tednik http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK 19.SEPTEMBER 2015 / ŠTEVILKA 1119, LETO XXI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA/ CENA: 1,50 EUR 1119 t'7896 1 2»44067 111 (3 simobil ikn Or\\ia\ nalzoi Icarvcioca Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli. Sončno nabrežje 2 tel.št 040410 743 Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Pokličite mobilca! 040 211434 Oblačila moška, ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1 a* a "S** (Mef) Morda zato, ker so v poštni nabiralnik začele prihajati plave kuverte, kar je znak, da se je država vrnila z dopustov in je zavihala fursovske rokave, saj je treba zbrati dovolj denarja za plače javne uprave, za dolgove državnega proračuna, za različne članarine evrope, nata, ozn in podobnih. Skratka, poletja je konec in zdaj spet ne bo heca. Celo bdp menda ni več tako razveseljiv, kot je bil poleti. Ali pa so ga le izračunali po drugačni metodi, tako kot to počnejo pri analizah nezaposlenosti. Turisti so še vedno tukaj, le nekoliko so se postarali v zadnjih dneh. Pač, posezonski čas je tisti, ki k nam privabi najboljše turiste, tiste, ki že imajo nemške, švedske, francoske ali angleške pokojnine. Za razliko od naših upokojencev ne dopustujejo v Delfinu, čeprav temu hotelu ni kaj očitati. Njihova pokojnina jim omogoča, da preživljajo dopust v Marini ali Simonovem zalivu, večerjajo v kakšnem od izolskih lokalov, kupijo kakšen spominek in so veseli, ker se lahko družijo z nami. Naši upokojenci niso videti tako dobre volje. Pa ne zato, ker si ne morejo privoščiti hotela v lastnem mestu ali večerje v restavraciji. Slabe volje so zato, ker se v realnem času prepričajo, da so Evropejci drugega razreda. Tako kot je bilo včasih, le da smo takrat tudi mi imeli nekaj od te neenakopravnosti, posebej, ko smo se odpravili na vzhod. Večina Slovencev danes ugotavlja, da nikjer več niso gospodje, ne na vzhodu, ne na zahodu. Še v letnih časih si nismo več enaki. [nn BANKA KOPER Tednik MAN DRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 mali oglasi in naročnine, tel 040 211 434 Lokacija za begunce tudi v Izoli Na Ministrstvu za notranje zadeve smo pripravili seznam lokacij, ki jih bomo uporabili v primeru prihoda večjega števila migrantov. V naslednjih dneh bodo na teh lokacijah potekale priprave. Med lokacijami, ki so sicer predvidene v res izrednih razmerah in še to zgolj za sprejem do 50 oseb, je tudi Izola. Prepričani smo, da bomo Izdani, ki smo prav tako pritepeni z vseh vetrov, poskrbeli za ljudi, ki skušajo živeti življenje, vredno človeka. Sportajte z nami 18 izolskih športnih društev bo na 21 športnih objektih brezplačno ‘3 ponudilo 326 ur programov. In za-£ četek šolskega leta je ravno prime-2 ren čas, da se športna društva, že petič zapored, predstavijo svojemu mestu. V soboto, 26.septembra dopoldan med 9. in 12.uro pa se bomo občani Izole na Lonki lahko družili z izolskimi spolnimi društvi. Povabilo za sodelovanje v projektu Sportajte z nami so se letos pridružili še sabljači, francoski boks in odbojkarice. Za vse udeležence bodo aktivnosti v društvih brezplačne. Veierinarskaambolania Izola o.o.o. AMBUlATORIOVETEfllNARIOlSOLAS.fi.L Dobrava le 6310 IZOLA/ISOLA tel.: 05/64132 22 v urnik / orario pon.-pet. / lun.-ven. 8-12 /16-19 sobota / sabato 9-12 nedelja zaprto domenica chiuso J KZJ KO PUNTARJI ŽVIŽGAJO piše: Franc Krajnc Danes preprosti Slovenec enostavno ne razume več kaj se dogaja z našim gospodarstvom, javnimi financami, pa tudi ne zakaj je naša politika tako osovražena. Da smo državo zadolžili do vratu vsakega izmed nas, kateri bomo tako ali drugače to občutili v lastnem žepu, je povsem jasno. Če skoraj 33 milijard evrov dolgov Slovenije razdelimo na prebivalca je danes vsak v povprečju dolžan 16.336 evrov. Zdaj, ko vladni eksperti veselo porečejo, da smo v letu 2014 presenetljivo zabeležili 3-odstotno rast BDP ter da po tej logiki BDP znaša skupaj že 37 milijard evrov, je to vsekakor vesela novica. Finančni minister dr. Dušan Mramor pa je kot kaže eden redkih, ki zna to zapleteno zgodbo tudi preprosto obrazložiti: 3% rast BDP teoretično predstavlja dobro milijardo evrov novega denarja. V istem letu smo zabeležili oko-li milijardo evrov proračunskega dolga in se povrhu še na novo zadolžili za okoli 3 milijarde. Slovenske javne finance preprosto ne grej o skupaj pa naj kdo reče kar hoče. Prav zaradi tega - in še bolj črnih napovedi - profesor Mramor vztraja pri nadaljnjem varčevanju, sindikati pa pravijo, da je čas za delitev! Sliši se paradoksalno: če bomo delili, ne bomo dosegli obljubljenega javnofinančnega proračunskega primankljaja izpod 3 odstotke, pa tudi javni dolg v BDP ne bo znašal obljubljenih manj kot 60 odstotkov! To kar je še bolj zaskrbljujoče je skorajda že javni odpor do slovenske politike, kar se je izkazalo na proslavi ob vrnitvi Primorske matični domovini v Tolminu. Puntarji in Vstajniki so izžvižgali predsednika republike Boruta Pahorja, med slavnostnim govorom pa tudi predsednika DZ dr. Milana Brgleza. Puntarji - gibanje za aktivno državljanstvo - so prihajajoči množici obiskovalcev delili letake z napisom: »Nasprotujemo govorniku, ki prihaja iz političnih elit, ki so pokopale vrednote, ki se jih spominjamo z današnjo svečanostjo ob priključitvi Primorske k matični domovini«. Zapisali so tudi, da spoštujejo boj Tigrovcev, partizanov in vseh antifašistov. V bistvu so hoteli povedati, da ne marajo, da bi na takih zgodovinskih proslavah nastopali in govorili politiki! Predstavniki Občine Postojna, ki bo gostila proslavo vrnitve Primorske naslednje leto in ugotavljali so, hitro sklenili, da takšne napake ne bodo naredili. Le kaj je narobe z nami Slovenci, bi se lahko vprašali, saj predsednik DZ dr. Milan Brglez ni povedal nič takega, kar bi lahko izžvižgali. Ne, žvižgi so bili namenjeni njemu in vsej slovenski politiki, ki jo formalno predstavlja. Politika je bila izžvižgana v Tolminu in zdaj je le vprašanje časa, kdaj in kje se bo to zgodilo naslednjič. Franc Krajnc je diplomirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, do nedavnega lastnik in urednik mesečnika Primorski utrip in zdaj finančni komentator Mandrača. Po Izoli puntarski Tolmin Slovesnost ob 68. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini, ki so jo letos organizirali v Tolminu, je 5000 udeležencev pričakal tudi nastop Marjetke Popovski in njene skupine Cvet v laseh, ki so na povabilo ZB Tolmin izvedle 40 minutni nastop partizanskih pesmi, ki je bil kot uvod v začetek proslave. Zapele so udarno, energično in nalezljivo, saj so mnogi pritegnili pesmim in z aplavzi nagradili njihov nastop. Izola bi info točko Interreg Adrion Občina Izola in poslanec v Evropskem parlamentu, Franc Bogovič prirejata javni posvet o strategiji Evropske unije za Jadransko-jonsko regijo. Posvet bo v ponedeljek, 21. septembra, s pričetkom ob 9.30 v Manziolijevi palači na Manziolijevem trgu 5 v Izoli. Jadransko-jonska regija, v kateri živi več kot 70 milijonov ljudi, združuje območje, ki ga prvenstveno določata jadranski in jonski morski bazen. Sestavlja jo osem držav: štiri države članice EU (Hrvaška, Grčija, Italija in Slovenija) ter štiri države, ki niso članice EU (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Srbija). Občina Izola v sodelovanju s poslancem Evropskega parlamenta, Francem Bogovičem, ki je član Odbora Evropskega parlamenta za regionalni razvoj, prireja posvet z namenom osveščanja o priložnostih, ki jih evropska regionalna politika nudi za razvoj območja Jadransko-jonske regije in posebej Severnega Jadrana. Posveta se bo udeležil tudi hrvaški poslanec Evropskega parlamenta, Ivan Jakovčič, ki je tudi Poročevalec EU za Jadransko-jonsko strategijo. Na posvet so vabljeni predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve z namenom predstavitve vključevanja Jadransko-jonske strategije v makrore-gionalno raven na ravni Slovenije ter predstavniki Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko z namenom predstavitve udejanjanje programa Interreg ADRION v Sloveniji in priložnosti za sofinanciranje razvojnih projektov. Zaradi izjemne teže Jadransko-jonskega programa in priložnosti, ki jih ta omogoča za sofinanciranje razvojnih projektov v slovenski Istri, si Občina Izola sicer prizadeva pridobiti info točko tega programa. V času pogajanj pri vzpostavljanju programa je namreč organ upravljanja pridobila Italija, so pa države članic vztrajale pri tem, da dobi Slovenija dodatno info točko programa, ki naj bo locirana v slovenski Istri. szj Od staranja do demence Fakulteta za vede o zdravju, Univerze na primorskem, vabi na predavanje dr. Vojka Kavčiča z naslovom Od normalnega staranja do demence. Predstavitev bo potekala v okviru ciklusa srečanj AD SALU-TEM v ponedeljek, 21. 9. 2015, ob 13h, v Predavalnici 1 v pritličju UP FVZ (Splošna bolnišnica Izola) Predavatelj bo opisal možgane, njihovo strukturo in funkcije. Razložil bo, kaj se z možgani dogaja, ko se starajo, in opisal demenco s poudarkom na Alzheimerjevi bolezni. V predavanju se posveča tudi skrbi za bolnika z demenco in skrbnikom ter razlaga, kaj lahko storimo, da ohranimo bistre možgane (pomen prehrane, gibanja, socialnih stikov ter različnih vadb). Dr. Vojko Kavčič je doma iz Komna na Krasu in je po diplomi iz psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral iz eksperimentalne psihologije na University of North Texas. Podoktorsko se je izpopolnjeval na oddelku za nevrobiologijo in anatomijo na Medicinski fakulteti Univerze v Rochestru. Trenutno je zaposlen na Institute of Gerontology na Wayne State University v Detroitu, Michigan, USA. V svoji raziskovalni dejavnosti se posveča nevronskim in kognitivnim mehanizmom, ki so pomembni za vidno zaznavanje gibanja ter navigacije pri staranju in alzheimerjevi bolezni. Pri raziskovalnem delu razvija in uporablja tako standardne in specializirane vedenjske teste kot nevrofi-ziološke metode. Dr. Kavčič redno obiskuje rojstno domovino in tako tudi vzdržuje profesionalne kontakte in sodelovanje s kolegi na Ljubljanski, Mariborski in Primorski Univerzi. Trenutno sodeluje s slovenskimi kolegi pri raziskovalnih projektih o zgodnji diagnostiki demenc in učinkovitosti kognitivenga treninga (Projekt PANGEA na Institutu za kinezioloske raziskave). Letos je dr. Kavčič izdal tudi dve publikaciji: Umovadba za bistre možgane v poznih letih, ter vadnico Da ne pozabim. Dr. Kavčič deluje tudi v okviru Slovenskega združenja za pomoč pri demenci - Spominčica in veliko predava po Sloveniji. Izola Nekaterih najemnin ni moc izterjati Občinski svetniki bodo na četrtkovi seji obravnavali predlog odpisa dolgov socialno ogroženim, ki predvideva odpis dolgov vrtcem, šolam in še nekaterim ustanovam, tisti, ki so čakali na odpis neplačanih najemnin ali kazni za prometne prekrške pa se bodo obrisali pod nosom. No ja, nekateri si bodo vendarle oddahnili. Prav ti dve točki dnevnega reda se zdita najbolj zanimivi, saj so v večini slovenskih občin že sprejeli te odločitve, ki pa so se, v mnogih primerih, pokazale bolj kot gašenje požara kot resen ukrep na področju socialnega skrbstva. Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov, določa vrste dolgov in načine, na podlagi katerih država ter vrtci in osnovne šole odpišejo svoje terjatve, to pa se doseže s podpisom Sporazuma o izvedbi odpusta dolga, med Vlado Republike Slovenije in upniki, ki pristopijo k ukrepu odpusta dolgov. Upniki lahko odpišejo po Sporazumu dolgove, ki izvirajo iz naslova: - rednih gospodinjskih stroškov (usluge v zvezi z elektriko, plinom, paro, vodo odplakami in odpadki) iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in iz naslova bančnih storitev; - neplačila vrtca oziroma šolske prehrane v osnovnih šolah, če dogovor o odpustu dolga skleneta dolžnik in javni vrtec oziroma osnovna šola, pri čemer občina, ki je ustanoviteljica javnega zavoda, določi do katere višine lahko javni zavod odpusti dolgove - država kot upnik odpisuje dolgove neposredno na podlagi zakona, ki ureja pogoje za izvedbo ukrepa za odpusta dolgov. Odpiše lahko le skupen dolg iz naslova neplačanih davčnih obveznostih do državnega proračuna, ki ne presega 50 eurov. Odpis dolgov bo potekal od 3. avgusta 2015 do 31. oktobra 2015. Dogovori za odpis morajo biti sklenjeni do 31. januarja 2016. Skratka, Občina Izola se je umestila med tiste občine, ki bodo svojim občanom omogočile odpis nekaterih dolgov predvsem v vrtcih in šolah, za kakšne zneske gre pa bo treba še malo počakati. Ne da se jih izterjati V gradivu je tudi predlog sklepa o odpisu neizterljivih terjatev občine Izola. Gre v glavnem za terjatve iz naslova najemnin, ki pa jih občina doslej iz teh ali onih razlogov, od smrti najemnika do stečaja podjetja, ni uspela pravočasno ali pa jih sploh ni uspela izterjati. Zakon o javnih financah namreč določa, da se lahko odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi ne unovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati. Nadalje Odlok o proračunu občine Izola v 14. členu določa, da lahko župan odpiše plačilo dolga do višine 2.000,00 EUR, v primerih pa ko gre za dolg, ki presega to višino, je za odpis, skladno z 29. členom Zakona o lokalni samoupravi, pristojen Občinski svet Občine Izola. V postopku izvršbe je bilo ugotovljeno, da so terjatve v višini slabih 240 tisočakov, neizterljive, ker, zaradi različnih razlogov, ni več pravne možnosti za izterjavo. m. x Do zastaranja je prišlo zaradi zastaranja, zaključenega stečaja brez razdelitve upnikom, izbrisa iz sodnega registra podjetij po uradni dolžnosti in ker bi bili stroški izterjave v nesorazmerju z dolgom stranke. Kot rečeno, gre za 16 fizičnih oziroma pravnih oseb, za katere župan Občinskemu svetu predlaga, da terjatve po priloženem seznamu v skupnem znesku 239.761,28 EUR odpiše. Največji dolžnik je občini dolžan nekaj več kot 55.000 eur, najmanjši znesek dolga pa je 45 Eur. Seveda bi z veseljem pregledali tudi predlog rebalansa proračuna Občine Izola za leto 2015, vendar tega gradiva še ni na spletni strani občine. “Če bodo naši mali ribiči še naprej čistili mreže v mandraču in vse ostanke zmetali kar v morje bodo najini vnuku lahko peš prečkali mandrač,” nas je opozoril upokojeni ribič, medtem ko so v vodo letele školjke, polži in vse ostalo iz ribiških mrež, kar bo tam razpadalo še nadaljnih 100 let. In potem bo treba mandrač spet poglabljati. Srečanje prostovoljcev tretje generacije V soboto 12 septembra so se v zaledju Kopra (lovska koča Dekani) srečale prostovoljke in prostovoljci projekta »starejši za starejše« iz celotne J. Primorske. Za organizacijo tega dogodka je poskrbela vodja koordinatorjev J. Primorske, ga. Frelih. Pridružili so se nam tudi predsednik DU JP g. Miklavčič in predstavniki Društva za varstvo pravic starejših ADA UIL iz Trsta. Za pester kulturni program, ki je bil opomnik na državni praznik priključitve Primorske k matični domovi, so poskrbeli »bistrčani«, ki so pripravili recital partizanskih pesmi, ob spremljavi harmonike smo skupaj tudi vsi zapeli. Sledil je zgodovinski pregled nastajanja naše primorske himne Vstala Primorska, s katero smo zaključili program in nadaljevali z medsebojnim druženjem in izmenjavo dobrih praks. Kažete Brez dogovora bodo kažete padale Včeraj je bil v preddverju izolskega kulturnega doma pogovor o tem, kako zagotoviti kolikor toliko normalne pogoje kmetovanja v izolski občini. Pogovor je pripravila Civilna iniciativa zakupnikov in lastnikov kmetijskih zemljišč, v sodelovanju z Mandra-čem, prišli pa so tudi tisti, ki zaplet lahko edini razrešijo. V torek je Civilna iniciativa zakupnikov in lastnikov kmetijskih zemljišč v sodelovanju z Mandra-čem pripravila pogovor o težavah s kmetijskimi hišicami, oziroma kažetami, v občini Izola. Namen srečanja je bila predstavitev problemov, ki jih zakupnikom in lastnikom prinaša sedanje urejanje tega področja z različnimi pravnimi akti, od tistih s področja gradnje, kot Odlok o PUP za podeželje Občine Izola in z njim tudi zahteve oziroma omejitve Zavoda za varstvo kulturne dediščine, do Skladovega Pravilnika o zakupu kmetijskih zemljišč in posledično ravnanja Upravne enote Izola. Ta pač spoštuje vse te omejitve, ki pa imajo na koncu prizadetega, to je zakupnik kmetijskega zemljišča ali njegov lastnik. Po akciji inšpekcijskih služb se je na seznamu črnograditeljev znašlo več kot 90% tistih, ki so si na najetem ali svojem zemljišču postavili takoimenovani pomožni kmetijski objekt. Eni manjšega, drugi večjega, nekateri morda prevelikega za njihove potrebe, velika večina pa takšnega, kot ga potrebujejo za normalno kmetovanje. Gotovo vsi niso lepi, tudi nekateri deli teh gradenj so odveč, vendar pa je velika večina takšnih, ki je skušala te objekte čimbolj umestiti v okolje, jih skriti pred očmi in jih postaviti dovolj trdne, da tam lahko spravijo svoje orodje in pridelek. Vsi ti so danes črnograditelji, ki se zanašajo na nekakšen moratorij po katerem bi lahko legalizirali te objekte, vendar je dejstvo, da večini to ne bo uspelo brez posegov v objekte, ki so jih zgradili. Nekateri so svoje objekte delno ali v celoti že podrli in so se na ta način že odrekli obdelovanju zemlje. To seveda lahko pomeni, da bodo do teh zemljišč spet prišli ponudniki z drugih koncev države, ki bodo, navadno s špekulativnimi nameni, skušali priti do teh zemljišč. Na pogovoru so sodelovali: član civilne iniciative Marjan Miklošič, predstavnik Mandrača Drago Mislej, župan Občine Izola Igor Kolenc, vodja Urada za urejanje prostora Vesna Vičič, načelnik Upravne enote Izola Branko An-drejašič, vodja sektorja za kmetijstvo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Martin Brus, Etbin Tavčar, Mateja Makovec in Katja Košuta z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Piran, David Štok in Srečko Horvat s Kmetijsko gozdarske zbornice, zaradi drugih neodložljivih službenih obveznosti pa se je opravičil vodja sektorja za urejanje kmetij- skega prostora in zemljiške operacije Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Leon Ravnikar. V opravičilu je sicer povedal, da jim je problematika na ministrstvu poznana, vendar vsebine presegajo pristojnosti ministrstva. »Kljub temu se na ministrstvu zavzemamo, da bi omenjeno problematiko vsaj začasno uredili s spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih, na to temo imamo ravno danes usklajevalni sestanek s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, sistemsko pa naj bi država problematiko uredila z novo prostorsko in gradbeno zakonodajo, ki pa je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor.« Nameni so bili dobri Marjan Miklošič j e v začetnem nagovoru poudaril, da če se ljudstvo in vodstvo slabo razumeta, ne pridemo nikamor. »Tistih nekaj sto zakupnikov se bo očitno moralo odločiti, ali gredo po poteh izolske industrije in ribištva, ali pa se predajo. S civilno iniciativo smo poskušali sodelovati že v času priprave odloka, pa nas niso upoštevali«, pravi Miklošič. Župan Igor Kolenc, ki je bil na srečanju zelo aktiven z replikami, je najprej povedal, da je tudi sam zakupnih zemljišč Sklada, in namreč 2500 m2 velikega zemljišča v Izoli, 8000 m2 pa ima še drugod. “Situacija je bila nevzdržna", je župan povedal o špekulantih in vikendaših, ki so preko licitacij po pravilu prihajali do kmetijskih zemljišč na našem območju, nato pa samo še čakali, oziroma še čakajo, da ta postanejo zazidljiva, »Zaradi tega smo se odločili, da pripravimo prostorski akt in ne le odlok, kot so to naredili v Piranu, kjer so ga kasneje brez težav povozili. V pripravo dokumenta so bili vključeni vsi akterji, saj gre za zakon, za temeljni dokument, za pripravo katerega so morali vsi ti akterji tudi podati soglasje. Prostorski akt omogoča, da lahko vsi obdelujejo zemljo, onemogoča pa uzurpacijo prostora«, je še povedal Kolenc. Kar sicer v teoriji drži, a v praksi se je izkazalo, da je ravno obdelovanje zemljišč trenutno najbolj na udaru zakona. RUP vs Pravilnik Sklada Težava je tudi v tem, da kljub temu, da so občinske službe pred dobrim letom pripravile prostorski akt, v katerem so definirane največje kvadrature za kmetijske objekte, je za Sklad kot upravljalec zemljišč merodajen njihov Pravilnik o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč, ki pa je veliko strožji od občinskega akta. Na zboru je župan še enkrat več poudaril, da Sklad slabo gospodari z zemljišči in zakupnine se pretakajo v državno blagajno, namesto da bi se ta sredstva izkoristilo za razvoj kmetijstva v občini. Omenil je tudi, da so, oziroma še bodo, Občina Izola, Občina Piran in Mestna Občina Koper vložile tožbo zoper države za vrnitev zemljišč v upravljanju Sklada v svoje roke, saj se je proces denacionalizacije že zaključil. Jasno je, da je iskanje dogovora med Občino Izola in Skladom kmetijskih zemljišč, ob teh dejstvih, vsaj nerodno, če že ne izjemno težko. Vodja sektorja za kmetijstvo na Skladu, Martin Brus, je sicer omenil, da nimajo nikakršnega konflikta z Občino Izola, ter da se za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1993, upošteva veljavna prostorska ureditev, medtem, ko bi za druge, zgrajene kasneje, moral veljati pravilnik Sklada. Povedal je tudi, da bi morali biti objekti, zgrajeni v zadnjih dobrih dvajsetih letih, le začasnega značaja, saj gre vendarle za zakup zemljišča za določeno število let, sklad pa ima z zidanimi objekti samo stroške. »S črnimi gradnjami imamo na Skladu velike stroške zaradi uzurpacije. Zgodi se, da zakupnik, ki je zgradil objekt, zemljišča ne more ali noče več obdelovati, oziroma, da novi zakupnik ne želi tega objekta na zemljišču.« Sicer pa so na Skladu ob analizi ugotovili, da le 5% zakupnikov zemljišč Sklada prihaja izven območja Obale. Trnova pot legalizacije kažet Svoje je pristavil tudi načelnik izolske Upravne enote Branko Andrejašič. Povedal je, da je v Občini Izola dovoljeno graditi brez gradbenega dovoljenja oziroma s poenostavljenim gradbenim dovoljenjem kmečke hišice do 50 m2 ali lope do 30 m2. »V teoriji je to preprosto, v praksi pa nikakor ne. Večina izolskega območja je pod spomeniškim varstvom, se nahaja v bližini cest ali daljnovodov in je v upravljanju Sklada. Kljub temu, da za manjše kmetijske objekte ni zahtevano gradbeno dovoljenje, pa je potrebno pridobiti soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Sklada ter za komunalno infrastrukturo. Glede na to, da smo do sedaj dobili le dve soglasji Zavoda, niti enega pa od Sklada, do soglasij za komunalno infrastrukturo sploh še prišli nismo. In če vseh teh soglasji ni, se objekt obravnava kot črna gradnja. Pridobitev gradbenega dovoljenja je vsekakor trnova pot. Dvajset let na tem področju nismo urejali nič, zdaj pa smo tako zapletli, da je nemogoče karkoli urediti. Ma kaj smo normalni?« Andrejašič je tudi povedal, da lahko vsak dan opazimo, kako rastejo hiške na podeželju, ovira pa se tiste, ki bi radi pošteno delali Etbin Tavčar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine je povedal, da zbor krajanov nikakor ni primeren kraj za iskanje dogovorov, ter da je prepričan, da lokalna politika ni usmerjena v degradacijo območja. Omenil je tudi, da na Zavodu razmišljajo, da bi dovolili gradnjo objektov do 15 m2, a mu je župan odgovoril, da se o tem sploh še niso dogovarjali. »Imeli smo že deset usklajevalnih sestankov, oni pa držijo fige v žepu. Pred predorom so postavljeni trije panoji. A je to morda skrb za krajino?«, je vprašal Kolenc. V razpravi je vinar Bruno Žaro poudaril, kako bi bilo korektno, če bi lahko legalizirali obstoječe kažete, saj gre za dejansko kulturno dediščino, ter da ne morejo ravno te kažete biti največja težava izolskega kmetijstva. Več občanov je izrazilo nezadovoljstvo nad urejanjem problematike, saj ima vsak svoje probleme. Župan Kolenc je večkrat poudaril, da teh težav ne bi bilo, če bi se upošteval samo občinski prostorski akt, a to nikakor ne drži za vse tiste, ki imajo postavljene kmetijske objekte v conah 8 in 9, celotnem izolskem amfiteatru, kar predstavlja veliko večino izolskega podeželja. Na tem območju namreč sploh ni dovoljena postavitev vkopanih objektov, dovoljeni pa so »ladijski kontejnerji«. Glede tega nam je vodja Urada za urejanje prostora Občine Izola Vesna Vičič povedala, da so prav zaradi tega, takoj po sprejetju PUP-a ponovno odprli vprašanje teh dveh območij in se dogovarjajo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, da bi našli rešitev, ki je bolj prijazna Izolanom. Zadnji dogovori menda gredo v smer, da bi dovolili postavitev kamnitih objektov, ki so sicer značilni za našo regijo, ampak ti dogovori tečejo že dobro leto dni, rezultatov pa ni še nobenih. Za lastnike objektov na zakupljenih zemljiščih pa čas nikakor ni zaveznik, saj gradbena inšpekcija ne počiva, obljubljenega moratorija na rušenje pa, kot je znano, sploh ni. Po torkovem srečanju je povsem jasno, da je težava predvsem v dogovarjanju v višjih sferah. Vsak od vpletenih vleče na svojo stran in skrbi za lastne interese, tisti najbolj »furbasti« bodo že našli način, kako bi izigrali sistem in ob vikendih uživali s pogledom na morje, edini, ki bodo v vsej zgodbi potegnili ta kratko, pa so Izolani, ki imajo zakupljeno njivo zato, da posadijo nekaj »pomidorov«, krompirja in oljk. Le vkup, le vkup, uboga gmajna, so te dni peli v Tolminu. AM Izola Konflikta interesov formalno ni Na seji občinskega sveta, prihodnji četrtek, bodo občinski svetniki odločali tudi o zadolžitvi Komunale, o prodaji poslovnega prostora na Manziolijevem trgu in o konfliktu interesov občinskega svetnika Igorja France, ki je zaposlen na koprskem stanovanjskem skladu in je tudi član nadzornega sveta Rižanskega vodovoda. Komunala se zadolžuje Javno podjetje Komunala Izola d.o.o., katerega ustanovitelj je Občina Izola je posredni uporabnik občinskega proračuna in se sme zadolžiti le s soglasjem Občinskega sveta pod pogojem, da ima zagotovljena sredstva za odplačevanje dolga iz neproračunskih virov. Glede na finančno sposobnost se je podjetje odločilo za nakup ustreznega pometalnega stroja z dolgoročnim finančnim leasingom za dobo odplačevanja 5-ih let, za kar je potrebno pridobiti predhodno pozitivno mnenje Nadzornega sveta in soglasje Občinskega sveta Občine Izola. Glede na to, da so izpolnjeni vsi pogoji bodo Javnemu podjetju Komunala Izola verjetno podali soglasje k zadolževanju v višini 174.000,00 EUR. Starinarnica naprodaj Občinski svetniki bodo odločali tudi o prodaji poslovnega prostora - prodajalne - površine 49,70 m2. Nepremičnina, ki je predmet prodaje se nahaja v trietažni poslovno - stanovanjski stavbi v pritličju stavbe na Manziolijevem trgu (do nedavnega starinarnica) , ki je bila zgrajena leta 1850. Kot izbrano metodo je v konkretnem primeru, izbrana neposredna pogodba, kupec nepremičnine pa je, pod temi pogoji, italijanska samoupravna narodna skupnost - Izola. Poslovni prostor je 7. 9. 2015, ocenil sodni cenilec in izvedenec gradbene stroke Peter Gorjanc, znaša pa 69.000,00 EUR. Starinarnica, ki je bila zadnji najemnik tega prostora, se menda seli v neposredno soseščino in delno tudi v Koper. Knjižnica z novo, staro direktorico Predsednica sveta javnega zavoda Mestne knjižnice Izola je zaprosila Občino Izola kot ustanoviteljico javnega zavoda za podajo soglasja k imenovanju izbrane kandidatke za direktorico Mestne knjižnice Izola. V dopisu je navedla, da se je v razpisnem roku na razpis za direktorja knjižnice kot edina kandidatka prijavila dosedanja direktorica Mestne knjižnice Izola, Marina Hrs, ki je podala popolno vlogo ter da izpolnjuje razpisane pogoje. Javni razpis za delovno mesto direktorja Mestne knjižnice Izola je bil objavljen v Uradnem listu, v Mandraču in v Primorskih novicah. Svet Mestne knjižnice Izola je na svoji 7. seji dne 27.8.2015 sprejel sklep o izbiri kandidata za direktorico in sicer ga. Marino Hrs. V gradivu za sejo občinskega sveta članom občinskega sveta predlagajo, da dajo soglasje k imenovanju Marine Hrs za direktorico javnega zavoda Mestne knjižnice Izola za naslednje petletno mandatno obdobje. Franca je lahko nadzornik Občinski svetnik Vlado Marič (Desus), je podal pobudo županu, mag. Igorju Kolencu, da »zaradi nezakonitosti umakne predlog imenovanja člana Nadzornega sveta Javnega podjetja Rižanski vodovod d.o.o. Koper, gospoda Igorja Franco. Če je skupščina že opravila imenovanje, pa naj začne postopek njegovega odpoklica.« Iz istega razloga, predlaganemu ali imenovanemu kandidatu predlaga, da kandidaturo umakne oz. če je že imenovan, naj odstopi. V obrazložitvi je občinski svetnik zapisal, da tako predlagatelj kot predlagani obstoj kakršnihkoli zadržkov ali prepovedi nista preverjala, čeprav bi to morala storiti, ali sta, kar je še slabše, to določilo zakona namerno spregledala. Predlagani (ali imenovani) kandidat za člana nadzornega sveta Rižanskega vodovoda pomočnik direktorja Javnega Stanovanjskega sklada MO Koper, v katerem je predsednik Nadzornega sveta trenutni direktor Rižanskega vodovoda. Pomočnik direktorja je prva oseba za direktorjem stanovanjskega sklada in ima pooblastila, ki po položaju pripadajo direktorju. Dokaz za to je dejstvo, da sta letno poročilo sklada za leto 2013 podpisala pomočnik direktorja in predsednik nadzornega sveta, ki je, kot že prej rečeno, direktor Rižanskega vodovoda. V takem položaju pri svojem delovanju in odločanju nista neodvisna, zlasti če še upoštevamo okoliščino, da je MO Koper ustanovitelj JSS, kjer je kandidat kot oseba s posebnimi pooblastili in odgovornostmi zaposlen, in soustanovitelj Rižanskega vodovoda, čigar direktor je predsednik Nadzornega sveta JSS MO Koper. Medsebojna odvisnost se kaže tudi v tem, da ustanovitelj sklad obvladuje z več kot 100%, Rižanski vodovod pa z več kot 50% deležem. V zvezi s pobudo je Služba za pravne zadeve Občine Izola, pridobila neobvezno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije, ter mnenje Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Iz obeh mnenj je razbrati, da konflikta interesov ni. ur PANTHEON™ Blagajniške rešitve Akcijski paket C nampt-npaa Tablica ODVS Mira 7' in tiskalnik telefona ali tablice? Timposssu Cena 106,00 € Izkoristite ugodno ponudbo! (brez DOVI Akcijska ponudba do 1.12. 2015 - BREZPLAČNA uporaba storitve Velja za nove naročnike stontve Mobilna blagajna in za obstoječe naročnike Mobilna blagajna, ki dokupijo uporabniške licence. Po izteku akcijskega obdobja se mesečna naročnina zaračuna po veljavnem ceniku „ „ datalab www.datalab.si/retail | 01 25 28 950 | prodaja@datalab.si rran=, Četrtek, 19.september2015,št. 1119 ------------------------------------------Teden mobilnosti------------------ Izolske pasti kolesarjenja od Kopra do Pirana Europe Direct Koper - Capodistria in PiNA ob letošnjem Evropskem tednu mobilnosti vabita na 2. edicijo kolesarskega dogodka, poimenovanega Pazibužo, na katerem bodo skušali ugotoviti, ali je relacijo Koper - Piran možno varno prekolesariti brez kršenja cestnoprometnih predpisov in koliko pomanjkljivosti je bilo odpravljenih. Ob zaključku lanske, prve izvedbe dogodka PAZIBUŽO, je skupina udeleženk in udeležencev namreč prišla do skupnega zaključka, da je kolesarska povezava med Koprom in Piranom vse prej kot urejena in varna, z izjemo nekaterih odsekov Parenzane. Naj večje težave so predstavljale pomanjkljive označbe o poteku kolesarske poti, zlasti v križiščih znotraj naselij, večkrat slepo zaključene kolesarske steze in neprimerno vzdrževane poti. Iz dokumenta, ki so ga izdelali po končani akciji, smo izbrali odseke in nevarnosti kolesarskih poti v izolski občini. Kolesarjenje je zanemarjeno Kolesarjenja kot oblika trajnostne mobilnosti, v praksi ni deležno resne podpore. Možnosti kombiniranja z različnimi oblikami javnega prevoza (avtobus, vlak) so praktično neobstoječe saj se na avtobus s kolesom sploh ne sme, kar je težava v primeru slabega vremena, na vlak pa sprejmejo le omejeno število koles. Infrastruktura je pomanjkljiva, saj so posamezni odseki kolesarskih povezav neurejeni s slabo signalizacijo, v nobenem od treh večjih obalnih mest ni povezanih označenih kolesarskih poti, manjkajo počivališča s pitno vodo (zlasti na trasi Parenzane), v krožiščih, sploh tistih z dvema pasovoma (ali več), je prehod za pešce in kolesarje marsikje preblizu krožišča,poseben problem pa predstavlja souporaba površin, namenjenih kolesarjem, z motoristi na skuterjih. Žusterna-Avtokamp Jadranka Okrog 3 m široko pot (ponekod znatno več, na nekaterih odsekih pa občutno manj) si delijo številni uporabniki (pešci, rolkarji, kolesarji, motoristi ...), zato pri prehitevanju in srečevanju nemalokrat prihaja do nevarnih situacij, varni postanki ob poti pa skoraj niso mogoči. Poleg tega je na morski strani širok, s kamni tlakovan pas, ki je neprimeren za vožnjo z večino kolesi, zaradi odsotnosti zaščitne ograje pa največjo potencialno nevarnost predstavlja možnost padca na skale pod stezo. Problematična je tabla, malo pred odcepom za Izolo, katere nosilci stojijo preblizu in s tem po nepotrebnem zožijo vozni pas (srečanje dveh kolesarjev pod njo je zelo nevarno). Pri vstopu v Izolo je problematično nenadno zoženje poti, h kateremu po nepotrebnem prispeva tudi neprimerno vzdrževana živa meja Avtokampa Jadranka, pred dovozom vanj pa preseneti prometni znak, ki označuje konec steze za mešani promet pešcev in kolesarjev, kar bi v praksi pomenilo, da bi kolesar, ki ne želi kršiti CPP, moral sestopiti s kolesa in prehoditi okrog 200 m peš ali pa s kolesom zapeljati na cesto. Zavoj ob vhodu v Avtokamp Jadranka je nepregleden. Po zavoju iz nasprotne strani kolesar ni več viden, kar lahko privede do trka Problem so še slabe označbe za kolesarsko pot D-8 ob vstopu v Izolo, neurejen odsek poti D-8, ki po približno 200 m zavije z Južne ceste desno ni tlakovan in je zato neprimeren za vožnjo s cestnimi gumami Avtokamp Jadranka-Parenzana Ob prvem krožišču pri stari lokomotivi se kolesarska steza konča in ni prav jasno, kje je možno nadaljevanje. Mimo lokomotive in dalje proti vhodu na pokopališče kolesarski promet sicer ni prepovedan, vendar tudi označb, ki bi spodbujale uporabo te poti namesto vožnje ob robu cestišča, tu ni, zato to pot uporabljajo le redki kolesarji. Ob cvetličarni je nadalje treba prečkati cesto in nadaljevati po cestišču, saj je tlakovana pot na jugozahodni strani preozka za kolesarje. Izola v centru nima posebej označenih površin za kolesarje, vendar je najvišja dovoljena hitrost dovolj nizka in grbine na cesti dovolj učinkovite, da kolesarjenje po cestišču ne predstavlja nevarnosti. Problem so pomanjkljive obstoječe oznake, ki bi kolesarja opozorile in napotile na Paren-zano, oziroma jih usmerile proti Kopru ali Piranu. Parenzana-drugi tunel V splošnem je ta odsek primerno urejen in prijeten za vožnjo, saj motornih vozil tu praktično ni. Problem predstavlja neredno čiščenje vozne površine, saj večji del poti uporabljajo tudi lokalni kmetje, kar pomeni, da je po deževnem vremenu na vozišču veliko blata in peska. Tudi ovire na vozišču, ki na določenih odsekih preprečujejo prehod dvo-slednim vozilom, so neprimerne, saj zožijo vozišče in preprečujejo srečanje dveh nasproti vozečih si kolesarjev, ob mraku in v temi pa so poleg tega še slabo vidne in jih kolesar/rolkar zlahka spregleda. Predor Šalet nima primerno urejenega odvodnjavanja, kar kolesarje večkrat prisili k vijuganju, da bi se, kolikor se le da, izognili vožnji po mokrem. Poleg tega je tunel kljub obstoječim in delujočim lučem pretemen. Od predora dalje predstavlja moteč element vegetacija ob poti, ki bi zaradi bujne rasti potrebovala pogosto obrezovanje, da ne bi predstavljala ovire ob poti. Tudi asfalt je na delu poti (ko se ta priključi na lokalno cesto) zelo poškodovan. Teden mobilnosti mimo nas V Izoli tednu mobilnosti ne namenjamo skoraj nobene pozornosti, čeprav je cilj prireditve, ki po vsem svetu poteka med 16. in 22. septembrom, prav promocija trajnostnih prometnih ukrepov in povabilo prebivalcem k uporabi alternativnih oblik prevoza. V sosednji občini Koper v tem tednu pripravljajo Kolesarski festival s kolesarskim sejmom rabljenih koles, v pretorski palači bo mednarodni posvet Smart Cycling in Smart Cities, sledila bo dobrodelna akcija 1 km = 1 cent, za zaključek pa bodo Ulico 15. maja zaprli za ves promet. V času tedna mobilnosti bo ves mestni in primestni prevoz v Mestni občini Koper brezplačen, občane pa pozivajo, da se odpovejo vožnji z avtomobilom in prispevajo simbolni delež k varovanju okolja. Neža Flajs in uredništvo S?** Prva rokometna zmaga sezone Zzfn 3. SNL zahod Rezultati 4. kroga Cerknica : Ajd. Škou 1:1 (1:0) II. Bistrica : Jadran D. 0:2 (0:0) Bilje : MNK Izola 0:2 (0:1) Farna Vipava : Tabor S. 4:2 (1:1) Brda : Adria Miren 4:1 (3:0) Bilje : MNK Izola 0:2 (0:1) MNK Izola: Bužan Primož, Humar Žan, Mandir Marin, Vidakovič David, Vidakovič Dražen, Božič Marko, Finkšt Niki, Stojanovič Nikola (Čauševič Aron 78’), Podgajski Bostian, Bordon Aleks (Husarevič Benjamin 87’), Zatko-vič Mitja (Memič Aldin 88’) Strelci: 0:1 - Vidakovič Dražen (16’), 0:2 - Vidakovič Dražen (8T) Rdeči kartoni: Humar Žan (90’) Prva domača zmaga! Istrabenz plini Izola - Sevnica 22:20 (11:10) Športna dvorana, gledalcev 350, sodnika: Žibret (Trbovlje), Žitnik (Trebnje). Istrabenz Plini Izola: Gregorič, Vončina, Jurič 1, Čolič, Gjerek 3, Božič 7 (2), Stepančič 2, Selišnik, Žgavec, Čosič 1, Kecman 2, Vukovič, Velkavrh 6 (2), Konig, Mati-jaševič, Madžarevič. Po dramatični končnici so izolski rokometaši prišli do prvega domačega uspeha v sezoni. Sevnica je bila trd oreh in je že v prvem delu pokazala, da v Izoli računa na zmago. Naši fantje so s čvrsto obrambo na šest metrski liniji zaustavljali večino gostujočih napadov, a so Sevničani s streli z večje razdalje premagovali izolska vratarja. Naši so sicer naredili nekaj napak v napadu, svoje je dodal tudi razpoloženi sevniški vratar Nejc Brglez, a kljub temu sta bili ekipi enakovredni na parketu. To je bilo videti tudi na semaforju, kjer je bil izid devetkrat izenačen. Minimalna prednost Izole ob polčasu ni domačim omogočala, da bi pobegnili na varno razdaljo in ponovila se je zgodba iz prvega polčasa. Pri izidu 19:19 je Blaž Vončina Sevnici ubranil njeno edino sedemmetrovko, kar je našim dalo dodatnega elana. Dobrih deset minut pred koncem je Izola prvič povedla z dvema goloma, a je Sevnica vztrajala. To bi se ji lahko obrestovalo dve minuti pred koncem, ko so Izolani ostali brez dveh izključenih igralcev, a gostje te priložnosti k sreči niso izkoristili. Tedaj pa so gostitelji ob bučni podpori s tribun le pokazali svojo vrednost. Obramba je s pomočjo Vončine vzdržala, El vin Čosič pa je s spektakularnim golom zadel za 22:20 in zagotovil prvi točki sezone. »Pričakovali smo težko tekmo, vratarji še niso v pravi formi in čaka nas še veliko dela«, je po tekmi dejal trener Borut Hren. Izola je s prvima točkama sezone na 8. mestu. Že v petek, 18. septembra, pa odhaja na gostovanje k velenjskemu Gorenju. Matija Novel prvi V nedeljo je v Velenju potekal 1. odprti turnir RS za kadete in kadetinje. Zares dobro je turnir odigral Matija Novel, ki je zasluženo prišel do finala. V finalu je nato s 3:1 zmagal prvega nosilca Roka Trtnika iz Vesne Zalog. S to zmago se je Matija povzpel na prvo mesto na državni rang lestvici za kadete. V isti konkurenci moramo pohvaliti tudi mladega Mihaela Kocjančiča, ki je res tesno, s 3:2, izgubil tekmo za uvrstitev na finalni del turnirja. Pri kadetinjah je Lea Paulin izgubila v polfinalu, tesno, s 3:2, proti Lari Opeki iz ljubljanskega Kajuha. Na glavni turnir in sicer med 16 najboljših sta se uvrstili še Kim Fink in Manca Paljk. V soboto je v Puconcih potekal tudi 1. odprti turnir za člane in članice. Na glavni turnir se je uvrstila le Urška Čokelj, ki je prikazala zares dobre predstave. Za med najboljših osem je s 4:1 premagala Rebeko Lukič iz Vesne Zalog, nato pa v povsem enakovredni igri izgubila s 4:3 proti Ivani Zeri, prav tako iz Vesne Zalog. Z doseženimi zmagami se je Urška povzpela med najboljših osem članic na državni rang lestvici. Za reprezentanco, ki bo od 16. do 20. septembra nastopala na mednarodnem prvenstvu Hrvaške za mladino v Varaždinu bodo nastopili Erik Paulin pri mladincih, Matija Novel pri kadetih, Katrina Sterchi pri mladinkah in Lea Paulin pri kadetinjah. Na Blatnem jezeru na Madžarskem je od 11. do 13. septembra potekala regata evropskega pokala razreda laser. Jadralci so odjadrali štiri plove, Žan Luka Zelko je v konkurenci 16 jadralcev iz šestih držav osvojil tretje mesto. Vrhunec sezone je SP Čez dobra dva meseca se bo v Takahumi na Novi Zelandiji začelo najpomembnejše dejanje letošnje sezone v razredu finn, svetovno prvenstvo. Po vrnitvi s predolimpijske regate v Rio de Janeiru je Vasilij Žbogar del priprav na prvenstvo opravil v domači Izoli, zdaj pa je spet v Španiji: »Trenutno sem v Valenciji, tu bom opravil dvotedenske priprave, poudarek bo na treningih na vodi, saj mi jih, zaradi dolge rehabilitacije po poškodbi reber, primanjkuje.« Pred odhodom na Novo Zelandijo pa ga bo pot vodila še na Gardsko jezero: »Vprvi polovici oktobra bom treniral na Gardi, tam so v tem času razmere odlične in upam da bom lahko čim več časa preživel na vodi.« Že več kot desetletje Izolan navdušuje s svojimi jadralskimi uspehi, ki so opaženi tudi na mednarodni ravni: »V olimpijskem muzeju v Luzani je na razstavi predstavljen del moje opreme in uspehov in moram reči, da sem zelo ponosen, da sem del te izjemno priznane razstave. ŠPORTOR ŠOLfl R1RESTRRL »PRVI KORAKI V ŠPORT« ŠPORTNE DELAVNICE za otroke od 2. - 8. let INF0: ZAVOD ZA ŠPORT IN PRIREDITVE POLANJA Premriova 1, IZOLA, Gsm: 041/ 644 817 (Tone Barič) SP0RTNAS0LAMAESTRAL@GMAIL.C0M To mi daje še dodatno voljo in motivacijo, ter potrditev, da sem z dvema olimpijskima medaljama naredil nekaj velikega, nisem pa še rekel zadnje besede.« Priložnost za novo dokazovanje bo že novembra na svetovnem prvenstvu, a to je le etapni cilj do najpomembnejšega tekmovanja, olimpijskih iger. »Po predolimpijski regati in spoznavanju razmer v zalivu smo naredili program priprav v Riu. Na prizorišču bi rad preživel čim več časa, glede na to, da so razmere na regatnih poljih specifične in zelo spremenljive, bo potrebno v Braziliji opraviti precej več treningov in priprav kot smo pričakovali.« je še dodal Žbogar, ki pa do konca svetovnega prvenstva o olimpijskih igrah ne bo razmišljal, saj se tudi na svetovnem prvenstvu želi pokazati v čim boljši luči. Diplomatska regata 2015 V soboto, 12. septembra se je v lepem sončnem vremenu uspešno zaključila Diplomatska regata 2015. Na celodnevni prireditvi se je družilo 552 diplomatov, politikov, gospodarstvenikov in jadralcev. Prisotnih je bilo 88 diplomatov iz 32 diplomatsko konzularnih predstavništev akreditiranih v Sloveniji ter večje število politikov, gospodarstvenikov in jadralcev. Na regatnem polju pred Izolo, se je v rahlem vetru pomerilo 45 jadralnih posadk iz šestih držav. Veliki Viharnik s krmarjem Dušanom Puhom je kot prva jadrnica v absolutni konkurenci preplula regatno polje v 1 uri, 38 minutah in 30 sekundah. Na krovu je gostila gospoda Stanislava Vidoviča, generalnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve in diplomatko iz veleposlaništva Litve. Kot druga je ciljno črto prečkala italijanska jadrnica Magija Illyteca, krmar Marino Quaiat, na svojem krovu pa je gostila diplomata iz Peruja. Krmar Samo Žvan je z jadrnico Generali kot tretji prečkal ciljno linijo, na krovu pa je gostil diplomata iz Ukrajine. V razvrstitvi ORG pa si je zmago zagotovila jadrnica Taia 2 & White Goose s krmarjem Goranom Djordjevičem. Več o regati si lahko ogledate na spletni strani organizatorja, jadralnega kluba Veter, kjer je na voljo tudi obširna galerija fotografij posnetih na prireditvi. V ponedeljek 14.9. je bil odigran že 29.turnir v taroku za posameznike. Najuspešnejša je bila Marija Bolje, ki je osvojila vseh 6 možnih točk in razliko +912, drugo mesto je osvojil Boris Debeljak s 5 točkami in razliko +714, tretje mesto je zasedel Anton Sevčnikar s 4,5 točkami in razliko +186. Do petega mesta sledita Vlado Šetina s 4 točkami in razliko +1498 ter Bogo Strohsack prav tako s 4 točkami, a slabšo razliko +597. V skupni uvrstitvi za katero šteje 28 turnirjev na vrhu ni prišlo do sprememb. Marija Bolje je še povečala naskok pred zasledovalci. Skupaj je zbrala 111 točk in razliko +9892, drugo mesto je zadržal Anton Sevčnikar s 104,55 točkami in razliko +10286. Tudi ostali trije iz prve peterke so zadržali svoja mesta. Boris Debeljak s 96 točkami in razliko +7827, Anton Kosič z 88 točkami in razliko + 4881 ter Vlado Šetina s 87,5 točkami in razliko +3677. Naslednji turnir bo 21.9. ob 16.00 v kavarni hotela Delfin Izola. Od ponedeljka 14. septembra vabimo naše najmlajše na treninge mini rokometa za dekleta od 1. do 5. razreda vseh treh osnovnih šol in podružnične šole v Kortah. Dekleta spoznajo žogo na zabaven način in ob tem krepijo ekipni duh. Starejša dekleta, ki bi se želele priključiti naši družini, pa ste vabljene v Športno halo na Kraški ulici v ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 17.30 do 19.00 ure. Sportajte z nami! Dnevi odprtih vrat izolskega športa - od 19. septembra do 24.oktobra 2014 Izkoristite brezplačne športne dejavnosti in spoznajte izolski šport! Sobota 19.9.2015 ---------------------------------------------------------- SABLJAŠKI KLUB IZOLA 9.15-10.45 Telovadnica Gregorčičeva 21- Predstavitev sabljanja, ogled treninga in vpis novih članov. VESLAŠKI KLUB ARGO 8.00 - 10.30 (čas rednih treningov) 10.30 - 11.30 (po treningu) Dvorišče, igrišče, veslarna, telovadnica VK Argo Dantejeva 20 (v Marini Izola) - Ogled treningov, pogovor s športniki, vpis novih članov. Predstavitev veslanja, veslanje v čolnih, na veslaških simulatorjih ter v veslarni, predstavitev treninga moči in vzdržljivosti, vpis novih članov Nedelja 20.9.2015 --------------------------------------------------------- VESLAŠKI KLUB ARGO 8.00 - 10.30 (čas rednih treningov) 10.30 - 11.30 (po treningu) Dvorišče, igrišče, veslarna, telovadnica VK Argo Dantejeva 20 (v Marini Izola) - Ogled treningov, pogovor s športniki... Ponedeljek 21.9.2015_______________________________________________________ BALINARSKI KLUB KORTE 18.00-20.00 (člani) Balinarsko igrišče Korte - Predstavitev balinanja in društva, ogled vadbe, demonstracije, preizkus balinanja, vpis novih članov NTK ARRIGONI 17.30-18.30 Telovadnica arrigoni - Preizkus znanja in demonstracije igre namizni tenis ter vpis novih članov PLESNI KLUB TITTV DANCE IZOLA 17.00-17.45 Palestrina, OŠ Dante Alighieri Izola - Za otroke letnik 2012,2011; ples za najmlajše PLESNI KLUB TITTV DANCE IZOLA 18.00-19.30 Palestrina, OŠ Dante Alighieri Izola - Za otroke letnik 2002-2006; hip hop/ Street plesi KEGLJAŠKI KLUB IZOLA 17.00-20.00 Prostori garaže Spar v Livadah - Predstavitev kegljaškega športa in delovanja kluba. Z vami bodo člani kluba, trenerji - ogled rednih treningov, možnost vpisa otrok in mladine SABLJAŠKI KLUB IZOLA 19.30-20.30 Telovadnica Gregorčičeva 21 - Predstavitev sabljanja, ogled treninga... MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA 17.00-18.30 Mestni stadion Izola - Predstavitev treninga in vpis novih članov U-13 Torek 22.9.2015 ----------------------------------------------------------- PLESNI KLUB TITTV DANCE IZOLA 17.00-18.00 Palestrina, OŠ Dante Alighieri Izola - Za otroke letnik 2007-2009; Street mix BALINARSKI KLUB KORTE 18.00-20.00 (mladi) Balinarsko igrišče Korte - Predstavitev balinanja in društva... SAVATE KLUB OBALA francoski boks 19.30-21.00 OŠ Livade (večnamenski prostor v 2. nadstropju) - S treningi pričnemo v torek 22.9. Teoretična in praktična predstavitev francoskega boksa, predstavitev opreme, za člane je vadba do 24.10. brezplačna. Ogled treningov in vpis novih članov. MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA 16.30-18.00 Mestni stadion Izola - Predstavitev treninga in vpis novih članov U-13 18.30- 20.00 - Mestni stadion Izola - Predstavitev treninga in vpis novih članov U-15 16.00- 17.30 - OŠ Vojke Šmuc (telovadnica) - Predstavitev treninga in vpis novih članov 2008, 2009 in mlajši Sreda 23.9.2015 ----------------------------------------------------------- BALINARSKI KLUB KORTE 18.00-20.00 (člani) Balinarsko igrišče Korte - Predstavitev balinanja... NTK ARRIGONI 17.30-18.30 Telovadnica arrigoni - Preizkus znanja in demonstracije igre... KLUB BORILNIH VEŠČIN KICKBONING in TAE KWON - DO 19.00-20.00 Prostori društva - Gregorčičeva ulica 21 (stara italijanska šola) - Predstavitev osnov borilnih veščin-kickboxinga, tehnike ročnih in nožnih udarcev ter tehnike segrevanja in raztezanja - za občane vseh starosti, vpisovanje novih članov ODBOJKARSKI KLUB IZOLA 16.00-17.30 Telovadnica OŠ Livade - Predstavitev mini in male odbojke, vpis novih članov. KEGLJAŠKI KLUB IZOLA 17.00-20.00 Prostori jaraže Spar v Livadah - Predstavitev kegljaškega... SABLJASKI KLUB IZOLA 15.15-16.45 Telovadnica Gregorčičeva 21 - Predstavitev sabljanja, ogled treninga in vpis novih članov. MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA 17.00-18.30 Mestni stadion Izola - Predstavitev treninga in vpis novih članov U-13 19.30- 21.00 - Mestni stadion Izola - Predstavitev treninga in vpis novih članov U-15 15.00- 16.30 - OŠ Vojke Šmuc (telovadnica) - Predstavitev treninga in vpis novih članov 2008, 2009 in mlajši MRK MENDLA IZOLA 10.00-11.00 Klubski prostor, Istrska vrata 4, Izola - Predstavitev športnega društva,način ribolova in pomen ohranjanja ribje mladeži. 17.00- 18.00 - Vpis novih članov v prostorih kluba. --------------------------------------------------------- Pri nas Davčne blagajne tudi v klube Tako ugotavlja Alenka Šarkanj, predsednica izolske Športne zveze in dodaja, da se je šport zelo malo ali sploh nič vključeval v pripravo nove davčne zakonodaje. Pa bi se moral. - Lahko bi rekli, da si nekakšna rešiteljica izolske športne zveze. - Kje pa. Je pač naneslo tako, da so me predstavniki klubov pred časom pregovorili naj prevzamem predsednikovanje športne zveze, ki je, tako kot še mnoge druge v Sloveniji, po ustanovitvi Centrov za šport, ostala nekako izven sistema. Pa se je ves čas vedelo, da društva potrebujejo svojo zvezo, preko katere bodo uresničevala svoje interese, saj Centri nimajo te naloge. Oni so pač podaljšana roka oblasti in zato delujejo po drugih principih. Seveda pa to ne pomeni, da ne sodelujemo med seboj in v Izoli je to sodelovanje kar kvalitetno. - Športnike bi politiki in uradniki najraje potisnili ob stran. - Žal smo športniki bili in smo še vedno premalo aktivni tam, kjer bi tudi morali biti, tako pa namesto nas velikokrat odločajo drugi. Tako je bilo tudi v primeru sprejemanja nove finančne zakonodaje, kjer nas sploh ni bilo zraven in zdaj nas čakajo določene težave. - Bodo društva morala imeti davčne blagajne? - Prav v soboto, ko smo imeli v našem klubu v Kopru plavalni maraton smo morali vpisovati sodelujoče in izdajati račune iz knjige vezanih računov. Furs je tolmačil, da tudi če bi bilo 10.000 udeležencev je treba za vse izstaviti račun. Tam, kjer se pobirajo vadnine bo vsekakor smisleno, da se kupi tehnologija, ki jim bo omogočila beleženje teh finančnih dogodkov, - Udeleženci Martinovega teka? - Tudi tam bodo morali imeti blagajno, le da je pri njih malo lažje to, da so navajeni vnaprej plačati startnino na transakcijski račun in potem to ni problem. - Kaj pa članarine? - Mislim, da za čiste članarine ne bo potrebno, saj to niso storitve. Vendar pa je osnovni problem, da nas nihče ni opozoril ali obvestil o tem in tako imamo veliko težav s pridobivanjem informacij. - Športna zveza Izola je vendarle aktivna in uspešna? - Skušamo delati po najboljših močeh ob res dobrem sodelovanju predstavnikov športnih društev. Bili smo uspešni tudi takrat, ko je šlo za delovanje društev, saj je grozilo, da bodo morali izolski klubi, poleg najemnine športnih dvoran, plačevati še njihovo vzdrževanje. In ker je zaradi tega grozilo, da bomo dobili še manj denarja, kot ga, smo se organizirali in dosegli, da se stanje v teh letih ne slabša, čeprav je denarja, na splošno, manj. - Kljub vsem težavam so rezultati izolskih športnikov še vedno zelo dobri. - To je rezultat volontarizma, brez katerega se nič ne bi doseglo. Tudi se zgodi da dobimo kakšnega res vrhunskega športnika, vendar takrat nastopijo težave, ker ga je treba znat obdržati na tej ravni, predvsem pa dobiti naslednike, kar je pri tako majhni bazi zelo težko. Enega Markiča ali pa Vasilija ne bomo zlepa dobili še vrsto let. Razen če se spet zgodi kakšen majhen čudež. - Tudi čudeži se bodo pokazali na letošnji prireditvi Športajte z nami. - Vesela sem, da je odziv društev na to prireditev vse večji in da je tudi odziv ljudi vse bolj konkreten. S prireditvijo na Lonki se bomo še enkrat skupaj pokazali, že pred tem pa vabim vse, da obiščejo katerega od klubov in spoznajo njihovo delo. d.m. Sedem je ljudsko število In ljudje so bili najboljši del letošnje, že sedme (7.) Bazilikijade v Ljubljanski ulici. Tako tisti, ki so prišli pokazati svoje izdelke in recepte, kot obiskovalci, ki jih tokrat ni zanimalo le to, kako na hitro pospraviti čimveč predstavljenih jedi, ampak jih je zanimalo še marsikaj. Vsakič znova se prebivalci Ljubljanske in sosednjih ulic bojijo, da bo njihova prireditev postala klasična turistična fešta in zato datum izvedbe skrivajo do zadnjega trenutka. Tokrat je bilo to malo težje, saj so na prireditev opozorili tudi občinski in turistični mediji. To seveda ne pomeni, da je kateri od njih prišel pogledat prireditev, ki je spet napolnila Ljubljansko ulico, čeprav se z njo radi postavljajo, zato pa so tudi tokrat prišli številni mediji, posebej tisti iz notranjosti in sosednjega Trsta, od tam pa je bilo tudi precej obiskovalcev, kar prireditvi daje dodaten pomen. Od sladkega do slanega Seveda pa je bilo največ zanimanja za predstavitev jedi z baziliko, ki so jih tudi tokrat pripravili kuharji in kuharice iz soseščine pa tudi nekateri bolj oddaljeni. Še najbolj od daleč, čeprav so tu doma, so bile: Wusi, Sassi in Mem, ki so prispe- Tudi letos so imeli kaj videti, saj so članice Turističnega društva Šparžin ponudile sveže pečene fritule z baziliko, članice Kulturnega društva Malija so pokazale in hitro razdelile nekaj tipičnih domačih jedi z baziliko, Borut Tomažič iz Teusa je pokazal, kako se destilira baziliko in njeno uporabo v kozmetiki, družinska kmetija Olea je predstavila tudi njihovo znano olivno olje z baziliko, Petra Sladek iz Zavoda Raznolikost pa je spet prinesla kup semen zanimivih vrtnin in začimb. vale ekzotični del hrane in ob tem povedale, da je v Aziji bazilika zelo uporabljena začimba v njihovi kuhinji. Tudi tokrat so se izkazali nekateri gostinci iz soseščine, ki so prispevali zelo različne specialitete: Gostilna Sidro svojo tradicionalno lazanjo s sardoni in baziliko, v Bu-jolu so pripravili polpete s hobotnico in baziliko, Pri Perotu so ponudili fokačo s pršutom in baziliko ter narastek z baziliko in figami, v gostilni Istra pa so spet naredili izvrsten limonin sladoled z baziliko, ki je posebej očaral Staneta Sušnika, novinarja, ki na TV Slovenija pripravlja oddajo o vrtovih. Nad pestrostjo jedi, ki so jih pripravili kuharji iz starega dela mesta in okolice pa je bila navdušena tudi znana televizijska gostja, strokovnjakinja za zdravo hrano, Marija Merljak, ki je še pred tem pripravila nadvse dinamično predavanje o tem, zakaj je bazilika kraljica začimb. mamdh/m: 11 BAZILIKA ZAOKROŽI OKUS JEDEM (Piše: Marija Merljak) Poznamo baziliko in bazilike. Tisto prvo damo v lonec, druge pa obiščemo. Prva je zelišče, druge so katoliške cerkve prav posebnega verskega pomena in statusa. In kakšno povezavo imata obe baziliki? Bazilika kot zelišče je bila v antiki poglavitna sestavina snovi za maziljenje kraljev. Maziljen je bil tudi Jezus in legenda prvi, da je po Kristusovem vstajenju bazilika zrasla okrog praznega groba. Skoraj nemogoče je na tem prostoru našteti in prikazati vse jedi in pijače, ki so jih za Bazilikijado pripravili sodelujoči, saj jih je bilo skoraj 60. Tako, na pamet, se spomnimo nekaterih: Laura je pripravila rogljičke s skuto in baziliko, Nives lazanjo s pinjoli in baziliko, Sandra fižolovo mineštro s hobotnico in baziliko, Zvezdice slano tortico in polento z baziliko, Krištof in Maja quiche Lorraine au basilic ter tapeimade z rdečo peso. Eda je prinesla mousse z baziliko, Janja ajdove štrukeljčke s pestom, Sandi kruh s školjkami in baziliko, Lori kruh z orehi in baziliko in jajčni namaz, Marjan bombe s krompirjem, skuto in baziliko, Jasna in Andrej pa prosene kroglice z baziliko, Marjeta peresnike s pestom. Tadej z Barom Kameral je ponudil fusile z nagrajenim pestom trapa-nese, Edit pomarančni tiramisu z baziliko, Nataša in Janez melo-novo juho z jagodami in baziliko ter polnjena jajčka, Primož golaž z baziliko, Orjana bižole z ovseno moko, Šolera pecivo, Ljuba naša pa je spekla burek. Karmen je prinesla krostato z breskvami, Anja iz Šri lanke je dodala sirup iz bazilike, Mef kruhove štruklje z refoškom, Mirjana njene vrhunske polžke s pestom, Aljoša panzerotte s pestom, Bogdan z Oljka ekipo špagete s pikantnim pestom in žensko viagro z baziliko, Mlakarjevi fokačo in neapeljsko pizzo z baziliko. Lučka pa slatke ritke in hribčke Vsem ki smo jih pozabili obljubljamo, da bomo pojedli par listov bazilike, ki menda pomaga tudi pri delovanju možganov. 7. bazilikijada je bila nedvomno prijetna prireditev, ki je še ni ogrozil pridih potrošništva. ur Navadna bazilika kot zelišče (Lat.: Ocimum basilicum L.) je močno aromatična enoletna rastlina blagodejnih in zdravilnih učinkov. Ljudska imena za baziliko so: bazilka, bajželj, bosilj, bosiljek, božiljek, bažuljek, božilek, bražiljka, bra-žika, bržiljka, mežiljka, prežilka... vsa s skupnim korenom, ki izhaja iz - maziljenja. Torej je bazilika kot zelišče res nekaj posebnega! Poglavitne sestavine V baziliki je do dvajset različnih vrst eteričnih olj, ki ji dajejo značilno aromo in imajo tudi znanstveno potrjeno zdravilne učinke, med njimi: ocimen, cineol, lina-lool, citral, timol, metil-kavikol, evgenol, pineol, metil-cinamat in v nekaterih vrstah tudi kafro. Najpomembnejši za značilen vonj je ocimen, na kar opozarja že latinsko ime za baziliko. V baziliki so čreslovine, glikozidi, fitoncidi, saponini in grenke snovi. V njej najdemo veliko različnih mineralov. Tu so kalij, kalcij, magnezij, železo, fosfor, cink in drugi, ki so le v sledovih, a skupaj delujejo bazično in razstrupljevalno. Znanstvene raziskave pritrjujejo ljudskemu zdravilstvu, da bazilika pomaga pri mnogih težavah. Tako povečuje izločanje želodčnega soka in peristaltiko želodca, pomaga zoper napenjanje, preprečuje krče, s fitoncidi zavira razvoj mnogih črevesnih parazitov, škodljivih bakterij in glivic. Saponini razbijejo maščobe na drobne kapljice, zato so maščobe bolj prebavljive, hkrati raztapljajo sluzi v vnetih dihalih. Bazilika okrepi izločanje mleka pri doječih mamicah. Prav tako razkužuje usta, grlo in rane, odpravlja pekoče uriniranje ter pomaga pri ženskih težav z belim tokom; pomirja centralno živčevje in povečuje zbranost, odpravlja melanholijo in blaži depresijo; odvaja odvečno vodo iz telesa in povečuje znojenje; ne nazadnje je afrodiziak in povečuje spolno slo. Med eteričnimi olji v baziliki pripisujejo največjo vlogo cineolu in ev-genolu. Cineol pomaga pri vnetju grla in boleznih dihal, pri bronhitisu, celo tudi astmi in senenem nahodu. Evgenol v baziliki deluje podobno kot aspirin in preprečuje zlepljanje trombocitov. Antioksidanti v baziliki pa pomagajo pri herpesu, želodčnih in črevesnih težavah, celo pri ulkusu. Bazilika naj bi upočasnila prebavo ogljikovih hidratov in s tem zadrževala izločanje sladkorja v kri. Bazilika v kuhinji obogati veliko jedi Nepogrešljiva je v italijanski kuhinji, zato je nam Primorcem zelo blizu. Dajemo jo v krompirjeve, gobje in druge zelenjavne juhe, paradižnikove prelive za vse vrste testenin, pečeno meso, ribe, sveže sire in vse marinade; paše v razne solate, rižoto in celo v sladoled. Je dragocen dodatek zoper napenjanje pri fižolu in drugih stročnicah. Kuhanim jedem dodamo svežo baziliko šele ob koncu kuhanja, da ohrani čim več arome. Zlasti je priporočljiva pri vseh, ki imajo premalo želodčne kisline, dobrodošla je tudi pri črevesnih težavah in zaprtosti. Dobro se ujema s česnom, koriandrom, meto, citronsko meliso, drobnjakom, rožmarinom, origanom, timijanom, peteršiljem, meliso in majaronom. Pa še nekaj Bazilika je blagodejna pri gnojnih ranah. Liste bazilike vsaj 6 ur namakamo v močnem žganju, nato naredimo obkladek s sterilno gazo in prekrijemo gnojno rano. Vsake dve uri obkladek zamenjamo. To ponavljamo, dokler gnojenje ne poneha. Pri tem zdravljenju izkoriščamo lastnost bazilike, da ima močne fitoncide, ki ubijajo povzročitelje vnetja in gnoja. Omenila sem tudi, da je bazilika svojevrsten afrodiziak. Pripravimo si čajni napitek, in sicer: “Čajno žličko bazilike damo v deciliter belega vina in ga segrevamo, vendar ne sme zavreti. Ko se začne peniti, napitek umaknemo od ognja in ohladimo. Dodamo žličko meda. Pijemo toplo eno uro pred spanjem.” Marija Merljak M/mTITrt/M' 12 18.00 Mestna knjižnica Izola Bralni klub KI RA KNJIGA, uvodno srečanje V Mestni knjižnici Izola bo to jesen zaživel bralni klub KI RA KNJIGA. Bralni klub KI RA KNJIGA bo vodila Diana Pungeršič, literarna publicistka in prevajalka. Udeležba v bralnem klubu je brezplačna. Zainteresirane prosimo, da svojo udeležbo potrdijo na tel. št. (05) 6631-282 ali na e-naslovu: ksenija.orel@guest.arnes.si. Galerija Salsaverde Vabimo vas na otvoritev fotografske razstave ki bo v soboto, 12. septembra 2015, ob 20. uri Kristijan Smok Urnik: Pon - Pet 16:00 - 20:00:: Sob 10:30 -12:30 in 16:00 - 20:00 razstava bo na ogled do 4.9.2015 18.9. petek 19.00 Mestna knjižnica Izola pesniški večer z Dolores Perošo. Avtorica bo v pogovoru s Ksenijo Orel predstavila svoje MAVRIČNE MISLI 19.00 Volt na Krpanovi ulici, Izola Izola pod volti Boris Kobal: Interpretacija ljubezenske poezije Cirila Zlobca ob pesnikovi 90-let-nici s spremljavo Dua Ponte: Alja Petrič - vokal, Damjan Stanišič - kitara 19.00 Palača Manzioli Izola Predstavitev faksmilarne izdaje kodeksi Dantejeve Komedije iz Izole Predstavila jih bosta: Silvano Sau in. Izdajo so omogočili Univerza na Primorskem, Znanstveno - raziskovalno središče Koper, Občina Izola in Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola. Večer vodita: SILVANO SAU in dr. TILEN GLAVINA (UP, Z RS), glasbena spremljava: Cappella Justinopolitana (Marino Kranjac, Ana Birsa Krušeč, Veronika VižintinJV nadaljevanju bodo odprli razstavo risb Amosa Nat-tinija iz leta 1919, izdelanih za posebno izdajo »Božanske Komedije«.. 19.9. sobota 20.00 Cerkev M. Alietske, Izola za soboto, 19. septembra, napovedan koncert v sklopu Jesenskih serenad je prestavljen na soboto, 3. oktober. 22.9. torek 19.00 Mestna knjižnica Izola predstavitev knjige Umetnost življenja: živeti po zakonih življenja britanskega pisca, predavatelja in slikarja Benjamina Creama. Knjiga ob prehodu v novo dobo odpira nov pogled na življenje, ki si ga v marsičem krojimo sami, in daje nekaj dragocenih usmeritev za osebno rast, pa tudi pogled v čas, ki je pred nami. Knjigo bo skupaj s poudarki iz avtorjevih drugih del ter 10-minutno video predstavitvijo avtorja predstavila Janika Jančič. 24.9. četrtek 18.00 Mestna knjižnica Izola predstavitev knjige KAKO DO SLUŽBE? S priročnikom KAKO DO SLUŽBE se bodo iskalci zaposlitve naučili, kako se predstaviti v kaosu, ki mu pravimo zelo konkurenčen trg dela, in dobili zaposlitev, ki si jo želijo. Priročnik vsebuje praktične nasvete, korak za korakom, kako začeti iskati delo, kje in kako neobjavljena delovna mesta poiskati, kako se nanje prijaviti, s praktičnimi primeri in vzorci. Hkrati daje knjiga tudi natančna navodila, kako ravnati na zaposlitvenem razgovoru in po njem, da si iskalec dela zagotovi zaposlitev.21.00 A rt kino Odeon Izola Kino v živo: Julija in Alfa Romeo režija Blaž Završnik / Igrajo: Dario Nožič Serini, Špela Colja, Jan Gerl Korenč, Ana Dolinar, Andrej Nahtigal, Ana Klašnja, Katja Škofič Postavnemu gimnazijcu se zamajejo tla pod nogami, ko se navidez nedolžna prisega ljubezenske zvestobe sprevrže v pravi čustveni vrtiljak smrti, ljubezni in urokov. Film se začne s Tilnom, lepim in postavnim gimnazijcem, ki sredi pomladne petkove leži na travi s svojo plavolaso punco Leno. Lena odhaja v Nemčijo in Tilen bi rad izkoristil priliko za izgubo nedolžnosti. 26.9. sobota od 15.00 dalje - Manziolijev trg, Ljubljanska ulica (Izola) Čili festival Kulinarično srečanje slovenskih pridelovalcev čilija s pokušino jedi. Ob zaključku (20.00): TERRA(SA)FOLK Hangar bar 17.09 Jam session, ob 21:00 18.09 Toxine (post rock/funk/fusion - Koper), ob 21:30 23.09 Jazz večer + Hoppiness, ob 21:00 25.09 Pero Defformero (turbo folk metal - Novi Sad), ob 21:30 26.09 Gromofon (rockVroll - Celje), ob 21:30 Galerija Alga razstava slik in kipov KDLU LIK Izola DRUGAČNI IZRAZI Razstavljajo: Irena Jelenčič, Oskar Jogan, Kristina Klecin, Boženka Knez, Slavica Nastovski, Nevja Perič Falkner, Nada Ramuševič, Karmen Rojc, Marica Štefančič, Silvij Tuljak, Milenka Arsenov, Zorko Dežjot, Edo Lesjak. Mentor: Ljubo Pa rove I. Razstava bo na ogled ves mesec. Galerija Plač Ljubljanska32 razstava fotografij I DUŠAN AMBROŽ Naslikava Izola T „ (dvojna ekspozicija) -gsji ‘"S Galerija Insula Nova razstava MAJDA SKRINAR "GOUACHE" mm mtrrrfeij Razstavo bodo odprli v četrtek, 17. septembra ob 19.00 uri • Terme Šmarješke toplice MARTINA ŽERJAL - SLIKE •Atelje Duka-Piran DUBRAVKA SOREL - "POT SAVRINK" www.center-izola.si | www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola petek, 18.9., ob 19.00, Volt pri Krpanovi ulici: koncert IZOLA POD VOLTI: Boris Kobal interperetacija ljubezenske poezije Cirila Zlobca ob glasbeni spremljavi Dua Ponte: Alja Petrič - vokal in Damjan Stanišič - kitara (org.: CKŠP Izola, Vina Božič, gostilna Sidro). Vstop prost. NAPOVEDUJEMO... • sobota, 26.9., od 14.00, Manziolijev trg, Ljubljanska ulica: kulinarično izobraževalni dogodek ČILIADA s kuharskim tekmovanjem, predavanji in predstavitvami ter ob 20.00 koncertom Terra(sa)Folk (org.: Gorki chili, Društvo Izolani, CKŠP Izola). Vstop prost. GALERIJA ALGA IZOLA Do 29.9. je ogled razstava slik in kipov KDLU LIK Izola: DRUGAČNI IZRAZI ART KINO ODEON IZOLA • četrtek, 17.9. ob 19.00: dokumentarna komedija LJUBEZENSKA ODISEJA • četrtek, 17., in torek, 22.9., ob 21.00 ter od petka, 18., do nedelje, 20., in v sredo, 23. 9., ob 19.00: ZF srhljivka IZ/SEBE • od petka, 18., do nedelje, 20., in v sredo, 23.9., ob 21.00 ter v torek, 22.9., ob 19.00: psihoseksualna komedija NOVA PRIJATELJICA • sobota, 19., in nedelja, 20.9„ ob 16.00: KINO VETRNh 1 Iružinska anir MINIONI • ponedeljek, 21.9.,ob 19.00: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: romantična komedija LJUBEZEN NA PRVI PRETEP • ponedeljek, 21.9., ob 21.00: PONEDEL JKI ZA ZAMUDNIKE: eksistencialni vestern DALEČ OD LJUDI Vljudno vabljeni! | Gentilmenle invitati? www.facebook.com/kulturnicenter.izota https://twitter.com/CKSPIzola www.facebook.com/art.izola ^0 https://twitter.com/artodeon Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola ;t: 05/641 84 39,051/394 133; e: galerija@center-izola.si), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 16.00-19.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon. Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t; 051/396 283; e: info@odeon.si), vsak dan od 18.30-20.30. TURA V Istri menda ni nikoli dolgčas Septembra in oktobra bodo stene Mestne knjižnice Izola okrašene s fotografijami Nataše Fajon. Z razstavo fotografij pod naslovom v Istri ni nikoli dolgčas se udeležuje Dnevov evropske kulturne dediščine, ki so letos posvečeni praznikom in praznovanju. V foto objektiv je ujela utrinke s praznovanj v mestih in zaledju Istre.. Nataša Fajon, po rodu Izolanka, se s fotografijo resneje ukvarja odkar jo je pot, tlakovana z ljubeznijo, pripeljala v Piran. V mestu in zaledju je odkrila veliko zanimivih stavb, naravnih posebnosti, ljudi, ostankov preteklosti. Pisala je za spletni portal Regionalobala. V besedi in sliki je predstavljala zanimive kraje v zaledju, primerne za izlete. S prijatelji Sašom Fajonom, Markom Jezernikom in Igorjem Bizjanom je zasnovala projekt Avantura v zaledju Istre. Vtise z njihovih raziskovalnih potepanj po Istri si lahko ogledate na spletni strani www. avantura-istra.org. Z njo se je pogovarjala Špela Pahor. - Doma si iz Izole., tu si končala OŠ in srednjo šolo, potem pa doštudirala psihologijo na FF v LJ. Kako pa je vse to povezano s Piranom in fotografijo? - Moram popraviti, študija še nisem zaključila, par izpitov me že dolgo ločuje od cilja. V Ljubljano sem odšla z osemnajstimi leti, tam več kot desetletje delala v oglaševalski agenciji Pristop, nato pa sem pred šestimi leti spoznala bodočega moža, ki se je takrat ravno naselil v Piranu. Torej me je v Piran pripeljala ljubezen. Za svojo prvo razstavo si izbrala praznično Istro. - Praznično Istro sem izbrala, ker je tema letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, v okviru katerih bo razstava tudi predstavljena, praznovanje. Pod tem pojmom si poleg tistih običajnih praznikov, ki jih praznujemo vsi, predstavljam še marsikaj. Zato je rdeča nit razstave ta, da so vse fotografije nastale na različnih praznikih v Istri, s katerimi obujajo stare običaje in ohranjajo kulturno dediščino tega področja. - Nekaj fotografij je s praznikov v Piranu, druge so ujele dogajanje v zaledju. - Veliko raznih praznovanj je bilo, a vse fotografije niso pristale na razstavi, ker bi jih bilo preveč. Poleg solinarskega praznika, na katerem fotografiram, odkar sem prišla v Piran, sem se z objektivom potepala še po slovenskem zaledju ter hrvaški Istri in obiskala Subotino v Buzetu, Legendfest v Pičanu, praznik vina in česna v Novi vasi, praznik - Nekatere fotografije so črno bele, večina je barvnih. - Črno-bele fotografije imam najraje. Barve so zvite, velikokrat te “okrog prinesejo”, hitro zavedejo. Barvna fotografija je bolj zasičena, zato lahko gledalcu veliko stvari uide. Pri črno-beli pa igra svetlobe in senc motiv tako poudari, da opazimo več podrobnosti. Ker so se take fotografije delale v preteklosti, pa nosijo s seboj tudi občutek nostalgije in hrepenenja, kar nehote vzbuja neko simpatijo. - Kako pa se bo nadaljevala Avantura v zaledju Istre? Težko rečem. Naš “band” je razpadel zaradi Igorjevih (Igor Bizjan) zdravstvenih težav, vožnja po vaških strminah pa je tudi uničila izpušno cev našega avantur-mobila. Izpušna cev je zamenljiva, novega člana pa še nismo uspeli najti, ker je Igor zaradi svojih edinstvenih lastnosti zelo težko nadomestljiv. Špela olja in bledeža v Padni, praznik oljk, vina in rib v Izoli, ex-tempo-re v Grožnjanu, Festival obzidja v Piranu, praznik tartufov v Gradinu, krajevne praznike v Abitantih, Mo-tovunu, Pazinu. Lahko bi še dolgo naštevala... - Fotografirala si kovača pri nakovalu, ženske pri pletenju nogavic, ribiča pri šivanju mrež. - Prikazi starih opravil so bili večinoma del prazničnega programa, na srečo pa sem spoznala in fotografirala tudi nekaj ljudi, ki podobna dela še vedno opravljajo na tradicionalni način ter svoje znanje prenašajo na mlajši rod. Upam, da to ne zamre. Če se vsaj ena od mnogih napovedi črnih scenarijev uresniči, nam bodo marsikatere stare veščine še kako prav prišle ...Fotografirala sem tudi igralce briškole in more a te igre raje opazujem kot igram. V otroštvu in mladosti so bile te igre stalnica preživljanja prostega časa, a sem bila vedno preveč občutljiva na povišane glasove, ko je kdo naredil napačno potezo, tako da sem se jim, če je le bilo mogoče, izognila. Moro giapponese pa sem rada igrala. Ker sem jo odlično obvladala in vedno zmagovala... - Fotografiraš stare hiše in arhitekturne detajle... - Ko fotografiram stare hiše, mi v oči najprej padejo okna. Skoraj vsaka hiša ima svoja, drugačna od drugih hiš. Nekatera so tako posebna, da v njih vidim neko simboliko. Na tej fotografiji so škure zaprte, nanje je pribita deska, poleg njih pa cveti vrtnica. Morda čaka, da jih nekdo odpre. Šele potem bo praznovala... rji IZGUBUENI piše: Erik Toth Kot se je vrnil vaš zvesti filmofil se vrača v izolski Art kino Odeon holivudska akcijska komerciala, tokrat v obliki akcijske kriminalne drame, z naslovom Self/Less. Najnovejši izdelek režiserja Tarsema Singha ponuja izlet v dojemanje človeške biti, lastne posameznikove umeščenosti in precejšnje izgubljenosti v svetu tako polnem, da se dejansko zlahka izgubimo. Pred nami je bogataš Damian (Ben Kingsley), ki bo kaj kmalu zapustil svoje bogato življenje, saj je bil diagnosticiran s terminalnim rakom. Tekom zdravljenja pa opazi novo metodo ‘lajšanja’ bolečin, ki pa se izkaže za dejansko premestitev človeškega uma v drugo telo. Damian se velikopotezno poda v dejansko še nepoznane vode znanosti. Na kar se zbudi v novem telesu (Ryan Reynolds), ki mu nudi nov začetek, vendar s precejšnjim davkom. Damian ugotovi, da njegovo sebično dejanje in preigravanje smrti je del večje krvave zgodbe. Self/Less nas prisili v premislek o minevanju, zapuščini in večnem življenju. Minevanje je (le) del človeškega bivanja in razvijanja, ki pa se mu posveča preveliko časa in živcev, ker se vsi bojimo starosti in naposled smrti. Režiser nam preprosto nakaže, da morda lahko bežiš in se umikaš smrti, vendar kakorkoli obrneš kolesje, se bo zopet vrnilo k tebi. Le ‘kupil’ si si, morda, nekaj časa. Še huje pa je povezava minevanja z zapuščino. Vsi smo se vsaj enkrat vprašali, kaj bom pa pustil svetu, ko me več ne bo. Ali pa smo se sekirali, kaj bomo našim otrokom predali. Tako kot prej se ubadamo z vprašanji, ki v vsakem primeru nimajo (ek-zaktnega) odgovora, temveč nas preusmerjajo s poti, ker toliko ukvarjanja z zadevo, ki se nas (vsaj trenutno) ne tiče, nas odmika od dejanskega življenja tukaj in zdaj. Nič ne pomaga zapuščina, če je ne boš naredil, ali pa je ne bo želel nihče. In na koncu so še večne sanje o večnem življenju - in na obali se vsi po navadi spomnimo filma Highlander. In v začetnih scenah je odgovor podan na pladnju - ne želimo si večnega življenja. Če bi lahko ostali za zmeraj bi zgolj postali inventar sveta in videli, kako vse skupaj odhaja, predvsem najbolj pomembni ljudje v našem življenju ter nam najbolj pomenljive zadeve. Kot večni prenehamo živeti, zgolj obstanemo in zapravimo življenje. V filmu sem pogrešal tisti filozofski moment in morda bi opozoril na že pretirane in nepotrebne akcijske trenutke - pa da ne omenjamo nekaj za lase privlečenih teorij o umskem prevzemanju drugega uma. Pač, nekaj znanstvene fantastike je vselej moralo biti. Življenje pa ni znanstvena fantastika. Je tukaj in zdaj in dajmo ga živeti na polno. Projekcija filma se v Art kinu Odeon prične v četrtek, 16. julija. Na sporedu bo do naslednje srede. Dovolj časa za ogled. Erik Toth je univerzitetni diplomirani antropolog in kulturolog, treutno pa opravlja doktorat iz zgodovine, prav tako na Fakulteti za humanistične vede Univerze na Primorskem. Z Mirno Bajič je napisal in izdal Slovar izolskega slenga, ki je doživel že drugi ponatis, sicer pa je predvsem filmofil in filmski kritik, ki redno sodeluje tudi z Mandračem. Dogajalnik Bunkerfest je raztural Arrigoni V petek je letni kino Arrigoni gostil drugi Bunkerfest, festival domačih rock, pop in metal zasedb, ki je privabil več kot 500 poslušalcev iz celotne regije. Razprodani Arrigoni je pokal po šivih, poslušalci pa so nastopajoče pospremili z bučnim navijanjem. Skratka, velika zmaga. Bunkerfest, festival v organizaciji ekipe aktivistov, ki vadijo ali pa se samo družijo v zaklonišču v Jagodju, je v drugo še kako presegel pričakovanja. Po lanskoletnem sramežljivem začetku, ko je pet zasedb nastopilo na Lonki, so se aktivisti letos zadeve lotili zelo resno in pripravili program, ki je bil očitno po okusu večine glasbenih navdušencev v regiji. Že sam izbor bendov je napovedoval velik “žur”. Festival je pred vhodom otvoril Ajk Širca, ko je bilo sonce visoko na nebu pa so velik Arrigonijev oder zasedli domači Fetus. Sledili so From Ashes, mladi Stillout in Stino s “podivjano” Tino Krmac na čelu. S * 11 v i Zmelkoovv so za to priložnost nastopili kot udarni trio, torej brez klaviatur in back vokalov, a so tudi v okrnjeni zasedbi navdušili občinstvo. No, večina več kot 500 poslušalcev pa je vendarle čakala nastop slovenskih zvezdnikov ____________metal glasbe Nocti- ferie, ki so pokazali, zakaj tako visoko kotirajo doma, in tudi v tujini. Festival so zaključili Cowboys from Bell z izbranim izborom metalskih priredb in že je bil čas za nočni počitek. Drugi Bunkerfest je še enkrat pokazal, kako Izola hrepeni po koncertnem dogajanju. Mladi in manj mladi so v Arrigoniju uživali tako, kot se za koncert spodobi. Vsekakor je bil namen dogodka predvsem dober žur, ampak poslušalstvo si vendarle želi nekaj več kot kakšno pivo in glasbo, ki nabija v ozadju. Rabijo koncerte in prav to so dobili. Vprašanje je zdaj, kdaj bo naslednja takšna priložnost. Ker ja, kljub poletnim temperaturam, je počasi že čas, da zima potrka na vrata. ur Vruia ob voltu Počeni škafi so za ples V sklopu Jesenskih serenad so v soboto 12. septembra v Ljubljanski ulici, natančneje v Largu pri Spini nastopili swingerji Počeni škafi. Skupina mladih šolanih glasbenikov, ki igra takoimeno-van Street swing je na več kot uro dolg koncert privabila veliko ljudi, ki so nič kaj sramežljivo krenili na improvizirano plesišče. Med temi je bilo opaziti tudi nekaj veteranov izolskih plesov v Arrigoniju, ki so jih še kako zasrbele pete. Nastop zasedbe je dokazal, če je to še bilo sploh potrebno, da v Izoli ne manjka nadebudnih plesalcev, ki hrepenijo po rock’n’roll ritmih. Le možnost jim je treba ponuditi, da spustijo plesne čevlje z vajeti. V petek so v sklopu Izole pod volti nastopili Vruja. Vreme je glasbenikom še kako ponagajalo in so se zaradi premočnega vetra morali premakniti izpod volta na Velikem trgu nekaj metrov vstran, v Verdijevo ulico. Glasba je seveda ostala izvrstna, le sam ambient je nekoliko izgubil tiste romantike in ja, tudi naravne akustike, ki jo lahko nudijo samo starodavni volti. Predzadnja Tomos ima še ceno Nekdo je ukradel črn Tomos Flexer in lastnico oškodoval za 300 evrov. Lastnik pa ga išče Občanka je izročila policistom nov mobitel Samsung z nemškimi meniji, ki ga je našla med sprehodom. Ni bil gost marine Obveščeni smo bili o poškodovanem moškem pri mostičku v marini. Ugotovljeno je bilo, da je brezdomec zaradi prekomerno zaužitega alkohola padel in se poškodoval. Oskrbeli so ga v SBI. Pa delaj red Poslovodkinja je sporočila, da brezdomec pred trgovino kriči na njo in jo zmerja, ker mu je rekla, da naj ne prosjači pred vhodom. Izdan mu je bil plačilni nalog. Ob zaključku delovnega časa je poslovodkinja sporočila, da ji je nekdo na parkirišču pred trgovino poškodoval parkiran osebni avto. Z ostrim predmetom je naredil za 300 evrov škode. Kdo je prosjačil? Dopoldan je Izolana zmotil fant, ki je prosjačil in s tem vznemirjal stranke. Policisti so 33-letnemu domačinu napisali plačilni nalog. Če ga dobijo... Nekdo je v srednji šoli vlomil v več garderobnih omaric in iz njih ukradel različne predmete. Sledi kazenska ovadba. Le kaj mu bo to? Neznanec storilec je z dveh parkiranih avtomobilov ukradel plastične hrbtne dele z zunanjih vzvratnih ogledal. Sledi kazenska ovadba. Malo se je zaletaval Policiste so obvestili o prometni nesreči z materialno škodo in pobegom povzročitelja. Poškodovanih je bilo več vozil. Povzročitelj je bil izsleden in mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, ker je vozil pod vplivom alkohola. Sledi mu obdolžilni predlog. Malo čez pa u sridu Policisti so obravnavali prometno nesrečo, ki jo je povzročil voznik motornega kolesa. Vzrok je bil v prehitevanju v ovinku in vožnji čez neprekinjeno črto. Zatem je trčil v sprednji del nasproti vozečega osebnega avtomobila. Ne mara sadja? Moški je naznanil, da mu je neznanec na parceli v Dobravi porezal več sadnega drevja in ga je s tem oškodoval za 1300 evrov. Alko ALKOHOL: 0,31 mg/l; 0,68 mg/l; 1 x odklon preizkusa; 1 x odklon strokovnega pregleda. Novi oglasi so označeni polkrepko. PRODAMO - Prodam ali zamenjam stanovanje v Ljubljani 54m2 z garažo 28m2 za podobno na obali, tel 040 327 127 - Stanovanje (60m2) z zemljiščem (101m2) v elitni okolici Ljubljane, prodam. Izjemna lokacija, vsa dokumentacija urejena, cena 90.000 Eur. 031 201 490 ODDAMO - V starem mestnem jedu oddamo 1.5 sobno, opremljeno stanovanje. Tel.: 041 406 830 - V obrtni coni v Izoli oddamo v najem 2 in pol sobno stanovanje. Tel.: 040 451 123 - V obrtni coni oddamo trisobno stanovanje s teraso za daljše obdobje. Tel.: 041 512 783 NAJAMEMO - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v starem delu Izole za daljše obdobje, tel 070 351 135 - Mlada družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel.: 031 897 327 v"e,n do V’ adreiiSna.si < Telovadba od 7. septembra dalje v F1TPLUS centru Izola, Premrlova 1 Informacije: 040/501379-Ksenija info@adrenalina.si - Prodam skoraj nov, 170 1. sod za vino iz nerjaveče pločevine, plavajoč pokrov, protiprašen pokrov, kovinska pipa . Cena 100 evrov. tel. 041563255 (Toni). - Prodam usnjeno sedežno garnituro (3+2) krem barve. Tel. 040 642 600 - Prodam vrtljivi pisarniški stol, dobro ohranjen , primeren tudi za otroke. Vse informacije dobite na tel. 031 418 217. - Jadrnico Elan Pasara K s kabino in vso pripadajočo opremo (komplet jader in špinaker), dolgo 4,83 m, s plovnim dovoljenjem do avgusta 2015 prodam za 1.600 Eur. Ogled (Kajuhova 3). Tel.: 040 570 386 - Oddam 2 meseca stare kužke, mešance labrador-zlati prinašalec. INF.: 031 833 360 V V Društvo invalidov občine Izola piše: Barbara Motoh Bračanov Zadnje dni spremljam vse možne besedne dvoboje okrog beguncev, ter se jim spretno izogibam; raje kot pisati o tej temi sem naredila to, kar pač lahko, da pomagam. Ampak - enostavno ne morem več. Če bom še enkrat prebrala, da lahko pomagamo tujim šele ko bodo naši rešeni ali kakšen podobno veleumen stavek o ekonomskih migrantih, bom začela vreščati ter pojedla računalnik, tipko za tipko. ___________ Dragi moji - kdo so vaši in kdo smo naši? Kaj nismo vsi ljudje, nekako pripadniki iste evolucijske oblike, z zelo podobnimi telesnimi značilnostmi, skratka, po vseh bioloških kriterijih spadamo v isto skupino sesalcev. Ekonomski migranti? Sploh brez polemike, kaj je res in kaj ni - vsak, ki lahko pogleda prestrašenega, lačnega otroka v oči in mu reče, da mu pomoč ne pripada, ker je ekonomski migrant, ni pripadnik moje vrste. Ne vem čigav je, ampak zagotovo ne moj. Morda je fikus, človeški fikus, katerega um sega le tako daleč, kot njegove korenine. Sram naj vas bo. Odrekati pomoč pomoči potrebnim je nekaj, česar ni sposobna nobena žival. Nobena zebra ne bo razpravljala, ali je lačen izgubljen mladič pripadnik njihove črede ali sosednje; tega ste sposobni samo vi. Vem, da to vse skupaj ne bo pomagalo nič, in da se boste v svojem občutku nadvlade veselo valjali naprej v svojih supermočeh ter vseobvladujočemu slovenstvu - ampak veste kaj? Če gremo dovolj daleč nazaj, prihajamo vsi iz iste opice. Nekaterim se ti geni na žalost poznajo še dandanes... Zahvala Društvo Invalidov občine Izola se zahvaljuje zavarovalnici Adriatic za pomoč. Zapisali so: S svojo pozornostjo ste pokazali veliko spoštovanje do naših članov invalidov in hkrati podporo društvu. Tako bomo z vašo pomočjo lažje osrečili naše invalide in jim pomagali olepšati njihov jutri. Vabilo Člane in podporne člane Dl Izola obveščamo, da se bomo 19. septembra udeležili 40. obletnice delovanja pobratenega Medobčinskega društva invalidov - Domžale. Prijave zbiramo na sedežu društva. Franc Poropat, predsednik Barbara Motoh Bračanov dela kot mentorica v izolskem Društvu prijateljev mladine, je začetnica projekta Zvezdice, stalna aktivistka in ob tem žena in mati treh otrok. Je tudi pesnica, vsestranska ustvarjalka in pisanje kolumne ji je neke vrste sprostitev. Breznagradno vprašanje Morda veste, kje se nahaja to izolsko jezerce? V pomoč: je manjše od Bohinjskega jezera, a večje od fontane v parku Pietro Coppo. vOVtr ( r: V^v,^ »5 (GRILL GRILL J ^ +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € . okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. sj 8j z vami od leta igČl SLUŽBE NI?! ZAMENJAJ POKUC! Enoletna poklicna tečaja zu; • VZGOJITELJE PREDŠOLSKIH OTROK in • TEHNIKE RAČUNALNIŠTN inf.: 05/ 612 80 0 info@lu-koper.si PCh w P-H f— O ^ ^ s S o z ^ o O S 0 s i K Petek, 18. september 2015 ob 19.00, Volt pri Krpanovi ulici IZOLA POD VOLTI / Večer poezije in glasbe - Boris Kobal: Interpretacija ljubezenske poezije Cirila Zlobca ob pesnikovi 90-letnici s spremljavo Dua Ponte: Alja Petrič - vokal, Damjan Stanišič - kitara ' ***'' *' • * - ' - ^ * J0‘ •f Ji W - TZ i t e A “»E » * t# •” - w. J '* 3 .j 0 A c J > < w j , Z y : - x ^ w ^ e »- riia. ; t * S-;|C% S s. w v W w>; w > e x f ^ ^ w •r c 1 f 'v ^ 71 m li e - MAJDA SKRINAR “GOUACHE" Odprtje razstave bo v četrtek, 17. septembra ob 19. uri v Galeriji Insula v Izoli.