List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS - Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585 Ljubljana, Naslov uprave: Nazorjeva 1/1, telefon 22-284 — Poštni predal 355-VIL Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din — Št. tek. računa: 501-8-26/1.
Tiska ČZP Ljudska pravica
Ljubljana, 7. julija 1972 leto XXIII. - ŠT. 13
LIST DELAVCEV V VZGOJ NO-IZOBRAŽEVALN I H ZAVOD.H
SOGLASNI V OCENAH, VREDNOTENJU IN NAČRTIH
14. in 15. junija je bil v Beogradu III. kongres Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije. Udeležilo se gaje 250 delegatov. Od teh jih je bilo 30 iz Slovenije, v razpravi pa je sodelovalo osem predstavnikov naše republike.
;. Na kongresu so sprejeli dva članstva odvisno, kako bo vsa Pomembna dokumenta: pro-ai žanrsko usmeritev in statut ]e F mdikata delavcev družbenih ^javnosti Jugoslavije.
‘dejno politična enotnost in ^Majenost sta nujni v vseh or-[fr lanizacijah sindikata, od osnov-1e!'lllih do republiških; tako po-la^J^ja programska usmeritev, i ^ip°t v nadaljnji politiki Sin-e ia la delavcev družbenih de-dajrnosti Jugoslavije so lani spre-lai#ta ustavna dopolnila. Za nji-uvo dosledno uresničitev in za sistemske rešitve, po kate-bodo družbene dejavnosti ^ustvarjalni del celotne druž-re.ne reprodukcije, si morajo Prizadevati vse sindikalne orga-r^cije. Zavzamati se morajo . za enakopravnost družbe-I, dejavnosti z drugimi po-za to, da se bo tudi v ^Praksi uresničevalo načelo o ;v°uodni menjavi dela. j. kongres je poudaril, da osta-razvijanje sistema za samo-avno sporazumevanje in :n° ^ružbeno dogovarjanje ena od aJPotnembnejših nalog sindi-skf ta. Pn (g,,, ^ nj mogoče 'f ejevati samo na delitev do-uk.^odka in osebnih dohodkov, ija. temveč je treba z dogovarja-ati,PJem urediti vse, kar je najbolj K°I j^tucmbno za delavčev druž--uoekonomski razvoj.
| *trb za življenjske razmere t \i elaycev je že od nekdaj ena l3S.i®melpiih nalog sindikalne orga-j)e,|	Na kongresu so oblju-
. ii L***’ bodo s politično akcijo P°magali delavcem z najntžjimi a. onimi dohodki do takih me-caih prejemkov, ki bodo za-Peljali primemo življenjsko n3 l Ven • Zavzeli so se za hitrejše ijjo rSevanje stanovanjskih vprašanj ^ Poudarili, da mora delavec li L0blt'- stanovanje že med služ-in ne šele ob upoko-
£0 za	usmeritev opo-
ki Tir!^3 Pa dulovno in samouprav-L^0 v družbenih dejavno-up., na socialne razlike, ki so v ''P15 jjj3..družbi še vedno prevelike e 23Tph PreP°časi odpravljamo, n razlik pa se je treba rešiti e^at za vselej.
o	.ngre s opozarja sindikalne
v 1 roanizacije na to, da je prav od
»L an0 ien>.
ta problematika rešena. Delegati so govorili še o problemih zaposlovanja v zdravstvu, šolstvu in na drugih področjih družbenih dejavnosti.
Velik del programske usmeritve je posvečen idejnim osnovam v naši družbi, izobraževanju in prizadevanjem za enoten samoupravni sistem. Pospešiti je treba marksistično usmerjenost na področju izobraževanja in poskrbeti za politično izobraževanje članstva.
Sindikat se bo zavzemal za enoten samoupravni sistem, hkrati pa se bojeval proti cehovskim interesom, če bi se pojavili.
Naloga sindikalne organizacije na zvezni ravni je: z idejno političnim delom doseči'potrebno enotnost vseh sindikalnih organizacij in članstva — izmenjava izkušenj pa naj pripomore, da bodo cilji, zapisani v programski usmeritvi, tudi uresničeni.
Na kongresu so sprejeli tudi novi statut, ki upošteva vse spremembe, nastale v obdobju med drugim in tretjim kongresom, posebno po sprejetju ustavnih dopolnil.
Samostojnost sindikalnih organizacij v republikah in pokrajinah se zrcali v vseh določilih statuta. Novi statut opredeljuje Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije kot zvezo enakopravnih repubbških in pokrajinskih organizacij.
Na vprašanja o vtisih in temah, ki so se jim zdele na kongresu posebno vredne obravnave, nam bodo tokrat odgovorili: podpredsednik republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije SLAVKO GRČAR, predsednik izvršnega odbora za vzgojo in izobraževanje FRANC GALIČ in član predsedstva republiškega odbora GVIDO ČEPIN.
SLAVKO GRČAR:	„ZA-
OSTRUJEMO DISCIPLINO IN ODGOVORNOST/4
Na kongresu je zbudila posebno pozornost vaša tehtna razprava o uvajanju in vsebinskem izpopolnjevanju družbe-
nega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja pri nas. Z njo ste bistveno prispevali tudi h kongresnim sklepom. Za naše bralce bo prav gotovo zanimivo, kako ocenjujete napredek na tem področju v Sloveniji in tudi V drugih republikah?
— Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje se je v Sloveniji močno razmahnilo in se uspešno uveljavlja. Od leta 1968, ko sta republiški odbor Sindikata delavcev druž--benih dejavnosti Slovenije in izobraževalna skupnost SR Slovenije sklenila prvi družbeni dogovor v Jugoslaviji, in sicer o vrednotenju dela šolskih zavodov, je bilo sklenjenih mnogo
(Nadaljevanje na 2. str.)
Ribice (fotokrožek osnovne šole Litija)
Enakovrednost — temelj enakopravnosti
29. in 30. junija je bil v škofjeloškem hotelu Transturist seminar o splošnem izobraževanju odraslih, ki ga je organizirala Zveza delavskih univerz v sestavu vrste seminarjev, namenjenih vsem, ki skrbijo za bogatenje znanja in kulture delavcev. Seminar je vodil Jože Valentinčič, vodja sektorja za izobraževanje odraslih pri zavodu za šolstvo SRS. Udeležili so se ga predsednica odbora za prosveto in kulturo republiškega zbora Ela Ulrih-Atena, Tilka Blaha, predstavnica republiške Zveze sindikatov, predsednik Zveze delavskih univerz Marjan Lah, pomočnik direktorja zavoda za šolstvo Karel Kos, predstavniki vseh organizacijskih enot zavoda za šolstvo in delavske univerze Slovenije.
(A^1
'Sl«!!1 J.anez na nastopu v III. reviji pionirskih filklomih skupin I enije v Preddvoru
FOTOGRAFIJE,
KOCKE, KLASIKA .... IN SAMOUPRAVNA SIMFONIJA
Bogato delo seminarja je za nami. Upravičeno lahko trdimo, da je postal seminar neobvezen, a priporočljiv vzorec samoupravnega iskanja najboljše poti naprej, kije vreden posnemanja.
Značilnost seminarja: odlično vodstvo, živahne razprave, predano delo in kar najbolj racionalno izkoriščen čas.
Splošna vsebina seminarja: vtisi pedagoške službe — nekakšna fotografija s terena, pregled stanja in iskanje nadaljnje poti pri izobraževanju odraslih. Predlagane so bile nove oblike in metode dela, križala so se različna mnenja (sistem kock, klasični način, dopolnjen z in-struktažo in seminarskim načinom delavskih univerz).
Prilagajanje predmetnika in učnega načrta osnovne šole odraslim je bil temelj seminarja, nanj so se vezale dopolnitve in predlogi. Udeleženci so ga sprejeli in podprli.
Novi predmetnik in učni načrt bodo uvedli v šol. letu 72/73. (Predlog je pripravil sektor za izobraževanje odraslih pri zavodu za šolstvo, je internega značaja, strokovni svet pa ga bo obravnaval 11. julija). Sledila je dragocena študija z anketiranjem o stanju pouka slovenskega jezika za odrasle (Petra Dobrila), ki je osvetlila stanje pouka vseh predmetov in prikazali učno sliko osnovnošolskega osipa. Drugi dan seminarja so posvetili skupinskemu delu. Delo je potekalo v treh komisijah (skupine od 10 do 14), ki so bile razporejene na osnovi gradiva nasprotujočih si stališč. Vsaka skupina je imela svojega vodjo in poročevalca, V dveh urah so mnenja izoblikovali pismeno in o njih poročali. Uspešno delo komisije se je v sklep-
nih pogovorih, predlogih in dopolnilih združilo v ubrano samoupravno simfonijo.
PRAVICO DELAVCU DO SODOBNEGA POUKA
„Dolžni smo dati slušatelju — samoupravljavcu pravico do sodobnega pouka, do strokovne^ učitelja, ki obvlada gradivo, do sodobnih ponazoril. To je zaščita njegovih človeških pravic/4 je dejal vodja seminarja Jože Valentinčič. To je bila vodilna misel seminarja. Še eno misel smo izluščili, ki je bila nenehno prisotna: enakopravnost šole za odrasle naj temelji na njeni enakovrednosti z redno
osnovno šolo. Temelj predloga za prilagoditev predmetnika in učnega načrta osnovne šole odraslim slušateljem je bila dosedanja ureditev osnovnega izobraževanja odraslih (predpisal jo je republiški sekretariat za prosveto in kulturo 11. 10. 1966). Novi predlog upošteva nove izkušnje glede na manjše število vpisanih slušateljev, vzporednost snovi z redno osnovno šolo, odpravljanje ovir pri prehajanju iz redne šole v šole za izobraževanje odraslih.
(Nadaljevanje na 23. strani)
ZGODOVINSKA 19. SEJA SKUPŠČINE REPUBLIŠKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI
Število krav v Braziliji in osip
Razpravo ob vseh sedmih točkah dnevnega reda je bilo treba krotiti, da se ni razrasla tako, kot bi sicer obravnavane teme zaslužile. Predsednik dr. Avguštin Lah jo je demokratično usmerjal v učinkovitost.
Finančni popravki
Izvršni svet Slovenije je držal besedo: iz nerazporejenih sredstev republiškega proračuna je odrezal za področje vzgoje in izobraževanja 15 milijonov in s tem ponovno poudaril pomembnost tega področja. Ostali denarje iz lani pridobljenih preseženih sredstev republiške izobraževalne skupnosti.
Večina denarja bo porabljena za modernizacijo šolstva. Natančneje: za modernizacijo pouka, investicije v osnovnošolski prostor, dejavnost društev in organizacij.
Izpopolnjeni statut
Število članov izvršnega odbora se je povečalo od 16 na 18. Novi mesti sta namenjeni zastopniku mladine oziroma srednjega šolstva in visokošolskih zavodov. Očitno bodo začeli ti dve področji hitreje urejati.
Novi statut našteva komisije, opredeljuje delo sekcij. Navidezna formalnost zagotavlja red oziroma preprečuje spore, ki so možni pri ohlapnih dogovorih.
Obvezna rezerva je zmanjšana od 2 na 1 %, kar je še vedno dovolj za premostitvena obratna sredstva ob začetku vsakega proračunskega leta.
Ustava in šolstvo
Vraščanje združenega dela vzgoje in izobraževanja v druga področja je dobilo z ustavnimi dopolnili povsem nove razsežnosti. Vili Veršaj je zbral in uredil dosežke, nerešene naloge in ugovore k delu republiške in temeljnih izobraževalnih skupnosti. Edinstven dokument, ki je pregleden, izjemno kritičen in prav zaradi tega akcijski. Profesor dr. Majda Strobljeva je na seji opozorila, daje ta prispevek dragocen za izdelavo republiške resolucije o vzgoji in izobraževanju. Čeprav imamo do resolucij dokaj odklonilno stališče, pa je vendarle treba priznati, da so ti dokumenti zbir jasnih spoznanj o nekem področju, ki edini lahko prerastejo v družbeni dogovor. Ta pa ima v končni fazi zakonito moč. Prav zato se morajo prosvetni delavci vključiti v razprave, saj imajo končno možnost vzeti platno in škarje v svoje roke. Izgovarjanje na počitnice je torej jalovo. Gre za ustvarjanje delovnih razmer, kar je vsekakor težje kot delo . . .
VROČA tema
Uradni naslov te točke dnevnega reda se glasi: , .Predlog izvršnega odbora k stališčem zavoda za šolstvo SR Slovenije za izboljšanje učnih uspehov na osnovni šoli.44
Povzetek sklepa seje skupščine: ..Skupščina podpira pobudo izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti, da se začne postopek za od-
pravo ponavljanja in osipa v osnovni šoli. Sodimo, da je treba vsej mladini omogočiti popolno osnovno izobrazbo, zato pozivamo vse strokovne dejavnike, da začno to uresničevati. Problem naj prouče celostno in uporabijo že napravljene analize (tako da bi za Čeh ukrep izvajati v šol. letu 1973/74). Ni več koristijo, da s tem odlašamo in „prido-bivamo44 vsako leto po 10.000 nekvalificiranih delavcev. Tudi možnosti za nekvalificirano delo je vse manj.44 Tako nekako so oblikovali ta sklep. Smisel je tak in nič drugačen.
IZ RAZPRAVE:
Franc Galič: — Razlog za negativne ocene iz ,jključnih“ predmetov je tudi prevelika obremenjenost pri drugih predmetih. Ce lahko ponavljaš razred, ker ne veš, koliko krav ima Brazilija, potem moraš pač dlje sedeti pri tem podatku. Izgubiš toliko in toliko časa in energije, ki ti jo nato zmanjka za važnejše stvari.. . Sem za ukrep, vendar menim, da mora biti ta strokovno utemeljen.
Polde Kejžar: Ne vemo še, koliko nas bo pojedina stala . . . Zato se pridružujem Galičevemu mnenju, da je treba biti pri odločitvah previden, torej strokovno študijski. Sem za ukrep.
Herdvik Pimovar:	— V
Ljubljani so že tri šole brez po-navljalcčv. Osem let se je učiteljski zbor pripravljal, razčiščeval pojme in usklajal vzgojne
(Nadaljevanje na 23. strani)
Soglasni v ocenah, vrednotenju in načrtih
(Nadaljevanje s 1. str.)
sporazumov. Tako imamo druž-behi dogovor o družbenem izobraževanju, o kulturni akciji, o financiranju zdravstva, o financiranju kulture, o otroškem varstvu, o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov itd. Poleg tega imamo številne samoupravne sporazume: o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, o delovnih razmetih, ki nadomeščajo interne samoupravne akte, o združevanju in skupni porabi sredstev itd.
In kaj smo v Sloveniji s tem dosegli? Lahko rečem, da v nekaj letih mnogo, čeprav še zdaleč ne vsega, kar želimo. Predvsem je pomembno, da so z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi izrečena in v praktični politiki uporabljena enotna merila za vrednotenje dela šolstva in drugih družbenih dejavnosti. Bistveno smo zmanjšali razlike med regijami, panogami in poklici. Glede osebne in skupne porabe delavcev družbenih dejavnosti smo se zelo približali gospodarstvu. V zadnjih desetih letih imamo sedaj kar najmanjše razlike in precej večji samoupravni red, kot smo ga imeli, preden smo začeli uresničevati sklenjene sporazume.
Danes tudi v družbenih dejavnostih mnogo bolje razumemo, da je vsak dinar treba zaslužiti s kakovostnim družbeno potrebnim delom in ne teijamo nič drugega kot ustrezno plačilo za pošteno opravljeno delo. Zaostrujemo tudi disciplino in odgovornost za spoštovanje sporazumov. Nihče jih ne sme kršiti! Če posamezna vprašanja morda še niso dobro rešena s sporazumi, se je treba dogovoriti za spremembo ali dopolnitev sporazumov, ne pa sporazumov kršiti.
Sporazumevanje se je že začelo in se razvija tudi v drugih republikah, kjer izdatno uporabljajo slovenske izkušnje.
V čem je bil — po vašem mnenju poseben pomen 3. kongresa, kaj je bilo na njem posebno poudarjeno?
— HI. kongres Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije pomeni sklep obdobja, v katerem smo zgradili samostojne organizacije v republikah in pokrajinah. Na kongresu smo z novim statutom postavili novo organizacijo tega sindikata kot zvezo enakopravnih republiških in pokrajinskih organizacij in kot mesto za dogovarjanje o skupnih interesih. Pomembno je, da smo na kongresu zelo enotno ocenili trenutek, ovrednotili dosežene uspehe, ki niso majhni, in se strinjali z načrti za akcije, s katerimi je treba urejati nerešene probleme, ki prav tako niso majhni. Kongres se je odločno zavzel za kakovostno in racionalno delovanje družbenih dejavnosti, za odločnejšo bitko proti vsem nesocialističnim pojavom v naših vrstah in za enakopraven družbenoekonomski položaj naših dejavnosti in delavcev. Ponovno
je jasno povedal, da so družbene dejavnosti enakovreden, soustvarjalni del celotne družbene reprodukcije, ne pa neka neproduktivna družbena režija in neka splošna poraba. Skratka, kongres je bil ploden vsejugoslovanski dogovor za nadaljnje delo.
FRANC GALIČ: „ŠE VEDNO PRORAČUNSKO FINANCIRANJE ...“
Naše brake bo najbrž zanimalo, kaj je bilo na kongresu povedanega o izobraževanju in vzgoji? Ali so bili za to področje sprejeti kakšni pomembni skkpi?
— Naj takoj povem, da kongres ni posebej razpravljal niti o šolstvu niti o kateri drugi družbeni dejavnosti. Razlog je na dlani: gre za dvojno heterogenost, ki je na kongresu nujno morala priti do izraza. Velike razlike so namreč že med posameznimi dejavnostmi, saj imajo na primer delavci v šolstvu le drugačne osnovne probleme, težnje in težave kot oni v upravi in bankah. Če prištejemo k temu že dovolj znane razlike med posameznimi republikami oziroma pokrajinami, je res težko najti kaj, kar bi bilo dovolj konkretno za delavce iz določene dejavnosti in določene republike, hkrati pa pomembno tudi za druge.
Za kongres sta bili zato dve možnosti: ali poseči v posebno problematiko posameznih družbenih dejavnosti (za to bi bilo potrebno več časa in delo v ločenih komisijah, pa je še vprašanje, če bi lahko prišli do sprejemljivih skupnih stališč) ali pa se ravnati po geslu: razpravljajmo o tem, kar nas druži, in ne o tem, kar nas ločuje. Kongres se je odločil za drugo alternativo. Tako je bilo težišče razprave na širših vprašanjih, ki so seveda izredno pomembna tudi za delavce v družbenih dejavnostih, niso pa zanje ravno specifična. To velja še bolj za sklepe kongresa oziroma za programsko usmeritev našega sindikata, kakor smo jih skupno imenovali.
Že znana krilatica je, da se hitro sporazumemo za načela, nekoliko drugače pa je, ko jih skušamo konkretizirati; ko se začno kresati interesi posameznih dejavnosti ali posameznih grupacij delavcev. Tega pa na kongresu ni bilo, ozračje je bilo umirjeno, v vseh bistvenih vprašanjih je bilo v resnici čutiti popolno soglasje delegatov. Prav peklenske vročine, ki je bila tedaj v Beogradu, torej v kongresni dvorani ni bilo. Veliko bolj vroče je pri nas, ko razpravljamo o samoupravnih sporazumih, o vsebinskih vprašanjih šole ali tudi o marsičem drugem, „bolj oprijemljivem".
In vendar: katera od nalog, pred katere vas je postavil kongres, se vam zdi najpomembnejša?
— Vsi delegati, ki so razpravljali o šolstvu, so poudarjali, da še ni ustvarjena ekonomska podlaga za resničen razvoj samoupravljanja na tem po-
dročju. Kljub izobraževalnim skupnostim je namreč financiranje v bistvu še vedno izrazito proračunsko in je glede tega izobraževanje v slabšem položaju kot npr. zdravstvo. V programski usmeritvi je velik poudarek na vsebinskem razvoju samoupravnih interesnih skupnosti. Te morajo postati mesto, na katerem naj delavci določenega področja in porabniki njihovih uslug enakopravno usklajujejo svoje interese. Po objektivnih merilih naj določajo pogoje za pridobivanje dohodka delovne oiganizacije, za vrednotenje rezultatov njenega dela ter načrtovanje dela in razvoja posamezne družbene dejavnosti. V resnici gre za uveljavitev sistema družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja v širšem obsega kot je bilo to doslej uveljavljeno: pri nas, le za delitev že pridobljenega (ali bolje: od drugih določenega) dohodka, v drugih republikah pa komaj za začetne skromne poškuse na tem področju.
GVIDO ČEPIN: „ENI ŽIVIJO V IZOBILJU, DRUGI ŽIVOTARIJO"
Za naš zvezni kongres ste pripravili prispevek o tem, kako se socialno razlikovanje zrcali v družbenih dejavnostih. Gotovo ste obravnavo te tematike spremljali še posebno pozorno. Kakšna stališča je sprejel kongres?
— Vse večje socialno razlikovanje je gotovo eno najbolj bolečih, pa tudi najteže rešljivih vprašanj v našem družbenoekonomskem razvoju. Le na prvi pogled in le za najbolj površnega opazovalca nima ta pojav posebne zveze z izobraževanjem in vzgojo, resnica pa je prav nasprotna.
Začne se s tem, da mora otrok dostikrat že v predšolski dobi spoznati, da se je rodil v „nepravi“ družini, ker se ob zdaleč premalo razvitem otro-ikem varstvu ne more vključiti v vrtec tako kot njegov srečnejši sovrstnik. Zato je zavrt v razvoju že v obdobju, ko je njegova duševnost najbolj dovzetna za vse novo in ko je še posebno občutljiv za krivice. O tem smo že preveč govorih in več kot dovolj zanesljivih podatkov potrjuje, da je socialno poreklo učenca toliko bolj
odločilno za izbiro šole in njegov uspeh, čim višja je stopnja šolanja. Skoraj tako daleč smo že, da prek šolanja vsak družbeni sloj reproducira samega sebe, čeprav hočemo doseči prav nasprotno: da naj bi celotni šolski sistem omogočil potrebno družbeno mobilnost in da naj bi bila življenjska pot posameznika odvisna od njegove sposobnosti in prizadevnosti.
Skoraj v enakem razmerju kot otrok iz bolj ah manj prečne" družine, sta si tudi otroka iz bolj ah manj razvitega predela. Vemo, da so razlike med šolami po funkcionalnosti stavb, opremljenosti, strokovnosti učiteljev in drugih možnostih za šolanje prav katastrofalne. Malo pa se nam je glede tega posrečilo spremeniti ...
Zvezni kongres je sprejel sklep, da se moramo odločno boriti za odpravljanje socialnih razhk, ne glede na to, kje so — med posameznimi panogami ah pokrajinami.
Verjetno ni težko potegniti vzporednice med socialnim razlikovanjem t er odnosom med bolj ali manj razvitimi predeli. Pri nas ste znani kot zavzet bojevnik za napredek „nerazvi-tih“, na kongresu pa ste bili vendarle delegat najbolj razvite republike? Kako ste se ob tem počutili?
— Res je. Že več let se borim za napredek nerazvitih pokrajin. V nerazvitih predelih nista doma le revščina in beda, temveč tudi zaostalost. Ni dovolj odločnih ukrepov za odpravljanje zaostalosti v prihodnosti. Prepad med razvitimi in nerazvitimi pokrajinami se ne zmanjšuje, temveč povečuje.
Ali naj ostane v naši zavesti krivda, da živijo eni v izobilju, drugi pa životarijo? Ah bomo imeli za neizbežno, da nam bodo naši ljudje odhajali v tujino iskat svoj vsakdanji kruh? Če bomo hoteh doseči, da v srcih mladih ljudi ne bo trpkosti, bomo morah čim hitreje pomagati vsem našim otrokom in jim dati enake možnosti za šolanje in življenje. To pa bo tudi osnova za odpravljanje socialnega razlikovanja.
Vidite torej, da tudi na kongresu nisem mogel ,,iz svoje kože", čeprav sem bil delegat najbolj razvite republike.
MARJANA KUNEJ
Fotogram s projekcijo (fotokrožek osnovne šole Litija)
POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO
Tovarišu sadistu v slovo
Tovariš Sadist, ste zdaj zadovoljni? Boste brez uspavalnih tablet sanjali sladke sanje? Kaj vas je vodilo, da ste z učenci tako neusmiljeno ravnali? Morda to, ker ste sami nekajkrat pogrnili? Ker brez knjige v roki niste znali razložiti še tako enostavnih stvari? Ste uživali v tem, da ste bili na šoli strah in trepet nemočnih učencev? Ali pa ste mislili, da smo vsi od kraja navadne pocestne barabe? Bali smo se vas, bali in vas sovražili Ne samo vas, bali in sovražili smo tudi predmeta, ki ste ju poučevali, prenašali v naše glave s prepisovanji iz knjig, s papirnatimi frazami Ste morda religiozni? Če ste, potem si za prihodnje šolsko leto dobro preberite deset zapovedi. Če ne bi tako neusmiljeno delili tistih trojk, bi bilo na naši šoli vsaj še dvajset odličnjakov. Če ne bi tako neusmiljeno zapisovali dvojk, bi bilo učencev s prav dobrim uspehom precej več. Jokale so tovarišice, ker ste tako ravnodušno sejali cveke in s tem mnogim učencem pokvarili počitnice. Kam boste šli na dopust? Na morje, v planine, v tuje države? Najbrž boste za dva meseca pozabili na šolo. Mi ne bomo. In tudi naši starši ne.
Torej: zaman vsa priporočila v časopisih in na televiziji, zastonj je bilo izgovorjeno na koše besed: pomagajte osnovnošolcem, osnovna šola je za mladega državljana obvezna. Zvedeli smo, da ste si zapisovali ure dopolnilnega pouka. Komu ste dajali dopolnilno pomoč? Vašim izvoljencem? Morali bi se poročiti z žensko, ki bi ji bilo ime - Protekcija. Najbrž bi ji bili izvrsten soprog. Na šoli je več kot trideset učiteljev. Skoraj vsi so se trudili, da bi nam bila šola drugi dom. Vi ste šolo spremenili v mrko kasarno. Prisilili ste nas, da smo vaše ure „špricali‘‘, da smo dragoceni čas zapravljali s potepom. Se spominjate, kako ste zlasali najboljšega v razredu in mu s ključem trkali v čelo ter kričali pregovor: Zapomni si, da ena garjeva.ovca vso čredo okuži! Vemo, da ste član ZK. Vemo tudi, da ste pa sestankih često izgovarjali besedi: human odnos. Če bi imeli toliko moči, potem bi vam prvo sekundo vzeli rdečo legitimacijo in šolska vrata za vami za vselej zaprli, nad vrata pa z veliko zapisali: V POKOJ ODHAJA TOVARIŠ - SADIST! i
Učenci, ki bodo kljub vašim krivicam postali dobri državljani.
TONE ROBIDA
Srečno - v prvi razred!
Prvo srečanje z elementarko Marijo Ponikvarjevo, ki bo jeseni učila prvi razred na osnovni šoli v Goričah, je bila zelo prijetno. Povabili smo jo ob koncu male šole v vzgojno Varstveni zavod na Golniku. Prej sem otrokom povedala, da nas bo zadnji dan obiskala
OB CESTI (linorez, Selka Kramar, 6. razred osn. šole „Liubo Š£f y cer" Ig)	li
OB IZIDU LETOŠNJE 4. ŠTEVILKE REVIJE »VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE«
Naša šola ne more biti poligon za vsakršno ideologijo
i 2
Uvodne misli v revijo je napisal glavni urednik Boris Li-pužič. V prispevku Družbeni vzgojno-izobraževalni smotri in naša šola obravnava vsa pomembnejša aktualna vzgojno-izobraževalna vprašanja.
Odločno zavrača tiste misli posameznikov in predloge v cerkvenem tisku, ki govore o tem, da naj bi starši za svoje otroke organizirati posebno ateistično vzgojo zunaj šole, in med dragim poudarja:
„Naša šola ne more biti poligon za vsakršno ideologijo, pa tudi ne torišče za koncepcijo vzgoje, ki se zavzema za abstrakten .Jhumanizem", izven časa in prostora, ki vzgojo kot družbeno funkcijo označuje kot nasilje nad človekom."
Se posebej razčlenjuje šolo in družbeno okolje (samoupravljanje v šolah in vlogo učencev ter predstavnikov javnosti pri delu samoupravnih organov, organizacijo vzgojno izobraževalnega dela in vzgojno funkcijo šole ipd.).
Prikazana je vloga učitelja v vzgojno-izobraževalnem procesu in družbena odgovornost ravnatelja kot pedagoškega vodje šole. Kazalo bi okrepiti odgovornost ravnateljev. Ti se naj ne bi preveč ukvarjati z mana-gerskim delom, ampak biti res pravi pedagoški vodje. Ponekod upoštevajo ob kriterijih za imenovanje ravnateljev le izobrazbo, avtor pa poudarja, da bi bilo potrebno upoštevati tudi osebne kvahtete in družbeno-pohtično angažiranost.
Dr. Vlado Schmidt nas je že v 2. številki revije Vzgoje in izobraževanja seznanil s smernicami za sodobnejšo vsebino gimnazijskega pouka. V tej številki pa nas pod naslovom Individualizacija vsebine gimnazijskega pouka seznanja s to aktualno problematiko. Ugotavlja, da je individualizacija pouka na naših šolah še preveč zanemarjena. Razčlenjuje nam dobre in slabe strani združevanja učen-
k
cev v posebne razrede po Jf hovi inteligentnosti, nakazuj* možnosti usmeritve ter ra* vrščanje dijakov v oddelke g*f P de na izbrani predmet. Pri b ravnavi neobveznih predmetu' b pa avtor meni, da je ta prob* k matika zelo široke narave in ^ s hteva temeljitejše obravnave. , f
Prof. Janez Sivec nas v P*j k spevku ,.Spremeniti učni na^jj n za slovstveno zgodovino v sre" z nji šoti" seznanja z negativni1111 i in pozitivnimi vplivi, ki se P11 v javljajo pri reahzaciji načrta. t
V rubriki za učno prakso z* sledimo zanimiv prispevek ^ p žeta Trčka programirano uč£ V; nje". Avtor nas seznanja s tefl1 r; kaj menijo tuji strokovnjaki u šolstvo o programiranem ue£ n nju, o prednosti tega pouk*: s< uporavi A V pripomočkov, j tako imenovanih „Teachij| machine" (učnih strojih), kijj danes v svetu že upešno uporav
Ijajo, ipd.
Dr. Lev Milčinski: „PsjM trični pogledi na narkomanijo Čeprav je ta „bolezen“ pri u* še redka, je koristno, da se p* dagoški delavci seznanijo s te1] ^ za družbo škodljivim pojavoU1 n
Prof. Branko Božič nam pfj naslovom Pedagoška akademij*! [j njena vloga in vzgojno-izobmm 3 valna praksa odkriva življenje jj |(
delo te kulturne ustanove.1 j,
prispevka lahko bralec spoZ[lJ prizadevanje pedagoške akap mije za redne in izredne št*1 dente, o številu diplomant®*' socialnem preklu študentovI£' o uvedbi študija tretjega p1®" meta.	.
Med drugimi pomembn®11'
prispevki naj omenimo še cl
___1_ J _ A 1 _ 1   J.. _ tjr  1./)tišči
nek dr. Aleksandre Komhaus® Ptroka, osnova metodolog1* pouka", kjer nas avtorica sem* nja s tretjim jugoslovanski* p kongresom za čisto in upof3, s no kemijo, ki je bil junija 19'j n v Ljubljani, ter prispevek ^ Leona Žlebnika ,,Dileme ® d
oblikovanju telja1
sodobnega u® n
DRAGO NOVA^ b
tovarišica, ki jih bo učila v prvem razredu. Nestrpno so jo p^c kovali.
Ko je stopila v učilnico, so se vse oči radovedno uprle vaw' Kako jih ne bi zanimala, saj sem jim tovarisco že med letom g( krat omenila in pohvalila. Ljubeznivo so jo sprejeli in težko ča^i y. da ji čimprej pokažejo, kaj vse so se naučili v mali šoli. Njil,0\, Q' prihodnja tovarišica si je ogledala risbe in izdelke, ki so jih napt^, p pri razvijanju ročnih spretnosti. Pregledala je tudi zvezke, kjer napisali prve vodoravne, navpične in poševne črte. Te so napifK še negotovo, vendar že samozavestno. Otroci so si že v mali s® delno razvili motoriko — gibe ter osvojili držo za pravilno pi^i Seznanili so se tudi z osnovnimi pojmi in si pridobili osnovne PrČ stave o materialih, oblikah, barvah ob raznih zaposlitvah. J
Tovarišica je preizkusila še njihove miselne sposobnosti K vahno so ji pripovedovali o vsem, kar so se naučili v mali šoli f^ so prepričani, da jo vse to zelo zanima. Kar tekmovali so, kdo P' več in lepše povedal Čeprav so otroci povečini iz vasi, so PrT0)\,: dovoli lepo in sproščeno. Vedli so se, kot da bi bili na nekakšnč sprejemnem izpitu. Prepričana sem, da je tudi tovarišica to a sprejela. Prav gotovo se ji bo jeseni ob pogledu nanje zbudil sp^J na konec male šole. To znanje jim bo v prvem šolskem letu. poglabljala, jim širila obzorje in odpirala pot v srečno prihodih
Želim, da bi bili vsi otroci, ki obiskujejo malo šolo, tako sttc' kot so bili naši ob srečanju s tovarišico — elementarko. Tok gotovo jamstvo srečnega začetka poti v prvi razred, ki je bil še r nedavnim za marsikaterega otroka tako zelo težak.	/
ANA PETIČ1
k
11 i
' SJ- 13 — 7. VII. 1972
(
Naša družba in mladinski tisk
^rva seja sekcije pri RK SZDL Slovenije o problematiki ^ddinskega tiska je bila sklicana v petek, dne 30. junija. Tbnen sestanka: da bi se dogovorili, kako usmeriti družbeno akcijo za boljši položaj mladinskega tiska.
Predsednica sekcije Olga Vi- ga tiska, marveč tudi sanacijo Potnikova je med drugim deja-?: kakovostni mladinski tisk ^votari, zato je SZDL ustano-posebno sekcijo, da bi Podrezala korenine šundu. Bile že razprave z odgovornimi Ravniki; tudi svet kulturnih ^KUpnosti je organiziral razpra-..° o mladinskem tisku. Sestav-Jena je skupina, ki bo pripravila ^okretne predloge na relaciji - kultura. Le z usklajeno T^oijo bomo lahko ustvarih pra-Vaen odnos do literature.
Denar, dobiček — to je tudi v ^aložbah postal eden prvih zakonov. Res vsi bi se morali 2družiti za omejevanje šunda.
Drugo pot pa je poudarila "*artina Šircelj, vodja pionirske knjižnice v Ljubljani: kaša osnovna šola naj bi v otrocih kuudila tisto nagnjenje do do-jkoga tiska, ki ga želimo. Čim . bi otroci spoznali in dojeli v P^dnosti dobrega tiska — tem 1 \T°-i varnl bi bili pred šundom.
L n*6kaj podatkov: CZPDelojev [, ,tih 1970, 1971 izdalo 69 naslovov stripov, Jugoreklam 25,
OmiirsVa 7cjIrvvKd 1 "2 noo1r\^rr\\r
S ^kovno in literarno neprimer-J nib knjig za mladino, Državna eu ^jožba 10, Mladost 8, Noht 14
H kd. Vsa ta dela so z literarno-P j^gojnega vidika problema-
tična, zvečine prevodi.
^ osnutku tez za razpravo Preberemo stavek: — Izobraže-valne in kulturne skupnosti mo-1 »jo
najti take možnosti za
j Usrneijanje založniških programi brov, ki bi omogočih ne samo , sanacijo kvahtetnega mladinske-
ifl
kulturnih potreb mladih.
Pisatelj Suhodolčan je v razpravi med drugim dejal: „Često ima človek občutek, da bije boj posameznika proti neki celoti. Tržne zakonitosti so neizprosne. Mislim, da bi morali bolj graditi na samoupravnih odnosih podjetij. Podprimo kvaliteten mladinski tisk z vsemi možnimi načini.
Tudi položaj periodičnega mladinskega tiska je izredno zaskrbljujoč. Pisatelj Ivo Zorman je poročal o delu odbora za založništvo in tisk pri kulturni skupnosti. Računajo, da bodo šole podprle te liste in pripomogle, da se število naročnikov zviša. Temeljne izobraževalne skupnosti pa so pripravljene pomagati z denarjem.
Sprejeli so POZIV ZA IZBOLJŠANJE MLADINSKEGA TISKA, ki naj bi izšel v časnikih in revijah. Namenjen je vsem zainteresiranim in odgovornim — slovenski skupščini, kulturni skupnosti, založniškim hišam, delavskim svetom trgovskih podjetij in končno vsem občanom, ki kupujejo ali priporočajo tisk otrokom in mladini — da materialno in moralno podprejo dober mladinski tisk.
Na seji so bili mladinski književniki, pedagogi, uredniki mladinskih publikacij, predstavniki založniških podjetij, delovnih organizacij za prodajo knjig in periodike ter predstavniki družbenih in političnih organizacij, zato smo prepričani, da bodo njihovi sklepi in pozivi zalegli.
N. MAURER
■ati
CAS IN DENAR
0‘‘ Izvršni odbor republiške u °biaževalne skupnosti je imel Minulem in tem mesecu več se katerih je skušal reševati i Je deloma tudi rešil najbolj pe vprašanja v našem šolstva: Ustavimo se najprej ob žh Knjsko nevarnih šolah: takih j u> za pet od teh je denar. Ostr e> upajo, da bodo popravili pri odnje ieto prednost imaji j,? .. montažne gradnje, ker si n,trejše in tudi cenejše.
Yedno znova razpravljajo i r^dnjih poklicnih šolah, ki vse
nLn °	načrt', predme!
n. )> kadrovsko in prostorski so urejene. Njihovi status 'so usklajeni. Zavod za šolstvi zelo prizadeva, da čimpre Posodobi vsebino pouka — na PS3 repubhške izobraževalni jih Topnosti pa je, da skupno )t) PPalojnimi organi uskladi statu ednjih šol in utrdi njihovi
"^žo v Sloveniji.
gimnazije se je pokazalo takšne kot so, svoje nalogi j®/'Pravljajo zadovoljivo. Po bnH n j® vsebinski preporod, d: ou° res nudile solidno osnov« univerzitetni študij ali za pe 3agoško akademijo. Za vsebin ® spremembe pa je potrebni na^f- znanstvena osnova. Donu b' preizkušali samo tiste, če s r,ne moremo prevzeti od dru 1 v» žametno pa je, da pre ' r.^nieni0 dobre zamisli h nS,U ..’ ker so že preizkušeni prihranij0 nam čas in denar, na1 fknrija je marsikje v sveti tudi v sosednjih republikal pri veliko pomagala učiteljem D ,nas pa so oddaje, ki so bile < leti.že vpeljane, zaradi po ^tjkanja denaija zaspale. S rtUlodnjim šolskim letom
naw. J soisKim leiom j bivajo obuditi. Najprej r sv P"6 na vrsti oddaje za pi Val’ <klavce: nj'm h' posred , način podajanja snovi m novosti v pouku (npr. no '^tematiko). Za vsebino odd 1(J1 °\ skrbeli redaktoiji v sod z zavotIom za šolstv ji (jj? .J je za televizijske šolsl ti na voljo 500.000 din;
šofu-et so h'1' na vrsti srednj ■f domovi: še vedno ni an
liže oskrbnega dne. Ni meril, koliko se približno lahko porabi za hrano na gojenca. Osebni dohodki so neusklajeni, zato dobri vzgojitelji le redko ostanejo v domovih.
Zavodi za usposabljanje prizadete mladine (mnogi od njih opravljajo tudi poklicno rehabilitacijo) prav tako nimajo določeno, koliko denaija pride na gojenca in kdo je dolžan ta denar prispevati. Republiška izobraževalna skupnost da svoj delež za otroke, ki so šoloobvezni. (Za predšolske otroke, kjer je usposabljanje predvsem slušno prizadetih nadvse pomembno, plačevanje ni urejeno.) Za poklicno usposabljanje bi moral prispevati del denaija zavod za socialno zavarovanje. Določen naj bi bil tudi status staršev, ki so dolžni plačevati prispevek za rehabilitacijo svojih otrok. Status za usposabljanje zavodov je treba določiti z zakonom.
Strokovno izpopolnjevanje učiteljev je postalo nujno - zaradi vedno večje zahtevnosti razvijajoče se znanosti. Tudi modernizacija pouka zahteva svoje. Na seji so obravnavali program izpopolnjevanja učiteljev in vzgojiteljev v letu 1972. Razpravljali so o denarju, ki je v ta namen na voljo. (Končno je razdeljen denar za modernizacijo pouka v enajstih manj razvitih občinah.)
Pripravljajo predlog razdelilnika sredstev za znanstveno-raz-iskovalno delo na visokošolskih zavodih. Tudi vprašanje financiranja podiplomskega študija se počasi razčiščuje.
Posebno poglavje predstavlja štipendiranje in kreditiranje študija. Potrebna je javnost podatkov o štipendijah. Izobraževalna skupnost SR Slovenije si je zadala nalogo, da jih bo zbrala in vodila evidenco. Še vedno imamo delovne organizacije, ki niso pristopile k družbenem dogovoru in tako je štipendiranje v nekaterih p«xljetjih nekaka milost, ne pa smotrna kadrovska pohtika.
NEŽA MAURER
Nekje še pa še alienirani
Nikoli ne veš, kdaj se bo pojavila nalezljiva bolezen. Sprva se je razpasel nekje. Vse je bilo nekje prav ali narobe. Vinči je bil nekje dober učitelj, dokler se ni nekje zanemaril. Nekaj časa so bili celo inšpektorji nekje prizanesljivivi. To pa je bilo takrat, ko so se,prekrstili v svetovalce. Nekje naj bi sirotnim šolnikom svetovali in se z njimi nekoliko pobratili. Inšpektorstvo ima nekje pomen nasilja. Mi smo pa na vsej črti za človeške odnose in tako je tudi prav. Svetovalcem pobratimija ni dobro dela. Nekje bi bili bolj zadovoljni, če bi bili spet inšpektorji. Na šolah je - kar priznajmo - dosti več reda, če prihaja v goste inšpektor, kot pa če pride v vas svetovalec. Servus, Tine!
Dolgo časa je naše ljudi morila alienacija. Praktične duše besede k sreči niso razumele, a zato je tembolj obsedla teoretike. Razjedala je tudi učiteljstvo. Veliko jih je alieniralo. Peza poklica je zanje postala tako grozotna, da so pošiljali v službo samo še svoje telo (skoraj že kadaver), duh pa je alieniral. Najhuje je bilo takrat, ko so nosili domov po 60 starih jurčkov, njihovi absolventi pa iz mehanične delavnice po 130. Učitelj Umnik je krizo alienacije tako prebolel, da je šel iz prosvete h komunali. Nikoli več ga ni bolela glava. Na morje je lahko šel septembra, takrat ko daje sindikat prosvetnim delavcem popust.
Kaže, da je najgloblje pognal korenine še pa še. V njem je čista ekonomika jezika Vsaj enkrat smo se odločili za~ nekaj gospodarnega. Kaj bi našteval in tratil besede ter čas. Še pa še lahko poveš vse s še pa še. Zaradi nazornosti je najbolje, če ostanemo kar pri inšpektorju, ki je kot tak najbolj pripraven, da se ga temeljito ozira, če ga ni zraven. No, inšpektor mora po svojem obisku v razredu z učiteljem vsaj eno uro razpravljati o učnih in vzgojnih principih. Kolegi so radovedni, kaj je rekel. Ti si pa lahko kratek in rečeš, da te je še pa še zdelal. Ne bi bilo mogoče bolj nazorno opisati vajinega srečanja.
Nekje se bomo še pa še potili, preden bo tegale šolskega leta konec.
Kljun je otresala BERTA GOLOB
Na svidenje gimnazija!
Sklenili smo šolsko leto. Za pedagoge leto več službovanja, leto več pedagoškega napora in izkušenj, za učence pa nov napredek v izobrazbi in stopinja več do bodočega poklica. Ko se dijaki poslavljajo od gimnazije, bi bilo zanimivo slišati kakšne vtise jim je zapustila gimnazija, kakšne odnose so si do nje izoblikovali, kaj jim je bilo med šolanjem všeč in kaj jim je grenilo življenje. Preberimo nekaj značilnih misli, ki bi utegnile biti poučne in zanimive:
—	Od gimnazije sem več pričakovala. Res je, da so nas izobraževali na vseh področjih, a veliko sem pozabila, ostalo mi je le nekaj splošnih pojmov. Naučila sem se, kako moram ravnati s sošolci, spoznala sem marsikaj dobrega, pa tudi slabega o ljudeh. Seveda so mi profesorji v splošnem dali podlago za nadaljnje življenje.
— Gimnazija nas je preveč učila in premalo vzgajala. Čutim, da sem premalo pripravljena za življenje in za samostojno delo. Morda bi bilo bolje, da bi nas že v gimnaziji bolj privajali na samostojno učenje — na tako, ki je potrebno na univerzi
— Čeprav je bilo mnogo težav, se težko poslavljam od gimnazije. V teh letih smo se navezali drug na drugega. Spori v razredu bodo pozabljeni iti ostali bodo le lepi spomini. Trema pred spraševanjem, skupni razgovori in skupni izleti so nas združevali. Ibsebno živčni smo bili ob urah, ko smo pisali naloge in tihe vaje, ki jih je bilo kar preveč. Živce so rahljali predmeti, ki zahtevajo spominske sposobnosti, pa tudi tisti profesorji, ki so nas znali pred nalogami in spraševanjem primerno prestrašiti.
Marsikomu se je včasih zgodila krivica, večkrat pa smo tudi mi malo prelisičili profesorje. Tudi meni se je zgodila krivica. Ko sem prišla na zavod, sem nadaljevala z lenobo in navadami iz osnovne šole in sem se bolj učila le ob koncu leta. Potem sem se začela temeljito učiti že na začetku leta, toda nič ni pomagalo. Ostale so dvojke, pa čeprav sem znala za več. Čutila sem, da je sošolec posebno pri profesoricah dobil za enako znanje boljšo oceno. Nisem se pritoževala, ker sem vedela, da bi bilo to zame slabo. Učila sem se ure in ure, a višjih ocen nisem mogla doseči Je bil res za to kriv moj obraz?
— Ni še dolgo, ko sem štel ure, ki jih bom moral še prebiti v zavodu. Sedaj sem študent. Če bi imel spoznanja, ki jih imam sedaj že v prvem letniku, bi bolje shajal s predavatelji. Vedno sem se upiral verbalnemu učenju in predvsem verbalizmu pouka. Sola mi je premalo urila mišljenje in mi preveč obremenjevala spomin.
—	Naučila sem se manj kot sem pričakovala Res pa je, da sem pri nekaterih predmetih precej napredovala. Jezikov sem se naučila precej, a imela sem težave z drugimi predmeti. Nekateri naravoslovni predmeti, ki so mi bili prej zelo všeč in sem si jih z veseljem učila, so se mi priskutili, postali so nezanimivi, zoprni, ker so od nas preveč zahtevali
—	Ker je tudi moja mama učiteljica, vem, koliko potrpljenja in požrtvovalnosti vloži prosvetni delavec v svoje delo. Zato ne bi mogla nikdar in nikoli imeti c njih slabe sodbe. Tudi oni so samo ljudje, z željo, da bi svoje delo kar najbolje opravili. Meni je dala gimnazija dovolj splošnega znanja, zato sem vsem profesorjem tudi hvaležna.
—	Štiri leta smo • vjali mnenja o profesorjih naše šole. Najbolj so mi zop,,d tisr, Ki niso znali dobiti stika z nami vsa štiri leta. Z nekaterimi pa smo se prav lepo razumeli
—	Res je, da s šolo nisen. bila zadovoljna, toda tudi z nobeno drugo ne bi bila. Težk odrejam redu. Če bi imela priložnost, da šolo spremenim, bi L,... postavljena pred težko nalogo. Učenci si pač želimo eno, profesorji pa drugo. Nemogoče je, da bi oboje uskladili.
—	V gimnaziji sem se odločila za poklic profesorja matematike. Menim, da je bil učni program preveč obsežen. Nisem imela časa, da bi se posvetila predmetom, ki so mi bolj všeč. Menim pa, da noben predmet za našo izobrazbo ni bil odveč.
—	Leta na gimnaziji so bila dovolj vznemirljiva. Vse skupaj člo-
KUPITE - PREBERITE
veka zelo izčrpa. Profesorje nerada obsojam; čutim pa, da bom morala biti sama drugačna od njih, da me bodo učenci lahko prenašalu Priznam, da se bom oddahnila, ko bo šola za menoj; šele takrat bom lahko svobodno mislila, govorila in živela
Tako in podobno mislijo o šoli učenci. Njihove sodbe se bodo z leti morda spremenile. Morda bodo hvaležni onim učiteljem, na katere se sedaj jezijo, znebili se bodo raznih predsodkov. Prav pa nas opozarjajo učenci: bolj smotrno je treba načrtovati duševni napor, pred katerega postavljamo učence. Ne bi jih smeli toliko obremenjevati z raznimi tihimi vajami in nalogami. V nobenem primeru ne bi smeli pisati dveh tihih vaj na dan ali več šolskih in tihih vaj v istem tednu. Morda bi se morali bolj poglobiti v mentalno higieno, v psihološke zakonitosti učenja in preverjanja znanja.
JOŽEAZMAN
ŽENI VZAMEŠ, LJUDSTVU DAŠ
Nada je nagelj v Mitovi gumbnici On je mlad, častihlepen kovač današnjih dni; ne navaden kovač, pač pa mojster obrti Kuje po vzorcu ene filozofije. Kuje duše, jih vari, tolaži, prepričuje, spodbuja, blaži socialne razlike, bere Danvina in je neprestano zaskrbljen. Nada ga hrabri, če dolar pade, če so potresi, ugrabitve, če tovarne ugašajo. Njega skrbi njegovo ljudstvo, ona pa pripravlja sendviče, previja otročka in pazi, da se mleko ne prismodi. Ta angel je steber v dvorani njune spalnice.
Včeraj je pridrvel domov ves ježast. „Naaaadaa!“ je rjovel „srči, midva sva neopažena, mehurčka! Pravkar sem srečal Zelenka, načelnika načelstva za izenačevanje socrazlik. Zdrvel je mimo mene, kot da sem privid! Tako ne gre več! Postal bom NEKDO!“ In je!
Opolnoči so vdirale žejne delegacije z Ognjene zemlje, Antarktike ali Honoluluja. Če ni bilo ledu, je bila revolucija, če je bil led, ni bilo viskija. Parket bi moral biti beneško zrcalo, pohištvo je bilo krpansko, tapete kičaste. Gostov kot trave, frižider premajhen. Ko je Nada odpustila peto služkinjo, je postala sužnja njune piramide. Imena, ki štejejo, veliki duhovi, možje, ki krojijo narode in na-rodiče, vse se je sončilo v njenem nasmehu. Postala sta žarišče. Mito se je učil romanske, germanske, azijske, subtropske in medplanetarne jezike. Magnetofoni so beležili vsak 'vzgib njegovega duha. TV je taborila v njuni drvarnici Izjave so tiskali na prvih straneh! Hiša se je napolnila s kipci iz Malezije, azteškimi bojevniki, stiliziranimi kozaki, afriškimi boginjami plodnosti... Vhodna' vrata so se odpirala z infra žarki, vrtna vrata pa z luninimi.
Nado so zasule ženske revije, vrtci, jasli Pisala je o položaju žena v pogrešni literaturi, o temperamentu pri malčku, o vlogi izobra-ženk v revoluciji podrejanja. Hodila je na velesprejeme in imela tri frizerke. Njene sorodnice so često ob mraku odnašale dvakrat rabljene večerne obleke. Priložnosti so bile vedno bleščeče.
Oči - njene breskvine oči so ji pričele stekleneti Postala je robot v vazi konferenc, protokolov, sej in natakarskih spretnosti Mito je to uvelo rožico zalival z atomčki moči, ki so mu še ostale od skrbi za svoje ljudstvo.
Nada je poklicala šoferja. Z eno kretnjo je pomela iz avtomobila magnetofon, tranzistor, baterijski mikser, skočila vanj in ... frrr. .. deset dni - molk.
Enajsti dan dvigne razmršeni Mito slušalko. ..Sablja, si ti?!“ Vračam se z Zelene gore, kjer sem končal roman o planšarjih. Ja, kaj sem hotel, za junakinjo sem uporabil neko plavolasko, za las podobni tvoji Nadi...“
Mito je preskočil Julijske alpe in odkril planšarsko hišico. Nada je žarela kot sončeva sestra, vsa zagorela in nasmejana je pometala in nastiljala stajo. Brez besed jo je Mito pograbil in peljal nazaj v dolino.
Naslednji dan so časopisi ponoreli, TV plesala čardaš. „Ne-sebična pomoč zamirajočemu planšarstvu", ..Ženska, ki nas je spomnila na zemljo", ,JPot do samouresničevanja"... so žehtali naslovi listov. Slava je rasla! Vse bi bilo bleščeče, če se ne bi pojavil planšar in zahteval svojo zaročenko nazaj. Mito je komaj dokazal lastninske pravice in mu zamašil usta s kosom parcele.
Zdaj Mito in Nada grulita. Prijateljem pravi: „Samo da si oddahnemo v evropski areni, samo dvakrat še poskusim na vrh, pa greva z Nado v najino planšarsko bajtico na Zeleno goro. Hja, težko je z ljudstvom! Čim više ga dvigneš, tem več hoče imeti. Vendar nade ne sme izgubiti!"	.
IVAN CIMERMAN
Izobraževalna skupnost Celje	s
I
iti
MORDA ŠE NISTE VEDELI
n
Sl
fi
KAKO DO KADROV?
Marko Oblak je izdelal najlepši model jadrnice. Zanj je prejel pokal Ljubljane in priznanje (modelaiji Ljubljana-Polje)
Temeljna izobraževalna skupnost Žalec:
Brezuspešno proti merilom
„Momm reči, da smo z zasedbo strokovnega pedagoškega kadra v šolah na našem območju še kar zadovoljni", je rekel pred nedavnim VOJKO SIMONČIČ, predsednik izobraževalne skupnosti v Celju. Na naših šolah pogrešamo nekaj več učiteljev matematike in orto-pedagogov, za katere smo junija razpisali kar 28 štipendij. “ Štipendijsko politiko na območju celjske izobraževalne skupnosti dobro vodi posebna komisija za podeljevanje štipendij; ta upošteva pri svojih odločitvah učni uspeh in socialne razmere kandidata, vendar pa imajo ob izenačenih pogojih prednost prosilci iz delavskih in kmečkih družin. Materialni položaj prosilcev ugotavlja komisija na podlagi potrdil o dohodkih staršev in premoženjskem stanju. S temi dokumenti pa vedno le ni mogoče ugotoviti resničnih razmer prosilcev. Prav zaradi tega upoštevajo člani
V osnovni šoli v Vuzenici so pred dobrim mesecem odprli prvo šolsko zobno ambulanto na območju Koroške. Tako sta
Litija
Razstava fotografij
Za konec šolskega leta so v osnovni šoli Dušan Kveder-Tomaž v Litiji pripravili razstavo fotografij. Mladi fotografi so pod vodstvom mentorjev Hine-ta Lebingerja in Matije Malenška izdelali vrsto fotografij, ki so po tematiki zelo različne. Nekatere fotografije so izdelali člani krožka po skupinah. Skupaj je bilo razstavljenih 35 fotografij v velikosti 24 x 18 cm.
Razstava na litijski šoli pomeni uvod v republiško razstavo PIONIRSKI FOTO 1972, ki jo bo pripravil fotokrožek te šole novembra skupaj z občinsko zvezo prijateljev mladine Litija.	MILOŠ DJUKIČ
V tem šolskem letu so zadnjikrat podelili spričevala učencem osnovne šole Oton Župančič v Mariboru. Po načrtu urejevanja osnovnošolske mreže v mariborski občini so šolo ukinili in učence razdelili med osnovni šoli Prežihov Voranc in Bojan Ilich. V soboto 24. junija so se dopoldne zbrali na dvorišču osnovne šole Oton Župančič učenci in učitelji, ter številni gostje, med njimi tudi predstavnika delovnih kolektivov Konstruktor in Gradis.
Zbranim je spregovorila o delu šole, ki je pričela s poukom 18. junija 1945, do konca tega šolskega leta, ravnateljica Vida Meula.
Predstavnica učencev se je zahvalila ravnateljici in učiteljskemu zboru za ves trud in uspešno delo ter predala ravnateljici spominsko darilo in šopek nageljnov. V imenu gostov se je zahvalil za vsej kar je storila osnovna šola Oton Zupanič za vzgojo in izobraževanje ter izven-šolsko aktivnost, tajnik krajevne
Celje
Presenečenje za upokojene učitelje
Društvo prijateljev mledine v Celju je pripravilo pred dnevi s pomočjo pionitjev upokojenim prosvetnim delavcem prijetno presenečenje. V dvorani pionirskega doma Cvetke Jerinove so pionirji navdušili svoje nekdanje mentoije pionirske organizacije pripravile so jim pester kulturni program.
komisije v zadnjem času vedno bolj mnenje o sposobnosti in nagnenjih kandidata, o njegovih življenjskih razmerah itd. Skratka, formalna priporočila šole, ki so bila celo vrst let v navadi, odklanjajo in si prizadevajo, da bi tudi v prihodnje vse šole na njihovem območju še z večjo odgovornostjo sodelovale s komisijo.
Komisija za štipendiranje štipendira največ dijakov na gimnazijah, vzgojiteljski šoli in pedagoški gimnaziji. Štipendijo za nadaljnji študij zagotovi komisija predvsem tistim dijakom, ki so uspešno končali srednjo šolo in se odločili za prosvetno stroko. Prizadevali si bodo, da bi v prosvetne poklice že v šolah usmerjali predvsem moške. Analiza o štipendistih je namreč pokazala, da se že nekaj let odločajo za prosvetne poklice povečini ženske in da je najmanj štipendistov iz delavskih in kmečkih družin.	-tu-
dve zdravstveni delavki postali članici šolskega delovnega kolektiva. Že v prvem mesecu je praksa pokazala, da je ambulanta izredna pridobitev: otroci ne manjkajo več toliko pri pouku, nega zob pa postaja tako rekoč šolski predmet. Zobozdravnica dr. Strahnikova se poleg zobozdravstvenega dela posveti tudi načrtni zdravstveni vzgoji. V izredno kratkem času sta zobozdravnica in asistentka pregledali zobe vsem učencem tretjih razredov in otrokom iz podružničnih šol: iz Primoža na Pohorju, Pernic in Branika.
Med šolskimi počitnicami bosta pregledali in zdravili zobe predšolskim otrokom.
Obe Metki, dr. Strahovni-kova in njena asistentka Strav-nikova, si v prvi šolski zobni ambulanti prizadevata, da bi bilo čim manj votlih in bolečih zob in čim manj strahu pred zobozdravniki.	K.W.
skupnosti terena Rotovž Jože Gašperič.
Po končani slovesnosti, ki jo je sklenil pevski zbor, so si gostje in ostali ogledali razstavo pod naslovom „Osnovna šola Oton Žu-pančič“ 1945-72“.
FRANCI KRŽAN
Žalec
Drag prevoz
Prešolanje iz podružničnih šol ima poleg izredno koristnih pridobitev za otroke, tudi nekaj negativnih. Med njimi je cena prevoza. Tako je v Žalcu poleg pogodbenih prevozov še kar 370 mesečnih vozovnic za prevoz na rednih linijah raznih avtobusnih podjetij. Ker pa kljub naporom, da bi bil celotni prevoz iz oddaljenih krajev neprekinjen, tega zaradi objektivnih razlogov ni mogoče doseči, je še skoraj 50 otrok pozimi v varstvu v dolini pri posameznih družinah. Tem družinam prispeva izobraževalna skupnost za vsak dan 10 dinarjev na učenca. V Žalcu upajo, da bo teh oskrbovancev v prihodnjem letu manj, saj bo kombi, ki ga nameravajo nabaviti za svoje otroke, to omogočil. Za oskrbo in prevoze dajo v Žalcu več kot 68 starih milijonov din letno. To pa za občino kakršna je žalska, res ni majhen znesek.
S predsednikom izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti v Žalcu STOJANOM VRHOVCEM sva se srečala le nekaj minut zatem, ko so končali 2. sejo skupščine te skup-nosti. Morda sva se prav zato največ pogovarjala o problematiki, ki so jo obravnavali na seji.
— Tovariš predsednik, o čem ste pravzaprav govorili na današnji seji in katerim vprašanjem oziroma težavam ste posvetili največ časa?
„Na današnji seji smo potrdili sklepe izvršnega odbora, komisije za merila, stanovanjske komisije ter komisije za štipendiranje in kadrovsko pohtiko. Največ časa pa je skupščina posvetila financiranju redne dejavnosti in letošnjemu finačnemu načrtu.
Občina Žalec še ni prišla v dopolnjevane občine. Republiška merila so namreč taka, da mora v tistih občinah, kjer je narodni dohodek več kot 700 din, občina sama odmeriti dobršen del svojega denarja za delo temeljni izobraževalni skupnosti, V Žalcu dobimo za delo temeljne izobraževalne skupnosti polovico vsega občinskega denarja. In če teh 50-od-stotkov ne zadošča, tak je predpis, dobimo denar še dodatno. To pa samo tedaj, če razlika od teh 50-odstotkov občinskih, sredstev pa do načrta temeljne izobraževalne skupnosti ne presega 10 odstotkov. Proti takim merilom se borimo že nekaj let, vendar, vsaj do sedaj, brezuspešno."
— In kako bo z denarjem letos?
„Letošnji občinski denar krije financiranje A programa, medtem ko smo dobili za finan-
črnomelj
Premalo
učiteljev
Kljub prizadevanju temeljne izobraževalne skupnosti v Črnomlju, da bi se več mladine odločilo za prosvetno službo je učiteljev v šolah iz leta v leto manj. Primanjkuje predvsem predmetnih učiteljev.
Temeljna izobraževalna skupnost v Črnomlju ima sicer že nekaj več kot 40 štipendistov, med katerimi jih je največ na pedagoški akademiji, ostali pa so na srednji vzgojiteljski šoli, srednji medicinski šoli ali pa na gimnaziji. Štipendije so sicer le do 500 din mesečno. Pri temeljni izobraževalni skupnosti v Črnomlju se dobro zavedajo, da bo prav kmalu treba še kaj primakniti, sicer bodo zgubili še te štipendiste.
ciranje B programa lansko kvoto; ta znaša le 50,5 milijonov din. Za financiranje našega B programa pa potrebujemo 200 milijonov. Če bi bili torej v dopolnjevani občini, bi dobili po merilih še dodatnih sto milijonov. Namesto ua bi vendarle že splavali iz finančnih težav, se znajdemo vsako leto še v večjih. Vedno znova se sprašujemo, kje naj dobimo denar za glasbeno šolo? Kam naj torej razdelimo tistih 50 milijonov din, ko pa bi jih potrebovali štirikrat več? In prav zaradi takih meril so otroci na območju naše temeljne izobraževalne skupnosti v Žalcu za marsikaj prikrajšani!"
— Koliko šol in učencev je na območju ' vaše temeljne izobraževalne skupnosti?
„Imamo osem centralnih šol, dvanajst podružničnih in eno posebno šolo s 164 učenci, medtem ko je na vseh drugih šolah kar 4.159 učencev."
— Pri tolikšnem številu otrok imate nedvomno težave z podaljšanim bivanjem otrok v šoli. Kako je s prostori in koliko takih oddelkov že imate?
„Tudi to je poseben problem. V naši občini se šole dokaj hitro preurejajo, obnavljajo, povečujejo. Zaradi prostorov ne bi imeli težav pri podaljšanem bivanju otrok, vendar kaj, ko nimamo denarja za razširjeno dejavnost. Tako imamo samo en oddelek za podaljšano bivanje na šoli v Preboldu in eji oddelek pri vrtcu v Žalcu. Že letos bomo najbrž imeli v šolah pet novih oddelkov za podaljšano bivanje, vendar za ostalo dejavnost nimamo denarja. Morda se nas bo kdo usmilil in poravnal dolgove, kajti otroci so tu in čakati ne moremo več!"
Prej ste omenih, da se šole na vašem območju dokaj hitro preurejajo, širijo ...
„Res je! Samo v zadnjem času smo zgradili prizidke k šolam v Petrovčah, Žalcu, Polzeli, Preboldu, obnovih pa smo šole v Braslovčah, Gomilskem, Go-tovljah, Pirešici in Galiciji. Nove šole pa so že ali še bodo zgrajene v Grižah, Šempetru in na Taboru, medtem ko bomo že jeseni zgradili prizidek k šoli na Vranskem. No in tu so nerešlji-ve finančne težave .,. Šole smo namreč popravljali, sirih, gradili nove ... Čistilne in ogreyalne površine so se večale, s temi pa tudi materialni stroški. Kar za sto odstotkov so bili večji v pri-meijavi z lanskim letom. Po merilih so nam priznah v te namene le za dvajset odstotkov več denarja kot lani. Na vsakem koraku torej merila in denar, čeprav želimo s tem denarjem pomagati predvsem našim otrokom pri njihovi vzgoji in izobrazbi."
URAN
Obe Metki in veliko otrok
Zaprla so se vrata osnovne šole »Oton Župančič«
—	da je na območju celjske izobraževalne skupnosti kar 18 šol; med temi so štiri centralne, osem jih je podružničnih, šest pa p0" polnoma samostojnih;
—	da je vseh teh 18 šol obiskovalo skoraj 7000 učencev. L? okrog sto učencev je bilo še v kombiniranih oddelkih;
—	da je pomembna pridobitev za varstvo šolskih otrok na novo zgrajeni pionirski dom, v katerem je prostora za 330 otrok;
—	da je pionirski dom oziroma gradnjo financirala temeljna skupnost otroškega varstva;
—	daje lani na vseh osnovnih šolah poučeval 301 učitelj;
—	da je učilo na stopnji razrednega pouka 164 učiteljev, o<l katerih so imeli vsi predpisano kvalifikacijo;
—	da je na stopnji predmetnega pouka poučevalo 137 učiteljev, od tega 36 z neustrezno izobrazbo;
—	da so nestrokovno zasedena predvsem delovna mesta učiteljev za pouk matematike, fizike in delno tudi tujega jezika ter tehničnega pouka; velika večina jih študira izredno na pedagoški akademiji;
—	da sta študijo o vzrokih osipa v Celju financirali poleg občinske skupščine še občinska konferenca ZKS in republiška izobraževalna skupnost;
—	da pomeni študija šolskim kolektivom pri njihovem delu izjemen pripomoček;
—	da se vedno več šol odloča za šolo v naravi, kjer se skoraj vsi naučijo plavati ali osnovnih veščin smučanja;
—	da se šolska vodstva trudijo organizirati čim več plavalnih tečajev, vendar jih pri tem ovira pomanjkanje denaija.
—	da bi v Celju nujno potrebovali pokrit zimski bazen, kajti plavanje v odprtih bazenih je junija ali septembra lahko nevarno;
—	da so vse delovne orhanizacije s področja vzgoje in izobraževanja podpisale samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov;
—	da naj bi bili samoupravni sporazumi instrument za obračun med družbo in delovno organizacijo in za uskladitev delitve dohodka v delovni organizaciji;
—	da sprejeti samoupravni sporazumi še ne razrešujejo vseh težav pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov;
—	da se po mnenju nekaterih učitelji še vse premalo zavedajo, da osnovna šola ni selektivna, temveč le obvezna šola.
f:
d
d
al
Hi
&
sv
hi
n
re
P<
šti
šti
d«
P(
Pi
dr
ca
ds
v?
to
da
ka
re
vh
tv
vi:
sti
IR
V
loi
Ve
sk
od
srt
Magda Medved in poln koš kruha
s?o
hi
Počitnice, vendar ne za vse
Za
Br(
Z MAGDO, ki se piše MEDVED, sva se srečala na prašni cesti, ki vodi iz Rimskih Toplic proti vasi Brstovnici, kjer je Magda doma. Peti razred osnovne šole Anton Aškerc v Rimskih Toplicah je končala s prav dobrim uspehom kljub temu,
Ilirska Bistrica
Nov vrtec
da mora doma, kjer imajo kmetijo, kar pridno delati. Poleti, ko spravljajo seno, je največ dela. Nič ni nevoščljiva tistim, ki mesec ali dva lenarijo na morju ali ob bazenih. Najraje je doma in rada pomaga staršem-Iz 'doline iz Rimskih Toplic znosi domov v košu vse, kar p0; trebujejo. Še tako poln kos kruha, vročina, in strma prašna cesta ne utrudijo Magde.
T. URBAS
Jer
'tjt
tict
Ust
ztio
Ijk
°pt
|«fe
m
kut
za najmlajše
Pred dnevi so v Ilirski Bistrici po enoletnem delu slovesno odprli nov vrtec, ki je bil prvi v programu temeljne izobraževalne skupnosti v tej občini. Predsednik občine Vitomir Dekleva si je skupaj z ravnateljem šole ter predstavniki osnovnih šol v občini ogledal nov vrtec, katerega gradnja je stala 24.200 din. Za notranjo ureditev je prispevala tovarna Lesonit 25.000 din, prav toliko pa je prispevalo tudi SGP Primorje za ureditev okolice in igrišč.
Novo mesto
V vrtcih
hi kmečkih otrok
O socialnem razlikovanju io razslojevanju je bilo že veliko povedanega, narejenega pa bor® malo. Podatki govore, da jc v treh dolenjskih občinah v vrtcih 526 otrok, od teh pa ni nih eden iz kmečke družine. Otf°' ško varstvo in vzgojo predšolskih otrok smo na deželi pre' pustili kar staršem.
kp
lej
lej
v
lSf
So
ko/
kat
osa
^6,
ke
H
‘ti
Po?
iSpn
lil
m
Ustreznejši študij in več diplom
Na 18. redni seji univerzitet-So®a' sveta, ki je bila 28. junija P° rektoijevem poročilu ob-fak aVali Pre<il0g biotehniške dlu k*® za podelitev častnega (jj gorata prof. Francu Mikužu, at, ®S > nato Pa gradivo o uabrih kadrovskih problemih verze v Ljubljani. S tem (Tkivom seznanja univerzitetni Ij, * _ republiško skupščino, , ,at' pa predlaga tudi ukrepe ^ lzvajanje nalog, kijih vsebuje otucija o osnovah kadrovske P°utike v SR Sloveniji.
, P^tki povedo, da je število j, “entov na naši univerzi in vilo pedagoško-znanstvenih lavcev pod jugoslovanskim p Plojem in daleč pod po-drža m razv*leJ^ evropskih
Že resolucija o dolgoročnem "‘Ovoju SR Slovenije poudarja, /‘ ko treba do leta 1985 po-cati število vpisanih študen-d°yna približno 40 tisoč. Že se-Pa Je jasno, da univerza, akršno imamo danes, ne zmo-sprejeti tolikšnega števila oaokošolcev. Če bomo hoteli višati število diplomantov z s°ko izobrazbo, bo treba po-lopoma razvijati zmogljivosti "P^ga univerzitetnega središča 1 "‘priboru ali pa se morda od-jddi še za kakšno — tretje uni-^reitetno središče na Sloven-
Vpis na visoke šole je seveda ^sen od uspehov dijakov fcdnjih šol. Načrt razvoja vzgo-^ ui izobraževanja do leta 1975
pa trdi, da naše srednje šole ne dajejo dovolj maturantov za predvideni vpis na visoke šole. V zadnjih dveh letih se namreč vpisuje na univerzo okrog
11.000	študentov (5000 v prvi
letnik),	sedanje	prostorske
zmogljivosti pa kažejo, da tega vpisa ni mogoče kdo ve kako povečevati.
Pred današnjo univerzo sta dve poglavitni nalogi: povečati je treba število diplomantov (od vpisanih rednih	študentov
12.000	bi lahko dobili okrog 2000 diplomantov) in zagotoviti tako razporeditev študentov po študijskih disciplinah in smereh, ki bo ustrezala družbenim potrebam.
Ob načrtu nalog in ukrepov, predvidenih za spremembe v kadrovski politki, meni univerzitetni svet, da mora biti stvaren: bolje skromen, pa uresničljiv, kot preveč ambiciozen — tak, ki bi ostal zgolj na papirju. Kadrovsko politiko je treba načrtovati dolgoročno. Če hočemo, da se bo spremenila socialna struktura študentov, je treba na to misliti že pri načrtovanju vzgoje in izobraževanja v predšolski dobi in v osnovnem šolstvu. Univerza v Ljubljani je lahko le eden izmed dejavnikov, ki oblikuje našo kadrovsko poli tiko. Kadrovsko strukturo na Slovenskem pa bomo izboljšali le, če bomo reševali kadrovske probleme usklajeno, načrtno in racionalno.
M. K.
PODELJENE SO ŽAGARJEVE NAGRADE ZA LETO 1972
Sedanjost, povezana s preteklostjo
Tršarjevo delo pred Moderno galerijo v Ljubljani
Gib in glas skozi prostor
Ue ^ dneh, ko so dobivale oce-,),}! redovalnicah svojo končno 1*0, so dijakinje srednje tffideljske šole v Ljubljani po-lte svoje znanje tudi z na-b/31 V Skupni telovadnici te zaB 1°^ v°dstvom profesoric t, gibalno ritimično vzgojo -Kroflič, Dore Gobec in ■ fieje Lenart so pripravile dve ,e^ni šolski produkciji. je Uv°d v gibalno izražanje -^c^0rVedala uvodoma profeso-tiJvnm Lenartova - je ena n vej estetske vzgoje, ki jo ljj/a obvladati vsaka vzgojite-k0f*9re za to, da razvijejo gib čisto izrazno sredstvo. on n Potem smo dobro uro fLZ0Vad kombinacijo plesa khv ^ P65™*- ki se razvije \kuih skozi doživljanje, iz-kon' ^ plesu so dijakinje kovale doživljanje sodob-
in gibanje glasu pa sta se usklajeno strnila v kompoziciji Žival ski gib in glas skozi prostor.
V tretjem letniku se pripravljajo vzgojiteljice tudi na metodično delo, zato so nam prikazale kompozicije rajalnih iger, izštevanke, kompozicijo na zloge in soglasnike itn.
Približno uro in pol dolga šolska produkcija, pa tudi že lanski nastop dijakinj v mestnem gledališču in na RTV so dokazale, da trud profesoric na tej šoli ni b'l zaman. Svežina in razgibanost, ples, v katerem se stapljata gibanje in glas, čustvena zanesenost in telesna spretnost, so nam ustvarile izjemno šolsko produkcijo.
MARJANA KUNEJ
Največje priznanje za delo na vzgojnoizobraževalnem področju - Žagarjevo nagrado — je dobilo letos osem učiteljev. Na slovesnoti, ki je bila 23. junija v stekleni dvorani izvršnega sveta SRS, je predsednica odbora za podeljevanje nagrad Staneta Žagarja Milena Štifter-jeva poudarila pomen teh nagrad v današnjem času. Podeljene nagrade izražajo težnjo po sodobnejšem razvoju vzgojno-izobraževalnega področja, hkrati pa — s spominom na lik narodnega heroja, revolucionarnega učitelja Staneta Žagarja — povezujejo preteklost s sedanjostjo.
Na to povezavo je opozorila tudi podpredsednica slovenskega izvršnega sveta dr. Aleksandra Komhauserjeva. V svoji čestiki nagrajencem je med drugim dejala: pomembno je, da odpremo vrata vsemu, kar je pozitivno, in da se znamo postaviti v bran tistemu, kar bi nas lahko uničilo. Slovenija se je odločila za odprta vrata — to pa si lahko privošči le narod, ki je dovolj kulturen in izobražen. K višji kulturni in izobrazbeni ravni pa ste veliko prispevali tudi vi, zato se lahko s ponosom ozrete na svoje delo. Želimo, da bi imeli veliko posnemovalcev, da bi bilo med prosvetnimi delavci še veliko takih, ki bi bili prav tako vredni Ža-gaijevih nagrad."
Obrazložitve, ki jih je na slovesnosti prebral član odbora Ivo Škoflek, potrjujejo pomembnost dela letošnjih Žagarjevih nagrajencev: MARE BURJA, JOŽETA JURANČIČA, FRANJA KLOJČNIKA, MILENE KOSOVE, DANICE MARIONOVE, VALDIMIRJ4 MOČANA, ANTONA TROHE in DRAGA VONČINE.
MARA BURJA, ki jo poznamo kot urednico radijskih šolskih oddaj, je bila sprva učiteljica: pred vojno je 11 let poučevala v Gornji Radgoni, med vojno pa je - tako kot mnogi učitelji - okusila brezposelnost in preganjanje. S svojim delom v šoli je takoj po osvoboditvi zbudila posebno pozornost, zato so jo leta 1949 povabili k sodelovanju pri radijskih šolskih urah. Danes „slavijo“ radijske šolske ure 25-letnico, priznavamo jim uspešnost; k tej pa je veliko pripomogla prav urednica Mara Burja, ki je po svoji zamisli razvila koncept oddaj radijske šole in sama napisala okrog 90 oddaj.
Iskala je nove prijeme, s katerimi bi radijske šole pomgale obogatiti pouk ter zmanjšati razlike in pomanjkljivosti v strukturi našega izobraževanja. Šolske oddaje radia Ljubljane so najboljše med tovrstnimi jugoslovanskimi oddajami, dobile pa so tudi že visoko mednarodno priznanje. Zelo uporabne so pri pouku, zato jih posluša kar 80 % naših šol
JOŽE JURANČIČ je v svoji poklicni praksi dosledno uresničeval stališče, da mora učitelj svoje pedagoško delo nasloniti na kritično analizo razmer, v katerih živijo učenci Zaradi
"ega,
ne ' PQ tudi svojega čustve-d iJveto, pri tem pa pokazale Kshi • ^ gibanja že kanček i kalnosti.
s0 dijakinje drugih lemikov koJ®71. predstavile skupinsko 1^ P^icijo Človek in stroj, s S0 Ponaz°rile človekovo to ‘Most v stehniziranem iJ/’ njegovo nemoč v boju z tidli^tjo, ujetost - z indi-iti ff^o kompozicijo Jetnica -
Novi doktorji znanosti
V petek 30. junija je prorektor ljubljanske univerze prof. dr. Janez Milčinski promoviral sest novih doktorjev znanosti. Ti so: Dr. Viljem Merhar - ekonomske znanosti, dr. Janko Kostnapfel - psihiatrija, dr. Jurij Kovačič - ginekologija in porodništvo, dr. Bojan Držaj — kemijske znanosti in dr. France Vreg
- s področja sociologije. Po promociji novih doktorjev znanosti, jim je tov. prorektor med drugim zaželel še v naprej tako bogato delovanje in uspešnost v njihovih prizadevanjih. Nazadnje jih je opozoril na hvaležnost, ki so jo dolžni univerzi za podeljeno čast. V imenu novih doktorjev se je zahvalil dr. France Vreg.
Domača folklora
-Pohlep - s skupinsko kom-^'1° Sla po lastnini. ftoJj^jrieljiee potrebujejo pri |ifj delu sproščenost gibanja
V osnovni šoli v Podgorju imajo pionirsko folklorno skupino, ki je na letošnjem republiškem srečanju pionirskih
nika, ki je bil pred nedavnim na letališču pri Turiški vasi. Mlade folkloriste, njihovo, tovarišico
m	—.'■»	t giuunju unarvciu srečanju piuimsmii ter harmonikaša so nagradili z
L, j1*- Gib in glas morata biti	folklornih skupin dosegla prvo navdušenim ploskanjem. Prav
\k<>Jena’čden pomaga k spro-	mesto.	_	gotovo zato, ker so res znali po-
/e °sti drugega. Napetost rok	iskati domače kulturno blago,
sprostiti glasovna Mladi Podgorčani pa so iz- to je narodne plese in viže iz tiQlf>laya, v skupinski kompo- redno navdušili tudi številne 1 Zb in dobri duhovi, ritem obiskovalce kmečkega praz-
Mislinjske doline.
tega strokovno pravilnega, za učitelja v predaprilski Jugoslaviji pa zelo drznega stališča, je bil z oblastjo nenehno v sporu. Tako je začel revolucionarno pot bojevnika za nove družbene razmere in izboljšano vzgojo.
Stališče, ki ga je zastopal Jože Jurančič, je zahtevalo tesno povezavo šole z življenjem vaškega okoliša. Po Jurančičevem mnenju šola v vasi ne sme biti osamljena: vplivati mora na razvoj vaškega življenja, pomagati ljudstvu, da izboljšuje krajevne razmere in voditi kmečko mladino k izobraževanju. Med učitelji je bilo tedaj precej navdušenja za reforme v načinu pouka. Jože Jurančič pa ni samo uvajal metodičnih novosti v pouk, temveč je posegel globlje, v družbeno funkcijo šole. Osnovno šolo, ki naj bi bila takrat zavod za vzgojo poslušnih državljanov, je spreminjal v izobraževalno ustanovo za gospodarski in kul- -turni napredek. S tem poseje tudi uprl vladajočemu vzgojnemu smotru.
Sodeloval je v osvobodilnem boju in si tudi po osvoboditvi prizadeval, da bi postala šola napredna in sodobnejša.
FRANJO KLOJČNIK je začel leta 1946 poučevati na tekstilni šoli Kranj, leta 1950 pa je poleg tega dela prevzel še vodstvo na novo ustanovljenega dijaškega doma v Kranju. Dijaški dom v Kranju, ki ga je vodil več kot 20 let, je postal pod Klojčnikovim vodstvom ena vodilnih tovrstnih ustanov, ki uživajo sloves po vsej Jugoslaviji in v tujini Na pobudo Franja Klojčnika, izkušenega organizatorja in družbenopolitičnega delavca, so nastajale številne pobude in zamisli za srečanje mladih z mladimi na kulturnem in športnem področju. S svojim vzgojiteljskim entuziazmom je zapolnil prenekatero vrzel na področju prakse in teorije domske vzgoje in tako prispeval k razvoju pedagoške prakse v domovih.
MILENO KOSOVO, profesorico in pedagoško svetovalko je predlagal republiški zavod za šolstvo zaradi njenih izrednih zaslug za kakovost pouka tujih jezikov na osnovni in srednji šoli
Že med študijem na ljubljanski univerzi in po diplomi je v obdobju pred revolucijo in med NOB sodelovala z našimi najbolj vidnimi revolucionarji in opravljala mnoge odgovorne ilegalne naloge, po osvoboditvi pa tudi družbeno pomembne dejavnosti
S pedagoškim delom je začela kot profesorica srednje šole, od leta 1951 do 1963 je bila profesorica na višji pedagoški šoli v Ljubljani, nato pa do upokojitve pedagoška svetovalka za tuje jezike. Njeno delo v zadnjih 20 letih je pomembno zlasti zaradi razvijanja sodobne vsebine in metod pouka angleščine v obvezni šoli. Milena Kosova je avtorica in soavtorica številnih učbenikov in priročnikov za pouk angleškega jezika. Med temi je posebno pomembna serija učbenikov za 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole, ki predstavlja osnovo metodike pouka angleškega jezika. Pripravila je več priročnikov, sodelovala v pedagoškem tisku, v seminarjih m drugih izobraževalnih oblikah ter strokovnih društvih. Uspešno se je trudila za uveljavljanje novih pogledov na poučevanje živih jezikov tudi v srednjih šolah.
DANICA MARION, profesorica višje šole, sodi med najvidnejše predstavnike tistih slovenskih pedagogov in družbenih delavcev, ki so se že pred vojno in med narodnoosvobodibiim obdobjem vključili v boj za socialistično družbo, po osvoboditvi pa posvetili vse svoje sposobnosti graditvi in obliko-
vanju sodobne šole ter naprednega vzgojnoizobraževalnega sistema
Po osvoboditvi je postavila temelje slovenski gimnaziji v Kopru, kjer je bila ravnateljica, nato pa se je posvetila vzgoji in pedagoškemu usposabljanju prihodnjih učiteljev na mariborskem in ljubljanskem učiteljišču ter na višji gospodinjski šoli. Ustvarjalno je prispevala k naši pedagogiki, zlasti na področju skupinskega pouka v osnovni šoli ter skupinske dinamike, ki jo je prilagajala delu z odraslimi. Sodobna teoretična spoznanja, obogatena z lastnimi izkušnjami, je posredovala v seminarjih in v pedagoškem tisku učiteljem in andragoškim delavcem po vsej Sloveniji. Danica Mario nova je dolgoletna zunanja sodelavka zavoda za šolstvo SRS ter ugledna družbena delavka Posveča se zlasti proučevanju in uvajanju sodobnih oblik in metod dela s starši in odraslimi ter si prizadeva za aktivnejšo vlogo staršev v našem sistemu vzgoje in izobraževanja.
VLADIMIR MOČAN ima neprecenljive zasluge za organizacijo šolstva v prvih letih po osvoboditvi, za vzgojo in oblikovanje učiteljskega naraščaja v Pomurju, za razvoj šolske in množične glasbene kulture ter za razvoj ljudsko prosvetnega življenja v tej pokrajini. S krajšimi prekinitvami je bil 25 let profesor na gimnaziji v Murski Soboti. Tu je skrbel za razvoj sposobnih dijakov. Leta 1945 mu je okrajni odbor OF poveril nalogo, da organizira šolstvo v okraju Murska Sobota. Čeprav je bil pri svojem delu izredno uspešen, ga je mnogo bolj veselilo delo učitelja. Zato se je leta 1950 ponovno vrnil na gimnazijo v Murski Soboti, kjer je poučeval zgodovino. Ves svoj prosti čas pa je posvečal pevskima zboroma na gimnaziji in učiteljišču. Bil je požrtvovalen in kvaliteten glasbeni pedagog ter izreden svetovalec učiteljem pri pouku glasbe.
ANTON TROHA si je v svojem vzgojnem delu izredno prizadeval za razvoj svobodnih dejavnosti v šoli. Kjerkoli je služboval, so učenci prejemali za to svoje delo zvezne in republiške nagrade. Njegova zasluga so uspešne humano-vzgojne akcije kluba OZN. Izdal je knjigo o vojni ..Poslušajte nas", vodi pa tudi akcijo „Pri-družite se nam", v kateri zbira mnenja državnikov o tem, kaj je odločilno za trajen mir v svetu. Izdelal je tudi idejni osnutek . za naselje miru v Vinici
Anton Troha je močno povezal osnovno šolo v Vinici s krajem in ljudmi. Je pobudnik mnogih prizadevanj, s katerimi skušajo prebivalci Vinice razviti svoj kraj. Z vsem svojim delom je dokazal, da so izvenšolsko delo, povezanost šole z neposrednim okoljem in družbena angažiranost šole dejavnosti, ki razvijajo v mladih ljudeh lastnosti, primerne za življenje v samoupravljavski družbi
DRAGO VONČINA je bil šolski nadzornik, svetovalec in prizadeven pomočnik vsakemu učitelju. Zaradi široke izobrazbe, prisrčnega odnosa do soljudi, zaradi odličnega poznavanja podeželskega življenja in pripravljenosti za vsako delo je opravljal svoje delo nadvse uspešno. Bil je eden redkih šol-sltih nadzornikov, ki je tudi med vojno našel pot med bojujoče se ljudstvo, partizan, preprost borec in partizanski nadzornik, ki je znal v zelo zapletenih razmerah medvojnega časa požrtvovalno reševati probleme svojih učiteljev tečajnikov. V povojnem času je izredno veliko prispeval h graditvi našega povojnega šolstva. Skratka, Drago V.ončina je bil eden tistih prosvetnih delavcev, ki v resnici zaslužijo ime ljudski učitelj.
VSEM ŽAGARJEVIM NAGRAJENCEM ISKRENO ČESTITAMO!
M. K.
Mara Buija
Jože Jurančič
Franjo Klojčnik
Milena Kos
Danica Marion
Vladimir Močan
Anton Troha
Drago Vončina
Stara freska je oživela
V Kranju in Preddvoru je bila 17. in 18. junija III. revija pionirskih folklornih skupin Slovenije pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine Kranj Slavka Zalokaija. Organiziralo jo je Društvo prijateljev mladine Kranj s sodelovanjem kulturne skupnosti in temeljne izobraževalne skup-nosti Kranj.
Folklorne skupine so v Kranju nastopile v osnovni šoli France Prešeren. Posebne osnovne šole Slovenije so gostovale pri posebni osnovni šoli Kranj, ki je ob tej priliki priredila razstavo likovnih del svojih učencev. Gostje posebnih osnovnih šol pa so se pomerili tudi na športnih prireditvah.
V Preddvoru je bila povorka in revija 15. nastopajočih pionirskih folklornih skupin: iz Mengša, Metlike, Koroške Bele, Cirkovce, Radomelj, Kopra, Gorišnice, Beltincev, Kidričevega, Murske Sobote, Preddvora, tri skupine so bile iz Ljubljane in Markovcev.
V slikovitem Preddvoru, ki ljubosumno skriva idilično Jezerce Črnavo, pod zelenimi, skuštranimi glavami hribov, je oživela stara freska. Oživel je star čas, kot bi se odprla stara poslikana skrinja. Na dan so privrele pesmi, domislice, plesi in noše. Pisana povorka se je vila skozi mesto ob zvokih harmonike, pastirskih rogov in
zvonjkljanju kurentov. Nasmejani obrazi na oknih in sonce, veliko cvetja in zastave.
Tri ure so se pred nami vrstili plesi Štajerske, Prekmurja, Bele krajine, Primorske in Gorenjske. V to narodno folklorno vezenino so bile vtkane zbadljivke — rimane kitice, sledile so jim šaljive, včasih otožne pesmi, kmečke šege in opravila. Razveselile so nas okrogle polke in
Zbirka otroških pesmi
Koroški slovenski pesnik Valentin Polanšek je v samozaložbi izdal drobno knjižico z naslovom: „Činček“. V njej je zbranih 29 pesmic za naše najmlajše. Pesnik pripoveduje o drobnih doživljajih doma v družini, soseščini, na vasi, pa tudi v širšem svetu. Opeva lepote narave in seznanja otroke z življenjem. Knjižico je opremil domačin Simon Olimp iz Sel Obogatil jo je z lepimi, za otroško oko primernimi ilustracijami
Kratek uvod k zbirki je napisal naš pesnik Jože Šmit. V njem ugotavlja, da se pesnik Valentin Polanšek zna približati mladim koroškim bralcem v taki obliki in vsebini, ki je značilna za naše najboljše slovenske mladinske pesnike od Levstika, Župančiča in Grudna dalje. Ob koncu pesnik Šmit poudarja, da bo knjižica draga otroku, ker mu bo pomagala doživljati otroštvo, ter potrjevala pomen slovenske govorjene in pisane besede, ter mu bo tako odpirala še lepšo pot do slovenske knjige.
Zbirko je odobrilo zvezno ministrstvo na Dunaju in jo namenilo kot razredno berilo za pouk na dvojezičnih šolah na Koroškem od 1. do 4. razreda.
STANKO SKOČIR
Mladinska knjiga ATLASI ZNANJA
Pred kratkim je Mladinska knjiga dala na slovenski in jugoslovanski knjižni trg zbirko knjig naravoslovne tematike, pod skupnim naslovom Atlasi znanja. Zbirka vsebuje deset knjig: Anatomija človeka, Anatomija živali, Astronomija, Biologija, Botanika, Fizika, Geologija, Kemija, Mineralogija in Zoologija.
Večina učbenikov s teh področij je pisanih monotono, včasih tudi že dolgočasno. Zato so knjige iz zbirke Atlasi znanja pravo poživilo, saj s svojimi raznobarvnimi risbami in zanimivim jedrnatim pisanjem dobesedno primorajo bralca, da jih bere. S tem si tudi brez težav pridobiva znanje.
Zato jih priporočamo vsem bralcem, če že ne kot priročnik pri pouku, pa v lastno veselje.
J. T.
svatovski plesi. V gosteje prišel gorenjski pastir Janez in nam priporočal: „No, pa rad’ 'mejte to našo zemTco, k’ je ta nar-lepš’“.. . Gosli in tamburice so tekmovale s harmoniko. Žareli so nageljni in oči nastopajočih. Revijo so sklenili plešoči kurenti v kožuhih, s slikovitimi živalskimi maskami, okrašeni s trakovi, ob nenehnem zvonklja-nju različno uglašenih zvončkov.
Vodje nastopajočih folklornih skupin so prejeli pismena priznanja za sodelovanje. Iskreno so se zahvalili tudi Tončki Maroltovi in ji podelili pismeno priznanje za zasluge pri zbiranju ljudskega blaga. Ža izreden uspeh revije gre vse priznanje in pohvala pedagogom mentorjem, vsem nastopajočim pionirjem in vsekakor domačinom, ki so gostom omogočili prijetno bivanje. Priložnostna etnografska razstava v osnovni šoli Preddvor je lepo dopolnila prireditev. Ogledali smo,si narodne motive v usnju, s katerimi je bila okrašena juta, male plastike v lesu in mavcu, in slike kmečkih motivov. Na steni tiktaka stara ura, m polici sameva likalnik. Na poslikani skrinji se vije nagelj in košati rožmarin, ob njej miruje izrezljana zibka. Zdi se, da so fotografije na stenah oživele: izpod avb gorenjskih narodnih noš nas merijo nagajive oči
Srečanje pionirskih folklornih skupin Slovenije je znova oživilo čut za ohranjanje narodnega blaga. V tem kratkem času so se morda rodila nova prijateljstva med pionirji in med mentorji, ki so prišli iz vseh krajev naše republike.
TEA DOMINKO
Novi učbeniki:
Sonja Berce-Rupel »Parliamo Italiano«
Kolikor bolj se različne izobraževalne institucije v zadnjem času poglabljajo v uspešnost metod izobraževanja odraslih in je tudi pri njih obisk odraslih slušateljev iz leta v leto večji, toliko pogosteje se te ustanove znajdejo pred vprašanjem: kako zagotoviti in posredovati svojim slušateljem dovolj zanimiv pouk — tako da bo ob koncu tečaja uspeh čim boljši.
Delavska univerza Boris Kidrič v Ljubljani prireja vedno več jezikovnih tečajev. Za njihovo uspešnost si tudi sama utira nove poti poučevanja — s seminarji za predavatelje, ob medsebojni izmenjavi izkušenj, njeni predavatelji pa tudi sami sestavljajo učbenike in slovarje za različne tečaje. -
Vrzel pri pouku italijanščine je zapolnil moderen učbenik redne strokovne sodelavke delavske univerze Boris Kidrič Sonje Berce-Ruplove,,Parliamo italiano“. Obsega dva dela, ki ju je izdala Državna založba Slovenije. Pred nedavnim je izšel tudi drugi del.
Učbenik je primeren za hiter, torej uspešen tečaj italijanskega pogovornega jezika. Metoda učbenika je znana - direktna. Učenec poleg slike - vizualne predstave registrira najprej slušno ter ustno, nato pa še pismeno določeno pomensko formulo: te besedne zveze rastejo nato s številom lekcij v sklenjene pogovore v družinah Bianchi in Rossi. Učenec tako s tema dvema italijanskima družinama in njunimi prijatelji spoznava osnove in jezikovna pravila pogovorne italijanščine. Pri dovolj uspelem tečaju je to besedilo nujno vezano na slike, projicirane na steno. V knjigi so isti prizori ponazorjeni s preciznimi, jasnimi ilustracijami; izdelal jih je akademski slikar Marko Pogačnik.
Za pedagoga, ki bi italijanščino rad posredoval na osnovi zanimivega pogovora, bo ta učbenik prijetno osvežilo poleg dosedanjih klasičnih učbenikov, kjer so lekcije bolj ali manj grajene le na osnovi predvidene nove slovnične snovi. Seveda nam novi učbenik ne prinese rešitve na dlani, saj je uspeh tečaja in zadovoljivo obvladanje dokaj obsežnega oblikovnega bogastva italijanskih glagolskih časov, odvisno predvsem od vztrajnega in rednega ponavljanja in utrjevanja. Brez dvoma pa se bo z omenjenim učbenikom marsikdo raje in laže odločil za učenje tega privlačnega in melodičnega romanskega jezika.
B.M.
Pionirka-prometnica iz Murske Sobote prejema pokal za tekmovalno ekipo na IV. republiškem srečanju pionirje v-pro-metnikov v Murski Soboti
Fotografija enega od nastopov na III. reviji folklornih skupin Slovenije v Preddvoru
Med ponudbo in potrošnje na tržišču filmov za otrok*
Osrednja tema fetošnje glavne skupščine mednarodnega centra Film in mladina pri UNESCO je bila proizvodnja filmov za otroke; zahtevale so jo potrebe na tržišču. Število gledalcev — otrok, ki obiskujejo predstave, namenjene zgolj otrokom, a so komercialno pomembne rasti. Samo v Angliji se je v letu 1971 število obiskovalcev sobotnih matinej v primerjavi z letom 1970 povečalo za 15 %. Podatek, ki da misliti.
V poročilih držav članic centra je bila poudarjena skrb oblasti; v prvi vrsti so bili omenjeni angažmaji ministrov manjših dežel za razvoj kontinuirane proizvodnje filmov za otroke. Največ pozornosti posvečajo temu vprašanju v Sovjetski zvezi, Češkoslovaški, DR Nemčiji, Angliji in Španiji. V teh deželah imajo posebne študije ali ustanove, ki se ukvarjajo zgolj s filmi za mlade. Drugod (predvsem v manjših deželah) se govori o proizvodnji 2 do 3 celovečernih ter 10 do 20 kratkih filmov.
Seštevek filmov, ki jih posnamejo v enem letu preseneča. Skoraj ne moremo govoriti o suši proizvodnje. Vendar filma za otroke in mladino ne najdemo na tržišču. Vzrokov je več. Osnovni je pač distribucija filmov. Ker so filmi za otroke pastorek in so tudi predračuni bolj suhi, zmanjka-denarja za normalno komercialno ponudbo teh filmov. Ni prospektov, ni katalogov, ni dovolj posnetkov, ni naročenih članov v dnevnem in tedenskem časopisju.
Naši razgledi
-	Sikst Marion: Otroci brez staršev (str. 357)
-	Dr. Živko Šifrer: Republike po narodnosti (str. 359)
-	Slavko Kocjan: Prostorski načrt ter varstvo kmetijskih zemljišč (str. 360)
-	Branka Jurca: Dobra spodbuda (str. 363)
-	Boris Grabnar: Življenje in televizija (str. 366)
-	Prof. dr. Stojan Cigoj: Odškodninsko pravo Jugoslavije (str.
-	Zagovor diditija (str. 373)
-	Angela ukrotila pošast (str. 375)
-	Jugoslavija in SEV (str. 376)
-	Kaj dosežemo z daljšim poukom (str. 377)
Otroci pred televizijo (str. 379)
NOVE STROKOVNE KNJIGE
i
Slaviša Prešič: Elementi matematičke logike. Beograd, Katedra za matematiku Elektrotehničkog fakulteta Univerziteta 1972.
2.	Marij Mrdjen: Nastavna metoda u teoriji i praksi. Šibenik, NIP „Štampa“ 1972.
3.	Učimo se matematike II. Priročnik za učitelje. Ljubljana, Zavod za šolstvo 1972.
4.	Anica Uranjek — Marjanca Lovšin: Otrok, ki se težko uči. (Pota do učenca. 2. zvezek). Ljubljana, Mladinska knjiga 1972.
nija); veliki cineast Hallas namerava organizirati festival v Londonu. Vendar vsi ti festivali še vedno pritegnejo le pozornost pedagogov in životarijo v senci ostalih. Verjetno bo potrebna priprava posebne strategije, da se prodre v komercialne vode in s tem tudi zagotovi mladim primeren film.
Psihoza v krogih, ki imajo filmsko trgovino v svojih rokahf' daje filmom za otroke že apriorističen prizvok nezanimivosti. Stanje v Jugoslaviji je zrcalna slika tega. Vsi drstri-buterji se boje filmov za otroke, ki so — po njihovem — gotova izguba. Iz skladišča jih odstranijo včasih tudi pred iztekom licence že zato, da jim ne zasedajo po nepotrebnem skladiščnega prostora. Poglejmo samo primer ljubljanske distribucije Vesna, ki je pred leti imela z okusom in smislom za mladino izbran program za otroke. Zaradi obravnave filmov za otroke kot robe, zaradi pomanjkanja družbenih pomoči, je podjetje zaradi nastalega primanjkljaja prišlo v nezaviden finančni položaj. Danes v njihovem reper-toaiju ni več poslastic za mlade gledalce. KINEMA, distribucija iz Sarajeva, ki je hotela doseči isto kot Vesna, se je znašla v podobni situaciji.
Interes otrok za obiskovanje v kinematografov raste, tu pa gledajo vse filme in ne le izbora. Vendar izgovor, da filmov za otroke ni, ne drži. Možni so le pomisleki glede na kakovost. Zaradi suhih predračunov za-
seijev ah pa preizkušnja za#
nikov. Vse to ne opravičujes be ponudbe dobrih filmov. 1 Zaradi teh filmov je bil°
več mednarodnih akcij. Tak^ bil nekako pred štirimi
le'
sprožen postopek za osnov® mednarodne kinoteke filmov otroke. Težave za u resnic'^ zamisli so bile zgolj finančna pomena. Ideja je zopet F Sovjetska zveza je že darov' nekaj dobrih filmov, ustali1 Ijen je tudi sedež takšne kil ^ teke. Mogoče bo čez nekaj . mogoč že učinkovitejši p05 od katerega bodo imeli k# otroci vsega sveta.
Druga organizirana akcij® izdelava nacionalnih kataloj filmov za otroke, v katerih bili posebno dobri filmi nek liko bolje predstavljeni. Mar kateri že pozabljeni starejši bo še vedno našel svojega f dalca. Otroška publika nikoli zastari. Zato je tudi število mov, ki jih lahko otrokom nudimo, večje. Ce bo šlo vse sreči, bo izšel skupni katalog koncu prihodnjega leta.
In tretji —"mogoče naj'
iv»7
nejši sklep letošnje skupšči*1'
doseči kar največjo obvezn1
A
vsak£
htevajo ti filmi nižje honorarje. Zato so pogosto taki filmi maši-
la za nedelavnost slabih reži-
Festivalov filmov za otroke je iz leta v leto več. Benetkam se je najprej pridružil Gottwal-dov, ki si bienalno podaja štafetno palico z Moskvo, sledila sta mu Teheran in Hijon (Špa-
zainteresiranih. Obveza vsan-i delegata naj bi bila predstavi| najboljšega filma leta svoje‘h žele na vsakoletni skupščini-J Vse skupaj je za nas d<"j zanimivo, če bomo znali p°i jeno tudi izrabiti. V ta nart! pa je potrebno najprej usty4 tržišče za otroški film pri t doma. In sicer ne načelno, h-J več z delom. Za to pa so odj vomi vzgojitelji v šoli in '
MIRJANA BOR**
Naše bralce opozarjamo na naslednje sestavke v 12. številki NAŠIH RAZGLEDOV:
ZMEDA (linorez, Angela Gvajc, 6. razred osn. šole „Ljubo
Ig)
NAKNADNI RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST
^UČITELJE IN VZGOJITELJE V ŠOLAH IN DRUGIH VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH V SR SLOVENIJI V LETU 1972
; ,, Na podlagi petega odstavka 66. člena zakona o osnovni šoli^ lil dni list SRS, št. 9-51/68 in 14-108/69) in petega odstavka 41.
I tena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67) | j Javlja republiški sekretariat za prosveto in kulturno naknadni azpis prostih delovnih mest za učitelje in vzgojitelje v šolah in L rilS|h vzgojnoizobraževalnih zavodih v SR Sloveniji v letu 1972. I,.Aok za prijavo na razpis je 15 dni od dneva objave. Pri šolah, | d n'i posebej navedeno, velja razpis za nedoločen čas.
Prijava kandidata mora vsebovati:
| osebne podatke (pri poročenih ženah tudi dekliško ime), 1 roJstno ime, leto rojstva in stan;
i " strokovno in pedagoško izobrazbo: dovršene šole, usposobljeni 0st za pouk, strokovni izpit, službeno dobo, posebno prakso in
I -
življenjepis: osnovne podatke, potek službovanja, izvenšolsko
v®ljavljanje in druge morebitne okoliščine.
Jsak kandidat vloži svojo prijavo neposredno šoli oziroma za--p v0^u.’ kamor prosi. Pri podružnicah oziroma oddelčnih šolah naj | ^didati vložijo prijavo na matično šolo. Za delovna mesta, kijih izpisujejo občinske skupščine, naj pošljejo kandidati prijave usta-I novite Ijem.
Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki prvikrat stopajo v pro-Vetno službo.
Razpis je sestavljen po občinah. V razpisu se uporabljajo kratice Naslednjim pomenom:
H VZG - vzgojitelj z diplomo vzgojiteljske šole,
Lf N — učitelj z diplomo učiteljišča,
STU — strokovni učitelj z ustrezno strokovno izobrazbo,
UPP _ učitelj praktičnega pouka z ustrezno izobrazbo, r kRU - predmetni učitelj z diplomo ustrezne skupine višje šole, * ° — profesor, inženir, ekonomist, pravnik, zdravnik itd. 2*diplo-' .^° ustreznega visokošolskega zavoda.
Občino Ajdovščina
° ^snovna šola Boris Kidrič Ajdovščina - 1 učitelj za fiziko in mate-“jj ^atiko, PRU ali P. Stanovanja ni.
)VK
čili > OSNOVNA ŠOLA DRAGO BAJC VIPAVA "t? razpisuje delovni mesti:
-	učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P
-	učitelja za telesno vzgojo (moški), PRU ali P Na voljo je samska soba.



Delovna skupnost GIMNAZIJE VENO PILON.
AJDOVŠČINA
m _
Ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
~ učitelja za slovenski jezik — P ~ učitelja za zgodovino in zgodovino umetnosti — P
učitelja za sociologijo in filozofijo, P — nepolni delovni
čas,
učitelja za geografijo, P, učitelja za matematiko in fiziko — P, učitelja za telesno vzgojo ženske — P, učitelja za obrambo in zaščito - PRU - nepolni delovni čas,
kemijsko fizikalnega laboranta — nepolni delovni čas. s
Občina Brežice
OSNOVNA ŠOLA ARTIČE razpisuje delovni mesti:
~ učitelja telesne vzgoje, PRU
" učitelja glasbenega pouka, PRU (možnost dela v glasbeni šoli)
Na voljo sta samski stanovanji.
<
ŠOLE BRATJE DOBROTINŠEK ^
Občina Celje
sUoyna šola XIV. divizije Dobrna — 1 učitelj za tehnični pouk in ^jko, PRU; 1 učitelj za likovni in glasbeni pouk, PRU; 1 vzgoji-Nljica za predšolsko varstvo, VZG (za določen čas); 1 učitelj za izredni pouk, PRU.
SVET OSNOVNE
Vojnik
razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednja prosta de-‘0vna mesta:
" učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P za nedoločen čas.
Zagotovljeno je družinsko stanovanje na podružnični osnovni šoli Šmartno v Rožni dolini, v šolo omogočen prevoz s šolskim avtobusom;
" učitelja za angleški jezik, PRU ali P za nedoločen čas učitelja za zemljepis, PRU ali P za nedoločen čas socialnega delavca — višja izobrazba z diplomo, za nedoločen čas
Učitelja za razredni pouk na podružnični osnovni šoli SOCKA, U, za nedoločen čas. Pogoj: usposobljen za MOM v 1. razredu
učitelja za razredni pouk na podružnični osnovni šoli SOCKA, U, za določen čas. Pogoj: usposobljen za MOM v 2. razredu.
Stanovanja ni.
učitelja za razredni pouk, U, na podružnični osnovni šoli STRMEC pri VOJNIKU za določen čas. Pogoj: usposobljen za MOM v 1. razredu. Stanovanja ni. Ugodne avto-. bušne zveze s Celjem.
\	OSNOVA ŠOLA	FRANKOLOVO	s
?	^
s razpisuje prosto delovno mesto
z — učitelja slovenščine, PRU, za nedoločen čas; s Pismene prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
GLASBENA ŠOLA V CELJU	\
razpisuje za	šolsko leto 1972/73	naslednja	prosta	de-	j
lovna mesta:	\
—	učitelja za klavir, P ali PRU
—	učitelja za violino, P ali PRU
—	učitelja za solopetje, P Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Prošnje sprejema:	Razpisna komisija	glasbene	šole,	63001	s
Celje, p. p. 149	s

PEDAGOŠKI ŠOLSKI CENTER CELJE,
Ulica 29. nov., št. 1
razpisuje za poučevanje na gimnaziji pedagoške smeri in na vzgojiteljski srednji šoli za nedoločen čas delovni mesti:
—	učitelja slovenščine — ruščine Mi slovenščine — nemščine ali slovenščine — angleščine; pogoj: P
—	učitelja angleščine — nemščine; pogoj: P
Nastop službe 1. spet. 1972.

ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET CELJE
razpisuje naslednja delovna mesta:
-	dipl. ekonomista, P
-	nadzornika praktičnega pouka, ekonomist list, PRU
-	tajnika, PRU, nepolni delovni čas
komercia-
razpisuje lovna mesta:
v II. rednem razpisnem roku naslednja de-
—	učitelja slovenščine z nepolnim delovnim časom za določen čas; P
—	učitelja družbenoekonomskih ved za nedoločen čas s polnim delovnim časom; P, zgodovine, zemljepisa ali dipl. sociolog ali pravnik
—	učitelja telesne vzgoje z nepolnim delovnim časom za določen čas; P
—	učitelja strokovne teorije v avtomehanski šoli, ing. strojništva ali ing. elektro, s polnim delovnim časom za nedoločen čas;
—	učitelja matematike in mehanike, P ali PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom;
—	učitelja skiciranja - kostumograf ali likovni tehnik, z nepolnim delovnim časom za nedoločen čas;
—	pomočnika ravnatelja, P
—	pedagoga, visoka izobrazba, P pedagogike — psihologije
Nastop delovnega razmerja 1. septembra 1972.
Center nima na voljo stanovanj.
KAJUHOV DIJAŠKI DOM CELJE, Vodnikova 10 a
razpisuj e prosto delovno mesto — vzgojiteljice za nedoločen čas
Pogoji: višja izobrazba pedagoške smeri. Rok za prijave: 15 dni po objavi razpisa.
PRU
>	ŠOLSKI INDUSTRIJSKO KOVINARSKI	s
^ CENTER ŠTORE	x	l
>	razpisuje delovni mesti:	<
- učitelja tehnologije gradiv, PRU (inž. metalurgije)	^
i	— vzgojitelja, PRU	s
Svet delovne skupnosti
ŠOLSKEGA CENTRA BORIS KIDRIČ CELJE
razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
-	predstojnika poklicne kovinarske šole, PRU ali ing. I. s
stopnje s 5 letno prakso in opravljenim strokovnim izpi- ? tom in	s
-	predstojnika poklicne šole voznikov motornih vozil, PRU \
ali ing. I. stopnje s 5-letno prakso	in opravljenim stro- )
kovnim izpitom.	>
Nastop delovnega razmerja 1. septembra	1972.	s
Center nima na voljo stanovanj.	s
j	j
>	Upravni odbor	S
5	ŠOLSKEGA CENTRA BORIS KIDRIČ	CELJE	<
Občina Cerknica
ij OSNOVNA ŠOLA CERKNICA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas:
—	učitelja matematike, PRU ali P
—	učitelja angleščine, PRU ali P
—	vzgojiteljice za WE, VZG
<j Na voljo je eno družinsko stanovanje in samske sobe.
s	OSNOVNA ŠOLA NOVA VAS BLOKE	\
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:	\
—	učitelja za biologijo in kemijo, PRU	^
—	učitelja za telesno vzgojo, PRU
—	učitelja za likovni, glasbeni pouk in telesno vzgojo (v kombinaciji)
Stanovanja so preskrbljena.
Prošnje sprejema: Razpisna komisija osnovne šole Nova vas $ S	Bloke.	S
Svet osnovne šole s JOŽE KRAJC RAKEK
s razpisuje prosti delovni mesti: s — učitelja angleškega jezika, PRU s — učitelja matematike, PRU
s Delovni mesti razpisujemo za nedoločen čas. Rok prijave do j; zasedbe delovnih mest. Samska soba po dogovoru.
\ OSNOVNA ŠOLA HEROJA JANEZA HRIBARJA ^ Stari trg pri Ložu
s razpisuje delovna mesta:
^ — učitelja za matematiko — PRU s — učitelja za slovenski jezjk—knjižničarstvo s — učitelja za glasbeni pouk — PRU s — učitelja za tehnični pouk — fiziko — PRU s - učitelja za razredni pouk - U s - vzgojiteljice v vzgojno varstveni ustanovi - VZG
s Vsa mesta-so razpisana za nedoločen čas.
Občina Črnomelj
OSNOVNA ŠOLA MIRAN JARC ČRNOMELJ	Z
razpisuje naslednja delovna mesta:	<
-	tri učitelje za matematiko in fiziko, PRU ali P,	i>
-	dva učitelja za slovenski in angleški jezik, PRU ali P,	s
—	učitelja za slovenski in srbohrvatski jezik, PRU ali P,	s
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P,
-	učitelja za likovni pouk in zgodovino, PRU ali P,
—	učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P,
—	štiri učitelje za podaljšano bivanje, U ali PRU,
-	dve vzgojiteljici za otroški vrtec, VZG.
Vsa mesta so razpisana za nedoločen čas.
V mestu lahko dobite privatne sobe.
s Delovna skupnost
OSNOVNE SOLE BELOKRANJSKEGA ODREDA Semič
razpisuje prosto delovno mesto
- učitelja matematike in fizike, PRU ali P, za nedoločen čas.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
OSNOVNA ŠOLA STARI TRG OB KOLPI
razpisuje prosta delovna mesta:
—	učitelja 1. in 2. razreda vkombinaciji, U
—	učitelja matematike in fizike, PRU ali P
—	učitelja za slovenski jezik, PRU ali P
—	učitelja za biologijo in kemijo, PRU ali P
—	učitelja za glasbeni pouk, pevski zbor in predmet po dogovoru, PRU ali P
1 POKLICNA KOVINARSKA ŠOLA l ČRNOMELJ
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	tri učitelje strokovno teoretičnih predmetov,
2.	vodjo delavnic
3.	učitelja praktičnega pouka
s,
Pogoji:
^ Pod 1) in 2) diplomirani inženir strojništva ali inženir stroj-s ništva ali diplomant višje tehniške šole ali druga ustrezna s izobrazba s prakso,
s pod 3) strojni tehnik, ki je končal poklicno šolo — strugar s s 5-letno prakso.
£

GIMNAZIJA V ČRNOMLJU
razpisuj e delovni mesti:
—	učitelja za filozofijo, sociologijo in psihologijo, P nepolna zaposlitev
—	učitelja za telesno vzgojo, P — nepolna zaposlitev.

Občina Domžale

Svet
OSNOVNE ŠOLE JANKO KERSNIK Brdo
razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas:
ZA OSNOVNO ŠOLO NA BRDU
—	učitelja matematike - PRU ali P
—	učitelja glasbenega pouka - PRU ali P
—	učitelja razrednega pouka
Nastop dela 1. septembra 1972.
Ponudbe z dokazili o strokovnosti in življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi razpisa OSNOVNI ŠOLI JANKO KERSNIK BRDO, p. Lukovica.


Svet
OSNOVNE ŠOLE DOB PRI DOMŽALAH
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	dva učitelja razrednega pouka, U ali PRU za centralno šolo,
—	učitelja razrednega pouka, U ali PRU za podružnično šolo Krtina,
—	učitelja glasbenega pouka, PRU ali P,
—	učitelja slovenskega jezika, PRU ali P.
Vsa mesta so razpisana za nedoločen čas. Če ne bo kandidatov z diplomo, sprejemamo tudi absolvente za določen čas. Na Krtini je samsko stanovanje, v Dobu ni stanovanja.


OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja razrednega pouka, U
—	dva učitelja za oddelke podaljšanega bivanja, U
—	učitelja slovenskega jezika, PRU ali P
—	učitelja glasbenega pouka, PRU ali P
Stanovanja ni.
Prijave sprejemamo do vključno 15. julija 1972.
OSNOVNA ŠOLA JURIJ VEGA MORAVČE razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja angleškega jezika, PRU ali P
-	učitelja matematike in fizike, PRU ali P
—	učitelja telesne vzgoje, PRU ali P
-	učitelja glasbenega pouka, PRU ali P nepolni delovni čas Prošnje pošljite upravi šole.

TEHNIŠKA SREDNJA USNJARSKA GALANTERIJSKA ŠOLA DOMŽALE
razpisuje delovno mesto — učitelja matematike in fizike, P
Delovno mesto je razpisano s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Stanovanj ni.
Prošnjo z dokumentacijo vložite v 15 dneh po razpisu pri upravi šole.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Nastop službe 1. septembra 1972.

Občina Dravograd
OSNOVNA ŠOLA
NEZNANIH TALCEV DRAVOGRAD
razpisuje naslednji delovni mesti:
- učitelja za razredni pouk na podružnični šoh Ojstrica,U
ali PRU, samska soba, dodatek za težje delovne razmere'in kombiniran pouk;
učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P za določen čas od 1.
10.	1972 do 31. 8. 1973.
OSNOVNA ŠOLA TRBONJE
razpisuje prosto delovno mesto
— učitelja za razredni pouk ali učitelja s predmetno skupino slovenščina - nemščina za nedoločen čas.
Samsko stanovanje.	<;
Razpis velja do zasedbe delovne mesta.
Delovna skupnost OSNOVNE SOLE ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU
razpisuj e naslednji prosti delovni mesti:
učitelja za slovenščino, srbohrvaščino in temelje sociali-
stične morale, P ali PRU,
- učitelja za nemški jezik - 10 do 12 ur - P ali PRU.
Občina Gornja Radgona
Občina Hrastnik
Otroški vrtec Janžev vrh — 1 vzgojiteljica, VZG.
Osnovna šola Karel Destovnik Kajuh Apače - 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU za nedoločen čas (pogoj: poučevanje glasbenega pouka na sosednji osnovni šoli Stogovci); 1 vzgojiteljica za predšolski oddelek, VZG (za šolsko leto 1972/73).
Osnovna šola Gornja Radgona - 1 učitelj za razredni pouk, U, za podružnično šolo Spodnja Ščavnica.
Osnovna šola Kapela — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU.
Osnovna šola Videm ob Ščavnici — 1 učitelj za razredni pouk, U, za podružnično šolo Stara gora.
Posebna osnovna šola Gornja Radgona - 4 učitelji — defektologi za razredni pouk, PRU.


Delovna skupnost
VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA HRASTNIK
razpisuj e prosto delovno mesto — vzgojiteljice za nedoločen čas. Pogoji: SVŠ



v'

OSNOVNA ŠOLA
NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK
Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE STOGOVCI
razpisuje naslednji delovni mesti za nedoločen čas:
—	učitelja za matematiko, PRU
—	učitelja za razredni pouk, PRU ali U
Nastop službe 1. september 1972.


s POKLICNA GOSTINSKA ŠOLA RADENCI <! razpisuje delovna mesta:
? - učitelja za zgodovino in zemljepis, P \ - dveh vzgojiteljev za internat, P ali PRU.
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	dveh učiteljev za podružnično šolo KAL — U
—	štirih učiteljev za oddelke podaljšanega bivanja - U ali PRU
—	učitelja za slovenski jezik — PRU ali P
—	učitelja za angleški jezik - PRU ali P
—	učitelja za zgodovino — zemljepis - PRU ali P
—	učitelja za biologijo in kemijo - PRU ali P
—	dveh učiteljev za telesno vzgojo (moški) — PRU ali P
—	učitelja za telesno vzgojo (ženska) - PRU ali P
—	učitelja za tehnični pouk — PRU
—	učitelja za gospodinjski pouk — PRU

Občina Grosuplje

OSNOVNA ŠOLA DOBREPOLJE
razpisuje prosto delovno mesto — učitelja matematike in fizike Zagotovljeno stanovanje ali plačilo prevoza.
POSEBNA OSNOVNA ŠOLA HRASTNIK
razpisuje prosta delovna mesta:
—	dveh ortopedagogov za nedoločen čas Pogoji: diploma PA — ortopedagogika
—	učitelja za tehnični pouk — nepolni delovni čas Pogoji: diploma PA — tehnični pouk
Prijave sprejemamo do zasedbe delovnih mest. Stanovanj ni.



Občina Idrija

OSNOVNA ŠOLA STIČNA
razpisuje naknadno naslednja prosta delovna mesta:
OSNOVNA ŠOLA STIČNA
—	učitelja za tehnični pouk, PRU
—	socialnega delavca — diplomiram soc. delavec
Podružnica EDO TURNHER-PRIMOŽ VIŠNJA GORA:
—	učitelja za biologijo — kemijo in dodatni predmeti do polne učne obveznosti
—	učitelja za razredni pouk — U (stanovanj ni)
Podružnica KRKA:
—	učitelja za razredni pouk — U Podružnica AMBRUS:
—	učitelja za razredni pouk — U
Vsa delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas.
SVET OSNOVNE ŠOLE dr. FR. MOČNIK CERKNO
razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednji prosti (k’ lovni mesti:
—	učitelja za zgodovino in zemljepis — P s strokovnim izp>' tom
—	učitelja razrednega pouka za podružnično šolo PODLA' NIŠČE - U; stanovanje je zagotovljeno
Delovni mesti sta razpisani za nedoločen čas.
OSNOVNA ŠOLA ČRNI VRH NAD IDRIJO

razpisuje prosto delovno mesto — učitelja za telesno vzgojo — PRU.

OSNOVNA ŠOLA ŠENTVID PRI STIČNI
razpisuje ponovno naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja razrednega pouka, U
—	treh učiteljev za delo z manj nadarjenimi učenci v posebnih oddelkih, defektolog ali učitelj razrednega pouka,
—	učitelja za slovenski jezik, PRU ali P
—	učitelja za telesno vzgojo (moški), PRU ali P,
—	dva učitelja razrednega pouka za podružnično šolo Temenica (družinsko stanovanje, šola stoji ob glavni cesti Ivančna gorica—Litija, poseben dodatek) U
—	učitelja glasbenega pouka za določen ‘čas, PRU ali P
—	učitelja slovenščine in srbohrvaščine za določen čas, PRU ah P
SVET OSNOVNE ŠOLE JOŽE MIHEVC IDRIJA
razpisuje na centralni šoli v Idriji prosti delovni mesti — učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU, za nedoločei1
učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P, za nedoločen čas.
> DIJAŠKI DOM ^ CERKNO
- učitelja za angleščino in nemščino za določen čas, PRU ali P
^ razpisuje naslednja prosta mesta:
— treh vzgojiteljev, U ali VZG — samske sobe
Na voljo so samska stanovanja.
-	vzgojiteljice za otroški vrtec (za nedoločen čas)
—	vzgojiteljice za otroški vrtec (za določen čas)

Občina Ilirska Bistrica
Zbor delovne skupnosti
POSEBNE OSNOVNE ŠOLE PRI ZAVODU ZA REVMATIČNE IN SRČNE REKONVALESCENTE ZA MLADINO ŠENTVID PRI STIČNI

OSNOVNA ŠOLA 4. JULIJ JELŠANE
razpisuje prosta delovna mesta za nedoločen čas:
—	učitelja za matematiko in fiziko - PRU
—	učitelja za slovenščino in zgodovino Pogoj: PRU skupine slovenščina-zgodovina
—	učitelja slovenščine za polovični delovni čas — PRU
Rok za prijavo na razpis je 15 dni po objavi razpisa. Nastop službe 1. septembra 1972.
razpisuje prosto delovno mesto — učitelja za razredni pouk, U, za določen čas. Prijave je treba vložiti 15 dni po objavi razpisa. Nastop službe 1. septembra 1972.
A/AA^V^v-V-AAVN/* .AVV\

X
> GIMNAZIJA JOSIP JURČIČ STIČNA, Ivančna gorica

< razpisuje naslednja delovna mesta z nepolnim delovnim ^ s časom:
OSNOVNA ŠOLA TONE TOMŠIČ KNEŽAK
razpisuje prosto delovno mesto — vzgojiteljice
Pogoji: končana vzgojiteljska šola. Stanovanja ni.
Rok prijave 15 dni po razpisu.

—	učitelja za psihologijo in filozofijo, P, (4,5 ure)
—	učitelja za geografijo, P (11 ur)
—	učitelja za osnove umetnostne vzgoje, P (8 ur)
—	učitelja za telesno vzgojo, ženska, P (13 ur)
—	učitelja za telesno vzgojo, moški, P (6,5 ur)
—	učitelja tehnične vzgoje, PRU, P (11 ur)
Ugodne prometne zveze z Ljubljano.
Delovna skupnost OSNOVNE SOLE KUTEŽEVO
p. Ilirska Bistrica,
razpisuje prosti delovni mesti - dveh učiteljev za razredni pouk (3. in 4. razred) Pogoj: učiteljišče z diplomo ali PA — razredni pouk.


J-jJ
Občina Izola
OSNOVNA ŠOLA VOJKA ŠMUC IZOLA
razpisuje naknadno naslednja prosta delovna mesta, za Šolsko leto 1972/73:
~ učitelja slovenščine in srbohrvaščine, PRU ali P
-	dva učitelja angleščine in slovenščine, PRU ali P
-	učitelja matematike — fizike, PRU ali P
-	učitelja tehničnega pouka, PRU ali P ~ učitelja telesne vzgoje, PRU ali P
-	pomočnika ravnatelja. Pogoji: po zakonu o šolstvu.
-	razrednega učitelja. Pogoji: U — za podružnično šolo DVORI nad Izolo.
-	psihologa šole. Pogoji: visoka ustrezna strokovna izobrazba.
-	socialnega delavca. Pogoji: višja ustrezna strokovna iz-' obrazba.
Vsa delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas!
Za delovno mesto učitelja matematike in fizike je na voljo novo družinsko stanovanje.
gostinski ŠOLSKI CENTER IZOLA
razpisuje naslednja delovna mesta:
-	učitelja kuharstva — P, PRU ali STU (nauk o prehrani, tehnika kuhinj skega obratovanj a, priprava j edi)
-	dveh učiteljev praktičnega pouka strežbe — UPP (natakar s strokovnim izpitom pedagoške stroke ali natakar s hotelsko šolo in najmanj 5-letno prakso)
~ dveh učiteljev praktičnega pouka kuharstva - UPP (kuhar s strokovnim izpitom pedagoške stroke ali kuhar s hotelsko šolo in najmanj 5-letno prakso)
-	vzgojitelja v domu gojencev - P ali PRU (slovenščina, nemščina, italijanščina)
Nastop službe 1. septembra 1972 oziroma po dogovoru.
Stanovanje po dogovoru.
Občina Jesenice
OSNOVNA ŠOLA KOROŠKA BELA JESENICE
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
-	učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Blejska Dobrava. Pogoj — diploma učiteljišča ali pedagoške akademije za razredni pouk.
-	učitelja matematike. Pogoj - PRU ali P z diplomo.
-	vzgojiteljice v VVZ CILKA ZUPANČIČ Koroška Bela. Pogoj — diploma srednje vzgojiteljske šole.
Nastop službe: 1. septembra 1972. Rok za prijavo na razpis je 15 dni po objavi razpisa.
Stanovanj ni.


Svet
OSNOVNE ŠOLE TONE ČUFAR Jesenice
razpisuje za šolsko leto 1912/13 prosta delovna mesta: - učitelja za matematiko in liziko, P ali PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
~ učitelja za tehnični pouk, PRU za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Stanovanj ni.
Svet OSNOVNE ŠOLE ŽIROVNICA
razpisuje ponovno naslednji prosti delovni mesti:
~ učitelja matematike - fizike, za nedoločen čas, PRU " učitelja glasbenega pouka (polovična delovna obveznost) za nedoločen čas, PRU
GLASBENA ŠOLA JESENICE
razpisuje prosto delovno mesto ~~ učitelja za teorijo, P ali PRU. Stanovanja ni.

Občina Kamnik

OSNOVNA ŠOLA FRAN ALBREHT KAMNIK
fazpisuje delovna mesta:
~ učitelja angleškega jezika, PRU ali P za nedoločen čas " učiteljice telesne vzgoje, PRU ali P za nedoločen čas " učitelja slovenskega jezika, PRU, P ali absolvent za do-. ločen čas od 1.9. do 30.11. 1972 (nadomeščanje).
r
OSNOVNA ŠOLA STRANJE 6*242 Stahovica
razpisuje prosto delovno mesto:
7 učitelja za angleški jezik, P ali PRU za določen čas od 1. septembra 1972 do 31. januarja 1973.
Ljubljano so ugodne prometne zveze.

Občina Kočevje
s Svet šole pri
] OSNOVNI ŠOLI KOČEVJE
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
OSNOVNA ŠOLA KOČEVJE
—	dveh učiteljev za nemški jezik — P ali PRU — za nedoločen čas;
—	učitelja za matematiko in fiziko, dopolnilni pouk — P ali PRU, nedoločen čas
—	učitelja za telesno vzgojo, P ali PRU, nedoločen čas
—	učiteljico za fakultativni pouk gospodinjstva, PRU, Višja gospodinjska šola, nedoločen čas
—	učitelja za oddelek podaljšanega bivanja, U ali PRU (PA) za nedoločen čas
—	učitelja za oddelek podaljšanega bivanja, U ali PRU, nedoločen čas
—	psihologa, fil. fakulteta, nedoločen čas
—	pedagoga, fil. fakulteta, nedoločen čas PODRUŽNIČNA ŠOLA KNEŽJA LIPA
—	učitelja razrednega pouka, U ali PRU (PA), za nedoločen
čas,
PODRUŽNIČNA ŠOLA STRUGE
—	učitelja razrednega pouka, U ali PRU, nedoločen čas, PODRUŽNIČNA ŠOLA KOPRIVNIK
—	učitelja razrednega pouka, U ali PRU (PA) nedoločen čas, stanovanje je zagotovljeno.
J
GIMNAZIJA KOČEVJE
razpisuje delovno mesto
—	profesorja za filozofijo in psihologijo, ki bi poučeval tudi sociologijo.
Za to učno mesto se lahko prijavi tudi kak študent-absolvent filozofije in psihologije, ki bi opravil polovično učno obveznost v dveh ali treh dneh v tednu.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
CENTER POKUCNIH ŠOL DELAVSKE UNIVERZE JOŽE ŠEŠKO KOČEVJE
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	ravnatelja Centra poklicnih šol višja ali visoka izobrazba, izpolnjevati mora pogoje za učitelja v poklicnih šolah, imeti 5 let izkušenj pri izobraževalnem in vzgojnem delu v šolah, organizacijske, družbeno-politične in strokovne kvalitete - splošni pogoji določeni z zakonom.
—	učitelja slovenskega jezika z estetsko vzgojo — P
—	učitelja zgodovine in zemljepisa — P
—	učitelja s polovičnim delovnim časom za zdravstveno vzgojo, obrambo in zaščito — visoka izobrazba
—	učitelja za telesno vzgojo — P
—	učitelja za matematiko, P ali PRU
—	dveh učiteljev za strokovne predmete kovinarske stroke — visoka ali višja izobrazba strojne stroke
—	učitelja za strokovne predmete lesne stroke — visoka ali višja izobrazba lesne stroke
—	učitelja za strokovne predmete oblčailne stroke — visoka ali višja izobrazba oblačilne stroke
—	učitelja praktičnega pouka za kovinarje — poklicna kovinarska ali ustrezna tehniška ali delovodska šola ter 5 let prakse
—	učitelja praktičnega pouka za krojačice moške konfekcije — poklicna oblačilna šola in ustrezna tehniška ah delovodska šola ter 5 let prakse.
Vsa prosta mesta so za nedoločen čas. Nastop službe 1. septembra 1972, za ravnatelja centra pa 1. avgusta 1972. Stanovanje po dogovoru!
DOM DUŠAN REMIH KOČEVJE
razpisuje delovni mesti vzgojiteljev za nedoločen čas:
—	vzgojiteljice ali vzgojitelja, ortopedagog (delo z učenci posebne osnovne šole)
—	vzgojitelja, višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri.
Nastop dela s 1. septembrom 1972.
Stanovanja ni.
Občina Koper
Osnovna šola Hrvatini — 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P. Delovni mesti sta razpisani za nedoločen čas.

*
< Delovna skupnost ) OSNOVNE ŠOLE DEKANI
razpisuje za šolsko leto 1972/73 delovno mesto:
-	učitelja za matematiko in fiziko, PRU za nedoločen čas. Stanovanje po dogovoru.
Delovna skupnost
OSNOVNE ŠOLE ELVIRA VATOVEC Prade Bertoki pri Kopru
razpisuje delovni mesti za nedoločen čas:
-	učitelja za fiziko in tehnični pouk, PRU ali absolvent
-	učitelja za bilogijo in kemijo, PRU ali P Stanovanj nimamo. Šola je oddaljena od Kopra 4 km.
OSNOVNA ŠOLA GRAClŠCE razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja za slovenski jezik in gospodinjstvo, PRU ali P (18 ur), 2 uri po dogovoru,
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P
—	učitelja za zgodovino, zemljepis in telesno vzgojo, PRU ali P (19 ur), 1 ura po dogovoru,
—	učitelja za angleški jezik in knjižničarstvo, PRU ali P (17 ur), 3 ure po dogovoru.
Interesenti se lahko prijavijo tudi za drugačno kombinacijo predmetov kot' je navedeno. Poučevati bodo morali najmanj 20 ur tedensko.
Šola je 22 km oddaljena od Kopra, cesta asfaltirana. Za težje delovne pogoje (težko mesto) pripada vsakemu učitelju
470,00	din mesečno.
Na razpis se lahko prijavijo tudi učitelji brez ustreznih kvalifikacij.
% .
\ OSNOVNA ŠOLA
JANKO PREMRL - VOJKO KOPER
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja telesne vzgoje, visoka, višja izobrazba ali absolvent. Stanovanje po dogovoru;
—	učitelja tehničnega pouka, visoka, višja izobrazba ali absolvent;
—	psihologa, visoka izobrazba.
Nastop službe 1. septembra 1972.	s
OSNOVNA ŠOLA IVAN BABlC-JAGER MAREZIGE
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja za slovenščino — srbohrvaščino — knjižničarstvo
—	učitelja za zgodovino in zemljepis (dopolnjevanje do obveze)
—	učitelja za tehnični pouk — likovni pouk in telesno vzgojo
—	učitelja za angleški jezik (dopolnjevanje do obveze) — prednost majo učitelji s pedagoško akademijo
—	učitelja za razredni pouk - prednost imajo učitelji s seminarjem za poučevanje ,/noderne matematike*1.
Ugodne avtobusne zveze, stanovanje po dogovoru, osebni dohodki po pravilniku. Prijave naslovite na osnovno šolo Ivan Babič-Jager Marezige.
Komisija za razpis delovnih mest	s
OSNOVNE ŠOLE SEMEDELA v izgradnji	{
razpisuje ponovno naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas:
—	učitelja za zemljepis, zgodovino in DMP, PRU, P
—	učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU, P
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU, P Nastop službe s 1. septembrom 1972.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratkim življenjepisom naj pošljejo kandidati v 15 dneh razpisni komisiji osnovne šole Semedela v izgradnji, Koper, Veluščkova ulica.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15. dneh po končanem razpisu.
OSNOVNA ŠOLA OSKAR KOVAČIČ ŠKOFIJE
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja tehničnega in likovnega pouka, PRU ali tehnič-nega pouka in fizike za nedoločen čas
—	učitelja razrednega pouka, U, za določen čas.
Na delovno mesto pod tč. 1 sprejmemo za določen čas tudi učitelja razrednega pouka, ki ima smisel za te lične pred-^ mete.	/
s Samska soba po dogovoru, družinsko ali samsko stanovanje ^ bo vseljivo v juliju 1973.	s
S GIMNAZIJA KOPER	s
s razpisuje naslednja delovna mesta:	$
—	učitelja biologije iri kemije, P za določen čas
—	učitelja kemije, P za čas od 1.9. 1972 do31. 1. 1973
—	učitelja osnov likovne vzgoje, P, za določen čas
Prijave pošljite na naslov: Gimnazija Koper, Cankarjeva 2 J;
s
Občina Kranj
Osnovna šola Davorin Jenko Cerklje — 2 učitelja za razredni pouk, U, za nedoločen čas; 2 vzgojiteljici VVZ Cerklje za nedoločen čas, VZG, nastop službe v decembru.
Osnovna šola Davorin Jenko Cerklje, podružnica Zalog — 2 učitelja za razredni pouk, U, za nedoločen čas. Na voljo je družinsko stanovanje. Žaželen je učiteljski par.
OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO KRANJ
razpisuje za šolsko leto 1972/73 delovno mesto: — psihologa
Šola nima stanovanja.

OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN KRANJ
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	šolskega pedagoga — visoka izobrazba
—	treh učiteljev v podaljšanem bivanju — ustrezna pedagoška izobrazba
Razpis velja do zasedbe.
Delovna mesta so razpisana za nedoločen čas.
OSNOVNA ŠOLA LUCIJAN SELJAK KRANJ
razpisuje delovna mesta:
—	vzgojiteljice v predšolskem W oddelku v Mavčičah
—	učitelja v oddelku PB za višje razrede — višja izobrazba
—	psihologa v okviru ŠSS
—	učitelja matematike za določen čas
s\s\/\s^s\s\s\s\s'v ■S' y s-r
Svet
OSNOVNE ŠOLE STANE ŽAGAR KRANJ
razpisuje naslednji delovni mesti s polnim delovnim časom za nedoločen čas:
-	učitelja za razredni pouk, U ali PRU
—	učitelja za slovenski jezik, PRU ali P Stanovanja ni!

^OSNOVNA ŠOLA
STANKO MLAKAR ŠENČUR
razpisuj e naslednja prosta delovna mesta:
-	učitelja za razredni pouk, U ali PRU;
—	učitelja telesne vzgoje, PRU ali P.
Razpis velja za nedoločen čas.
Stanovanja ni. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandkfati bodo o izboru pismeno obveščeni.

GIMNAZIJA KRANJ
razpisuje naslednja prosta delovna mesta: za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom:
—	učitelja za osnove umetnostne vzgoje — glasbeni del, P
—	učitelja za geografijo, P
—	učitelja za matematiko in fiziko, P
—	učitelja za telesno vzgojo (ženske), P
—	učitelja za tehnično vzgojo (opisna geometrija, elektro stroka), P ali PRU
za določen čas z nepolnim delovnim časom:
—	učitelja za angleški jezik, P
—	učitelja za latinski jezik, P
Svet delovne skupnosti EKONOMSKO ADMINISTRATIVNEGA ŠOLSKEGA CENTRA KRANJ
naknadno razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas:
—	učitelja za matematiko, P
—	učitelja za skupino ekonomsko-komercialnih predmetov, P, diplomirani ekonomist
—	učitelja za skupino pravnih predmetov, P, diplomirani
pravnik	„	»
učitelja za predmet stenografija in strojepisje, PRU (di-
ploma pedagoške akademije — administrativna smer).
Stanovanja ni, nastop službe 1. septembra 1972.

Občina Krško
OSNOVNA ŠOLA KOSTANJEVICA NA KRKI
razpisuje prosta delovna mesta:
—	učitelja za fiziko in tehnični pouk - PRU
—	učitelja za glasbeni pouk — PRU
—	knjižničarja z obveznim in dobrim znanjem strojepisja
—	učitelja za razredni pouk na podružnični šoli v Črneči vasi
—	vzgojiteljice za vzgojno-varstveno ustanovo.
Samske sobe so na voljo.
Delovna mesta so za nedoločen čas, nastop službe 1. 9. 1972.
Občina Laško
OSNOVNA ŠOLA
ANTON AŠKERC RIMSKE TOPLICE
ponovno razpisuje prosta delovna mesta:
—	učitelja na podružnični šoli Jurklošter, zaželen učiteljski par - U
—	učitelja na podružnični šoli Henina — U
—	učitelja za tehnični pouk na centralni šoli — PRU, P Vsa mesta razpisujemo za nedoločen čas.
Na voljo so ustrezna stanovanja.
OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽ TRUBAR LAŠKO
? s
1 !
razpis uj e naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za fiziko - tehnični pouk, PRU ali P za nedoločen čas
—	učitelja za angleški jezik, PRU ali P za določen čas
—	učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Breze za nedoločen čas.
OTROŠKI VRTEC RADEČE
razpisuje prosto delovno mesto — otroške negovalke za nedoločen čas Pogoj: končana srednja medicinska šola otroške smeri Nastop službe 1.9. 1972
Občina Lenart
Delovna skupnost
OSNOVNE SOLE JUROVSKI DOL
razpisuj e čas:
naslednja prosta delovna mesta za nedoločen
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P
-	učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU ah P
Rok za prijavo je 15 dni po objavi.
OSNOVNA ŠOLA CERKVENJAK
ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas:
i:
1.	pet učiteljev za razredni pouk,
2.	učitelja za matematiko,
3.	učitelja za slovenski jezik,
—	4. učitelja za nemški jezik,
—	5. učitelja za glasbeni pouk,
—	6. učitelja za zgodovino — zemljepis,
—	7. učitelja telesne vzgoje.
POGOJ: Na prosta delovna mesta pod točko 1 se lahko prijavijo kandidati, ki-imajo končano učiteljišče in opravljen strokovni izpit ali predmetni učitelji za razredni pouk.
Na prosta delovna mesta od 2 do 7 se lahko prijavijo kandidati, ki so končali pedagoško akademijo ali ustrezn.0 fakulteto.
*
K prijavi je treba priložiti:
a)	dokazila o šolski in strokovni izobrazbi,
b)	življenjepis
Razpis traja 15 dni po objavi. Nastop službe 1. septembra 1972. Samska stanovanja so na voljo, avtobusne zveze so ugodne. Vsi kandidati bodo v roku 20 dni od zaključka razpisa obveščeni o izidu.
^ v* s^rv\s-^r
OSNOVNA ŠOLA ZG. ŠČAVNICA LOKAVEC
razpisuje naslednja delovna mesta na centralni osnovni šoli v Zg. Ščavnici:
—	učitelja za slovenski in srbohrvatski jezik, PRU ali P
—	učitelja za angleški ali angleški in nemški jezik, PRU ah P
—	učitelja za matematiko, PRU ali P
—	učitelja za fiziko in tehnični pouk, PRU ali P
—	učitelja za biologijo in kemijo, PRU ali P
—	učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU ali P
—	učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P
Na podružnični osnovni šoli v Lokavcu:
—	dveh učiteljev za razredni pouk, U ali PRU
Na razpisana delovna mesta se lahko prijavijo tudi absolventi pedagoških akademij. S temi bo sklenjeno delovno razmeije za določen čas.
Na centralni šoli v Zg. Ščavnici je 105,00 din mesečnega dodatka za težje delovno mesto, na podružnični šoli v Lokavcu pa 225,00 din.
OSNOVNA ŠOLA
SREČKO ROJS-NIKO VOLIČINA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za nemščino, P ali PRU
—	učitelja za zemljepis in zgodovino, P ali PRU
—	učitelja za telesno vzgojo, P ali PRU
—	učitelja za glasbeni pouk, P ali PRU
—	učitelja za oddelek podaljšanega bivanja, PRU za razredni pouk ali U
Prošnje s potrebnimi dokazili o strokovnosti oddajte v predpisanem roku.


Občina Lendava
Upravni odbor
PREDŠOLSKE USTANOVE LENDAVA

razpisuje delovna mesta:
—	vzgojiteljice za vrtec Kobilje
—	vzgojiteljice za vrtec Hotiza
—	varuhinjo otrok za vrtec Lendava Pogoj: za vzgojiteljice: končana SVŠ.
Pogoj varuhinje: prednost imajo kandidatke, ki imajo poleg končane osemletke vsaj dva letnika srednje šole in nekaj prakse pri delu s predšolskimi otroki ter poleg slovenskega vsaj delno znanje madžarskega jezika.
Nastop službe 1. september 1972.
OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN ČRENSOVCI

razpisuje delovna mesta:
—	učitelja za slovenski jezik, PRU
—	učitelja za nemški jezik, PRU
—	učitelja za matematiko, PRU
—	učitelja za zgodovino — zemljepis, PRU
—	učitelja za likovni pouk in srbohrvaščino ali drugo predmetno skupino, PRU
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU
—	učitelja za razredni pouk, PRU ali U (za določen čas)
—	učitelja za delo v varstvu, PRU ali U (za določen čas)	j
Občina Litija
OSNOVNA ŠOLA
LOJZE HOSTNIK-JOVO GABROVKA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja, za I. razred, matična šola Gabrovka (poseben dodatek 200,00 din)
—	predmetnega učitelja za telesno vzgojo (9 ur), matična šola Gabrovka (poseben dodatek 200,00 din)
—	učitelja matematike, fizike, teh. pouka, podružnična šola Dole pri Litiji (dodatek za komb. 15 % na OD in poseben dodatek 200,00 din)
—	predmetnega učitelja (ne glede na predmetno skupino) podružnična šola Gradišče (dodatek za komb. 20% na OD in poseben dodatek 800,00 din).
Stanovanje po dogovoru.
S 'Vn
S
;
Ai
r
OSNOVNA ŠOLA FRANC ROZMAN-STANE ŠMARTNO PRI LITIJI 61275 Šmartno pri Litiji

razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen 3 i
čas:
učitelja za podružnično šolo Javoije, U (družinsko stanovanje, dodatek za težko delovno mesto 250 din) učitelja za podružnično šolo Mamolj, U (samsko stanovanje, dodatek za težko delovno mesto 600 din) tri učitelje za podružnično šolo Primskovo, U (samska stanovanja, dodatek za težko delovno mesto 1.000 din) učitelja za tehnični pouk, PRU ali P, matična šola Šmartno (ugodne prometne zveze z Ljubljano in Zasavjem) učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P, matična šola Šmartno (ugodne prometne zveze z Ljubljano in Zasavjem)
socialnega delavca (ustrezna izobrazba; matična šola Šmartno). Nastop službe je možen s 1. septembrom 1972.

OSNOVNA ŠOLA
DUŠAN KVEDER-TOMAŽ LITIJA
razpisuje delovno mesto
— učitelja razrednega pouka za podružnično šolo Polšnik Samsko stanovanje, dodatek za težko delovno mesto.
rfJ-
rj^rs'
S POSEBNA OSNOVNA ŠOLA LITIJA
razpisuj e delovni mesti:
—	ravnatelja
Pogoj: PRU ali P z najmanj 5-letno prakso na delovnem mestu defektologa;
—	dveh defektologov, PRU
Občina Ljubljana-Bežigrad

VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD „JELKA“ LJUBLJANA, Glavarjeva 18 a
razpisuje prosto delovno mesto:
— vzgojiteljice
Pogoj: vzgojiteljska šola.
Stanovanj ni.

Svet
OSNOVNE ŠOLE MAKS PEČAR ČRNUČE
razpisuje naslednja delovna mesta za nedoločen čas:
—	treh učiteljev za podaljšano bivanje, razredna stopnja, ^ . ali PRU
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P
—	socialnega delavca z višjo izobrazbo Nastop službe 1. septembra 1972.
Prošnje s kratkim življenjepisom in dokazili o kvalifikacij' sprejemamo 15 dni po objavi.
/ y ssJ~


Svet
OSNOVNE ŠOLE DANILA KUMAR LJUBLJANA, Godeževa 11
razpisuje za nedoločen čas delovno mesto - učitelja za tehnični pouk, PRU Nastop službe 1. septembra 1972.
l-;

H
osnovna šola franc ravbar
OOLPRI LJUBLJANI
Razpisuje prosta delovna mesta na podružnični šoli Sv. Jakob ob Savi
~ učitelja za razredni pouk — U ali PRU dva učitelja za PB — U ali PRU
Vsa mesta razpisujemo za nedoločen čas. Nastop dela 1. septembra 1972.
Rok za prijavo na razpis je 15 dni po objavi razpisa, stanovanj ni. Zelo ugodne avtobusne zveze z Ljubljano.
^ ^ s ^ s j- j- s -r s^r s- s.s- s- ^ j- ^ s r ^ s	y y s	.j-s s s s s r s s-s-
OOM CENTRA STROKOVNIH ŠOL LJUBLJANA, Titova 7 8
razpisuje delovna mesta:
" treh vzgojiteljev - najmanj višja izobrazba pedagoške smeri, opravljen strokovni izpit.
~~ ^veh vzgojiteljev — pripravnikov — najmanj višja izobrazba pedagoške smeri.
Stanovanja ni.


|r^w.
Občina Ljubljana-Center

s
OSNOVNA ŠOLA MAJDA VRHOVNIK	\
V LJUBLJANI, Gregorčičeva 16	J
razpisuje naslednja delovna mesta:	^
~ dveh učiteljev za podaljšano bivanje, za nedoločen čas, s s polnim delovnim časom; pogoj: učitelj s srednjo ali višjo s izobrazbo	^
" učitelja za podaljšano bivanje za čas od 1. septembra s 1972 do 31. avgusta 1973, s polnim delovnim časom; s pogoj: učitelj s srednjo ali višjo izobrazbo	s
' dveh učiteljev za razredni pouk, za nedoločen čas, s pol- > nim delovnim časom; pogoj: učitelj s srednjo ali višjo > izobrazbo	s
" učitelja za gospodinjski pouk, za nedoločen čas, s nepol- l nim delovnim časom; pogoj: predmetni učitelj gospo- s dinjskega pouka	s
" nekvalificirano delavko — snažilko, za nedoločen čas, s s polnim delovnim časom.	<

*SJ ,
S

Po 60. in 61. členu statuta
VZGOJNEGA ZAVODA JANEZA LEVCA V LJUBLJANI in po sklepu sveta zavoda z dne 2. junija 1972
razpisujemo
Za šolsko leto 1972/73 naslednja delovna mesta:
R 13 ortopedagogov za razredni pouk POGOJ:
a)	višja ali visoka pedagoška izobrazba za duševno prizadete otroke
b)	absolvent PA - ortopedagog za DP
2.	učitelja za korektivno gimnastiko POGOJ:
a)	visoka šola za telesno vzgojo s specializacijo za korektivno gimnastiko
b)	višja šola za zdravstvene delavce - oddelka za fizioterapijo z dopolnilno izobrazbo za usposabljanje duševno prizadetih otrok
2- štirih ortopedagogov — vzgojiteljev za delo v oddelkih podaljšanega bivanja
pet ortopedagogov — vzgojiteljev za delo v domu zavoda POGOJ: isti kot pod 1.
4.	štiri učitelje za tehniško vzgojo učitelja za glasbeno vzgojo učitelja za telesno vzgojo
POGOJ: višja ali visoka pedagoška izobrazba ustrezne smeri z dopolnilno izobrazbo za usposabljanje duševno prizadetih otrok.
5- dva ortopedagoga za delo v oddelkih za delovno usposabljanje
pet ortopedagogov — vzgojiteljev za delo v odd. za delov, usposabljanje
POGOJ: isti kot pod 1. točko
S- ortopedagoga — vzgojitelja za predšolski oddelek pri oddelkih za delovno usposabljanje
POGOJ: isti kot pod 1. točko	\
2- vzgojitelja — asistenta za delo v predšolskem oddelku pri oddelkih za delovno usposabljanje POGOJ: srednja šola za medicinske sestre pediatrične smeri ali nepopolna srednja šola ter veselje za delo z duševno prizadetimi otroki
Navedena delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas. Kandidate z nedokončano ortopedagoško specializacijo sprej-uiemo le za določen čas v primeru, če se ne javijo strokovni delavci z ustrezno izobrazbo.
Stanovanj nimamo.	^
Ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema svet zavoda uajkasneje 14 dni po objavi.	^
Svet šole	i
u GIMNAZIJE v LJUBLJANI,	s
Šubičeva 1	s
r a z p i s u j e prosto delovno mesto:	s
" profesorja za fiziko, diplomant FNT pedagoške ali teh- < oične smeri za nedoločen čas.	s
Razpis velja do zasedbe razpisanega delovnega mesta.	s
\	i
s	OSNOVNA ŠOLA	s
^	NARODNEGA HEROJA TONETA	TOMŠIČA	5
V LJUBLJANI, Šaranovičeva ul. 7
razpisuje delovni mesti:
-	psihologa - pedagoga s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoj: visoka izobrazba ustrezne fakultete.
—	vodja podaljšanega bivanja na predmetni stopnji s polnim 1; delovnim časom za nedoločen čas.
Pogoj: višja ali visoka izobrazba.
Svet EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE V LJUBLJANI
razpisuje
za nedoločen čas prosta delovna mesta
—	učitelja za matematiko, P
—	učitelja za telesno vzgojo, P
—	učitelja za stenografijo in strojepisje, PRU
Nastop službe 1. septembra 1972. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite ekonomski srednji šoli v Ljubljani, Prešernova c. 6.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
ZAVOD ZA GLASBENO IN BALETNO IZOBRAŽEVANJE, Vegova ul. 7,
razpisuje naslednja delovna mesta:
A.	Za nedoločen čas v GLASBENI ŠOLI:
1.	treh učiteljev za klavir
2.	dveh učiteljev za violino
3.	učitelja za harmoniko
4.	učitelja za kitaro
5.	učitelja za solopetje (polovična zaposlitev)
Za določen čas:
6.	učitelja za blok flavto in flavto
B.	Za nedoločen čas v GLASBENI IN SREDNJI GLASBENI ŠOLI (kombinirano):
7.	učitelja za tolkala
8.	učitelja za kontrabas (polovična zaposlitev)
9.	učitelja za trobento (polovična zaposlitev)
C.	Za nedoločen čas v SREDNJI GLASBENI ŠOLI:
10.	učitelja za komorne vaje — godala (polovična zaposlitev za violinista)
11.	učitelja za rog (10 ur)
12.	učitelja za flavto (10 ur)
13.	učitelja za harmoniko (14 ur)
14.	učitelja za obrambo in zaščito (4 ure)
15.	učitelja za umetnostno zgodovino, zgodovino in zemljepis (14 ur)
16.	učitelja za filozofijo, psihologijo in pedagogiko (6 ur)
D.	Za nedoločen čas v SREDNJI BALETNI ŠOLI:
17.	dva učitelja baleta
18.	korepetitorja
Pogoji:
Pod 1,2, 5 in 6 — višja ali visoka izobrazba ustrezne glasbene smeri.
Pod 3 in 4 — srednja glasbena izobrazba ustrezne smeri.
Pod 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13 — končana II. stopnja visokošolskega študija ustrezne glasbene smeri in praviloma pet let uspešnega pedagoškega dela.
Pod 15, 16, 18 — končana II. stopnja visokošolskega študija ustrezne stroke.
Pod 14 - najmanj višja izobrazba ustrezne smeri.
Pod 17 - prominentni solist opernega baleta.


Občina Ljubljana-Moste-Polje
Upravni odbor
VVZ ANGELE OCEPEK LJUBLJANA,
Zvezna 24
razpisuj e:
— dve prosti delovni mesti učiteljice oziroma učitelja — vzgojiteljice oziroma vzgojitelja v PB.
Pogoj: končano učiteljišče in po možnosti opravljen stro- s kovni izpit.	s
Prijave pošljite na naslov v 15 dneh po objavi v časopisu s Prosvetni delavec (v prijavi opišite dosedanje delovne iz- s kušnje).	s
v >	\ N N V V \	• ■ v -.	.• v v <t
ij VZGOJNO - VARSTVENI ZAVOD VEVČE, Vevče 45
^ razpisuje:
s — deset delovnih mest vzgojiteljic s Pogoj: končana srednja vzgojiteljska šola.
> Zasedba delovnih mest s 1. septembrom 1972.
>	Svet	\
s	OSNOVNE ŠOLE	KETTE in	MURN	^
s r a z p i s u j e prosta delovna mesta:	j!
;>	— učitelja dovenskega-srbohrvaškega jezika, za določen čas \
s s polnim delovnim časom — PRU ah P ^ — učitelja matematike — fizike za nedoločen čas s polnim ) delovnim časom - PRU ali P
s — učitelja na nižji stopnji oddelkov podaljšanega bivanja za ^ določen čas s polnim delovnim časom — srednja ali višja ^ ped. izobrazba.	^
s Ponudbe z dokazili o strokovnosti naj predložijo kandidati v s ^ 15 dneh po objavi. Nastop dela v začetku septembra 1972. s s	Stanovanj ni.	s
^ Osnovna šola Kette in Murn, Ljubljana, Koširjeva 2.	\
i Svet
OSNOVNE ŠOLE LJUBLJANA-POLJE
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	pomočnika ravnatelja — U, PRU, P z najmanj 5 let pedagoške prakse
—	učitelja razrednega pouka — U za podružnično šolo Javor (vodja šole)
—	dveh učiteljev razrednega pouka — U za podružnično šolo Križevska vas,
—	učitelja razrednega pouka — U za podružnično šolo Janče,
—	dveh učiteljev razrednega pouka — U za podružnično šolo Zadobrova.
Nastop službe 1. septembra 1972. Vsa delovna mesta so za nedoločen čas. Prošnje z dokazili o strokovnosti in življenjepisom sprejema svet šole 15 dni po objavi.

\ Svet GLASBENE SOLE MOSTE-POLJE V LJUBLJANI ^ razpisuje naslednja delovna mesta: s I. za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
<! - učitelja za blokflavto in flavto, P ali PRU s — učitelja za kitaro, P ali PRU
;> II. za določen čas z manj kot polovičnim delovnim časom:
>	- učitelja za blokflavto in flavto, P ali PRU ? — učitelja za kitaro, P ali PRU l — učitelja za harmoniko, P ali PRU
>	— učitelja za violino, P ali PRU
s - učitelja za trobento, P ali PRU ;> - učitelja za klarinet in saksofon, P ali PRU s — učitelja za solopetje, P ali PRU \ Na vseh delovnih mestih je nastop dela 1. septembra 1972. s Pogoji: na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo S pogoje za učitelja v glasbeni šoli. Pri izbiri imajo prednost s kandidati z opravljenim strokovnim izpitom.	s
s Vloge, kolkovane s kolkom za 1 din in dokazili o strokovni 7 s izobrazbi, pošljite na naslov: Svet glasbene šole Moste-Polje, s s Ljubljana, Ob Ljubljanici 36, v 15 dneh po objavi razpisa. s
Občina Ljubljana-šiška
SVET TEHNIŠKE ŠOLE ZA STROJNO STROKO V LJUBLJANI, Aškerčeva 7/II
razpisuje prosta delovna mesta:
\ L treh učiteljev - diplomiranih strojnih inženirjev	s ^
' 2. treh učiteljev — matematike in fizike.
Pogoji:
Ad 1) Visoka strokovna izobrazba in 5 let prakse v proizvodnji; primerne moralne kvalifikacije za vzgojno in izobraževalno delo
Ad 2) Visoka strokovna izobrazba.
Primerne moralne kvalifikacije za vzgojno in izobraževalno delo.
Prednosti pri izbiri imajo kandidati s pedagoško izobrazbo in prakso na področju vzgoje in izobraževanja, s Rok za vlaganje prijav je 15 dni po objavi.
OSNOVNA ŠOLA HINKA SMREKARJA LJUBLJANA, Gorazdova 16
razpisuje za nedoločen čas delovno mesto — učitelja za angleški jezik, P ali PRU Nastop službe: 1.9. 1972

Svet	^
>	OSNOVNE ŠOLE VALENTIN VODNIK	>
LJUBLJANA, Adamičeva 16
razpisuje naslednja delovna mesta	^
—	treh učiteljev v oddelkih podaljšanega bivanja za nedo- >
ločen čas, U ali PRU	^
-	predmetnega učitelja angleškega jezika za določen čas >
s PRU ali P	s
s Ponudbe z dokazili o strokovnosti in življenjepisom pošljite s s v 15 dneh od objave osnovni šoli Valentin Vodnik, Ljub- s i Ijana.	*	•	S
s Nastop dela 1. septembra 1972. Stanovanj ni.
OSNOVNA ŠOLA HEROJA FRANCA BUKOVCA MED-VODE-PRESKA
razpisuje naslednja delovna mesta:
-	učitelja za varstvo otrok v podaljšanem bivanju, U (nadomeščanje v času porodniškega dopusta)
—	učitelja za razredni pouk, U (nadomeščanje v času porodniškega dopusta)
Nastop službe 1. septembra 1972. Vlege sprejemamo do 20. avgusta 1972. V poštev pridejo tudi absolventi.
s OSNOVNA ŠOLA FRANC MARN s Vodice nad Ljubljano
■c1 razpisuje za nedoločen čas naslednja delovna mesta:
s — učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P s — učitelja za slovenski jezik,PRU ali P
—	učitelja za tehnični pouk, PRU ali P
—	dveh učiteljev za telesno vzgojo (1 moški in 1 ženska), PRU ali P
Nastop službe 1. septembra 1972.
Stanovanj ni; zveze s šolskim avtobusom so ugodne.
Občina Ljutomer
OSNOVNA ŠOLA BUČKOVCI
razpisuje prosta delovna mesta:
-	učitelja za pouk glasbene vzgoje, PRU, na dveh osnovnih šolah: Bučkovci — Cezanjevci, za nedoločen čas
—	učitelja za razredni pouk, za nedoločen čas.
Na voljo je samsko stanovanje.
GIMNAZIJA LJUBLJANA-ŠENTVID
razpisuje za šolsko leto 1972/73 za nedoločen čas prosto delovno mesto:
— učitelja slovenskega jezika, P Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa.
DOM UČENCEV STROKOVNIH ŠOL LJUBLJANA, Celovška 384
razpisuje prosto delovno mesto:
- vzgojitelja ali vzgojiteljice za nedoločen čas. s Pogoj: višja ah visoka izobrazba pedagoške smeri.
KOMISIJA ZA UREJANJE DELOVNIH RAZMERIJ ZŽTP
-	ZAVODA ŽA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE V LJUBLJANI
ponovno razpisuje v domu železniških šol v Ljubljani, Aljaževa 32
—	dve prosti delovni mesti vzgojiteljev
Razen splošnih pogojev morajo imeti kandidati visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri. Zaželene so izkušnje na kulturno — prosvetnem, telesnovzgojnem področju ali v dejavnostih Ljudske tehnike. Glede na to, daje v domu moška mladina, pridejo v poštev v prvf vrsti moški.
Prošnje s potrebnimi podatki naj pošljejo kandidati na naslov: ZŽTP — Zavod za strokovno izobraževanje v Ljubljani, Moše Pijade 39 z označbo ,,za razpisno komisijo".
Rok za priglasitev je 15 dni po objavi.
Občina Ljubljana-Vič-Rudnik
S
VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD KRIM-RUDNIK, Ljubljana, Dolenjska c. 52
razpisuje za nedoločen čas delovna mesta:
<! — treh vzgojiteljic
Pogoj: končana vzgojiteljska šola.
\ OSNOVNA ŠOLA DOBROVA PRI LJUBLJANI	5
š razpisuje prosti delovni mesti:	^
> — dveh učiteljev za razredni pouk za določen čas od 1. ^ ^ septembra 1972 do 30. januarja 1973 — PRU ali U	^
) Z Ljubljano so ugodne avtobusne zveze.	s
OSNOVNA ŠOLA HORJUL pri Ljubljani
razpisuje za šolsko leto 1972/73 delovno mesto:
-	učitelja za razredni pouk,'U - za 3. razred z znanjem s pouka moderne matematike - za določen čas od 1. sep-
tembra 1972 do 31. avgusta 1973.	^
l Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.	5
s Stanovanja ni.	s
\ OSNOVNA ŠOLA POLHOV GRADEC:
^ razpisuje naslednja delovna mesta: za nedoločen čas:
-	učitelja za razredni pouk ali podaljšano bivanje - U ali PRU
—	učitelja za slovenščino in knjižničarstvo ter srbohrvaščino - PRU ali P
—	socialnega delavca, PRU
•Ugodne prometne zveze. Prevoz plačamo. Na voljo je sanv sko stanovanje.
PODRUŽNIČNA ŠOLA ROVTE:
— dva učitelja za razredni pouk — U
PRU — nedoločen
Svet OSNOVNE ŠOLE TRNOVO,
Ljubljana, Korunova 14/a
ponovno razpisuje prosto delovno mesto:
—	pomočnika ravnatelja
Pogoji: U, PRU ali P s strokovnim izpitom in najmanj 5-let-no prakso v pedagoškem delu.
Delovno mesto je razpisano za nedoločen čas. Stanovanja nimamo.
Prijave sprejemamo 20 dni po objavi.
OSNOVNA SOLA PRIMOŽA TRUBARJA Velike Lašče
razpisuje prosti delovni mesti:
—	učitelja telesne vzgoje, PRU ali P
—	učitelja razrednega pouka za podružnično šolo Karlovica,
OTROŠKI VRTEC TEZNO
razpisuje prosta mesta za osem vzgojiteljic in to
—	tri vzgojiteljice za vrtec Tezno
—	tri vzgojiteljice za organizacijsko enoto Fram
—	vzgojiteljico za organizacijsko enoto Rače
—	vzgojiteljico za organizacijsko enoto Pohorski dvor.
Pogoj: dokončana SVŠ z diplomo.
<; Na voljo je garsonjera v Framu.	^
ZDS VARSTVENO VZGOJNEGA ZAVODA LJUB AN VODEB MARIBOR, Kosarjeva 41
razpisuje prosto delovno mesto:
—	vzgojiteljice
Pogoj: dokončana vzgojiteljska šola.
\ VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD KOROŠKA VRATA Maribor, Smetanova 34-a
razpisuje delovna mesta:
treh vzgojiteljic za predšolski oddelek. Pogoj: SVŠ z diplomo.
Stanovanja ni.


OSNOVNA ŠOLA CEZANJEVCI
razpisuje naslednja delovna mesta:
OSNOVNA ŠOLA CEZANJEVCI:
—	učitelja za biologijo in kemijo, P ali PRU za nedoločen čas.
-	učitelja za telesno vzgojo, P ali PRU za nedoločen čas
—	učitelja za likovni in glasbeni pouk, PRU za nedoločen čas.
Stanovanje pri zasebnikih.
PODRUŽNIČNA ŠOLA STARA CESTA:
-	učitelja za razredni pouk, PRU ali U.
Delovno mesto je razpisano za šolsko leto 1972/73.
Samsko stanovanje preskrbljeno.
Nastop za vsa delovna mesta je 1. september 1972.
Občina Logatec
Osnovna šola 8. talcev Dolenji Logatec — 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU ah U.
Razpisna komisija pri OSNOVNI ŠOLI „8. TALCEV" DOLENJI LOGATEC
ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta za šolsko leto 1972/73:
CENTRALNA ŠOLA:	<
-	učitelja za razredni pouk - U, PRU - nedoločen čas, s
-	učitelja za matematiko in fiziko - PRU, P - nedoločen \
čas,	^
-	učitelja za glasbeni pouk - PRU, P - določen čas	<
>	Delovna skupnost
>	OSNOVNE SOLE DVORJANE
razpisuje za nedoločen čas naslednja delovna mesta:
—	učitelja za slovenščino in srbohrvaščino, P ah PRU
—	učitelja za angleščino, P ali PRU
—	učitelja za matematiko, P ali PRU
—	učitelja za glasbeni pouk (skupno z osnovno šolo Eh Kristl Korena), P ali PRU
Stanovanja ni.
z' s j-.j-s j-y .s s s	s ^ s s s s s s S S S' svv y-.y J-y- V' J~ .r	S'-/'-'
•/ /■ j- _r s v /- yy js/-/ s- .j-.y~ szs s .s- s s s.f' AVS-fS-s—r;-. s / s v.yyy s—r / /sv	l
^ OSNOVNA ŠOLA FRAM
S razpisuje delovni mesti:
\ — učitelja za angleški in nemški jezik, PRU ali P; i; — učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU ali P.
s Stanovanja ni, vendar je zelo ugodna avtobusna zveza, pO'
) sebno z Mariborom. Prošnje je treba vložiti v 15 dneh p° s objavi razpisa.
N	I
^ OSNOVNA ŠOLA DUŠAN FLIS HOČE razpisuj e naslednja prosta delovna mesta: učitelja za biologijo in kemijo, PRU učitelja za matematiko in fiziko, PRU — z nepolnim d£' lovnim časom
—	učitelja za tehnični pouk, PRU — z nepolnim delovnin1! časom
—	učitelja za razredni pouk v podružnični šoli Reka " Pohorje, U
—	učitelja za razredni pouk v podružnični šoli Reka — P°' hoije, U (za eno leto)
Stanovanja ni. Ugodne avtobusne zveze z Mariborom
^ -
Samska stanovanja so zagotovljena.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazih o strokovni izobrazbi tajništvu Osnovne šole „8. talcev" Dolenji Logatec v 15 dneh po objavljenem razpisu.
OSNOVNA ŠOLA GORNJI LOGATEC
razpisuje prosta delovna mesta:
—	učitelja angleškega jezika, PRU ali P;
—	učitelja matematike in fizike ali tehničneg pouka - fizike ali katerekoh kombinacije z matematiko in fiziko, PRU ah P ali absolvent — študent;
—	učitelja razrednega pouka na podružnični osnovni šoli Medvedje brdo, U ali PRU, za razredni pouk.
Vsa razpisana delovna mesta so razpisana za nedoločen čas. Rok za prijavo je 20 dni po objavi. Na voljo so samska stanovanja.
Občina Maribor
Otroški vrtec Pohorski bataljon Limbuš — 1 vzgojiteljica, VZG. Rok za prijavo je do zasedbe delovnega mesta.
Vrtec Jadviga Golež Maribor — 1 medicinska sestra otroške smeri, za poln delovni čas.
Vzgojno varstveni zavod Jožica Flander Maribor, Metelkova 58-6 vzgojiteljic, VZG, za nedoločen čas. Nastop službe 1. 9. 1972. Rok prijave: 15 dni po objavi v Prosvetnem delavcu na naslov: VVZ Jožica Flander, Maribor, Metelkova 58.
Osnovna šola Maks Duijava Maribor — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU, za nedoločen čas (8 ur dopolnjevanja na sosednji šoh). Stanovanja ni.
Glasbena šola Maribor-Tabor, Heroja Zidanška 13 — 1 učitelj za pouk harmonike in klavirja, STU — SGŠ; 1 učitelj za pouk har- • monike, STU — SGŠ, oddelek harmonika.
Dijaški dom Maribor, Strossmayerjeva 30 - 1 vzgojiteljica, VZG.
s OSNOVNA ŠOLA JAKOBSKI DOL s razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za biologijo in telesno vzgojo, PRU
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU
—	učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU
—	učitelja za angleščino, PRU
—	učitelja za slovenščino in srbohrvaščino, PRU
—	učitelja za razredni pouk, PRU ali U
—	učitelja za tehnični pouk, PRU, ki bo poučeval delno tudi v osnovni šoli Pernica
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU — nepolni delovni čas, 1^ ur tedensko
Delovna mesta so razpisana za nedoločen čas.
Zaželen je učiteljski par. Na voljo je družinsko stanovanje io š dve garsonjeri. Ugodne avtobusne zveze z Mariborom (od-s daljenost 16 km).
s OSNOVNA ŠOLA KAMNICA
^ razpisuje prosti delovni mesti:
5 - učitelja telesne vzgoje in zemljepisa, pogoj: predmetni ^ učitelj ali profesor;
s - vzgojiteljico v VVZ Kamnica, pogoj: vzgojiteljica. Stanovanja ni.
OSNOVNA ŠOLA ELA KRISTL KORENA
razpisuje prosta delovna mesta za šolsko leto 1972/73:
-	učitelja za matematiko in fiziko, PRU
-	učitelja za nemščino in angleščino, PRU
-	učitelja za zemljepis in zgodovino, PRU
-	učitelja za glasbeni pouk, PRU (skupno z osnovno šolo Dvorjane)
-	učitelja za likovnr pouk, PRU (skupno z osnovrio šolo Dvorjane — z nepolnim delovnim časom).
OSNOVNA ŠOLA LOVRENC NA POHORJU
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja za angleški in slovenski jezik, PRU ali P
—	učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU ali P
—	učitelja za varstveni oddelek, U
—	vzgojiteljico za vrtec, VZG


OSNOVNA ŠOLA BORIS KIDRIČ MARIBOR, Žolgerjeva 4
razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto - učitelja za matematiko in fiziko.
Pogoj za to delovno mesto je višja ah visoka izobrazba, pred' metni učitelj ali profesor.
VVZ BORIS PEČE MARIBOR, Tomšičeva 32
razpisuj e prosto mesto vzgojiteljice
Pogoj: srednja vzgojiteljska šola.
Stanovanja ni!
OSNOVNA ŠOLA DRAGO KOBAL MARIBOR
razpisuje za nedoločen čas delovno mesto: s - učitelja matematike in fizike, pogoj PRU ali P. ? Stanovanja ni.

OSNOVNA ŠOLA IVAN CANKAR MARIBOR razpisuj e delovno mesto ~ učitelja za tehnični pouk in liziko, P ali PRU Stanovanja ni!

OSNOVNA ŠOLA MARTIN KONSAK MARIBOR -TEZNO
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
-	učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P
-	učitelja za oddelek podaljšanega bivanja - višje stopnje, PRU - matematika in fizika, delo samo v popoldanskem času
-	učitelja za slovenščino, PRU ali P (10 ur tedensko)
Prvi dve razpisani mesti sta s polnim delovnim časom za nedoločen čas, tretje razpisano mesto pa z nepolnim delovnim časom za določen čas.
-	učitelja za likovni pouk, PRU ali P.
Stanovanj ni.
Rok razpisa: 15 dni.
tni
OSNOVNA ŠOLA TONE ČUFAR, MARIBOR, Zrkovska cesta 67
razpisuje prosto delovno mesto
-	učitelja za tehnični pouk, s polno obveznostjo za nedoločen čas.
Pogoj: PRU	>
s
OSNOVNA ŠOLA SLAVKO ŠLANDER MARIBOR, Žol- ^ geijeva 2	s
razpisuje v naknadnem razpisu prosta delovna mesta za 5; šolsko leto 1972/73:	s
-	dva učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja — s
predmetni pouk, U ali PRU	s
-	učitelja za glasbeni pouk, PRU	s
-	učitelja za slovenski jezik in angleški jezik, PRU	<;
s OSNOVNA ŠOLA VELKA	'	s
s razpisuje naslednja delovna mesta za nedoločen čas:	s
s	—	učitelja za slovenski in srbohrvatski jezik, PRU ali P	^
s	—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU ah P	^
s	-	učitelja za telesno vzgojo (16 ur), PRU ali P	;>
^	Stanovanja ni!	s
s	OSNOVNA ŠOLA ZGORNJA KUNGOTA	s
s	razpisuje delovna mesta:	s
s	-	učitelja za slovenski in srborhvatski jezik, PRU ali P	s
š	-	učitelja za slovenski in angleški jezik, PRU ali P
—	učitelja za razredni pouk (za podružnično šolo v Svečini),
—	vzgojiteljice za otroški vrtec Odlične avtobusne zveze z Mariborom.
/\/\/\/\/\/\/\/\/\/\/\/\/\/\/\S'^\/\/\/\/\/\/\/\rsS-S'S^S- S'S'S\/\/\/S/\/\/\/\/\/\S\/'V\/\/\/\/\/\/\/'S\/
i
POSEBNA OSNOVNA ŠOLA MARIBOR, Razlagova 16 razpisuje naslednja prosta delovna mesta:	^
—	devetnajst ortopedagogov, od tega: petnajst za razredni pouk, PRU ah P, štiri za varstvo, PRU ali P
—	pet ortopedagogov za delovno usposabljanje, od tega tri za varstvo, PRU ali P
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU
—	psihologa, P
—	logopeda, PRU ali P	s
^ Stanovanja ni.	. s
VZGOJNI ZAVOD V SLIVNICI PRI MARIBORU
razpisuje naslednja delovna mesta:
-	psihologa, pogoj dipl. psiholog,
-	socialnega delavca, pogoj višja šola za socialne delavce,
-	šest vzgojiteljev, pogoj U, PRU ali P, prednost imajo defektologi-ortopedagogi za MVO
Na voljo je eno dvosobno stanovanje.
\ OSNOVNA ŠOLA PERNICA razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU
—	učitelja za angleščino, PRU
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU, povezava s šolo Jarenina
—	učitelja za biologijo in kemijo, PRU, povezava s šolo Pesnica
" učitelja za telesno vzgojo, PRU
OSNOVNA ŠOLA RUŠE
razpisuje prosti delovni mesti:
—	učitelja za razredni pouk, PRU ali U, za določen čas
—	učitelja za zgodovino, PRU ali P (polovični delovni čas), za nedoločen čas

rJ^
\ OSNOVNA ŠOLA FRANC LEŠNIK-VUK > SLIVNICA PRI MARIBORU
s razpisuje delovni mesti:
\ - učitelja matematike, PRU ali P ^ ~ učitelja tehničnega pouka in fizike, PRU
Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE STARŠE
razpisuj e prosto delovno mesto ~ učitelja za razredni pouk na podružnični šoli v Marjeti Oelovno mesto je razpisano za nedoločen čas. Stanovanja ni.
OSNOVNA ŠOLA SELNICA OB DRAVI naknadno razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
~~ učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P ~~ učitelja za slovenski in angleški jezik, PRU ali P " učitelja razrednega pouka, U ah PRU, za podružnično <
Šnln	na	>
PRVA GIMNAZIJA V MARIBORU LENINOV TRG 1
razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednja prosta de lovna mesta:
—	dveh učiteljev za slovenščino, P
—	učitelja za glasbeni pouk (nepoln delovni čas) P
—	učitelja za zgodovino (nepoln delovni čas) P
—	učitelja za fiziko, P
—	učitelja za fiziko in matematiko, P
—	učitelja za kemijo in biologijo, P	s
—	učitelja za telesno vzgojo — ženska (nepoln delovni čas) >
GIMNAZIJA PEDAGOŠKE SMERI V MARIBORU
razpisuje delovna mesta:
—	učitelja za slovenski jezik, P
—	učitelja za zgodovino in zemljepis, P
—	učitelja za biologijo, P
—	tri učitelje za matematiko in fiziko, P
—	pet učiteljev za glasbo (teorija, klavir, violina, kitara), P
DELOVNA SKUPNOST EKONOMSKE ŠOLE V MARIBORU
ponovno razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja za slovenski jezik — za 8 učnih ur tedensko Pogoj: profesor — slavist
—	učitelja za gospodarsko poslovanje in knjigovodstvo — za 8 učnih ur tedensko.
Pogoj: diplomiran ekonomist
OSNOVNA ŠOLA RUDOLF MAISTER ŠENTILJ V SLOV.
goricah
razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednja delovna mesta:
~ učitelja za matematiko in fiziko, PRU ah P " dva učitelja za razredni pouk za oddelek v Ceršaku, PRU ah U
" učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU ali P ~ učitelja za angleščino ali nemščino in slovenščino, PRU ah P
" učitelja za telesno vzgojo, PRU ah P — vzgojiteljico za vrtec, VZG
^ nepolnim delovnim časom sta razpisani naslednji delovni mesti:
" učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P — polovični delovni čas
~ učitelja za likovni pouk, PRU ali P za osnovno šolo Jarenina in Pesnica — polovični delovni čas Stanovanj ni.
ZDRAVSTVENA ŠOLA V MARIBORU
razpisuje delovna mesta:
—	učitelja matematike in fizike za nedoločen čas (ponoven razpis)
—	učiteljice za praktični pouk nege otroka, za nedoločen čas
—	učitelja angleščine za nedoločen čas
—	učitelja kemije za polovični delovni čas
Pogoji: pod 1, 3 in 4: diploma ustrezne visoke šole, pod 2 diploma šole za-medicinske sestre z opravljenim strokovnim izpitom v zdravstvu ter znanje angleškega ali nemškega jezika.
Vloge, kolkovane z 1 din, pošljite do 30. 6. 72 v tajništvo zdravstvene šole, 62000 Maribor, Trg Miloša Zidanška 3

TEHNIŠKA KMETIJSKA ŠOLA MARIBOR, Vrbanska 30
naknadno razpisuje
prosta delovna mesta za nedoločen čas:
—	učitelja za matematiko in fiziko
—	učitelja za telesno vzgojo
—	učitelja za angleščino z nepolno učno obveznostjo
—	učitelja za pedologijo z nepolno učno obveznostjo.
Za vsa razpisana delovna mesta je potrebna visoka izobrazba po možnosti s pedagoškim izpitom ah vsaj nekaj pedagoške prakse.
Osebni dohodki v skladu s pravilnikom OD in sporazumom. Stanovanj ni.
ij	TEHNIŠKA STROJNA IN ELEKTRO	ŠOLA MARIBOR, ij
Gosposvetska 9	š
s	razpisuje naslednja delovna mesta:	s
>	s polnim delovnim časom	>
\	— učitelja za fiziko — visoka šolska izobrazba	>
—	dveh učiteljev za matematiko — visoka šolska izobrazba \
—	treh učiteljev elektrotehniških predmetov na odseku za >
jaki tok — dipl. elektroinženir za jaki tok	>
—	štirih učiteljev elektrotehniških predmetov na odseku za ^
šibki tok - dipl. elektroinženir za šibki tok	s
—	osmih učiteljev strojnih predmetov — dipl. strojni inže- S
nitji	;■
—	učitelja — asistenta na strojnem odseku — višja šolska > izobrazba
—	učitelja praktičnega pouka elektro šibki tok — tehnik s
elektro stroke za	šibki tok	s kvalifikacijo.	s
s polnim delovnim časom	za določen	čas	s
—	učitelja praktičnega pouka — strojni tehnik s kvalifi- \
kacijo.	^
>
z nepolnim delovnim časom
—	učitelja elektrotehniških predmetov na odseku za šibki tok — dipl. elektroinženir za šibki tok
—	učitelja elektrotehniških predmetov na odseku za jaki tok — dipl. elektroinženir za jaki tok
—	učitelja strojnih predmetov — dipl. strojni inženir
—	učitelja praktičnega pouka — strojni tehnik — VKV strugar
—	učitelja praktičnega pouka — strojni tehnik — VKV rezkar
—	učitelja praktičnega pouka — strojni tehnik — VKV brusilec
—	učitelja praktičnega pouka — strojni tehnik — VKV kovač
—	učitelja praktičnega pouka — strojni tehnik — VKV varilec.
Prošnje naj pošljejo kandidati razpisni komisiji šole v 15 dneh po objavi v „Prosvetnem delavcu14.
ELEKTROGOSPODARSKI ŠOLSKI CENTER MARIBOR, Smetanova ul. 6
razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednja delovna mesta:
a)	za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
2 učitelja telovadbe (eden dopolnjuje 6 ur tedensko v Lesnoindustrijski šoli in 6 ur tedensko v KŠC Tabor) -visoka izobrazba
6 učiteljev za predmete elektro stroke, jaki tok (višja ah visoka izobrazba)
6 učiteljev praktičnega pouka elektro stroke jaki tok (poklicna šola in končana ustrezna tehniška šola in najmanj 5 let dela na ustreznem delovnem mestu)
11 vzgojiteljev (višja izobrazba pedagoške ali elektro ali strojne smeri)
b)	za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom:
—	učitelja matematike (18 ur tedensko) — višja ali visoka izobrazba
—	učitelja za predmete elektro stroke jaki tok (16 ur tedensko) — višja ali visoka izobrazba
—	učitelja za predmete elektro stroke šibki tok (7 ur tedensko) — višja ali visoka izobrazba
Stanovanj ni.
c)	za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom:
—	učitelja slovenskega jezika (2 uri tedensko) — visoka izobrazba
—	učitelja za elektrotehniško risanje (2 uri tedensko) — visoka izobrazba
—	učitelja za električne stroje (2 uri tedensko) — visoka izobrazba in 10 let prakse v stroki
—	učitelja za električne instalacije (2 uri tedensko) — visoka izobrazba in 10 let prakse v stroki
—	učitelja za električna omrežja in naprave (2 uri tedensko) — visoka izobrazba in 10 let prakse v stroki
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva razpisa.
Stanovanj ni!
\	'	J
S	Delovna skupnost ŠOLSKEGA	CENTRA	ZA BLAGOVNI s
s	PROMET V MARIBORU	s
s	razpisuje naslednja prosta	delovna	mesta:	s
—	učitelja za organizacijo in poslovno spisje v trgovini, P (dipl. ekonomist)
—	učitelja za trgovinsko računstvo, P (dipl. ekonomist, matematik ali diplomant druge ustrezne fakultete)
—	učitelja za slovenski jezik z estetsko vzgojo, P (slavist)
—	učitelja za knjigovodstvo, P (dipl. ekonomist z vsaj 2 leti izkušenj v pedag. delu)
—	učitelja za zgodovino in družbeno-ekonomsko in politično ureditev SFRJ, P (zgodovinar ali dipl. pravnik)
—	treh svetovalcev za praktični pouk (visokokvalificirani trgov, delavci z vsaj 2-letnimi izkušnjami pri vzgoji trgov, kadrov)
Ta delovna mesta so razpisana za nedoločen čas s polnim delovnim časom;
—	učitelja za aranžerstvo (dipl. arhitekt ali akad. slikar) — določen polni delovni čas
—	učitelja za nemški jezik, P (germanist) — nedoločen, nepolni delovni čas	'
—	učitelja za predmet obramba in zaščita, PRU (določen, nepolni delovni čas)
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva razpisa. Stanovanj ni.


GRADBENI ŠOLSKI CENTER BORIS KRAIGHER MARIBOR, Smetanova 35
razpisuje prosta delovna mesta pedagoških delavcev na
Šolah tega centra v Mariboru:
—	učitelja slovenskega jezika — visoka izobrazba — slavist — za nedoločen čas;
—	učitelja zgodovine in družbenih ved — visoka izobrazba — profesor zgodovine — za nedoločen čas;
—	učitelja telesne vzgoje - visoka izobrazba - profesor telesne vzgoje — moški — nedoločen čas;
—	dveh učiteljev matematike in fizike — visoka izobrazba — profesor matematike in fizike — nedoločen čas;
—	treh učiteljev arhitektonskih predmetov (gradbene konstrukcije, stavbarstvo, hišne instalacije, tehnično risanje)
—	visoka izobrazba — diplomirani inženir arhitekt — za nedoločen čas;
—	šestih učiteljev predmetov s področja gradbeništva (kon-struktiva, prometne zgradbe, vodne zgradbe) - visoka izobrazba — diplomirani inženir gradbeništva — za nedoločen čas;
—	učitelja za kalkulacije in gradbeno poslovanje - visoka izobrazba - diplomirani inženir arhitekt ali diplomirani inženir gradbeništva — nedoločen čas;
—	učitelja za likovni pouk - visoka izobrazba - diplomirani inženir arhitekture ali likovnik — za nedoločen čas;
—	učitelja praktičnega pouka za gradbeništvo - gradbeni tehnik ah gradbeni delovodja — nedoločen čas;
—	učitelja praktičnega pouka za slikarsko pleskarsko smer
—	slikarsko pleskarski delovodja — za nedoločen čas;
—	učitelja praktičnega pouka za poklic dimnikar — dimnikarski mojster — za nedoločen čas.
—	učitelja tujega jezika — visoka izobrazba — profesor nemščine in angleščine — za nedoločen čas.
Prosta delovna mesta pedagoških delavcev za dislocirani oddelek gradbene poklicne šole v Ajdovščini:
—	predstojnika dislociranega oddelka gradbene poklicne šole, učitelja strokovnih predmetov s področja gradbeništva — visoka izobrazba — diplomirani inženir arhitekture ali diplomirani inženir gradbeništva — za nedoločen čas;
—	učitelja slovenskega jezika — visoka izobrazba — slavist — za nedoločen čas;
—	učitelja praktičnega pouka za področje gradbeništva — gradbeni tehnik ah gradbeni delovodja — za nedoločen čas.
Za vsa delovna mesta je zaželena praksa; potrebna je pedagoška izobrazba. Kandidati, ki te izobrazbe nimajo, si jo morajo pridobiti v skladu z zakonskimi predpisi. Vsa delovna mesta so razpisana s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru, najkasneje pa 1. septembra 1972. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD na GŠC. Stanovanj ni. Prijave pošljite na GŠC Boris Kraigher v Mariboru, Smetanova 35 v roku 15 dni po objavi.
ŠOLSKI CENTER PRI TAM MARIBOR—TEZNO, Zolajeva 12
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	treh učiteljev za slovenski jezik, profesor
—	dveh učiteljev za telesno in zdravstveno vzgojo - profesor
—	štirih učiteljev za matematiko in fiziko — profesor
—	treh učiteljev za tehnologijo obdelave, tehnologijo gradiv in pokUcno tehnologijo. — predmetni učitej s 5-letno prakso
—	dveh učiteljev za mehaniko, trdnost, termodinamiko, hidravliko, encikloped. strojev, konstrukcij, vaje in elektrotehniko — profesor ah dipl. stroj, inženir
—	devet učiteljev za praktični pouk in to dva brusilca, dva rezkalca, dva strojna ključavničarja, enega kovača, enega strugarja in varilca — poklicna šola z ustrezno tehniško šolo in najmanj 5 let prakt. dela na ustreznem delovnem mestu.
Delovna mesta so razpisana za nedoločen čas.
Kandidati vložijo prijave kolkovane z 1,00 din državne takse in predložijo dokazila o strokovnosti ter vzgojno izobraževalni praksi. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Nastop delovnega mesta je 1. september 1972. Stanovanja ni.

TEHNIŠKA KEMIJSKA ŠOLA RUŠE razpisuje naslednja delovna mesta:
—	štiri vzgojitelje za internatsko delo, PRU
—	dva diplomirana inženirja kemije, P
—	profesorja ali diplomiranega inž. matematike, P
—	profesorja za zgodovino, zemljepis, ustavo, P Obremenitev 16 ur — potrebno dopolnjevanje.


POKLICNA KOVINARSKA ŠOLA MARIBOR TABOR MARIBOR
ponovno razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednja
prosta delovna mesta:
—	učitelja za slovenski jezik z estetsko vzgojovisoka izobrazba
—	učitelja za telesno vzgojo in obrambo in zaščito - visoka izobrazba — rezervni oficir
—	učitelja za strokovne predmete — visoka ali višja izobrazba
—	učitelja za prakt. pouk — strugarske smeri — višja ah srednja izobrazba

DOM UČENČEV SREDNJIH IN DRUGIH ŠOL MARIBOR
razpisuje prosta delovna mesta — štirih vzgojiteljev s Pogoj: višja strokovna izobrazba in tri leta vzgojnoizobraže-s valne prakse.

1 DOM UČENČEV TEZNO MARIBOR
S j
razpisuje prosta delovna mesta
Delovna skupnost OSNOVNE SOLE GRAD V PREKMURJU
petih vzgojiteljev v domu učencev Tezno, Maribor za s ^
nedoločen čas.
*

razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto
—	učitelja za nemški jezik — PRU
—	učitelja za telesno vzgojo — PRU
Na.voljo sta samski stanovanji.
Komisija za sprejem in odpust pri VZGOJNEM ZAVODU V KAMNI GORICI
1 _
S _
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
— dvanajst defektologov — PA, defektološki oddelek za delo v POS in pri vzgojnem delu v internatu, interni POŠ in zunanjih oddelkih v Radovljici, Bledu in Bohinjski Bistrici učitelja za tehnični pouk v POŠ — ustrezna izobrazba oziroma praksa in smisel za tehnični pouk in vzgojo učitelja za telesno vzgojo - ustrezna izobrazba pomočnika ravnatelja zavoda — višja ali visoka izobrazba defektološke smeri in vsaj 5 let delovne prakse. Delovno mesto je prvenstveno mišljeno kot mesto pedagoškega vodje.
Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE KUZMA
razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto — učitelja slovenskega in nemškega jezika, PRU. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
\

Svet I. OSNOVNE ŠOLE D. ŠUMENJAKA v Murski Soboti
Stanovanj trenutno ni.


VZGOJNI DOM V MARIBORU,
Trubarjeva ul. 15
razpisuje delovna mesta
- treh vzgojiteljev, PRU ortopedagog ali U, ki bi izredno študiral na PA (oddelek za ortopedagogiko).
Kandidati, ki nimajo ustrezne izobrazbe, bodo sprejeti za določen čas.
Stanovanja ni.
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja za razredni pouk za nedoločen čas
—	učitelja za razredni pouk za določen čas
—	učitelja za podaljšano bivanje za nedoločen čas
—	učitelja za podaljšano bivanje za določen čas
Pogoj za nedoločen čas: PRU aliU s strokovnim izpitom, ki izredno študira na PA; za določen čas: U, ki izredno študira na PA.
Nastop službe 1. septembra 1972.
V ^
J-J C-
OSNOVNA ŠOLA KAREL DESTOVNIK-KAJUH V MURSKI SOBOTI

Občina Mozirje
razpisuje za šol. leto \912/13 prosto delovno mesto - učitelja za telesno vzgojo, PRU (prednost ima ženska) Sobe so na voljo pri privatnikih.
razpisuj e naslednja delovna mesta:
—	učitelja za razredni pouk, U na podružnici Lepa njiva (lahko je začetnik). Stanovanja na podružnici ni, iz Mozirja je zagotovljen prevoz s šolskim kombijem.
—	dveh učiteljev za razredni pouk, U, na centralni šoh Mo-ziije.
—	vzgojiteljice za vrtec v Nazarjah. Pogoj: vzgojiteljska šola z diplomo.
Vsa delovna mesta so razpisana za nedoločen čas s polnim
delovnim časom.
Stanovanj ni.
Prijave je treba vložiti v 15 dneh od objave razpisa.
OSNOVNA ŠOLA PUCONCI
razpisuj e naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za nemščino, PRU za nedoločen čas ali U za določen čas
—	učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU ali U za določen
čas	«
—	učitelja za telesno vzgojo, PRU ali U, za določen čas |
—	učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU, za nedoločen s
čas ali U za določen čas	J
—	dveh vzgojiteljic, VZG za nedoločen čas ah U za določen čas
1
Občina Murska Sobota
Svet OSNOVNE ŠOLE OTON ŽUPANČIČ ROGAŠOVCI
OSNOVNA ŠOLA BELTINCI razpisuje naslednja delovna mesta:
NA PODRUŽNIČNI ŠOLI MELINCI
-	učitelja za razredni pouk (učiteljišče), za nedoločen čas NA ŠOLI V BELTINCIH
-	učitelja za slovenski jezik, PRU, za nepoln čas v šol. 1. 1972/73
-	učitelja za matematiko in fiziko, PRU, za nepoln čas, v šol. 1. 1972/73

OSNOVNA ŠOLA BODONCI
razpisuj e prosto delovno mesto — učitelja slovenščine, nemščine, PRU za šolsko leto 1972/73.
Samsko stanovanje pri zasebnikih.
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	učitelja za razredni pouk na centralni šoh — za določen čas od 1.9.1972 do 31.1. 1973;
2.	učitelja varstva na podružnični šoli v Serdici za nedoločen čas;
3.	vzgojitelja ali vzgojiteljico za vrtec na podružnični šoh v Serdici za nedoločen čas;
4.	dveh učiteljev za razredni pouk na podružnični šoh v Pertočiza določen čas od 1. 9.1972 do 31. 1. 1973;
5.	učitelja varstva na podružnični šoh v Pertoči za nedoločen čas;
6.	računovodje za nedoločen čas;
7.	snažilke na centralni šoh;
8.	kuharice na podružnični šoh Serdica.
Pogoj za sprejem na delovna mesta je predpisana strokovna izobrazba. Zaželeno je, da imajo kandidati pod L, 2., 4., in
5.	opravljen seminar za moderno matematiko, računovodja pa znanje v vodenju dvostavnega knjigovodstva.
Kandidata pod 2. in 5. prejmeta dodatek za težje pogoje dela in težje delovne razmere v višini 490.— din mesečno.
Rok prijave: 15 dni po objavi razpisa.
\y


OSNOVNA ŠOLA IVAN CANKAR
BOGOJINA
razpisuj e naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za nemščino — slovenščino, PRU ali P — za nedoločen čas
—	učitelja za tehnični pouk — fiziko, PRU ah P — za nedoločen čas
—	dveh učiteljev za razredni pouk, U ali PRU — za nedoločen čas
Rok za prijavo na razpis je 15 dni od dneva objave.
SVET OSNOVNE ŠOLE ŠALOVCI
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za slovenščino in srbohrvaščino
—	učitelja za glasbeni pouk — pevski zbor (12 ur)
—	učitelja za razredni pouk na podružnici v Dolencih — za
določen čas (od 1.9. 1972 do 15. 12. 1972).
Pogoji: predmetni učitelj za nedoločen čas ah učitelj za določen čas (za eno šolsko leto). Ta pogoj velja za obe delovni mesti, razen za učitelja razrednega pouka.
Stanovanja ni.
Prijave pošljite 15 dni po objavi na svet osnovne šole Šalovci-

OSNOVNA ŠOLA CANKOVA
razpisuje prosti delovni mesti
— učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU, za nedoločen
čas
Delovna skupnost
POSEBNE OSNOVNE ŠOLE V MURSKI SOBOTI
— učitelja za glasbeni pouk — PRU ali P za nedoločen čas. Če ne bo dovolj prijav z ustrezno izobrazbo, bodo za določen čas (za eno leto) sprejeti tudi učitelji s srednjo izobrazbo.
Samske sobe so na voljo pri zasebnikih.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
razpisuje
— tri delovna mesta učiteljev
;> Pogoj za zasedbo je diplomirani ortopedagog ali absolvei1' PA — oddelek za ortopedagogiko ah dokončana PA " razredni pouk.
*
Svet OSNOVNE ŠOLE GORNJI PETROVCI
razpisuj e prosto delovno mesto — vzgojiteljice
Pogoj: srednja vzgojiteljska šola.
Delovno mesto je razpisano za nedoločen čas.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Prijave pošljite na naslov: osnovna šola Gornji Petrovci, 69203 Petrovci,
Razpisna komisija pri
ŠOLSKEM CENTRU ZA BLAGOVNI PROMET V MURSKI SOBOTI
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja ekonomskih predmetov, za nedoločen čas " pogoj diplomirani ekonomist
—	učitelja blagoznanstva, za določen čas — pogoj diplomi; rani ing. živilske ali tekstilne tehnologije ali diplomirani ekonomist.
Rok za prijave 15 dni po objavi razpisa.
/
■'15
rS'
i
!
:
s
s

Svet CENTRA POKLICNIH ŠOL IZ MURSKE SOBOTE, Titova ulica 5
r a z p i $ u j e naslednja prosta delovna mesta:
" učitelja za zgodovino z visoko izobrazbo
—	učitelja za organizacijo proizvodnje in ekonomiko podjetij z visoko izobrazbo
" dva učitelja za slovenski jezik z visokošolsko izobrazbo
—	dva učitelja za telesno vzgojo z visokošolsko izobrazbo
—	dva učitelja za strokovne predmete z višješolsko izobrazbo strojne stroke
—	učitelja za strokovne predmete z višješolsko izobrazbo gradbene stroke
—	šest učiteljev za praktični pouk za krojaško stroko — konfekcijski tehnik s poklicno šolo ali krojač z mojstrsko ali delovodsko šolo
—	dva učitelja za praktični pouk šiviljstva — šivilja z mojstrsko ali delovodsko šolo.
Kandidati za praktični pouk morajo imeti najmanj 5 let Prakse na ustreznem delovnem mestu. Zainteresirani morajo priložiti k prošnji:
~ zdravniško spričevalo ~ dokazilo o izobrazbi in ~~ kratek življenjepis.
Kok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Občina Nova Gorica
Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE BRANIK
razpisuj e prosto delovno mesto
~~ učitelja za telesno vzgojo, tehnični pouk in slovenščino, PRU ali P — za nedoločen čas.
Nastop službe 1. septembra 1972.
OSNOVNA ŠOLA JOŽE SREBRNIČ DESKLE
razpisuj e prosto delovno mesto
~ vzgojiteljice v oddelku podaljšanega bivanja za šolsko leto 1972/73 pogoji:
VZG, U ali PRU za razredni pouk
Stanovanja ni.
Nastop službe 1. septembra.
Prijave z dokazili o strokovnosti naj pošljejo kandidati na šolo.
ma
dja
Svet OSNOVNE ŠOLE DOBROVO
razpisuje delovna mesta:
—	vzgojiteljice za nedoločen čas;
—	učitelja za razredni pouk na centralni šoli Dobrovo, U —
določen čas.
—	učitelja glasbenega pouka na centralni šoli Dobrovo, PRU
ali P, za nedoločen čas;
—	učitelja za telesno vzgojo — ženska. PRU ali P — nedoločen čas.
—	socialnega delavca — delavko — za nedoločen čas.
OSNOVNA ŠOLA DORNBERK razpisuje naslednji delovni mesti:
—	učitelja za matematiko in fiziko
—	učitelja za angleški jezik Pogoj: PRU ali P
Samska soba ali družinsko stanovanje po dogovoru. Kok prijave 15 dni po objavi.
do-
ivni
vci.
OSNOVNA ŠOLA MILOJKA ŠTRUKELJ NOVA GORICA
razpisuje:
-	delovno mesto psihologa - filozofska fakulteta - nedoločen čas;
-	dve delovni mesti učitelja za telesno vzgojo — PRU ali P (moški in ženska) — nedoločen čas;
" delovno mesto računovodje — ekonomska ali njej enaka šola — 3-letna praksa, nedoločen čas.
Svet OSNOVNE ŠOLE BRATUŠA RENČE
LUCIJANA BRATKO VIČA-
olvei11 PA "
r^\
razpisuje prosta delovna mesta za nedoločen čas: učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P " učitelja za fiziko in tehnični pouk, PRU ali P " učitelja za likovni in glasbeni pouk, PRU ali P ~ vzgojiteljico, VZG Kok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE ŠEMPAS razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
—	učitelja za zgodovino in zemljepis — za nedoločen čas, 5 PRU ali P; samsko stanovanje;
—	učitelja za fiziko in tehnični pouk, PRU, za določen čas od 1.9. 1972 do 31.8. 1973.
*
ŠOLSKI LESNI CENTER JOŽE SREBRNIČ NOVA >
GORICA	s
razpisuje delovna mesta:	z
—	učitelja za strokovne predmete — dipl. ing. lesnoindu-
strijske smeri	s
—	učiteljice za telesno vzgojo - P	\
—	dveh učiteljev za praktični pouk — lesnoindustrijski teh- s
nik z dokončano poklicno šolo ter vsaj 3-letno prakso v s mizarski stroki	j
—	laboranta - lesnoindustrijski tehnik	s
—	lesnoindustrijskega inženirja — za vodjo šolskih delavnic s s
poklicno šolo ter vsaj 5-letno prakso v mizarski stroki	s
Stanovanj ni.	^
Razpis velja 15 dni po objavi.	s
Občina Novo mesto
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD NOVO MESTO Majde Šilc 34
razpisuje prosta delovna mesta:
— 6 vzgojiteljic Pogoj:
vzgojiteljska šola z diplomo.	c
Kandidatke naj prošnji priložijo dokazila o izobrazbi in živ- s Ijenjepis.	s
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.	s

S OSNOVNA ŠOLA BRŠLIN, Novo mesto

razpisuje naslednja prosta delovna_mesta:
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P
—	učitelja za fiziko in tehnični pouk, PRU ali P
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P
OSNOVNA ŠOLA BRUSNICE
razpisuje za nedoločen čas naslednja delovna mesta:
— učitelja za nemški jezik in kemijo, PRU ali P Stanovanje bo na voljo jeseni.
OSNOVNA ŠOLA BRUSNICE - PODRUŽNICA GABRJE s — dveh učiteljev za razredni pouk — U Stanovanje je v šoli.
OSNOVNA ŠOLA DOLENJSKE TOPLICE
razpisuje prosto delovno mesto:	/
— učitelja za biologijo in kemijo — PRU za nedoločen s
OSNOVNA ŠOLA KATJA RUPENA V NOVEM MESTU
razpisuje za nedoločen čas naslednja prosta delovna mesta:
—	pomočnika ravnatelja, U ali PRU
—	učitelja za slovenščino — knjižničarstvo, PRU ali P
—	učitelja glasbenega pouka, PRU ali P Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
OSNOVNA ŠOLA MILKA ŠOBAR-NATAŠA NOVO J MESTO	1;
razpisuje naslednji prosti delovni mesti za nedoločen ^ čas:
—	učitelja za slovenski jezik in knjižničarstvo, PRU ali P,
—	učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Birčna vas, U
Rok za prijave: 15 dni po objavi razpisa.
lomi;
hrani
°SN0VNA ŠOLA SOLKAN	\
\ r a z p i s u j e naslednja delovna mesta:	'i
2a določen čas	s
razrednega učitelja za podružnično šolo Grgar Predmetnega učitelja ali profesorja za zgodovino-zemlje- > pis	^
Za nedoločen čas	s
razrednega učitelja za podružnično šolo Banjščice (na ^ voljo je samska soba)	s
" šolskega psihologa (diplomiran psiholog ali pedagog- ^ psiholog)	s
^astop službe 1. septembra 1972.	Stanovanja ni.	s
Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE ŠKOCJAN ponovno razpisuje na*slednja prosta delovna mesta:
—	štirih učiteljev za razredni pouk, in sicer: za 2., 4. in dva učitelja za 5. razred
—	učitelja za nemški in srbohrvaški jezik, P, PRU
—	učitelja za zgodovino in zemljepis, P, PRU
—	učitelja za telesno vzgojo in tehnični pouk, P, PRU
—	učitelja za biologijo in kemijo, P, PRU
—	vzgojiteljico za nanovo ustanovljeni vrtec, VZG
—	učitelja za razredni pouk za določen čas od 1.9. 1972 do 31. 12. 1972 - za 1. razred
—	učitelja za slovenski jezik za določen čas od 10. oktobra 1972, do 20. februarja 1973
Stanovanje po dogovoru.
v
Svet OSNOVNE ŠOLE NARODNEGA HEROJA MARTINA KOTARJA ŠENTJERNEJ
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
NA MATIČNI ŠOLI V ŠENTJERNEJU
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P ~ za nedoločen čas
—	učitelja za slovenski jezik, PRU ali P — za nedoločen čas
—	učitelja za slovenski jezik in srbohrvatski jezik, PRU ali P
— za nedoločen čas
—	učitelja za nemški jezik, PRU ali P — za nedoločen čas
—	učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P — za nedoločen čas
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P - za nedoločen čas Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Svet OSNOVNE ŠOLE ŽUŽEMBERK


Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE OTOČEC
razpisuje prosto delovno mesto
— učitelja matematike in fizike — PRU ali P.
,	<
Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE 29. OKTOBER ŠMAR- > JETA	^
razpisuj e prosta delovna mesta:	5
—	učitelja za angleški jezik, PRU ali P z diplomo	s
—	učitelja za slovenski jezik, PRU ali P z diplomo	^
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P z diplomo	v
Samska stanovanja.	s
razpisuje
mesta:
šolsko leto 1972/73 naslednja delovnas
*
učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P	\
učitelja za telesno vzgojo - deklice, PRU ali P	^
razrednega učitelja za podružnično šolo Šmihel pri Žu- > žemberku (vodja podružnice)	s
razrednega učitelja za podružnično	šolo	Šmihel	pri 5
Žužemberku	s
(Na podružnični šoli Šmihel pri Žužemberku je na voljo ^ družinsko in samsko stanovanje	ter	dodatek	za	težje	de- S
lovne razmere.)	s
Delovna skupnost EKONOMSKO ADMINISTRATIVNEGA ŠOLSKEGA CENTRA NOVO MESTO
razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednja delovna mesta:
—	dveh diplomiranih ekonomistov, P
—	diplomiranega pravnika, P
—	učitelja za strojepis in stenografijo, PRU
—	učitelja za telesno vzgojo, P (po možnosti ženska)
—	učitelja za matematiko, P
DIJAŠKI DOM MAJDE ŠILC 68000 NOVO MESTO, Kristanova 60
razpisuje
štiri prosta delovna mesta za vzgojitelje oziroma vzgojiteljice za nedoločen čas
Pogoji: predmetni učitelj (slovenščina, matematika, tuji jeziki, telesna vzgoja, petje, tehnični pouk).
Kandidati lahko dobijo vse podatke o delovnih pogojih in zahtevah delovnega mesta neposredno v domu.
Občina Ormož
l OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA JOŽETA s KERENČIČA \ MIKLAVŽ PRI ORMOŽU
s razpisuje naslednja delovna mesta:
j; — dveh učiteljev za razredni pouk za nedoločen čas, U ali
5	PRU
s — učitelja za razredni pouk za določen čas od 1.9. 1972 do s 31. 8. 1973 za podružnično šolo na Kogu, U ali PRU s — učitelja za matematiko in fiziko za nedoločen čas, PRU s ali P, lahko tudi absolvent PA - za to delovno mesto je s	na voljo	družinsko stanovanje.
\ — učitelja za zemljepis in zgodovino za nedoločen čas, PRU <;	ali P
s — učitelja	za nemški jezik za nedoločen čas, PRU ali P
i; — učitelja za glasbeni pouk za nedoločen čas, PRU ali P > — učitelja za tehnični pouk za nedoločen čas, PRU ali P < Stanovanja po dogovoru.
\ — dveh vzgojiteljic za predšolsko varstveno ustanovo za ^ nedoločen čas, VZG (eno mesto je razpisano za podruž-^ nično šolo Kog)
s Kandidati naj predložijo dokazila o izobrazbi in kratek živ-s Ijenjepis.
s Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
s s s s s
s — s
S —
s _
^ _ s
s _
^ -s
S —
s s
*
OSNOVNA ŠOLA TOMAŽ PRI ORMOŽU
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za slovenščino, PRU
—	učitelja za nemščino, PRU učitelja za zemljepis in zgodovino, PRU učitelja za glasbo, PRU
—	učitelja za tehnični pouk, PRU
—	petih učiteljev za razredni pouk
—	vzgojiteljice, VZG	'
Na voljo so samske sobe.
Obiiha Piran
OSNOVNA ŠOLA PIRAN
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
— učitelja za matematiko in fiziko; PRU ali P ■ - učitelja za delo v podaljšanem bivanju učencev (5. in 6. razred).
Stanovanje po dogovoru.
Kandidati pošljejo prijavo z dokazili o strokovnosti in kratek življenjepis na naslov: RAZPISNA KOMISIJA PRI OSNOVNI SOLI PIRAN, 66330 PIRAN


ITALIJANSKA OSNOVNA ŠOLA PIRAN
razpisuje prosto delovno mesto:
- učitelja za slovenski jezik, PRU (20 ur), za nedoločen čas.

OSNOVNA ŠOLA SEČOVLJE
razpisuje za nedoločen čas prosti delovni mesti:
—	učitelja matematike in fizike, PRU ali P
—	vzgojiteljice za predšolski oddelek na podružnični šoli v Ravnu, VZG.
Za učitelja matematike in fizike je na voljo trisobno družinsko stanovanje za vzgojiteljico pa brezplačno stanovanje na podružnični šoli.
Rok prijav: 15 dni po objavi razpisa.

VZGOJNI ZAVOD ELVIRA VATOVEC STRUNJAN
razpisuje delovna mesta:
a)	13 ortopedagogov za delo v razredu in za vzgojno delo
b)	učitelja telesne vzgoje
c)	psihologa
Pogoji pod:
a)	višja ali visoka izobrazba ortopedagoške smeri
b)	višja ali visoka izobrazba, izjemoma srednja izobrazba s prakso pri delu z razvojno motenimi otroki
v; c) visoka izobrazba kusno delo.
posebni pogoj je 3-mesečno poiz-


ITALIJANSKA GIMNAZIJA PIRAN
razpisuje delovno mesto
- profesorja zgodovine (12 ur tedensko) - za nedoločen
Poseben pogoj: daje italijanske narodnosti. Stanovanja ni.

TEHNIŠKA POMORSKA, STROJNA IN ELEKTRO ŠOLA PIRAN
<; razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednja prosta de-<; lovna mesta prosvetnih delavcev, s polnim delovnim časom za nedoločen čas:
učitelja telesne vzgoje, P učitelja elektrotehnike, dipl. ing.
Občina Postojna

:> VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD POSTOJNA
s razpisuje dve prosti delovni mesti:
^ vzgojiteljic in sicer:
s — eno prosto delovno mesto za vzgojiteljico v enoti Polj	stojna,
s — eno prosto delovno mesto za vzgojiteljico v enoti Pivka, s	Pogoj: srednja vzgojiteljska šola z diplomo.
s V enoti Pivka je na voljo samsko stanovanje.
1; Pismene prijave sprejemajo na upravi Vzgojno varstvenega > zavoda Postojna, do zasedbe delovnih mest.

OSNOVNA ŠOLA KOŠANA
razpisuje za nedoločen čas naslednja delovna mesta:
—	učitelja za slovenski jezik in srbohrvaščino — PRU
—	učitelja za razredni pouk — U ali PRU
za določen čas od 1.9. 1972 do 1.2. 1973.
—	učitelja za matematiko in fiziko — PRU
—	dveh učiteljev za zgodovino in zemljepis — PRU Na voljo so samska stanovanja.
OSNOVNA ŠOLA POSTOJNA
razpisuje prosta delovna mesta
—	učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Bukovje — U
—	učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Hruševje — U
—	učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Planina — U
—	učitelja za podaljašno bivanje — U ali PRU
—	socialnega delavca
—	učitelja tehničnega pouka in fizike — PRU Na podružnični šoli Bukovje je družinsko stanovanje. Za
ostala delovna mesta ni stanovanj.
OSNOVNA ŠOLA BRATOV VODOPIVEC PIVKA

£

razpisuj e naslednja prosta delovna mesta za nedoločen > čas:	l
—	učitelja za angleški in slovenski jezik, P ali PRU	'J
—	učitelja za glasbeni pouk, P ali PRU	s
—	učitelja za likovni pouk, P ali PRU	s
—	učitelja za tehnični pouk, P ali PRU
Na voljo je enosobno stanovanje v novem bloku.


i
GIMNAZIJA POSTOJNA razpisuje naslednji prosti delovni mesti:	s
učitelja angleščine in slovenščine, P (poln delovni in s
nedoločen čas); učitelja estetske vzgoje, likovni in glasbeni del, P (najmanj polovični in nedoločen delovni čas).
VZGOJNI ZAVOD PLANINA PRI RAKEKU
s razpisuje naslednja prosta delovna mesta: > — psihologa — P \ - vzgojitelja — PRU ) — učitejja telesne vzgoje — PRU ali P s — učitelja tehničnega pouka — PRU ali P
Poskusna doba po pravilniku.

Občina Ptuj

VVZ OTROŠKI VRTEC PTUJ
razpisuj e
šest prostih delovnih mest za vzgojiteljice, VZG
za nedoločen čas.
Nastop službe 1. septembra 1972. Stanovanja ni.
Razpisna komisija
OSNOVNE ŠOLE MAKS BRAČIČ CIRKULANE
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
-	učitelja za nemški jezik, P ali PRU - za nedoločen čas
-	učitelja za tehnični pouk, PRU - za nedoločen čas
-	učitelja za fiziko, P ali PRU (9 ur) — za določen čas
-	diplomiranega socialnega delavca — za nedoločen čas
-	učitelja za biologijo in kemijo, PRU - za določen ali nedoločen čas.

OSNOVNA ŠOLA BRATJE REŠ DESTERNIK
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja za zemljepis in zgodovino
—	učitelja za biologijo in kemijo
—	učitelja za likovni pouk in telesno vzgojo Pogoj: PRU ali P
—	sociologa, pogoj višja šola za socialne delavce
—	štiri učitelje razrednega pouka, pogoj: učitelj ali PRU za razredni pouk, končan seminar za MOM.

OSNOVNA ŠOLA DR. F. ŽGEC DORNAVA razpisuje prosta delovna mesta za nedoločen čas:
—	učitelja za slovenski jezik, PRU ali P
—	učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU ali P
—	učitelja za glasbeni pouk s polovično obveznostjo, PRU aliP
—	učitelja za razredni pouk za prvi razred, PRU ali U
Na voljo je samska soba.
OSNOVNA ŠOLA HAJDINA
r a z p.i s u j e naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P (16 ur) — za nedoločen čas
—	učitelja za nemščino, PRU ali P (glavni predmet nemški jezik) — za nedoločen čas
—	učitelja za razredni pouk, PRU ali U — za določen čas; nastop službe 1. oktobra 1972.
—	učitelja za tehnični pouk, PRU (12 ur).

s OSNOVNA ŠOLA JURŠINCI
razpisuje delovna mesta:
—	učitelja za matematiko — PRU
—	učitelja za nemški jezik — PRU
—	učitelja za tehnični pouk in fiziko — PRU
—	učitelja za glasbeni pouk (polovičen delovni čas) — PRU
—	dveh učiteljev za razredni pouk - PRU, U (za eno šolsko leto) — za podružnično šolo Polenšak
Na voljo so samske Sobe ali ugodne avtobusne zveze s Ptujem
OSNOVNA ŠOLA BRATOV ŠTRAFELOV
MARKOVCI pri Ptuju
razpisuje naslednja delovna mesta:
učitelja za nemški jezik — PRU - stanovanja ni
učitelja za tehnični pouk in fiziko — PRU — samsko stanovanje
socialnega delavca — VŠ za socialne delavce — samsko stanovanje


/ S S
OSNOVNA ŠOLA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO
razpisuje za šolsko leto 1972/73 delovna mesta:
-	učitelja za slovenski jezik, PRU - za nedoločen čas
-	učiteljice za telesno vzgojo, PRU - za določen čas; eno šolsko leto
-	učitelja ali učiteljice za razredni pouk na podružnični šoli v Lovrencu na Dravskem polju — za določen čas; en° šolsko leto.
— socialnega delavca, PRU — za nedoločen čas. > Nastop službe s 1.9. 1972. š Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.
rsA



OSNOVNA ŠOLA LESKOVEC PRI PTUJU
razpisuje naslednja delovna mesta:
— učitelja za matematiko in fiziko, PRU — z diplomo za
nedoločen čas
-	učitelja za biologijo in kemijo, PRU — z diplomo za nedoločen čas
-	učitelja za nemščino in angleščino, PRU — z diplomo za nedoločen čas
-	učitelja za slovenski jezik, PRU z diplomo za nedoločen čas
-	učitelja za telesno vzgojo in tehnični pouk, PRU - z diplomo za nedoločen čas
-	dveh učiteljev za posebni oddelek - defektologa - za določen čas
Na voljo je samska soba v učiteljskem bloku.

OSNOVNA ŠOLA MAJŠPERK
razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednja
ponovno
prosta delovna mesta:
—	učitelja za biologijo in kemijo, PRU — za nedoločen cas
—	učitelja za telesno vzgojo, PRU — za nedoločen čas
—	učitelja za matematiko, PRU — za določen čas (15 ur)
—	učitelja za slovenski jezik, P ali PRU — za nedoločen čas
—	učitelja za razredni pouk, U, na podružnični šoli Naraplj6 — določen čas
—	učitelja za likovni pouk, PRU — za nedoločen čas
—	diplomiranega socialnega delavca — za nedoločen čas Nastop službe s 1. 9. 1972.

.S SJ's
_'\s S's
OSNOVNA ŠOLA MARTIN KORES V PODLEHNIKU
razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas:
—	učitelja za slovenski jezik, PRU ali P
—	učitelja za biologijo in kemijo (nepolna obveznost) PR^ ali P
—	učitelja za matematiko, PRU ali P	U
—	učitelja za zemljepis in zgodovino, PRU ali P	Is
—	učitelja za telesno vzgojo (nepolna obveznost) PRU ali P
—	učitelja za glasbeni pouk (nepolna obveznost) PRU ali P
—	učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU ali P


OSNOVNA ŠOLA FRANC OSOJNIK PTUJ
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za telesno vzgojo - za nedoločen čas (PRU opravljen strokovni izpit)
—	učitelja za biologijo in kemijo — za določen čas (1 šolsk° leto 16 učnih ur — PRU)
—	učitelja za nemški in slovenski jezik za določen čas 0 šolsko leto — PRU)
—	učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Grajena " za nedoločen čas (učitelj s strokovnim izpitom).
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.



OSNOVNA ŠOLA IVAN SPOLENJAK PTUJ
razpisuje prosto delovno mesto
učitelja za telesno vzgojo, P ali PRU (nepoln delovni ča* — 16 ur)
j-A
OSNOVNA ŠOLA VIDEM PRI PTUJU
razpisuje delovno mesto učitelja:
—	učitelja angleškega jezika, PRU — za nedoločen čas
—	učitelja za tehnični pouk, PRU — 15/12 ur za nedoloče” čas
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU — 18/14 ur za nedoloč611
čas
s Stanovanja v kraju ni. Avtobusne zveze s Ptujem.
■	S'S	.J- y- .S .J- S S	J~.SJ'VSS' S S .J" ;" J~S s
^ OSNOVNA ŠOLA VITOMARCI
) razpisuje prosto delovno mesto > učitelja za razredni pouk - U - za nedoločen čas. j Na voljo je samska sobica v bloku.
\ Ugodne avtobusne zveze s Ptujem.
k
s OSNOVNA ŠOLA ŽETALE 5 razpisuje naslednja delovna mesta:
S* — učitelja za matematiko in fiziko, P, PRU učitelja za zemljepis in zgodovino, P, PRU
—	učitelja za nemščino in srbohrvaščino, P, PRU
—	učitelja za glasbeni pouk 12 ur tedensko, P, PRU
—	učitelja za razredni pouk, U


k
POSEBNA OSNOVNA ŠOLA V PTUJU	\
razpisuje delovna mesta:
— sedmih ortopedagogov-defektologov
za nedoločen čas ali sedem absolventov PA smer orto-pedagogika ali sedem učiteljev za določen čas.
Rok prijave 15 dni po objavi.
lO;
n
r^i
Občina Radlje ob Dravi
OSNOVNA ŠOLA KAPLA NA KOZJAKU
razpisuje prosto delovno mesto — učitelja za razredni pouk (za nedoločen čas)
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Na voljo je stanovanje in dodatek za težje delovne razmere.
e- ;
OSNOVNA ŠOLA PODVELKA
ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta učiteljev:
—	učitelja za slovenščino in nemščino (postopno uvajanje — 5. razred), PRU
—	učitelja za telesno vzgojo (15 ur, možnost dopolnje-• vanja), PRU
—	vzgojiteljico za vzgojno varstveni oddelek pri šoli (vodja vrtca, male šole), VZG.
Na voljo sta dve manjši stanovanji, sicer ugodne avtobusne zveze.
OSNOVNA ŠOLA RIBNICA NA POHORJU
razpisuje za nedoločen čas naslednja delovna mesta:
—	učitelja za slovenski jezik, PRU ali P
—	učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P
—	učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P
—	učitelja za razredni pouk na podr. šoli pri Bolfenku, U ali PRU, poseben dodatek 500 din
Za matično šolo so na voljo opremljena samska stanovanja, za podružnično šolo pri Bolfenku pa družinsko stanovanje. Začetek delovnega razmerja 1. septembra 1972.

d ča-1
\/'J^
očefl
očefl

OSNOVNA ŠOLA VUZENICA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	dveh učiteljev za matematiko in fiziko, PRU ali P
—	učitelja za likovni pouk, PRU ali P
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P
—	učitelja za biologijo, PRU ali P
~ učitelja za podružnične šole, U ali PRU poseben dodatek za delovne razmere brezplačno stanovanje in kurjava.
Prošnje je treba vložiti v zakonitem roku na naslov: Osnovna šola Vuzenica.
Uslužbenci prejemajo osebni dohodek na podlagi določil pravilnika o delitvi osebnega dohodka.

Občina Radovljica
SVET OSNOVNE ŠOLE
PROF. DR. JOSIP PLEMELJ NA BLEDU
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
-	učitelja za telesno vzgojo, PRU, P - za nedoločen čas -prednost imajo ženske.
~ knjižriičarja, PRU, P — za nedoločen čas
-	učitelja biologije in kemije, PRU, P - za določen čas (10 do 15 ur z možnostjo dopolnjevanja v podaljšanem biva-nju) .
~~ učitelja tehničnega pouka, PRU, P — za določen čas (10 do 15 ur)
Za vsa razpisana mesta stanovanja ni.
OSNOVNA ŠOLA GORJE PRI BLEDU
razpisuj e delovno mesto:
~~ učitelja glasbenega pouka za nedoločen čas Stanovanje je na voljo.


SVET
OSNOVNE ŠOLE A. T. LINHART v Radovljici
razpisuje delovna mesta:
" učitelja za razredni pouk na zunanjem oddelku v Mošnjah, U ali PRU, za nedoločen čas. Stanovanja ni.
~~ predmetnega učitelja ali profesorja slovenskega jezika — knjižničarstvo za nedoločen čas. Stanovanja ni.
R°k prijave: 15 dni po razpisu.
s s J- J- s s s	.
OSNOVNA ŠOLA STANE ŽAGAR LIPNICA, 64245 Kropa
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja za slovenski in srbohrvatski jezik, PRU
—	učitelja za slovenski jezik in zgodovino, PRU
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU
Občina Ravne na Koroškem
OSNOVNA ŠOLA MILOŠ LEDINEK ČRNA NA KOROŠKEM
razpisuje naslednja delovna mesta:
OSNOVNA ŠOLA MILOŠ LEDINEK CRN A NA KOROŠKEM
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P,
—	učitelja za matematiko in fiziko, za nepoln delovni čas, PRU ali P.
PODRUŽNIČNA ŠOLA JAVORJE
—	učitelja za razredni pouk, U ali PRU za razredni pbuk; s
5 samsko stanovanje, dodatek za težje delovno mesto in S ;> dodatek za kombiniran pouk;	>
s PODRUŽNIČNA ŠOLA PODPECA	s
> - učitelja za razredni pouk, U ali PRU za razredni pouk; s družinsko stanovanje, dodatek za težje delovno mesto in s s dodatek za kombiniran pouk.	s
OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOV VORANC RAVNE NA KOROŠKEM
razpisuje prosta delovna mesta za nedoločen čas:
—	učitelja za zemljepis in zgodovino, PRU ali P
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P
—	učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P, moški
—	dveh učiteljic za telesno vzgojo, PRU ali P
Nastop službe 1. septembra 1972. Stanovanj nimamo.
ZAVOD ZA DELOVNO USPOSABLJANJE MLADINE ČRNA NA KOROŠKEM
razpisuje prosta delovna mesta za nedojočen čas za:
—	psihologa klinične smeri	s
—	logopeda', visoka ali višja izobrazba	s
—	pet učiteljev ortopedagogov, visoka ali višja izobrazba s
—	osem vzgojiteljev, ustrezna višja ali visoka izobrazba	s
Za vsa razpisana delovna mesta je nastop dela 1. septembra jj 1972.	j
Poskusno delo je 6 mesecev. Stanovanje po dogovoru.	>
Ponudbo v rokopisu, kolkovano z 1,00 din upravne takse, v ^ kateri naj bodo navedeni življenjepisni podatki in kratek S potek dosedanjega dela in dokazila o izobrazbi predložite S zavodu do vključno 15 dni od objave	razpisa.	s
POSEBNA OSNOVNA ŠOLA
RAVNE NA KOROŠKEM
ponovno razpisuje prosta delovna mesta za
POSEBNO OSNOVNO ŠOLO NA RAVNAH NA KOROŠKEM:
—	učitelja za tehnični in likovni pouk z višjo ali visoko izobrazbo:
—	učitelja za telesno vzgojo z višjo ali visoko šolo za telesno kulturo;
—	učitelja za glasbeno vzgojo s srednjo ali višjo glasbeno šolo za 12 ur učne obveznosti;
POSEBNO OSNOVNO ŠOLO V SLOVENJEM GRADCU:
—	štiri ortopedagoge z višjo ali visoko izobrazbo;
—	učitelja za tehnični in likovni pouk z višjo ali visoko izobrazbo;
—	učitelja za telesno vzgojo z višjo ali visoko šolo za telesno kulturo za 12 ur učne obveznosti;
—	učitelja za glasbeno vzgojo s srednjo ali višjo glasbeno šolo za 8 ur učne obveznosti.
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in
dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva
razpisa.
ŠOLSKI CENTER RAVNE NA KOROŠKEM
razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	učitelja za gospodarski zemljepis, organizacijo in ekonomiko podjetij — profesor geografije ali sociologije;
2.	učitelja za slovenski jezik z estetsko vzgojo in angleški jezik — profesor;
3.	učitelja za matematiko in fiziko — profesor, diplomirani inženir tehnične fizike alf tehnične matematike.
4.	dva predmetna učitelja matematike in fizike — inženir tehnične fizike ali tehnične matematike
5.	učitelja za strokovne predmete metalurške stroke — profesor ali predmetni učitelj, diplomirani inženir metalurgije ali inženir metalurgije.
Vsa delovna mesta se razpisujejo za nedoločen čas, razen
pod zaporedno številko 1., kije razpisano za določen čas.
Za vsa razpisana delovna mesta bosta med šolskim letom na
voljo 2 družinski stanovanji, za ostale pa samske sobe ob
nastopu službe.
Občina Ribnica
OSNOVNA ŠOLA LOŠKI POTOK
ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za slovenščino (ali slovenščino in srbohrvaščino),
P ali PRU
—	učitelja za srbohrvaščino in nemščino (ali nemščino), P ali PRU
—	učitelja za matematiko (ali za matematiko in fiziko), P ali £ PRU
—	učitelja za fiziko in tehnični pouk, P ali PRU
—	učitelja za zgodovino in zemljepis, P ali PRU
—	učitelja za telesno vzgojo, P ali PRU (z ustrezno šolo za telesno vzgojo)
Vsa prosta delovna mesta z ustrezno izobrazbo so razpisana za nedoločen čas. Zaposlijo se lahko tudi absolventi navedenih skupin za določen čas.
Jeseni bomo začeli pouk v novi šolski stavbi s sodobnimi prostori. OD po pravilniku na osnovi samoupravnega sporazuma in dodatek za težko delovno mesto.
Rok prijave do zasedbe delovnega mesta. Stanovanje po dogovoru.
Občina Sevnica
OSNOVNA ŠOLA BLANCA
razpisuj e prosta delovna mesta:
—	učitelja slovenskega jezika in nemščine ali angleščine,
—	učitelja telesne vzgoje za 9 ur tedensko.
Pogoj za oba je, da imata diplomo višje šole ustrezne stroke. Stanovanja so na voljo.
OSNOVNA ŠOLA KRMELJ, p. 68296 KRMELJ
naknadno razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednja s prosta delovna mesta za nedoločen čas:	^
^ — učitelja matematike in fizike, PRU ali P	\
> . — učitelja glasbenega pouka, PRU ali P (dopolnjevanje učne > ^ obveznosti na OS Tržišče)	\
^ Stanovanja so na voljo.	^
OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA
razpisuje naslednja delovna mesta:	/
—	učitelja slovenskega jezika, P ali PRU, za nedolcfčen čas, \
—	učitelja knjižničarja, P ali PRU, za nedoločen čas,
—	učitelja angleškega jezika, P ali PRU, za nedoločen čas, š
komfortno stanovanje,	^
—	učitelja glasbenega pouka, P ali PRU, za nedoločen čas, /
—	učitelja angleščine — nemščine, P ali PRU, za nedoločen čas, samsko stanovanje,
—	dva učitelja telesne vzgoje, P ali PRU, — za nedoločen čas, 1 ženska, 1 moški,
—	učitelja zemljepisa — zgodovine, P ali PRU, za določen
čas.
^ POSEBNA ŠOLA SEVNICA:
s - dva učitelja ortopedagoga, P ali PRU, za nedoločen čas. I PODRUŽNIČNA ŠOLA STUDliNEC: i — dva učitelja razrednega pouka, za nedoločen čas, upravi-) telja, stanovanje je zagotovljeno.
s PODRUŽNIČNA ŠOLA LOKA:
^ - učitelja razrednega pouka, upravitelj, za nedoločen čas,

stanovnje zagotovljeno.
s PODRUŽNIČNA ŠOLA ZABUKOVJE: s — učitelja slovenščine — nemščine ali slovenščine — angle-? ščine, P ali PRU, za nedoločen čas, stanovanje zagotov-? Ijeno.
>	— učitelja razrednega pouka, za nedoločen čas, stanovanje
>	zagotovljeno.
s PODRUŽNIČNA ŠOLA BUCKA: s — učitelja razrednega pouka, upravitelja — reelekcija.


UPRAVNI ODBOR OSNOVNE ŠOLE TRŽIŠČE
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
OSNOVNA ŠOLA TRŽIŠČE
-	učitelja za slovenski in nemški jezik, PRU ali P za nedoločen čas
-	učitelja za telesno vzgojo in biologijo, PRU ali P za nedoločen čas.
Na voljo je komfortno družinsko stanovanje v bloku in samska soba.
PODRUŽNIČNA ŠOLA TELCE
-	učitelja za slovenski in nemški jezik, PRU ali P za nedoločen čas,
-	učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P za nedoločen
čas
-	dva učitelja za razredni pouk, U ali PRU
Komfortno družinsko stanovanje v novi šolski stavbi, dodatek za težje delovno mesto.

Občina Sežana
Svet osnovne šole
DR. BOGOMIR MAGAJNA DIVAČA
s -
.razpisuje prosta delovna mesta:
—	dveh učiteljev za slovenski jezik, PRU ali P
—	učitelja za angleški jezik, PRU ali P — garsonjera šolskega psihologa, P
učitelja za tehnični pouk — liziko, PRU, P učitelja za glasbeni pouk, PRU, P
Vsa delovna mesta so razpisana za nedoločen čas. Prošnjo z dokazili o strokovni usposobljenosti pošljite na svet osnovne šole dr. Bogomir Magajna Divača. Rok prijave je 15 dni po izidu razpisa.
) Razpisna komisija š OSNOVNE ŠOLE DUTOVLJE
l razpisuje prosto delovno mesto
— učitelja angleškega jezika, PRU ali P za nedoločen de-
s

lovni čas.
5 Na voljo je družinsko stanovanje.
Svet OSNOVNE ŠOLE SEŽANA
razpisuje ponovno prosta delovna mesta:	s
—	učitelja za telesno vzgojo (moški), PRU, P za nedoločen čas;
—	pedagoga — psihologa ali nasprotno — za nedoločen čas Na voljo je stanovanje za pedagoga — psihologa.
Občina Slovenj Gradec
OSVNOVNA ŠOLA RADO IRŠIČ MISLINJA
ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za slovenščino in angleščino, PRU
—	učitelja za tehnični pouk, PRU za nedoločen čas. Stanovanje po dogovoru.
PODRUŽNIČNA ŠOLA PAŠKI KOZJAK
—	učitelja za razredni pouk, U — za nedoločen čas
Brezplačno samsko stanovanje zagotovljeno, brezplačna kurjava in posebni dodatki za težje delovne razmere in kombinirani pouk — v višini 1.000 din.


OSNOVNA ŠOLA PODGORCA Podgoije pri Slovenjem Gradcu
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja biologije — kemije, PRU
—	učitelja za slovenski in angleški jezik — PRU
—	učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Zarazber za
nedoločen čas, dodatek 700,00 ND.
Stanovanja so na voljo.
EKONOMSKI ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
razpisuj e prosta delovna mesta
—	profesorja slovenskega jezika
—	profesorja blagoznanstva profesorja matematike ah
diplomiranega ekonomista — predavatelj gospodarskega
računstva in finančne matematike Stanovanje po dogovoru.
Prijave sprejemamo do 20. julija 1972.

Občina Slovenska Bistrica

OTROŠKI VRTEC SLOVENSKA BISTRICA
razpisuje za oddelek Poljčane prosti delovni mesti - dveh vzgojiteljic.	i
Pogoj: dokončana vzgojiteljska šola.
Nastop službe: 1. septembra 1972. Rok prijave 15 dni po objavi razpisa. Prošnje pošljite na naslov vrtca. Na voljo so samska stanovanja.


OSNOVNA ŠOLA ČREŠNJEVEC
razpisuje za nedoločen čas naslednja delovna mesta:
—	učitelja za matematiko in fiziko — PRU
—	učitelja za glasbeni pouk — PRU, ki dopolnjuje učno obveznost na osnovni šoli v Laporju
Rok prijave 15 dni po objavi.
OSNOVNA ŠOLA GUSTAV ŠILIH LAPORJE
razpisuje naslednja delovna mesta: s — učitelja za slovenščino in srbohrvaščino
Pogoj: PRU ali P učitelja matematike in fizike
Pogoj: PRU ali U — študent PA matematika — fizika.
OSNOVNA ŠOLA ANICA ČERNEJ MAKOLE
razpisuje v naknadnem razpisu naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za matematiko — PRU
—	učitelja za nemški jezik — PRU
—	učitelja za glasbeni pouk — PRU
—	vodjo oddelka podaljšanega bivanja — U
Nastop dela 1. septembra 1972. Delovna mesta so razpisana za nedoločen čas.
Svet delovne skupnosti
OSNOVNE ŠOLE POHORSKEGA BATALJONA OPLOTNICA
razpisuje naslednja delovna mesta za nedoločen čas: OSNOVNA ŠOLA OPLOTNICA:
—	učitelja za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P
—	učitelja za fiziko in tehnični pouk, PRU ali P
—	učitelja za matematiko, PRU ali P
—	učitelja za zgodovino, PRU ali P (8 ur tedensko)
—	učitelja za gospodinjstvo, PRU ali P.(8 ur tedensko)
—	socialnega delavca, PRU (VŠSD)
OSNOVNA ŠOLA KEBELJ:
—	učitelja za slovenščino in nemščino, PRU ali P
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P
Za vsa delovna mesta bo mogoče zagotoviti delavcem le samske sobe.
OSNOVNA ŠOLA POLJČANE
razpisuj e naslednja delovna mesta:
pomočnika ravnatelja, U ali PRU s stroko vmnr izpito m in š 10 let službe za nedoločen čas	s
— učitelja za zemljepis, zgodovino in likovni pouk, PRU za
nedoločen čas učitelja za razredni pouk, U za eno šolsko leto socialnega delavca

OSNOVNA ŠOLA SPODNJA POLSKAVA
razpisuje prosta delovna mesta:
—	učitelja za matematiko in fiziko, P ali PRU
—	učitelja za angleščino, P ali PRU
—	učitelja za glasbeni pouk, P ali PRU
—	učitelja za zgodovino in zemljepis, P ali PRU Delovna mesta so razpisana za nedoločen čas.
Prednost imajo učiteljski pari. Na voljo je družinsko stanovanje. Ugodne zveze z Mariborom. Na razpis se lahko prijavijo tudi absolventi PA, ki so pred diplomo. Razpis velja 15 dni po objavi.
OSNOVNA ŠOLA ŠMARTNO NA POHORJU razpisuj e prosta delovna mesta:
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali U,
—	učitelja za slovenski in nemški jezik, PRU ali U,
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU ali U.
Možna je zaposlitev samo za nemški jezik. Stanovanja žago- S tovljena.	s
s
POSEBNA OSNOVNA ŠOLA SLOVENSKA BISTRICA
razpisuje naslednja delovna mesta pedagoških delavcev, ki so zasedena za določen čas:
1.	dva učitelja za delo v razredu
2.	šest vzgojiteljev za vzgojno delo v internatu
POGOJI: PA — ortopedagog za delo z duševno nerazvitimi otroki.
V primeru, da ne bo dovolj kandidatov s predpisano izobrazbo, pridejo v poštev tudi naslednji kandidati:
Pogoji: pod 1. PA — ortopedagog za delo z mentalno retardi- ^ ranimi otroki ali U;
pod 2. PA — ortopedagog za delo z mentalno retardjranimi otroki ali U ali VZG.
Šola nima na voljo stanovanj.
Občina Slovenske Konjice
OSNOVNA ŠOLA ZREČE
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za matematiko, PRU, P ali absolvent PA
—	učitelja telesne vzgoje, PRU ali absolvent VŠTK za določen čas — eno šolsko leto.
OSNOVNA ŠOLA ZREČE, PODRUŽNICA SKOMARJE
—	učitelja za razredni pouk, za nedoločen čas. Dodatek za kombiniran pouk in težje delovno mesto.
Samska soba je na voljo.


l l
Občina Šentjur pri Celju

OSNOVNA ŠOLA DRAMLJE
razpisuje prosto mesto učitelja angleškega jezika -
vent PA.
Na voljo je samska soba.
predmetni učitelj ali absol-

r S SS-f*
SVET OSNOVNE ŠOLE FRANJO VRUNČ SLIVNICA PRI CELJU


naknadno razpisuje naslednja delovna mesta: CENTRALNA ŠOLA SLIVNICA
—	učitelja slovenskega jezika — PRU, P nedoločen čas
—	učitelja nemškega jezika — PRU, P nedoločen čas
—	učitelja matematike in fizike — PRU, P nedoločen čas
—	učitelja likovne vzgoje — glasbenega pouka — PRU, P nedoločen čas
—	učitelja razrednega pouka — U, PRU določen čas
—	pomožna kuharica — ustrezna izobrazba nedoločen čas
PODRUŽNIČNA ŠOLA PREVORJE
—	učitelja razrednega pouka — U, PRU
nedoločen čas (samsko stanovanje)
Rok prijav je 15 dni po objavi razpisa.
{ Svet OSNOVNE ŠOLE s ŠENTJUR PRI CELJU
r_rsSJJ
C**!

s ponovno razpisuje za šol. leto \912/12 prosto delov- » ( \ no mesto
^ — defektologa za posebni razred (tudi izredni študent)
Stanovanj ni.
v .j Lan.vj vcuij m.	tv
s Prošnje sprejema svet osnovne šole 10 dni po objavi razpisa. J
Občina Škofja Loka
OSNOVNA ŠOLA IVAN TAVČAR GORENJA VAS
J
>
razpisuje naslednja delovna mesta s polnim delovnin1;
časom za nedoločen čas:


—	dveh učiteljev razrednega pouka za PŠ Javorje, U ali U s k
PA’ - | 1
—	kuharico — snažilka za PŠ Javorje,
—	učitelja razrednega pouka za PŠ Sovodenj, U ali U s PA,
—	vzgojiteljico, VZG,	»
—	otroško negovalko,	|l
—	učitelja angleškega in slovenskega jezika, PRU ali P,	L
—	učitelja matematike in fizike, PRU ali	P,	L
—	učitelja tehničnega pouka, PRU,	|
—	učitelja za razredni pouk za podružnično šolo Stara Osel-1 <
niča	o i

OSNOVNA ŠOLA CVETKO GOLAR ŠKOFJA LOKA
ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	dveh učiteljev za razredni pouk na podružnični šoli v Retečah
—	učitelja za slovenščino in angleščino, P ali PRU
—	učitelja za matematiko in fiziko, P ali PRU
—	učitelja za fiziko in tehnični pouk, P ali PRU
—	učitelja za zemljepis in zgodovino, P ali PRU
—	učitelja za biologijo in kemijo (12 ur tedensko), P $ PRU
Delovna mesta so razpisana za nedoločen čas. Za učitelja podružnični šoli v Retečah sta na voljo stanovanji, za ostal® jih ni.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.

'A

i" ^\r s-j-	■/s
OSNOVNA ŠOLA ŽELEZNIKI
razpisuje prosta delovna mesta:
—	učitelja matematike in fizike, PRU ali P, za nedoločen
čas,
—	učitelja biologije in kemije, PRU ali P, za nepolni delovni čas, nedoločen čas,
—	učitelja za tehnični pouk in fiziko ali tehnični pouk in kemijo, PRU ali P, za nedoločen čas,
—	razrednega učitelja, za določen čas od 1. septembra 1972 do 31. januarja 1973.
Samske sobe se dobijo pri zasebnikih.
Prijave pošljite na upravo šole. Rok 15 dni po objavi razpisa v Prosvetnem delavcu.
V,

SVET OSNOVNE ŠOLE PADLI PRVOBORCI ŽIRI
razpisuje prosto delovno mesto
— učitelja za razredni pouk	j
v šolskem letu 1972/73 za nedoločen čas, (po možnosi za 2. razred)
Na voljo je samska garsonjera v neposredni bližini šole. P° nudbe z dokazili o izobrazbi (izpopolnjevanje v novi mat® matiki) pošljite na svet osnovne šole Žiri v 8 dneh po objav1 Razpis velja do zasedbe'delovnega mesta.
V
i X


posebna osnovna šola
ŠKOFJA LOKA
r a z p i s u j e
" delovni mesti ortopedagogov za duševno prizadete za razredni pouk
Končana PA-ortopedagogika
Prednost imajo štipendisti. Stanovanja ni.
Razpis velja 15 dni po objavi.
OPRAVA DIJAŠKEGA DOMA !N VRTCA ŠKOFJA LOKA - TRATa
razpisuje delovno mesto " vzgojiteljice v Vrtcu Novi svet, Škofja Loka.
Na razpis se lahko prijavijo vzgojiteljice z dokončano vzgoji-
teljsko šolo. Stanovanja ni.

Občina Šmarje pri Jelšah
s OSNOVNA ŠOLA SIMON KOS l PODBRDO
^ ponovno razpisuje prosta delovna mesta: s — učitelja razrednega pouka — U s — vzgojitelja za WU — V
s Na voljo je stanovanje.
SVET OSNOVNE ŠOLE FRANCE BEVK TOLMIN
razpisuje naslednja pror-ta delovna mesta:
-	učitelja za angleški jezik, PRU ali P za nedoločen čas
-	učitelja za slovenski jezik, PRU ali P
za določen čas od 10. septembra do 31. decembra 1972
—	učitelja razrednega pouka — za podružnično šolo Zad-laz-Čadrg
za nedoločen čas
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P
za nedoločen čas
Stanovanj ni.
s
OSNOVNA ŠOLA DOBOVEC PRI ROGATCU, 63252 ROGATEC
razpisuje delovni mesti:
-	učitelja za slovenski in nemški jezik, PRU
-	učitelja za matematiko in fiziko, PRU
delovna skupnost
OSNOVNE ŠOLE KOZJE
razpisuj e naslednja prosta delovna mesta:
učitelja za zemljepis in zgodovino, PRU ali P za nedoločen čas ali obsolvent PA in U za določen čas, učitelja za matematiko, PRU ali P, za nedoločen čas ali absolvent PA in U za določen čas,
učitelja za slovenski jezik in srbohrvatski jezik, PRU ali P, za nedoločen čas ali absolvent PA in U za določen čas,
- učitelja za fiziko in tehnični pouk, PRU ali P, za nedoločen čas ali absolvent PA in U za določen čas, učitelja za razredni pouk, PRU ali U, za nedoločen čas.
Zaželeni so učiteljski pari, ker so na voljo družinska stanovanja.
Prošnje sprejemamo do 10. avgusta 1972.
OSNOVNA ŠOLA PRISTAVA | PRI MESTINJU
V,J razpisuje prosto delovno mesto
| - učitelja za razredni pouk, U za nedoločen čas.
;j Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
----------------------
| OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA
razpisuje delovni mesti:
- pomočnika ravnatelja — U, PRU ali P z 10 let prakse " učitelja za telesno vzgojo za ženske — PRU " učitelja za razredni pouk, U Stanovanja ni.
OSNOVNA ŠOLA ROGATEC
razpisuje za šolsko leto 1912/73 naslednji prosti delovni mesti:
~ učitelja za fiziko in tehnični pouk, PRU " tajnico, srednja izobrazba.
Obe delovni mesti sta razpisani za nedoločen čas. jjj \ Na voljo je samska garsonjera v bloku.
Delovna skupnost OSNOVNE SOLE VINSKI VRH Pri Slivnici
razpisuje
" pet delovnih mest za učitelje razrednega pouka
Občina Tolmin
r	S';-	s	s j-
po-
ite-
id-
OSNOVNA ŠOLA SIMON GREGORČIČ
Kobarid
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
- vzgojiteljice WO, VZG,
" dveh učiteljev angleščine in slovenščine, PRU ali PP. Stanovanja ni.

OSNOVNA ŠOLA DUŠAN MUNIH mOST NA SOČI
razpisuje naslednja delovna mesta:
" učitelja za angleški jezik, PRU ali P,
" učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P,
" učitelja za zunanji oddelek Kanalski Lom — U,
" učitelja za zunanji oddelek Pečine - U
Delovna mesta so razpisana za nedoločen čas.
Pružinskih stanovanj ni, samske sobe se dobijo v kraju služ-“Ovanja.
Kadrovska komi ija GIMNAZIJE TOLMIN ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta:	>
—	učitelja za matematiko in fiziko, P	<
—	učitelja za kemijo, P	s
—	učitelja za telesno vzgojo. P, polovična zaposlitev	s
—	učitelja za obrambo in zaščito, P ali PRU — polovična s
zaposlitev	s
Vsa našteta delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas. ? Nastop službe 1. septembra 1972.	s
Občina Trbovlje
l EKONOMSKA ŠOLA TRBOVLJE
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja ekonomskih predmetov za nedoločen čas.
Pogoj: diplomirani ekonomist
—	učitelja za zgodovino in zemljepis, P (nepoln delovni čas)
—	učitelja strojepisja in stenografije (nepoln delovni čas). Pogoj: končana višja šola ustrezne smeri
—	učitelja slovenskega jezika za nedoločen čas; P
'■ Razpisna komisija pri ? TEHNIŠKI STROJNI IN ELEKTRO ŠOLI TRBOVLJE V TRBOVLJAH
naknadno razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	— dveh diplomiranih inženirjev strojništva, energetika
2.	— diplomiranega inženirja elektrotehnike, jaki tok
3.	— diplomiranega inženirja elektrotehnike, šibki tok
4.	— profesorja telesne vzgoje
5.	— profesorja zgodovine in zemljepisa	1
Zaposlitev od 1 do 4 je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Zaposlitev pod 5 je za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom, za 14 učnih ur (10 ur zgodovine — 4 ure zemljepisa) tedenske obveznosti.
Občina Trebnje

s
š
^ ^ -
Občina Tržič
OSNOVNA ŠOLA HEROJ GRAJZER V TRŽIČU
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:.
učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P učitelja za slovenski jezik, PRU ali P
—	učitelja za tehnični pouk, PRU ali P
—	učitelja - defektologa, PRU ali P
—	psihologa,?
Pismene ponudbe pošljite osnovni šob heroj Grajzer Tržič
Občina Velenje
l OSNOVNA ŠOLA JOŽE LETONJA-KMET l ŠMARTNO OB PAKI
? razpisuje prosti delovni mesti:
!> — učitelja za telesno vzgojo — PRU ali P s — učitelja v oddelku podaljšanega bivanja — PRU
>	Ugodni delovni pogoji (nova telovadnica, športni objekti), s Na voljo so samske sobe.
OSNOVNA ŠOLA
KAREL DESTOVNIK-KAJUH ŠOŠTANJ razpisuje delovno mesto:
—	učitelja za likovni pouk, PRU
š	ah
>	— učitelja za zgodovino in likovni pouk, PRU
š	za nedoločen čas.
Svet
IH. OSNOVNE ŠOLE VELENJE
razpisuje prosto delovno mesto
—	učitelja angleškega pouka.
Pogoji: PRU ali P angleščina-slovenščina.
Stanovanja ni.
Občina Zagorje ob Savi
*	s
OSNOVNA ŠOLA IZLAKE	\
razpisuje naslednja prosta delovna	mesta:	s
-	učitelja za likovni pouk, PRU ali P, za 8 ur, za nedoločen s
čas	s
-	učitelja za razredni pouk na podr. šoli Šentgotard, za \
določen čas - 1 leto	^
-	administratorko, ESŠ, za polovično	zaposlitev, za nedo- s
ločen čas.	\
Rok za prijave je 15 dni.	s
Občina Žalec

Nastop službe 1. septembra 1972. Stanovanj ni. Kandidati ^	>
morajo izpolnjevati vse pogoje, ki so predpisani za delo v j>	s
učno vzgojnih zavodih. Poskusna doba traja 2 meseca.	^	(
Razpis velja 15 dni po objavi.	>	\	<
SVET OSNOVNE ŠOLE NADA CILENŠEK V GRIŽAH
razpisuje prosto delovno mesto:	/
- učitelja fizike in tehničnega pouka — PRU, za nedoločen čas.
Nastop dela 1. septembra 1972.
OSNOVNA ŠOLA JANČKA MEVŽLJA
v Mokronogu	>	s
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:	^
Matična šola Mokronog:
—	učitelja za nemški jezik, P ali PRU, za nedoločen čas
—	učitalja za matematiko, P ah PRU za nedoločen čas
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU, za nedoločen čas Za ta delovna mesta je na voljo eno družinsko stanovanje in dve samski
Na podružnični šoli Trebelno:
\ - dva učitelja za razredni pouk
S Na voljo je družinsko stanovanje v novi šoli in eno samsko s stanovanje v kraju.
\ OSNOVNA ŠOLA TREBNJE
z naknadno razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednja 5 delovna mesta učnega osebja:
s	za nedoločen čas:
S — dva učitelja telesne vzgoje, PRU ali P
—	učitelja likovne vzgoje, PRU ali P
s — dva učitelja tehnične vzgoje, PRU ali P s — učitelja glasbenega pouka, PRU ali P s — učitelja razrednega pouka na podružnični šoli Dobrnič, U s — učitelja razrednega pouka na podružnični šoli Knežja vas, s	U
s — učitelja razrednega pouka na podružnični šoli Dolnja <;	Nemška vas, U
i — učitelja slovenskega jezika in za knjižničarstvo, PRU l — učitelja matematike in fizike, PRU ah P
^	za določen čas:
i - učitelja angleškega in slovenskega jezika, PRU ali P > Stanovanja so zagotovljena.
Razpisna komisija pri
OSNOVNI ŠOLI MIROSLAV ŠIRCA PETROVČE razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	predmetnega učitelja za fiziko in tehnični pouk - za nedoločen čas
—	učitelja za razredni pouk na centralni šoli — za nedoločen čas
—	učitelja za razredni pouk na podružnični šoli GaUcija —
za določen čas.
Stanovanja ni.
s Razpisna komisija pri	^
ji OSNOVNI ŠOLI POLZELA
š razpisuje naslednji delovni mesti:
i> — učitelja za likovni pouk in zemljepis ali likovni in glasbeni ^	pouk
^ Pogoj: predmetni učitelj z diplomo i	Na voljo je enosobno	stanovanje,
i — učitelja razrednega pouka za	podružnično šolo Andraž
< Pogoj: učitelj ali predmetni učitelj razrednega pouka ij	Samska soba v šoli.
\ Izbrana kandidata bosta nameščena za nedoločen čas.

1 POSEBNA OSNOVNA ŠOLA ŽALEC	jj
^ razpisuje prosta delovna mesta	e
\ — šestih učiteljev — ortopedagogov	s
s Stanovanj ni.	ij
PRIHODNJI ZNANSTVENIKI
Letošnje III. zvezno tekmo- nih šol je bilo 18. junija pod po-vanje mladih matematikov za kroviteijstvom Matematičkog učence 7. in 8. razredov osnov- lista iz Beograda. Tekmovali so
Dr. Gerhard Venzmer: Domači zdravnik
V sodobnem svetu se je precej razširila navada, da za vsako nevšečnost kličemo zdravnika. Ker pa je ljudi - posebno po mestih - vedno več, je tudi bolnikov več in zdravnik ne more ustreči vsakomur. Zato je prav, da se vsaj malce spoznamo tudi na bolezni, prvo pomoč, domača zdravila, pravilno prehrano (tako v bolezni kot v zdravju) in podobno. Naj naštejem nekaj tem, ki jih obravnava knjiga DOMAČIZDRA VNIK: Kako živimo pravilno. Pravilna prehrana, Spol in zakon, Nosečnost in rojstvo, Zdrav otrok, Bolezni posameznih organov in organskih sestavov, Nalezljive bolezni? Bolezni novorojenčka in dojenčka, Bolezni malih otrok in mladostnikov, Nega bolnika, Bolnikova prehrana, Duševno vodenje bolnika. Prva pomoč, Socialno zavarovanje.
Poljudno in vendar znanstveno utemeljeno in precizirano nam prikazuje knjiga zdrav način življenja — ter nas navaja k zdravljenju. Besedilo dopolnjujejo fotografije (teh je v knjigi 505), posnetki v besedilu in risbe. Posebna vrednota knjige pa je njeno enakovredno obravnavanje človekovega telesa in duševnosti za zdravo in ustvarjalno življenje - kot tudi za premagovanje že morebitne bolezni
Knjigo je izdala MLADINSKA KNJIGA v sodelovanju z založbo VUK KARADŽIČ iz Beograda.
Šmarje pri Jelšah
Napačni podatki
Za sestavek „Skoraj 100 otrok na morju (PROSVETNI DELAVEC, št. 12) smo prejeli napačne podatke. Janez Kovačič, referent za šolstvo, kulturo, prosveto in telesno vzgojo pri skupščini občine Šmarje pri Jelšah nam je poslal prave podatke, ki jih danes objavljamo: „Letos je bila prvič v naši občini organizrana šola v naravi za učence 4. razredov osnovnih šol na Debelem rtiču, v počitniškem taboru UJV Ljubljana. Šole v naravi se je udeležilo 237 učencev iz osnovnih šol Rogaška Slatina, Kozje, Šmarje pri Jelšah, Kostrivnica Rogatec in Bistrica ob Sotli. Sola v naravi je trajala 10 dni
Glavno breme stroškov je prevzela temeljna izobraževalna skupnost Šmarje pri Jelšah, vendar ne vseh. Določen del so prispevali tudi starši. Res je, da nam je UJV pod ugodnimi pogoji odstopila počitniški tabor (za kar smo jim iz srca hvaležni) — del stroškov pa smo vendarle morah plačati.11
Uredništvo se zahvaljuje za prejeti popravek ter prosi člane temeljnih izobraževalnih skupnosti kot tudi referente pri občinskih skupščinah ter prosvetne delavce, naj poročajo o delu in dosežkih posameznih šol in krajev — saj je njim stanje najbolj znano. Tako tudi ne bo napak.
Vinko Hafner v Smledniku
Letošnji dan mladosti so slovesno praznovah tudi gojenci vzgojnega zavoda Fran Milčinski v Smledniku.
Zavod sta ob tej priložnosti obiskala tudi Mica Jančarjeva, direktorica višje šole za socialne delavce v Ljubljani in Vinko Hafner, sekretar mestne konference ZK Ljubljana. V razgovoru z delavci zavoda so raz-pravljali o dejavnosti zavoda, ki opravlja pomembno družbeno
poslanstvo in o problematiki, ki jo srečujemo pri našem delu.
Namen razgovora je bil predvsem informativen. Kasneje je tov. Hafner obiskal tudi gojence, ki so se zbrali na sestanku odbora domske skupnosti.
Nazadnje so se gojenci zbrah ob tabornem ognju, tov. Hafner pa jim je pripovedoval o spominih na srečanja s tov. Titom.
FRANC RAVNIKAR
Laško
Perspektivni program
Izobraževalna skupnost v Laškem je pripravila dolgoročni program usmeritve šolske vzgoje in izobraževanja za območje njihove občine. Program je izredno skrbno sestavljen, zajema pa vse obvezne osnovnošolske oblike skupno z malimi šolami. Pri uresničevanju tega programa jim bo seveda pomagal samoprispevek.
Osnovnošolska mreža je v Laškem skoraj urejena. Ostale bodo tudi podružnice takšne kot so - razen v Zidanem mostu in Jagnenici. Nekaj manjših najnujnejših del bo opravljeno, večje spremembe pa bodo v centainih šolah: jeseni bodo odprli nove prostore v Rimskih Toplicah, kjer bo letos samo enoizmenski pouk (žal pa manjka telovadnica!), načrti adaptacij za šolo v Radečah in za osnovno šolo Laško so narejeni. Potem ko bodo vsa poslopja urejena - predvidevajo, da bo to do leta 1974 — bodo tudi možnosti za enoizmenski pouk.
Učitelji v Laškem upajo, da bo takrat tudi veliko več možnosti za vse ostale oblike prostovoljnih dejavnosti in za podaljšano bivanje, (z)
Učenci’
predstavili svoje znanje
Učenci nižje glasbene šole Radlje so ob koncu šolskega leta priredili na Muti uspešen dve urni glasbeni koncert. Na prireditvi so sodelovah otroci z območja vse občine, iz Ribnice na Pohorju, Radelj, Mute in Vuzenice. Spored sta še posebej popestrila Orfejev inštrumen-tarij iz Radelj m pevski zbor „šestnajstih“ iz Vuzenice.
Karolina Kolmanič:
Srečno, srebrna ptica
Leta 1969 je izšla prva povest pisateljice - predmetne učiteljice — Karoline Koimaničeve „Sonce ne išče samotne poti“. Odlomki iz druge knjige „Srečno, srebrna ptica" pa so bili nagrajeni na festivalu Kurirček 1970. Že to daje misliti, da obravnava knjiga medvojna leta. Res je, tudi ta so zajeta in opisana v knjigi — kot so zapisana v spominu vsakega, našega, človeka, ki jih je preživljal. Vendar je knjiga več kot to: v njej so doživeto, prefinjeno opisani odlomki viničarskega življenja (ta del je v knjigi umetniško najboljši), deloma tudi življenje v mestu ter iskanja mladih ljudi: tako ljubezni kot svojega mesta v življenju.
Minulo leto je Kolmaničeva napisala igro „Dobra bela škatlica". Upajmo, da jo bomo skupaj s podobnimi besedili dobili tudi v šole.
učenci iz vseh republik, razen iz Makedonije. Iz naše republike so tekmovaU samo učenci 8. razredov. Tekmovalne naloge je izbrala posebna komisija dan pred tekmovanjem. Vsi učenci so jih dobili prevedene v materinščino. Tekmovanje je trajalo 120 minut. Kot opazovalci so bili na tekmovanju poročevalci beograjskih časopisov, televizijski snemalci, učitelji in starši. V predavalnici prirodoslovnoma-tematične fakultete je tekmovalo 45 učencev, od teh 31 iz snovi za osme razrede. Pred sednik tekmovalne komisije, asistent Vladimir Micič, je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da predstavljajo ti mladinci in mladinke temelj prihodnjih znanstvenikov prirodoslovno matematičnih znanosti. Delovni program je odprl prof. Bogoljub Marinkovič, odgovorni urednik Matematičkog lista, pobudnik in dolgoletni vodja matematičnih tekmovanj.
Vsak tekmovalec je imel svojo šifro, ki si jo je sam določil, osebne podatke pa je predal vsak v priloženi zaprti ovojnici. Bilo je A nalog iz različnih področij. Vsaka naloga je veljala 5 točk. Nihče ni rešil povsem pravilno vseh nalog.
Prvo nagrado in največ točk (23 in pol) je dosegel Tamar Ceforin iz osnovne šole Grm pri Novem mestu, drugo nagrado so dobili trije tekmovalci (od 22 do 20 točk), tretjo nagrado je prejelo 5 tekmovalcev (od 19 do 17 in pol točke). Pohvalili so 8 učencev, ki so dosegli od 16 do 13 in pol točke. Dve tretji nagradi sta dobili spet tekmovalki iz Slovenije, in sicer: Sonja Košir iz Nove Gorice (18 točk) in Nevenka Zavrl iz osnovne šole Prežihov Voranc Ljubljana (17 in pol točke). Med pohvaljenimi je bil tudi Marko Oblak iz osnovne šole Prežihov Voranc Ljubljana (15 točk). Vsak udeleženec je prejel v spomin 2 knjižici s posvetilom, zmagovalci pa lepe nagrade.
Zanimivo je, da je bilo pri tekmovanju največ težav pri konstrukcijski nalogi v 7. in tudi 8. razredu. Kaže, da bo treba posvetiti posebno pozornost pri pouku matematike prav temu delu učnega načrta. Tovrstno tekmovanje je prav gotovo lahko spodbuda učiteljem za nadaljnje delo z učenci, za tekmovalce pa nepozabno doživetje.
BOGOMILA KOEENKO
Razločnica med Collodijem in Disneyem
Trije „Ostržki“ — troje različnih doživetij in tri različne namembnosti. Nesporno: čez osem let bo stoletnica izida slovite Collodijeve knjige o Ostržku. Knjige, ki so jo prevajali v številne jezike kot imenitno klasiko mladinskega leposlovja. Ko je Walt Disney konec tridesetih let izdelal celovečerno risanko o Ostržkovih dogodivščinah, je ponudil marsikje rahlo pozabljeno — drugod zopet nepozabljeno — osnovo Ostržka v drugačnem mediju. In če spomin prav zaznamuje, je ob tem nastal Disneyev strip o Ostržku, precej kasneje j>a slikanica s prepletajočim se besedilom in pogostimi slikami Ce ostanemo le pri Carlu Collodiju ter pri animiranem filmu W. Disneya in njegovi slikanici, je treba postaviti razločnico med tremi različnimi pojavi, še preden bi hoteli kakorkoli estetsko vrednotiti troje del, ki jim je skupen Ostržek in njegove dogodivščine. Vendar ne razločnico, ki jo odrasli tako radi postavljamo z ugotovitvami, koliko in kako se je neko delo odmaknilo od izvirnika, seveda v škodo izvirne umetnine — pri tem pa zanemarimo vrsto drugih komponent. Te so že kar nepogrešljive, še posebej, če gre za mladinsko delo.
Da je medij besedne umetnine in filmske risanke različen, različno izrazen in namemben, že dolgo vemo, zato se ob tem ne kaže muditi. Vprašanje pa je, ali se je filmski umetnik hudo pregrešil, če je po leposlovni predlogi povzel vsebino in jo uporabil za filmski medij. Izkušnja pove, da smo se vselej jezili, ko smo m filmskem platnu videli drugačnega Hemingwaya, kot ga poznamo iz knjig. Izkušnje povedo, da smo bili vselej navdušeni, če je zablestel Dostojevski ali Greene ali Balzac s pristno filmsko govorico. Ob. takih dobrih realizacijah filma po izrazito literarni predlogi smo se tudi odvadili vihati nos ob vprašanju, kaj je umetniško primarno, saj je ostalo za literarni in filmski medij dovolj prostora. Pogoj je bila le umetniška prepričljivost. Neredko je filmska izpeljanka postala širše dostopna in poznana — podobno se dogaja tudi v drugih vrstah umetnosti. Naj bo dovolj, če spomnimo na opero Stravinskega „Razuzdančevo življenje", ki ima izvir v W. Hoggarthu v sicer redkih poznanih slikah, ali baleta „Giselle“, kjer bi se komaj domislili Heinejeve literarne predloge. Pri filmskih realizacijah se je dalo pogosto zapaziti, kako filmski režiser (scenarist) sledi glavnini leposlovne predloge, vendar ne povsem. Purizem te vrste je na mestu le tedaj, če gre za bistvene odmike, okrnitve. Film ima svojske možnosti, ki jih literarni medij nima, in narobe. Nobenemu od režiserjev L. Tolstojevega romana „Vojna in mir" ni prišlo na pamet, da bi vključil v film Tolstojeva kar že dolgovezna esejistična razglabljanja o zgodovini in vojni — ker bi bila razmišljajoča abstrakcija zoper osnove filmskega izrazila. In slednjič: Disneyev filmski „Ostržek". Disneyeve odmike, pa tudi novosti je treba pojmovati v okviru izraznosti in izrazitosti animiranega filma. Po drugi strani kaže ugotoviti čisto praktično odzivnost pri mladih gledalcih, ki poznajo ali pa ne poznajo Collodija. To delo bi bilo potrebno (pri nas) šele opraviti Če pa bi zbrali kritike tujih in domačih poznavalcev o filmskem „Ostržku‘‘, bi prišli do resnice, da je bil Disneyev animirani film sprejet kot umetnina z novimi razsežnostmi v razvoju mladinskega risanega filma. Če pa je do danes naš okus spremenjen, tedaj je najprej treba ugotoviti, ali je temu res tako, kje so vzgibi za to, kaj gleda in pojmuje današnji človek drugače. Ostaja seveda vprašanje, ki je še posebno važno: ali tudi mladina sprejema „Ostržka" drugače kot odrasli - z vidika spreminjajočega okusa, ne starostnih in perceptivnih razlik! Vitalizem triintrideset let starega filma je navsezadnje presenetljiv. Disneyu sicer ne preveč naklonjeni Sadoul je zapisal, da je „Ostr-žek" Disneyev najboljši celovečerni risani film. Samodejno pa se ponuja vprašanje, kako to, da ob Disneyevi animirani filmski upo-dobntvi „Ostržka“ ni obujena iz pozabe nekaj let starejša filmska animacija Collodijevega sonarodnjaka Attala?
Odkar je film dobil svoje mesto med umetnostmi, je avtorstvo filmskemu režiserju (ali skupini) povsem priznano, čeprav se ve, kje iskati izvirno predlogo. In prav nič drugače ne more biti s filmsko animacijo Walta Disneya, tem bolj, ker gre hkrati za izviren grafičen zapis. Potemtakem je bolj kot kaj drugega spotakljiva Disne-yeva transpozicija v knjižno priredbo s slikami. Vprašanje je lahko, in je tudi bilo, postavljeno takole: če imamo Collodijev izvirnik kot literarno priznano umetnino, zakaj potlej krajšanje, priredbe v Disneyevem besedilu? Disney pa je v okrajšanem in prirejenem besedilu ostal samo v glavnem „zvest" Collodijevemu izvirniku. Svoje besedilo je dopolnil s številnimi risbami Gotovo pa je, da je
Vzgojiteljica Ana Petrač s svojimi otroki v vzgojno-varstvenem
zavodu Golnik
iii
pri besedilu, zlasti pri risbah, čutiti Disneyev poseg. Vsak odrasli “P odraščajoči bo dal prednost Collodijevemu „Ostržku". Toda:
. kakor ne bi smeli prezreti, da Disney očitno ni želel Collodija zff ilustrirati, pač pa mu je bil v mislih mlajši bralec, tisti, ki začAf' segati po knjigi, pa potrebuje zato obilo slikovnih predstav. ‘T Collodiju in pri Disneyu gre torej za dvoje starostnih stopenj, vendarle različni zmogljivosti percepcije. In tej percepcijski začf11^ stopnji mladega bralca je slikanica z besedilom tudi namenjeni
Disneyev „Ostržek“ je tedaj na začetni stopnji leposlovne (in ^ kovne) dojemljivosti. Je neki most za kasnejšega, Collodijevi,
,Ostržka", ko je šolar že zmožen brez utrudljivosti slediti daljšefrj
n'
leposlovnemu besedilu, za katerega ni nujno, da je tako pogo^fj opremljeno s slikami. Tak pojav priredbe mladinskih leposlovfi”^
del na osnovi različne perceptivnosti ni nič novega. Že natančvf
■A
primerjava izvirnega besedila iz l. 1880 in slovenski previ ..Ostržka" bi nas poučila, ali gre samo za jezikovne redakcije. Bfv poučna pa bi bila npr. primerjava med ljudskim zapisom pravljA1
in prireditvijo F. Milčinskega, kjer je tako dragocen njegov /A morni priliv, zanimiv njegov poseg v izvirno snov.	^
Takih in podobnih priredb pa bi našli nas in pri nas in duf | vojno in po vojni. Ker je namembnost motivirana z zmogljivosti^ začetnega bralca, je v mladinskem leposlovju tako dejanje ustrezt* ^ učinkovito in za starostno stopnjo tudi doživljajsko polno. PN' ^ in poetični svet Disneyeve grafične podobe pa je, kot je v& ij, mlademu človeku blizu. Ta čuti potrebo po poetičnem, čeprav ^ bo komu od odraslih zdelo marsikaj sladkobnega. Tudi to bi kaza [ raziskati Pričujoči zapis nima namena posegati na področje j, tike v okviru teme, želi pa opozoriti na tista izhodišča, ki so P1 ty nujno potrebna za osnovno obravnavanje: ne gre le za različk marveč predvsem za razločnico med dvema deloma za razlik nj stopnjo dojemljivosti.	ti
IGOR GEDK | j
___________________________________________________________________ lo
C
NAŠ ZBORNIK ŠT. 2
J
Naš zbornik je glasilo Društva za pomoč duševno nezadosf razvitim osebam Slovenije. V njem je veliko prispevkov staršev, katerih izražajo svoje dvome, vprašanja.
Zbornik zajema nasvete strokovnjakov, ki so usmerjeni v pF devanje: kako pomagati otroku, da bo samostojno in zadovolj1 živel sam in z drugimi V tej publikaciji najdemo tudi zdravnik nasvete, opise o stanju na raznih posebnih osnovnih šolah. SW novi predpisi in sklepi v korist prizadetih otrok.
Svet
OSNOVNE ŠOLE SLAVKO ŠLANDER PREBOLD
razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
—	učitelja za biologijo in gospodinjstvo za nedoločen i (stanovanja ni)
—	učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Marija Re^a j
za nedoločen čas. (Na podružnični šoli je stanovanje $ j dodatek za težje delovno mesto)
Rok za prijave 15 dni po objavi razpisa.
1
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA PRI SKUPŠČINI OBČINE ŽALEC
i
.
»5

razpisuje na podlagi 12. člena zakona o spremembah ^ dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št' 14/69) prosto delovno mesto — ravnatelja osnovne šole Vransko
Kandidati za to delovno mesto morajo poleg splošnih p0" gojev za sprejem na delo izpolnjevati še pogoje za učitelj3 osnovne šole ter morajo imeti vsaj 5 let vzgojno izobraž6' valne prakse.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih p0’ 1 gojev pošljite razpisni komisiji v roku 15 dni po objavi raZ‘C J piša.	JD/
h01
Iti)
s vs s sj
rss sss,
' SSSSA-

ŠOLA IN GOSPODARSTVO	ŠOLA IN GOSPODARSTVO
NAŠ POGOVOR 0 MOŽNOSTIH IZOBRAŽEVANJA MLADINE Z BELOKRANJSKEGA OBMOČJA
Brez kulturnih in izobraženih ljudi ni uspehov
Metliška občina nekdaj in danes. Znana — tako kot vse belokranjsko območje — po svojem velikem deležu v NOB in Po izjemni prizadevnosti prebivalstva za razvoj tega nekdaj ^ostalega območja. Že trinajst let plačujejo metliški občani samoprispevek, s katerim so si zgradili kopališče, napeljali vodovod, modernizirali ceste, obnovili električno omrežje. Preuredili šole, zgradili drugi del vrtca itn.
f^tliška občina s približno KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA DELAVCEV? KATERIH STROKOVNIH KADROV NAJBOLJ MANJKA IN ZAKAJ?
IVAN ŽELE: Zadnje analize, ki jih je napravila občinska skupščina z občinskim komitejem Z K in sindikalno organizacijo, so pokazale, da je splošna izobrazbena struktura v našem gospodarstvu in v nekaterih drugih službah zelo slaba. Najbolj manjka strokovnega kadra z visokošolsko izobrazbo. (Npr.: v vsej občim ni niti enega pravnika!) Manjka pa tudi strokovnega kadra s srednješolsko izobrazbo in kvalificiranih delavcev. V „Beti“, ki ima sicer najboljšo kvalifikacijsko strukturo je to jasno pokazala že sistemizacija delovnih mest, ker je ustrezno izdelana. V nekaterih drugih podjetjih pa te sistemizacija ni prilagojena resničnim potrebam. Zelo manjka tudi različnih obrtnikov.
.. Prebivalci. Nekdaj je bilo R občini zaposlenih komaj |M)udi, danes jih je več kot H*- Ustvarili so si industrijo, okrog 60 % narodnega |'°dka (okrog 300 milijonov Sius kmetijstvom pa se ukvar-jj/.še 40% prebivalstva. V [H6 in poklicne šole se vpiše 'pj leto 80 ali 90 otrok (prej L*® 15). Vsako leto dobiva radije 150 dijakov in štu-ftov.
P1*, Komet in druga pod-jt so zrasla iz skromnih raz-v ugledne tovarne, znane J^m svetu. Deset let so do-cj, delavci v teh podjetjih H uižje osebne dohodke I delavci iste stroke drugod. ,. vendar: kadar je bilo treba
___''..denar za šole, ceste, kanali-
jl0. ni pomišljal nihče — niti 'H prikrajšani za dobršen r tfj, oiesečnih prejemkov, niti
; '»M
zgtflfctje s kamnitih kraških pre-;e/#V.
•. smo kaznovani," pravi i/i Tednik metliške občinske OTjreine Ivan Žele. Zakaj? Po sprejetem zakonu o neraz-n L? °bčinah je prišla Metlika jrffob", med imejne: občine, s^jšane za dobršen del do-
Samo dve leti bi si morali ti višje osebne dohodke,
^ j, oa jvUjOščit
se uvrstili med nerazvite. - | l*J Pa so osebni dohodki uči-sedaj manjši kot osebni v/jiMki učiteljev v nerazvitih v /iiftiah.
|fdiška občina, znana po ju> varčevanju, pri-^ ^nosti ljudi, da pomagajo •gZ/i J°li in kadarkoh. Znana po piši skrbi tovarne Beti za ,0* šolo, po tem, da imajo r0 j^oizobraževalni zavodi v ^skem proračunu pred-■ est'i
o P1 Je2ava šolstva z gospo-0c tV°m- Geslo, ki ga kar na-r/0. Punavljamo in malokdaj ' [j e ujemo. V Metliki, v to-DW\\-’ je s tem drugače.
Ieti so ustanoviU svojo po-" šolo, ki v resnici daje °vnjake, kakršne potrebuje je s to povezavo v j > smo hoteli vedeti, kako ,-5/, i Pedjetje za mlade stro-, , ^ke, kakšne so možnosti s loa?.evanja ua belokranjskem
ril ^se to *n ^ marsikaj P,nas je zanimalo, zato 10napotili v tovarno in 'L/m Za Pogovor. V njem so predsednik občinske ne in ravnatelj me tli Ste
..	tavitaicij uiciuatvc
a«tke IVAN ŽELE, direk-
elj3
aže-
keter Vujčič
šl' |J°djetja „Beti“ PETER (U, ravnateljica poklicne ctfjeti" DRAGICA NENA-pO-J ij tajnik temeljne iz-šiia kovalne skupnosti ZVONIŠ in predsednica miadin-
tovami
po-
raz-
v tej to p^A VRUNlCEVA.
L1]"- V METLIŠKEM GO-Jd^RSTVU USTREZNA 01sAZBENA OZIROMA
Ivan Žele
ZAKAJ TOLIKŠNO POMANJKANJE KADROV Z VISOKO IZOBRAZBO?
IVAN ŽELE: Za to sta dva vzroka. Prvič: naša mladina stremi za tem, da pride po čim krajši poti do poklica, do kruha. Kmečki predeli pri nas so zelo siromašni, štipendije pa niso tolikšne, da bi omogočale normalen, brezskrben študij, zato so tudi hotenja staršev in mladine sorazmerno majhna. In drugi vzrok: hiter razvoj našega gospodarstva je potreboval in še potrebuje ogromno denarja. Morda je zalo tudi denarja za štipendije premalo. Skušali smo jih sicer zagotoviti vsem, ki so jih potrebovali, vendar so bile prenizke. Samo primer: trenutno nima vsa Bela krajina niti enega študenta na medicinski fakulteti. Premalo otrok z našega območja je šlo v gimnazijo, saj za to šolo skoraj ni bilo štipendij. Delovne organizacije so štipendirale predvsem učence srednjih strokovnih šol, občina pa dijake na pedagoški gimnaziji. Če bomo torej hoteli zamujeno popraviti, bodo morala tudi podjetja štipendirati gimnazijce in ne samo občinski sklad za štipendije.
KAKO SKRBE DELOVNE ORGANIZACIJE IN DRUGI ZA IZBOUŠANJE KADROVSKE STRUKTURE?
IVAN ŽELE: Delovne organizacije si precej prizadevajo za dokvalifikacijo tistih, ki nimajo srednje šole. Svoje delavce pošiljajo na redni študij ali pa jim pri izrednem študiju dajejo različne ugodnosti. To imajo pri „Beti“ že dokaj dobro urejeno, vendar pa je tega še vse premalo pri drugih delovnih organizacijah.
PETER VUJČIČ: Ne morem reči, da v „Beti‘‘ in ostalih organizacijah ne skrbijo za izboljša-
nje izobrazbene strukture, lahko pa trdim, da za to ni povsod enakega zanimanja. Nekatera podjetja morajo vztrajati pri izboljšanju strukture že zaradi tehnološkega procesa, ki zahteva znanstveno podlago. So podjetja, ki se lahko zadovoljijo samo s poslovno srečo, medtem ko imajo druga tak tehnološki postopek, pri katerem je mogoče to srečo doseči k z ogromnimi prizadevanji. Prepričan sem, da prevladuje v našem podjetju mnenje, da brez kulturnega in izobraženega človeka ni mogoče pričakovati uspehov.
Za industrijo, za kakršno smo se odločili, smo si morali kadre izobraževati sami. V začetku smo jih skušali izobraževati v tekstilnih šolah po vsej Sloveniji, vendar so učni programi teh šol vsebovali vse tisto, kar za naš tehnološki proces ni bilo uporabno. Kmalu smo spoznali, da si bomo morali prej ali skj kadre vzgojiti sami To ni bilo lahko!
Kljub pripombam slovenskih pedagogov, češ da smo na dokaj primitiven način začeli š šolanjem naših ljudi, smo vendarle uspeli: kadri nas niso razočarali, saj so si s pridnostjo in požrtvovalnostjo pridobili potrebno znanje. Lahko rečem, da smo po nekaj letih trdega dela učiteljev, ki delajo v nctši šoli, dosegli kar precejšnje uspehe. Žal za sedaj tem ljudem še ne moremo nuditi tistega, kar so po svoji prizadevnosti zaslužili. Kot predstavnik tega podjetja trdim, da je naša šola v nekaj letih obstoja več kot upravičila pričakovanja in da se uspehi njenega dela že krepko poznajo. Prav zato menim, da bi bil vsak negativen odnos kogarkoli do te šole neodgovoren in bi imel da-lekosežne posledice..
Slovenska tekstilna industrija se bo morala prej ali slej usmeriti v sodoben način proizvodnje' Pravilna je ugotovitev, da v „Beti“ skrbimo za širše profile, hkrati pa poudarjam, da si zelo prizadevamo izboljšati kadrovsko strukturo. Pri tem je treba povedati, da moramo enkrat za vselej ločiti konfekcijo od industrije, kakršno imamo pri nas. Za delo v konfekciji zadoščajo kadri z zelo nizko izobrazbo, saj je to delo bolj ali manj rutinsko in se ga delavec lahko priuči V naših izdelkih je tudi do 80% vloženega dela, medtem ko ga je v konfekciji le od 12 do 15 %. Prav zato potrebujemo veliko kadrov s širšim profilom. V vseh fazah osnovne proizvodnje sodeluje elektronika; proizvodnja je programirana Naše proizvode prodajajo v Chichagu, Frankfurtu, Zuerichu, Pragi, Moskvi, Budimpešti, Beogradu in drugod, in prav glede na to moramo kadre primerno izobraževati. To pa je dolgoročen proces.
ZA BELO KRAJINO JE - TAKO KOT ZA NEKATERA DRUGA OBMOČJA NA SLOVENSKEM - ZNAČILNO ODHAJANJE STROKOVNJAKOV, TUDI ŠTIPENDISTOV, NA DRUGA BOLJ RAZVITA OBMOČJA. KAJ JE GLEDE TEGA SPLOH MOGOČE STORITI?
PETER VUJČIČ: Odhajanje strokovnjakov na tuje ni problem samo v Beli krajini. Poznajo ga povsod po svetu. Sodobni čas je prinesel s seboj iskanje boljšega, lažjega načina življenja. To ni pojav, ki bi ga morali objokovati, lahko pa ga nekoliko zavremo. Tega pa ne bomo storili s prepričevanjem, temveč le z razvojem kraja. Zato bi si morali prizadevati, da bi tudi ljudje v krajih, ki so odmaknjeni od večjih mestnih središč, dobili najosnovnejše kulturne institucije oziroma možnosti za uveljavljanje na tem ali onem področju.
KAKŠNA JE ŠTIPENDIJSKA POLITIKA
PETER VUJČIČ: Naše podjetje je imelo s štipendisti zelo slabe izkušnje. Štipendirali smo študente v raznih šolah. Vendar: če danes ugotavljamo rezultat teh izdatkov lahko trdimo, da je enak ničli. Pri tem ne mislim nikogar obtoževati, niti tistih, ki so ob prvi priliki odšli drugam. S štipendiranjem bomo nadaljevali, čeprav tudi v bodoče od tega ne pričakujemo kakšnih posebnih uspehov. Našim delavcem ni žal denarja, namenjenega za izobraževanje, vendar želijo s to naložbo tudi nekaj doseči.
IVAN ŽELE: Občinska temeljna izobraževalna skupnost in občina odmerjata precej denarja za štipendije, vendar pa je to še premalo za štipendiranje vsega tistega kadra, ki ga potrebujemo. Pri uravnavanju štipendijske politike v občini računamo tudi z uvidevnostjo republiške izobraževalne skupnosti. Prek zavoda za zaposlovanje skušamo pomagati vsej mladini z odličnim in prav dobrim uspehom do republiške štipendije. Mladincem za katere vemo, da so sposobni, pa žive v težkih razmerah, dajejo štipendije naše delovne organizacije v občini. So pa tudi taki, ki nikakor niso mogli priti do štipendij, pa bi se lahko uspešno šolali v strokovnih šolah ali pa v gimnaziji; tem zagotovimo štipendijo iz občinskega sklada za štipendiranje. Štipendije na našem območju so še vedno nizke, pa tudi delovne organizacije bo treba spodbuditi, da bodo štipendirale več.
NAŠE BRALCE GOTOVO ZANIMA, KAKO JE ZAČELA DELATI VAŠA POKLICNA ŠOLA IN KAKO SE JI JE POSREČILO TAKO ZELO UVE-UAVITI?
DRAGICA NENADIČ: Prav gotovo je treba razvoj naše šole povezati tudi z razvojem tovarne „Beti“. Hkrati z gospodarskim razvojem je namreč rasla tudi potreba po kadrih, primernih za tovrstno industrijo. Želja kolektiva in belokranjskih ljudi je bila, da bi se šolali doma; zato je Je ta 1966 začela z delom poklicna šola, to je oddelek tekstilnega centra Kranj. V ta oddelek se je prvo leto vpisalo 45 učencev, v letu 1971 pa jih je končalo šolo že 200. Tovariša Vujčič in Žele sta poudarila, da ni mogoče razvijati gospodarstva brez kulturnih in izobraženih ljudi. To je bil tudi glavni cilj naše delovne organizacije: da bi dala svojim ljudem to, za kar so bili v Beli krajini vsa leta prikrajšani — ustrezno šolo. Po petih letih si je pridobila naša šola že precejšen ugled. Vanjo se vpisujejo ne samo mladi iz Bele krajine, temveč iz vse Slovenije in celo iz sosednje Hrvatske. To dokazuje, da je znanje naših absolventov dobro in ustreza tovrstni industriji. Šolanje smo razširili tudi na profil pletilca. Tem učencem smo dali možnost, da nadaljujejo-šolanje v tekstilnem centru Kranj, v tekstilnem centru v Zagrebu ali pa v srednji šoli v lastnem centru. Leta 1973 bo maturiralo okrog 30 tekstilnih tehnikov, ki želijo nadaljevati šolanje na višji šoli; tudi to jim bomo omogočili v domačem izobraževalnem centru.
Šola je v resnici začela v zelo težkih razmerah. Vsak,. ki tu poučuje ali kakorkoli sodeluje, žeU dati učencem čim več. Posebno pomembno je to, da so vsi učitelji povezani z razvojem industrije in da vnašajo v pouk novosti, potrebne prihodnjim delavcem. Tako se mladi hitro vključijo v delovni proces. In še eno prednost ima naša šola: učenec, ki se izobražuje v do-
mačem izobraževalnem centru, spoznava težave, ki nastajajo pri razvoju podjetja. Živi s podjetjem in se nanj tudi naveže. Njegov cilj ni samo osebni dohodek, temveč napredek vse delovne organizacije, v kateri dela.
Na naši šoli se srečujemo z vsemi narodnostmi Jugoslavije. Učenci so kot ena družina, uresničuje se geslo: BRATSTVO IN ENOTNOST. To enotnost prenesejo kasneje tudi v kolektiv. Absolventi naše šole so zelo dobri samoupravljavci, dobri družbeno-politični delavci. Prav iz vrst teh mladih ljudi, ki so vključeni v zelo delavno mladinsko organizacijo, prihajajo mladi komunisti. Moram reči, da so dali šoli ob peti obletnici delovanja pohvalo in priznanje tudi najvišji republiški organi. Zadnji dve leti pomaga pri sofinanciranju tudi republiška izobraževalna skupnost
Dragica Nenadič
(skoraj 40 %). V naši šoli so tudi učenci iz drugih gospodarskih organizacij. Tako izobražujemo kader za tovarno .kornet", letos pa se prijavljajo za srednjo šolo tudi iz „Laboda“, „ Velebita" in od drugod.
Do lanskega šolskega leta . smo imeli na poklicni šoli 170 učencev, v šolskem letu 1972-73 pa jih bo na šoli skupno 270. Letos je razpisanih 15 štipendij na vseh srednjih, višjih in visokih šolah. Med šolanjem se štipendisti seznanjajo z delovno organizacijo in s kolektivom. Ustregli smo tudi željam ostalih šol, da so lahko njihovi dijaki pri nas na počitniški praksi
Desetletja stara miselnost, da gredo v poklicno šolo samo tisti učenci, ki niso sposobni za drugam, je pri nas prelomljena. To potrjujejo tudi učni uspehi učencev, ki se vpišejo na našo poklicno šolo: čedalje več je med njimi odličnih in prav dobrih. Mladi so spoznali, da imajo hkrati z vpisom v poklicno šolo „Beti“ zagotovljen start v življenje.
PETER VUJČIČ: Zelo me veseli, da so se naši prosvetni delavci tako prizadevno vključili v delo poklicne šole. Pri tem se tudi sami učijo. V našem izobraževalnem programu najdejo veliko stvari, v katere se morajo poglobiti, pri tem pa si širijo tudi strokovno obzorje. Še naprej nameravamo sodelovati z višjo upravno šolo in z visoko komercialno šolo v Mariboru. Škoda je, da zaradi gospodarskih razmer, ki vladajo v Jugoslaviji, ne najdemo denarja za širjenje našega izobraževalnega centra, čeprav smo za to pripravljeni najeti kredite tudi pod najtežjimi pogoji.
IVAN ŽELE: Mislim, da je bilo pri današnji obravnavi funkcije „Beti" še na nekaj pozabljeno. Na tej šoli poučujem družbeno ureditev, hkrati pa z zanimanjem opazujem življenje absolventov te šole v podjetju in kraju. Zdi se mi, da je velika prednost šolanja v tej šoli prav v tem, da šolanje ni iztrgano iz tistega vsakdanjega življenja kot v samostojnih strokovnih šolah. Šolanje poteka ob življenju de-
lovne organizacije in kraja, kjer učenci živijo. Absolventi so prav zato bolj prilagodljivi za delovne procese v podjetju in seveda tudi bolj uporabni Drugo pomembno delo, ki ga ta šola opravlja, je kulturno vzgojno delo. Zdi se mi, da številne strokovne šole prav to področje precej zanemarjajo. Ne samo s snovjo, ki je v programu, temveč tudi s kulturnim delovanjem, z najrazličnejšimi prireditvami jih vzgajamo v potrošnike kulturnih dobrin.
V poklicni šoli, kakršno imamo v »Beti", spoznavajo učenci naš samoupravni sistem. In če želimo, da samoupravljanje ne bo zgolj fraza in da neposredni proizvajalec v samoupravnih organih ne bo le poslušalec in glasovalni stroj, moramo delati in vzgajati prav tako kot delajo v tej šoli. Takšna šola daje trdno osnovo, pa tudi precejšnjo družbenoekonomsko razgledanost.
KAKO SODELUJEJO MLADI V MLADINSKI ORGANIZACIJI?
MIRJANA VRLINIČ: Veliko mladine, ki je zaposlena v našem podjetju, se hkrati tudi šola. Prav ti mladi, ki obiskujejo šolo in so vsakodnevno zaposleni, najbolj prizadevno delajo v mladinski organizaciji, pa tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah v občini. Mladim svetujemo pri delu, omogočamo jim vključevanje v razne dejavnosti, skrbimo za kulturno življenje, v podjetju. Posebne pogovore imamo s tistimi mladinci, ki se vključujejo v Zvezo komunistov.
PETER VUJČIČ: Mladinska organizacija je imela zelo pomembno vlogo pri vključevanje absolventov na delovno mesto. Ti absolventi, čeprav mladinci, so resnično dobiti v naši proizvodnji tista delovna mesta in tisto vlogo, ki smo jim jo že v začetku nameniti.
ZNANO JE, DA IMAJO V SVETU ŠTEVILNA MOČNA PODJETJA SVOJE ŠOLE ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV. PRI NAS JE ŠEL V ZADNJEM ČASU RAZVOJ V NASPROTNO SMER: PODJETJA SO PREPUSTILA FINANCIRANJE SVOJIH ŠOL DRUGIM ...
PETER VUJČIČ: Res je, da imajo številna podjetja v svetu svoje izobraževalne centre in da je pri nas precej drugače. To je čista resnica. Ne bi bil pa zadovoljen, če bi nam kdo očital kaj takega. Priznaš smo v izredno skromnih razmerah odprti svoj center. S pomočjo od zunaj smo sicer povečevali obseg izobraževanja, pri tem pa svojih dajatev nismo zmanjšali. Trdno sem prepričan: če bi nam nudili več pomoči, bi bilo tudi naše podjetje pripravljeno obogatiti celo v šoti in ustvariti vzoren izobraževalni center.
ALI POMAGA „BETI“ TUDI OSNOVNIM ŠOLAM?
PETER VUJČIČ: V trinajstij letih ne pomnim, da bi v našem podjetju vlogo s katerekoli šole zavrnili. Naš kolektiv se namreč zaveda, da so problemi osnovnega šolstva tudi naši problemi.
PODROČJE PREDŠOLSKE VZGOJE JE NEDVOMNO ENO NAJBOLJ ZAPOSTAV-LJENIH. ALI STE PRI VAS V ZADNJEM ČASU PRI TEM KAJ NAPREDOVALI IN KDO JE STORIL NAJVEČ?
IVAN ŽELE:	Predšolsko
vzgojo smo začeti pospeševati bolj zaradi ekonomske nuje, kajti v metliški industriji je zaposlenih skoraj 60% žena. Že pred leti smo začutiti, da je treba ustanoviti v Metliki otroški vrtec. Prvi vrtec smo ustanovili

ŠOLA IN GOSPODARSTVO	ŠOLA IN GOSPODARSTVO
leta 1962 v pretesnih in nezdravih prostorih metliškega gradu. Zato smo začeli razmišljati o gradnji novega otroškega vrtca. Opažamo, da sprejemajo ljudje razvoj otroškega varstva ne le kot neko nujnost iz pedagoških, temveč tudi iz ekonomskih razlogov. Gospodarstvo v Metliki se hitro razvija, naseljuje se mnogo novih družin.
S predavanji za starše skušamo prikazati, kako nujno je, da začnemo čimbolj zgodaj in načrtno vzgajati predšolskega otroka Še danes slišim kot predsednik občine kakšno pikro na ta račun, češ da v občini razen vrtca ni bilo drugih bolj pomembnih stvari. Leta 1969 smo zgradili otroški vrtec prvi fazi, in tako dobili štiri igralnice in druge potrebne prostore. Takoj zatem smo začeli urejati prostore v otroških jaslih in prostore za dve do triletne otroke. Te smo odprli konec lanskega leta. V vrtcu je prostora za osem oddelkov, to je za približno 150 otrok. Potem ko smo v šoli naredili vrve analize učnih uspehov otrok, ki so bili deležni ' načrtne predšolske vzgoje, se je zanimanje za vpis otrok v vrtec iz leta v leto večalo. Sedaj smo na istem kot v Ljubljani in drugih večjih krajih. Prostori vrtca postajajo pretesni, treba bo poskrbeti za nove. Pri delovnih organizacijah naše občine smo dobili močno podporo, zahtevale pa so tudi, naj občina nadaljuje z gradnjo otroškega vrtca. Pobudnik tega je bilo pred leti Društvo prijateljev mladine. Danes vodi to politiko občina, deloma pa tudi temeljna izobraževalna skupnost s skupnostjo otroškega varstva. Poudariti moram, da so pokazali veliko razumevanje pri republiški skupnosti otroškega varstva, kjer smo dobili precejšen kredit za vrtce.
Za težave, ki jih imamo z urejanjem šolskih, vzgojno-varstvenih ali drugih komunalnih potreb so pokazali veliko posluha tudi prebivalci in delovne organizacije. V Metliki letos že trinajsto leto zbiramo samoprispevek. Ko bo ta končan, no poteklo petnajst let nenehnega samoprispevka: za gradnjo nove šole, za otroški vrtec in za različne komunalne potrebe. V zadnjih treh letih smo dosegli med delovnimi organizacijami družbeni dogovor, ki ga vsako leto obnavljamo. Po tem dogovoru prispevajo delovne organizacije 2,5 % od bruto osebnih dohodkov za akcije, ki jih izvajamo po 5-letnem programu komunalnih del. V ta program je vključena tudi izgradnja otroškega vrtca, telovadnice ter športnih in drugih zgradb pri metliški šoli.
KAKO JE Z ORGANIZACIJO MALIH ŠOL?
IVAN ŽELE: Male šole smo začeli organizirati pred nekaj leti, letos pa jih obiskujejo že vsi otroci. Tudi program male šole smo razširili. Delamo po 90-umem programu, ker menimo, da je manj kot 90 ur za tiste, ki niso biU deležni nobene predšolske vzgoje, odločno premalo. Vsak teden smo po dve do štiri ure posvetili tudi tistim otrokom, iz podružničnih šol, kjer bosta samo po dva šolska novinca. Stremimo za tem, da bi postala mala šola celoletna, vendar nastajajo pri tem težave. Najteže je z otroki, ki so po več kilometrov oddaljeni od šole. Teh ne bomo mogli vpisovati v celoletno malo šolo v zimskem času, saj morajo hoditi v šolo tudi do 5 kilometrov peš ali pa imajo 3 do 4 kilometre do avtobusne postaje.
ALI SO SE USPEHI MALE ŠOLE ŽE POKAZALI?
IVAN ŽELE: Uspehi so se pokazali že tedaj, ko smo testirali novince za prvi razred. Videli smo, da se je tudi tisti vaški otrok, ki se je vedno stiskal v kotu razreda, počutil v šoli bolj sproščenega.-Mala šola pomeni torej velik korak naprej.
Težave imamo le še s ciganskimi otroki Ni jih sicer veliko, zato pa imamo z njimi ogromno de h. Nekateri cigani so se pri nas že vključili v sodobno življenje. Imamo celo cigansko družino, ki je ena najbolj delavnih pri komunalnem podjetju. Njihovi otroci redno hodijo v šolo in se ne družijo več s potepuškimi cigani. Tudi televizijo imajo. Ena od cigank se šola v poklicni šoli. Je pa še del ciganov, Id jih ne moremo pripraviti, da bi redno hodili v šolo. V začetku leta smo imeli sestanek z njihovimi starši. Poklicali smo jih na občino. Poudariti moram, da je bil sestanek zelo dober, da so prišli cigani nanj resni, lepo oblečeni kot za neko svečanost. Povedali so, da bi radi zgradili hiše in prosili, naj jim pomagamo napeljati elektriko. Z njimi smo sklenili nekak spprazum. Rekli smo: če bodo prišli njihovi otroci v šolo, jim bomo pri vsem pomagali. Nekaj časa je šlo to res lepo. Čez nekaj mesecev pa so cigani na ta sporazum pozabili. Zdi se mi, da bomo morali akcijo ponoviti
ALI MENITEj DA JE MREŽA OSNOVNIH SOL V VAŠI OBČINI USTREZNA? KATERE POSEBNE PROBLEME IMATE PRI ŠOLANJU OTROK NAJBOLJ ODROČNIH PREIDE LOV?
IVAN ŽELE: Letos imamo v načrtu in delu večjo reorganizacijo šolske mreže. Zaradi velike gospodarske zaostalosti tega območja v preteklih letih smo opazili po vaseh veliko odseljevanje ljudi Analize so pokazale, da število otrok po vaseh še vedno naglo upada. V vsej občini sta ostali samo še dve popolni osnovni šoli. Dobro organizirana'je le osnovna šola v Metliki, v drugi od teh šol v Podzemlju pa je kadrovska zasedba dosti slabša.
Število otrok na treh podružničnih šolah se bo še naprej zmanjševalo. Tako bo imela jeseni podružnična šola v Radoviči, ki je imela pred petnajstimi leti v osmih razredih 230 učencev, letos jeseni le še 16 učencev od prvega do četrtega razreda. Ena izmed podružničnih šol - v Bežakčvem, ki je imela pred petnajstimi leti skoraj 180 otrok, bo imela čez štiri leta samo še osem otrok v štirih razredih. Zato smo se letos odločili, da bomo tri podružnične šole ukinili, vse te otroke pa prešolali v Metliko.
Že sedaj imamo sorazmerno dobro organizirano varstvo vozačev, posebno tistih, ki prihajajo v Metliko zjutraj in obiskujejo višje razrede. Tudi za prevoze domov je urejeno,' saj čaka otrok na prevoz največ eno uro. V šoli imamo organizirano tudi podaljšano bivanje. Za otroke, ki bodo prišli v Metliko, posebno za tiste, ki bodo zgodaj prihajali, bomo poskrbeli, da bodo lahko prej odšli domov. V ta namen bomo pri naši šoli zadržali šolski kombi, ki bo najmlajše takoj po končanem pouku odpeljal domov.
KAKO JE S FINANCIRANJEM?
ZVONKO RUS: Od republiške izobraževalne skupnosti in od občine sicer redno dobivamo pomoč, vendar se je te-
Zvonko Rus
meljna izobraževalna skupnost v Metliki prav letos znašla v težavah. Zgradili smo otroški vrtec in jasli, s tem pa so kajpak narasli tudi stroški. Republiška izobraževalna skupnost nam je sicer dodelila nekaj denarja za B program, ko pa smo to skušali uskladiti z dohodki, smo spet zašli v težave: zmanjkalo nam je skoraj 20 starih milijonov dinarjev. Trenutno niti ne vemo, s čim bomo to krili. Da bi šli na ekonomsko ceno varstva v Metliki, na to niti pomisliti ne smemo. Če bi začeli pouk v sedanji zasedbi, bi se ekonomska .cena varstva zvečala za 15.000 starih dinarjev. S tem pa bi varstvo izgubilo svoj osnovni namen. Delavcu bi kaj malo pomagalo. Tisti, ki bi lahko plačal takšno ekonomsko ceno, bi lahko plačeval tudi gospodinjsko pomočnico. O tem smo razpravljali že na predsedstvu sindikata. Predlagali so, naj bi v občini ustanovili sklad, ki bi pomagal socialno šibkim družinam. Sam vrtec ne more dajati nikakršnih regresov. Lahko pa bi del tega denarja prispevale delovne organizacije za svoje delavce.
V METLIŠKI OBČINI SKORAJDA NI SREDNJIH ŠOL, ZATO NAS ZANIMA, KAKŠNE MOŽNOSTI IMAJO VAŠI OTROCI ZA NADALJNJE ŠOLANJE IN KAKO JIM PRI TEM POMAGATE?
IVAN ŽELE: V osnovni šoli v Metliki, kjer se šola dve tretjini otrok vse občine, imamo dobro organizirano poklicno usmerjanje, iščemo štipendije, učna mesta itd. Učencem dajemo informacije o šolanju, pomembnosti izbire poklica itn. Za starše pripravimo v ta namen vsako leto po tri sestanke, šola pa skuša zbrati in zagotoviti tudi čim več štipendij. Opazili smo, da so začela različna slovenska podjetja iskati prihodnje kadre že med našo osnovnošolsko mladino. Vedno več je podjetij, ki želijo imeti na šoli t sestanke z učenci. Opažamo pa ‘ tudi, da bo za naše podjetje kmalu premalo domačega kadra. Opozoril sem vse vodilne v podjetjih, naj pravočasno razpišejo učna mesta in zagotovijo štipendije, sicer bodo podjetja iz drugih krajev Slovenije pobrala absolvente naših osmih razredov. Tako smo dosegli, da nam podjetja že dve leti v začetku aprila dajejo podatke o vseh štipendijah, ki jih nameravajo podeliti, mi pa usmerjamo učence k štipenditorjem. Za tiste poklice, za katere na našem območju ni učnih mest, pa vemo, da jih bomo v prihodnjih letih potrebovali, usmerjamo učence v podjetja drugih občin. Mislimo, da se bo večina teh pozneje, ko jih bomo potrebovali vrnila domov.
KAKŠNI SO NAČRTI GLEDE USTANAVLJANJA SREDNJIH ŠOL NA VAŠEM OBMOČJU?
ZVONKO RUS: Menim, da se v Beli krajini premalo zavedamo pomena gimnazije, ki jo imamo v Črnomlju. Ta gimnazija se od časa do časa znajde v težavah. O tem smo se že večkrat pogovarjali. Zdi se, da črnomaljska gimnazija ni dovolj prožna, pa ne vem zakaj. Dijaki, ki se sicer želijo šolati na gimnaziji in se usmeriti v prosvetno stroko, morajo v Novo mesto. Gimnazija v Črnomlju pa bi morda lahko sama organizirala pedagoški oddelek. Metlika nima pogojev za svojo gimnazijo, strokovno šolstvo pa ima pri nas precej možnosti prav zaradi podjetij, ki so se razvila v obeh občinah. Morda bi kazalo začeti z večernimi oddelki srednje ekonomske in srednje tehniške šole.
IVAN ŽELE: Pridružujem se mnenju tovariša Rusa, da moramo iskati na območju Bele krajine skupne rešitve z občino Črnomelj. Zdi se mi, da so začetki srednjega šolstva z usta-
navljanjem poklicnih šol zelo posrečeni
Gimnazija v Črnomlju nam očita, zakaj ne usmerimo k njim več učencev. Res pa je, da bo tudi sama morala postati bolj življenjska in se prilagoditi razmeram. Menim, da je treba organizirati na črnomaljski gimnaziji, ki je edina tovrsma srednja šola v Beli krajini, tudi kak oddelek strokovne šok (npr. oddelek ekonomske šole pod pokroviteljstvom oziroma pedagoškim vodstvom novomeške ekonomske šole). Iz naše občine gre vsako leto osem do deset dijakov v ekonomsko srednjo šolo in približno še enkrat toliko iz Črnomlja. S predstavniki črnomaljske občine smo se dogovorili za posvetovanje, kjer bomo obravnavali nadaljnji razvoj srednjega šolstva na našem območju.
PETER VUJČIČ: Najbolj smotrno bi bilo, če bi v Metliki ustanovili belokranjski izobraževalni center, kjer bi imela svoje oddelke višja ekonomska šola, višja pravna in druge šole. V teh oddelkih bi predavali strokovnjaki iz raznih krajev Slovenije. Vedno sem bil prepričan, da laže pride en človek iz Kranja v Metliko, kot 40 ljudi iz Metlike v Kranj. Če bi bili tudi pristojni prosvetni forumi istega mnenja, bi prav gotovo tudi naša podjetja izdamo po-
Miijana Vrlinič
KATERI PROBLEMI SE POJAVLJAJO OB ORGANIZACIJI MREŽE SREDNJEGA ŠOLSTVA?
IVAN ŽELE: Pri vključevanju otrok v naše šole nastajajo tudi težave z internatskimi prostori. V metliško šolo prihajajo učenci iz bližnje in daljne okolice. Mnoge učenke, ki imajo minimalne mesečne nagrade, so najbolj izpostavljene nekaterim, ki znajo spretno izkoriščati pomanjkanje stanovanj. Šele zadnji dve leti smo začeli vprašanje internatov resneje obravnavati. To je tisto področje našega šolstva, ki je bilo najbolj zanemarjeno. To najbolj občutimo tisti, ki nimamo svojih srednjih šol. Internati za srednješolsko mladino so bili preveč prepuščeni skrbi tistih občin, v katerih so bile te stavbe. Občine so posvečale veliko pozornost razvoju srednjega šolstva, le malo pa so skrbele za internate. Zato so ti postali izredno zanemarjeni. Sramota je, v kakšnih
prostorih mora naša mladina bivati in se učiti.
PETER VUJČIČ: Do leta 1975 nameravamo pripraviti pri cenb-u prostor za 50 postelj za učence našega izobraževalnega centra. Trdno sem namreč prepričan, da naša šola brez internata z, vsaj 25 % posteljami (glede na število učencev), ne bo mogla obstajati. Za to. smo tudi rezervirali prostor. Poleg tega bi imeli še rekreacijski center. Do takrat bo treba seveda še marsikaj storiti, če bomo hoteli ta načrt uresničiti. Sliši se morda prenapeto, pa vendar je res; danes prihajajo v Metliko na prakso ljudje iz najbolj znanih tekstilnih centrov. Menim, da bo tako tudi v prihodnje. „Beti‘ mora zato še dalje razvijati svojo šolo - ob tem pa tudi internat.
IVAN ŽELE: Naj opozorim še na zgrešeno politiko spreje-
manja v internate, ki jo op‘ mo že vsa leta. Pogoj za sprti je odličen in prav dober usf Internat pa je vendarle naf potreben socialno šibkim 0\ kom Kmečkim otrokom, # lahko dosegli prav dober usf če jim doma ne bi bilo treba: liko delati, so vrata intert zaprta. Prepuščeni so svob1 in privatnikom, ki jim ponf ' samo streho, ne pa potrti \a pomoči in nadzorstva.
PETER VUJČIČ: Ob načrtih smo velikokrat
da zidamo gradove v obld\ Očitali so nam, da imamo f šteto pretiranih želja. Vztmt
Krvin T Trt nm rln
smo. Upam, da bomo dostf. tudi to, kar si danes želimo.
Pogovor voAr in zapis3! < MARJANA KUPC in TONI; UR[%
Uspehi in težave
Varstvo predšolskih otrok, male šo| in podaljšano bivanje
magala pri organizaciji takega izobraževalna centra. Menim celo, da bi bilo to racionalno: naša podjetja bi dajala za učne pripomočke veliko več denarja, če bi videla, da je to nekaj perspektivnega. Vsi se s tem sicer strinjajo, nikogar pa ni, ki bi dinamično delal na tem področju in to delo vodil. Možnosti torej so. Zelo dobro bi bilo, če bi nekdo organiziral tak sestanek s pristojnimi ljudmi, ki bi nam omogočili kredit in subvencijo, da bi dogradili šolske prostore. Pred leti smo poslali v višjo komercialno šolo v Maribor več ljudi. Povedati moram, da so ti danes glavni nosilci napredka v našem podjetju. Poleg tega so to kadri, ki so se dokončno odločili za življenje na tem območju. Ne razmišljajo več, kako bi zamenjali službo, kako bi se preselili in preusmerili svoj tok življenja.
Na območju celjske izobraževalne skupmosti je v vzgojno-varstvenih zavodih okrog 1.500 predšolskih otrok. Pravijo, da se otroško varstvo hitreje razvija, odkar je bila ustanovljena temeljna skupnost otroškega varstva. Nove otroške vrtce na Hudinji, Otoku, Ostrožnem in v Štorah bo obiskovalo še novih 520 predšolskih otrok. Prostorski problem v vzgojno-varstvenih ustanovah, rešujejo uspešno, težko pa je, ker manjka vzgojiteljic. Teh težav pa samo s štipendiranjem nikakor ne bo mogoče odpraviti, misliti je namreč treba tudi na stanovanja vzgojiteljev. Izobraževalna skupnost in temeljna skupnost otroškega varstva v Celju za to nimata denarja. Prej ali slej bo moral pri tem pomagati ustanovitelj novih vzgojno-varstvenih zavodov: občinska skupščina. Če ne bo denarja za stanovanja vzgojiteljic, bodo na celjskem območju imeli nove in sodobno urejene vrtce, v njih pa nekvalificirane vzgojitelje.
Skoraj 950 predšolskih otrok je bilo lani vključenih v malo šolo. V celjski občini imajo male šole že peto leto. Letos so prvič prešli iz 72-urne-ga pouka na 96-umi pouk, ki pa zahteva več denarja. Izobraževalna skupnost je sicer male šole začela delno financirati
Idf
škov. Starši so prispevali Fje^
prečno po tri stare tisočake.p0, socialno ogrožene otroke paLi bilo šolanje brezplačno. jkr.
Ponekod v svetu je enolsj j priprava otroka za vstopL osnovno šolo zakonsko obvL, na. Male šole, predvsem k. mestnih območjih, delujej0^ zaradi pomanjkanja p ros toči, osnovnih šolah — še vednG^ vzgojno varstvenih zavolL Upajo da bo tudi ta probtojv prihodnjih petih letih uspeSlj j rešen. Do takrat torej, kot -j videvajo, da bo mala šola
stala sestavni del devetletne J
ske obveznosti.
V celjski občini je 31 odl^
kov, kjer imajo v osnovnih ij0 lah organizirano podaljšano vanje. V te oddelke je vklju ^ nih le okoli deset odstotLj/ vseh šoloobveznih otrok. ^ pomembne dejavnike za vars[ ^ šoloobveznih otrok mora: ^ šteti tudi na novo zgrajeni P nirski dom. Denar za njegc 3ra gradnjo je prispevala temelj VnE skupnost otroškega varstva- abc pionirskem domu je dobilo l‘ak; svoj prostor kar 330 otrok,* oč ska kuhinja za okrog 500 3‘leje nentov in šolski pionif šjt( krožki. Po nekaterih izrača* bi glede na težave otrok J »o učenju in zaposlenosti star* iipa potrebovala vsaj četrtina 'js k učencev v osnovni šoli podile:
mjic zacera uejno rinancirati ;—. .	. - --------7 ri„lilli.
"o0®3' takraC ko b« £ zgrajene nove šole. Te naj zgradili s samoprispevk
nja svojih otrok v mali šoli plačevali starši; šole so prispevale le za materialne izdatke. Letos je izobraževalna skupnost prvič dala denar za vse osebne dohodke in za del materialnih stro-
občanov, za katerega sofc^ odločili v začetku letošnj )tjs.
februarja.
Tisoč najboljših v Križankah
%
>e
'op;
hi
čite
V petek, 16. junija, so Križanke že tretje leto zapovrstjo, sprejele tisoč najboljših slovenskih srednješolcev: RK ZMS jim je podelila priznanje za njihove izredne uspehe pri učenju in iz-venšolskem delu.
Najprej so jim podelili priznanje — delo mladega slikarja Šefrana in zlato petico - potem pa je predsednik RK ZMS Živko Pregl v svojem nagovoru pozdravil udeležence in med drugim poudaril pomen nenehnega izobraževanja mladih: zato, da ne bodo nekoč samo strokovnjaki, temveč tudi aktivni družbenopolitični delavci. Za njim je spregovoril predsednik slovenskega izvršnega sveta Stane Kavčič in med drugim dejal: .Pravzaprav ste mladi naša perspektiva, zato je prav, da si prizadevate za nenehno napredovanje in izpopolnjevanje. To je edino smotrno, saj živimo v času tehniške naravoslovne revolucije. “
1 Izrazil je upanje, da bo v bližnji prihodnosti nadaljevalo
šolanje na srednjih sredrt' 'n šolstva. Izrazil je upanje, d11 r v bližnji prihodnosti nadalje1 l šolanje na srednjih šolah j ,1 80 % vseh, ki bodo ko111 osnovno šolo. Poudaril 0
t ;°tk(
,Prav srednje šolstvo je finančnem položaju so diP ^
slabše urejeno. V zelo tel
domovi, sestav učnega kadd o neprimeren... Skratka, jVu mere v srednjem šolstvu ^. ej ramo čimprej urediti. Za to\ 2l republiški izvršni svet v nfi ^ *( investicijo v znesku 50 miti
SD.. . To so naše naloge, ■
važne tudi za krepitev
upravnega socializma. K ničitvi tega pa bo prav g°p veliko prispevala tudi vašafl^ ^
1	Tžn Z>	M M * 'T rl lilije > ^
sežene uspehe gre tudi r %
racija. Vse priznanje za vašti, .
” "T0
Sledil je kulturni ptoSra^ ^
gogom.
J11'
Na
katerem so sodelovali: Par ‘,, ^ , ski invalidski pevski zbor, ■ ba Ljudske milice ter drtf ^N
igralca Marjeta Gregort1
Jože Logar.
JANEZ TOPOLA
Število krav v Braziliji in osip
'^iljevanje s 1. strani)	otopelost; učenec je iztrgan iz
izobrazbene metode . . . Naj- fiziološke skupine, kiji pripada; rtfZJi problem je učitelj. Na udarec je za otrokovo psiho v slišfpi osnovni šoli je povprečna teh letih lahko usoden, saj biti'|Cena prav dobro, na višji za- ustvarja za vse življenje nega-/c^no. Namesto da bi učenci tiven odnos do
znanja; daje občutek nemoči, zato povzroča agresivnost; negativna ocena je malokdaj spodbudna.
- 34% državljanov ne sliši ničesar o družbeni ureditvi, ker je to program v višjih razredih. To je protiustavno.
— Vemo, da bo raven znanja tuje — euen meu njimi je in splošne razgledanosti na ne-HrPtava ponavljanja oziroma razvitih območjih vedno nižja KPa. KAKO - NAJ POVE kot na razvitih.
Hf ,“OKA! Problemi bodo - Pokazalo se je, da ni naj-^P*no. Razvita in nerazvita važnejši materialni položaj pro-jOPočja se bodo vedno razli- svetnega delavca. So še moč-
1 Valo t—-----------*----•---	nejše silnice.
— Izpolnujemo le tisti del zakona, da mora osnovna šola zajeti vse otroke. Zakon trdi, da osnovna šola ni selektivna, a to počnemo!
— Zakon o osnovni šoli za-l —u o rezime: v gospoaar- hteva v 36. členu, da ocenju-iP nam manjka učencev. Že jemo otrokov napredek, ne pa m smo to reševali po ovin- neuspeh. Ocenjujemo le znanje, jejo..v oddelkih delavskih uni-'tor^ J® bil po treh letih učenja (jiioL ^ela skoro vsak učenec Vc4ren — kljub uradnemu sla-
io	.
trafPrevali učitelje, sprašujejo 'osi ^tslji učence... Sem ?. Pkr®P.
^Milena Borovac: — Natanč-y0du J® treba obvestiti javnost, tisa' ^za uicrep.
UNliniMavk° Grčar: - Potrebu-|5° kratkoročne družbeno-po-^ .l®ne cilje — eden med njimi je ^|?Prava ponavljanja oziroma IS*- KAKO - NAJ POVE kOKA! Problemi bodo ar*°- Razvita in nerazvita ..^očja se bodo vedno razlivala. Tega tudi z reševanjem i tQbne problematike ne bomo Pravili. Prepričan sem, da je pura slovenskega učiteljstva ar0s°bna pravilno odgovoriti na plavljeno nalogo. Sem za
Breznik: V gospodar-
Dle!fll‘nu spričevalu nedokončane 5pef^etke. Sem za ukrep. t p4 "*laden Tancer: V šolah, ki Ja Pj oddaljene od Maribora, neš| P°uk tak, kot v preteklem °!etju ... Ni opreme. Ni de-0d<Pa- Učitelji nočejo iz središč. aykar diplomirani učitelji no-več slišati o delu zunaj rfa • •. V 19 občinah učenci totk, J° podaljšanega bivanja . . . jjza ukrep.
mrsl|is,iro Lužnik: - Zavod or:
no
■aji. -'« obravnava problem že -r---—-j-  ----------- —--
:	let. Doseči je treba da znanJa> danes Pole8 te8a še iz
"/o do kolektivi ta ukrep samo- jemn0 širokih možnosti za po-ieljva Vn° .sPrejek. Nevarna je pa- sameznika.
ne pa njegovega splošnega napredka.
KOMENTAR
Tako in podobno so dokazovali in razmišljali o predlogu, čeprav sem vrstni red razpravljavcev namenoma pomešala. Razprava je vsilila nekaj zelo jasnih spoznanj:
— Predlog za ukrep odprave ponavljanja in osipa v obvezni osnovni šoli je zgodovinsko enako pomemben, kot je bil v času Marije Terezije zakon o osemletni šolski obveznosti. Oba ukrepa slonita na globokem spoznanju o vrednosti - takrat
a rezistenca: ,,Hočejo imeti » M°. pa jo imejmo ...“ ■k š 0(T nas pojasnjevanje in po-0 at lej Posvetnim delavcem. Mar-nir 50 v pogovoru hitro našli ifiu' i? - Za podaljšano bivanje -I y Cev- Gradivo zavoda za šol-t„rš o0 Predvideva sklep o odpravi 3 vi k3 *n §a nakazuje.
^0$ /aynatelj piranske pomorske
— Takrat, pred 100 in toliko leti je postal učitelj državni uradnik, danes mu družba povsem zaupa vlogo vzgojitelja.
— Učitelj bo v resnici lahko upošteval otroka kot osebnost-subjekt. Šoli ne bo več treba trpati nedoumljivih množin podatkov, lahko bo prisluhnila zanimanjem otrok. Velika ustvar-
lal, ,e: Nihče ni sposoben za vse jalna nal°ga bo vsekakor od-b0 marsikomu zapremo vse krila. nove možnosti uspešnega iai ^' Tega se vse premalo zave- vžgajsnja otrok. Lahko upamo,
naj ini "’E
,vjc J0- Na strokovnih šolah opa-so w0, da jim pregled znanja iz ,šnj jeznih predmetov samo sh pri osebni rasti. V nobe-
'tier
aP.
- ul' P°klicu ni nikomur z ni-
Ijj.'"* prizaneseno.
Sem za
^Ciri] Plut: - že zdavnaj bi P.adla tovarna (tudi v Jugo-
ki bi proizvajala toliko bomo dobili popolne statistične jj.aba“ kot naša osnovna šola. podatke, ki temelje na javnosti ., ltey lahko opravlja ta poklic, podeljevanja štipendij. Nekaj ' Jjna srce .. . Sem za ukrep, podjetij sicer še vedno ni poka-r- Avguštin Lah, predsed- zalo dovolj posluha za štipen-/T1 L- upščine republiške iz- diranje; zato so sprejeli sldep, * Sevalno ol	...............
>• Jole?Va?ne skupnosti: - Celo ^‘ t^J® imamo obvezno osem-
i*)tk ?°^0- pa danes od'
.Ai
da se bo tudi v šolskih konceptih premaknilo pojmovanje o presoji fizičnega in umskega dela .. .
Štipendiranje
Družbeni dogovor o štipendiranju kaže, da bomo tudi na tem področju uspeli. Letos
°v Slovencev nima... me diferenciacija naroda,
df; 10 tisoč vsako leto posta-« I ,l0Poz_iciJ0. Sem za ukrep.
is- dvik Zajc, predsednik iz-Ibora republiške ®Valne skupnosti: - Iz-
(0 if.raž'
u i. odbora republiške iz-Ine 'Or r pne trd
)..pi
Lacija in usklajenost na-
ilnp0dbor republiške izobraže-f: iRu ^Upnosti vztraja pri pred--> .iekj s> trdijo, daje usmeritev J pravilna. Potrebna je
t1kvs‘
sit ^msko
0cen za ponavljanje je poklicno
«.4lbn° temeljito
^n?anle'. Povedati je treba ^ ičet.CU’ kaj lahko postane z do-znanjem. Natančna na-'ral M3ueencu in staršem!
•r% :ot»vi za vztrajanje:
0navljanje:	ne dviga
■H nkjania; Po učencu se po-'aC S, Cutek lenobe; prizadevni ^ ^lo se zmanjša; nastopi
da bodo objavili podatke, če se do jeseni stanje ne bo spremenilo.
Razno, a važno
Sprememba samoupravnega sporazuma se še ni začela zato, ker komisija za nagrajevanje delovnih mest in komisija za nazive še nista končali z delom. Ostalo gradivo — sprememba OD za učitelje in predmetne učitelje je pripravljeno. Predložiti je seveda treba celoten predlog. Kaže, da bo delo opravljeno v letošnjem septembru.
Od 94 članov skupščine jih je bilo 49 na seji, 26 pa se jih je opravičilo. Kar 19 članov se ni opravičilo. Prosvetni delavci imajo pravico vprašati vsakega posebej, zakaj so sprejeli funkcijo ... In treba je vprašati — zakaj?
Joža Zagorc
Enakovrednost — temelj enakopravnosti
(Nadaljevanje s 1. strani)
Nadrobno utemeljuje poleg rednega pouka potrebo po hitrejšem dopisnem izobraževanju instruktažnem pouku za maloštevilne skupine nižjih razredov, obveznost slovenskega jezika in matematike, potrebo po tujem jeziku. Priporoča glasbeni in likovni pouk kot samostojna predmeta zaradi različnosti smotrov in vsebine. Učni uspehi ne smejo biti slabši od uspehov učencev v podružničnih šolah. Novi učni načrt vsebuje potrebno jedro za osnovno splošno izobrazbo mladine in odraslih. Izobraževanje naj bo prilagojeno zrelejši mladini in odraslim zaposlenim. Na podlagi paria-mentamega sistema lahko učiteljski zbori osnovnih šol in enot za odrasle, s soglasjem pedagoške službe, zmanjšajo predvideni fond ur, toda ne več kot za četrtino. Pri tem naj upoštevajo posebnosti posameznih skupin slušateljev: zrelost, predznanje, razgledanost in izkušnje. Predmetnik naj bi omejili na 16 ur tedensko (letno približno 35 tednov).
ORGANIZACIJE
MORAJO ZAGOTOVITI PREKVALIFIKACIJO DELAVCEV
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in predsedstvo repubhške konference ZMS sta pričela s široko družbeno akcijo za vključevanje večjega števila zaposlenih v osnovno šolanje, ki naj bo prilagojeno odraslim po vsebini, metodah in oblikah dela. Predložili so izobraževanje odraslih po sistemu gradnje kock (to naj bi bili tečaji, ki jih je možno poljubno izbirati in dograjevati). Nadalje so predloženi skupni akcijski programi za vključevanje zaposlenih v osnovno izobraževanje. Pobudniki naj bi bili sindikati (občinski in repu-bliški sveti ter odbori sindikatov) in temeljne izobraževalne skupnosti. Programi naj zajamejo predloge za organizacijo in ustvarjanje pogojev za šolanje in zagotovitev denarja. Tilka
Blaha, predstavnica Zveze sindikatov SRS, je med drugim dejala: „Nova določila ustavnih dopolnil obvezujejo delovne organizacije, da morajo zagotoviti možnosti za prekvalifikacijo delavcev. To je nuja. Ne bodo mogle več prenašati odgovornosti na ramena družbe.1* Po njenem mnenju, so bili vsi napori doslej preveč splošni, večkrat se je našel denar za peščico ljudi, za nižje socialne plasti delavcev pa ni bilo razumevanja.11
POŠTENE ROKE - POŠTENI ODNOSI
Iz uvodnega poročanja pedagoške službe (Franc Cigut) in razprave udeležencev bi kazalo omeniti nekatere 'težave (ne vedno objektivne),s katerimi se srečujejo prizadevni prosvetni delavci, ki prevladujejo v vrstah kadrov za izobraževanje odraslih: slabe delovne razmere (neprimerni prostori, pomanjkanje učil), pa tudi pomanjkanje posluha nekaterih osnovnih šol za tovrstno delo, pretirano zaračunavanje uslug, visoke in zelo raznolike šolnine. Obstajajo pa tudi primeri samovolje, kijih je treba obsoditi:	nedopustno,
pomanjkljivo obravnavanje snovi, verbalizem, pri katerem prevladuje dialog (ostali slušatelji so pasivni), samovoljno krajšanje učnih načrtov, opuščanje predavanj in raznoliko ocenjevanje. Izrečene so bile tudi številne pohvale za vzorno in prizadevno delo večine. Poudarjeno je bilo, da morajo ravnatelji s preverjanjem in hospitacijami' odpraviti napake. Šole za izobraževanje odraslih morajo imeti tako kot ostale šole upravno in strokovno službo. Verificirane šole morajo izpolnjevati pogoje, ki so zakonsko predpisani, sicer bodo ukinjene.
ZNANJE
- OSNOVNI KAPITAL Delo treh komisij, bi lahko povzeli takole: komisije so podprle predlog prilagajanja predmetnika in učnega načrta za osnovno izobraževanje odraslih (pripravil ga je sektor za izobra-
ževanje odraslih pri zavodu za šolstvo SRS) z naslednjimi dodatnimi dopolnitvami:
—	pouk naj ne bi trajal povsod 35 tednov, prilagojen naj bi bil koledarju osnovnih šol in specifičnostim prebivalstva (ne da bi bila pri tem okrnjena raven znanja);
—	tuj jezik naj bi bil izbiren, sicer bi postal resna ovira pri vpisu in uspehu;
—	načrti naj bodo strnjeni, ločeni po stopnjah izobrazbene obravnave (predznanje, resnično znanje in pripravljenost);
—	metode dela in učbeniki naj vsebujejo vso snov;
—	učiteljem je treba pouk na teh šolah priznati kot redno in enakovredno učno obveznost;
—	predlagali so dopolnitev andragoškega znanja na fakultetah. Dobro bi bilo uvesti andra-gogiko kot predmet v vseh kadrovskih šolah;
—	podprli so potrebo po večjem številu samostojnih, verificiranih šol za odrasle in po večjem številu specializiranih učiteljev;
—	uvesti je treba posebne tečaje za slovenski jezik (po sistemu tujega jezika), kjer bi se lahko vključili slušatelji, ki prihajajo iz drugih republik in učenci strokovnih šol, ki ne obvladajo jezika.
Zbor je sprejel naslednje predloge:
—	verificirana osnovna šola za odrasle, kije pripravljena delati po novi organizacijski obliki (po vzorcu sistema kock-predlog sindikata), naj pri neki delovni organizaciji v občini zbere skupino delavcev. Vsak slušatelj mora biti seznanjen z
Štuhec Jakob iz Maribora je organiziral 50-letnico mature mariborskih učiteljiščnikov. Sestah so se v Brestemici. Udeležilo se je je okrog 30 tovarišev in tovarišic. Prišli so kolegi iz vse Jugoslavije, iz Beograda, Celja, Ljubljane in Maribora, pa tudi iz tujine: iz Trsta, Gradca in celo iz Carigrada.
Njihov tedanji ravnatelj učiteljišča je bil znani pedagog Matija Pirc.
načrtom. Eksperimentalna skupina naj bi pričela z delom pri delavski univerzi že letos kot fakultativna (izbirna), na samo-odločitvi;
—	o predmetniku in o učnih načrtih za osnovno-izobraževanje odraslih naj bi razpravljal strokovni svet zavoda za šolstvo na posebni seji, zaradi nujnosti in pomembnosti tematike (na sejo bodo povabljeni vodje seminarskih komisij).
Zbor se je zavzel za to, da se pravice nezaposlene mladine (socialno zavarovanje, otroški dodatek in prevozi) izenačijo s pravicami rednih učencev. Spre-jeli so še okvirni vzorec novega pravilnika (pripravil ga je pedagoški svetovalec Franc Cigut) z manjšimi popravki v prid odraslim. Zaradi različnih mnenj (sofinanciranje, število slušateljev) v zvezi z zaračunavanjem šolnine niso prišli do enotnega sklepa, predlagali pa so naslednje:
—	cena honorarne ure naj doseže 20 do 25 din (velja za predmetnega učitelja; enako za profesoije);
—	razrednikom naj se prizna ena ura tedensko (pri skupini 25 slušateljev);
—	vsem šolam bodo poslali priporočilo o realnem zaračunavanju prostorov in sklepe. V septembru bo enodnevni posvet za slaviste, ki ga bo vodila Petra Dobrilova.
Seminar je podoba združenih prizadevanj za pomoč našemu delavcu — samoupravljavcu in požrtvovalnosti vseh, ki so prispevali precejšen delež na področju izobraževanja odraslih.
TEA DOMINKO
1972.
Stanovskim tovarišem, ki so v letu 1922 kot prvi redni učiteljski maturanti po I. svetovni vojni zaorali ledino našega šolstva in vzgoje, hvala - v imenu učencev in stanovskih tovarišev za uspešno pedagoško delo!
Stanko Skočir
50-letmca učiteljske mature v Brestemici pri Mariboru
Kolegica Anica Salmič je za to slavje napisala pesem z naslovom: Ob petdesetletnici mature ■- 1922 -
NAŠ PRAVNIK SVETUJE
SPET
SAMOUPRA VNI SPORAZUM
VPRAŠANJE: V osnovni šoli uči matematiko in fiziko diplomirani inženir agronimije, ki študira izredno na pedagoški akademiji Zanima nas, kakšen osebni dohodek mu pripada po določilih samoupravnega sporazuma glede na to, da nima ustrezne izobrazbe. O tem vprašanju imata šola in temeljna izobraževalna skupnost različno mnenje.
ODGOVOR: Omenjeni delavec ima visoko izobrazbo, zato ga je treba razporediti v skupino delovnih mest z visoko izobrazbo po 8. čl. samoupravnega sporazuma. Glede na to mu pripada tudi ustrezen osebni dohodek. Menimo, da odbitki po 14. čl. samoupravnega sporazuma v tem primeru ne pridejo v poštev, ker so mišljeni za delavce, ki zasedejo delovna mesta z nižjo izobrazbo, kot je potrebna za to delovno mesto.
Težava je predvsem v tem, da delavec nima ustrezne izobrazbe glede na smer izobraževanja. Zakon o osnovni šoli namreč izrecno določa, da mora imeti učitelj za predmetni pouk le določeno višjo šolo ali fakulteto. Odstopanje od teh zakonskih določil je nastalo zaradi pomanjkanja prosvetnih kadrov. Ker to ni edini primer, ne bi bilo napak, če bi skupna ko-misija, ki je pripravila samoupravni sporazum in je tudi pooblaščena za njegovo tolmačenje, dala za tak primer tudi uradno tobnačenje.
NADURE V ŠOLI
VPRAŠANJE: Poučujem na vaški šoli, in ker ni mogoče dobiti novih učiteljev, sem morala prevzeti vse delo. Tedensko opravim nad 15 ur pouka več, kot zahteva predpisana učna obveznost. Zaslužim sicer lepo, vendar je vprašanje, če bom tako obremenitev dolgo zmogla. Zanima me, če je mogoče, da bi se tudi učiteljem priznala zavarovalna doba s povečanjem, kot velja to za miličnike ali rudarje?
A. G.
ODGOVOR: Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju določa, da se šteje zavarovalna doba s povečanjem na delovnih mestih, kjer je delo posebno težko in zdravju škodljivo. V skladu s tem zakonom je izšel leta 1968 zakon o delovnih mestih, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem. Ta zakon tudi določa, na katerih delovnih mestih je delo posebno težko in zdravju škodljivo, in katera so tista delovna mesta, na katerih zavarovanci zaradi narave in teže dela po določenih letih starosti ne morejo več uspešno ^opravljati svoje poklicne dejavnosti. Predpisuje tudi, na katerih delovnih mestih se prizna povečanje zavarovalne dobe na vsakih 12 mesecev. Zakon našteva delovna mesta, na katerih se šteje delo kot posebno težko in zdravju škodljivo. To so med drugim delovna mesta v rudnikih, koksarnah, na delih s svincem in drugod.
Veljavni zakon o pokojnin-skem zavarovanju te možnosti
za prosvetne delavce ni predvidel, če pa bi hoteli to doseči s posebno akcijo, bi se morali obrniti na republiški sindikat ter na druge ustrezne republiške organe.
T. Š.
DOHODEK MED LETNIM DOPUSTOM
VPRAŠANJE: Kakšen osebni dohodek pripada prosvetni delavki med letnim dopustom, če s 30. 6. 1972 konča porodniški dopust, nato pa nastopi delo s polovično delovno obveznostjo. Med počitnicami mora izkoristiti letni dopust, ker zmanjšana obveznost ni ovira, zaradi katere ne bi mogla imeti v tem času dopusta. Zaradi zmanjšane delovne obveznosti ji del osebnega dohodka obračunava zavod za socialno zavarovanje glede na lansko poprečje osebnega dohodka, ki je precej nižji od letošnjega. Kako je treba obračunati, da bo delavka med dopustom dobila 100% osebni dohodek?
OSNOVNA ŠOLA
ODGOVOR: Mati z otrokom do osmih mesecev starosti lahko zahteva, da se ji omogoči le štiriumo dnevno delo. Ima torej to pravico, ki pa se ji lahko odpove. Učiteljica naj torej te svoje pravice skrajšanega delovnega časa ne izkoristi (od tega praktično tudi ne bi imela koristi), pa bo dobila dohodek, ne glede na lansko poprečje, ki ga upošteva zavod za socialno zavarovanje.
ABSOLVENT
FILOZOFSKE FAKULTETE
VPRAŠANJE: Ali ima učitelj s srednjo izobrazbo oziroma absolvent filozofske fakultete z opravljenim diplomskim izpitom iz enega predmeta iz skupine, ki jo študira (A diploma), pravico do osebnega dohodka učitelja z višjo izobrazbo, če poučuje na šoli predmet, iz katerega je opravil diplomo?
Ali lahko učitelj zahteva obračun višjega osebnega dohodka, ki mu pripada, ker je pridobil višjo izobrazbo že s prvim dnem v mesecu, ko je opravil diplomski izpir, pa čeprav ga je opravil šele 15. v mesecu.	Osnovna šola
ODGOVOR:	Samoupravni
sporazum je določil značilne skupine delovnih nest, po katerih so učitelji in st.okovni delavci z višjo izobrazbo razvrščeni v deveto skupino. Zahteva se torej dokončana višja izobrazba, ki jo pridobi učitelj oziroma študent s popolno diplomo ustrezne šole. Ker je omenjeni učitelj opravil le del diplome, torej ni dokončal fakultete. Ni si torej pridobil visoke izobrazbe in zato ne more zahtevati dohodka, ki pripada delavcem z višjo oziroma visoko izobrazbo.
Učitelj, ki je pridobil s šolanjem izobrazbo, potrebno na njegovem delovnem mestu, ima pravico zahtevati, da se to upošteva pri odmeri njegovega osebnega dohodka. Višji dohodek mu pripada z dnem, ko pridobi višjo izobrazbo, nikakor pa ne za nazaj oziroma od prvega v mesecu, v katerem je opravil strokovni izpit. *
4.. republiške športne igre posebnih osnovnih šol
16. in 17. junija so bile v Kranju 4. republiške športne igre mladine, ki se šola v posebnih osnovnih šolah. Športne igre je priredila posebna osnovna šola Kranj ob sodelovanju: zavoda za šolstvo SRS, Republiškega odbora za pomoč duševno prizadetim in TIS Kranj. Pokroviteljstvo je prevzela tovarna gumijevih izdelkov SAVA Kranj.
16. junija je pripotovalo v Kranj 240 otrok iz vseh krajev Slovenije. Najprej so jim v Prešernovem gledališču uprizorili predstavo, na kateri je sodeloval tudi Frane Milčinski-Ježek. Tekmovanja so se začela v soboto ob 8.45 uri na stadionu Triglava. Ob 10.30 so odprli razstavo likovnih del učencev posebnih osnovnih šol, potem pa jih je sprejel predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar.
Popoldne so igre svečano sklenili in podelili priznanja najboljšim; ti so dobili tudi praktična darila, s katerimi jih je nagradila tovarna.
Kaj več o poteku, organizaciji in pomenu tekmovanja za prizadeto mladino, nam je povedal Milko Domanjko, pedagoški svetovalec pri zavodu za šolstvo SRS:
„V Kranj so prišli najboljši športniki s posebnih osnovnih šol iz vse Slovenije, in sicer 318 tekmovalcev. To je sklep športnih dejavnosti posameznih šol. Udeležba na tekmovanjih je bila množična. S tem smo dvignili zanimanje in kakovost teh iger, na katere se pripravljamo vse leto. Razširili pa bomo tudi obseg tekmovalnih disciplin. Doseženi rezultati so zelo dobri, prav nič slabši kot pri normalno razvitih otrocih. To jasno kaže, da je prav šport tisto' področje, v katerem je naš otrok v enakovrednem položaju z ostalimi. Znano je, da spremlja vse duševno slabše razvite otroke motorična zavrtost. Prav telesna vzgoja pa je priložnost, da to zavrtost odpravimo. Otroke vključujemo v razna športna društva, ustanavljamo pa tudi že svoja. Velike težave imamo s prostorom. Največkrat imajo otroci telovadbo v telovadnicah osnovnih šol, ki pa so že tako prenatrpane. Največkrat moramo biti zadovoljni že kar z
igriščem. Organizacijo v republiških športnih iger so strokovno vodili člani aktiva učiteljev za telesno kulturo pri zavodu za šolstvo SRS.
Pri tem srečanju smo hoteli uvesti dve novosti: likovno razstavo in spoznavanje s prebivalci kraja, v katerem učenci tekmujejo. Posrečilo se nam je. Spoznavanje s prebivalci kraja smo si zamislili tako, da bi otroci prenočili pri tamkajšnjih ljudeh. Najprej smo se bali, kaj bo, če ljudje ne bodo prišli po otroke. Naše skrbi so bile odveč.
Organizacija je bila brezhibna. Zato zaslužijo tovariši s posebne osnovne šole v Kranju vse priznanje. Škoda je le, daje ponagajalo vreme, da niso mogli izvesti še povorke skozi mesto.
V	njej naj bi poleg gostov sodelovali tudi vsi kranjski osnovnošolci."
Uresničitev prireditve je bila odvisna od denarja, od prostovoljnih prispevkov organizacij. Prispevali so: temeljna izobraževalna skupnost Kranj (10.000,00 ND), center šolskih športnih društev pri zavodu za šolstvo (8.000,00 ND) in Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitih (8.000,00 ND).
Pokrovitelj prireditve tovarna gumijevih izdelkov SAVA Kranj je krila stroške likovne razstave in daril.
Nazadnje je Milko Domanjko dejal: >:Mi, ki se ukvarjamo s posebnim šolstvom, se trudimo, da bi pridobili ustrezne učitelje za te šole. Hud problem so prostori, v katerih delamo (telovadnice, delavnice).
V	naših šolah se otroci učijo delati, tako da jih postopoma vpeljujemo v kolikor toliko normalno življenje. Za to pa je potrebno časa, potrpljenja, de-naija in ogromno dela. Največkrat nam primanjkuje de-naija.
To, kar je posebno šolstvo doseglo, gre pripisati izključno entuziazmu specializiranih pedagogov. Zavedati se je treba, da tudi s posebnim šolstvom prispevamo h kulturi naroda. Hkrati želimo, da bi nas v prizadevanjih podpirali vsi, ki nam lahko pomagajo."
JANEZ TOPOVŠEK
ŽIVALIZMI
Paznik v zoološkem vrtu je Ce je misel preveč nevarna, kitajski zid med človeško sedajo privežemo na verigo, sestav- njostjo in preteklostjo.
Ijeno iz samih enakih členov.
Ne budite velike živine v Vsi smo plen zato, ker smo meni! Požre več kot jaz, člo-vsi lovci.	vek.
ivinematografi prikazujejo
SACCHO IN VANZETTI je film, ki oživlja desetletje po prvi svetovni vojni: histerično preganjanje sindikalistov in paničen strah pred mogočnimi družbenimi spremembami Amerike. Smrt nedolžnih delavcev italijanskega porekla je bila zanimivo izhodišče za obravnavo tega problema. Zato ni čudno, da so jo izbrali gledališče, televizija in film. Film se odlikuje po zanimivi zgradbi in dobri igri. Je impresiven v svoji informaciji, ki pa ne dosega umetniške ravni. — m. b.
DOLGI DNEVI SOVRAŠTVA je film italijanskega režiserja Alberta Maruccohia. V filmu ni ničesar, razen kopice trupel. — m. b.
BES VETRA je film iz serije brezpomembnih filmov, ki jih hitro pozabimo. Za ogled je
škoda časa. Film je režiral Mau-ricio Kamus. — m. b.
MAČKA Z DEVETIMI REPI je thriller, ki v začetku veliko obeta, nato pa napetost v ozračju izgine. Režiser Dario Argento pa je v začetku obetal prav nasprotno. — m. b.
MINE V BALTIKU je sovjetski film. Pripoveduje o ljudeh, ki ostanejo v mrzlem Severnem morju. V megli* in snežnih me-težih čakajo pomoči. Ni jim mogoče tako kmalu pomagati: povsod plavajo mine, razstreliva pa je malo. In tako naprej — do srečnega konca. Napet, poprečen film. - n. d.
Na sporedu bo tudi film s čudnim naslovom TRI URE DO ZMAGE, ki nima nič skupnega s sporočilom filma. Idejno je film zanimiv. Dogajanje poteka ob koncu svetovne vojne, ko so protislovja zavezniške in nemške vojske očitna. Obe se morata namreč ravnati po vojaških zakonih, človek pa v teh ni ravno najpomembnejši.
VAMPIRJEVE LJUBIMKE je film, ki spada med srhljivke. Grozljivi prizori zaradi grozljivosti, začinjeni z golimi, lepimi ženskami. - n. d.
RAZSTAVA
HVALA ZA VAŠE DELO!
V ljubljanski Narodni galeriji so 27. junija slavnostno podelili priznanja in nagrade prosvetnim delavcem za izredne dosežke pri vzgoji in izobraževanju mladine. 121 prosvetnih delavcev iz ljubljanskega območja je prejelo denarne nagrade temeljne izobraževalne skupnosti in pismena priznanja v imenu mesta Ljubljane. Slavnostno ozračje je poudarila prisotnost najvišjih predstavnikov družbenih in političnih organizacij. Prisrčne zahvalne besede prosvetnim delavcem za posebno skrb in prizadevanje pri delu z učenci v šoli in zunaj nje ter za delo s starši, je povedala podpredsednica izvršnega sveta dr. Aleksandra Korn-hauserjeva. Nagrade je podelil predsednik izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana Tone Florjančič. „Prav njemu,“ - je dejala dr. Komahauserjeva - „gre še izrecna zahvala za požrtvovalno prizadevanje pri debi na področju vzgoje in izobraževanja. “ Iz osnovnih šol je bilo iz občine Bežigrad nagrajenih 10 prosvetnih delavcev, iz občine Center 12, Moste-Polje 10, iz Šiške 18, iz Viča 18. Iz posebnih osnovnih šol so bili nagrajeni 4 prosvetni delavci, ki so bili še posebej pohvaljeni za požrtvovalnost. Iz glasbenih šol je prejelo nagrado in priznanje 6 prosvetnih delavcev, 28 iz vzgojno varstvenih zavodov in 2 iz delavske univerze. Med nagrajenci so se zvrstili tudi sodelavci iz pionirskega doma, vzgojne posvetovalnice in mladinskega doma, 5 ravnateljev osnovnih šol, 5 voditeljev vzgopio varstvenih zavodov in svetovalka iz zavoda za šolstvo. Slavje je sklenil spored učencev zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje.
TEA DOMINKO
BIOGRAFIJE
Učenci posebne osnovne šole Zagorje ob Savi so pripravili za dan mladosti razstavo v domu kulture v Zagorju. Razstavili so likovne in tehnične izdelke. Likovni izdelki, ki so jih naslikali učenci od 3. razreda dalje, so vsebovali razne tehnike: akvarel, pokrivajoči akvarel, mozaik, relief-mavec, gvaš.
Tehnični izdelki deklet so pokazali njihovo spretnost krojenja, šivanja, tkaničenja, pletenja in vezenja. Dečki pa so se predstavili s predmeti, ki so jih oblikovali iz lesa in kovine.
Ob tej priložnosti so izdali učenci tudi glasilo NAŠ LIST.
Razstavo je obiskalo veliko obiskovalcev. Mnogi so zapisali tudi svoje vtise. Ob prebiranju teh misli smo ugotovili, da smo z našo razstavo marsikoga prijetno presenetili in da je za naše delo vedno več razumevanja. To pa nas spodbuja pri našem zahtevnem, a zanimivem debi.
IRENA DRENIK
&
h
lo
01«
9;
Državna založba Slovenije bo v svoji popularni zbirki v letu 1972 izdala troje privlačnih del
Jan Severin: MORNAR BREZ JADER (Roman o J. Resslu)
P
lob
fe,
Češki pisatelj Jan Severin je zaslovel z biografskim romanom o Josipu Resslu, izumitelje skega vijaka, krogličnega in valjčnega ležaja itd. Knjiga »Mornar brez jader« je pretresi],1'^ zgodba o izumitelju, ki mu življenje do konca njegovih dni ni prizaneslo z osebnimi stiskam1 0 z nerazumevajočim okoljem.	.
Werner Maser: ADOLF HITLER (Legenda - mit - resničnost)
Rezultat več kot dvajsetletnega dela nemškega avtorja dr. VVernerja Maserja je knjiga o A. HIV lerju, ki je izšla v izvirniku novembra lani, trenutno pa jo prevajajo že v več kot 15 jezikif1 Knjiga se od ostalih Hitlerjevih biografij razlikuje predvsem po svoji znanstveni interpr in velikemu številu novih, doslej nedostopnih dokumentov. Avtor jemlje pod kritično lup~ kar je bilo doslej napisanega o Hitlerju; knjiga v resnici predstavlja eno najbolj zanesljiv*1t>] dokumentiranih biografskih del.	L k
E. R. Chamberlin: GREŠNI PAPEŽI	J
da niso bili — kar se njihovega življenja in ravnanja tiče — ne enkratni ne tipični za cerHU
Knjiga Angleža Chamberlina prinaša biografije sedmih »grešnih papežev«, o katerih piseif
pač pa so v hlastanju po posvetni oblasti in zadovoljevanju osebnih strasti povzročili vel1' spremembe v njej. Posebnost te knjige je, da se kljub znanstveni zasnovi bere kot nape) vvei man, dogodki sami so tako dinamični, da avtorju pravzaprav sploh ni bilo treba »fabulirati"' idr,
vjgKj
Za vse tri knjige založba razpisuje '
SUBSKRIPCIJO,	e!
ki traja do iziaa knjig.	fhtj
Cena za vse tri knjige: platno 270. din, polusnje 310.— din. Založba nudi možnost odplažN* ai^ mesečnih obrokih po 30.— din. V prosti prodaji bodo knjige znatno dražje.	. Jejjfl
Naročila sprejemajo vse knjigarne in zastopniki založbe, izpolnjeno naročilnico pa lahko poš!jeL
na naslov
DRŽAVNA ZALOŽBA SlOVENlj' 61000 LJUBU ANA, Mestni trg‘Odi
NAROČILNICA
--H
Nepreklicno naročam zbirko »BIOGRAFIJE« za leto 1972. Prednaročniško ceno vseh 3 knjig (pl. 270 din, pus. 310 din) bom poravnal:
—	takoj
—	v .... mesečnih obrokih po 30 din.*	<
Knjige mi pošljite na naslov:	2S
—	stalnega bivališča	j*
—	na kraj zaposlitve*	q
(* Neustrezno, prosimo, prečrtajte!)	«
Kraj in datum:
Podpis naročnika:
>
O
M
<
Z
1
I
£
OGLAS
Prodamo rabljene delovne mize s pomivalnimi koriti za gosp odinjski p ouk.
Ogled vsak dan od 8. do 12. ure.
Osnovna šola Danile Kumar, Ljubljana, Godeževa 11.
Seminar za učitelje iz Porabja
Letos je bil že petič seminar za učitelje slovenskega jezika iz Porabja na Madžarskem. Trajal je od 20. junija do 6. julija. Predavanja so zajemala pred-
vsem slovenski jezik in književnost, dotaknila pa so se tudi zgodovine slovenske umetnosti in glasbene ustvarjalnosti. Seminar je bil v Škofji Loki.
Vabimo vse
Vabilo
v auunu vse prosvetne delavce, ki ste službovali Loškem potoku ali imeli z njo kakšne druge poklic da pridete na otvoritev novega šolskega poslopja.
Novo šolo bomo odprli 30. julija 1972 ob 10. uri,
Kdor bo oglas bral, prosimo, naj nanj spomni še i ga morda ne bodo brali.
.Pojasnila dobite pri ravnateljstvu osnovne šole v potoku.
Dobrodošli v kraju nekdanjega službovanja!