Leto LXVI*, št, 202 Ljubljana, torek S. septembra 19JJ Cena Din lina}« vsa* dan popoldne, izvzemal nedelje In praznika. — Inaerati do 80 petit ft Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 Trst a Din 8.—, večji fr^^ti petit vrsta Din 4-—. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo, UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljevm ulica ftt, 6 Telefon it. 8122. 8128, 8124, 8125 In SUŠ Podrutnice: MARIBOR, Grajski trg it. 8. — NOVO MESTO, ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Btroesmayerjeva ulica 1, telefon it. 88, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon it. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri poitnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.801. Vprašanje uporabe bednostnega fonda Danes dopoldne je razpravljal banovinski svet o uporabi denan sredstev iz bednostnega Sonda Ljubljana, 5. septembra. Davi ob 9.45 se je nadaljevalo v stekleni dvorani zasedanje banovinskega sveta. Po uvodnih formalnostih in pozdravu g. bana je prečita! delovodja banovinskega sveta dr. Senekovič poročilo včerajšnje seje, nato je pa g. podban dr. Pirkmajer na včerajšnjo interpelacijo banovinskega svetnika g. Babnika pojasnil stališče glede vpisa državnih uradnikov v reklamacij-ske imenike. Debata o bednostnem fondu Ban dr. Maruš ič je dal zapisnik na glasovanje ter poudarjal, da je odobren. Nato se je začela razprava o bednostnem fondu, ki mu je referent dr. Karlin, uredbo o bednostnem fondu je pa prečital dr. Senekovič. (Uredbo smo bili objavili že na prvi strani >Slovenskega Naroda« 5. avgusta). Najprej se je oglasil k besedi banski svetnik g. Tavčar z vpraSanjem, kako to, da je prišla razprava o bednostnem fondu na dnevni red. G. ban Je odgovarjal poudarjajoč, da je več govornikov izrazilo željo, da se najprej razpravlja o bednostnem fondu. K debati se je prvi oglasil banski svet. g. Lovšin z vprašanjem, kako naj se razdeli teh 9 milijonov. Ban dr. MaruŠič je pojasnil, da danes pač ni mogoče določiti, kateri kraji bodo dobili podporo, niti ni mogoče določiti, kje se bo kaj gradilo. Banska uprava bo bednostni fond porabila tam, kjer bo pomoč najbolj potrebna in kjer se bo izkazalo, da je kriza največja. Popolnoma je pa izključeno danes določati razdelitev tega fonda ali celo kak ključ, po katerem naj se razdeli. Že prejšnja leta je tmeVa banska uprava slično akcijo, pokazala pa je pri tem popolno objektivnost ter je pomagala samo tam, kjer je pomoč najbolj potrebna, pošteno, nesebično in objektivno. Smatra za potrebno, da se v tem pogledu puste proste roke banski upravi. K besedi se je oglasil banski svetnik g. Albin Prepeluh. Poudarjal je, da je bednostni fond nastal iz dohodkov obrtnikov, industrijcev in delavcev. Ta davščina se bo pobirala ne na račun kmeta ali kapitala, temveč na račun industrije in obrtništva ter plač nameščencev in delavcev. V naših industrijskih centrih vlada huda kriza in zato b1 bilo pač umestno, da se ta fond po možnosti porabi za sloje, ki so vanj največ plačevali. Ni pa proti temu, da banovina podpira kmečke kraje, v prvi vrsti pa mora podpirati delavce. Fond se se mora porabiti v glavnem v industrijskih centrih, ki nosijo v pretežnem te davščine. Treba pa bo najti tudi zaposlitev in podpreti tudi ljudi za boljša dela, ki so danes v najtežjem položaju. Zaključil je, da je treba začeti s sistematičnim delom. Banski svetnik dr. R o š Je uvodoma poudarjal, da bodo 70 do 80% v bednostni fond plačevali industrijci, trgovci in obrtniki ter njih nameščenci, oziroma ročni delavci, če upoštevamo vse to, potem je pač jasno, da pridejo pri razdelitvi bednostnega fonda delavci iz industrijskih krajev najbolj v poštev. Izjave g. bana, da bo banska uprava porabila bednostni fond tam, kjer bo pomoč najbolj potrebna, ga je nekoliko pomirila. Podčrtal Je dejstvo, da so prišle občine zaradi sklepa banske uprave, da morajo same prevzeti socijalno skrbstvo, v kočljiv položaj in da tega ne zmorejo. Predlaga, da bi to zopet prevzela banska uprava. Pri razdelitvi bednostnega fonda se naj pa upoštevajo občine, ki so najtežje prizadete, zlasti industrijske na Gorenjskem in v laškem srezu. Prosi, da se pri proračunu upošteva njegova želja. Banski svetnik g. Golouh je uvodoma navajal, da so nastale težave zato, ker je prvotni proračun bednostnega fonda znašal 23 milijonov rttn, a Je bil *ni»fan na 9 milijonov Din. če bi ostal na prejšnji višini, bi se lahko mnogo storilo. Kakor prejšnja dva govornika, je tudi g. Golouh poudarjal, da se v bednostni fond v glavnem stekajo dohodki delavcev in delodajalcev in naj se tudi v pretežni meri zanje uporabi. Prejšnjo zimo so nekatera mesta, tako Maribor, Ljubljana itd. organizirale samostojno pomožno akcijo, ki jo pa sedaj ne bodo mogle in bodo zašle v kritični položaj. Potrebno je, da dobimo odbor, ki da neke smernice, za Ljubljano, Maribor, Trbovlje itd. Ce razdelimo teh s milijonov po vsej banovini, posamezne občine ne bodo ''mele mnogo od tega, ne bo se tudi moglo napraviti kakih večjih javnih del. Opozarja na naredbo banske uprave glede podpiranja brezposelnih po občinah. Predlaga, da se že danes sklepa o raznih delih, da se poveča odbor bednostnega fonda z zastopniki iz Trbovelj in Ljubljane ter drugih industrijskih in delavskih centrih, da se ustanovi program javnih del po proračunu bednostnega fonda, da se izde-'a širši program za nadaljna dela in da se 'rvažuje položai naših mest. Naslednji govornik banski svetnik Z-fvan Tavčar ie uvodoma po-vdarjal, da žal proračun dede bednostnega fonda ni našel prave uvidevnost! pri pristojnem ministrstvu ta da je bil skJeoiec proračun samo za 9 meseceiv namestu za 12. Velika škoda je bila povzročena s tem, kej se davščšne ne bodo pobirale za vse leto. Dobra volja banovinskega sveta ni bila upoštevana na pristojnem mestu in zato moramo odklanjati odgovornost, da so tako brezposelni prikrajšan:. V nadaljnjem govoru je povdarjal, da je 9 milijonov bore malo. Ce bi od tega fonda razdelMi na 20.000 brezposelnih, k ijih bodo najmanj imeli prihodnjo zimo denarno podporo, bi vsak dobil jedva 300 Din. To bj znašalo 6 milijonov, preostali trije ra bi bfli za javne zgradbe. Iz tega sledi, da so sredstva skrajno skromna in zato moramo rud', skrajno skrommo z njimi razpolagati. Ker se pri nas davščine na splošno uvajajo tako, da morajo večji centri več prispevati in ker bodo v ta fond največ prispeval: delavci, se moramo postaviti na pravično stališče, namreč to, da je bila ta davščina sklenjena v specijalne namene in da mora priti v prvi vrsti v korist sloja, ki je za njo prispeval. Ne gre, da se konsumira tam kjer se za njo ni nič dalo in da bo prispeval tisti revež, ki je že itak obdavčen z raznimi drugimi dajatvami, še za druge. Prvenstveno je treba iz bednostnega fonda podpirati predvsem trgovsko In industrijsko delavstvo in nameščence v gospodarskih centrih banovine. Bednostnega fonda pa tudi ne bo mogoče razdeljevati samo po gospodarskih potrebah, temveč je treba napraviti statistiko, koli'ko je v posameznih krajih lau-di brez posla. Kako pomagati brezposelnim? Na ena stran" z delom, na drugi strani ra s podporami v denarju in s hrano. Ce se bo ves fond porabil v deloi, ne bo pravega efekta. Zato ie govornik mnenja, da ie sicer pravilno stališče glede preskrbe dela, če pa tega dela ni toliko, potem je treba brezposelne podpirati tudi s hrano. Zelo pogrešno je, da je v proračunu za prehrano določenih samo 600.000 Din. To ni prava pomoč. Če se večina denarja investira v ceste. Danes gre samo za to: Če bo nekdo stradal 14 dna in ne bo imel nič za usta. tedaj je potrebno, da mu priskoči na pomoč javna uprava t se je bolezen tako poslabšala, da je njv govo stanje brezupno. Bosafk Je te neza Streti % »SLOVENSKI NAROD«. ruStva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju ljubljanskem. Najprej se je vršila oilborova seja aa kateri Je bil glavni referent general! ni varub drofitva Vidic Oton, višji sodnt svetnik v pokoju. ix. njegovega poročila Je bilo spoznati vae veliko socialno delo dru- šiva za nepreskrbljeno mladino. Zlasti pereče je vprašanje podpor nezakonskim ali zapušoenim materam, ki ne morejo zaradi premajhnih dohodkov skrbeti za' svoje otroke. Ne majhno vprašanje je tudi plačevanje šolskih taks m šolnine, ki jih danes mareikaka družina, kaj šele zapuščena mati, le težko zmore. I>ru&tvo pomaga v tem pogledu, kolikor se pač da. Težko je pa z onimi nedoletnimi otroki, ki so bolj ali manj naemjenl zaradi slabe vzgoje k potepu št vu. Za te je le prepogosto vsak trud ien vsaka podpora zaman. Po tem referatu je sledil občni zbor. Predsednik občnega zbora se je v uvodu svojega pozdravnega govora spominjal pokojnega društvenega predsednika An t. LitkozaTja, ki si je v skrbstvu za mladino pridobil neprecenljivih zaslug. O poslovan Ju društva v preteklem letu je T>rvi poročal tajnik g. dr. Krejči. Dru- štvo ima 239 ©Jamov, ki eo prispevali poleg članarine tndi večje Ln manjše sneske V preteklem letu je društvo imelo tri seje. Gene ram emu varuhu vil. sod. svet Vldi-cu je bila izrečena za veliko, požrtvovalno delo iskrena zahvala. Prav tako dnevnemu časopisju. Blagajniški ravnatelj Josm Emtnue! je poda! nato premoženjsko stanje. Društveno premoženje 31.* decembra leta 1932 je znašalo 44.390 Din. Izdatkov med letom je bilo 2«.946 Din, prejemkov pa 32.613 Din. Nato je poročal generalni varuh društva viš. sod. svetnik Vidlc Oton. Vseh varovancev Ima 4*51, denarnega prometa je pa bilo 156.000 Din. Ob številki zadostno dokazujeta socialno delo društvenih funkcionarjev. Skupna gen. varuha znaša 11.610 Din. Tajnik dr. Krejči je kot zastopnik računskega preglednika predlagal odboru absolutorij. Predlog je bil »oglasno sprejet. Za računska preglednika sta potem bila rzvoljena g. Skulj in ravnatelj Abram. Pri slučajnostih je dr. Krejči predlagal, da se društvenemu predsedniku, ki je bil zaradi obolelosti zadržan, pošlje zahvalno pismo z željo, da skoraj okreva. Vsi na-vzočni so predlog iskreno sprejeli. Odbo_ rova seja ln občni zbor sta bila ob pol 20. zaključena. Smrt kosi med Slovenci v Ameriki Nesreče so zahtevale zopet več žrtev. - Samomor in umor. - Novi grobovi V kraju Milberv, država Kansas, je v rudniku že več let delal 651etni Anton Vartnik. V noči od 11. na 12. avgusta pa postal žrtev nesreče. V rovu je na nepojasnjen način prišel v stik z električno žico in ga je tok ubil. Na svoji farmi blizu Chisholma si je končal življenje 501etni Anton Tanko. Ustrelil se je v glavo in je bil takoj mrtev. Pokojni je bil star 50 let, doma je bil iz Ž-lebiča pri Ribnici. Po domače so mu rekli Bobnarjev. V Ameriki je živel 30 let. zapustil je ženo, štiri sinove in šest hčera. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. — V istem kraju so pokopali tudi 171etnega Franca Zalarja. Pred dobrim letom se je fant nekoliko potolkel na nogi in ker ni pazil, je nastala infekcija. Nedavno so mu morali odrezati nogo. toda življenja mu kljub temu niso rešili. Za njim žalujejo starši in 13 bratov ter sester. V Chicagu je bil 21. avgusta odkrit grd zločin. Umorjeno so našli na njenem domu pod kupom drv 191etno Marijo Pe-čakovo. Dekle je bilo nago in so zdravniki ugotovili, da ie bila aes-eCnier najprej posiljena, nato pa zadavljena. Na podstrešju iste hiše so našli obešenega njenega strica. Oblasti so mnenja, da je stric najprej nečakinjo posilil in umoril, nato si je pa končal življenje Po drugi verziji sta pa oba postala žrtev neznanih morilcev. V Chicagu je umrl Josip Krašovec. doma iz Suhorja pri Metliki. — V istem kraju so pokopali tudi Frančiško Mencel, doma iz Kamnika. — Ribičevi družini v Shebovganu je umrla 8 in polletna edinka Ivanka. Tomažinovi družin' pa 4letna Ro-zika. ki je podlegla posledicam zarobljenih opeklin. Otrok se je igral z vžigalicami, pa se mu je vnelo krilce in je bil hipoma v plamenih. — Stoparjevi družini v Clevelandu je umrl novorojenček. — Po dolgem bolehanju je v Clevclandu 22. avgusta umrl Avgust Jakopič. star 61 let, doma iz Slivnice na Notranjskem; v Ameriki je živel že od leta 1901). Zapustil je ženo. tri sinove in dve hčerki. — V cleve-iandski bolnici je po dolgem trpljenju izdihnila Frančiška Ovnok, doma iz vasi Štora gora, fara Pnmskovo. V Ameriki je živela 35 let, zapustila je sina in hčerko. — V isti bolnici je izdihn;l 541etni Alojzij Pečjak, ki je živel v Ameriki 30 let. Pokojni je bil doma iz Smihela, zapustil je ženo in tri sinove. V Clevelandu so neznani vlomilci vdrli v Polakovo trgovino in odnesli za 200 dolarjev raznega blaga — Rojaku Krizmanu iz Clevelanda je nekdo odpeljal ponoči avtomobil. Tat pa ni imel sreče. Na begu se ej z vozom zaletel v drevo, avtomobil se je z vozom zaletel v drevo, avtomobil Morali so ga prepeljat v bolnico. V Pueblu je umrl 751etni Franc Vidmar. Pokojni je bii doma iz Prince vasi pri Ambrusu na Dolenjskem. — Miheli-čeva družina iz Chicaga. je na tragičen način izgubila svojo 21etno hčerko Arlino. Otrok se je igral na oknu tretjega nadstropja, pa se je nenadoma odtrgala mreža in je strmoglavil na cestni tlak. Deklica je bila takoj mrtva. — V Buhlu, država Minnesotta, je umrla Marija špolar-jeva, stara 65 let in doma iz Dobrega polja na Dolenjskem. Pokojna je bila ena prvih pionirk v naselbini. — V Jolietu je umrl Martin Konda, star 67 let. Pokojni, ki je živel v Ameriki polnih 50 let, je bil doma iz Gradnika pri Semiču. Zapustil je ženo in dva sina. — V San Pranciscu so pokopali 361etnega Jožeta Kamnika, doma iz štrekljevca pri Metliki. Zapustil je ženo in sinčka. — V kraju Wvindbery je umrl 471etni Franc Kinela, doma iz Zva-neča pri Kastvu. Zapustil je ženo in dva otroka v Ameriki, v starem kraju pa hčerko. — V Clevelandu je 14. avgusta umrl nagle smrti Alojzij Saurin, star 48 let in doma iz vasi Hrušovlje pri Gorici, kjer je zapustil očeta in več bratov. V Ameriki žalujejo za njim žena in več sorodnikov. — V Pueblo je umrla 7. avgusta 391etna Ana Muc, ki je zapustila moža in pet otrok. — V kraju Terre Haute. država Indiana, je po dolgi bolezni preminul Matija Hvalica, doma iz Srednjega na Primorskem. Zapustil je brata, v starem kraju pa žaluje za njim mati. Tragična smrt je doletela v Mullanu. država Idaho. Franca Skautela. Prišel ie precej pozno domov in ko je hotel v sobi zapreti okno, je razbil sipo. Prerezal si je žile na rokah in je čez nekaj minut izkrvavel. Prve Hnj avgusta se je pripetila blizu Cannon City težka avtomobilska nesreča. Več slovenskih fantov se je vračalo s plesa, pa se jim je avtomobil prevrnil. Ubit je bil Sam Rodina, Albert Godec pa težko ranjen. V Clevelandu je bil težko ob-streljen Franc Rudman, ko je lovil s svojim bratrancem v jezeru ribe. Kdo je streljal, ni znano. Film »Triglavske strmine« je prispel v Ameriko ter ga po naših naselbinah predvajajo z velikim uspehom. Ameriški listi poročajo, da je film za Slovence v Ameriki pravo razodetje. Čarovnije, vragolije in senzacije Na velesejmu je izvrsten varijete, a največja je ta, da Ljubljana, 5. septemu Kot da »o nam hoteli utajiti največjo senzacijo, so nam jo napovedali skromno. Zato tudi nismo pričakovali nič posebnega Toda že po prvih predstavah je zve. dela vsa Ljubij-ana, fla je na vedesejmu izvrsten varijete, ki ima na programu een-seirzaeijonalne točke. Kaj takšnega bi marsikdo ne pričakoval že zaradi tega, ker je varijete pač na velesejmu, kjer so glavno razstave ln ker ni treba obiskovalcem plačevati zanj posebne vstopnine, če je kdaj prispel v Ljubljano cirkus, je bila velikanska senzacija, zdaj smo se pa prepričali, da nismo videli v njem nič posebnega ter da je varijete na velesejmu mnogo boljši. Ne smete nam šteti v zlo, da smo tako navdušeni, kajti baš smo si ogledali predstavo. In navdušen Je vsak, ne le nepo. sredmo po predstavi, nego tudi se dolgo potem. Številno občinstvo, ki je navalilo k predstavi, je na naši strani. Vraga, to ai nobena cenena zabava! Vojaški orkester igra. Občinstvo nestrpno pričakuje začetka Točno ob nap'r vedanem času Jo primana na oder eleganten univerzalni umetnik Sicer še ne vemo, kaj zna, toda kmalu postanemo zaup-ljivejši. Možak zaoue čarati. čudovite roke ima. Vse. karkoli hoče. pričara kar iz zraka. Nihče ne more ugotoviti drugeea, kot da možak odpira in zapira roke — nosu« - pokus, pa pokaže strmeče m u občinstvu, kako je ta ali oni predmet izginil ali se prikazal na nepojasnjen način. Mož poleže v arak ter zasrrabl cigareto. Kot ne bešk^ mano jih nabere poln cilinder, do-člm kadilci vzdihujejo ter se oblrzujejo. To je sicer podobno trikom, ki smo jih ie videdi, a začudenje občinstva raste, ko ča- ki ima na programu same senzacije, ti ni treba plačati rodej nameče iz prazne skrinjice toliko papirnatih rož, da je z njimi pokrit ves oder. Ti čudeži nam ne gredo ki ne gredo v glavo, a ni časa za razmišljanje, ie pri-plešejo na oder temperamentni maki plesalci. Kot da so brez teze se preobrača, jo v zraku, plešejo pa s tafttAnfm ognjem, da začno cepetati tndi gledalci. Komaj je občinstvo tako rekoč potrto ta u*ltek tn so se možje zavedli, da Imajo poleg tene in da so se preveč navdušili za plesalko, jta gre že na smeh. Prišel je zgovorni žongler.. Toda to ni bedasti Avgust, nego umetnik od pet do glave, kar te gledalci takoj prepričajo. Možak poseka celo kitajske žongler je. Karkoli prime v roke, nič ne pade na tla. Na palici vrti obroč, vanj je položi] poln kozarec vode, ob Kozarcu p« cigarete. Niti kapllca vode se ne razlije in vse cigarete ostanejo, kjer jih Je položil Seveda je to ialje povedati m preči-tati, kot te zal gledalcem, Temu ali onemu se morda žoeglerafea umetnost ne zdi nič izrednega, poskrbljeno je pa tudi za najbolj izbirčne, vsak pride na svoj račun. Pomislite, Havajci! že beseda sama na sebi zveni tako eksotično. Dva simpatična fanta in — hm! — mlada Malajka nastopijo. Igrajo na kitare pred mikrofonom, saj havajske pesmi ne slišimo vsak d*" v izubijani. V začetku jim občinstvo ni posvečalo posebne pokornosti, toda godba postaja čedalje bolj ognjevita, Havajci pojo. se razgrevajo. da prehaja vnema tndi ne občinstvo. Navdušenje ra*e zlasti, ko eksotični umetnik igra bojno pesem in ko jo ponovi ter pozove občinstvo, da naj zapoje za nJim. se pravi, da naj zažene nekajkrat bojni krik: Hov-hov! Ljubljančani znajo Imenitno havaj- sko! Največja senzacija pa je Sele prišla, ko Je zaplesala Havajka eksotični ples, oblečena ln oki česa po havajsko. Krilo Je iz riževe slame, okrašeno s cvetjem. Plesala Je s ritmiko, ki >Je Sla na živce< gledalcem, »najesti ven ples Jih je potegnil povsem sa seboj. Nihče ne more trditi, da je predstava enolična. Sledila je artistična točka, par« te*-na akrobatika. Oče m sin, oba junaka. Skačeta, preobračata se v zraku, kot da ne poznaju privlačnosti temlje, plezata drug po dragem ter tvorita razne tel ova d. ne like. Toda neprestano se ne moreš čuditi, saj ae ti zdi končno te vse razumljivo, ko sledi točka zs točko, draga bolj senzacljanalna od druge. Univerzalni umetnik, ki je čara I pri prvi točki, naan pokaže dresirane pse, ki so tndi pravi artisti ter ne zaostajajo «a ljudmi. Znajo vse, celo plesati valček. igranastop< krokarjev, zaslužilo, da bi si bilo vredno ogledati predstavo. Tod« čs-rovnik, ki nam je pokaral dresirane pse, mora dokazati, da je v resnici univerzalni umetnik. Zato nastopi na kolesni. Tri različna vozila ima, dva samokolesa in dvo-kolo. Na kolesih je počel taksne vragolije, da smo si dovolili podvomiti, če je bilo vse re«, ali pa nas je samo hipnotiziral. Kar bojimo se govoriti o takšnih skrivnostnih im strašanskih stvareh. Morali si bomo Se nekajkrat ogledati te vragolije. Kaj bi naj tudi človek storil drugega? Nič ne pomaga, ti vražji Koperniki« nas imajo kar v krempljih. * Občinstvo opozarjamo, da je velesejm-ska uprava sklenila znižati za jutri In pojutrišnjem vstopnino na velesejem od 10.-na 5.- Din. S tem je omogočen tudi siro-ma&nejšim slojem ogled letošnje jesenske prireditve našega velesejma, ki je po svojih bogatih in vzorno urejenih razstavah daleč prekosila vse dosedanje prireditve te vrste. ZVOCM KINO »SOKOLSKI DOM« V SISKI. — Telefon 33-87 Danes, v sredo in v četrtek ob»/27, in i/29. uri zvečer MAGDA SCHNEIDER in _ HERMAN THI3DG / smešni opereti Marion, to se ne spodobi Halo! 10., 11. in 12. sept. Pride »CARIČINA PODVEZICA« Sokolski praznik v Kamniku Ljubljana, 4. septembra. Včeraj je priredil kamniški Sokol svoj redmi letni telovadni nastop, ki ga je zdrutil v proslavo lOletnice rojstva staroste SKJ prestolonaslednika Petra. Dopoldansko vreme je grozilo onemogočiti prireditev in so se skušnje domačinov z godbo vršile v telovadnici, popoldne pa se Je zjasnilo in solnčni prameni so posijali in omogočili izvedbo sokolskega dne. Ob pol 2. Je polnoštevilno postrojeno članstvo z deoo, naraščajem in številnim narodnim občinstvom pričakovalo goste iz raznih krajev. Zupno upravo sta zastopala načelnik br. Vrbove in tajnik br. S. Fle-gar. »Izpred kolodvora je povorka, ki je bi_ la prav številna, odkorakala s kamniško mestno godbo na čelu skozi mesto na te-lovadiače. Med Sokoli pa ni bilo to pot prvič našega najboljšega Sokola, pokojnega staroste dr Riharda Karbe Pogledi So kolov so se obračali na okna njegove hi se, kjer ©o Sokole vedno sprejeli tn pozdravljali z neprimernim navdušenjem . . danes vlada tu tuga in bolest, prav taka kakor v sokolskih vrstah. Kanmi&ki sokolski prapor se je naklonil ic tako počasti' spomin na pokojnega nenadomestljivega starosto. Na lepo pripravljenem prostoru pred smodnišnico se je ob yKl pričel Javni telo vadni nastop, nastopili so domačini in sosedni Ja bratska sokolska društva. 20 ženske dece je nastopilo s prostimi vajami pod vodstvom s. Hrovatove. Vaje so bile prav dobro izvajane, kritje dobro, odobravanje veliko. 18 moške dece je pripeljal načelnik br. Rus, vaje za pokr. zlet so pokazali prav skladno. Prav ljubek je bil nastop, ko je s. Hrovatova pripeljala 31 ženske dece, ki je izvajala vaje s krogi (sestavil«, e Jurca ia Kamnika) in žela veliko priznanja. Br. Močnik je vodil moški naraščaj (16). Nastopili &o 8 težkimi vajami za pokrajinski zlet, ki so jih izvedli skladno in lepo, tudi kritje je bilo vzorno. Bili so ob odhodu burno pozdravljeni. 25 naraščajnic je *vodila s. Rajšpo- vm, naraščajnice so svoje vaje lepo izvedle, nakar eo se vrtlle igre ženske dece ln stafetui tek čez ovire moške dece, ki je vzbudil mnogo veselja med številnimi gledalci. Nastopilo je še 34 članov ln 23 članov k prostim vajam. Vaditelja bu/«r ob i j kuavizam figa femina perpraviu dvakrat ufak dan ob petih inu ob ojmih svezher Inu kar ie tu narbel poglavitnu bres plazhuajna kejshne pofebne shtibre. Ufak dan ta va- riete gleda onih petna jf i tauahend tega folka. Pridte she Vi! JUTRI SE BOSTE IMENITNO ZABAVALI IN OD SRCA NASMEJALI! Lade Englisch bo otvorila novo sezono 1933, &4 V »KINU IDEAL« s btoJo izvrstno komedijo Nedolžnost z dežele Bomba smeha! — Premiera ln krstna predstava v Jugoslaviji! Prijatelji tuje lastnine Skofja Loka, 4. septembra. Kakor smo na kratko že poročali, so se vtihotapili te dni neznani svedrovci v vrtno, zidano lopo akof jeložkega trgovca g. Antona Savnika. Zmikavti so domače urejeno lopo temeljito izropali in so poleg tega, kar smo že navedli, odnesli tudi veliko zrcalo iz brušenega stekla, pokrivalo volneno rjave barve, stroj za kuhanje kave. električni varilec, več vrčev, kavin servis s n skodelicami. 6 malih in 12 velikih krožnikov, pol ducata srebrnih žlic in lestenec. Vlomilec je odšel po isti poti. to je skozi okno, kjer je utrl šipo. Storilce zasledujejo orožniki, a jim še niso prišli na sled. Okraden je bil tudi mizar Pleško Franc iz Puštala. Neznan rokomavk se je prikradel v pretekli noči v njegovo šupo. kjer mu je Izpod stružnice odnesel vse mizarsko orodje. Pleško je ob 16 svedrov, več sko- belnikov, dobro žago rzevnik. prebijač, dleta, klešče in vijake, ter ima skupne škode nad 500 Din Vlomilca zaenkrat 4e nimajo Čisto slučajno je padel v roke pravici na škofjeloškem kolodvoru neki Martin A . že 9krat predkaznovan. seda i vlačucar. C^im je namreč možakar zagledal orožniško pa truljo na kolodvoru, se mu ie neznansko mudilo m se ie skuhal skriti Ba5 s tem pa ie vzbudil pokornost varnostnih organov ki so Mart'na aretirali in Ca odvedli v 3kofjo Loko Martin ie imel skrite za srai-co kopalne hlače, več kosov mila in po vršnik. Pri niem so dobili tudi borih 74.50 Din. Sodiio. da je vsa Martinova imovina tujega izvora, kar deloma tudi sam pri- Stev 20^ »SLOVENSKI NAROD«, njih smrti ne dobile rodbinske pokojnine v najvišji možni izmen, ("pokojenci, upOKojcni s prejemki po zakonih, veliavnih izpred 1. septembra 1923, morejo postati prostovoljno vplačevalci ur. pokojninskega s tel j da -n plačajo naknadno prispevke za čas eri upokojitve do vložitve te prošnje. Po zakonu od 31. julija 1932 (oz. analognih takonih o drž. prometnem osebju, ustroju vojske .n mornarice ter žandermerije) upokojenci pa morajo naknadno doplačati vloge za čas od upokojitve do 31. marca 1931 ker po tem času že po zakonu samem morajo voia-"evati v sklad. Prošnje za dovolitev naknadnega vplačila v uradn. pokojninski sklad je treba predlagati naravnost in neposredno občnemu oddelku finančnega ministrstva v Beogradu. Podrobne določbe, kako je opremiti te prošnje, vseD'jje že navedeno »navodilo«, objavljeno v -»Službenem listu«. — Vsemu trgovstvu! Naši rudarski revirji, zlasti Trbovlje, Hrastnik in Zagorje so, kakor znano, zapadli v hudo stisko. Zaradi premajhne zaposlitve v rudnikih je omajana, v premnogih primerih pa tudi že uničena eksistenca stoterih družin. Se prav posebno pa je prizadeta mladina, ki je že končala osnovno ali meščansko šolo, pa sedaj ne najde nikake zaposlitve. Zato je potrebno, da v tej akciji po svojih možnostih sodeluje tudi trgovstvo. in sicer na ta način, da bi trgovci pri sprejemanju učencev in učenk v prvi vrsti upoštevali učence iz rudarskih krajev. Zveza trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani apelira zato na vse slovensko trgovstvo, da to pri sprejemanju učencev in učenk uvažuje in a tem pripomore v hudi stiski, ki tare prebivalstvo v revirjih. Prijave sprejema Zveza trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani (Trgovski dom), odnosno »Akcijski odbor za pomoč gladujočim rudarjem«, Ljubljana, Wolfova ulica 1. — Važno za dijake srednjih šol. Miai:-strstvo prosvete je odredilo, da bodo sme. li v novem šolskem letu študirati na srednjih Šolah le oni dijaki, če ae vozijo do sedeža ?imnazije do 20 km in če ni treba peš hoditi do nje v eno smer več kot 6 km. Ta odredba bi bila na eni strani umestna, ker bi onemogočila mučna potovanja dijakov v oddaljena mesta, aa drugi strani je za kmetske in delavske sinove zelo kri vična. Malo je danes kmetov, a še manj delavcev, ki bi mogrli plačevati mesečno 400 do 800 Din za vzdrževanje svojih otrok v mestih, in bo mnogo dijakov iz podeželja izostalo, čeprav so narodne in meščanske šole dovršili z odličnimi uspehi, študij podeželske mladine bo 8 tem skoraj onemogočen ter bodo srednje šole ostale privilegij meščanskih otrok :n onih z dežele, ki so bogatih staršev, pa najsi bodo nadarjeni ali ne Posebno hudo pa bodo zaradi te odredbe prizadeti že lez.Dičar.11. katerih otroei imajo prosto vožnjo na železnici, ki jim Je omogočila študij na srednjih šolah, če se misli zavzeta študij mladine na srednjih šolah odnosno zmanjkati število učencev, se to lahko stori na ta način, da se sprejme na srelnie šole le učence, ki so na narodnih in meščanskih šolah dosegli prav dobre in odlične uspehe, vsi dragi pa naj ostanejo d-^ma. _ Kongres mednarodne zveze advokatov v Dubrovniku. Glede Da kongres mednarodne zveze advokatov, ki bo od 15. do 17. t. m. v Dubrovniku, je poslal Savez advokatskih komor kraljevine Jugoslavije ljubljanski Advokatski komori legitimacije za T5odstotni popust na železnici in 50odstotni na parobrodlh. Pravico do legitimacije imajo samo delegati komor in oni advokati, ki se kongresa udeleže Rodbinski člani so deležni voznih olajšav le. v kolikor potujejo obenem z advokatom Po tolmačenju generalne direkcije držav nih železnic uživajo vozne ueodnostl !e so proga in otroci advokatov. Zato naj vsak član. ki se namerava udeležiti kongresa predloži pismeno prijavo z označbo, koga izmed svojih rodbinskih fMa-nov namerava vzet: s seboj (Ime in sorodstveno raz merje) — Kongres naših šumarjev. V nedeljo in včeraj so zborovali v Banjaluki naši šumar-ji. Sprožen ie bil predlog o ustanovitvi slovanske šumarske zveze ki bi bile v nji Češkoslovaška, Poljska in Jugoslavija Predlog je bil soglasno sprejet. Končno je biLa sprejeta resolucija, ki v nji šumarji zahtevajo razne ukrepe za zboljšanje svojega položaja in za omiljenje težke krize, ki vlada zadnje čase v lesni industriji in trgovini. — Redna letna skupščina Zveze občinskih uslužbencev in vpokojencev dravske banovine bo 7. in 8. t. m. v Ljubljani. V četrtek ob 18.30 bo sprejem članov in članic organizacij mestnih in pokrajinskih občinskih uslužbencev na ljubljanskem glavnem kolodvoru, ob 19. seja upravnega nadzornega odbora v posvetovalnici mestnega načelstva, ob 20.30 pa pozdravni večer v dvorani restavracije hotela »Metropol«. V petek ob 9. bo otvorjena skupščina v dvoran: mestnega načelstva. ob 12 kosilo gostov v hotelu »Metropol«, ob 14. ogled ve-lesejma in mesta s sestankom pred kavarno »Evropo«, ob 15 redna letna skupščina društva pokrajinskih občinskih uslužbencev za južni del dravske banovine v dvoran! mestnega načelstva. — Vozne ojajšave za kongres saveza lekarniških sorrudnikov. Prometni minister je dovolil polovično vozni n o udeležencem XII. rednega kongresa 3aveza lekarniških sotrudnikov v Beogradu. _ Velike Ietiilske tekme. Poročali smo ' že, da bodo jutri na prestolonaslednikov rojstni dan velike letalske tekme za kraljev zlati pokal. Sodelovalo bo 28 vojažkih letal. Prva skupina letal bo letela tudi čez Ljubljano in Maribor. — Urednik in lastnik »Pravde« obsojen. Včeraj je bila v Beogradu izrečena sodba v procesu ^Politike* proti »pravdi*. Lastnik Ln urednik »Pravde« Damjan Sokič je bil obsojen zaradi uvrede in klevete na dva meseca zapora in 14.000 Din odškodnine, poleg tega mora pa plačati še 3000 Din globe, tožilcu 6000 Din in 5000 Din stroškov. — Delo dobe. Borza dela v Ljubljani sprejme za takoj prvovrstnega modelirja za prikrojevanje zgornjih delov čevljev, mojstra specijalista za tkanje vreč in dobrega klobučarja za žensko delo. _ Oddaja del pri gradnji in prezidavi objektov na drž. cestah se bo vršila potom licitacije 18. t. m pri tehničnem raz delku sreskega načelstva v Ljubljani. — Oerla« je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani. _ Oddaja pleskanja železniškega mostu Poljčane _ Zreče se bo vršila potom pismenih ponudb, katere je vložiti od 12 ure t. m. pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice POT v Ljub ljanl. pogoji pa pri istem oddelku. — Dobave. Gradbeni oddelek direkcij* državnih železnic v Ljubljani sprejema d<> 8. t m. ponudbe glede dobave 12.186 k. m hrastovega lesa Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15 t. m ponudbe glede dobave 2000 ke mila Pogoji so na vpogled pri omenjen!! oddelkih Direkcija državnih železnic Su betica sprejema do 15. septembra t. 1. po. nudbe glede dobave ključavnic Di-ekcija drž rudnika Velenje sprejema do 20. t m pomudhe glede dobave 12 000 komadov krajnikov; do 18 oktobra r>a glede dobava 300 kub m hrastovega lesa. — Vreme. Vremenska napoved prav* da bo lepo vreme. Včeraj je bila polna luna ln tako smemo upati, da bomo ime': zdaj nekaj čas* lepo vreme Včeraj je d* ževa.o v Beogradu, Sarajevu in Skoplju drugod je bilo pa večinoma lepo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 27, v Ljubljani, Zaprebu in Skopiju 22, v Mariboru ln Beogradu 20, v Sarajevu 16 sto_ pinj. Davi je kazal barometer v Ljublja ni 768.6. temperatura je znašala " 8. — Kdo je povoženi? 28. avgusta je neki voznik pripeljal v banovinsko bolnico v Mariboru nezavestnega mladeniča, ki je imel nalomljeno lobanjo in poškodbe po hrbtu. Voznik je kmalu izginil, ne da bi povedal svoje ime in bivališče, rekel je le, da je neznanca našel nekje na cesti. Poškodovani je dva dni pozneje poškodbam podlegel, ne da bi se zavedel. Identite umrlega, kako: tudi voznika ni bilo mogoče ugotoviti Umrli je star okoli 23 do 26 let, visok je 178 cm, je ovalnega obraza, nos srednje velik, obrvi kostanjeve in kosate, brki kratki in pristriženi, oblečen v dobro ohranjeno, svetlorjavo, progasto, cajgasto obleko. Na sebi je imel črn, plišast klobuk, na katerem je Imel zataknjena znaka cesarjev Viljema ln Franca Jožefa in pa znak pava z razprtim repom. Pri njem so našli tudi robec z monogra-mom S F. Umrli je najbrž kmetskega stanu. Kdor bi o njem kaj vedel, naj ja\n policiji v Ljubljani ali Mariboru ali p<* or^žnistvu. — Krvavo razbojništvo. V noči od 26. na 27 avgusta ie bil umorjen v Dugem Selu na Hrvatskem posestnik Stanko Ban. star 78 let. Morilce mu je prignala v hišo njegova dekla in ljubica Jela Smok. Umorila sta ga kmeta Ivan Gjuriš in Josip Makovica. Pri njem sta dobil« samo 152 Din. Dekla ga je udarila s sekiro po glavi, pa mu je presekala samo kožo. ker so se ji najbrž tresle roke. V naslednjem brpu je planil v hišo Makovica, ki je iztrgal dekli sekiro in udaril starca tako močno po glavi, da so brizgnili možgani na vse strani. — V smrt, ker ni mogel dobiti dela. V Subotic. se je ustrelil včeraj lSletni mehanik Josip Pijuković, Id Je bil že dolgo brez službe s mati ni mogia skrbeti zanj, ker ima poleg njega ie 9 nepreskrbljenih otrok, a mož ji je umrl že pred leti. — Bratec nehote ubil sestrico. V zagrebški bolnici je umrla včeraj 71ctna Milica Ivič, ki jo je njen llletni bratec po nesreči ustrelil z revolverjem v trebuh. — Na sestanek jo je zvabil in okradel. Delavec Ivan Žagar v Zagrebu je zvabil neko služkinjo na sestanek, kjer ji je tako pihal na srce, da je bila vsa srečna. Naenkrat ji je pa iztrgal iz rok ročno torbico, vzel iz nje sto tak in zbežal. Mimoidoči so ga pa zadržali in izročili stražniku. — Vlomilec okraden. V zagrebški bolnici imajo znanega vlomilca Stjepana To-masoviča, ki mu je nekdo te dni izmaknil 1350 Din. — Če bi vedeli, kar ve zobozdravnik ... slabi zobje in zobobol sta večinoma posledic pomanjkljive nege zob. Zob niste dovoli skrbno očistili ali pa so neprimerna sredsta kriva, da se je zobovina kmalu pokvarila. Pri čistilnem sredstvu je najvažnejše čistilno jedro paste, ki pri Chloro-dontu ne vsebuje nikakih drobcev. Le tako je mogoče, da se zobovina prav nič ne pokvari. Zato uporabljajte pri negi zob redno zjutraj tn zvečer Chlorodont in ohranili si boste zdrave in lepe zobe do visoke starosti. Pri lenivosti črevesa, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova« gren-čica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —Ij Narodna odbrana poziva vse *voje člane in bratske organizacije: Sokola kraljevine Jugoslavije, Udruženje rezervnih oficira i ratnika, Udruženje vojnih dobro-voljcev. Jadransko stražo. Strelske družine, ćetnisko udruženje. Udruženje jugosloven-skih železničarjev, Udruženje jugosloven- skih učiteljev in vsa ostala nacionalna društva, da se udeleže manifestacijskega obhoda za prestolonaslednikov rojstni dan. 6. septembra. Zbirališče na Vodnikovem trgu točno ob 18.45 uri, od koder odkorakajo skupno Z vojsko. — Oblastni odbor Narodne odbrane v Ljubljani. —lj Bolgarski industrijci v Ljubljani. Jutri zvečer se pripelje z brzovlakom iz Zagreba v Ljubljano večja skupina bolgarskih industrijcev, ki so bili v Beogradu in Zagrebu prisrčno sprejeti. Tudi v Ljubljani jim pripravljajo prisrčen sprejem. Na kolodvoru jih pozdravijo zastopniki občine in gospodarskih ustanov. Poseben odbor bo poskrbel, da odneso dragi gostje od nas čim prisrčnejše vtise. _Jj Ob pročeljih dveh velikih poslopij stoje zidarski odri. 2e delj časa obnavljajo pročelja gimnazije v Tomanovi ulici. Fasada je precej bogata, razen tega pa tudi v slabem stanju, zato je precej dela s popravljanjem, a so že prebarvali pro_ čelje v Puharjevi ulici in delno glavno pročelno stran v Tomanovi ulici Dela Ljubljanska gradbena družba. — Včeraj so začeli postavljati oder ob veliki trinad stropni hiši na Novem trgu št. 3, ob poslopju, kjer je bil prej tehnični oddelek banske uprave Pisarne so prezidali v »ta novanja. hišo pa bodo tudi popravili zu naj. _lj Prodaja zarubljenih predmetov. V četrtek 7. t m od 8 ure dalje bo proda jala davčna uprava Ljubljana mesto za rub 1 j ene predmete iz proste roke tako le: Ob 8. uri zjutraj v prostorih davčn*-uprave Vodnikov trg 5-1., soba št. 1, dve sliki in i ženski plašč Ob 9 uri v skla dišču »Balkan« tri trgovske stelaže Ob 11 uri v hotelu Tivoli pod Turnom 4, l radio-aparat z zvočnikom, pisalna miza omara, namizni prti in večje število krož aikov Ob 15 uri popoldne v prostorih mestnega načelstva na Ambroževem trgi; št 7 šivalni stroji, tehtnice, omare, čepi ce, gramofoni (novi) itd. V soboto dne 9 t. m. od 9 ure dopoldne dalje v prostorih mestnega načelstva na Jegličevi cesti št 10 razno pohištvo, stroj za mešanje testa vozovi, pletllni »troji, sodi. blciklji, pisaln stroji, gramofoni itd. —lj »Nedolžnost z dežele«, otvoritveni film sezone 1933-1934 v kinu Ideal. Zabav nejšega filma, kot je burka >Nedoižnos' z dežele« z Lucie Bnglisch v glavni vlog: si kino Ideal ni mogel izbrati za svoj ot voritveni spored nore sezone Inozemske Kritike pišejo, da je Lucie Egiiscn tako zabavala svoje gledalce v tem filmu, da ui bilo smeha ne konca ne kraja. Naša priljubljena Lucie pred*tav:ja v tem filmu kmečko dekle, ki si želi priti v mesto in postati slavna igralka. O svojem velikem igralskem talentu je prepričana in ko spo zna nekega dne znamenitega gledališkega ravnatelja, se zdi, da se ji je življenjski sen uresničil Lucie pride v m*-:*o kn potem pridejo homati^e, zmešnjave, da se mora človek držati za trebuh od smeha Skratka, veseloigra >Nedoižnost z dežele je komedija, ki bo ugajala tudi Lfirbrjan čanom. lj Seja akcijskega odbora za proslavo 251etnice septemberskih dogodkov bo jutri ob 18. uri v zbornici mestnega magistrata. Udeležba obvezna. _lj Društvo prijateljev Narodnega gle. dališča v i-jubljanl. Drevi ob 20. uri bo v mestni posvetovalnlci ustanovni občni zbor Društva prijateljev Narodnega gle dališča v Ljubljani. Namen in delokro? društva v smislu odobrenih pravil je: oo speševati delo to razvoj Narodnega gleda MšČa v Ljubljani. Dnevni red cbaega ob; čajne točke: otvoritev po pripravljale odboru. kratV i poročilo o namenu in de1 i društva, volitve društvenega vodstva. Pri pravi jalni odbor je vsem večjim organi zacijam poslal vabila zaradi udeleftbe na ustanovnem občnem zboru Ponovne vab' mo na občni zbor vse, ki se zanimajo sa naše Narodno gledališče. Začetek občnega zbora je točno ob 20. uri v mestni posve tovalnici. —lj Opozarjamo na razpi« gledališkega abonmaja za sezono 1933—1934. Abonenti dobe 38 predstav. Abonma se plača v 10 zaporednih mesečnih obrokih. Priglasi se sprejemajo v veži dramskega gledališča dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17 ure. Vabimo k številnemu podpisa abnma. ja, gledališče je na stalne poeetnike navezano, cene »o ugodne in dovoljujejo napram dnevnim cenam .elo ugoden popust Državni uradniki imajo posebne cene za abonmaje. u— Lepo dopolnilo jadranskega dne. V počastitev rojstnega dne prestolonaslednika Petra, pokrovitelja Jadranske straže, im obenem v skladu z velikimi jadranskimi svečanostmi v Splitu, priredi ljubljansk. krajevni odbor JS v sredo 6. t. m. ob pol 21. v veliki dvorani pri Mikliču družabni večer s predavanjem, godbo itd. Vabljeni val člani in prijatelji Jadranske straže, čuvajmo naše morje! _Jj Pevski zbor Glasbene Matice. Prvi sestanek ln vaja dosedanjih in novih članov zbora bo v četrtek 7. t m. ob 20. uri v Hu bedo vi pevski dvorani, Vegova ullca. Zadržani naj pismevno javijo odboru svojo pripravljenost za sodelovanje v nastopajoči koncertni sezoni. —lj Vpokojeno učlteljatvo ima odslej redno svoje sestanke z od borovo sejo prvi četrtek v mesecu ob 16. pri Novem »vetu. Vabljeni vsi. u— Nesamostojni zobotehnlki dravske banovine imajo svoj redni sestanek f sredo 6. t. m. ob pol 9. zvečer pri >Sokolu«. Razprava o novem zakonu in stališču organizacije do istega. Društvo zobotehnikov za diravsko banovino s sedežem v Ljubljani. —Ij Nogavice, razne svilene flor in otroške, dobite trpežne pri tvrdki Miloš Kar-ničnlk, Stari trg. 56-1 „Držite jo, držite, tatico!" Stara zvijača premetene tatice, ki se je hotela izmuzniti s tem, da je sama lovila tatico Ljubljana, 5. septembra. Včeraj dopoldne so se naSi dobri meščani zelo vznemirili, čeprav so navadno tako hladnokrvni. Na Nabrežju 20. septembra je začela kričati čipkarica, da naj primejo tatico, ki jo je ubrala proti tro-mostju. Začel se je razburljiv lov, čeprav ni nihče vedel, za kaj gre in koga naj prime. Kričali so vsi: Držite Jo, držite! najbolj pa seveda sama tatica, ki je bila tudi najbolj urna Preden je krenila na levi most, da bi se izognila stražniku na Marijinem trgu jo je prijel močan moški, toda begunka je bila zalo ogorčena ter je dejala, da ni prijel prave in da ona sama lovi tatico. Lov se je nadaljeval. Tatice bi pa sploh ne ujeli, če bi ne bila kljub vsemu vedno prva pri tej nenavadni dirki, čeprav se je morala izogibati neštetim oviram. Zasledovalcev je bilo čedalje več, kričanje je bilo neznansko, v VVolfovi ulici je bila -ela reka ljudi. Nepričakovan cilj dirke je pa bil že v Zvezdi, kjer je žensko prestregel tam službujoči stražnik, ženska je dejala, da je ukradla na trgu samo pest čeSpelj ter je hotela uiti, ker se Je bala sramote. V gruči ljudi, ki so se zbrali okrog ujete ženske, je pa bilo tudi nekaj zasledovalcev, ki so vedeli, da je dolgoprstnica »sunila« nekaj drugega pri čipkarici Ja uho vi na Nabrežju. Gnali so jo k nji. Čipkarica iz Železnikov prodaja lepe, na roko izdeJane, domače Čipke, ki so seveda precej drage od navadnih, strojnih čipk. Pri nji se rade ustavljajo gospe in dekleta ter izbirajo čipke, ki jih ima prodajalka naloženih celo grmado na tržni mizi. Težko je postrečl vsem hkrati in gledati vsem pod prste. Seveda, kupovaJke so poštene ter jim prodajalka zaupa. Ven- Iz škofje Loke _ Dnevi Jadranske straže so pritegni.ii tudi SkofjeLocane ln je odpotovalo včeraj okoh 10 meščanov na slovesnosti v Split Opozarjamo, da sprejema J S nove člane vedno, članske karte Ln znake pa izdaja društveni tajnik, učitelj g. Franc Kosca. _ Hitlerjev destiJec. Te dni so prijeli v Stari Loki nekega možakarja, ki je ve_ del povedati mnogo lepega to dobrega Iz Hitlerjeve Nemčije, ni pa imel nobene dobre besede za svojo lastno domovino. Ker je bil v svojih izvajanjih le preveč predrzen, mu ne bo sodila Škofja Loka, mar več Je bil prepeljan v zapore deže.nepa sodišča v Ljubljano _ Banovinska in sreska šolska razsta va vrtov odpovedani. Kakor smo na pomlad poročali, bi se morali vršiti letoo banovinska in sreska razstava šolskih vr tov. Zaradi nepredvidenih zaprek pa sta obe razstav- za nedoločen čas preložen: torej sreske razstave tudi v Skofji Lok ne bo. — Svečana proslava prestolonasledni *ovega rojstnega dne- Pod okriljem Škof jeloštkega Sokola bo oraznovalo naše me sto desetletnico rojstva Nj Vis prestoio naslednika Petra ln starešine SKJ zelo slovesno. Na predvečer rojstnega dme bo mesto lepo razsvetljeno, sokolstvo z vsemi svojimi oddelki kn ostalo narodno jav nostjo pa priredi ob 20 30 izpred Soko; snega doma obhod po mestnih ulicah. Po. vorka krene v Karlovško ulico preko Spodnjega trga v Kapucinsko predmestje Ln odtod po Nunski ulici na Mestni trg, kjer bo nagovor in razhod. Naslednjega dne 6. septembra bo v Domu svečana ju bilejna aikademlja z izbranim in lepim sporedom Vabimo vso škofjeloško narodno javnost, da se proslavi v čim večjem številu pridruži, hišne posestnike pa, da razobesijo državne trobojnice Poleg Jubi lejtie proslave, ki jo pripravlja Sokol, bodo seveda praznovali ta dan vsi državni uradi 8 Službo božjo, ki se bo doravala v župni e«rkvi 9v Jakoba. Z Jesenic — Poroka. Minulo nedeljo se je poročil v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Pogačnik Ciril, občinski nameščenec na Jesenicah z gdč. Julko Kosovo, učiteljico ženskih ročnih del na narodni šoli na Jesenicah. Poročil ju je jesenišk rojak g. dr. Gregor Žerjav, profesoi bogoslovja v Ljubljani. 2elimo vrlemu sokolskemu delavcu in njegovi družici obilo sreče. _ Zavrnjeni romarji. V soboto dopoldne se je odpeljalo okrog 300 romarjev z Jesenic in drugih krajev Gorenjske na zelo privlačno božjo pot sv Višarje. Vse potne listine so imeli v redu, a ko so pr"speli z vlakom na postajo Fusine Laghi (Rateče) so jih italijanski obmejni organi zavrnili, odnosno so dovolili potovati naprej le 10 romarjem. Ker pa so bili vsi udeleženci medsebojno solidarni in se niso hoteli ukloniti diktatu italijanskih obmejnih organov, so se raje vsi s prvim vlakom vrnili domov — Mučne prometne ovire ne jeseniškem kolodvoru. Potniki, ki se vozijo z brzovlaki in onimi osebnimi vlaki, na katere je vstop z otoškega perona, so včasih izpostavljeni mučnim proceduram in zadrževanju s strani finančnih in carinskih kontrolnih organov. V nedeljo zvečer pa je bilo med potniki zopet mnogo upravičenega zabavi ianla pri večernih brzovlakih. ki odhajata v Ljubljano oziroma na Bled. Na glavnem peronu so finančni kontrolni organi zadrževali okrog 1.50 potnikov, da niso mogli iti po stopnicah in skozi pasažo na otoški peron dar, previdnost je mati modrosti. Prodajalka je namreč že delj časa opazovala, da ji kar na lepem izginjajo celi zavitki dragocenih čipk. Okraden* je bila že za več 100 dinarjev. Ker je dobra opazovalka, je kmalu opazila, da Ji vedno izginejo čipke, ko jih izbira okrog 35 let stara ženska, oblečena v črn delovni predpasnik, nekoliko škilasta, gologlava in zlatib zob. Tudi včeraj je prišla izbirat čipke, ko je bilo največ ljudi. Prodajalka je pa kljub temu pazila na njo. Dolgo je izbirala in brskala med čipkami, med tem je pa naglo vtaknila lep zavitek čipk v predpasnikov žep. Prodajalka se ni izdala, čeprav se Je s težavo krotila. Ko so že odšdl vsi drugi kupci, je hotela oditi tudi tatica. Prodajalka se Je pa začudila, da ni mogla ničesar izbrati ter jo je povabila naj še pogleda blago na drugem koncu mize. Toda tatici se je vražje mudilo. — Le počakajte, gospa, se morava še nekaj pogovoriti! — je dejala odločno prodajalka. Tatica se je pa čudila. Prodajalka je dejala pritajeno: — Kar lepo izpraznite žepe, Če ne pokličem stražnika! Tatica je pa bila tako ogorčena, kot da namerava ona poklicati stražnika. Prodajalka jI je velela, naj pokaže, kaj ima v žepu, če je poštena, dolgoprstnica jo je zavrnila, da ni dolina pred nikomur obračati žepov. Prodajalka ji je morala zopet zagroziti s stražnikom, tedaj Je pa ženska nenadno posegla v žep ter vrgla na mizo zavitek čipk in 2e jo je odkurila. Prodajalka je zaklicala naj jo primejo, nakar se je začela dirka. Policija Je tatico Izročila sodišču. Na policiji je nimajo še alabo zapisano, morda bodo avedetl kaj več o nji na sodišču. na ljubljanski in blejski brzovlak, kor se je v istih še vršila carinska revizija potnikov. Sele zadnji trenutek so ljudi spustili k brzo-v'akorna. medtem pa je brzovlak na Bled in v Trst že odpeljal in pustil nekaj potnikov na Jesenicah, med njimi neko gospo, katere potni List je imel pri sebi orožnik, ki se je odpeljal s tem brzovlakom naprej. Tako mučni prizori in nepotrebne zamude brzovlakov bi se morale v interesu brezhibnega prometa in ugleda naše države takoj odpraviti. Ce ne more en carinik pravočasno opraviti revizije, naj imata v takih primerih službo dva ali tudi več, če pa je carinskega osebja na tej važni obmejni postaji premalo, naj se jih namesti toliko, da bodo lahko in temeljito izpolnili svojo nalogo v č^»su. ki je odmerjen za odhod vlakov. Vemška točnost v železniškem prometu naj bi tudi nam služila kot vzor. — Konj preprečil hudo nesrečo. Minulo nedeljo je g. Peter Koblar peljal iz Gorij na vozu celo kopico otrok, ki so se vračali s počitnic z Mrzlega studenca. Po strmi cesti prelaga Kočne je vozil zelo previdno in počasi tako. da je srečno privozil na dno prelaza in zavil počasi na ozko cesto proti Jesenicam. Tu pa se je konj vzpel z vso silo nazaj in pokonci, kajti tik pred nosom mu je švignil mimo auto. Šofer ni dajal znamenj s hupo in radi drevja, ki stoji na stikallSču obeh cest, ni voza pravočasno vide!, voznik in otroci pa niso videb' avtomobila, le konj je zaslutil nesrečo is zadnji trenutek šinil naprej ter rešil sebi in otrokom življenje. Dobro bi bilo, da bi se drevje in zeml)a na stikališču obeh cest odstranila, da bi bil vmesni teren pregleden, sicer se zna kdaj pripetiti na tem strmem ovinku težka nesreča. Iz Celja —C Na rojstni dan N J. VI«. prestolonaslednika Petra v sredo dne 1. t m. bo ob 9. dopoldne svečana služba božja v župni cerkvi, nato pa v pravoslavni ln evan- geljski cerkvi. Mestno načelstvo poziva vse hišne posestnike, da v sredo razobesijo na svojih poslopjih drftavne zastave. Rekordno število učencev na celjski gimnaziji. Državno realno gimnazijo v Celju je obsikovalo lani 765 učencev (med njimi 232 deklic), te dail pa se je vpisalo ta novo šolsko leto 832 učencev (med njtani 265 deklic) Vplaovanje je aicer v glavnem končano, ni pa še popolnoma zaključeno. —c Celjski nogomet V sredo Z. t. m. je slavil SK Olimp v Celju svojo petletnico Ob tej prLliki je bilo na Glaziji več nogometnih tekem. Dopoldne Je mladinsko mo-što SK Olimpa porazilo mladinsko moštvo SK Jugoslavije v razmerju 3:2 (2:0) Popoldne je rezerva SK Celje premagala rezervo SK Olimpa v razmerju 4:2 (2:2) Sledil Je nogometni brzotumir za poka! SK Olimpa Vsaka tekma je trajala dva krat po 15 minut. Najprej Je moetvo SK Dobrne H Trbovelj porazilo enajstorico SK Olimpa v razmerju 2:0 (1:0). Mofttvo SK Celja je porazilo SK Jugoslavijo v razmer j-u 1:0 (0:0). SK Olimp pa SK Jugoslavijo v razmerju 2:1 (2:1) V zaključni te tekmi med SK Celjem ln SK Dobrno je zmagalo mofttvo SK Celje zasluženo v razmerju 2:0 (0:0) in si priborilo pokal SK Olimpa Brzoturnirju Je prisostvovalo okrog 400 gledalcev. -^c V celjski bolnici Je umrl v petek l t. m. polletni delavčev sinček Marijan Plan ko iz Slivnice. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšan ju. bledici, obolelosti Žlez. izpuščanju na koži, tvorih uravnava »Franz Josefova« voda izborno toli važno delovanje črevesja. Straši 4. »SLOVKN8KI NAROD«, 5. (Ove siroti Rom aa Končno je prišla do prizora v Sal-petrieri in podrobno ie pripovedovala, kaj se je bilo zgodilo. Toda Roger je razumeJ že po prvih besedah, prijel je Marjano za roko in vzkliknil: — To, kar ste storili, je plemenito in vzvišeno. — To je božansko! — je priporrm.iI Picard solznih oči. Marjana ga je prebila. — Storila sem, kar mi je velela storiti vest, dolžnost. — je dejala. Približala se je ura odhoda... Mornarji na krovu so izpolnjevali zadnja povelja. Videč, da se bliža kapitan, najbrž da ga opozori, da mora nehati govoriti z izgnanko. je Roger hitro vprašal Marjano: — Kako ste mogli zavzeti mesto tiste, ki jo zdaj rešujete? — S pomočjo dveh dobrih ljudi, ki nista hotela dovoliti, da bi bila storjena v nebo vpijoča krivica, ostuden zločin. — Kdo sta ta dva človeka? — je vprašal vitez. — Prva je predstojnica, sestra Ge-novefa. — A drugi? — Velik dobrotnik, zdravnik, ki streže bolnicam v Salpetrieri. — Saj to je doktor Hebert! — je vzkliknil Picard m stopil bliže, — tisti, ki leči grofico de Linieres. — Njegovo ime mi ni znano, — je odgovorila Marjana; — vem pa, da se je na prošnjo sestre Genovefe Ijubez-njivo zavzel zame... Vem, da je zainteresiral za mojo usodo vplivne može in da se nru je posrečilo isposlovati mi pomilostitev. In zroč na Rogera ie pripomnila: — Vidite torej, gospod, da je gospodična Gerardova doižna za svoje osvobojende zahvalo še bolj njemu, nego meni... On vam lahko pomaga najti Henriko, ki je najbrž že zapustila Salpetriero. —Imenitno! — je vzkliknil Picard ves navdušen nad to novico. — Poj-diva k dobremu doktorju ... Tam zveva o gospodična Gerardovi vse, kar naju zanima. In stari sluga je hotel takoj oditi. Vitez de Vaudrev ga je pa zadržal. In obrnjen k Marjani je dejal: — Ne morem vas pustiti od tod; ne morem dovoliti, da bi nosili kazen, ki ste jo prevzeli nase vi, ki ste se tako plemenito žrtvovali. — Zame ne morete storiti ničesar, gospod, — je odgovorila Marjana... Vse, za kar vas prosim, je, da poveste gospodični Gerardovi, da so v hipu, ko za vedno zapuščam Francijo, moje misli samo pri nji in pa slepi siroti, ki me je njen nežni glas zopet prive-del na pravo pot. Začul se je kapitanov glas: — Tako i dvignemo sidro, gospod, vitez, in če dovolite, si bom štel v čast spremiti vas na suho. — Ne trudite se. gospod kapitan, da priporočim to dekle vasi naklonjenosti. — Ne trudite se, gospod kapitan — je odgovoril Roger v zadregi, zroč na Marjano. Pokazal je na njo, rekoč: — Dovolite mi, gospod kapitan, da priporočim to dekle vaši naklonjenosti. — To se je že zgodilo, gospod vitez, in vaši varovanki dovolim izjemo, da si lahko izbere kabino po svojem okusu. Marjana se je zahvalila s poštedom, a vitez ji je za stavo krcpiko stisnil roko im odšel. Potem je pa stopil k nji Picard, K> objel, pritisnil na prsa in jo dvakrat poljubil na čelo. In odšel je, mrmrajoč: — Ah, gospod policijski ravnatelj, vi še ne veste, kako strašen zločin ste danes storili! Prišedši na nabrežje je Roger nepremično obstal, zatopljen v svoje misli; tako je stal, dokler ni bilo za odhod ladje vse pripravljeno. Tudi Picard ni mogel odvrniti pogleda od ladje, ki naj bi odpeljala Marjano. Razmišljal je o tem, da bi bUa brez požrtvovalne udanosti tega plemenitega dekleta on in njegov gospod na ladji, priseljena sJediti Henriki na Louisiano. Končno je bilo sidro dvignjeno in iiadja se je zaruajaila na valovih. Roger in Picard sta jo spremljala po pristaniškem zidu. Potem se je ladja nagnila na bok in začela hitreje pluti. Vitez in Picard sta dolgo zrla za njo. Stoječ pri ograji je Marjana dolgo mahala z robcem v sJovo, z drugo roko si je pa otirala solze. Tudi Picardu so šoke zalile oči. — Zbogom, pogumno, plemenito dekle! — je vzkliknil z drhtečim glasom. Ladja je krenila po vetru in kmalu je izginila v meglo. Tedaj se je obrnil vitez k Picardu, »ekoč: e — Zdaj je pa treba najti Henriiko. XV. Razgovor z vitezom je brl napravil na Marjano globok vtis. Zavest, da njena žrtev ne bo brezuspešna, ji je nekoliko ublažila bolest, ki jo je čutila v srcu od trenutka, ko je po dolgih letih zopet srečala svojo vzgojiteljico, teto Vauthierjevo. V duhu je videla, kako jo Henrika blagoslavlja zato, da ji je tako bogato poplačala dolg hvaležnosti, narejen tistega dne, ko ji je s svojimi nasveti odprla svetle poglede sredi temin njenega ponižanja in sramote polnega življenja. V njenih mislih je vitez že popravljal z ljubeznijo in težko pričakovano zakonsko zvezo vse zlo, kar ga je bil nakopal ubogi siroti. V dolgem življenju, polnem sreče, bo lahko pozabila na nekaj mesecev trpljenja, ki ga je okusila, na brez-pravje, ki jo je tako kruto preganjalo. Ni mogla dvomiti, da je s pomočjo plemenitega zdravnika iz Salpetriere Henrika že našla svojo sestro, in da je iz Frochardkinih krempljev iztrgana slepa sirota že davno izven nevarnosti. Sredi teh misli se je pa naenkrat spomnila nesrečneža, ki jo je bil pahnil v močvirje sramote in ki ga je bila že zadela grozna, nepričakovana kazen. Marjana je v duhu Še vedno živo videla krsto, ki sta stopala za njo Peter in njegova mati. Se vedno ji je zvenel v ušesih glas ubogega brusača ki ji je zaklical pokojnikovo ime. Mar ni bila to božja volja? Ali ni sam bog hotel, da bi v trenutku do-prinašanja težke žrtve zvedela, da moža, ki jo je pahnil v nesrečo in sramoto, ni več med živimi? Mirna vest ji je govorila, da ji je vse odpuščeno. V bodoče bo živela dobro v prostovoljnem izgnanstvu. Ladja, kamor so vkrcali izgnanke, da jih odpeljejo na francosko ozemlje Am-erike, je bala pod poveljstvom mornariškega poročnika. Častniški zbor je Štel samo praporščaka in dva kadeta. Posadka je štela samo dvajset mož. Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskega Naroda sete vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klišarnu kf Pred niskim poletom v stratosfero Največji balon na svetu — V stratosfero se pilot Fedosejenko, konstrnkter Vasenko in fizik Usiskin Ruski baion OAK-1, ki naj bd se dvignil 16.000 m visoko v stratosfero, da bi Rusi prekosila višinski rekord prof. Piccarda za celin 4000 m, je že pripravljen in bo v kratkem starta! Ruski tisk pravi, da balon ni zgrajen samo zato, da bd dosegel nov višinski rekord. Posadka balona bo imela nalogo proučiti visoke zračne plasti, da dožene pogoje za zračna promet v stratosferi. Strokovnjaki računajo s tem. da bi lahko dosegio letalo v stratosferi, kjer odpor zraka ni tako velik, mnogo večjo hitrost, kakor v nižjih plasteh. Po stratosferi bi raMo letalo za pot Čez ocean samo nekaj ur. Prvega ruskega poleta v stratosfero se udeleže pilot Fedosejenko, konstrukt er balona Andrej Vasenko in fizik Usiskin. Prvotne Vasenkove načrte je proučil in izpremenil štirideset-članski kolegij inženierjev in učenjakov prej, predno se ie začeto delati na njih. Vsi deli balona so izdelani v Rusiji in to daje ruskemu tisku povod, da hvali delavce, ki so izdelovali posamezne dele, bolj nego konstrukterja samega. Posadka balona je bila temeljito preiskana, da se agotovi, če je telesno sposobna dvigniti se v stratosfero. Vse tri letalce so zaprli v gondolo balona, kjer so presedeli več ur, a zrak so jim dovajali aparati. Vsi trije so skušnjo dobro prestali. Obseg balona znaša 800.000 kubičnih čevljev. Balon je torej največji, kar jih je bilo doslej na svetu zgraje- nih. Od znanega Piccardovega balona je za celih 60 & večji, za tretjino večji je pa tudi od balona, ki se je hotel ž njim dvigniti v stratosfero ameriški kapitan Settle. Gondola je beio-rdeče pobarvana in sicer zato, da se prepreči v nji prehuda vročina odnosno prehud mraz. Gondola je podobna jajcu. Ogrodje je jekleno, zunanje stene so tudi iz tenkih jeklenih ploščic in jeklo je magnetično. Proi. Piccard bi se bil skoraj težko ranil, ker je njegova gondola tako močno padla na tla. Da se taka nesreča prepreči, bo ruska gondola ovita s košem, ki bodo na njem gumijasti, z zrakom napolnjeni obroči. Gondola ima na straneh Štiri okna, peto okno pa spodaj, da bodo lahko letalci fotografirali zemljo. V gondoli je mnogo instrumentov, ki (bodo meriii atmosfero, zemljo in tudi telesno stanje letalcev. Gondola tehta z instrumenti in posadko vred 1.4 tone. Obod balona je iz impregnirane svile in njegova površina znaša 5000 m3. Premer polnega balona znaša 11 m, ob startu bo pa balon napolnjen samo do trinajstane svojega obsega. Pozneje, ko ga bo solnce postopno segrevalo, se bo balon tako napel, da bo poln. V stratosferi se bo letalcem zde k>, da je solnce mrzUa bela plošča. Poleg sinjega obzorja bodo videli siv ne-bosklon, prehajajoč v vijoličasto barvo. Z enim pogledom bodo lahko obsegu* tako veliko ozemlje, kakor je Anglija. Grozna tragedija V sredo zvečer je razburila prebivalstvo mesteca Frydek na Morav-skem vest o strašni tragediji, ka se je odigrala v bližnji vasi Dobre. V novi hiši Terezije Spokove so našli njenega 43 letnega zeta drogista Gabrijela Pe-grvmka s prestreljeno glavo. Bil je že nezavesten, vendar je pa še kazal znake življenja. Smrtno ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer je v četrtek zjutraj izdihnil. Pred samomorom je bil poslal svojemu bratu in drugim sorodnikom pisma z obvestilom, da je v svojem stanovanju v Frvdku umoril svojo ženo in taščo ter sklenil končati si življenje. Ko so v sredo zvečer njegovo zaklenjeno stanovanje odprli, so res našli Pegrymkovo ženo in taščo v postelji mrtvi. Zdravnik je ugotovH, da sta bili obe ubiti s sekiro najbrž Že v noči od 27. na 28. avgusta, ker sta se njuni trupli že razkrajali. Svojo ženo je Pegrymek petkrat udaril s sekiro po glavi in štiri rane so bile smrtne, svojo taščo je pa udaril z ušesom sekire tako močno po glavi, da je bila čekia kost stlačena v lobanjsko duplino. Po zdravnikovem mnenju sta bili obe ženski umorjeni v spanju. Takoj prvi udarci s sekiro so bili smrtni in tako je bil dvojni umor izvršen tiho, da ni nihče v hiši slutil, kaj se je v sosednem stanovanju zgodilo. Pegrvmkovi ženi je bilo šele 22 let, pa je bila že ločena in drugič omože-na, njena mati je bila pa stara 47 let. Noč pred zločinom je preživel Pegrv-mek v vesefli družbi po nočnih lokalih. Motiv groznega zločina je baje težak Pegrvmkov gmotni položaj, v prvi vrsti pa nenaravna spolna nagnjenja njegove tašče, ki je k njim silila tudi svojo hčerko. Vztrajna ljubezen Pred 10 leti je prispela v Brazilijo 17 letna lepa Madžarska s svojo materjo, da bi se v fiovi domovini poročila s svojim rojakom, ieženjerjem. V pristanišču Bohii je pa prišlo na par-nik več carinikov, med njimi tudi mladi Iacinto Miro, ki se je na prvi pogled do ušes zaljubil v mlado madžarsko dekle. Carinik je bil energičen mož in je takoj stopil pred njeno mater, češ da bi se rad poročil z lepo hčerko. Toda Vera je bila že zaročena in se je peljala k svojemu ženinu. Tako se je moral zaljubljeni carinik sprijazniti z bridko usodo. Toda zakonska sreča leipe Ver« ni trajala dolgo. Cez leto dni se je ločila od moža in se vrnila na Madžarsko k svoji materi. Te dni je dobila ločena žena pismo iz Brazilije, v njem pa dve fotografiji. Carinik, ki se je bil pred 10 leti strastno zaljubil v njo, je postal ta čas šef carinarnice v pristanišču Bohia. Piše ji, da je vedno mislil na njo in ko je zvedel, da se je ločila od moža, ni odnehal, dokler ni zvedel, da je odpotovala v staro domovino k materi. Pošilja ji fotografijo s prošnjo, naj ga vsaj zdaj usliši in postane njegova žena. Vztrajna carinikova ljubezen je mlado ženo tako ganila, da je brzojavno odgovorila svojemu čestil-cu, da se takoj odpelje v Brazilijo in ga vzame.__ Postani in ostani član Vodnikove družbe' Danes zapoje Kiepura Ljubljana, 5. septemb Bden najslavnejših svetovnih tenori etov, sloviti Poljak Jan Kiepura, pevec Gamsovega glasu, bo gostoval nekaj dni v Ljubljani, in to v nepozabnem filmu >Pesem zatefe, čigar premlero bo predvajal danes ElRni kino Matica. Prav nič ne pretiravamo, če trdimo, da je >Pesem za-te< eden tistih redkih filmov, ki bo ostai občinstvu trajno v spominu, da si ga bo marsikdo ogledal večkrat. Povsod je Kie-puchi glas očaral ljudi, ki so hodili večer za večerom v kino poslušat njegovo čarobno petje. Kiepura nam zapoje poleg mnogih lepih pesmi tudi arye iz oper >Alda<]C in >Trubadur< ter prelepo pesem >Ave Marija r Vsebma tiloia je zelo zanimiva, tepu a tuKii komičnih prizorov ne manjka, kajti za prljetmo razvedrilo in zabavo skrive Paul Kemp, Paul Horbiger, Ralph Artur Robert, Hans Junkermaom in Ida Wu»t. Kiepnrima partnerica, -v filmu je Jennv Jugo. Oeobje v filmu ne more biti tono boljše im skrbnejše izbrano. Uspeh filma je zajamčen tudi pri nas. Ker račuzia uprava kinematografa pri tem ftlcou z velikim pose tam, oApzarJamo občinstvo, naj si vstopnice preakrbi že v pred prodaji. Blagajna kina Matice bo poslovala vse dni že od 11. ure dopoldne. Telefonično naročene vstopnice je dvigniti pri blagajni četrt ure pred pričetkoen predstave, katero so naročene. Iz Trbove^ — Rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika bo tudi v naši dolini proslavljen s službo božjo v farni cerkvi. Iri bo v sredo, dne 6. septembra ob 9. uri dopoldne. — Zahvala. SK Amater se najlepše zahvaljuje SK Grafiki, kakor tudi ljubljanski podružnici Saveza grafičkih radnika Jugoslavije za velikodušno in humano pomoč, s katero je podprlo 20 najrevnejših trboveljskih rudarjev v najtežjih dneh pomanjkanja. — Škropilni avto, ki je bil skoraj 14 dni v popravilu, je pričel zopet obratovati, tako da bodo pasanti in prebivalstvo ob glavni cesti zaenkrat rešeni prahu. — Velik kres Ciril Metodove družbe. V proslavo 231etnice znanih septembrskih dogodkov, bo tukajšnja Ciril-Metodova družba prižgala na letnem telovadisču Sokola velik kres. Kres bo prižgan na praznik, dne 8. t. m. ob 7. uri zvečer. Pred sodiščem. — Kaj vam je rekel obtoženec, ko ste zadnjič govorili z njim? — V obraz mi je zabrusil, gospod sodnik, da krivo pričam. SLUŽ9E Kdor išče službo, naj oglašuje v > Slovenskem Narodu«. Beseda samo Din 0.50 IŠČEM UO.JBEaIKE ki svi rajo dva instrumenta (orkester ln jazz).Stalni letni angazma. Ponudbe na naslov: Dubrovački kupališna orkestar, Dubrovnik. 3511 STANOVMflV DIJAŠKA STANOVANJA oglašujte v »Slovenskem Narodu«. Beseda samo Din 0.50. mm Kaj prodati! Oglašujte v »Slovenskem Narodu«. — Beseda Din 0.50. JAGODE-SADIKE fmih, debeloplodnih vrtnih sort, 100 komadov 30 Din, 50 kom. 20 Din, proti predplačilu, franko pošilja Matija Ribič, ekonom, Slov. Bistrica 3514 AKO PRODAJAŠ ALI KUPIŠ NEPREMIČNINO oglaSuj v »Slovenskemu Narodu«. — Beseda samo Din 0.50. HOTEL NA GORNJEM JADRANU oddam v najem z odkupom vsega inventarja. Ima 12 novo opremljenih sob s tekočo vodo Naprodaj pod zelo ugodnimi pogoji. Pojasnila daje lastnic? hotela »Zagreb«, Senj. 3513 POSESTVO v okolici Celja vzame v najen M. PodrepSek, Sv. Jurij ob južni železnici 3512 2 DIJAKINJI ali gospodični sprejmem v velik ozračno sobo pri kolodvoru. Naslov v upravniStvu »Slov. Naroda« 3524 S-SOBNO STANOVANJE komfortno, oddam za november v Pražakovi ulici 10. 3456 VSE KAR POTREBUJETE oglašujte v »Slov. Narodu«. — Beseda le Din 0.50. 3516 PO 50 PAR ENTLANJE vezenje zaves, monogramov. »Juljana« Vosnjakova ulica (v bližini Slamiča) in Sv. Petra c. 55. NA HRANO zdravo, domačo, sprejmem 2 osebi. (V strogem centru mesta). Naslov v upravi lista. 3521 DAMSKI MODNI SALON Jožica Kumelj, Gledališka ul. 7 pritličje, desno izdeluje prvovrstne kostume in plašče hitro in konkurenčno, (lzvežbana v inozemstvu). Iz-ielujemo tuđi V3e kroje (finije) po meri. 3518 LEGITIMACIJO mesta Beograda sem izgubil. Pošten najditelj naj jo vrne proti nagradi Antonu Bre-skvarju, Kraljevo. 3515 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKEJV ljubljana Sv. Petra cesto 14. li/r JAVNA DRAŽBA vskladiščenega, nedvignjenega mila ca, 20 kg v pisarni carinskega posrednika Vardjana Vojteka, Tvrševa c. 46, dne 6. septembra ob 3. popoldne. 3520 PLANINE LN HARMONIJE z garancijo dobite najceneje tudi na obroke v tvornici Iv. Kacin, Domžale. Zahtevajte cenik! 3519 NEMŠČINA Samo Se do 20. septembra imate čas. Potem bo prepozno. Jezikovna dopisna šola, Jesenice-Fužine. — Priložite znamko za odgovor! 3471 AKO KUPUJEŠ Oglašuj v »Slovenskem Narodu«. Beseda Din 0.50. 3500 DVA PLETTLNA STROJA dobro ohranjena, ugodno naprodaj proti takojšnjemu plačilu. — Ogleda se lahko vsak dan od 14. do 15. ure: Hrade-ckega cesta fit. 34. P. Bogdanov & Co. LJUBLJANA Cojzova cesta 9 M. Modic izdelovalnica glasbil; izvršuje popravila glasbil strokovnjaško in poceni. Kopitarjeva ulica 4 nudi glasbila, strune in glasbene potrebščine po priznano nizkih cenah. Oglejte si naše zaloge, preden si nabavite glasbilo! Na velesejmu dobiš na ražnju pečenega prašička in dobro kapljico v gostilni „PRI FAJMOSTRU" 2. PAVILJON — ^IŠENSKI VHOi. Urejuje: Josip Zupančič Za »Narodno tiskamo«: Fran Jezertek —. Za upravo ln lnseratnl del Usta: Oton Christol — Vat v Ljubljani