib' da so v teh dveh letih zaposlili vsega 11 novih delavcev, kje so torej Poslih preostalih 1389, ki jih zdaj očitajo zdravstvu? j , Goveda pa odločitev o tem, da na svetovni dan zdravstva ne bodo prekinili , .a’ se ne pomeni, so poudarili, da se v celoti m za zmeraj odpovedujejo tej 0Dhki protesta.
B. Š.
V Brixnu tradicionalni seminar organizacije MENS
TRST — V petek, 1. aprila, se je v Brbcnu na Južnem Tirolskem zaključil tradicionalni velikonočni seminar organizacije Mladine evropskih narodnostnih skupnosti (MENS). Na občnem zboru, ki je bil v sredo, 30. marca, je bil za enega izmed podpredsednikov s 46 glasovi izvoljen predstavnik Mladinske sekcije Slovenske skupnosti Peter Rustja. Drugi izvoljeni podpredsednik je Severni Frizijec Ernst Martin Dahi, za podpredsednika pa je bil potrjen Reto-roman Jon Domenic Parolini.
To je nedvomno velik dosežek za Slovence v Italiji, da se je član slovenske narodnostne skupnosti vključil v sam vrh neke evropske mladinske organizacije. Na seminarju, ki ga je organizirala mladinska organizacija Južnotirolske ljudske stranke (SVP), so MS SSk zastopali še njen pokrajinski tajnik za Tržaško Marjan Brecelj, Mitja Terčon in Ivan Žerjal.
Velikonočni seminar, katerega se je udeležilo okoli 80 mladincev, ki so zastopali 17 manjšinskih narodnostnih skupnosti iz Zahodne Evrope, je potekal pod geslom »Ali so manjšine manjvredne?«. Teden od 26. marca do 1. aprila je bil natrpan s sejami, predavanji, okroglimi mizami, delom po skupinah in tiskovnimi konferencami, na katerih so sodelovali tudi vidni predstavniki Južnotirolske ljudske stranke, kakor npr. senator Riz (eden izmed podpisnikov novega zakonskega osnutka o globalni zaščiti, ki ga je SSk vložila pred kratkim v senatu) in predsednik bocenske pokrajine Magnago, ki se je med drugim dotaknil primera prof. Sama Pahorja.
Ob smrti profesorja Ludvika Gabrovška
TRST — Iz Ljubljane je prišla žalostna vest, da je tam v 78. letu življenja umrl prof. Ludvik Gabrovšek. V osrčju Slovenije je bil profesor Gabrovšek poznan predvsem kot matematik in fizik, v krogu šahistov pa kot slovenski šahovski mojster in organizator, med drugim tudi kot vodja edine zmagovite jugoslovanske olimpijske reprezentance. Po osvoboditvi se je posvetil prvenstveno profesuri v Ljubljani in pa šolski upravi in kulturi. Bil je med drugim načelnik oddelka za šolstvo pri tedanjem ministrstvu, potem trinajst let pomočnik sekretarja, sekretar in predsednik sveta za šolstvo SR Slovenije ter predsednik odbora za prosveto, kulturo in znanost ter član izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. V tem času je pripravil tudi več šolskih učbenikov s področja aritmetike in algebre.
V leto 1945 pa segajo tudi njegovi stiki s Trstom, ko je pol leta bil dodeljen v pomoč takratnemu mlademu uredništvu Primorskega dnevnika. Iz tistega časa so tudi moji spomini nanj, saj smo skupaj doživljali izredno zanimiv čas in mu skupaj skušali biti kos po najboljših močeh in sposobnostih. Spominjam se, da je prof. Ludvik Gabrovšek bil dodeljen našemu uredništvu predvsem zaradi perfektnega znanja angleščine, kar nam je takrat prišlo prav v vsakodnevnih odnosih z an-gloameriško vojšako upravo, predvem z njenim oddelkom za informacije, ki ga je vodil polkovnik Street, in še bolj neposredno z poročnikom Hararijem, ki je bil zadolžen za dnevni tisk. Najbolj mi je ostal v spominu dogodek, ko sem bil kot odgovorni urednik dnevnika poklican na zagovor k angleškemu generalu (njegovega imena ne navajam, ker bi se lahko zmotil) zaradi članka z naslovom »Bog ne plačuje vsako soboto« v katerem smo se ostro kritično izrazili o takratnem zavezniškem poveljniku za Sredozemlje maršalu Aleksandru ob njegovi premestitvi v Kanado. Bila je nedelja in
na vrat na nos sem moral poiskati prof. Gabrovška, da bi mi bil pri generalu za tolmača. Potem njegovo tolmačenje ni bilo potrebno, ker nama general sploh ni pustil do besede in ko je zmolil svojo pridigo se je obrnil in flegmatično, kot je prišel, tudi odšel.
Sicer pa prof. Ludvik Gabrovšek ni bil samo tolmač. Čeprav se s časnikarstvom ni prej nikoli ukvarjal je po potrebi prijel tudi za pero in kaj napisal. Pri pregledovanju številk iz leta 1945 sem tako zasledil članek z naslovom »Moralne osnove za gospodarsko obnovo« v katerem je prišla do izraza njegova matematična naravnost ob istočasni veri v delovno zagnanost našega človeka pri obnavljanju porušene domovine. Še danes lepo berljiva in zanimiva pa je njegova reportaža o spremljanju nekega ameriškega novinarja po tržaški okolici in po kraških vaseh, kjer je lahko spoznaval takratno razpoloženost naših ljudi. Prav tako nam je bil prof. Gabrovšek često dobrodošel na raznih tiskovnih konferencah predstavnikov Zavezniške vojaške uprave.
Profesor Ludvik Gabrovšek je bil človek izredno prijetnega značaja; na njegovem obrazu je bil vedno dobrohoten nasmešek, ki ga je spremljal tudi ob mnogoterih kočljivih trenutkih takratnih dni. Izžareval je optimizem, ki nam sicer ni manjkal, ki pa je ob njegovi tako rekoč znanstveni resnosti učinkoval na nas, precej mlajše od njega, še z dodatno vero v pravičnost in pravilnost naših takratnih stališč. Marsikatero lepo in vedro uro smo preživeli z njim v redkih trenutkih družabne sproščenosti in marsičesa smo se od njega tudi naučili. V redkih kasnejših bežnih srečanjih se je vedno rad spominjal na svoje tržaške mesece in na nikogar iz našega takratnega časnikarskega kolektiva ni pozabil.
Nanj bomo ohranili lep spomin.
JOŽE KOREN
Srečanje jamarjev treh dežel
F-Jk in ^ — Jamarji iz Slovenije, letos i avstrijske Koroške se bodo Prijat ® °smič zapored srečali na Driiat I7s*iem srečanju »Trikotnik ‘eljstva KVa<<' °smi trikotnik Priia-
ia"Uri<* 10. Pd0ot?2kajuVn£k°Vem
dan	sre^anja se bodo prvi
ojjj btrali od 15. ure dalje, v večerom a^a*1 ,Pa bodo obujali spomine let.	na srečanja prejšnjih
jUnii aibolj zanimiva bo sobota, 11. ritev '	- k° bk url svečana otvo-
jam ječanja jamarjev treh dežel. jamn**1 se bodo podali v Križno šjjg bliskali Rakov Škocjan, Zel-pa Jame' Anžetovo jamo, popoldne Prohi° or9anlzirana okrogla miza o sietis,e,naliki srečanj, zvečer pa bo dan s° -dražabno srečanje. Zadnji zirajjrebanja bodo ponovno organi-°kron. Skur2ii° v Križno jamo in Orn ™*zo-
srečan*ni-Zator tokratnega osmega faradi** iamarsko društvo Rakek. Proša- or9anizacijskih razlogov na-in sek°--VSa janlarska društva, klube čij0 (j0!6' da svojo udeležbo sporo-sko h ° * ‘ aprila na naslov: Jamar-
613« RalS' Ir9 b°r-
-oks-
Bo zdravilišče Strunjan konkurenca slovitejšim portoroškim Termam?
STRUNJAN — Delavci Zdravilišča Strunjan nameravajo v kratkem kar za trikrat povečati prostorske zmogljivosti namenjene zdraviliškim storitvam. To pa je šele začetek njihovih želja po večji uveljavitvi. Odkar so se namreč konec leta 1984 z Zvezo združenj borcev dogovorili o upravljanju hotela Svoboda in postavili nove temelje temu zdravilišču, namenjenemu predvsem pljučnim bolnikom, se je namreč poslovanje te enote iz Krkinega Tozda Zdravilišča vsa leta postopoma vzpenjalo. Lani so prvič poslovali brez izgube.
Ostanek čistega dohodka - 28 milijonov, ki ga je ustvarilo 107 redno zaposlenih, sicer ni veliko, vendar so lani prvič prevesili poslovanje sebi v prid. S 324 ležišči so dosegli 71 tisoč prenočitev, kar je toliko, kot v Šmarjeških Toplicah. V letošnjih prvih treh mesecih pa so ustvarili kar za 40 odstotkov večji obisk. Zdravilišče bo verjetno prav zaživelo šele po posegu, ki ga nameravajo izpeljati v naslednjih mesecih. Zdajšnje zdraviliške storitve nudijo namreč v prostorih, ki niso bili načrtovani za zdraviliško dejavnost. Zdaj pa bodo namesto 400 kvadratnih metrov površin za zdraviliške storitve uredili približno 1200 kvadratnih metrov površin in to tako, da jim ne bo treba prizidati niti enega novega prostora. Odrekli se bodo kegljišču in v obstoječih prostorih bolj učinkovito (funkcionalno) izrabili razpoložljive površine.
Novost, ki naj bi jo vpeljali po razširitvi prostorov zdravilišča, bo predvsem uporaba slanice in solinskega blata, po katerem tako slovi portoroško zdravilišče Terme. Resda tej njihovi želji ugovarjajo in nasprotujejo v portoroških Termah, toda v Strunjanu ne vidijo razlogov, zakaj oni ne bi smeli zdraviti s temi priročnimi zdraviliškimi faktorji, ki jih imajo tako rekoč »pred nosom« (nedaleč od strunjanskega zdravilišča so namreč soline). Zvonko Štok, direktor Zdravilišča Strunjan pravi: »To bi bilo tako, kot če bi nam kdo prepovedal uporabljati morje ali sončne žarke pri našem zdravljenju...«
V	nove prostore naj bi namestili šest večjih kadi za podvodno masažo, štiri kadi za blatne kopeli, dodatni prostor za inhalacije, povečan prostor za elektroterapijo, trim kabinet za razgibavanje in telovadnico s 96 kvadratnimi metri. Po mesec dni starih predračunih naj bi za te preureditvene posege porabili 450 milijonov dinarjev, za potrebne aparature pa bi morali dodati še kakih 200 milijonov dinarjev. Trenutno je v tem zdravilišču zaposlenih 18 zdravstvenih delavcev (štirje zdravniki, štiri medicinske sestre, štiri maserji in šest fizioterapevtov), dnevno pa v tem zdravilišču nudijo storitve povprečno 120 pacientom, 60 odstotkov od teh je hotelskih gostov, 40 odstotkov pa zunanjih. Več kot štiri petine uporabnikov njihovih storitev je samoplačnikov, le za manjši del uporabnikov poravnajo stroške iz zdravstvenega zavarovanja. V zadnjem času si zato zdraviliški delavci prizadevajo pridobiti zdravstvene zavarovance iz tujine (poleti pri njih gostuje polovico turistov iz tujine). Tako kot v ostalih Krkinih zdraviliščih pa si vse bolj prizadevajo privabiti delovne organizacije, s posebnimi programi preventivne zdraviliške rekreacije. Ponavadi so to desetdnevna bivanja, v okviru katerih pripravijo skrbno izdelane celodnevne pakete rekreacije.
V	Zdravilišču Strunjan skušajo vse čimbolj podrediti strokovnemu pristopu. Zato so povezani s Centrom za pljučne bolezni na Golniku, natančno spremljajo in analizirajo vpliv vremenskih razmer na počutje in zdravje bolnikov (za kar so namestili tudi ustrezne meteorološke naprave. Imajo pa tudi 12 hotelskih sob (24 ležišč) posebej opremljenih za pljučne bolnike. Gre za sobe, v katerih je kar najmanj prahu (gre za posebne talne obloge, odeje so prevlečene s platnenimi prevlekami), vsaka soba ima jeklenko s kisikom in v sili možnost priklicati dežurno sestro ali zdravnika.
BORIS ŠULIGOJ
Na Sežanskem najdražja voda v Sloveniji
SEŽANA — Člani izvršnega sveta SO Sežana so soglašali s podražitvijo vode, ki jo je že v februarju sprejela skupščina sisa za oskrbo z vodo v sežanski občini. V prihodnjih dneh, odvisno pač od dneva objave v uradnih objavah Primorskih novic, se bo tako voda za gospodinjstva podražila s 1120 din za kubični meter na 1344 din za kubični meter, za gospodarstvo pa s 1730 din na 2076 din za kubični meter. Podražitev je torej 20-od-stotna in Kraševci bodo tako spet plačevali najdražjo vodo v Sloveniji.
Ob tej podražitvi dodajmo še to, da pripravljajo za jesen novo 20-odstotno podražitev, vendar tudi s to ne bodo pokriti vsi stroški dobave kubičnega metra vode. Kot je povedal direktor vodovoda, zdaj pokrivajo komaj 50 odstotkov planske cene, z vsemi podražitvami pa bodo pokrili 70 odstotkov planske cene oziroma stroškov.
D. G.
danielle
Prevedle.
Irena Trenc-Frelih
Lipnel se je nasmehnil. »Nihče od nas je ni. Bila je etnajhna, da bi jo lahko sovražili.« Toda zdaj ni bila več aJhna. Zdaj je že skoraj odrasla.
Dn *n Pravkar Je odložila slušalko, potem ko se je znova JI P°variala z Billom. Življenje brez njega je bilo prava nio a' zal° mu le telefonirala tri ali štirikrat na dan na Gri J °q ra^un- To so vsi opazili, vendar so mislili, da kliče Lav ^amo Vanessa je še naprej verjela, da ima fanta, čep-se tega ni dalo ugotoviti, vendar je o tem molčala.
n . Na splošno so vsi preživeli krasne počitnice. Zadnjo čak j6 yalerie. sedla na prežo na tla poleg svojih vrat in ie nt 'I?sona Ti Van. Vsako noč je slišala Vanesso, kako se non a E0 hodniku k njemu. Ko je nocoj zaslišala cepet steki rf0 hitele mimo nje, je počakala dve minuti, nato pa hihif8 • vrat -lasonove sobe in potrkala. Najprej je slišala j, anle ln.Potem pridrušen vzklik, nato pa se je oglasil £aj nov osriton: »Naprej.« Stopila je v sobo in se mu pribli-za . z ikdj ubij enim izrazom na obrazu; presenečeno se je rmel vanjo, ona pa je planila na njegovo posteljo in pri
tem skoraj ubila svojo dvojčico, ki je zavreščala. Potem pa jima je v trenutku postalo jasno, da ju Val samo draži, vsi so se zasmejali in se nato pogovarjali še dolgo v noč. Na koncu so šli še po Lionela in Grega in vsi skupaj so se spravili v pritličju nad hladilnik in pivo v njem. To je bil popoln zaključek popolnih počitnic in ko so se naslednjega dne razšli vsak po svoji poti, so s seboj odnesli spomin na te vesele dni.
36. POGLAVJE
Vanessa je v svoje presenečenje pregovorila Jasona, da sta preživela še nekaj dni v Los Angelesu; ker je že srečal njene sorodnike in jih dodobra spoznal, je vedel, da se mu ni ničesar bati, zato ga je začela mučiti radovednost, kakšno je mesto, ki mu je toliko časa pripisoval samo vse najslabše. Privolil je, da bo ostal samo dva dni, Valerie pa je poskrbela, da se je krasno zabaval. Vodila ga je povsod okoli, v vsak studio, na vsako zabavo, v vsako »popularno« restavracijo, na vsako snemanje. Vanessa ni še nikoli v svojem življenju videla toliko Hollywooda kot v teh dveh dneh.
Faye in Ward sta že pripravljala finančni načrt za nov film in Anne je izginila v svoj način življenja. Lionel je čez Havaje in Guam odletel nazaj v Vietnam. Dva dni pozneje sta tudi Jason in Vanessa z letalom odpotovala v New York in vsi so spet pobrali niti svojega vsakdanjega življenja.
Vanessa je začela študij v drugem letniku na Barnardu, Greg pa se je vrnil v Alabamo, na kar bi moralo biti zadnje leto njegovega študija. Toda ta študij ni dolgo trajal. Takoj
po prihodu je izvedel, da so ga vrgli iz moštva; da bi se opomogel od udarca, je popival ves teden in zamudil dva pomembna popravna izpita, ki jih je bil pustil še iz prejšnjega letnika. Petnajstega oktobra so ga poklicali k dekanu, kjer so ga »pozvali, naj odide«. Bilo jim je žal, da se je to zgodilo tako sijajnemu fantu. Predlagali so, naj se vrne domov in premišljuje do konca šolskega leta, in če se bo po tem pripravljen umiriti, ga bodo z veseljem sprejeli nazaj. Šest tednov pozneje, ko se je kot polit kuža vrnil domov in bil priča obupu v VVardovih očeh, pa mu je vojska poslala drugačno vabilo. Vpoklicali so ga, to pa je bilo stoodstotno vabilo v Vietnam.
Ves omotičen je vse popoldne presedel doma; ko se je vrnila Anne, je bil še vedno tam. Anne je prihajala vsak dan pozneje. Po šoli je šla vedno h Gail, da sta skupaj naredili naloge, nato pa jo je Bill odpeljal domov, ko se je vrnil z dela. Tako sta imela vsaj po nekaj minut sama zase in sta vsak dan računala na to navado. Kadar se je vrnila domov, ni bilo po navadi v hiši nikogar razen gospodinje. Toda odkar je prišel Greg, so se stvari nekoliko spremenile.
S svojimi ključi je odklenila vrata in ga zagledala na kavču; po njegovem obrazu bi sodil, da je nekdo umrl. Ustavila se je in se zastrmela vanj. Bila je visoka, lepa in odrasla, toda Greg tega ni opazil. Pogledal jo je, ne da bi jo videl.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Nekaj skopih zapisov kronista ob letošnji veliki noči
Zaradi muhastega vremena so bile kraške osmice najbolj vabljiv cilj velikonočnih izletnikov
Novinarjem, ki se ne ukvarjamo s svetim, ampak beležimo veliko bolj posvetne stvari, je precej težko pisati o velikonočnih praznikih. Pisati o vremenu nima veliko smisla, saj je lahko vsak naš bralec sam opazil, da je bilo nebo oblačno, da je bilo hladno, skratka, da vreme ni bilo primerno za izlete v naravo.
V	nedeljo in delno tudi včeraj so kraljevali (predvsem kraški) gostinci. Restavracije in gostilne so bile nabito polne, Tržačani pa so pridno jedli in pojedli vse, kar so jim gostoljubni natakarji in natakarice ponudili. Ravno tako polne so bile osmice, ki so žejnim na stežaj odprle svoja vrata. Poleg bogate kulinarične ponudbe seveda ni bilo kaj dosti izbire (vsaj za tiste, ki so ostali za praznike doma.)
V	vsej naši deželi so bili, razen redkih izjem, muzeji zaprti. Ni nam znano, če je to dejstvo pretreslo množice, spodobi pa se, da so ob velikih praznikih muzeji odprti. Kako pa je bilo s prometom? V bistvu ni bilo nič tako strašnega. Na obmejnih prehodih so bile tu pa tam daljše kolone avtomobilov, ki so vozili lačne lastnike na obed v sosednjo državo. Prišlo je tudi nekaj turistov iz bolj oddaljenih krajev, nihče pa ni povzročil prevelike zgage ali hudih nesreč.
Bolje so se imeli tisti Tržačani, ki so si privoščili krajši počitek v hribih ali pa daljše potovanje med kokosove palme. Hladno vreme in nedavno sneženje sta omogočila ugodno smuko tudi v bližnjih zimskih turističnih središčih. Kdor je za božič vijugal med kamenjem in travo, je lahko prišel na svoj račun za veliko noč. Srečneži, ki so odleteli na Karibske otoke, seveda niso imeli problemov z vremenom. Niso se potili pod križem, ampak ležali na zlatem pesku in zrli v prozorno morje. Seveda pride tudi zanje čas vrnitve...
Pa še nekaj tradicionalnega. Končno smo si lahko privoščili nekaj »domačih« jedi, kot so pastičo, njoki, škinko, pršut pitanih prašičev, jajca, ki jih proizvajajo kompjutersko vodene kokoši itd. Otroci so lahko odvili in »razbili« čokoladne pirhe in se veselili nad plastičnimi presenečenji.
Kljub vsemu je bila tudi tokrat lepa velika noč, sedaj pa bomo za nekaj časa ostali brez velikih praznikov, saj bo celo 1. maj v nedeljo...
ACE MERMOLJA Na slikah: tudi naš fotograf je našel le malo "velikonočnih motivov" in se je moral zateči v osmice, kjer res ni manjkalo obiskovalcev (slika zgoraj). Ponekod so postregli tudi z domačimi klobasami (spodaj levo), trdo kuhana jajca pa so bila za to priložnost rdeče pobarvana (spodaj desno).
Sprehod po praz(nič)nem mestu
Nikoli nam kava tako ne zadiši kot takrat, ko iz gole pozabljivosti ostanemo brez nje. Novinarjem, ki smo bili včeraj na delu v uredništvu, pa se je začelo po dišeči kavici skominati šele, ko smo ugotovili, da so vse bolj ali manj ugledne kavarne in oštarije v soseski zaprte. Saj ni to nobena novost, kajti z neusmiljeno spuščenimi navojnicami se srečujemo ob vsakem "delovnem" prazniku. Tokrat pa smo se odpravili na poučno-iniormativni izlet v središče mesta, da bi ugotovili, ali je praznična zapora splošno pravilo ali šentjakobska izjema.
S parkirišči in mestnim prometom res ni bilo nobenega problema. V pričakovanju brezcarinskega bencina pa se mestni črpalkarji na praznični dan tudi ne trudijo. Bencinske črpalke so bile namreč včeraj vse po vrsti zaprte. V pičlih dvajsetih minutah smo z avtom obredli mestno središče, nabrežje in nekaj drugih, sicer zelo prometnih ulic. Z enim očesom smo sledili spredaj vozečim počasnežem — teh je bilo resnično zelo malo — z drugim pa smo obletavali prižgane oziroma ugasnjene napise javnih lokalov. Resnici na ljubo so bile v mestnem središču skoraj vse kavarne odprte, razen seveda tistih, ki imajo ob ponedeljkih tedenski počitek. Prav tako so bile odprte vse slaščičarne, čeprav so mizice žalostno samevale. Na nabrežju je stalo nekaj avtobusov iz raznih italijanskih mest, velikonočni turisti, ki so se bržkone vračali proti domu po krajšem izletu, pa so z dokaj kislimi obrazi zrli na morje in proti obzorju, saj si na praznični dan v Trstu res ni mogoče ogledati kakega muzeja ali razstave. Turistična ponudba (pa tudi nadarjenost) res nista lastnosti, s katerima bi se naše mesto lahko postavljalo.
Nazaj grede pa se nikakor nismo mogli izogniti skušnjavi. Na skodelico dišečega poživila smo zavili v prestižno mestno kavarnico z občutkom, da tako dobrega "kofeta" že dolgo nismo pili. (mi)
Moral bi biti v drugi polovici aprila
Zaradi številnih sprememb Motorshow letos septembra
Letošnji tržaški Motorshow bo povsem drugačen od dosedanjih. Tako so sklenile ustanove in organizacije, ki so poskrbele za lansko prireditev. Na srečanju predstavnikov tržaške velesejemske ustanove, skupine prodajalcev avtomobilov, Združenja industrijcev in Tržaške tekmovalne ekipe so namreč sklenili, da bodo poleg motorjev in avtomobilov predstavili občinstvu nove modne kolekcije in poskrbeli za pester glasbeni program.
Motorshow bo tako potekal pod geslom »moda, motorji in glasba«, prireditelji pa upajo, da bo nov pristop pripomogel k temu, da bo prireditev postala zanimiva tudi za občinstvo izven naše dežele. Hkrati pa se želijo izogniti nevarnosti, da bi s ponavljanjem vedno iste prireditve zdolgočasili obiskovalce.
Drugačna usmeritev zahteva od prirediteljev več naporov, zato so sklenili, da bodo letošnji Motorshovv premestili na september (biti bi moral v drugi polovici aprila). Prihodnje leto naj bi bila prireditev ponovno aprila.
Očitno je, da želijo organizatorji privabiti predvsem mlade in jim ponuditi »blago«, ki jih prav gotovo zanima. Videli bomo, ali bodo znali organizatorji privabiti občinstvo iz drugih italijanskih dežel, saj je motorshowov in modnih revij povsod veliko.
Tudi v Trstu ustanovili Evropsko federalistično radikalno združenje
Pred dnevi so v Trstu ustanovili Evropsko federalistično radikalno združenje. Združenje si bo prizadevalo za uresničitev zamisli o združevanju evropskih držav, istočasno pa se bo borilo proti nacionalizmom vseh vrst. Uradno ime Združenja je v petih jezikih, in sicer v italijanščini, slovenščini, nemščini, angleščini in srbohrvaščini.	~
Program Evropskega federalističnega radikalnega združenja je dokaj razčlenjen. Med drugim želijo člani sprožiti ljudski referendum, ki bi opolnomočil evropski parlament (po novih volitvah), da izglasuje ustavo, ki bi bila osnova »Združenih držav Evrope«. Poleg tega si bo združenje prizadevalo tudi v smislu predloga radikalne stranke, da bi Jugoslavija pristopila v EGS. Tajnik novoustanovljenega Združenja je Paolo Ghersina.
___________________pismi uredništvu______________
O pravici razobešanja slovenske zastave poleg italijanske ob državnih praznikih
Cenjeno uredništvo!
Pod naslovom »Pripadniki manjšine lahko uporabljajo svojo zastavo tudi brez dovoljenja« je Primorski dnevnik z dne 27. maja 1987 objavil vest o razsodbi Ustavnega sodišča štev. 189 z dne 21. maja 1987 in nato... »vse tiho je bilo«.
7. marca letos sem se odločil napisati in odposlati priloženo pismo vsem občinskim odborom občin, kjer živijo Slovenci, vsem pokrajinskim in deželnemu odboru, v upanju, da se bodo odbori, slovenski politični predstavniki v njih ali svetovalci ali politične stranke končno zavzeli za to, da se udejani omenjena razsodba.
PINO PEČENKO
Pismo prof. Pečenka se glasi:
»Z razsodbo štev. 189 z dne 21. maja 1987 v razpravi o ustavnosti 1. in 3. člena zakona 24. junija 1929, štev. 1085 (Disciplina izobešanja tujih zastav) je ustavno sodišče razglasilo neustavnost: a) 1. člena zakona 24. junija 1929, štev. 1085 v tistem delu, ki prepoveduje izobešanje v javnosti tujih zastav, oziroma dopušča izobešanje istih samo po predhodnem dovoljenju lokalnih političnih oblasti; b) 3. člena zakona 24. junija 1929, štev. 1085 v delu, ki določa kazensko sankcijo za neupoštevanje prepovedi izobešanja tujih za-
stav v javnosti, brez dovoljenja političnih oblasti.
Pomembna so 'pravna izvajanja" sodnika poročevalca prof. Renata Del-1'Andra glede legitimnosti izobešanja tujih zastav, v katerih se identificirajo narodne manjšine, živeče v mejah italijanske republike, brez vsakršne prošnje za privolitev.
Ob upoštevanju dejstva, da na ozemlju Vaše krajevne ustanove živijo, poleg državljanov italijanskega jezika tudi pripadniki slovenske narodnostne skupnosti, vprašam odbor, ali ne sodi, da predstavlja razobešanje slovenske zastave poleg italijanske, kot znak pristopa slovenske narodnostne skupnosti k praznovanju državnih praznikov Republike Italije pravičen, obvezen in neodložljiv ukrep.«
Koristen predlog upraviteljem Sklada M. Čuk
Spoštovano uredništvo.
Dolgo je že tega, kar preko tiska pozorno spremljam delovanje in skrb, ki ju imajo vsi tisti, ki delujejo v okviru Sklada Mitja Čuk.
Želim izraziti vsem svoje iskreno občudovanje za njihovo hvalevredno
skrb in trud, ki ju imajo in ki verjetno nista malenkostna.
Kot razvidno iz tolikih objavljenih člankov, imajo za seboj že veliko storjenega, za kar so lahko ponosni. V zadnjem času so nas pa naravnost presenetili z načrti, kateri zahtevajo nemalo poguma.
Vso to njihovo plemenito skrb za pomoč nege potrebnim otrokom in njihovim družinam z velikim razumevanjem spremlja vsa naša slovenska javnost, kar je razvidno iz prostovoljnih prispevkov za omenjeni sklad.
In prav tu si jaz postavljam vprašanje: je to dovolj za kritje stroškov, ki so prav gotovo zelo visoki? Prostovoljni prispevki so -in jih ni; na to ni mogoče računati z gotovostjo, medtem ko je tu potreben denar iz dneva v dan.
Moj predlog upraviteljem bi bil tale: Uvedli naj bi članske izkaznice, s katerimi naj bi se vsi, ki želijo pomagati, odločili za prostovoljno mesečno članarino.
Toliko nas je, da če bi vsak izmed nas-prispeval samo 1000 lir, bi bilo upraviteljem možno kriti stroške brez prosjačenja in nam vsem bi bila prijetna zavest, da po svojih močeh pomagamo tam, kjer je res potrebno.
Lep pozdrav
OLGA BAN
Abonmajski koncert jutri v Kulturnem domu
Slovenski filharmoniki gostje Glasbene matice
Glasbena matica bo z jutrišnjim koncertom simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije sklenila letošnjo bogato abonmajsko sezono. Slovenski filharmoniki, če jih lahko tako poimenujemo, bodo zaigrali pod taktirko hr-vatskega dirigenta Milana Horvata, ki sodi med najboljše jugoslovanske dirigente. Kot solist bo nastopila pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjak, ki je že večkrat uspešno koncertirala v našem mestu.
Na odru tržaškega Kulturnega doma bo simfonični orkester Slovenske filharmonije izvedel Uverturo Amfitrion hrvatskega skladatelja Borisa Papandopula, Simfonijo v treh stavkih Igorja Stravinskega in (v drugem delu večera) Koncert op. 18 št. 2 v c-molu Sergeja Rahmaninova.
Začetek abonmajskega koncerta GM ob 20.30.
Na sliki: dirigent Milan Horvat
Danes odprtje na Pomorski postaji
Fotografska razstava o umetnosti islama
Danes ob 18. uri bodo v Kongresnem centru Pomorske postaje odprli fotografsko razstavo Umetnost islama, ki jo prireja tržaški klub UNESCO z denarno podporo Pokrajine Trst, tržaškega bančnega zavoda »Cassa di Ris-parmio«, tvrdke Automarocchi in družbe Promotrieste.
Ob premisi organizatorjev, da ni mogoče na kratko orisati vsega kulturnega bogastva muslimanskih držav, si bo na razstavi mogoče ogledati fotografije predvsem dveh strok islamske umetnosti: verske arhitekture (mošeje, minareti, madrasi,...) in obrtništva (keramični izdelki, miniaturni rokopisi, preproge...). Slike so razstavljene po didaktičnih kriterijih, ki naj bi omogočili vsakomur, da fotografiran predmet ali spomenik locirajo v določen prostor in čas, iz nekaterih temeljnih ele-
mentov fotografiranih zgradb pa naj bi bil obiskovalec sposoben ugotoviti njihov izvor in njihovo mesto v islamskem svetu. Poleg fotografij bo na razstavi podan tudi kronološki pregled zgodovine islamskih ljudstev, ki je p° mnenju pobudnikov še vedno premalo znana zahodnemu svetu, kljub številnim političnim, kulturnim in gospodarskim stikom, ki jih od nekdaj vzdržuje z muslimanskimi deželami.
■ V kavarni Tommaseo bo danes ob 19. uri predsednik "odbora za pomlad v Trstu 88" odv..Sergio Pacor predstavil program prireditev za april in maj-Navzoča bosta žena devinskega princa Turn und Taxisa Veronigue in tehnični vodja manifestacije dr. Vladimir Vremec.
Zanimiv načrt Tržaške krajevne zdravstvene enote
Pacienti naj bi se za preglede obračali na enotni naročniški center
Lanskega novembra je predsedstvo Tržaške krajevne zdravstvene enote Poverilo posebni delovni skupini nalogo, naj preuči, kako bi bilo mogoče urediti »enotni naročniški center« (»centro unico di prenotazione« — CUP) za specialistične zdravniške preglede ter za klinične in laboratorijske analize, ki bi jih potrebovali zunanji, Lj. nebolnišniški pacienti. Takšen center bi očitno veliko olajšal dostop zunanjih uporabnikov do bolnišniških struktur, po drugi strani pa bi tudi omogočil racionalizacijo in okrepitev
KZE bo sprejemala prijave o negativnih učinkih zdravil
Na osnovi zakonskega odloka iz lanskega oktobra so krajevne zdravstvene enote dobile vrsto nalog na področju nadziranja zdravil. Zdravniki, ki zapazijo posredne ali neposredne negativne učinke zdravil med opravljanjem svojega poklica, so dolžni, da jim to nemudoma javijo. Krajevne zdravstvene enote bodo o tem periodično poročale ministrstvu za zdravstvo.
Na osnovi istega zakonskega odloka pa o negativnih učinkih zdravil lahko obvestijo krajevne zdravstvene enote tudi navadni državljani. Tržaška KZE vabi državljane, naj se v ta namen obra-čajo na naslednja dva naslova:
— Farmacevtska služba pri Od-deleku za higieno in ekologijo, Ul. Udine 19;
— Oddelek za osnovno, specialistično in bolnišniško skrbstvo, Ul. Stuparich 1.
celotnega zdravstvenega sistema. Delovna skupina, ki so jo sestavljali uslužbenci KZE, je te dni končala svoje delo in izročila predsedstvu zadevno poročilo.
Delovna skupina je najprej natančno preučila povpraševanja pacientov, pa tudi, v kolikšni meri in kako tem povpraševanjem zadoščajo sedanje javne in zasebne zdravstvene strukture na Tržaškem. Izhajajoč iz te analize, je nato izdelala model za postopno uresničitev enotnega naročniškega centra. Model predvideva, da bi se tega centra v prvi fazi posluževali samo za naročila kemičnih kliničih in radiološlih pregledov, šele v drugi fazi pa bi ga raztegnili na ostale storitve oziroma usluge.
A poglejmo, kako bi center deloval s stališča pacienta. Le-ta bi se predstavil s predpisom svojega zdravnika pri katerem koli izmed terminalov enotnega naročniškega centra. Terminali bi bili nameščeni na raznih sedežih KZE, kot so bolnišnice, sedanje temeljne organizacije zdravstvenega skrbstva (SAUB) in bodoči zdravstveni okraji. Uslužbenec pri terminalu bi pacienta naročil na predpisan pregled, če bi ga seveda bilo mogoče opraviti v javni strukturi; v nasprotnem primeru bi mu v skladu z zakonskimi določili izdal dovoljenje, da se posluži zasebnih struktur. V prvem primeru bi uslužbenec pri terminalu moral tudi povedati pacientu, kako naj se pred-
stavi na pregledu (če mora biti tešč ipd.).
Pri naročniških terminalih bi morali tudi sprejemati vzorce za analize in izročati pacientom ustrezne izvide. V primeru, ko bi zahtevan pregled ne bil vključen v računalniškem sistemu, bi uslužbenec seveda moral pacientu posredovati vse napotke, da bi našel, kar potrebuje. Naročniški terminali bi naposled morali opravljati tudi funkcijo blagajn, se pravi, pri njih bi moralo biti mogoče plačati tako imenovani »ticket«.
Očitno gre za dokaj zahteven načrt, toda po drugi strani je tudi jasno, da bi njegova uresničitev odpravila precejšen del težav in nedostatkov, ki vzbujajo upravičene pritožbe pacientov. Predsedtvo KZE namerava storiti vse, da bi načrt ne ostal le na papirju, in ga bo v najkrajšem času predložilo upravnemu odboru v razpravo.
Novi urniki obiskov v bolnici
S 1. aprilom se je spremenil urnik obiskov v glavni bolnišnici. Ob delavnikih je obiskovalcem vstop dovoljen od 18. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 11.30 do 12.30 in od 18. do 19. ure.
Zunaj navedenih urnikov bodo obiski možni samo s posebnim dovoljenjem. Vhod za obiskovalce je s Trga Ospedale 1.
Moncini bi v Italiji tvegal največ tvi leta zapora
Pornografija - nevarno naraščajoč pojav
Javna razprava o razvoju Istre
Danes bo s pričetkom ob 18. uri na sedežu Turistične ustanove v Sesljanu javna razprava na temo »Istra: kultura in gospodarstvo za razvoj«. Večer prireja Krožek istrsko-beneške kulture Istria ob zaključku fotografske razstave fotografa, slikarja in glasbenika Luciana Kleva iz Izole. Uvodno besedo bo imel urednik razstave prof. Maurizio Tremul iz Kopra, sodelovanje pa so obljubile še razne druge osebnosti tržaškega kulturnega in gospodarskega življenja.
Aretacija predsednika tržaškega kluba ACI Moncinija v New Yorku je tudi v našem mestu sprožila pravi »lov« na vse tiste, ki preprodajajo pornografski material. Policija in karabinjerji so ponovno odprli svoje že nekaj mesecev pozabljene arhive osumljencev, izvedli so več hišnih preiskav in zaslišanj, da bi odkrili morebitne Moncinijeve pajdaše. Svoje zanimanje so preiskovalci osredotočili predvsem na najbolj kaznivo in najnizkotnejše dejanje, kot je pedofilija (spolno zlorabljanje otrok). Po rezultatih dosedanjih preiskav si lahko upamo trditi, da je ta oblika spolne deviacije v Trstu bolj malo razširjena, če izvzamemo večje število revij, videokaset in fotografij, ki so jih agenti letečega oddelka našli na Moncinijevem domu. Prav tako so tržaški karabinjerji že novembra prijavili sodnim oblastem tri Tržačane, saj so v njihovih stanovanjih odkrili pravi »arhiv« vseh mogočih pornografskih publikacij, v katerih se v nepopisnih prizorih pojavljajo predvsem otroci. -
Italijanska zakonodaja predvideva tudi zaporne kazni za tiste, ki prodajajo pornografski material. Zakoni pa so izredno pomankljivi in torej prepuščeni tolmačenju sodnikov. Opirajo se namreč na nejasno in precej vprašljivo prepoved žaljenja javnega moralnega čuta, kar bi lahko dobesedno pomenilo prepoved komercializacije vseh drznejših revij, videokaset, stripov ipd. Kdor pa se le za trenutek ustavi pri kakem mestnem kiosku ali pred izložbo kinodvorane, bo takoj ugotovil, da zakon tudi v tem smislu marsikaj dopušča. Revije, kasete in filme, ki so prodrli na tržišče, pa mora odobriti Ministrstvo za turizem in prireditve.
V pričakovanju novega kazenskega zakonika, ki bo morda razjasnil stališče države do tega nevarno naraščajočega pojava, italijanska policijadosled-no nadzoruje centre, ki prodajajo pornografski material. Tržaški leteči od-
Tragedija v stanovanjskem poslopju v UL della Tesa 28
Hotela je pogasiti podtaknjen požar a se je spremenila v živo baklo
, dermatološkem oddelku glavne °lnišnice so včeraj popoldne sprejeli udo ranjeno žensko, 43-letno Rito °cco iz Pordenona. Zdravniki so Rotovih, da si je opekla skoraj poleno telesa in da je njeno življenje v osni nevarnosti, saj ji je ogenj oplazil Z1 ^nakazil spodnji del obraza, vrat, j\rsa, hrbet ter desno roko in nogo.
esrečo je povzročil doslej še neznan Požigalec, ki v svojem sovraštvu ver-jotno sploh ni pomislil, da se dejansko p.s človeškim življenjem. l.'Uta Cocco je bila na obisku pri CerL 19-letni Barbari Rocchelli, ki z Albinom Vidonisem v Ulici sila Tesa 28. Dekle se je za trenutek sta raviI° ven' mat* Pa t° i.e čakala v anovanju. Nenadoma pa je Coccova {vjV.°hala oster duh po zažganem lesu. aJprej je mislila, da gori v stanova-
se dogaja, se je ogenj prijel obleke in v trenutku se je spremenila v živo baklo. Coccova je imela namreč na sebi najlonske nogavice in haljo iz lahko vnetljive sintetike.
Prav v tistem trenutku se je vrnila njena hči. Že pri vhodnih vratih je zaslišala presunljive krike, ko pa se je povzpela do stanovanja, se ji je pred očmi pojavil srhljiv prizor. Mati, ki so jo skoraj povsem zajeli plameni, se je v hudih bolečinah valjala na tleh. Dekle ji je skušala pomagati, a se je
kmalu zavedla, da je povsem nemočna. Presunjena je stekla v stanovanje ter poklicala na pomoč gasilce in Rdeči križ.
Gasici z načelnikom Dessardom so nudili prvo pomoč ponesrečenki. Pogasili so plamene, previdno prerezali zažgano obleko, ki se je ponekod že sprijela na kožo, in ji nato pokrili opečeno telo s sterilno gazo. Bolničarji Rdečega križa, so že po nekaj minutah prispeli na kraj nesreče. Zdravnik je dal Roccovi injekcijo, ki ji je vsaj nekoliko ublažila neznosne bolečine. Ta-
hju,
vali
Potem pa je ugotovila, da se dim zaol hodniku. Odprla je vrata in 9‘edala plamene, ki so zajeli vrata sinjega stanovanja, v katerem ne v nuje nihče, kot skladišče pa ga ima j, najemu 35-letni Giovanni Leone, n r s,e je verjetno zbala, da bo začela Dnveti vsa hiša, je hotela sama pogasiti ce ar' Namesto da bi poklicala gasil-pri »e hosa stopila h gorečim vratom, n;.-,,tern pa ni opazila razbite stekleno! alkohola, ki jo je požigalec vr-na tla. Še preden se je zavedla, kaj
Avtomobili privabljajo huligane
V noči od nedelje na ponedeljek so neznanci pritaknili ogenj avtomobiloma, ki sta ju brata Bruno in Maurizio Cerut parkirala v bližini svojega doma v Naselju Rocol-Melara. Da A 112 in alfa romeo giulietta gorita, je opazil neki fant, ki je malo pred 3. uro pospremil svoje dekle do njenega doma v Ul. Pasteur 54. Kljub hitremu posegu gasilcev sta vozili popolnoma zgoreli. Tako Bruno kot njegov brat Maurizio nista zavarovala vozili proti požaru; možnost, da bi šlo za maščevalno dejanje, pa sta zanikala.
Vlamljanje in poškodovanje avtomobilov pa je bil posebni »šport« skupine mladih, ki so ustrahovali milanske avtomobiliste. V našo kroniko ne bi prišli, če ne bila med njima tudi dva Tržačana. To sta 20-letni Roberto Zoch in 27-letna Maria Chiara Lavergnac. Prvega so skupaj z drugimi pajdaši aretirali pod obtožbo kraje v obremenilnih okoliščinah, drugo pa so prijavili, ker se je upirala policijskim agentom. Kaže, da je skupina sistematično uničevala avtomobile, parkirane okrog Trga Gorizia. Včasih so razbijali šipe, da bi kaj ukradli, večkrat pa je bilo njihovo nasilje samemu sebi namen.
koj nato so jo z vso naglico odpeljali v glavno bolnišnico. Preiskovalci so o nesreči obvestili moža ranjenke, ki je takoj odpotoval v Trst.
V Ulico della Tesa 28 so prispeli tudi agenti letečega oddelka. Policija je ugotovila, da je požar podtaknil brezvestnež, ki je imel po vsej verjetnosti osebne obračune z Leonejem. Preiskovalci bodo danes zaslišali bivše podnajemnike Leonejevega stanovanja. Odkar so namreč dobili stanovanjsko odpoved, je v štirinadstropni hiši v Ulici della Tesa že večkrat prišlo do nevšečnosti. Prav pred tednom dni so neznanci že podtaknili goreč časopisni papir pred vhodna vrata stanovanja. Hitri poseg gasilcev je preprečil hujše posledice in tudi gmotna škoda je bila neznatna, saj so plameni le nekoliko počrnili vrata. Kot rečeno stanuje Leone drugje, prostor v Ulici della Tesa pa je uporabil kot skladišče. Sam je včeraj policiji povedal, da je nekoč našel v stanovanju uporabljene injekcijske igle in da je zato namestil na vrata žabico. Tudinjegov sosed Albino Vidonis se je že pritožil policiji, saj so neznanci že nekajkrat podtaknili ogenj. Nikakor pa si ni predstavljal, da bodo sovražniki njegovega soseda prizadeli osebo, ki je tako blizu njegovi družini.
Pri skoku v vodo je z glavo udaril v skalo in nato utonil
V Glinščici ob življenje potapljač iz Milana
delek pod vodstom načelnika Padula-na je že večkrat izvedel natančno preiskavo v trgovini »z rdečo lučjo« Magic America v Ulici Udine, edinem tovrstnem prodajnem centru v našem mestu. Policija upa, da bo trgovino po nedavni zaplenitvi revij in videokaset lahko dokončno zaprla.
V	Italiji torej ni prepovedana nabava pornografskega materiala za osebno uporabo. Zaporno kazen pa tvegajo tisti, ki trgujejo z revijami, kasetami in raznimi pripomočki za nenaravno spolno izživljanje. »Trgovci s pornografskim blagom« tvegajo od treh mesecev do treh let zapora. Podobna obsodba bi v Italiji doletela tudi Moncinija, pravijo preiskovalci, če bi ga zasačili pri prodajanju pornografskih kaset. Sodišče iz Los Angelesa ga je namreč obtožilo zato, ker je v ZDA poslal nekaj videokaset in iztrganih strani iz »posebnih« revij. Ker pa gre za prizore, ki dokazujejo izkoriščanje otrok, predvideva ameriška zakonodaja izredno stroge kazni.
Policija iz Kalifornije vsekakor ne bo mogla neizpodbitno dokazati, da je Moncini nameraval res uresničiti svoj namen, da bi mučil in spolno zlorabil mladoletno dekletce. V telefonskem pogovoru s policistom (prepričan je bil, da se pogovarja s članom tolpe, ki se ukvarja s pornografijo) je sicer izrazil nekaj svojih srhljivih želja in namenov. To pa še ni zadosten dokaz, saj bi bilo povsem možno, da mu je policist s spretnimi besedami dejansko izsilil izjave, ki jih Moncini ni hotel izreči. Posilstvo otrok kaznuje italijanski zakon z najmanj tremi in največ desetimi leti zaporne kazni. Kdor jasno izrazi namen, da uresniči takšno početje, pa bo presedel v ječi največ tri leta.
»Spolnost je izredno močna biološka in psihološka nuja,« meni psiholog Danilo Sedmak, zaposlen pri Centru za mentalno zdravljenje v Nabrežini. »V tem okviru se lahko pojavijo nekoliko nenavadnje težnje in želje, ki jih same po sebi še ne moremo opredeliti za deviacijo. Tudi gledanje pornografskih revij in kaset torej ni nenormalno. Prej bi rekel, da pretirano zgražanje odraža moralne ali globje zakoreninjene psihološke probleme. Celo sadomazohizem je v sodobnem svetu in celo v literaturi tako razširjen, da ne vem, če sploh še obstajajo izjeme, ki si niso nikoli niti v mislih zaželele takšnega odnosa. Bistvo vsega je vsekakor banalizacija splošnega etičnega čustva. Tisti, ki se ukvarjajo s pornografijo, gledajo navadno na svoje početje izključno v optiki zaslužka, brez vsakršnih moralnih zadržkov...«
Dario Erjavec, zaposlen pri tržaškem inštitutu raziskave javnega mnenja SWG, je poudaril, da je pornografija »skrit, a izredno razširjen pojav. Tržišče je tudi v Italiji precej obširno. Nesluten razmah pornografije sta povzročili predvsem popolna spolna svoboda in stremenje po dobičku. Proizvodnja filmov in kaset in tiskanje revij sta torej v prvi vrsti povezana z gospodarskim družbenim razvojem. Povsem možno je, da se bo ekonomski sistem zavedel "pomembnosti" pornografije in jo torej vključil med svoje dejavnosti. Če pa bi se to res zgodilo, bi pornografija izgubila vso svojo mikavnost, saj je kot vsaka stvar ali dejavnost zanimiva le dokler je prepovedana.« (hj)
Občni zbor Zveze trgovcev
V	soboto, 9. aprila, bo s pričetkom ob 10.30 v kongresnem središču na Pomorski postaji javni občni zbor Zveze trgovcev (Unione commercianti) iz tržaške pokrajine. Glavno poročilo bo na zboru podal predsednik Donaggio, svojo prisotnost na njem pa so napovedali tržaški župan Staffieri, predsednik Tržaške trgovinske zbornice Tom-besi, predsednik deželne Zveze za trgovino in turizem Morassi, predsednik deželnega odbora Biasutti in podtajnik pri ministrskem predsedstvu Rub-bi.
se	P0<Utnice mladega izletnika iz Milana so
ce e6raj Magično zaključile v tolmunu reke Glinšči-Smrtna nesreča se je pripetila nekaj minut pred nesUr-°' Nfauro Clerici, tako je ime 28-letnemu po-SDr^ecf.ncu> se je odpravil na izlet v Glinščico, iz K/ri 80 9a trije prijatelji: 28-letni Andrea Petri Cah ’ , a ter 29-letni Marco Fumaneri in 28-letni p JorV.lz Trsta.
g k ^ krajšem sprehodu so se štirje prijatelji napoti-0Q1 8IaPu- Clerici si je hotel kot navdušen potapljač čili ■ 1 ^no tolmuna. Ko je četverica prispela na oblet1 16 miacti Milančan takoj nadel potapljaško brerr 0 ‘n se apostil v vodo. Trije fantje so sedli na so nrln .^aii' da Mauro priplava na površje. Čakali se ni t:asa, naPosled pa jih je začelo skrbeti, da Prest rno1. a Pripetilo kaj hudega. Ko so se nestrpno vjj:p°.Pa i °b robu tolmuna, je voda prinesla na po-hnih v terierja. Prijatelji so si za trenutek oda-Površie 'kV50 sicer' da je potapljač priplaval na trenutk S hr“t°ro navzgor, vendar so bili v prvem Na np<;U PrePričani, da si le ogleduje dno tolmuna, reco ni hotel nihče pomisliti. Kmalu pa so
opazili, da je Clerici popolnoma negiben in da ga premikajo le tokovi. Sele tedaj so se zavedli, da je njihov prijatelj v nevarnosti. Eden od njih je skočil v vodo in s skupnimi močmi so ga nato potegnili na suho. Prijeli so ga za zapestje in opazili, da mu žila le slabotno bije. Obenem so zagledali, da ima Clerici hudo pomodrelo otelklino na desni strani lobanje, tik nad sencem.
V prvem trenutku niso vedeli, kaj jim je storiti. Nato so se hitro zbrali: dva sta ostala pri njemu, odpela sta mu potapljaško obleko in ga skušala z umetnim dihanjem oživeti, tretji pa je stekel do gostilne v Botaču, kjer je ves upehan telefoniral Rdečemu križu. Nekaj po 18. uri so na kraj nesreče prispe' li reševalci. Akcije so se udeležili miljski gasilci, rešilec RK, agenti letečega oddelka in karabinjerji.
Prvi so k slapu prispeli gasilci z vodjo Bartole-jem. Prijatelja, ki sta se sklanjala nad njim, sta jim povedala, da je Clerici verjetno še živ, saj mu je, pa čeprav slabotno, še bilo srce. Gasilci so z nožem prerezali tesno potapljaško obleko. Upali so, da mu
bodo lahko pomagali z umetnim dihanjem. Kmalu so prispeli tudi bolničarji Rdečega križa. Vsakršna pomoč pa je bila zaman, saj je mladenič izdihnil kmalu po nesreči. Zdravnica RK Leprinijeva je izdala potrdilo o smrti, namestnik državnega pravdnika Čoas-sin pa je dovolil prevoz trupla v mrtvašnico.
Dejanski vzrok smrti mladega potapljača iz Milana trenutno še ni znan. Zdravnica je napisala, da je umrl zaradi utopitve in verjetnega zloma lobanje. Gasilci so kasneje rekonstruirali dinamiko nesreče. Prijatelji ponesrečenca so povedali, da je Clerici skočil v vodo. Po vsej verjetnosti ni vedel, da je tolmun precej nizek. Z glavo je udaril ob skalo in zaradi izredno močnega udarca je izgubil zavest. Ko so tokovi dvignili njegovo telo na površje, so bila njegova pljuča že polna vode, tako da mu ni bilo več pomoči. Kaže, da se je mladi potapljač potopil brez jeklenke s kisikom, saj si je hotel le bežno ogledati dno tolmuna. Morda bi mu bila jeklenka lahko rešila življenje...
HELENA JOVANOVIČ
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, tašče, none in pranone
Marije Križmančič
(RICE)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
Posebna zahvala župniku M. Živcu, nosilcem krste, darovalcem cvetja ter vsem, ki so drago pokojnico spremili na zadnji poti.
Žalujoči svojci
Bazovica, 5. aprila 1988
Predpraznični obisk pri naših »r o tar ca h«
Cvetje imamo rade, a naše delo ni lahko
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostuje NARODNO KAZALIŠTE IVAN ZAJC — Reka
Res je, da si izmenjujejo ljudje za velikonočne praznike predvsem razne gastronomske dobrote, čokoladne pirhe itd. Res pa je tudi, da so tudi cvetice darilo, ki ga je vsakdo vesel. In tako so imeli v zadnjih dneh pred veliko nočjo polne roke dela ne samo razni jestvinarji, ampak tudi cvetličarke, posebno pa naše "rožarce" na pokritem trgu in na Rusem mostu.
In tako zaposlene pri pripravljanju šopkov, raznih aranžmajev, itd., smo jih pred nekaj dnevi našli na pokriti tržnici, kjer je poseben del prostora namenjen samo prodaji cvetic. Včasih so tu prodajale cvetje samo Slovenke, po večini doma s Proseka. Danes so sicer tudi v glavnem s Proseka, ena je med njimi iz Ricmanj, druge pa so italijanske narodnosti.
Federika Bukavec prihaja s Proseka. Že oče je bil vrtnar; sama je začela prihajati z materjo na tržnico, ko ji je bilo komaj šest let. »Vse svoje življenje sem tako rekoč preživela v tej tržnici. Tudi danes to delo ni lahko, toda našim materam in nonam je bilo še teže. Prihajale so v Trst peš, hodile nabirat ciklame na Čaven ih bile že zgodaj zjutraj na delu, popoldne jih je čakalo še delo za družino. Nam je le nekoliko laže, čeprav je tu velika vlaga. Sama bi želela, da bi prišla do kakšne majhne cvetličarne. Tukaj prihajamo večkrat do sporov, zaradi prostora. Toliko nam ga določijo, pa se vedno zgodi, da se moramo stiskati, umi-
kati, da ne moremo lepo razstaviti svojega cvetja.«
Je bilo to zimo kaj več izbire kot druga leta, smo vprašali Flavio Krasna, ki prihaja iz Ricmanj.
»Veste, danes prihaja cvetje v glavnem iz Sanrema, pa iz Holandske in celo Izraela. Malo je našega cvetja, čeprav prodajamo sedaj naše narcise, dalije, tulipane. Cene so približno vedno enako visoke, ker nam jih že postavljajo trgovci na debelo. Ljudje radi kupujejo cvetje za praznike in tako imamo v teh dneh kar precej dela.«
Če ne delajo vencev in drugih večjih aranžmajev, potem prihajajo v službo nekaj pred sedmo. S prodajo zaključijo ponavadi okrog 13. ure, pred prazniki prodajajo ves dan.
Ko smo obiskali »rožarce« na Rusem mostu je kar precej deževalo. Štefanija Danieli iz Barkovelj je imela svoje cvetje v loncih razstavljeno kar na tleh. Nič je ni motil dež, saj je vajena tudi snega, burje, močnega sonca itd. »Celih petdeset let sem že na tem trgu. To je pravzaprav moj dom. Letos je bilo veliko vlage, pa je ta tudi precej škodila cvetju, morda še bolj kot mraz. V teh dneh sem prodala kar precej gorečk, mačeh, begonij, vodenk in vrtnic.«
Pa vam je težko to delo?
»Sem ga že vajena; našim materam in nonam je bilo še teže.«
Mara Blažina s Proseka je že 42 let na tem trgu. »Pridite me obiskat, ko
bom imela malo manj dela. Danes imam veliko kupcev. Saj veste, prazniki so, pa ljudje radi podarijo cvetje.« Res je imela izredno veliko izbiro cvetja, tudi tulipane in narcise.
»Povprašajte še to našo mlado prodajalko, je tudi Slovenka, doma s Ko-lonkovca. Ne prodaja rož, temveč zelenjavo, a je naša in se dobro razumemo.«
Res je ob že skoraj prazni stojnici čakala na odhod domov Sandra Sto-per. »Napravila sem vzgojiteljsko šolo, pa nisem dobila službe. Ker imamo doma vrt z domačo zelenjavo, sem se odločila, da jo bom začela prodajati. Večino naše zelenjave odpeljem zgodaj zjutraj na glavno tržnico, ostalo prodajam tukaj. Tu imamo sedaj naš radič, rukulo, solato, špinačo, brokole.«
Pa vas je veliko Slovenk na tem trgu?
»Več kot polovica nas je, in tudi med kupci je veliko Slovencev. Med seboj govorimo vedno po naše in se dobro razumemo. Tako sem se navadila tega dela, da bi ga sedaj ne pustila več.«
Še z Bruno Čuk iz Lonjerja, ki pa živi v Logu, in z marsikatero drugo smo se na kratko pogovorili, v pavzah med enim in drugim kupcem. »Pridite nas še kaj obiskat. Saj redno čitamo dnevnik, pa nas bo veselilo, če boste napisali tudi kaj o nas.«
NEVA LUKEŠ
Baron Miinchausen v izvedbi praškega Črnega gledališča
Slovito praško Črno gledališče bo prihodnji teden gostovalo v Trstu. V gledališču Rossetti bo predstavilo svojo zadnjo postavitev, zgodbo o baronu Miinchausnu.
Črno gledališče je zadnjič nastopilo v našem mestu pred' desetimi leti. Skupina, ki jo je leta 1959 ustanovil veliki češki scenograf Josef Svoboda, spada med najpomembnejše gledališke ansamble iz vzhodne Evrope. Znana je predvsem po svojem posebnem teatrskem slogu, ki ga razvija že od svojega nastanka dalje. Črno gledališče je namreč nastalo iz nekakšnega nezadovoljstva do tradicionalnega gledališkega izražanja in istočasno iz potrebe po eksperimentiranju in novih teatrskih prijemov. V nekaj letih je zaslovelo ne le v domovini (kjer so njegove predstave že vrsto let razprodane!), pač pa širom po svetu. Gostovalo je v domala vseh gledaliških svetiščih, nastopilo na najpomembnejših gledaliških festivalih.
Črno gledališče se poslužuje pri svojih postavitvah posebne gledališke tehnike, ki omogoča igralcem in predmetom, da ostanejo na odru nevidni. Te »trike« so praški gledališčniki uporabili tudi pri pripravi Barona Munchausna, igre v dveh dejanjih v devetih slikah. Gledalci bodo tako priča vsakovrstnim scenskim vragolijam z letečimi igralci in predmeti, ki pa bodo kar na lepem izginili...
Premiera Barona Munchausna bo v torek, 12. aprila, ob 20.30. Abonenti gledališča Rossetti imajo popust. Dopoldne bo predstava za šole (s posebnimi popusti). Gostovanje prireja Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine v sodelovanju s Pokrajino Trst. Predprodaja vstopnic od četrtka, 7. aprila, dalje pri blagajni v Pasaži Protti.
prispevki
V	spomin na Pepija Fuksa darujeta Aleš in Nadja 20.000 lir za SKD I. Gruden.
V	spomin na nepozabno mamo daruje hčerka Anica 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Pepija Miliča daruje Milka Rebula (Salež 60) 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Pepija Miliča daruje Ivanka Križman (Repen 90) 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Viktorijo Čuk darujeta Pierina in Srečko 15.000 lir za Godbeno društvo Parma.
V	spomin na Manuelovega nonota darujejo sošolci petega razreda skupno z učiteljico 60.000 lir za osnovno šolo Alojz Gradnik z Repentabra.
Namesto cvetja na grob drage Pepce Pernarčič vd. Legiše darujejo Marčela, Vera in Savi 50.000 lir za SKD Barkovlje.
Ob 1. obletnici smrti očeta daruje sin Rado 20.000 lir za Glasbeno matico in 20.000 lir za SKD Skala-Gropada.
V	spomin na hčerko Nado, Iginia Bo-gatca ter Leonarda di Feliceja daruje Eda 25.000 za godbo Vesna in 25.000 za moški zbor Vesna.
V	spomin na Erminio Sulčič daruje Bruno Sulčič 20.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika.
gledališča
ROSSETTI
V	petek, 8. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina UP WITH PEOPLE - VIVA LA GENTE.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
V	gledališču Verdi je v pripravah Verdijeva opera AIDA, katero bo dirigiral Rico Saccani in režiral Virginio Puecher.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu premiera glasbene komedije A OUALCUNO PIACE CALDO v uprizoritvi gledališke skupine Compagnia delLAtto. Režija Marco Mete.
izleti
Sindikat upokojencev CGIL iz Nabrežine vabi na izlet v Lison pri Portog-ruaru in na pokušnjo vin v klet pri Pra-maggiore, ki bo v soboto, 23. t. m. Vpisovanje in informacije na sedežu v Nabrežini ob delavnikih.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 11. aprila, ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila S. MARCOVICI in A. GUT-TMAN (violina in klavir).
Glasbena matica. Sezona 1987/88. 9. abonmajski koncert. Jutri, 6. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent Milan Horvat, solistka Dubravka Tomšič - klavir (Pa-pandopulo, Stravinski, Rahmaninov). Prodaja vstopnic ,v Pasaži Protti in eno uro pred pričetkom koncerta.
kino
ARISTON - 17.30, 22.15 Settembre, r. Woody Allen; i. Mia Farrow, Dianne Wiest, Sam VVaterston.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Pazza, dram., ZDA 1987; r. Martin Rih; i. Bar-bra Streisand, Richard Dreyfuss.
EXCELSIOR II - 16.00, 22.15 Ouattro cuccioli da salvare, prod. Walt Dis-ney.
EXCELSIOR I - 16.30, 19.15, 22.00 L’im-pero del sole, r. S. Spielberg; i. John Malkovick, Miranda Richardson, Christian Bale.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Al di la di tutti i limiti, dram., ZDA 1987, r. Marek Kanjevska, i. A. McCarthy, J. Gertz.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 II replican-te, fant., ZDA 1987; r. M. Marvin; i. C. Sheen, N. Cassavetes.
PENICE - 16.30, 22.15 Tre scapoli e un bebe, kom., ZDA; i. Tom Selleck, Steve Guttenberg, Ted Danson.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Dentro la notizia, dram., ZDA 1987; r. J. L. Bro-oks; i. V. Hurt, H. Hunter, A. Brooks.
MIGNON - 16.00, 22.15 La spada nella roccia, ris., 1963; r. Wolfgang Reither-man.
EDEN - 15.30, 22.00 Lilli Čarati II - Una ragazza molto viziosa, porn., □
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Cicciolina čarne bollente, porn., □ O.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 lo e mia sorella, kom., It. 1987; r. C. Verdo-ne; i. C. Verdone, O. Muti.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Attrazione fata-le, dram., ZDA 1987; r. A. Lyne; i. M. Douglas, G. Close.
LUMIERE FICE - 17.30, 22.00 Wall Street, dram., ZDA 1987; r. Oliver Stone; i. Michael Douglas, Charlie Sheen.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Crocodile Dun-dee, kom., Avstral. 1986, 102'; r. Peter Fairman; i. Paul Hogan, Linda Kozlow-skij.
RADIO - 15.30, 21.30 Pollastrelle in ca-lore, porn.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
šolske vesti
Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst obvešča vse učno osebje, da je od 15. marca razobešen na šolskem skrbništvu seznam izčrpanih lestvic v šolskem letu 1987/88. Rok za vključitev v te lestvice zapade 30. aprila t. 1. Tistim, ki so bili že vključeni v izčrpane lestvice, ni treba na novo vlagati prošenj. Seznam izčrpanih lestvic in informacije dobite na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8/TI, v torek, četrtek in petek od 16. do 17. ure, v sredo od 10. do 12. ure.
Sindikat slovenske šole obvešča učitelje, ki obiskujejo pedagoški študij ob delu, naj se zberejo jutri, 6. t. m., ob 16.30 na učiteljišču Slomšek. Po krajšem sestanku bo ob 17. uri prof. Mršnik začel ciklus predavanj o didaktiki likovne vzgoje. Vabljeni tudi drugi učitelji!
Ivo Brešan
SVEČANA VEČERJA V POGREBNEM ZAVODU
Režija Zlatko Sviben
V petek, 8. t. m., ob 20.30 — Abonenti imajo popust.
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1987/88 9. abonmajski koncert
Jutri, 6. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE
Dirigent: MILAN HORVAT
Solistka^ w
DUBRAVKA TOMŠIČ, klavir
Prodaja vstopnic v Pasaži Protti in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
razstave
V	TK galeriji je odprta razstava Clau-die Raze (pasteli).
V	kulturnem krožku II Carso - Trg
Barbacan - razstavlja grafike in akvarele ANGEL REN AR.
V	Novinarskem krožku - Korzo Italia 12 - razstavlja svoja dela slikarka VALENTINA VERANI.
V	galeriji Babna hiša v Ricmanjih je
do 16. aprila odprta razstava razglednic iz obdobja 1898-1918. Na 600 kartončkih so prikaz‘ani motivi mestnih predelov in okoliških vasi. Urnik: vsak torek od 10. do 12. ure in vsak četrtek od 18. do 20. ure.
razne prireditve
V soboto, 9. t. m. nastopa v Prosvetnem domu na Opčinah igralska skupina Slovenskega kulturnega kluba z mladinsko igro Slavka Preglja in Lučke Susič GENIJ V KRATKIH HLAČAH. Režija Lučka Šusič, glasba Štefan Bembi, scena Edi Žerjal. Začetek ob 20. uri.
razna obvestila
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom S. Kosovel v Trstu prirejata letovanje za otroke in mladino v Tolminu od 1. do 15. julija - za otroke in mlade od 11. do 17. leta - ter v Zgornjih Gorjah od 21. junija od 5. julija - za otroke od 6. do 11. leta starosti. Informacije in vpisovanje od 5. do 30. aprila na sedežih SKGZ v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249 - in v Gorici -UL Malta 2, tel. 84644 - od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure.
Godba Veseli godci iz Boljunca priredi v soboto, 16. t. m., ob 19. uri v Motelu na Kozini DRUŽABNOST Z VEČERJO, pristno domače vino, ples ob zvokih godbe, bogata loterija. Vpisovanje v Klubu partizanov Boljunec ali po tel. 228258 ob večernih urah do 9. t. m. Vabljeni!
Kulturno umetniško društvo Printis priredi v delavnici lesoreza in bakroreza Atelier, Nabrežina št. 16 tečaje grafike. Otvoritev bo v ponedeljek, 11. t. m., ob
18.	uri. Za pojasnila tel. na št. 631989 od
19.	do 20. ure.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 5. aprila 1988
VINCENT
Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 19.38 - Dolžina dneva 13.01 - Luna vzide ob 23.32 in zatone ob 7.34.
Jutri, SREDA, 6. aprila 1988
VILJEM
PLIMOVANJE DANES: ob 05.53 naj-nižje -52 cm, ob 12.03 najvišje 24 cm, ob 17.21 najnižje -23 cm, ob 23.34 najvišje 49 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 12,5 stopinje, zračni tlak 1019 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 78-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, tempratura morja 11,8 stopinje.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od torka, 5. do sobote, 9. aprila 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Zavije).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
danes, 5. t. m., ob 20.30
SLOVENSTVO V SVETU
Sta slovenska ustvarjalnost in identiteta lahko zanimivi za Pariz?
O tem in o svojem delu bo spregovoril pariški rojak EVGEN BAVČAR. Na srečanju bo predstavil še svoj telelvizijski film Prosojnost teme, ki ga je delno posnel tudi na Tržaškem in ga je v marcu z izrednim uspehom predvajala francoska državna televizija.
OakM-ija
UL. SV. FRANČIŠKA 20
Vas vabi v četrtek, 7. t. m., ob 18. uri na odprtje razstave
KLAVDIJA TUTE
Grafika in risbe
_________mali oglasi_________________
OSMICO je odprl Frandoli, Slivno 25. Toči belo in črno.
OSMICO ima odprto Alojz Milič - Repen 49. Toči teran in belo vino.
SERGIO FERFOLJA ima odprto osmico pri Piščancih.
OSMICO ima odprto Edoardo Tul - Križ-pot - Mačkolje.
ALDO KOVAČ je v Doberdobu pri cerkvi odprl osmico. Prodaja vino in domač prigrizek.
LADI KOCJAN, Dolina 147, je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Milič v Zagradcu. Toči teran in belo vino.
OSMICO je odprl Boris Živec v Kolud-rovci. Toči belo vino in teran.
PRODAM vespo PX 125 in elektronsko harmoniko farfisa ter ojačevalec leslie. Ceni po dogovoru. Tel. 227246.
IŠČEM stalno delovno pomočnico za gospodinjska dela. Nudim dobro plačo in hrano. Zainteresirani naj telefonirajo na št. 271193.
UVOZNO/IZVOZNO podjetje išče knji-govodjo/kinjo, sposobnega/bno za delo na kompjuterju, po možnosti z delovno izkušnjo. Pismene prošnje poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Sposoben".
PRODAM motor kawasaki 600 GPZ R, letnik junij '86, v odličnem stanju, cena po dogovoru. Tel. v večernih urah na št. 228336.
PRODAM po ugodni ceni motorno kolo gilera arizona RX 125 v zelo dobrem stanju in malo prevoženih km, letnik 1986, cena po dogovoru. Tel. 225017 po 15. uri.
PODJETJE išče fante z opravljenim vojaškim rokom, vozniškim dovoljenjem in izkušnjami elektrikarja in hidravlika. Tel. na št. 825051.
PRODAM pletilne stroje dubied št. 8, električni, kaiser št. 10 in pop št. 8, mehanska. Tel. 280813 po 19. uri.
JADRNICO ELAN 31, novo, prodam. Tel. 003861/653004.
ČISTIMO preproge, zavese, odeje, prešite odeje, krznene plašče, razna oblačila, na željo odvzem in dostava direktno na dom. Tel. na št. 772669 ali 213287 od 8. do 20. ure - Čistilnica Tatjana, Ul. Ginnastica 19.
PRODAMO frezo Nibbi dizel s prikolico. Informacije na tel. št. 228609 in 824957 ob večernih urah.
DRAGULJARNA "A.B." Ul. Foschiatti 9 - Trst - tel. 774090 nudi čudovito izbiro po konkurenčnih cenah. Zaradi prodaje vseh zalog ur dajemo izredne popuste. Široka izbira bižuterije. Veseli bomo vašega obiska.
KOLEKCIJA HANORAH z novim preparatom proti rdeči koži. Parfumerija Kozmetika 90 - Opčine.
PRODAM hlev z dvoriščem in vrtom, približno 600 kv. m blizu Križa. Tel. 943731 ob urah kosila.
DIMITRI IN GENI vabita vse prijatelje na otvoritev gostilne Žbogar v Sama-torci, ki bo jutri, 6. t. m. , ob 20. uri.
PRODAM počitniško prikolico Elnagh 375 v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 228174 po 16. uri.
NA PROSEKU so pred dnevi našli belo-rjavega psa, srednje velikosti s kratkimi nogami in ovratnico. Telefonirati na št. 229474.
PRODAMO mladiče pasme labrador z rodovnikom. Za informacije telefonirati v večernih urah na št. 003867/21312.
[
slike, ki so tudi spomin
Predmeti za včeraj in danes
Predmeti, katerih slike objavljamo danes, so raznoliki: dva sta kamnita, nekoč sta služila za različne namene, eden pa lončen. Tako posodo je premogla vsaka shramba.
Na zgornji sliki vidimo kamnit ploh, ba katerem so ženske prale in otepale perilo. Ploh je bil seveda vedno pri potoku ali tekoči vodi, kjer so ženske navadno prale. Na zgornji strani ima tudi vdolbino na milo.
Na drugi sliki vidimo spet kamnit predmet, tokrat kuhinjski možnar, v katerem so drobili orehe, kavo ali drugo zrnje. Možnarji so bili seveda različnih velikosti in na Padričah so jim pravili "stuspa".
Tretja slika prikazuje trebušasto lončeno posodo, ki ima ob straneh točaja. V njej so shranjevali mast ali olje. Zanimiv in okrasen je bakren pokrov, ki se dviguje le na pol. Del, ki se ne odpira, krasi zanimiv dulček.
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 14.45
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Grmelo je in bobnelo, temperatura je nezadržno naraščala, na vejah so se odpirali cvetovi, skratka - tresla se je gora, pa vendar se ni rodila miš, ampak prva prava pomladanska lestvica. Lanskoletni junaki so dokončno klonili, ne bomo jih še pokopali, vendar že oznanjamo prihod novih sil.
Štev. tednov na lestvici
10
14 17
6
2
2
4
15 11 13
Lestvica pretekli teden
2	1. G. Harrison — Got My Mind Set On You
3	2. Sting— We'U Be Together
1	3.. Los Lobos — La bamba
7	4. INXS — Need You Tonight
9	5. Morrisey — Suedehead
10	6. Billy Idol — Hot In The City
8	7. New Order — Touched By The Hand 01 God
5	8. Agropop — Samo milijon nas je
4	9. Bryan Adams — Run To You
6	10. Gianna Nannini — / maschi
Začnimo tokrat pri koncu, kjer se je za deseto mesto ujela Gianna Nannini, nad njo je še en bivši šampion Bryan Adams, Agropop tudi počasi vozijo navzdol, v obratni smeri pa potujejo New Order... Na šestem mestu je v enem skoku pristal Billy Idol, peti pa je Morrisey, ki je prav tako namenjen proti vrhu.
Pobliže si oglejmo še prve štiri... Grozilo nam je, da se lestvica spremeni v enotemperaturni sistem, vendar Los Lobos le niso več tako vroči, ta teden so tretji, na vročem prestolu jih je zamenjal George Harrison. Za njim je še enkrat Sting, na obetajočem četrtem mestu pa se gnetejo INXS.
Tako, zapihal je jugo, lestvica je odmrznjena in sprejemamo tudi nove pobude. Predlagali smo vam skupino Taking Heads in motiv Mr. Jones, pa novi album banda Deacon Blue... Glasujte in imejte.se vrelo...

Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:...........<■.......................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:..................................................—-...........
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih lO«.
d
c
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 1
^■15 Inf. oddaja: Uno Mattina in ^ Variete: Dadaumpa |0.30 Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: II calabrone verde
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Dnevnik - kronike
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Rubrika: Spaziolibero
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Parola mia
19.30	Rubrika: Knjiga - prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualno: II caso
21.45	Film: Reguiescant (vestern, It. 1966, r. Carlo Lizzani, i. Lou Cas-tel, Mark Damon, Pier Paolo Pano solini' 1- del)
22.45	Dnevnik
22.55	Film: Reguiescant (2. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0-15 Inf. odd.: Mednarodna panorama
C RAI 2	_______□
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.00	Dnevnik, nato tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.00	Nan.: Un psicologo per tutti
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Faber, Tinvestigatore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: La donna di paglia (dram., ZDA 1964, r. Basil Dearden, i. G. Lollobrigida, S. Connery)
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: D.O.C.
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Košarka: Pokal prvakov
0.30 Film: II testamente del mostro (srh., ZDA 1959, r. Jean Renoir, 1. Jean-Louis Barrault)
[ A RAI 3_________________________|
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Človek in okolje
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Športna rubrika: Fuoricampo, vmes atletika (iz Lozza di Cado-re)
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Izobraževalna oddaja: Didaktično gradivo - Ignazio Silone
20.30	Variete: Trasmissione forzata (nastopata Dario Fo in Franca Rame, 1. odd.)
21.30	Dnevnik - vesti
22.00	Film: Another country - La scel-ta (dram., ZDA 1984, r. Marek Kanievska, i. Rupert Everett, Colin Firth, Michael Jenn, 1. del)
22.45	Dnevnik - vesti
22.50	Film (2. del)
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
^jjT RTV Ljubljana_________________
10.00	TV Mozaik - Šolska TV: Kemija - Segrevanje in ohlajevanje; Fizika - Od Newtonove do Einsteinove mehanike - Einsteinova kinematika
11.00	Tečaj angleščine
16.30.	TV Mozaik - Šolska TV (pon.)
17.30	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Coprnije s plastiko (Plastika je podobna ljudem: na toplem se preteguje, na mrazu stiska...)
17.45	Tedenski zabavnik
18.45	Risanka
19.00	Vreme, Obzornik in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Nevihtna noč (po noveli Meša Selimoviča, r. Zrinko Ogrest, i. Pero Kvrgic, Semka Sokolovič, Zlatko Crnkovič; režiser je prejel na lanskem festivalu v Neumu nagrado za režijo in dramatizacijo)
20.50	Oddaja o kulturi: Osmi dan (prispevek o obletnici TFS Stu ledi je pripravil Igor Gruden)
21.30	Dnevnik
|WPj TV Koper
13.30	TVD Novice-
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Nogomet: Milan-Dinamo Zagreb
15.30	Športna oddaja: Juke box
16.00	TVD Novice
16.10	Reportaže: Šport spektakel 18.25 Košarka: Partizan-Maccabi
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Hude obtožbe ameriških sodnikov proti predsedniku avtomobilskega kluba Monciniju TRŽIČ — Zelo zanimive glasbene pobude v Občinskem gledališču TRST — Skupinska razstava sodobnih tržaških umetnikov na Gradu
19.30	TVD Stičišče
20.00	Iz studia
20.25 Košarka: Aris-Tracer
22.10	TVD Novice
22.20	Športne vesti: Sportime
22.40	Športna oddaja: Juke box
23.10	Rubrika: Donna Kopertina
24.00	Reportaže: Šport spektakel
CANALE 5
ca________________________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7-20 Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30	Nadaljevanka: Gene-
-. ral Hospital
10.30	Kviz: Čantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Fraulein (kom., ZDA 1958, r. Flenry Koster, i. Dana Wyn-ter, Mel Ferrer)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio slalom
18.05	Nan.: Webster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19 40 Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Nad.: Dallas, 21.30 Dy-nasty, 22.301 Colby
23.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0.45 Filmska rubrika: Premiere
0.55 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.55 Bonanza
cer
RETEOUATTRO
8.15	Nanizanka: La grande vallata
9.00	Film: La febbre del possesso (dram., Fr.
1957, r. Henry Verneu-il, i. Henry Vidal, My-lene Demongeot)
11.00	Nanizanke: Stregja per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di gatto, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle cop-
<•- pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Inferno sommer-so (pust., ZDA 1979, r. Irwin Allen, i. Michael Caine, Sally Field)
22.40	Aktualno: Skrivnostna Italija
23.40	Filmska rubrika: Cine-ma & Co.
0.10 Nan.: Petrocelli, 1.10 Switch, 2.05 Adam 12
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Simon & Simon
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Film: Liguirizia (kom., It. 1979, r. Salvatore Samperi, i. Christian De Sica, Jenny Tam-buri, Teo Teocoli)
22.30	Film: Straight time -Vigilato speciale (dram., ZDA 1977, r. Ulu Grosbard, i. Dus-tin Hoffman, Harry Dean Stanton)
0.40 Film: Impara a conos-cere il tuo coniglio (kom., ZDA 1973, r. B. De Palma, i. Tom Smothers, John Astin)
16.30	Nan.: Mary Hartman
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: Il corpo della ra-gassa (kom., It. 1979, r. P. Festa Campanile, i. E. M. Salerno, L. Čarati, R. Montagnani)
22.30	Kviz: Colpo grosso 23.25 Šport: nogomet
i ^ TELEFRIULI
13.30
14.30
15.00
15.30
16.00
Nad.: Amor gitano Dražba
Nad.: Gengis Khan Risanke
Glasbena oddaja: Musič box
Dokumentarec: Med vrhovi Himalaje Nadaljevanka: Bene-detto da Norcia
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o obrtništvu
20.30	Rubrika: Župan in nje-
17.15
18.15
22.00
22.30 , 23.00
23.30 24.00
0.10
govi ljudje Športna rubrika Dnevnik
Rubrika: Dan za dnem Dražba
Nanizanka: Storie nel-la prateria
Informativna oddaja:
	'tl> ITALIA 1	TELEPADOVA |	News dal mondo
8.30 Nanizanke: L'uomo da		12.30 Nadaljevanka: I Ryan |	TELEOUATTRO
sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
14.15	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.50 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: Od prehrane do potrošništva (1. del); 12.15 Deželna eno-gastronomska ponudba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 14.50 Glasbene skice; 15.00 Roman: Vojna in mir (25. del);
15.15	Zbornik (2. del); 16.30 Deželna enogastronomska ponudba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Radijska komedija: Novo življenje; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Aktualni problemi marksizma; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 Znanje za jutri; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Sotočja; 18.45 Medigra; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Ansambel Milana Ferleža; 20.00 Slovenska zemlja;
20.35	Komorna glasba; 21.05 Radijska igra; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Lahka glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.05 Glasba; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualna tema;
18.00	Sotočje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.15 Horoskop; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Glasba;
9.45	Casadei; 10.00 Na prvi strani;
10.05	Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Turizem;
11.40	Popevka tedna; 12.00_Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka; 17.00 Bubbling; 17.33 Glasba; 18.33 Bazar; 19.00 Glasbene novosti;
20.00	Zaključek.
RADIO OPČINE
10.00	Glasba po željah s slovenskimi in hrvaškimi melodijami; 12.00 Mozaik; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Španč; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Val mladih, nato Nočni glasbeni program.
V predvolilnem času KD nikakor noče popuščati
PSI zahteva, da se upošteva sedanje razmerje sil v Gorici
Skoro gotovo se bo politični položaj v Gorici še zaostril zaradi prestopa dveh socialdemokratskih svetovalcev k socialistom. Trenja v zvezi s tem niso le na krajevni ravni, marveč dobivajo deželno razsežnost, če odgovarjajo resnici vesti, da je sam Biasutti odločno podprl stališča pokrajinskega tajnika KD Criscija, ki oporeka socialistom, da bi v Gorici dobili drugega odbornika. KD je namreč na lanskih parlamentarnih volitvah doživela neuspeh. Če bi se ponovil lanski rezultat bi KD izgubila dva ali tri deželne svetovalce. To pa bi pomenilo hud udarec za Biasuttijevo odločno politiko. Zaradi tega postaja jasno, da KD v tem predvolilnem trenutku ne bo popustila socialistom v nobenem primeru. , Nekaj takejga se je že zgodilo v Ta-vagnaccu, v Starancanu in tudi v Nabrežini, nekaj takega se bo najbrž zgodilo tudi v Gorici, pa čeprav tu KD ne potrebuje komunistov, saj lahko razpolaga z zvestimi zavezniki, ki bi jo podprli.
V četrtek naj bi bil v Gorici sestanek partnerjev sedanje koalicije. Sklicali so ga socialdemokrati, ki si želijo opomoči po udarcu, ki so ga dobili na goriški občini. Danes zvečer se bo se-
stalo pokrajinsko vodstvo PSI. Preučili bodo položaj na goriškem županstvu in tudi v pokrajinski upravi. Govorili bodo tudi o kandidatnih listah za deželne in pokrajinske volitve.
Konec prejšnjega tedna pa se je sestalo mestno vodstvo PSI s svetovalsko skupino, v kateri je danes pet svetovalcev. Mestni tajnik PSI Alvaro De Just, kot izhaja iz tiskovnega poročila, je dal prisrčno dobrodošlico nad petdesetim članom socialdemokratske stranke, ki so skupno z občinskima svetovalcema Zucallijem in Tacchi-nardijem, vstopili v socialistično stranko. PSI je že na lanskih političnih volitvah pridobila veliko glasov in jih v Gorici podvojila od 7 na 14 odstotkov ter tako postala druga stranka v občini. S sedanjim prilivom novih članov in volivcev bo PSI še povečala svojo moč v Gorici, pravi De Just.
Mestni tajnik socialistične stranke meni, da je PSI povečala svojo moč, in da je to treba upoštevati na vseh ravneh. Preprosto povedano, socialisti bodo zahtevali večje zastopstvo na vseh pristojnih mestih, torej najbrž tudi v občinskem odboru. Upoštevajoč ta nova razmerja sil goriška PSI poudarja, da sporazumi, sklenjeni med pe-
timi strankami koalicije v začetku mandatne dobe občinskega sveta in potrjeni na lanskem preverjanju so še vedno veljavni.
Ker pa KD noče upoštevati te nove realnosti, ker z njo stojita tudi PSDI in PRI, postaja jasno, da bo kriza na občini dolgotrajna ali pa lahko privede do izločenja enega partnerja iz koalicije.
Seja pokrajinskega šolskega sveta
Šolski skrbnik je na osnovi izidov letošnjih volitev v šolske zborne organe sklical prvo sejo pokrajinskega šolskega sveta, ki se bo sestal 15. aprila ob 18. uri v prostorih zavoda Galilei v Ul. Puccini v Gorici. Pokrajinski šolski svet sestavlja trideset članov. Predseduje mu šolski skrbnik, v njem so predstavniki učnega in neučnega osebja, staršev, sindikatov in družbenih sil. Mandat izvoljenih traja tri leta, do šolskega leta 1989-90. V svetu ni slovenskih predstavnikov, saj so slovenske šolske komponente kot znano strnjeno bojkotirale volitve v ta organ, ker sedanja zakonodaja ne predvideva enotnega sveta za slovenske šole.
Pričetek spomladanske sezone
Dunajska glasba v koncertni sezoni v Tržiču
V Tržiču prično danes z vpisom abonmajev za letošnjo spomladansko koncertno sezono, ki jo prireja tamkajšnja občinska uprava v sodelovanju s pomembnimi kulturnimi institucijami. Po uspešno zaključeni jesenskozimski sezoni, ki jo je sredi prejšnjega tedna sklenil simfonični orkester Ljubljanske radiotelevizije, se bo nova sezona pričela 26. aprila in bo trajala tja do 10. junija.
Naslov letošnje spomladanske sezone, ki bo, kot prejšnje, tematska, ima naslov Kako sladak je bil lipov vonj. Gre za bogat prikaz dunajske glasbe v času na obratu stoletja, ko je glasba imela velik vpliv na vse kulturno dogajanje v takrat veliki avstrijski državi.
Tudi tokrat je program izdelal prof. Carlo de Incontrera. Tudi tokrat bo levji delež na koncertih imel simfonični orkester RTV Ljubljana. Tudi tokrat pridejo spet v Tržič znane glasbene skupine ter posamezni izvajalci, ki jih publika tržiških koncertov pozna.
Uvodni koncert bo 26. aprila. Anton Nanut bo dirigiral ljubljanski orkester. Drugi koncert bo 29. aprila, igral bo Jess Trio z Dunaja. Na tretjem koncertu 3. maja bo spet gostoval orkester RTV Ljubljana, dirigent bo Anton Nanut. Ouatuor Fidelio iz Pariza bo koncertiral 6. maja, 10. maja pa bo na vrsti
Afriška filma v Kulturnem domu
Po zaključku Kinoateljejeve filmske sezone Gorica kinema bo Kulturni dom v prihodnjih dneh gostil še dve filmski predstavi. V torek in sredo bo Center prostovoljcev za kooperacijo v razvoju (CVCS), ki je bil v mesecu marcu pobudnik zanimivega ciklusa večerov o Latinski Ameriki, priredil dva večera afriškega filma. Na podobnem večeru, ki je bil že lani v Kulturnem domu, smo se lahko prepričali, da je Afrika na filmskern področju vse prej kot "nerazvita". Čeprav njihovi filmi s težavo prodirajo na evropska tržišča, deluje danes v afriških državah nemalo zanimivih režiserjev. Njihovi filmi so dragocen izraz nam še premalo znanih kultur, hkrati pa dovršeni umetniški dosežki.
Na dveh večerih v Kulturnem domu bomo v torek, 12., in sredo, 13. t. m., obakrat s pričetkom ob 20.30 lahko gledali filma Nyamanton režiserja Sis-soka (Mali) in Le Medecin de Gafire režiserja Diopa (Niger). Filma bodo oba dneva s pričetkom ob 10.30 vrteli tudi za šole.
Nove funkcije v goriški KPI
V mestnem odboru KPI so porazdelili nove funckije. Carlo Peresson bo odgovarjal za ekološka vprašanja, Ita-lo Chiarion bo upravnik, Oliviero Furlan odgovoren za decentralizacijo. Na predlog svetovalske skupine na Občini je načelnik postal arh. Roberto Bu-solini. Zamenjal je senatorja Battella, ki ima veliko drugih obveznosti.
Prijeten izlet učiteljiščnikov v večno mesto Rim
Dne 11. marca smo se v Ulici Alvia-no poslovili "z robčki v rokah in s solzami v očeh" od staršev. Avtobus je počasi odpotoval iz Gorice proti drugim vasem, kjer je pobral še pre: ostale dijake.
Pot do Rima je bila naporna, kljub temu da smo se med potjo večkrat ustavili in okrepčali. Po devetih urah vožnje smo končno dospeli v Rim. V Rimu smo si najprej ogledali Olimpijsko naselje, ki je najbolj navdušilo ljubitelje športa. Pot nas je tako utrudila, da je bila naša edina želja končno dospeti do našega , hotela, kjer smo bivali vse dni našega "potepanja" po Rimu. Naslednji dan smo vstali zelo zgodaj, saj nas je čakal zelo naporen dan, v kolikor smo si nameravali ogledati čim več stvari. Ta dan smo obiskali antični Rim in vse njegove znamenitosti: Beneški trg, Kapital, Rimski trg in mogočni Kolosej. Ker smo v hotelu le zajtrkovali in večerjali, smo si za kosilo poskrbeli sami. S tem smo si prihranili ogromno časa, ki smo ga izkoristili tako, da smo si ogledali čim več umetnin.
Kljub temu, da so profesorji precej pazili na nas, so bile noči v hotelu zelo živahne. Vrata sob so se nenehno odpirala in zapirala, smukali smo iz sobe v sobo. Nočne svetilke so belile še pozno v noč ter radio ni umolknil, kljub zgodnjim jutranjim uram.
Najlepši dan našega izleta je bila nedelja. Ta dan smo namreč obiskali Vatikan in prekrasno baziliko sv. Petra; med drugim naj povemo, da smo
se povzpeli tudi na kupolo. Vatikan je tudi eden najbolj urejenih delov Rima, ki je v večini onesnažen in "okrašen" z odpadki. V Vatikanu smo si ogledali tudi Sikstinsko kapelo, s prekrasnimi Michelangelovimi freskami, ki so na vsakega izmed nas naredile globok vtis.
Vendar ima Rim tudi drugačno lice; obiskali smo namreč tudi tiste predele tega velemesta, ki so večkrat prizorišče tistega neetičnega življenja, ki ga karakterizirajo mamila, umori, korupcija, prostitucija... To je bila edina
negativna izkušnja, ki smo ji bili priča v tistih dneh. Žalostno je, da je v takem mestu, ki je žarišče svetovne kulture, na dnevnem redu tudi lakota.
Na žalost je pet dni v Rimu hitro minilo in prišel je dan našega odhoda domov. Zadnji zamudneži so še "skočili" do bližnje trgovine, da so domačim ali sebi kupili spominček iz Rima.
Z željo, da se bomo v Rim še vrnili, so se kot drobna upanja potopili številni kovanci na dno vodometa Trevi.
Dijaki 2. razreda učiteljišča S. Gregorčič
Kljub muhastemu vremenu
Velikonočna praznika minila z velikimi premiki Goričanov
Tokrat pregovor ni držal. Na oljčno nedeljo je deževalo, zaradi tega bi bili morali imeti na velikonočni dan toplo spomladansko sonce. Pa ni bilo tako. V Gorici in v glavnem povsod na podeželju je navsezgodaj deževalo, potem je k sreči dež prenehal, nebo pa je ostalo oblačno. Sonca nismo videli. Kdor je nameraval na piknik se je moral temu odpovedati. Ljudje so navalili v gostilne na obeh straneh državne meje. Kdor je že prej, veliko časa prej, rezerviral prostor, ga je tudi našel. Tisti, ki tega niso naredili, pa so romali z avtomobilom od gostilne do gostilne z upanjem, da bi dobili kako prosto mizo. Marsikdo je prostorček dobil šele tam sredi popoldneva, potem ko so drugi gostje že odšli.
Na vseh cestah je bilo malo pred poldnem precej prometa. Še zlasti čez mejne prehode. Poleg vozil z goriško registracijo smo opazili kar veliko tistih z videmsko in tržaško. Tu pa tam je k nam zašel tudi kak turist iz druge italijanske pokrajine. Veliko Goričanov pa se je napotilo v smučarske kraje, saj je tam bilo polno novega snega.
Seveda so bili ljudje bolj kot običajno prisotni na cerkvenih slovesnostih, tako v mestu kot na podeželju. Obveljali so stari običaji.
Včeraj je bilo vreme spet zelo mu-hastvo. Na glavni goriški ulici, na Korzu se je dopoldne zbralo veliko mladih, ki so z avtomobili ali motorji, odšli na piknik ali v kako podeželsko
gostilno. Mladim kislo vreme ni delalo preglavic, popoldne pa je posijalo sonce.
Avto v jarku
Gasilci so včeraj popoldne posegli z žerjavom, da so potegnili iz obcestnega jarka avtomobil Y 10, last 21-letne-ga Alessandra Tudora iz Gorica, Ul. Lunga 40. Nenavadna nesreča, pri kateri ni bil ranjen nihče, se je pripetila na ozki cesti med Mošem in Prevalom, kamor se je Tudor s prijatelji odpravil
V pokrajinskem vodstvu KD razprava o Goriškem skladu
Dvomi o dejanskem obsegu olajšav in možnosti koriščenja Goriškega sklada za nove gospodarske pobude še niso bili odpravljeni. Gre v bistvu za vprašanje, če se olajšave Goriškega sklada smatrajo za nekaj posebnega in torej se lahko dodelijo poleg drugih ugodnosti, ali pa jih je treba upoštevati v enaki meri, torej kot sestavni del.
O tem so pred kratkim razpravljali na seji pokrajinskega vodstva KD in izrazili dokajšnjo zaskrbljenost nad takim tolmačenjem, ki je prisotno, kot kaže, že dalj časa, to je od trenutka, ko je paket Altissimo postal operativen.
Sindikati začeli razpravo o vprašanjih zaposlovanja
Teritorialna tajništva sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL so te dni posvetila posebno srečanje družbeno-gospodarskim vprašanjem na Goriškem s posebnim ozirom na stanje zaposlovanja. Ocenili so, da obstajajo ob nekaterih pozitivnih znakih še številni razlogi za zaskrbljenost, zaradi katerih je splošna ocena stanja negativna.
Pozitivni so podatki iz zasebnih industrijskih obratov, pa čeprav ta delni napredek še ne ustreza potrebam, ki se kažejo na Goriškem. Po drugi strani se nevarno slabša stanje v podjetjih z državno soudeležbo. Načrt za preosnovo ladjedelstva, ki ga je napovedala družba Fincantieri, predvideva izgubo 750 delovnih mest v tržiški ladjedelnici. Istočasno je raven zaposlitve v drugem večjem javnem obratu v Tržiču, tovarni Ansaldo, dosegla zgodovinski minimum, perspektive pa ne obetajo nič dobrega. Tem podatkom je treba dodati še vrzeli v javnih upravah, kjer je danes 500 zaposlenih manj, kot jih predvidevajo organiki.
Spričo teh zaskrbljujočih ugotovitev so goriški sindikati izdelali pokrajinsko platformo za razvoj gospodarstva in zaposlovanja. O ocenah in predlogih, ki jih vsebuje dokument, je že v teku razprava na skupščinah. V aprilu nameravajo sindikati pričeti razpravo tudi z drugimi družbenimi silami in podjetniki, kar zadeva zaposlitev v javnih upravah pa predlagajo sklic tematskih razprav v pokrajinskem in občinskih svetih.
Wiener Schubert Trio. Ljubljanski orkester pod vodstvom Bruna Weila in s pianistom Brunom Neonardom Gerl-berjem bo na sporedu 13. maja. Udeleženci tečaja komorne glasbe pri prof. Robertu Repiniju bodo koncertirali 17. maja. 20. maja nastopi Ensemble Johann Strauss z Dunaja. 24. maja bosta koncertirala Kirn Kashkashian (viola) in Jeffrey Swann (klavir), 27. maja pa Siegfried Pal (violončelo) in Francois Joel Thiollier (klavir). Koncert več solistov bo na sporedu 31. maja. V juniju bodo še trije koncerti. Orkester RTV Ljubljana nastopi pod taktirko Mu-haia Tanga 3. junija. 7. junija bo na vrsti Ouartetto Academica. Koncertno sezono bo 10. junija zaključil simfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Antona Nanuta.
Vsi ti koncertisti bodo izvajali dela najbolj znanih avstrijskih glasbenih izvajalcev iz tistega priljubljenega časa.
V katalogu letošnje spomladanske sezone v Tržiču vidimo prvič omenjene tudi druge kulturne prireditve, ki bodo ta čas v Trstu, v Pordenonu in v Ljubljani. To je znak, da je Tržič postal pomembno glasbeno središče, ki je povezano z dogajanjem v drugih tudi bolj pomembnih in uveljavljenih krajih.
Tako tolmačenje, piše v tiskovnem poročilu o omenjeni seji, izničuje specifičnost ukrepov, ki so bili sprejeti za Trst in Gorico. Na seji so sprejeli odločitev, da pokrajinski in deželni tajnik, skupaj z deželnim odbornikom preučijo zadevo in v pristojnih krogih opozorijo na omenjene dvome glede izvajanja paketa Altissimo.
Razprava se je odvijala na osnovi izčrpnega poročila predsednika Trgovinske zbornice dr. Enza Bevilacgue.
Trije ranjeni
Velikonočno praznično vzdušje ni skalila nobena težja prometna nesreča, pač pa je prišlo na Goriškem do nekaj trčenj in drugih nesreč, v katerih so bile lažje tri osebe.
Na državni cesti med Gabrjami in Dolom se je v nedeljo popoldne ponesrečil 30-letni Egon Umek s Kostanjevice, ki je s svojim avtom zavozil s ceste. Okreval bo v treh dneh.
V nedeljo zvečer se je na podoben način pri Gradišču ponesrečil 20-letni vojak Massimo De Gennaro iz Milana. Dobil je udarec v glavo, rane po obrazu in odrgnine. Pospremili so ga v splošno bolnišnico, kjer so zdravniki izrekli prognozo okrevanja v 7 dneh.
Včeraj popoldne, okrog 15. ure, se je v Ul. Lungo Isonzo v Gorici v trčenju med dvema avtomobiloma lažje ranila 45-letna Luisa Tumini iz Gorice, Ul. Sile 11. Nudili so ji le prvo pomoč in jo odslovili s prognozo okrevanja v 5 dneh.
razstave
V galeriji Rika Debeljaka v Kanalu
je razstava fotografij Jaka Jeraša. Odprta bo do 16. aprila.
prispevki
Namesto cvetja na grob Marije Kore-čič vdove Rožič, daruje družina Maligoj 50 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Podgori.
Ob silvestrovanju na Vrhu so udeleženci zbrali 307 tisoč lir, ki jih darujejo Kulturnemu in športnemu središču Danica na Vrhu.
Ob praznovanju dneva žena so Vrhov-ke namenile 478 tisoč lir za KD Danica.
Za društvo slovenskih upokojencev na Goriškem daruje Kristina Petrovčič Nanut 20 tisoč lir.
V	počastitev spomina ob 16-letnici smrti moža in očeta Pavla Paulina, darujejo žena Leda in sinova 16 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu.
V	zahvalo za tople čestitke ob 90-letni-ci daruje Angela Paulin 200 tisoč lir za Slovensko planinsko društvo v Gorici.
Angela Paulin ob svoji 90-letnici daruje Društvu slovenskih upokojencev za Goriško 200.000 lir.
Ob izgubi drage tete Lojzke Purič vd. Verginella daruje nečak Angel Purič z ženo Ortenzijo 20 tisoč lir v Sklad Mitja Čuk.
Za Zeleni križ v Gorici so z različnimi nameni darovali Licia in Tito Plesnizer 50 tisoč lir, Pina 10 tisoč lir, družini Gut-ner in Colonna 20 tisoč, družine Gion-chetti, Gratton in Marcozzi 100 tisoč, Gi-useppina Miklus 50 tisoč, Bruna, Vico in otroci 50 tisoč, Assunta, Irene, Lina in Bernardetta 100 tisoč, Irene Sussi 30 tisoč, Giordano De Colle 50 tisoč, družine Battisti, Cinausero in Ozbot 100 tisoč, druž. Terpin 50 tisoč, Vanda Macor 100 tisoč, Marisa in Guerrino Canola 50 tisoč, Gemma Lipposini 20 tisoč, druž. De-vetag 50 tisoč lir.
Za Združenje pionirjev prve pomoči so z različnimi nameni darovali Vittorio Radovan 90 tisoč lir, Bianca Grapulin 42, Rosa Princi 6 tisoč lir, Stafania Sbogar 20 tisoč, Renato Maier 50 tisoč, Francesca La Sorsa 50 tisoč, Maria Paone 5 tisoč, Adelina Leban 80 tisoč, Lionella Clansic 40 tisoč, Luigia Spessot 80 tisoč, Antonio Giorgi 20 tisoč, Lidia Grasselli 15 tisoč, Anna Paulin 15 tisoč, Stefania Marcovic 35 tisoč, Wanda Donati 25 tisoč, Franco Narduzzi 100 tisoč, Stefania Ivatich 100 tisoč, Firmina Zin 60 tisoč.
kino
Gorica
CORSO 19.00-22.00 »Dentro la notizia«. VERDI Danes zaprto.
VITTORIA 15.30-22.00 »Ouattro cuccioli da salvare«. Risanka.
rri \s * v
Trzic
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Gli aristogatti«. Risanka.
COMUNALE Danes zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.00-22.00 Navigator«.
DESKLE 19.30 »Policaj iz L. A.«
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 84124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Rosselli 23, tel. 72340.
pogrebi
Danes v Gorici ob 11. uri Arturo Polet-ti iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturn in na glavno pokopališče.
r J nekim profesorjem, ki je prišel J na obisk v mesto, sva se zaplet-I la v pogovor in povedal mi je, da so te ladje prav gotovo tankerji iz različnih držav in tudi ameriške vojne ladje so med njimi, vendar tudi on ni mogel dobro videti zaradi jutranje meglice. Skupaj sva si ogledala ribjo tržnico na obali, ob kateri je v razburkanem in umazanem morju skušalo pristati nekaj manjših čolnov, a se je le nekaterim to posrečilo.
Hotel sem oditi na večji pomol, ob katerem so bile zasidrane nekoliko večje ribiške ladje, toda vojaki mi tega niso dovolili in za pravi vzrok sem zvedel šele kasneje, ko sem zapustil Iran. Zvedel sem, da sem bil Pravzaprav v pristanišču, od koder Plujejo posebej opremljene ribiške ladje na polaganje min na iraške plovne kanale. V Newsweeku sem zasledil Pompozen članek o »izredni ameriški akciji«, ki se je zgodila le dan po mojem odhodu iz Bandar Abbasa, ko so ameriški helikopterji bombardirali in zajeli eno izmed takšnih ladij med polaganjem min. Vse skupaj so tako napihnjeno prikazali, da je imel človek občutek, kakor da gre za bitko desetletja, a jaz sem videl te neoborožene ribiške ladje, ki so bile le malo preurejene za polaganje min, tako da sem začel dvomiti v objektivnost tega časopisa, ki sem ga prej redno bral in preko njega spremljal dogajanja po svetu (seveda z določeno rezervo), toda to je bilo preveč. Prav smešno se uri je zdelo pisanje o ameriški »dobri volji«, ker so vrnili v Iran mornarje, ki s°_jim pomagali pri odkrivanju že položenih min. Ne vem, kakšna pomilos-tUev je bila to, saj sem prepričan, da so sedaj vsi ti mornarji bodisi v zaporu bodisi ustreljeni, ker so sodelovali z »Velikim Satanom«.
Ty7" er nisem imel kaj početi v l\ mrtvem mestu, a tudi ros začelo, sem se odločil, da odpotoval nazaj v Teheran, od ta na Kaspijsko morje.
Po enaindvajsetih urah nap vožnje smo končno prispeli v gl fflesto in z južnega avtobusnega ti nala sem moral priti na severni, o ner sem imel zvezo za Babol. To
taksi njdtl ^ar stiri avtobuse :
jališčo' t9 sem PrisPel na Pravo
i,,^. Tam pa je že čakala m;
in nK * 50	na minibus za
12 i- tthsli, da gre v takšno vo: mer i ^ ^ le hilo takoj jasno, d nflhK ^biti komolce, če bom h Vbtnikom na ramenih dobiti večina ljudi je na prevoz čak kot uro in nihče mi ni znal oau, kdaj pripelje minibus. Edin; a suo obvladal angleško, je bi - hi je bil v službi še v še žar ^8 revoluciji so vsi oficirji 1	1 sv°i status, vendar niso več :
Jr ■ p°vedal mi je, da mu na d-cajo približno dva dolarja, ™
1	° j-a^snimi tmancmmi sre
ne* težav° preživljata. Pravza Počne ničesar, saj nima časa, 1 govih besedah v Iranu pol nefnju le v čakanju. Za kruh Potrebno stati v vrsti več kot so m druge prehrambene Pa skoraj tri. Ravno tako nikoli lahko odpotoval z f , ' °. oerner sem se tudi sam i saj so nekatere linije razj s>^auden dni vnaprej. Hotel ali n rat,a v Babolui vendar n nnr, ? SP ob prišel na avtobus torfa ^J119 brez volje in mi ji li _ 6 da večina ljudi živi k za hlvi-- ?Va.v dan' hrez pers še n ^rvljenje. Prepričanje p kule' hot je, saj vojna eko
saj sta obe državi že popoln Ba?h. ?ato misli, da si Iran 1 vošči se največ štiri ali pet 1 bojevanja, nntpm
Obisk v Homeinijevem Iranu (6)
Oborožena straža pred ženskim kopališčem
BORUT KOS
Ob naslovu mine v Perzijskem zalivu, spodaj pa konvoj tankerjev z vojaškim spremstvom
i*':
množice zaradi vedno neznosnejših razmer zrušile režim.
Najin pogovor je prekinil nemir množice; ko so ljudje videli, da prihaja minibus, so namreč vsi stekli proti njemu. Ko je voznik zagledal množico, je zapeljal na drugi konec postaje in zakričal ljudem, naj se postavijo v vrsto, kar so tudi storili. Bil sem na koncu vrste, zato sem se mirno odpravil proti vozilu in se usedel vanj. Voznik me je videl, vendar mi ni ničesar rekel, ravno tako ni nihče od čakajočih ugovarjal. Končno se je v vozilo nagnetlo še enajst potnikov in odpeljali smo se po vijugasti gorski cesti proti severu, kjer so gore dovolj visoke, da pozimi zapade tudi sneg.
T'V okrajina se precej razlikuje od |—J puščavske nižine južno od JL Teherana, saj je tudi Teheran na nadmorski višini tisoč metrov. Na edinem gorskem prehodu, ki povezuje sever države z glavnim mestom, sem opazil kakšnih pet smučarskih vlečnic. Zvedel pa sem, da smučanje po revoluciji ni več tako popularen šport, kar je tudi razumljivo, saj tudi sami vemo, kako draga je smučarska oprema.
Ko smo se spuščali ob reki po vijugasti, ozki cesti proti morju, se mi je končno ponudil odgovor na vprašanje, ki sem si ga večkrat zastavljal. V vseh restavracijah je ena glavnih jedi riž, ta pa, kot vemo, potrebuje precej vode. Nikjer do tedaj, videl sem sicer nekaj pšeničnih in koruznih polj, nisem naletel na riž in vedno znova sem se čudil, od kod je na iranskem jedilniku obvezen riž, ko pa ga na poljih nisem opazil. Sedaj pa se mi je odpiral pogled na zelene, najprej majhne, nato velike površine obdelane zemlje s to kulturo. Reke, ki pritekajo z visokih
gora, nudijo dovolj vode za to rastlino, katere polje namakajo še vedno na zelo primitiven način, vendar izkoristijo vsak kos zemlje za obdelavo.
Končno smo po petih urah vožnje prispeli v Babol, od koder je do Kaspijskega morja le 25 km. Nisem vedel, v kateri kraj ob morju bi šel, ker sem imel precej slab zemljevid dežele.
Na moje veliko presenečenje je k meni stopilo kakšnih petindvajset let staro dekle in mi ponudilo pomoč. Bilo je prvič, da mi je pomoč ponudila ženska, vse do sedaj so bile namreč precej zadržane do mene. Nosila je obvezno črno obleko in ruto, vendar se je takoj videlo, da je drugačna od ostalih. Povedala mi je, da stanuje v Babolu in je zaposlena kot otroška zdravnica, vendar mi bo pomagala priti v Babolsar na obali Kaspijskega morja. Nič ni pomagalo moje prepričevanje, da se bom že znašel, bal sem se namreč, da bo imela težave zaradi mene, toda ni se dala prepričati.
* m minibusom, katerega je tudi j/ zame plačala, sva se odpeljala v ■ I Babolsar in našla mi je kar dober in poceni hotel. Šfle tedaj sem ugotovil, da imam srečo, da je z menoj, kajti v hotelu je nastala težava, ker se mora vsak tujec javiti na komiteju — to je pri Homeinijevi policiji, če hoče prespati v hotelu. Še dobro, da je bila ona z menoj, saj nihče ni govoril angleško, tako da res ne vem, kako bi našel tisti komite.
Predno sva vstopila v poslopje, me je prosila, naj ji povem svoje podatke, kaj «em delal v Iranu, zakaj sem tukaj, ter mi zabičala, naj na komiteju ne govorim, ker bo vse uredila ona, češ da oficir prav gotovo ne obvlada angleš-
čine najbolje, zato bi se lahko zapletel v težave.
Ko sva vstopila, naju je neki razcapan vojak odvedel v pisarno, kjer je za mizo sedel oficir in začel poslušati, kaj mu mladenka pripoveduje. Postavil ji je precej vprašanj, na katera je sama najprej odgovorila, nato pa še mene vprašala, ali je prav povedala. Bilo je videti, da sem oficirju postal sumljiv in hotel me je sam spraševati, vendar si je ob angleščini skoraj zlomil jezik. Po kakšni uri se mi je posvetilo, da imam v beležnici naslov zapora v Tabrizu, in to sem tudi povedal dekletu, kar je nemudoma prevedla oficirju. Le-ta je vzel naslov in nekam telefoniral, prav gotovo v Tabriz, čez nekaj minut je odložil slušalko in dekletu dejal, da lahko ostanem v Babolsarju, ona pa se mora vrniti v Babol.
Ni mi bilo jasno, kako lahko kaj takšnega ukaže, a med potjo do mini-busa mi je povedala, da si lahko nakoplje težave, če bi se še zadrževala z mano, že to je bilo preveč, vendar se ne meni preveč za moralne norme, toda ker ji je ukazano, se mora vrniti na dom. Zahvalil sem se ji za pomoč, če bi bil sam, bi temu zdolgočasenemu homeinistu še prišlo na misel, da bi si dan popestril z mano, tako pa sem ostal na prostosti. Odšel sem v hotel, odložil prtljago ter se napotil proti morju. Bil je petek, muslimanski praznik, in vse trgovine so bile zaprte, ravno zato je tudi celo mesto bilo nekam zapuščeno. Le ob obali je bil odprt nekakšen kiosk, kjer sem si kupil cigarete po trikratni ceni, kar je tudi ena izmed čudnih stvari v Iranu. Povsod na svetu ima država monopol nad prodajo cigaret in tudi cene so fiksne, samo v tej je po uradnih cenah mogoče dobiti cigarete le v posebnih državnih trgovinah, medtem ko jih privatni-
ki ponujajo najmanj trikrat dražje. Takšne državne prodajalne je zelo težko najti, zato so ljudje prisiljeni kupovati po cenah, ki jih postavijo sami trgovci. Majhni fantiči prodajajo tudi posamezne cigarete in velikokrat sem videl, da domačini kupujejo hkrati le tri ali pet cigaret, ki si jih nato razporedijo preko celega dneva.
b kiosku je bilo nekaj ljudi, ki I 1 so zdolgočaseno gledali v raz-burkano, sivo umazano vodo, kjer je bilo tudi nekakšno žensko kopališče. Bilo je ograjeno s platnom, da moški ne bi videli žensk med kopanjem, toda močan veter je nekoliko razkril platneno ograjo in tako sem lahko videl tudi dekleta v kopalkah. Oblečena so bila od vratu do gležnjev in se razigrano igrala z valovi. Pred ograjo je stal vojak s puško ter odganjal mimoidoče, ki so se preveč približali kopališču, in s tem skrbel za moralo. Skrit za drevesom sem naredil nekaj posnetkov tega nenavadnega prizora in se hitro odpravil nazaj v mesto, da si ne bi nakopal težav zaradi takšne nemoralnosti.
To je bilo eno izmed zadnjih mest, ki sem jih nameraval obiskati v Iranu, ker sem želel izkoristiti lepo vreme za to, da bi se na turško-sovjetski meji povzpel na Ararat, enega prvih osvojenih pettisočakov. Nazaj v Turčijo sem hotel oditi z avtobusom po cesti, ki pelje ob Kaspijskem morju, vendar bi moral zamenjati številne avtobuse in tudi nekateri deli ceste niso urejeni, zato sem se moral znova vrniti v Teheran, od tam pa nazaj v Turčijo.
"K T a poti iz Irana sem skušal str-I	niti vtise o deželi in ljudeh,
X N vendar sem to lahko storil šele doma, ko sem končno lahko trezno razmislil o deželi, ki mi je bila sprva tako tuja, kasneje pa sem jo prav vzljubil. Vzljubil sem namreč ljudi, ne pa puščavske dežele, še manj pa diktature, ki v njej vlada. Iranci so bili zame do sedaj najbolj odprti, gostoljubni in prijazni ljudje na vseh mojih potovanjih, čeprav sem mislil, da so Arabci v Siriji in podobnih državah najboljši prijatelji popotnikov. Še trdneje sem verjel v trditev, da bolj kot je dežela siromašna in ljudje revni, toliko prej te bodo sprejeli za gosta in ti skušali nuditi vse, kar je v njihovih močeh. To, kar sem doživel v Iranu, mi je, kot sem že prej zapisal, vrnilo vero v ljudi, ker se mi zdi naša »zahodna civilizacija« pravzaprav degenerirana v svojem materializmu in egoizmu, katerega doživiš ob vsakem koraku.
Zamislil sem se tudi nad usodo teh čudovitih ljudi. Koliko časa bodo morali še trpeti to nepopisno diktaturo, kjer religija kot v srednjem veku piše zakone in kazni? Kdaj bodo spoznali, da edino oni sami lahko spremenijo svoje življenje, kar so že poizkušali z odstranitvijo šaha, padli pa so v bedo, iz katere sedaj ne vidijo izhoda.
V treh tednih potovanja po Iranu nisem naletel na niti enega tujca in mogoče je ravno tukaj tudi vzrok za njihov odnos do maloštevilnih popotnikov, katerim uspe priti do njih. Videl sem namreč, da turisti s svojim denarjem povsem spremenijo mentaliteto ljudi, ker jih tuji denar popolnoma zaslepi. To sem najbolje videl v Egiptu, kjer v turističnih krajih brez razmetavanja z denarjem ne dobiš ničesar, ko pa sem se znašel v vaseh, ki niso bile okužene s turizmom, so bili domačini povsem drugačni in so mi pomagali na vsakem koraku, ne da bi za to zahtevali plačilo.
T T pam, da bo Iran, ko bo premagal krče vojne, postal bolj do-✓ stopen za tujce, obenem pa se bojim, da bodo turisti s svojimi navadami spremenili miselnost teh enkratnih ljudi. Nemočno lahko le opazujem dogajanja v tem koncu sveta in samo upam, da se bo stanje spremenilo na bolje in da bodo prebivalci v svoji ne-pokvarjenosti ostali to, kar so - ljudje.
KONEC
. ^ot P^e v načrtu, naj bi Romunija letos ( retje leto osme petletke) povečala proizvodnjo za 11-12%, V kmetijstvu naj bi pri-oro * Za 60/° več, na novo naj bi zaposlili ' /o več delavcev. Pripomniti je treba, da ]e ta država zapisala v planske dokumente U	tako velike številke, do potankosti
'Ko/ niso realizirali: lani so npr. pridelali o manj žit, kot je bilo določeno s plan-? lmj dokumenti. Megalomanske so tudi številke, ki govore o investicijah. Tako naj 1 P0 načrtu znašale letošnje naložbe 178 milijard lejev (11 milijard dolarjev), to pa je , vec kot Lani. Želja romunske partije in ade je, da bi postala ta država leta 1990 e nje razvita. Tedaj bodo namreč zaključni osmo petletko.
Romunom ni do perestrojke?
Številke in odstotke se da tudi spreminjati. Primer: letos so že povečali plače za 10%, kar je celih 7% več, kot znaša načrtovano letno povečanje za razdobje sedanje petletke (1986-1990). Prav na predvečer pete konference romunske KP je predsednik Ce-ausescu predlagal takšno povečanje. Vodilni krogi pravijo, da bo ta ukrep pripomogel k izboljšanju življenske ravni prebivalstva. Partijska konferenca je sprejela še en sklep: da se bo izboljšala oskrba prebivalstva s prehrambenimi artikli. Ti ukrepi bodo pri-
pomogli po mnenju nekaterih opazovalcev k umiritvi položaja, ki je nastal zaradi nedavnih neljubih dogodkov v nekaterih mestih. Razen omenjenih dveh ukrepov bodo v Romuniji po predlogu šefa partije in države povečali stimulacije delavcem z najnižjimi dohodki s 5 na 16%. Najnižje plače znašajo 2500 lejev, povprečni mesečni dohodek pa 3018 lejev.
Romunija doživlja globoko gospodarsko krizo. Preskrba škriplje na vseh straneh, prebivalstvo ne more kupiti najnujnejšega, energetska kriza pa se vse bolj zaostruje
(nedavno so sprejeli nove še bolj drastične ukrepe za varčevanje z energijo). Kriza je tudi posledica prenagljene industrializacije. Zgradili so velikanske jeklarne, petrokemične in kemijske objekte, izkoriščenih pa je le kakih 30% zmogljivosti. Veliko je zgrešenih investicij. Kanal med Donavo in Črnim morjem, ki so ga dolgo gradili in je stal ogromno sredstev, je zelo slabo izkoriščen. Ni jih še izmodrilo: zdaj naj bi spet gradili kanal od Donave do Bukarešte. Romunija je med državami SEV še vedno najbolj centralistično vodena. Nihče od vodilnih ne razmišlja o potrebi kakšne »perestrojke«. Kot vse kaže, se ne nameravajo močneje integrirati v vzhodnoevropsko gospodarsko skupnost.
MILOŠ LIKAR
VN Brazilije v formuli ena
Prost nezadržen
V Ferrarijevem taboru, drugemu mestu navkljub, slabo prikrivajo nezadovoljstvo nad razpletom Velike nagrade Brazilije, prve dirke letošnje sezone v formuli ena. Lani so končali sezono v velikem slogu, saj so po križih in težavah, s katerimi so se ukvarjali do predzadnje VlSf, le ubrali pravo pot; poletna testiranja so premoč »starega« bolida le še potrdili, a že pred dvema tednoma v Imoli se je pokazalo, da ni vse zlato kar se sveti, nedeljska brazilska dirka pa je nesporno razgalila, da McLaren spet prednjači. Sam Berger, dobitnik drugega mesta, je nejevoljno priznal, da je bil zmagovalec Prost nedosegljiv. Bržkone bi se avstrijskemu predstavniku Maranello-vih bolidov izmuznilo tudi drugo mesto, če ne bi bil Proštov timski tovariš Senna prisiljen odstopiti. Senna, ki je bil na treningu najhitrejši, je namreč zaradi okvare štartal z rezervnim vozilom iz boksov. Bil je izredno hiter in je iz kroga v krog manjšal zaostanek ter se prebil med vodilne, nato pa se je moral na zahtevo vodstva dirke umakniti, češ da njegov štart ni bil regularen. Prost je imel tako prosto pot do zmage. Berger se mu je sicer v zadnjih krogih približal na manj kot deset sekund, nekajkrat zapored je tudi postavil naj hitrejši krog (rekord dirke <T32 "943), a ko je že zgledalo, da bo francoskega asa ulovil, je ta znova pospešil in suvereno zmagal. Drugi Ferrarijev predstavnik Alboreto je s solidno, vendar dokaj anonimno vožnjo zasedel častno peto mesto, vendar je na cilj prispelo le devet bolidov na 26. Povsem obnovljena williamsa z novim atmosferskim motorjem judd med dirko nista tako izstopala kot na po-
sksunih vožnjah (Mansell drugi, Patre-se šesti). Oba sta namreč odstopila, a je na dlani, da bosta med protagonisti, saj je Mansell zlahka krotil Bergerja, dokler mu ni odpovedal motor.
Pa še to: sklep nekaterih hiš, da ohranijo turbo motorje se je izkazal kot pravilen, saj so bili bolidi, opremljeni s turbom, kljub letošnjim strožjim omejitvam na tej progi vsi, brez izjeme, hitrejši kot lani. Od devetih uvrščenih vozil jih je kar sedem s turbom. Res pa je tudi, da so se atmosferski motorji enakovredno kosali s turbom, dokler niso pregoreli.
Izjava Harveya Postlethwaiteja, tehničnega vodjo Ferrarija: »Z drugim mestom nismo zadovoljni, saj smo tu računali na zmago. Treba je izboljšati delovanje omejevalnika moči, ki nam "požira" konjsko moč. To je vse.«
Prihodnja dirka za VN San Marina bo 1. maja v Imoli.
Vrstni red VN Brazilije: 1. Prost (Fr. - mclaren honda) 1.34'28"018; 2. Berger (Av. - ferrari) po 11"112; 3. Pi-quet (Braz. - lotus honda) po 1T0"H4; 4. Warwick (VB - arrows megatron) po 1'15"169; 5. Alboreto (It. - ferrari) po 1'17"'098; 6. Nakajima (Jap. - lotus honda) po 1 krogu; 7. Boutsen (Bel. - be-netton ford) po 1 krogu; 8. Chevver (ZDA - arrows megatron) po 1 krogu; 9. Johansson (Šve. - ligier gitanes judd) po 3 krogih.
Lestvica za SP: Prost 9, Berger 6, Piguet 4, Warwick 3, Alboreto 2, Nakajima 1.
Lestvica hiš: McLaren 9, Ferrari 8, Lotus 5, Arrows 3.
Na sliki: Prost s snovalcem letošnjega McLarena Nicholsom
Turbo motorji še nedosegljivi Pri Triestini preveč nejasno
Po zimskem premoru se je ponovno pričelo svetovno prvenstvo formule 1. V nedeljo je bil to osrednji športni dogodek, bolidi pa so štarta-li v Braziliji, kjer so avtomobilske dirke poleg nogometa najbolj priljubljen šport.
Za prvo dirko je vladalo veliko zanimanje, saj veljajo letos nova pravila, ki so prisilila inženirje, tehnike, mehanike in tudi pilote, da spremenijo svoja vozila. Bistven korak je seveda v tem, da so voditelji formule 1 želeli izenačiti motorje s turbo kompresorji s klasičnimi motorji. Omejili so torej tlak turbo kompresorjev na 2,5 bara, avtomobili s temi motorji tehtajo 540 kg, avtomobili z navadnim motorjem pa 500 kg. Izenačuje se torej razmerje med težo avtomobila in konjskimi silami, ki jih zmore motor. Omejili so tudi količino bencina, in sicer na 150 litrov. Kaj pa je pokazala dirka?
V Rio de Janeiru so ponovno prevladali avtomobili s turbo kompresorji. Zmagal je veliki borec Prost na mclarnu, za njim pa se je uvrstil Berger na ferrariju. Italijanski bolidi so se dobro izkazali, kar daje upanje za uspešno sezono, tako, ki jo navijači že dolga leta pričakujejo. Vsekakor so McLarnovi bolidi z novim motorjem honda dokazali, da so v tem trenutku nenadkriljivi. To je dokazal z izjemno vožnjo prav Senna, ki je imel na domačih tleh veliko smole in so ga nekje v sredini tekme diskvalificirali zaradi nepravilnosti pri startu. Vsekakor pa je Senna dokazal, da je izjemen pilot, ki se bo prav gotovo boril za naslov svetovnega prvaka.
Formula 1 je nekaj posebnega, saj združuje šport, špektakel, znanost in vrhunsko tehnologijo. Letošnje svetovno prvenstvo bo to prav gotovo potrdilo. Konec koncev pomenijo
tudi razne omejitve pravi izziv vsem, ki načrtujejo in izdelujejo bolide. Cilj sleherne ekipe je v tem, da poišče nove tehnološke rešitve, ki bodo omogočile, da bo bolid vedno hitrejši, in to kljub omejitvam.
Ko zapuščamo svet visoke tehnologije, bi bilo vredno spregovoriti vsaj nekaj besed o Triestini, ki je v soboto končno zmagala. Bili bi preroki, če bi vedeli, ali bo tržaško moštvo izpadlo iz druge italijanske nogometne lige ali ne. Obletavajo pa nas neprijetni sumi, da se vodstvo in strokovnjaki izogibajo preprostemu vprašanju, kaj pravzaprav Triestina hoče in kaj zmore, skratka, kje je njeno pravo mesto. Vsekakor bi morali navijači zahtevati več jasnosti tudi zato, da ne bi ljubljeno moštvo pričelo vsako prvenstvo tako, da mu nogometna zveza od-ščipne po nekaj točk, ker vodstvo namaka trnek v kalne vode...
ACE MERMOLJA
Košarka: konec regularnega dela A-l in A-2 lige
Goriški Segafredo sklenil sezono
V nedeljo sta se končala regularna dela v italijanskih košarkarskih prvenstvih A-l in A-2 lige. V obeh prvenstvih ni bilo potrebno odigrati dodatnih srečanj, saj so bile ekipe, ki bodo v prihodnji sezoni igrale v nižji ligi, že znane. Iz A-l lige sta izpadli Irge De-sio in Basket Brescia, iz A-2 lige pa Dentigomma iz Rietija in Čuki iz Mes-ter.
Divarese prvi
Po regularnem delu prvenstva A-l lige je Divarese povsem zasluženo osvojil prvo mesto. Isaacovi varovanci so v teku tega dela pokazali zanesljivo igro in veliko požrtvovalnost ter si prislužili prvo mesto predvsem zaradi odlične skupinske igre. Drugouvrščeni Tracer je bil zaposlen na dveh frontah (tudi v pokalu prvakov), kar je očitno zdelalo tudi prekaljene košarkarje, kot so Meneghin, McAdoo, D"Antoni. Utrujenost, zaradi starosti teh igralcev, pa je gotovo načela milansko moštvo. S tretjim mestom je Arexons verjetno zadovoljen, več pa je pričakoval Snai-dero iz Caserte, ki pa je moral v teku prvenstva zamenjati svojega centra Glučkova. Scavolini, v katerem je prišlo do prave farse z zamenjavo »tujih« igralcev, in Čosičev Dietor sta s 5., oz. 6. mestom doslej razočarala. Moštvi iz Livorna, Enichem in Allibert, sta z uvrstitvijo v »play-off« dosegla svoj cilj. Turinski San Benedetto in Banco-roma pa sta se uvrstila v končnico prvenstva le z dobro igro v poslednjih tekmah. Obe ekipi sta seveda razočarali, kot razočaranje pomeni 14. mesto neapeljskega Wuberja.
Smola Hitachija
Beneški Hitachi, za katerega igrata tudi Jugoslovana Dražen Dalipagič in Ratko Radovanovič, je v tem prvenstvenem delu imel nemalo smole. Več tekem je namreč beneško moštvo izgubilo zelo tesno. Pred pričetkom prvenstva so italijanski strokovnjaki uvrščali prav to ekipo med najresnejše kandidate za izpad. Dvojica Jugoslovanov pa je igrala zares sijajno in se
je celo potegovala za uvrstitev v »play-off«.
Izidi 30. kola: San Benedetto - Tracer 118:110; Snaidero - Dietor Bologna 95:82; Arexons - Scavolini 96:100; Ban-coroma - Enichem 88:83; Neutroro-berts - Hitachi 87:99; Allibert - Benet-ton 65:61; Divarese - Brescia 119:100; Irge - Wuber 109:84.
Končna lestvica prvega dela: 1. Divarese 46; 2. Tracer 42; 3. Arexons 40; 4. Snaidero 38; 5. Scavolini 36; 6. Dietor 36; 7. Enichem 30; 8. Allibert 28; 9. San Benedetto 28; 10. Bancoroma 28; 11. Hitachi 28; 12. Benetton 24; 13. Ne-utroroberts 22; 14. Wuber 22; 15. Irge 20; 16. Brescia 12.
Najboljši strelci: Oscar 1119; Dalipagič 1092; Anderson 878; Riva 855; McAdoo 838; Addison 791; Thompson 739; Jacopini 702; Radovanovič 700; Sitton 688.
Yoga - Segafredo 101:72 (45:32)
YOGA BOLOGNA: Zatti 7, Bucci 18, Albertazzi 17, Bryant 18, Garnett 25, Masetti 11, Degli Innocenti, Capo-ne 2, Bodetto 2, Recchia 1.
SEGAFREDO GORICA: Marušič 5, Bobicchio 4, Meents 17, Bullara 21, Alexinas 16, Corpaci, Sartori, Devetti 2, Esposito 7, Vitez.
Yoga je v nedeljo v Bologni po pričakovanju premagala košarkarje go-riškega Segafreda, ki so že dan prej izvedeli, da so ostali v A-2 ligi, saj je v
Potrdili Bosinija
GORICA — Vodstvo goriškega Segafreda je tudi za prihodnjo sezono potrdilo za trenerja Paola Bosinija, ki je odločilno pripomogel, da se je moštvo rešilo pred izpadom, in to že drugo leto zaporedoma. Bosini je tudi dejal, da bo že po koncu »play-offa« in »play-outa« začel z delom za novo sezono.
Riminiju domači Biklim premagal moštvo Dentigomme iz Rietija.
Goriški košarkarji so tako v tej sezoni sklenili svoje nastope. Kazalo je že, da za goriško moštvo ni več rešitve
pred izpadom v B-l ligo, nato pa je prišlo do zamenjave trenerja (Bosini je zamenjal De Šistija) in ekipa je vendarle nanizala nekaj spodbudnih rezultatov, tako da se je tudi rešila pred naj hujšim. Goričanom pa ni uspel domet, da bi se uvrstili v »play-out«, po vseh težavah, ki so jih imeli v tem prvenstvu, so verjetno vodstvo in navijači tudi z ohranitvijo statusa A-2 li-gaša povsem zadovoljni.
Izidi 30. kola: Yoga - Segafredo 101:72; Fantoni - Maltinti 79:89; Sharp - Alno 113:103; Cantine Riunite - An-nabella 85:78; Facar - Standa 75:73; Spondilatte - Jollycolombani 85:80; Čuki - Sabelli 75:74.
Končna lestvica prvega dela: 1. Yoga 50; 2. Cantine Riunite 50; 3. Alno 38; 4. Sharp 36; 5. Jollycolombani 36; 6. Standa 34; 7. Annabella 30; 8. Fantoni 28; 9. Maltinti 26; 10. Facar 24; 11. Biklim 24; 12. Sabelli 22; 13. Segafredo 22; 13. Spondilatte 22; 15. Dentigomma 20; 16. Čuki 18.
Najboljši strelci; Bryant 1019; Cal-dwell 953; Ženo 818; Smith 788; Riley 755; Marcel 744; Sappleton 741; Aleksi-nas 656; Solomon 644; Restani 628.
»Pay-off«
V	»play-off« so se uvrstila naslednja moštva: Divarese, Tracer, Arexons, Snaidero, Scavolini, Dietor, Enichem, Allibert, San Benedetto, Bancoroma, Yoga in Cantine Riunite.
V	prvem kolu »play-offa« so na sporedu naslednji pari (prve štiri ekipe bodo v tem kolu proste): Allibert Livorno - San Benedetto Turin; Scavolini Pesaro - Cantine Riunite Reggio Emilia; Dietor Bologna - Yoga Bologna; Enichem Livorno - Bancoroma Rim.
»Play-out«
Za »play-out« so se uvrstila naslednja moštva: Hitachi, Benetton, Neutro-roberts, Wuber, Alno, Sharp, Jollyco-lombani, Standa, Annabella, Fantoni, Maltinti in Facar. Ekipe bodo danes razdelili v dve skupini in tudi objavili spored tekem.
Prvi italijanski uspeh na rallyju po Keniji
Lancia ugnala japonske tekmece
NAIROBI Prvič po 36. izvedbah je avtomobilski rally po Keniji (od Nairobija do Nairobija, skupno 4220 km) pripadel italijanskima vozilu in pilotu. Tridesetletni Massimo Biasion na lancii martini integrale je namreč na končnem cilju te dirke za svetovno prvenstvo zadal drugouvrščenemu Kirklandu na nissanu 2000 SX več kot deset minut zaostanka. Izjemno naporna dirka (štartalo je 54 posadk, a uvrstilo se jih je samo štirinajst) bi se lahko bila za Biasiona bolj slabo končala, saj je med eno od preizkušenj po prašnih kenijskih poteh povozil zebro, vendar brez posledic za vozilo (o usodi živali ni v poročilih niti besedice!).
Časnikarjem, ki so ga oblegali na cilju, je presrečni Biasion priznal, da je to njegov največji uspeh v karieri. »Naša zmaga bi bila še bolj gladka,« je izjavil, »če bi bila proga blatna.«
Veliki poraženci letošnje izvedbe so Japonci, ki so v to dirko vložili veliko sredstev in ljudi. Strokovnjaki Nissana in Toyote naj bi celih šest mesecev usposabljali vozila za to preizkušnjo, delo pa naj bi opravljalo okrog 200 ljudi.
Vrstni red: 1. Biasion (It. - lancia martini)^ 2. Kirkland (Ken. - nissan 2000 SX) po 12"22"; 3. Eklund (Sve. - nissan 2000 SX) po 4422"; 4. Eriksson (Šve. - toyota supra) po L02"42"; 5. Kankkunen (Fin. - toyota supra) po L25T8"; 6. Duncan (Ken. - subaru 4WD turbo) 1.37"30"; 7. "VValdegaard (Šve. - toyota supra) po 1.38"27; itd.
Lestvica za SP: 1. Biasion (It.) 40 točk; 2. Fiorio (It.) 30; 3. Alen (Fin.) 26; 4. Blomgvist (Šve.) 23; 5. Saby (Fr.) 20; 6. Kirkland (Fjn.) 15; 7. Ballet (Fr.), Torph (Šve.), Loubert (Fr.) in Eklund (Šve.) 12.
Lestvica hiš: 1. Lancia 80 točk; 2. Ford 27; 3. Audi 25; 4. Mazda 22; 5. Nissan 17; 6. Renault 16; 7. Peugeot in Toyota 14; 9. BMW 13; 10. Opel 10.
Massimo Biasion in kopilot Tiziano Slviero se veselita
zmage	(foto AP)
Košarka: jugoslovansko prvenstvo
C. zvezda v četrtfinalu
Tudi po dveh tekmah osmine finala končnice jugoslovanskega košarkarskega prvenstva je znan le en četrtfinalist, to je Beograjska Crvena zvezda, ki je tudi v drugem srečanju premagala moštvo Prvega partizana iz Titovega Užica s 94:83 (51:47). Ker so Beograjčani zmagali tudi v prvi tekmi, so se tako uvrstili v četrtfinale.
Za tri ostale četrtfinaliste bo treba počakati še na tretje tekme, ki jih bodo igrali drevi.
Sarajevska Bosna je namreč izenačila izid v dvoboju s Šibenko. Doma je namreč premagala Šariča in tovariše s 109:98 (53:48).
Tretje srečanje bodo morali odigrati tudi košarkarji Zadra, ki so v Novem Sadu izgubili proti Vojvodini z 78:81 (37:32). Za poraz pa je trener Zadra Josip Djerdja v prvi vrsti krivil sodniško dvojico.
Tesno zmago je v drugem srečanju osvojil čačanski Borac, ki je doma premagal moštvo IMT po enem podaljšku s 113:112 (52:59, 98:98).
Drevišnji spored tretjih srečanj: Ši-benka - Bosna; Zadar - Vojvodina; IMT - Borac.
Boks: Rocky Lockridge ostal svetovni prvak
ATLANTIC CITY (ZDA) — Ameriški boksar Rocky Lockridge je ohranil naslov svetovnega prvaka supermušje kategorije (verzija IBF), s tem da je po točkah v 15 krogih premagal svojega rojaka Harolda Knighta. To je 43. zmaga ob 5 porazih za svetovnega prvaka, medtem ko je za Knighta to prvi poraz po 19 uspešnih nastopih.
			totip	
i. —	1. Pav Nibs	X
	2. Jefs špice	2
2. —	1. Damel Spit	X 2
	2. Erek Pra	2 X
3. —	1. Danneman WH	X
	2. Forra	X
4. —	1. Baguio	X
	2. Fuerzas	1
5. —	1. Sail Match	X
	2. Soft Carrese	X
6. —	1. Rapid Gait	1
	2. Red Dast	X
KVOTE
12 (35 dobitnikov)	16.106.000	lir
11 (832 dobitnikov)	670.000	lir
10 (10.303 dobitniki)	54.000	lir
Košarka: v Gandu sklepni del pokala prvakov
Nogomet: 1. in 2. jugoslovanska liga
Danes polfinalni srečanji Partizan - Makabi, Aris - Tracer
GAND (BELGIJA) — Od danes do četrtka bo v belgijskem mestu Gand sklepni del letošnjega košarkarskega pokala prvakov, in to z novim sistemom tekmovanja, ki naj bi bil za to veliko košarkarsko manifestacijo še zanimivejši in privlačnejši. Danes bosta namreč na sporedu polfinalni srečanji med štirimi prvouvrščenimi ekipami, ki so si prislužile mesto na gand-skem turnirju, v četrtek pa bo veliki finale za 1. mesto, prej pa finale za 3. mesto.
Pravico nastopa v Gandu so si priborile ekipe Partizana iz Beograda, Arisa iz Soluna, Tracerja iz Milana in Makabija iz Tel Aviva. Med le-temi ni torej španskega prvaka Barcelone, kar je seveda veliko presenečenje. V finalnem turnirju pa so Španci zelo slabo začeli, kar jim je bilo usodno, čeprav so nato le izbojevali nekaj pomembnih zmag.
Beograjski Partizan je v finalnem delu zanesljivo osvojil prvo mesto. Danes se bo pomeril z Makabijem, ki pa st je potovanje v Gand zagotovil prav na zadnjih tekmah.
Partizan ni nikoli osvojil naslova evropskih prvakov, dvakrat pa je zmagal v Koračevem pokalu. Beograjsko moštvo je zelo mlado (najstarejši je kapetan Grbovič, ki pa še ni dopolnil 27. tota). Divac in Paspalj imata po mnenju košarkarskih strokovnjakov sijajno bodočnost, pa tudi ostali igralci predvajajo moderno in učinkovito košarko.
Bo vse to zadostovalo proti izkušenemu Makabiju? Izraelci imajo zelo bogate izkušnje v tem pokalu, katere-9® so tudi leta 1977 in 1981 osvojili. Aroesti in Berkovitz (predvsem) sta Prava veterana tega pokala. Moštvo Pa je zadnje čase v precejšnjih težavah tudi zaradi »notranjih nesporazumov« med staro in novo gardo. To pa 116 pomeni, da bodo danes Beograjčani imeli lahko nalogo. Nasprotno!
V drugem drevišnjem polfinalnem srečanju se bosta spoprijela Tracer in Aris. Tracer je v zadnjih sezonah osvojil vse, kar se je osvojiti dalo. Skoraj nepozabno pa je bilo prejšnje leto, ko 50 Milančani osvojili naslov državnega prvaka, dobitniki so bili italijan-skega pokala, pokala prvakov in med-o inskega pokala. Po mnenju izve-»QpC^v 50 tudi tu v Gandu favoriti. °mo uspeli v srečanju z Arisom,
Dva evropska pokala sta že oddana. V pokalu pokalnih prvakov so slavili košarkarji francoskega Limogesa (na sliki AP: med finalno tekmo s Juventudom), v Koračevem pokalu pa je slavil Real Madrid, ki je v finalu odpravil zagrebško Cibono. Od danes do četrtka pa bo sklepni del pokala prvakov v Gandu
potem je pokal naš,« je včeraj dejal veteran Meneghin.
Srečanje z Arisom pa ne bo lahko. Grška košarka je namreč v velikem vzponu. Naslov evropskih prvakov lani je dal vsemu košarkarskemu gibanju v Grčiji novega zanosa. V središču pozornosti, je tudi v Gandu najboljši grški košarkar sploh Nikos Galis, ki je najzaslužnejši za uspehe Arisa in državne reprezentance na mednarodnih tekmovanjih. Aris pa lahko računa tudi na ostale zelo dobre košarkarje, kot so Yannakis, Filipou, Kanadčan Wiltjer in nenazadnje Subotič, ki je več let igral za ljubljansko Olimpijo. Drevišnji spored
18.30: PARTIZAN - MAKABI (sodnika: Kotleba iz ČSSR in Sanchis iz Špa-
nije); 20.30: ARIS - TRACER (sodnika: Davidov iz SZ in Zych iz Poljske).
Zlata knjiga
1966: Simmerithal Milan (It.); 1967: Real Madrid (Šp.); 1968: Real Madrid (Šp.); 1969: CSKA (SZ); 1970: Ignis Va-rese (It.); 1971: CSKA (SZ); 1972: Ignis Varese (It.); 1973: Ignis Varese (It.); 1974: Real Madrid (Šp.); 1975: Ignis Varese (It.): 1976: Mobilgirgi Varese (It); 1977: Makabi Tel Aviv (Izr.); 1978: Real Madrid (Šp.); 1979: Bosna Sarajevo (Jug.); 1980: Real Madrid (Šp.); 1981: Makabi Tel Aviv (Izr.); 1982: Sguibb Cantii (It.); 1983: Forst Cantii (It); 1984: Bancoroma Rim (It.); 1985: Gibona Zagreb (Jug.); 1986: Cibona Zagreb (Jug.); 1987: Tracer Milan (It.).
Spet poln stadion v Beogradu Ljubljančani odlični v gosteh
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Kar 90.000 gledalcev si je ogledalo derbi 22. kola jugoslovanskega nogometnega prvenstva med Crveno zvezdo in Partizanom, ki se je po burnem razpletu končal brez zmagovalca - 1:1. Zvezda je bila bliže zmagi, igralce prvaka je rešil vratar Djukanovič, ki je branil v velikem slogu.
Tokrat je bilo prav nasprotno kot jeseni: tedaj je bil Partizan boljši, toda izgubil je z 2:3, ker je Djukanovič branil katastrofalno slabo. Crvena zvezda je povedla z golom Biniča že v 3. minuti, izenačil pa je Djurič v 70. Stojkovič je dosegel še en regularen gol za Crveno zvezdo, a ga je sodnik razveljavil, boljše moštvo pa je prikrajšal še za enajstmetrovko. Pravi podvig je tokrat napravil zagrebški Dinamo, ki je v gosteh premagal odličnega novinca Rad kar s 3:0, strelci pa so bili Deverič, Škoro in Matič. Dinamo je tako dohitel Crveno zvezdo ter ostaja eden izmed prvih kandidatov za naslov. Na vrh lestvice se je spet vzpel Velež, ki je kar s 4:0 premagal Sarajevo, režiser zmage pa je bil znani virtuoz Tuce, ki je povsem okreval po poškodbi. Pravi polom pa je doživel Hajduk v gosteh pri Železničarju, saj je izgubil z 0:3. Splitčani so nastopili oslabljeni, predsednik kluba je namreč reprezentanta Milju-ša nagnal iz avtobusa tik pred odhodom, dva igralca pa sta zavrnila, da bi bila rezervi. Rijeka še naprej preseneča, Vardar doma zlahka zmaguje z »velikimi«, z Rijeko pa je bil v hudih preizkušnjah, saj bi Jankovič gostom lahko celo zagotovil še drugo točko. Na lestvici strelcev vodi Stojkovič z 11 goli, za njim pa so z golom manj Škoro, Mihič in Binič.
V II. ligi je prvorazredno presenečenje pripravila ljubljanska Olimpija, ki je v Brčkem premagala Jedinstvo z 2:0. Potem ko je ljubljansko moštvo v prejšnjem kolu doma igralo le 2:2 z zadnjeuvrščenim Borcem, zares nihče ni pričakoval podviga. Toda ljubljanski fantje so dokazali, da so imeli prejšnjo nedeljo zares le slab dan. Oba gola za Olimpijo je dosegel mladi Zoran Ubavič, Ljubljančani pa so tudi tokrat igrali brez kaznovanega Amerška. Zanimivo je, da bi Olimpija lahko zmagala še z višjim izidom, saj sta Ubavič in Komočar sejala pravo zmedo v vrstah domačega moštva, za
Haris Škoro
katerega ta poraz pomeni tudi slovo od lige.
Rezultati 22. kola I. ZNL: Željezni-čar - Hajduk 3:0 (2:0), Sutjeska - Priština 1:1 (0:1), Osijek - Radnički 0:0, Rad -Dinamo 0:3 (0:2), Crvena zvezda - Partizan 1:1 (1:0), Vardar - Rijeka 0:0, Čelik - Svoboda 3:2 (1:0), Velež - Sarajevo 4:0 (2:0), Vojvodina - Budučnost 0:0.
Lestvica: Velež 28, Dinamo in Crvena zvezda 27, Partizan in Vardar 26, Sloboda 25, Rijeka 24, Vojvodina 23, Radnički, Rad in Željezničar 21, Hajduk in-Budučnost 20, Sarajevo _19, Priština in Osijek 18, Sutjeska in Čelik 16.
Prihodnje kolo (10. t. m.): Vojvodina - Željezničar, Budučnost - Velež, Sarajevo - Čelik, Sloboda - Vardar, Rijeka - Crvena zvezda, Partizan - Rad, Dinamo - Osijek, Radnički - Sutjeska, Priština - Hajduk.
Rezultati 22. kola II. ZNL - zahod:
Jedinstvo - Integral Olimpija 0:2 (0:1), Šparta - Borac (BL) 1:1 (0:0), Leotar -Mladost 2:0 (0:0), Kikinda - Proleter 2:0 (1:0), Famos - Spartak 2:2 (1:1), Kabel -Novi Sad 1:0 (0:0), Borac (T) - Dinamo 0:2 (0:0), Rudar - Iskra 2:0 (0:0), GOŠK Jug - Šibenik 2:1 (0:0).
Lestvica: Spartak 29, Dinamo in Kikinda 28, GOŠK Jug 27, Šibenik in Leotar 25, Rudar in Iskra 24, Šparta in Proleter 23, Borac (BL) in Mladost 21, Olimpija 20, Novi Sad 19, Kabel in Famos 17, Jedinstvo 15, Borac (T) 10.
Prihodnje kolo (10. t. m.): Olimpija - Kabel, Rudar - Šparta, Iskra - GOŠK Jug, Šibenik - Borac (T), Dinamo - Jedinstvo, Novi Sad - Famos, Spartak -Kikinda, Proleter - Leotar, Mladost -Borac (BL).
Nogomet: jutri prvi polfinali
Atalanta v Malinesu
Dr ,.roPski nogometni pokali gredo odin ?.a^iučnemu delu. Jutri bodo katejT- Prve polfinalne tekme, v nika11^ 'ma if®!!]3 samo enega zastop-lant' Presenetljivega drugoligaša Ata-Pretv'; ° ^aferi ni nihče mislil, da se bo že vl a tak.° daleč. Jugoslavija je bila . .^fftfinelu brez ene same ekipe.
spored je naslednji:
AL PRVAKOV: Real Madrid Bukn.-..'?^ J^nc**loven (Ni2'): Steaua
|p-) -	_________ _ ; ________
(p'or')reŠta (R°m.) - Benfica Lizbona
Mal?nKAL POKALNIH PRVAKOV: qUe ws (Bel.) - Atalanta (It.); 01ympi-(Niz) arseiHe (Fr.) - Ajax Amsterdam
nol	UEiFA: Bruges (Bel.) - Espa-
(ZRNl rC,alona (ŠP-): Bayer Leverkusen 1' Werder Bremen (ZRN).
Nogomet: Švedi boljši od SZ
turntrHv°B^r BERLIN ~
nečeni “erllnu se je končal s prese-osvoiilp1^’ *connno zmago je namreč osvojda Švedska, ki je z 2:0 odpravila
Sovjetsko zvezo. Slednja je bila po uspehu in tudi po prikazani igri proti Argentini veliki favorit, zapravila pa si je vrsto ugodnih priložnosti, a tudi Švedi so se dobro držali in njihova zagrizenost je bila na koncu poplačana. Tekma se je vsekakor odločila prav v zadnjih minutah: prvi gol je namreč padel šele v 87. min (strelec Eskilsson), odločilnega pa je takoj zatem zabil Holmguist, vendar je žogo rahlo preusmeril tudi sovjetski živi zid.
V finalu za tretje mesto je Zahodna Nemčija zasluženo z 1:0 (strelec Mat-theus v 30. min.) odpravila Argentino.
Končni vrstni red: 1. Švedska, 2. SZ, 3. ZRN, 4. Argentina.
Žico se umika
RIO DE JANEIRO Arthur Antu-nes Coimbra, bolj znan pod imenom Žico, je izjavil, da se bo njegova ago-nistična nogometna kariera končala julija, ko mu zapade pogodba s Fla-mengom. Žico ima sedaj 34 let.
Kolesarska dirka po Flandriji
Planckaert pred Andersonom
MEERBECKE (Belgija) - Kolesarska dirka po Flandriji, ena klasičnih uvodnih preizkušenj sezone, je bila za Italijane znova neuspešna. Pred 21 leti je bil zadnji italijanski zmagovalec Dino Zandegii; v nedeljo je bil najboljši od Italijanov malo poznani Cal-caterra, osvojil pa je šele deseto mesto.
Zmagal je Belgijic Eddy Planckaert, ki je v Sprintu pregazil Avstralca Phila Andersona. Skupina »uglednih« zasledovalcev je prispela na cilj z 18" zaostanka, tolažilni Sprint pa je dobil Belgijec Adri Van der Poel pred Ircem Šeanom Kellyjem.
Moreno Argentin in Vanderaerden sta padla 80 km pred ciljem v skupini manj znanih kolesarjev. Dobro se je boril Guido Bontempi, a 12 končnih vzpetin je tega izrazitega šprinterja povsem izčrpalo.
Prihodnjo nedeljo bo na sporedu znamenita dirka od Pariza do Roubai-xa.
Vrstni red: 1. Planckaert (Bel.) 7.27 28"; 2. Anderson (Avstral.); 3. Van der Poel (Bel.) po 18"; 4. Kelly (Irska); 5. Rooks (Niz.); 6. Sergeant (Bel.); 7. Mottet (Fr.); 8. Dhaenens (Bel.); 9. The-unisse (Niz.); 10. Calcaterra (It.) po 3T9"; 11. De Wilde (Bel.) po 4'22"; 12. Hagedooren (Bel.) po 9'; 13. Fignon (Fr.) po 9T0"; 30. Lemond (ZDA) po 9T6"; 67. Argentin po 10T2"; 77. Fon-driest. Na štartu je bilo 198 kolesarjev, na cilj jih je prišlo 89.
Becker v Dallasu
DALLAS (ZDA) — Zahodni Nemec Boris Becker je zmagovalec teniškega turnirja WCT v tem kraju. V finalu je s 6:4, 1:6, 7:5, 6:2 premagal Šveda Stefana Edberga. Becker je s servisom dosegel 18 neposrednih točk. To je že osma Beckerjeva zmaga proti Edber-gu, ki je plavolasega Nemca premagal le štirikrat.
Lani je v Dallasu slavil zmago Če-hoslovak Mečir.
Odbojka: za naslov prvaka
Po dveh dvobojih stanje neodločeno
ARMA - Tudi med moškimi, d ™ed ženskami, je po dveh final ka°, Bh za naslov državnega odi rskega prvaka stanje neodloče otem ko je med dekleti Civ & < kj'isenedjlvo premagal evropske pr p Je."Podore, je v povratni tekm jr.J111 domači Maxicono s 3:1 (1 p ’	N: 15, 15:11) odpravil moden
7n^1IU' )e v Prvem srečanju sle misiu0 j Sladkim 3:0, kar je daj „	.l1’ da bo naslov podeljen že
m treh od petih možnih spopac t ako pa tudi po drevišnjem tretj srečanju (ob 20.30 v Modeni) še ne nan nov prvak, favorit vsekakor rorienju mnogih ostaja Panini.
*r®tJe srečanje med dekleti bc šeif 1 televizijskega prenosa odigj le jutri v Ravenni. Po splošni mnenju je bil spodrsljaj Teodore n eiy neponovljiv, čeprav nastop Ravenčanke v tem finalu brez tu rrealve in poškodovane Pratijeve,
Nogomet: zagrebški Dinamo boljši od Milana
MILAN — V prijateljskem nogometnem srečanju je včeraj zagrebški Dinamo z 2:1 (0:1) premagal Milan, za katerega so ob tej priložnosti nastopili kar trije tujci, Gullit, Bor-ghi in Van Basten.
Prav Van Basten pa trenutno nima še moči za vseh 90 minut (v 2. polčasu ga je zamenjal Colombo), a tudi Borghi ni posebno izstopal (z njim je bil bolj zadovoljen predsednik Berlusconi kot pa gledalci, ki so mu tudi žvižgali). Še najboljši je bil tako Virdis, strelec prvega gola (v 41. min.), medtem ko je Gullit zgrešil celo 11-metrovko. Pri Zagrebčanih se je najbolj izkazal Haris Škoro, ki je bil tudi najboljši na igrišču. Strelca za Dinamo pa sta bila Kasalo v 63. min. in Munjakovič v 88. min.
Tenis: Italijani odpotovali v Beograd
RIM — V Beograd je včeraj odpotovala italijanska teniška reprezentanca, ki jo od petka do nedelje čakajo četrtfinalna srečanja za Davisov pokal z Jugoslavijo. Italijanski igralci so pred odhodom izjavljali, da imajo 50% možnosti za zmago, odločilno pa naj bi bilo srečanje dvojic.
Smučarski skoki: Lotrič drugi na Feldbergu
FELDBERG — Na zadnjem tekmovanju za evropski pokal v smučarskih skokih pred finalom, ki bo v soboto na prelazu Rolle v Italiji, je zmagal Čehoslovak Pavel Ploc, drugi je bil Jugoslovan Rajko Lotrič, tretji pa Plocev rojak Parma. Na 25. mesto se je uvrstil Bajc, na 34. pa Dolar (oba Jug.).
Nogomet: na Turnirju pokrajin
Gorica že izločena
GORICA - TRST 0:1 (0:0)
STRELEC: Sannini.
GORICA: Cosmini, Conforti, Minen, Gallo, Ermacora, De Bianchi, Piran (Sambo), Vecchiet, Kaus, Silvestri (M. Fajt), Natoli.
TRST: Messina, Netti, Trevisan, Zucca, Malusai, Mio-rin, Tamaro (Olenik), Biason, Sebastianutti, Sannini, De Bosicchi.
V Moraru so odigrali drugo srečanje Turnirja pokrajin, na katerem sodelujejo reprezentance najboljših mladih nogometašev (do 19. leta starosti), ki nastopajo v 3. amaterski ligi. Letošnji turnir je razdeljen v dve skupini. V prvi nastopajo reprezentance Tolmeča, Pordenona in Čer-vinjana, v drugi pa izbrane vrste Gorice, Trsta in Vidma.
V prvi skupini je reprezentanca Pordenona osvojila obe srečanji in se uvrstila v veliki finale, v katerem se bo srečala z zmagovalcem srečanja med reprezentancama Trsta in Vidma. S porazom proti Tržačanom so namreč Goričani, ki so igrali neodločeno proti Vidmu, že izpadli.
Srečanje v Moraru je bilo dokaj slabo, predvsem kar se tiče uigranosti. V goriški izbrani vrsti sta tokrat igrala tudi predstavnika Juventine Kaus in Sovodenj Marko Fajt, v tržaški ekipi pa sta nastopila Bregova člana Olenik in Tamaro.
obvestila
ZSŠDI
sklicuje igralce letnika 1975 za prvi trening košarkarske reprezentance »propaganda«, ki bo jutri, 6. t. m., ob
16.30	na stadionu »l.maj«. Igralci so naslednji: Aleksander Galopin, Alan Porporatti, Michael Grbec, Stefan Samec, Saša Cupin (vsi Bor), Jan Budin, Matej Cingerla, Dean Černe (vsi Kontovel), Vanja Devetak (Sokol), Peter Bandi, Mitja Vodopivec (Breg), Boris Vidali, Aljaž Vavbetič (Polet), Roberto Paoletti, Jan Bednarik, Saša Primožič (Dom). Ostale informacije nudita trenerja Adriano Kovačič (tel. 214297) in Vanja Jogan (tel. 412680).
ŠZ JADRAN
vabi navijače na prvenstveno tekmo San Donit - Jadran, ki bo v nedeljo, 10. t. m., v San Donaju. Odhod posebnega avtobusa za navijače bo ob
15.30	z Opčin, ob 15.45 s Proseka in ob 16.00 iz Nabrežine. Povratek takoj po končani tekmi. Cena prevoza 10.000 lir.
Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, v cvetličarni Nadja na Proseku in v potovalnem uradu Aurora v Trstu.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 7. t. m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
ZSŠDI - TERITORIALNI ODBOR
ZA GORIŠKO
vpisuje za tečaj karateja, ki bo v go-riškem Kulturnem domu ob sredah in petkih med 17.00 in 18.30. Tečaj bo vodil učitelj (črni pas) Mile Ma-leš. Informacije na uradu ZSŠDI v Ulici Malta 2, tel. 33029.
ŠK KRAS - ODSEK
ZA REKREACIJO
prireja od aprila teniški tečaj za začetnike in teniški tečaj druge stopnje. Vpisovanje in podrobnejše informacije še jutri 6. t. m. v tajništvu športno-kulturnega centra v Zgoniku, tel. 229477, ob delavnikih od 19. do 20. ure.
SK DEVIN
priredi v nedeljo, 10. t. m., 2. pohod memorial Mirko Škabar, ki se bo odvijal iz Praproti do Repna. Odhod je predviden od 8.30 do 10.30, hoje pa bo približno za tri ure in pol. Organizator bo poskrbel za prevoz iz Repna nazaj v Praprot. Udeleženci naj bodo planinsko opremljeni.
ŠD MLADINA
vabi vse člane, da se udeležijo društvenega tekmovanja v veleslalomu, ki bo 10. t. m. v Sappadi. Iz organizacijskih razlogov je obvezna potrditev prisotnosti do jutri, 6. t. m., na tel. št. 212859 ali 220284.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300,- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
5. aprila 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Slretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V ČSSR ponekod že začeli s korenito gospodarsko reformo
Skokovito naraščanje zalog ogroža razvoj češkoslovaškega gospodarstva
PRAGA — Na Češkoslovaškem se gospodarstvo vse bolj pogosto srečuje z velikim pomanjkanjem finančnih sredstev, kar je v veliki meri posledica prekomernih zalog, ki grozijo, da bodo zadušile vsak napredek na gospodarskem področju. Vse več je namreč podjetij, ki niso več sposobna redno poravnati svojih obveznosti do poslovnih partnerjev.
Velike zaloge pa v ČSSR niso nekaj novega. To je namreč že dolgoletna »bolezen« gospodarstva, toda še nikoli doslej niso bile tako velike, kot so danes. Zato v tem času na Češkoslovaškem potekajo izredno živahne razprave o nujnosti korenite gospodarske reforme, ki pa naj bi se po predvidevanjih začela šele z začetkom prihodnjega desetletja. Vendar pa so v tretjini
industrijskih podjetij poskusno že uvedli nove sistemske ukrepe, ki naj bi češkoslovaškemu gospodarstvu pomagali na zeleno vejo.
Nekateri sicer poskusno uvedbo reformističnih ukrepov v nekaterih podjetjih povezujejo z rekordnim povečanjem zalog, toda gospodarstveniki trdijo, da je to le posledica dolgoletnega nepravilnega gospodarjenja. Zaloge so lani v ČSSR presegle vrednost narodnega dohodka, saj je bilo v češkoslovaških skladiščih in tovarniških obratih kar za 650 milijard kron najrazličnejših izdelkov. To pa je približno trikrat toliko kot v gospodarsko najrazvitejših državah, ki jih gospodarstveniki vse bolj pogosto navajajo kot zgled, kateremu bi se moralo približati tudi češkoslovaško gospodar-
stvo. Toda ČSSR po količini in vrednosti zalog močno presega tudi sorodna vzhodnoevropska gospodarstva, od katerih je bila ČSSR gospodarsko vedno močnejša.
Velike zaloge pripisujejo premajhnemu povpraševanju na trgu, predvsem pa nesolidnemu poslovanju večine podjetij, ki ne spoštujejo dobavnih rokov. Računajo, da bodo z uvedbo pravih tržnih zakonitosti, ki naj bi jih prinesli tudi vsi ukrepi gospodarske reforme, te pomanjkljivosti odpravili. Zavedajo pa se tudi, da pravega obrata na bolje ne bo, če se ne bodo prav vsi dejavniki v češkoslovaški proizvodni in trgovski verigi pravočasno zavedli o nujnosti čim hitrejše uvedbe takih pravil obnašanja, ki jih danes zahteva sodobno gospodarstvo.
Velikonočna velepalačinka
V Bordeauxu se ne ukvarjajo Izključno z vinom, lotili so se tudi cvrtja ogromne palačinke, za katero je bilo potrebno kar 3.003 »velikonočnih« jajc. (Telefoto AP)
Podjetni japonski državni birokrati
TOKIO — V zadnjem letu je 262 visokim funkcionarjem japonske uprave uspelo, da se je z »nebeških« foteljev spustilo v boljše plačane naslanjače zasebnih družb. Oddelek za kadrovanje japonske državne uprave že dve desetletji spremlja ta pojav, ki je groba kršitev vseh pravil v japonski državni birokraciji. Javnim funkcionarjem je namreč prepovedano zaposliti se v zasebnih družbah, s katerimi so sodelovali kot državni uradniki, prav tako se ne smejo zaposliti v zasebnem sektorju v zadnjih petih letih pred upokojitvijo.
Tako stroga pravila so sama po sebi umevna. Pet let pred upokojitvijo je navadno državni funkcionar na višku svoje moči in z najboljšimi vezami. Zasebne družbe si želijo prav takih ljudi, ki jim bodo s svojimi vezami in sposobnostjo zagotovili še večje dobičke. Nič čudnega torej, da sestavljajo kar dve tretjini vodilnih kadrov 110 največjih zasebnih gospodarskih družb prav taki predčasno upokojeni funkcionarji.
Odhod z nebes, v bistvu zamenjavo javnega sektorja z zasebnim Japonci nazivajo »ama kudari«. Vsak uspešnejši državni birokrat začne torej že sredi svoje kariere plesti niti, da bi lahko v 'vrhuncu svoje moči, ko ga čaka le borna pokojnina in pozaba, uresničil svoj »ama kudari«. Če mu to uspe, bo srečnež dobil poleg pokojnine še dvakrat višjo plačo, po štirih letih ga čaka nova pokojnina v višini 14 milijonov jenov in bržkone nova plača, saj se lahko zaposli v novem zasebnem podjetju.
Italijanske oblasti se ne bojijo kobilic
RIM — Milijoni in milijoni mrtvih kobilic na obalah Lacija zgovorno dokazujejo, da se nam ni treba bati teh požrešnih žuželk. Na dolgi poti iz severne Afrike do italijanskih obal prispejo namreč na robu svojih moči, neugodna klima pa jih kaj kmalu stre. Vsekakor pa civilna zaščita skrbno sledi razvoju tega pojava. Strokovnjaki obenem izključujejo možnost, da bi se lahko te afriške kobilice razmnoževale v Italiji. Povsem drugačen pa je položaj v Maroku, kjer so kobilice v teh dneh postale prava kazen božja. Italijanska vlada je v Maroko že poslala tri letala in skupino izvedencev, ki bodo Maročanom pomagali v boju proti tej golazni.
Po verižnem trčenju streljal s pištolo
BERGAMO — Karabinjerji so v Bergamu aretirali 46-letnega Francesca De Roma, ki je v nedeljo zvečer po nekem verižnem trčenju začel groziti s pištolo. Ko sta ga dva mimoidoča hotela razorožiti, ju je lažje ranil s streli v noge. Prenapeteža so onesposobili karabinjerji, ki so ga pospremili v zapor.
NLP na dvorišču? Mufon preverja
SEGUIN (TEKAŠ) — Mufon sploh ni kaka nova živalska zvrst, je le kratica združenja Mutual (bivši Midwest) Ufo Network, ki se ukvarja, kot je razvidno iz imena, z neznanimi letečimi predmeti.
V Seguinu biva Walter Andrus, upokojeni podjetnik, ki vodi Mufon in si krati čas z zalezovanjem NLP. Andrus in nešteto drugih Američanov »ve«, da NLP in vesoljčki obstajajo, ter prihajajo redno k nam na obisk, zato se Mufon in slične organizacije trudijo, da bi pravočasno odkrili, kdaj in kako bo bitje iz vesolja prispelo na Zemljo. Zgodi se, da se vesoljčki prikažejo povsem nenajavljeni, Adrusov Mufon mora zato preveriti ali so priče morebitnih pristankov NLP verodostojne ali ne.
Andrus se trenutno ukvarja s primerom nekega gospoda Eda s Floride, ki ga je NLP osrečil z obiskom. NLP okrogle oblike naj bi pristal na njegovem domačem dvorišču, žal pa ga Ed ni fotografiral. Nič ne de. Andrus, ki je svoj prvi NLP zagledal 15. avgusta 1948, je pripravljen verjeti Edu kar na besedo, drugi člani in sodelavci Mufona pa bi menda raje preverili pripoved o NLP na floridskem dvorišču...
Zastrupljevalci spet na delu?
TOKIO — »Pošast z 21 obrazi« je ponovno dvignila vseh svojih enaindvajset glav?
Vpašanje je menda zelo aktualno, pa čeprav so minila že tri leta, odkar se je na Japohskem pojavila tolpa zastrupljevalcev, ki si je nadela izredno barvito ime znane televizijske nadaljevanke iz konca šestdesetih let (Japonci so znani za Godzille in druge morsko-predpotopne filmske heroje). Tolpa je zastruplje-vala živila, ne da bi ji mogel kdo do živega.
Japonska policija je namreč priznala, da so v bližini nekega verskega središča in pred nekim vrtcem našli nekaj zavojčkov čokolade Lotte, v katero so neznanci vbrizgnili precejšnjo količino ciankalija. Preiskovalci so tudi potrdili vest, da so neznanci dejansko zahtevali od družbe Lotte, naj jim izplača približno 400 milijonov lir, nihče pa si ni pri tem mislil, da bodo zastrupljevalci spet na delu.
Modni nasvet...
Model Marjorie vam predstavlja poročno obleko »signč« Constantino (na sliki žal ne vidimo belih lilij z našitimi biseri). Umetnina stane 4.300 dolarjev, prodajajo pa jo pri Harrodsu, v ceno ni vštet prevoz z rolls royceom (AP)
Nov poskus neuvrščenih za prekinitev konflikta med Iranom in Irakom?
Neuvrščeno gibanje se baje pripravlja za nov poskus, da bi le napravili konec iraško-iranski moriji. Vsa dosedanja posredovanja žal niso uspela. Prav tako so propadla vsa priporočila in napotila Organizacije Združenih narodov.
Ta vojna je zadnje čase prešla v novo grozljivo fazo, saj so začeli tako na eni kot na drugi strani uporabljati izstrelke zemlja-zemlja, s katerimi obstreljujejo mestna jedra. Uporabljajo tudi kemično orožje, ki se ga že po sedanjih veljavnih mednarodnih merilih ne bi smeli posluževati. Konflikt tone v vse globljo morijo.
Vprašanje, kdo je kriv, se pravi, kdo je vojno začel, ki ga že ves čas postavljajo Iranci, je že drugorazredno. Razsežnosti tega spopada so že takšne, da je že dlje časa primarno vprašanje napraviti konec tej vojni. Takšna je tudi sodba gibanja neuvrščenih^
Majavost stališč ene in druge države se vidi že v naslednjem: Irak trdi, da je začel pošiljati rakete nad Teheran, da bi Iran tudi na ta način prisilili na spoštovanje sklepov svetovne organizacije. Iran pa odgovarja, da Irak nima pravice prevzeti te vloge in da bodo na vsako iraško odgovorili z iransko raketo. Trohice napora ni, da bi prišlo do dialoga.
Poročajo, da so Iračani dosedaj izstrelili že okrog 80 raket, Iranci pa blizu 30. Slednji so zadnje ure vzeli na piko tudi druga iraška mesta, ne pa samo Bagdad. Civilno prebivalstvo je neposredna in žal naklepna žrtev. Vsaka vojna je grgjevredna, toda ta je po krutosti presegla vse ostale. Žrtev je bilo od začetka konflikta, nekako uradno, 410 tisoč, nekateri pa trdijo, da bi bilo treba število kar dvigniti še za polovico.
Poraja se kajpak vprašanje, odkod vse to orožje Iraku in Iranu. Odkod rakete? Obe državi tako rekoč pošteno plačujeta, saj je pri obeh petrolej pomemben resurs tudi za te vrste stroškov. Toda tudi pri tem je vznemirljiva novost. Nekdanje bržčas sovjetske rakete vrste SS 12 in francoske rakete še neugotovljene vrste sta dve državi, vsaj tako pravijo, nedavno nadomestili s tem, da sta jih začeli proizvajati kar sami.
Iraški uradni glasniki so nedavno kar javno napovedovali, da bodo začeli uporabljati novo, »revolucionarno« orožje, ki pa je, kot zdaj kaže, nekdanje tuje orožje, proizvedeno zdaj v Iraku in prilagojeno potrebam tega bojišča. Medtem ko iranske rakete baje pokrijejo razdaljo okrog 300 kilometrov, je radius iraških kar okrog 900 kilometrov. Tudi novejša faza konflikta potrjuje, da so Iračani močnejši v orožju (razmerje izstreljenih raket
zemlja-zemlja bržčas ustreza tudi potencialu ene in druge dežele v drugih vrstah orožja), Iranci pa v ljudstvu, saj ima Iran trikrat več prebivalcev kot Irak.
Bojišče je zmeraj bolj krvavo. Obe strani si zdaj z izstreljevanjem raket prizadevata doseči zmago s psihološkim pritiskom na civilno prebivalstvo. Toda tudi ta računica ne bo dosti držala. Znano je, kako zlasti verski motivi, seveda primerno napihnjeni, napajajo to vojno. Konflikt je že postal torišče izčrpavanja, ki uničuje tako.iraške kot iranske potenciale.
Glede na tako stanje se je v gibanju neuvrščenosti utrlo spoznanje, da tako rekoč deklarativno predlaganje premirja med dvema deželama ne bo več uspelo: Poskus, da bi se dve strani sporazumeli za prekinitev konflikta, bo namreč treba oblikovati drugače: s konkretnimi predlogi, ki pa zaenkrat ne bi mogli težiti za globalnimi rešitvami.
Skratka, doseči bi bilo treba vsaj to, da bi vojskujoči se strani sklenili vsaj začasno premirje. Blagodejnost takega sklepa, bi seveda lahko pripeljalo tako Irance kot Iračane do spoznanja, kako nesmiselno je medsebojno uničevanje. Neuvrščeni nameravajo tudi tokrat razviti svojo akcijo sporazumno z organizmi Združenih narodov, vendar tudi neodvisno od nekaterih novejših posegov svetovne organizacije za ugotovitev krivcev na primer pri uporabi kemičnega orožja.
V gibanju neuvrščenih so bržkone mnenja, da bi bilo treba proces »spajanja« pričeti ne z iskanjem krivcev, marveč z utrjevanjem miroljubnih prizadevanj tam, ker se to še da. Na Srednjem vzhodu tudi številne druge dežele zastopajo tako mnenje. Izhodišče neuvrščenih pa bčdo tudi tokrat zadevne listine Združenih narodov. Na lanskem 52. zasedanju generalne skupščine so zunanji ministri in šefi delegacij neuvrščenih dežel sprejeli spomenico, s katero so pozdravljali napore Varnostnega
sveta »za splošno, pravično in častno rešitev, sprejemljivo tako za Iran kot za Irak«.
Dejavniki gibanja neuvrščenih pa se pri svojih naporih, da bi dosegli vsaj začasno premirje med Irakom in Iranom, zavedajo še nečesa. Tudi velesili bi namreč morali storiti bolj konkretne korake za ustavitev tega konflikta. Ni kajpak redko mnenje, da jima spopad med dvema deželama na Srednjem vzhodu - v tem spopadu so še kako prisotni vidiki verskega »fundamentalizma« - navsezadnje po svoje tudi ustreza.
MIRO KOCJAN