Leto VIII., št. 49* (»JOTR^m^^ia) Ljubljana, ponedeljek 16. decembra ipj ulii nnrijeva ulica f. relefon št. 8122, 3123, 8124. 3125, 3126. Inseratnj oddelek: LJubljana, Selen-burgova aL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska Cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-srartnerla. Cena 2 Dir Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Teletom št. 3122, 8123, 3124, 3125 ln 312«. vsaV ponedeljek zjutraj. — roča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašaJ-dlj dostavliena Din 5.- mesečno Ponedeljska b-daja »Jutra« izhaja Maribor: Gosposka ulica 11. Telefoa St. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Oglasi pc Rokopisi se ne vračajo. tartfu. ITALIJA ŠE NI ZADOVOLJNA V Rimu izjavljajo, da je vrnitev Aksuma Abesiniji nemogoča - Na pariške predloge bo Mussolini odgovoril šele ©b sestanku sveta DN Rim, 15. decembra. AA. Diplomatski dopisnik agencije Štefani poroča: Rimski politični krogi beležijo z velikim pesimizmom, da sankcijska kampanja proti Hoare-jevemu-Lavalovemu načrtu zn t-no otežuje položaj in zmanjšuje ož-sporazuma. Razen tega vsebujejo ti predlogi tudi nekatere, ki "Pijan ki javnosti ne zadovoljujejo. Tako je na primer prebivalstvo mesta Aksuma samo pozvalo Italijane, naj zasedejo m-sto. Pristanišče Asab so Italijani že prej ponudili Abesiniji kot svobodno luko, vendar pa gn je odklonila. Tigra je po večini hribovita. Ovaden je pa malaričen ali puščavski in zato ni posebno primeren za kolonizacijo. Razen tega niso trgovinske koncesije južno od 8. stopinje severne širine posebno prida. C) francosko-angleških mirovnih pogojih piše »Giornale .d' Italia« med drugim: Ti pogoji se ne morejo označiti kot zadovoljivi niti primerni za pričetek kakih razgovorov, ker ne upoštevajo zadostno vseh dejanskih italijanskih potreb in tudi ne raznih pogojev, M so se pojavili po pričetku italijanske akc!" , potrebne zaradi splošne abesinske mobilizacije. Ne da bi se spuščali " podr V nosti, se more n. pr. reči, da je praktično vrnitev mesta Aksuma in okolice Abesiniji nemogoča, ker se je tamoŠTiie prebivalstvo Italiji prostovoljno podvrglo. Pot. za določitev podlage pričetku pogajanj se zdi dolga in negotova. Po teh kratkih ugotovitvah se o vsebin? pariških mirovnih predlogov ne more ničesar nadaljnjega reči. »Giornale d' Italia« svari pred vsakim optimizmom gotovih inozemskih k> r>gov ter izjavlja da se po Mussolmijevem govoru v soboto teden ni nič izpre-menilo ker se razvoj italijansko^, besin-skega spora razpleta dalje in se o jaške operacije nadaljujejo. Razen tega traja gospodarsko obleganje Italije po sankcijah še dalje. Sestanek velikega fašističnega sveta Rim, 15. decembra. 0. Istega dne, ko bo v ženevi razpravljal svet Društva narodov o pariških mirovnih predlogih 18. t m., se bo sestal v Rimu k seji veliki fašistični svet, na kateri bo sestavljen službeni odgovor italijanske vlade na te mirovne predloge. Kak0r trdijo. b0 Mus0lini ob tej priliki zahteval gotova pojasnila od Francije in Anglije. Abesinski cesar proučuje pfedloge Addis Aheba, 15. decembra- A A. Abesinski cesar se je včeraj mudil v Desiju in podrobno proučeval ansleško-francoske mirovne predloge s svojimi inozemskimi svetovalci. ki jih je poklical iz prestolnice in so se z letalom pripeljali v Desie. 0 izidu tega proučevanja ni še nikakih poročil. Drži le to, da eledajo v prestolnici zelo kritično na te mirovne predloge, ker mislijo, da se z njimi postopa z Abesinijo tako, kakor da bi že bila izgubila vojno. Zakulisne borbe v ženevi Ženeva, 15. decembra, o. Iz dobro poučenega vira se doznava, da krožijo v krogih £H€Va pot k počitku Zaslužnega borca za pravice koroških Slovencev so spremili k večnemu počitku rojaki iz vseh krajev slovenske domovine Brdo pri Šmohorju, 15. dec. Na prijaznem Brdu pri Šmohorju, kjer je poslanec Fran Grafenauer nastopil svojo zadnjo pot, so se včeraj in darits zbirale velike množice Slov^rt-v iz vseh krajev Koroške, da spremijo svojega dolgoletnega vodjo k večnemu počitku. Ob krsti so se zbrali tudi mnogoštevilni Grafenauerjevi ožji in daljni sorodniki, prišli pa so tu-dd zastopniki Kluba koroških Slovencev iz Slovenije, med njimi dr. Julij Fellacher, Marica špi-carjeva in Julka čučkova za ljubljanski pododbor, dr. Blaž Reichman kot zastopnik preval jskega pododbora, dr. Hoch-miiller kot zastopnik mariborskega pododbora, dr. Janežič za Jesenice, inž. Janez Čuee>k za Celje in drugI Zbrani zastopniki so položili na krsto več krasnih vencev, izmed katerih je bil najlepši z napisom »Pozdrav prijateljev iz Jugoslavije«. Iz preproste hiše, kjer je ležal na mrtvaškem odru, so prenesli poslanca Frana Grafenauerja na pokopališče ob 14. uri. Pred hišo žalosti je opravil pogrebne obrede domači župnik Janez Ebner, nato pa se je od pokojnika poslovil v imenu slovenske skupine narodnih poslancev beograjske skupščine poslanec Karel Doberšek iz Preval j. Žalni sprevod je krenil na pokopališče, kjer se je od pokojnika najprej poslovil v slovenskem in nemškem jeziku župnik E-bner, nakar je domači pevski zbor pod vodstvom Urha Ravša zapel »Blagor mu«, pevski zbor iz Brnc pa več drugih ža-lostink. Pri odprtem grobu so se poslovili od Grafenauerja še zastopniki koroških Slovencev iz raznih krajev Slovenije. Konferenca denarnih zavodov v Zagrebu Zagreb. 15. decembra, o. Dopoldne je bila v prostorih tukajšnje borze konferenca zastopnikov vseh profesijonalnih organizacij denarnih zavodov v Jugoslaviji. Med organizacijami denarnih zavodov £0 se vršila že dalje časa pogajanja, da bi zazvele skupno stališče napram uredbi o zaščiti kmetov sploh ter posebno napram vprašanju krize našega bankarstva in denarništva. V tem pogledu so obstojale razlike v mnenjih med beograjskimi in zagrebškimi organizacijami, po dolgih pogajanjih pa so se sporazumeli predstavniki vseh profesijonalnih organizacij denarnih zavodov o skupnem stališču na podlagi kompromisa. Na današnji konferenci sta bili zastopani obe zagrebški organizaciji, Savez denarnih in zavarovalnih zavodov ter Udruženje bančnih in zavarovalnih podjetij v savski banovini, nadalje Udruženje bank iz Beograda. Društvo bančnih zavodov iz Ljubljane ter udruženji bančnih in zavarovalnih podjetij iz Novega Sada in Splita. Na konferenci je bila sprejeta spomenica, ki obsega 22 strani in ki bo izročena vsem mero-dajnim činiteljem. V državi imamo okrog 620 denarnih zavodov, izmed katerih jih je 400 imobiliziranih zaradi zaščite kmetov. Podpis arbitražne pogodbe z Dansko Beograd, 15. decembra AA. Včeraj sta Jugoslavija in Danska p odpis aJi dogovor o arbitražnem urejevanju sporov. Svečanemu dejanju so prisostvovali predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, pomočnik zunanjega ministra Martinac in šef kabineta zunanjega ministrstva Protič za Dansko pa poslanik Erik Diering in tajnik poslaništva Mir-ner. Po podpisu dogovora je bil objavljen naslednji komunike: Opoldne je v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu podpisal predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič z danskim poslanikom Erikom Diering o m v Beogradu, dogovor o pomiritvi, arbitraži in sodni ureditvi sporov med našo kralievino in Dansko. Dogovor Je izdelan po vzorcih, .ki jih je določilo Društvo narodov, je spolšnega značaja in odreja v glavnem fakultativni postopek pomiritve in morebitni obvezni sodni postopek pred stalnim mednarodnim razsodiščem v Haagu za pravne zadeve ter obvezni pomiritvam postopek in morebitno obvezni arbitražni postopek pred posebnimi arbitražnimi sodišči za druge spore. Danski poslanik Erik Diering je izjavil novinarjem: Srečen sem, sem danes podpisal dogovor o arbitraži med našima dvema državama, ki še nikoli nista imeli nesoglasij in siporov med seboj. Moja država ima stalno poslaništvo v Beogradu in upam, da bodo po zaslugi novopodpisanega dogovora postali prijateljski odnošaji _ doseženi zadnja leta med Jugoslavijo in Dansko, še initimnejši, Društva narodov vesti, po katerih se smatra kot neobhodna potreba popolna ustavitev sovražnosti na frontah v vzhodni Afriki, preden bi se mogla pričeti italijan-sko-abesinska mirovna pogajanja. Pri tem poudarjajo, da je to eden izmed glavnih pogojev, ki jih nalagajo prevzete dolžnosti vsem članicam Društva narodov. Če bi s^ dopustil ta postopek bi to pomenilo, da sta se morala Društvo narodov in sistem o kolektivni varnosti ukloniti pred močnejšo silo. V Ženevi ee vodijo hude zakulisne borbe, zlasti med delegati malih držav, ki nočejo ničesar čuti o kakršnihkoli koncesijah Italije na račun Abesinije. Francozi o angleški Beli knjigi Pariz, 15. decembra. AA. Današnji »Peiit Parisieu« piše o britanski »Beli knjigi« in pravi ined drugim, da dokumenti, zbrani v njej še jasneje kažejo, da Velika Britanija in Francija nikakor nista nameravali v italijansko-abesinskem sporu pritisniti na DN ali pa mu vsiliti vojo voljo. »Echo de Pariš« poudarja v zvezi s tem resnost vprašani, ki čakajo svet DN. Za DN se pojavlja vprašanje, ali naj v današnjem položaju ostane zvest določbam či. 10 paketa DN ali pa je v korist čim prejšnje likvidacije vojne, da briskira .ta člen, ki jamči teritorijalno nedotakljivost vseh držav članic DN. List vprašuje, ali bo Velika Britanija pristala na to. da se odreče dejanski hegemoniji, ki jo cd letos izvršuje v Ženevi. Ako VeliKa Britanija ostane pri tem stališču, se vprašuje list, nastane vprašanje. ali bo možno preprečiti polom DN. Naposled vprašuje, kakšno stališče todo zavzele posamezne države do prepovedi izvoza petroleja. Volitve na Jezici Ježioa, 15. decembra. Pri današnjih občinskih volitvah v občini Jezici je bilo 956 volilnih upravičencev. Glasovalo jih je 683. Kandidatna lista Franca Severja je dobila 547 glasov in 23 odbornikov, kandidatna lista Ignacija Dovča pa 136 glasov in 1 odbornika. Volitve so v splošnem potekle mimo in ni bilo nobenega incidenta. Proslava stoletnice hrvatskega preporoda Zagreb, 15. decembra, o Včeraj in danes se je nadaljevala v Zagrebu proslava 100-letnice hrvatskega preporoda in hrvatske himne, ki se je pričela z odkritjem spomenika pesniku Mihanoviču pri Klanjcu in spominske plošče v Zagrebu. Današnja proslava je bila mnogo bolj skromna kakor odkritje spomenika. Snoči je govoril v dvorani bivšega Hrvatskega Sokola o hrvatskem preporodu univ. prof. dr. Fančev, zvečer pa je bila v gledališču predstava Lisinskega »Porina«. Obe predstavi sta bili zelo slabo obiskani. V gledališču je govoril predsednik društva hrvatskih književnikov ar. Niko Andrič. Popoldne je bilo v dvorani trgovske industrijske zbornice uia-nifestacijsko zborovanje najstarejšega hrvatskega društva »Matice Hrvatske«, na katerem je imel njen' predsednik dr. Lukas značilen političen govor v hrvatskem duhu. Po zborovanju je bila slavnostna akademija v dvorani Zagrebškega zbora, ki je obsegala pestre koncertne točke, govorila pa sta na njej rektor univerze dr. Hondl in predsednik Matice Hrvatske prof. Lukas. Po akademiji se je formiral manjši sprevod udeležencev, ki je manifestiral po mu-stu Popoldne se je proslava nadaljevala v gledališču, kjer so predstavljali Žalski-Ogri-zoviceve »Prve novine« in Lunačkove »Ilir-ce«. Obnova hrvatskih skavtov Zagreb, 15. decembra, o. Danes je bilo obnovljeno delo Hrvatskega skavtskega saveza. Na današnjem zborovanju je bila izvoljena nova uprava z dr. Tomo Tomičičem na čelu. Savez bo zt pet obnovil hrvatske skavtske čete v posameznih krajih. Hrvatski skavti se smatrajo bolj kol katoliška organizacija in nastopajo zlasti pri cerkvenih slavnostih. Današnjemu zborovanju so prisostvovali kot gosti nadškof koadjutor dr. Stepinac. dubrovniški škof dr. Carevič, senjski škof dr. Burič, kakor tudi zastopnik Katoliške akcije prof. Oršanič. Obnovo Hrvatskega skavtskega saveza smatrajo v jvnosti kot ojačenje klerikalne akcije na Hrvatskem. Nove prekomasacije občin Beograd, 15. decembra p. Z odlokom notranjega ministra se kraj Gruča izloči iz občine Kostanjevica in priključi občini Št- Jernej ter kraj Grlinci izloči iz občine Grbetinci in priključi občini Juršinci. Samomor somborskega župana Sombor, 15. decembra, p. Snoči je skočil pod vlak na progi med Somborom in Vin-kovci predsednik somborske občine dr. L&za Radičič. Vzrok njegovega samomora Tli ynan. Obisk turškega zunanjega ministra v Beo&r? Popolno soglasje Balkanske zveze v vseh mednarodnih vprašanjih Beograd, 15. decemJbra. AA. predsednik ministrskega sveta iin zunanji minister dr. Milan Stoja.dkiovič je priredil danes ob 13 obed ua čast turškemu zunanjemu ministru Tevfiku Ruždiju-Arasu. Po obedu sta predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič in turški zunanji minister Tevfik Ruiždii A ras sprejela poročevalce listov. Pri tej priiliki je Tevfik Ruždi Aras podal izjavo, v kateri pravi med drugim, da ni nikoli zamudil priložnosti, kadar so dogodki zahtevali, da se je ustavil v Beo gradu in izmenjal misli 6 predsednikom vlade in žunanjim ministrom dr. Milanom Stojadinoviceim v svrho določitve skupnega stališča ne farno kot z zastopnikom države, ki je članica Balkanske zveze, temveč tudi države, katere interesa &o isti kakor turška. Turški zunanji minister ni prikrival, da so posebno sedanji dogodki zahtevali njegov, prihod v Beograd, ker obstoje pro.ble-m>i, katerih naglo ureditev si žele vse dr. žave, članice Balkanske zveze. Mednarodni položaj zahteva, da spremljamo dogodke z največjo pozornostjo. Mi smo vedino vsako stvar resno proučili in naše smernice so inspirirane, kakor znano, z delom za mir in kolektivno sodelovanje, je dodal turški zunanji mini- ster. Ve^®o simo soglasni z državnikom, ki vodi veliko Jugoslavijo, v kateri vidi Turčija svojo veliko zaveznico. Naši dve držajvi sta neločljivi in zvesto vdani ciljem Balkanske zveze. Glede položaja v ženevi je g. Tevfik Ruždi Aras izjavil, da smemo s ponoSoorada. . ie pozdravil nredsednik praz-nnjočega društva Peter Klinar z obsežnim nagovorom, katerega prvo misel je posvetil mlademu vladarju Nj Vel kralju Petni II in kraljevskemu domu Iskren-e pozdrave ie slavnostni zbor n-rvslal tudi kra-1 ievsiVemu r>arnestništ''~ti z Nj V:s knezu regentom Pavlom na čelu ter kraljevi vladi i.n zastopniku ministra za socalno politi-t;ko Komnenoviču. nato pa poda! zgoščen histnr;at ctoletnega del« ki predstavlja v resnici edinstven primer v našem socialnem. gospodarskem in kulturnem snovanju. njih letih radi spominjali tudi v svojih testamentih. Tako mu je Janko Terček za-Jco.oa.joaa.m u-Ji hitoAe mt tmt mrifatmf pustil preko 45 000 zlatih kron, Matija Treun pa 25.000. Sledila je še kratka «kica nalog za naj-"iližnjo bodočnost Na prvem mestu je potrebna graditev Šlajmerjevega doma. ki se bo razširil in opremil z novimi in najmodernejšimi zdn-avilnimi napravami. Na novo se bo ustanovil okuli^tični oddelek, institut za rontgen, oddelek za elektro-fizi-kalno zdravljenje opremrlo pa se bo tudi hidroterapevtično kopališče in ustanovila se bo anrbulanca za kirurgične. interne, ginekološke in druge bolnike S posebno pozornostjo dela društvena uprava za novi porodniški oddelek, s katerim v zvezi bo ustanoviiena turi1 posvetovalnica za matere in dojenčke Prej ali slej se Ko sana-toriju priključila tudi zdravniška posvetovalnica za izbiro poklicev V narbližnji bodočnosti bo skušalo društvo omogočiti ceneno ali celo brezplačno letovanie mladine v planinskih in obmorskih kri* h V zvezi s sorodnimi ustanovami bo sikuSalo društvo na širši podlagi ustvarit? temelje za postavitev bolnišnice za zdravljenje raka in pre-potrebne bolnišnice za tuberkulozne Hkra-tu pripravlja društvo razširjenje svojega nodročja na zdravlienie m bolniško oskrbo članom upokojencev, nameščenskih vdov in sirot ter najbedneiših brezposelnih nameščencev Brezposelnim je namenjen fond. v katerega se stekajo sredstva, ki so jih društvu naklonili razni dobrotniki in podjetja. V svobodni državi hočeio trgovski in zas«bni nameščenci pod okriljem TBPD posvetit' vse svoje *ile za zdravo, lepšo in boljšo bodočnost naroda in domovine. Poslednji krik mode: ZLATI „D0VER" MONOGRAM! Eleganten, lev, praktičen ln ZASTONJ, dobite ga v Ljubljani v vsaki modni trgovini! ca Proti koncu leta 1835 je ljubljanski trgovec Ferdinand J Schmidt na pobudo trgovskih in lekarniških sotrudnikov sklical javni sestanek vseh. ki bi se zanimali za ustanovitev bolniškega instituta za trgovske in lekarniške sotrudnike. in v nekaj dneh ie pričelo poslovati društvo, ki je bilo poleg dunajskega in grajskega edina podobna ustanova v tedanji Avstro-Ogrski. Tri leta pozneje se je v poslopju civilne bolnišnice ustanovil bolniški institut, v katerem so se mogli zavarovani člani brezplačno zdraviti Ustanovitelj Schmidt je kot direktor nad dvajset let vodil dru5itve-ne svgende. njegov prvi naslednik pa ie bil tedanji mestm' župan M;hael Ambrož ko je "'ruštvo uvedlo še pokojninsko zavarovan je. je število članstva raslo od leta do leta T "ta 1875 se je njega delovno področje razkrilo r>3 vso r>1 tudi na "O-^dnjo Štajersko. Koroško in Primorsko. Tako je ustanova živahno in plodno ra*la in cvefe'tnn ft Jugoelovon^kega akademskega društva »Tri-lava« in 25 letnice starešinske, a društva. K pomembni oroslavi društva fa zajema velik kos naše zuodov ne v polpretekli dobi. so prišli b'-vš' člani iz »seh deiov ri kra;t-v dravske banovini*- Bili so ia jm^pi tud: številni odličniki kakor b v?" do i h: in dr. Pirk-majer podpredsednik senata ir bivši mariborsk' žiman dr L»i"old arH»laiiif>«i .,,>rt-nik ir. Kovča. pre Isedinik mažnega sodišča dir Žiher. preds^dnik celjakega olcoznefa sodn^ra dir. Vilorič hi drugi Na slavju se ie zbrala elita ske napredne inteligence. Proslavo je ^tvoriil ? toplimi oczdravn;,ui bt^sedam 3Da<5-lužnr predse-ink 'liariboinsike-ga starešiirnskega društva »Trisla^a«:. b'vši pred»eiim:k mar'hrurskega oknož-nega so-ii^Pa dr. Toplak. Slavnostn- govorn k je bil profesor Baš. k' ie v -zfi-rpnih izvajanjiih zaie-l zgodovino »Triglava«. Nato ie p-e.!oedn.ik dr Tonlak podal historiat sit« reš; nekega dtrn-štva »Tnelava«. Sledili so ->rvirfini por-d-avi zastopn ikov raznih ^areiš;in«kih in ai1'«^^'"-skib organizacij. Med drugim so čestitali »Triglavu« dr Zalokar iz Liubliane. v imenu Zveze starešin nanirodnih -iiVoi^rimckih diruštev. nadalie g R<'icner ;z Ljubljen«1 v imenu stare^insitva »Jadra,na«, akademik He-rie v imenu Ju gosi oven skesa akadem^ke^a družtva ».TadTana«, bin^n- uradnik Tavčar v imenu ZdTuženia dnplomiranih »komunistov in komercial-Vitov akadns,kega IVuštva iugo-slovenfkih aikademikm«. za^toonik 7r?igreh-skega »Triglava* in Tone Potrf kot 7iastopni k giraškega »Triglava« Rumo -wyd.ravljen ie nato izmragnovo-il tvorer k riževa Tik i b -tatu tov dr Rakeg (Mukolo^eok^l k^ ie. v krasnem govoru, kn so ga vsi navzočni sorejeln 7. viha.rnim ploskanjem oozival ^borovatce k prvotnim vz.onr>m im idealom za kaitere «o se borile r>rve triglavam.sike gener^oiie Po ziaikljnčnerr ^'»linem delu ip ^fvtil nni-iatftliskii im družabni del pro«ia^e. ki je no-tekel ob obujanju opominov r>a nac^^lne boirbe v predvojnih letih in na tovarniško zvostobo. Vprašanje odcepitve št. Petra od Košakov Zan.im.iv sestanek je bil danes dopoldne v-krčevinskt šoli. Sklical ga je kožaški občinski oiibor z namenom, da se ob^rmava Oglas it registr. pod S. Br. 6704 od 1. Ui. 1935. mestniku Pavlu in pozdravne min:'stru za vprašanje odcepitve St. Petra mi občine Ko- j pras,veto Stošoviču, nrnistru za notranja šrkov. PovtKi je dalo zad^Tio zbi^nje pod- ; Korošcu in ministru za socialiv> nir^ov. posvet je otvoril »n vodil zasluzni l , podpredsednik občne g- Cerinšek Debata o p-ednietu konference je bila obš:irna in poučna. Ta ,K>učnost je naibolj a ve neha iz 'izjave z,'istoi>nika šentpetrčanov g Berlrča. ki je dejal, da je on za odcen>ite. -- Na kii-\ ščii Vptrriinj-ske in Takten Ja'h »dniem trenutku u^avil konja, ker bi s;cer Heričko pod vozom na »orže na^e! sni,rt. He- šVo lbsv - Na Grajskem trgu je trčil 171elnii ins'alaiter Mf.Vs Mikič s kolesom v neki >se»ni avlo. Mikič je pri padcu dobčl več poškodb po Glasbeniki o svojih težnjah in potrebah Ljubljana, 15. decembra Danes so se zbrali predstavniki Zveze glasbenikov v prostorih JNAD Jadrana v areni Narednegti doma. da raspravljajo o stanovskih isn organizacijskih vprašanjih. Na kongres so prispeli iz Beograda častn^ predsednik, inšpektor ministrstva prosve-te, glavni referent radia Beograda in skla-dateilj g J>era Krstič. predsednik beograjske podzveze g. Gajic, rektor glasbene akademije, skladatelj in predsednik Zveze glasbenikov kraijevint Jugoslavije g. Pran Lhotka iz Zagreba, profesor glasbene akadem;je. skladatelj in centralni blagajnik g. Fran Lueič iz Zagreba, central, ni tajnik. F*ran Mikolič. urednik zveznega glasila »Muzičarja« im skladatelj g. žiga HirSler. skladatelj g Bradič iz Zagreba in drugi, ljubljansko podzvezo pa so Zastopali skladatelj g. Bravničar, član radijskega orkestra. Trost, pomoč t k tajnika g. Komac in delegati dirigent in skladatelj g. Raha—Rnjhenič, operni dirigent g. Neffat in član opernega orkestra g. Stanič. KongTes je otvoril predsednik ljubljanske podzveze g. Bravničar in prisrčno pozdravil vse delegatei nato pa je povzel besedo zvezni predsednik g. Lhot-tka. V uvodu je predlagal, naj pošlje skupščina vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru n. im Nj. Vis. knezu na- palitiko in narodno zdravje dr. Komnuno-viču. Kongres je predllcg z odobravanjem. sprev'e'-, na.to pa se je predsednik rpomi-njal vseh med letom umrlih članov, katerih spomin so delegati počastili stoje- Po kratkem poročitte o delovanju zveze so sledili reurnti po d zveznih leVsratoa1-, in sicer je za beograjsko podzvezo poročal g. Gajič, za zagrebško g. Proliiisl^a, za ljubljansko g. Bravničar. Pcroiila so bila sprejeta na znanje, prav t3ko pa tudi referati izvršnega odbora zvezne upravo, tako ta jnika g. Mikolič a. blagajnika g-Luciča in urednika »Muzičarja« g. žige Hiršlerja. Po poreč'lu nadzornega odbora je bila odbaru podana razrešnica in sledile so voditve nove uprave. Izvoljena je bila vsa stara uprara s predsednikom g. LJiotko na čelu. KongTes, ki je bil opoldne prekinjen, se je popoldne nadaljeval. Navzočni de-' legati so razpravljali o raznih pomembnih vprašanjih, ki se tičejo glasbenikov^ o krizi, ki je prizadela ta stan, o nezaposlenosti in o drugem ter zahtevali da se najdejo pota, da se neizmerno travno stanje ublaži. V tem pogledu ja bilo stavljenih več pismenih in ustnih predlogov, o katerih je kongres vse popoldne podrobno razpravljal. Kongres je trajal do ve Sera in se bo jutri dopoldne nadaijeva.1. Proces proti Velčevti Sofija, 15. decembra, p. Danes je bilo izdano uradmo poročilo, da se bo pričel proces proti Damjanu Valčevu in tovarišem IS. t. m. ob 8. diopovula v zadnjem letu velikansko zanimanje v vsej slovenski javnosti, je menda prebolela prve hude dni. Na pom/tad se bodo najbrže že polagali temelji knjižnice. Do^pinii odfcor je deloval t.udii na temi. da vseučijišrmo oVa-stvo izdela koniVe^e načrte za novo popolno unrVerao. b novma pa se bavd z na-orfti nov1« tehnnke- Vse to iz nu:ne p^iVebe, ker dosedanji prostori nikakor ne za^rtV^io. Na živahno zanimanje zboro alcev je naletela aprememba pravil. Predlosii &o se na-nalaiii na izpremenibo iimena razširjen je nismena organizacije in iizipreinembo 'oločb o upravnem odboru. Med tem ko «0 se v izpremenibi prv.ih dveh toTk vsi ziborovnln brez sporov aiiinjali, je bidia debata o spremembi določb za upravni odbor n njegovo izvol itev polna ostri h ugo orov. m katerih je b:i'jo čutiti, da izkušajo nekr^eri akadem'ik;i zairVeeti v deilovanje organizacije tudii svoja kultumo-pol-ltična svetnijenja Po burnem prerekanju so s« glede bodočih voMtev ze-djiniili pa način, ki bo mogel vsem ar-ademi-kom nudi'iti pri'liko. M bodo W:flti svoie zaiuipnike im se bodo mandati delil: po pro-pocrcu. Voliitve za non-o po^V^ti ^ d"Vi m so eto.p-nje"ia!e r^zJbairieinje struij fka^m^kov do vrhunca. Med tem ko so na lnisito. ki jo je upiavni odbor na 7bom p-edlfl""!. »r^mo pr!staiV vise «truie. so eln^elii t-n-mtoftke fakulteta zdaj pri is>vili ugovor proti formalni nekvalifi<-.:ranoeti nosilca p.^e in K) vsri akpidotrrki katrv,U5)\-p"n V^la o^^^-o va.r'aili la mrovpr. Dilo h' ti-vliti Tia je Pata. ki ie b'la edVia oredil^^anfl. tudr' izvo-1'ena. keir «v> cp t °i,-o " i r. p n ^TVavvlrifv^' ivnmiKi dfvrtjato ne di° bi se kdo ubiral Trenutno na ni moge^p m^ecAtifi al« homT>li;iVn<»We Zbonomain ju sta nriicoRfavtv-aiia rn >iop(Tlino biibtioteVo eiev'č tajnik za notranje posle: Kosta Hadži, II blagajnik: Bora Pctkovi.č. odborniki: dr Sime Jurišič (Sarajevo) Stevan Trifunac (Skoplje). Milutinac (Niš). Josip Teissl (Osijek). dr. Nižetič (Silit) Klemenčič Milovan ( Ljubi janp). Mindrag Pavlioevič, Bogoljub Čurčie. Branko Dostamč, Slavko Panajoto-vič. Nikola Siffiič. Nadzorni odbor: Borovič Brana. R:sta Mil iuMnovič. Nikola Stojan^vič, nam»»«tni-ki: Milan Milanovič, Vasa Bukva in Djor-dje Martinovič. Delegati na nogemetn' tekmi Dopoldanski del •skupščine se jc končal ob 13.30 Popoldne so delegati prisostvovali nogometni tekmi med dvema reprezentancama Beograda. Tekma je z 2 : 2 (1 : 1) ostala neodločena. Državno prvenstvo Ob 16.30 se je občni odbor nadaljeval in razpravljal o prvi točki dnevnega reda, t. j. o novem splošnem pravilniku. Debata o tem je zvečer še trajala. Večina členov pa je bila sprejeta z majhnimi izpremembami. Edino debata o § 7 (amaterizem) je bila odložena na konec občnega zbora Izvoljen je bil petčlanski odbor, ki bo izdelal izjavo o tem, kaj se razume s pojmom »amater«. Ob zakljaičku lista je zbor še v polnem teku. Vodi sc še vedno ostra debata o spremembi posameznih, paragrafov pravil. Vprašanje tekem za državno prvenstvo bo prišlo na vrsto šele pozno ponoči. Največ izgledov ima po trenotnem položaju predlog Zagreba, po katerem bi se morali vsi klubi vrniti v podsavezno prvenstvo. Ligo desetih ali dvanajstih klubov delegati Ljubljane odklanjajo. Hašk v ligi H?.šk : Hajduk (Sarajevo) 3 : 3 (1 : 1) Zagreb, 15. dec?mbra Danes se je vršila zadnja kvalifikacijska tekma med zagrebškim Haškom in s.i-rajevskrn Hajdukom, ki je proti pričakovanju ostala s 3:3 (1:1) neodločena. Ker je Hašk že na prvi tekmi v Ss.rajevu odnesel obe točki, zanimanje za to tekmo ni. bilo veliko. Današnjemu srečanju je pri-sostaidio samo okoli 400 ljudi. Vendar pa je bila igra. čeprav je bil teren baten in je snežilo, precej živahna. V začetku je bil Hajduk slab. kasneje pa je nudil boljšo igro ter je bil proti koncu tekme celo nadmo.^en. Haškovi igralci zaradi slabega terena niso pokazali lepe igre. Pri Hašku so bili najboljši Gaver v krPski vrsti, dalje obramba ter Fink v napadu. Pri Sarajevčanih pa je treba pohvaliti branilca in vratarja Celebeš ča. Goli so padli takole: v 40. min. je Vi-dovič zabil prvi gol za Haška. vendar pa je Vanek že minuto kasneje izenači'. Prva minuta drugega polčisa prinese zo;"et Hpšku vodstvo z zgoditkom Horvata. V 18. min. pa izenači Džanežič. V 20. min. je uspešen zopet Vido-vič, v 35 mm. pa je Džanežič postavil končni rezultat. Sodil je g. Joksič iz Beograda dobro. Ker je torej Hašk v dveh tekmah des?-gel tri točke, se je plasiral definitirno v državno ligo. * Ostale nogometne tekme praga: Prvenstvo: DFC : K!adno 2 : 2, Prostejov : Sparta 1:0! Slavija : Moravska Slavija 1 : 0. Rim: Alessandria : Firenze 2 : 1, Mi-lano : Palermo 3 : 1, Roma : Sampierda. rena 2 : 0, Torino : Bologna 0 : 0, Bari : Genova 3 : 2, Lazio : Amibr0siiana 0 : 0, Ju ven tu s : Na pol i 1:0. Budimpešta: Prvenstvo: Ferencvaros : III. okraj 5 : 1, Hungaria : Tgrekves 1 : 0, piiobus : Ujpest 2 : 2, Bocskai : Eudai 6 : 0, Kispest : So^oksar 2 : 1, Bu-dafok : Salgotarjan 4 : 1- Ounaj: Sportkliub : Libertas 5 : 4 (3 : 2) Prijateljska. Tiadi plavalni savez Je polagal ražasne Zagreb, 15. decembra- Danes se je v Zagrebu dopoldne in popoldne ter pozno zvečer vršila glavna skupščina Jugoslovenskega plavalnega saveza. Od 29 klubov je bilo zastopanih 15, od teh 13 s pravico glasovanja. Črtanje poročil tajnika, blagajnika in' tehničnega referenta je trajalo z debato, ki se je" večkrat oddaljila od predmeta, ceile štiri ure. Tudi volitev nove uprave je trajala več kot eno uro, ker se delegati niso mogli sporazumeti glede tajnika, blagajnika in dveh odbornikov. Zaslužni predsednik dr. Stevan Ha/iži je za svojo ponovno izvolitev stavil pogoj, da bo skupno izvoljena nova uprava. Predloženih je bilo več list, na katerih so bila skupna imena predsednika, podpredsednika in tehničnega referenta. Končno je bilo od 11 list soglasno sprejeta lista, ki jo predi agal predsednik dr: Hadži, ki si je izvodil naslednje sodelavce: Podpredsednik Nikola Kohler, tajnik dr. Ivica Pavelič. blagajnik Ivo Steinhardt, tehnični referent Mirko Simovič, namestnika Resweiler in Kriškovič, nadzorni odbor dr. Buratovič, 2ivanovič in Fazekaš. Pozno zvečer se je še vršila debata o novem sistemu državnega plavalnega prvenstva. Dosedanji sistem je bil z 12 p«roti 1 glasu oklonjen. Največ izgledov ima do zvečer predilog splitskega Jadrana, ki določa tri prvenstva: juniorsko prvenstvo, prvenstvo posameznikov, na katerem bodo lahko nastopili tudi juniorji brez ozira na leta. in prvenstvo moštev. V soboto zvečer se je vršila skupščina zbora plavalnih sodnikov. Od 57 sodnikov je bilo na skupščini samo 12. Nov odbor je sestavljen takole: predsednik Tomislav B^denko, podpredsednik Nikola Kohier. tajnik in blagajnik Mirko Simovič, odborniki šef, Nardelli, Kuljiš (Ljubljana), Steinhardt. Nadzorni odbor: Stergar (Kamnik) in Količ (Dub-ovnik). deti o jadranju na olimpiadah. Zeio aktualno gradivo prinaša nato podrobna razlaga tekmovalnih pravil iz starega veka o katerih bomo pr priliki seznanili tudi naše čitate-lje), zaključuje pa strokovno štivo članek o zmagovalnem pohodu hokeja na ledu. H koncu čitamo zabavno zgodbo o treningu preobilnega boksača Revija je lep prispevek k propagandi olimpijske ideje, ki so ji Nemci pomagali še do prav velikega poleta; zvezke razpošilja nemški prometni urad (Nemački .saobračaini .biro) v .Beogradu, Knežev spomenik št. 5. S. K. Ilirija (nogometna sekcija). Da. nes ob 20, važna seja načelstva pri Bon-čarju. Udeležba vseh članov dolžnost. Ugrabljen je is letne deklice Zasledovalci so izsledili ugrabitelje in dekle rešili „01ympiscbe Spiele 1936" Tudi 5 številka oficielnega glasila propagandnega odbora z XI olimpiado pod gornjim imenom je enako bogata in razkošna kot preišnie štiri Uvodni članek ie posvečen olimpijski konkurenc lepih umetnosti. nato pa 'e uvrščen naslednji iz serije sestavkov iz zgodovine modernih olimpiad. To pot piše Kurf Dorrev o pariški olimpiadi 1 1900 Kopica krasnih slik oprem'ja kratke vrstice o glavnem, kar je treba ve- Sremska Mitrovica. 15. dec V tukajšnjih krajih je kljub strogi za. brani še v navadi, da si ta ali oni fant poišče nevesto z ugrabljenjem. Tako ugrabljen je je bulo na' prav drzen način izvršeno v petek zvečer. Mlad: fant iz vasi Hrtkovcev Toma Mandušič ee je s tremi tovariši dogovoril, da b0 ugrabil 15 letno gtefico Kovačičevo. Mandušičeva družba je prišla na kraj, kjer naj bi de. klico ugrabili, kar z vozoma in se skrila v neki jarek S seboj so privedli tudi kme ta Pero popovčaka, da bi jim pomagat PoPovčak j.e imel naročilo, da ustavi šte-fico, ko se bo vračala z neke Poti domov, s čimer bi sknto družbo oPozoril, da je žrtev že na mestu. Bil je večer, ko je Štefica stopala po cesti pr0ti domu. Popovčak jo je Po dogovo" ru ustavil in ,i?pregoVori] z njo nekaj besed. nato pa je nadaljeval pot, kakor da se ne namerava nič hudega zgoditi Tedaj pa so skočili iz zasede najprej Mandušič in za njim njegovi pomagači. Kakor b: trenil, se je deklica znašla na vozu, ki je nemilem o zdiija] v noč Eden izmed družbe je tiščal dekletu roko na usta, da ni mogla kričati, a ostali so ji groziln z revolverjem in puško. Po naključju se je tedaj peljal mimn neznan avto. pa so ugra bitelji iiz strahu pobegnili z dekletom pre k0 Polja d0m0v v Hrtkovee Tu pa s*, zaenkrat nis0 čutili dovolj varni, zato nadaljevali z žrtvijo pnt v vas Kraievce. kjer so pri nekem Mand-ušičevem sorodniku pustili dekle Mandušič je hotel ostati čez noč pri dekletu, toda mladenka je na kolenih prosila gospodarja. naj se je usmili in jo reši vsiljivcev Oocpodar se je dal preprositi in jo i,o zaklenil v sobo. Nato je pogin al ugrabite! j«, in se s puško v roki ustonij pred vrata, kjer je nesrečno deklico stražifl vso noč. Včeraj zjutraj fP Mandušič ponovno pri-šel k sorodniku in t errmžniaimi 17-silil ort Zaprtje, nenormalno razpadanje in gniloba v črevesju poneha po uporabi naravne FRANZ'J OSEFO VE grenčlce. Ojri rvg S hr U51&V85 njega, da mu je izročil gtefico. Fant je nato dekle z vozom peljal v Hrtkovee in med potjo deklici gr0zil, da jo ubije, ako ne pristane na možitev z njiim. Med teun pa so iz Mitrovice na vse strani poslali skupine zasledovalcev in je ena izmed njih ugrabitelja prijela in dekle osvobodila. Mali oglas Kmetovalci, preskrhite ^e pravočasno z dobrim hribovskim semenskim ovsem. ki ga dobite po najnižii reni pri tvrdki J 0 S. E R Z I N Janežičeva 13 (Prule). Telefon 37-14. 2884'.! 3S Nj. VeL kraljica otvorila razstavo božičnih darov Beograd, 15. decembra. AA. V petek ob 4.30 popoldne je Nj. Vel. kraljica Marija otvorila dobrodelno razstavo božičnih darov v prostorih beograj-kega ženskega društva. Otvoritvi so prisostvovale ga. predsednika vlade dr. Milana Stojadinr.vi-če\j, ca. trgovinskega ministra dr. Milana Vrb"niča, ga. ministra za te'esno vzgojo niroda g.-Mirka Konrenoviča, ga. franro-?kega rvoslanika grofa Dampiera. angleškega poshnika g. Čamnbella. turškega poslanika Ali Hajdarja, uprava beo^ajrkega ženskega društva in mnogo Uglednih gospa iz beograiske družbe. Otvoritev nove ženske gimnazije v Beogradu Beograd, 15. decembra, o. V prisotnosti Nj. Vel. kraljice Marije, patrijarha Var-n&ve, prosvetnega ministra Stošoviča, predsednika senata dr. Tomašiča, predsednika Naroune skupščine čiriča in mnogih drugih odiičnikov je trlo danes slovesno otvorjeno novo poslopje II. ženske gimnazije v Beogradu. Vojaški ataše v Parizu Beograd, 15. decembra, p. Za vršilca dolžnosti vojnega atašeja v Franciji, An-giiji in Španiji s sedežem v Parizu je imerovan inž. po'kovnik za generalštabco stroko Djordje Glišič doslej pomočnik načelnika šlaba n. armije. KOLIKO metrov meri vaše okno ? A meter WINDFIXA cHrio SRTV1'-> fi 'n J A koliho plačate za kur- jctvO'.' Jug. pat. pusteno-Kovinsko brtvilo za okna in vrata A. Hrlič, Zagreb, Gajeva 2D Zmec Franjo — LJtrfcljaiia KOPITARJEVA ULICA I. Tržaška trgovinska mzeaariea v sluSM vshcdiso-afrilke ckme&luU Kakor znano, so vojfškim oblastem že meseca marca, ko so pričeli prvi večji vojaški transporti odhajati v Vzhodno Afriko st ivili na razpolago cdo vr>sfo ladij ita-lijar^ke trgovinske mornarice, hkratu pa so pričeli nakupovati večie tovorne la^je tudi v inozemstvu. Tr?«ški »Piccolo«. ki je znan kot glas'lo tržaških pomo-skih in finančnih f-aktorjev. na tudi »Popolo« te dni objavila dal 'si članka, ki zven "ta prav za prav kot reklama za tr>aški LloJd in Cosulichevo druj.bo, a vsebujefa hkri-tu tudi zanim've info-micije. ki kažejo, kako ie bila italijanska tr«cv;ne'-n mo-r.a-rica ans?i/irara za vzhodro.afrškT ek-~pe-dicijo. Sedat, ko «e izvgia;o sankcije, to ni niti več t-ika škodn. ker bi lad^e s:cpr octa-le brer dela zasidrane v do^ač h lukah. Po podatkih, ki sfq jih ohjavla oba li-fitn. so stavili vo;a'k'm obl^s^em na razpolago samo tržaški LloJ'd 18 velikih la- dij. Cosulich 6, družba »Ita>!ia«, s katero sta cb2 tržaški podjetji v rajtssnejšeoi s*>d -iovanju, pa 16 ladij s skupno tonažo ■414.907 ton. Zaželeno je bi'o tudi znatno števio ladij drugih parop'ovnih družb. Ladje »Italije so prep^e progo od Italije do Vzhodne Afrike, ki meri približno 6509 km, 72 krat. ladje tržaškega Llov-da 98 krflt. Cosulicheve pa 25 krat. tako da je opravilo le teh 40 ladij skupno 195 voženj v Massauo. Asab. Ma k glavnemu 0'delku finančne kontrole v" Ljuib'jani—d^s-n Lreg. Fran Toš iz Murske Sobote v Zag''eb, Matija Ivanič iz Zagreba v Mursko Soboto ter podpoverjeniki finančne ko.ntrr>ie Anton Lemec iz Celja v SLsa.k, Fran D-r-agišič iz Zagreba v št. Vid nad Ljubljano, Karel Paterni iz §t. Vida nad Ljubljano v Zagreb in Davorin Go^ob iz Dravograda v Zagreto. Potem, ko je vse svoje moči posvetil mladini in delu za narod, je 15. decembra 1935 ob 8. uri za vedno zatis-nil svoje trudne oči v S2 letu starosti gospod, do Mar TOMAŽ ROM RAVNATELJ MEŠČANSKE ŠOLE V POKOJU, IMEJITELJ REDA SV. SAVE, ČASTNI ČLAN UDRUŽENJA MEŠCANSKO-ŠOLSKIH NASTAVMKOV, ČASTNI MEŠČAN MESTA KRŠKO, ČASTNI ČLAN RAZNIII DRUŠTEV IN USTANOV. V Krško, kraj njegovega 47 letnega neumornega, nesebičnega delovanja, se vrne k zasluženemu počitku v torek 17. decembra 1935, kjer se vrši ob 16. uri izpred šole pogreb na krško pokopališče. Blagoslovitev njegovih zemskih ostankov v Novem mestu bo 17. decembra ob 11. uri. Maša zadušnica se bo brala 18. decembra 193S. ob 8. uri v pokopališki cerkvi v Krškem. NOVO MESTO, 15. decembra 1935. Sin BOŽIDAR, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu z ženo FINO. TEDEN DNI FILMA Film „Bosambo(( pride v Ljubljano Ko so pred osmimi, desetimi leti izhajale Wallaceove knjige, so se ljude kar trgali znanje. Ni čudno, saj so bile napeto pisane in so po svoji kvaliteti visoko presegale večino druge kriminalne literature. Enak 9loves so si pridobile tudi Walla-eeove afriške knjige, ki jih je spisal lepo število. Zlasti roman »Sanders z reke« so ljudje kar požirali. To delo so lani filmali in letos vrte ftlm že po vsem svetu. Premiera, ki je bila letošnjo pomlad v Londonu, je zbudila vihar navdušenja. Predstave so bile tri tedne vse razprodane — in v Londonu so v boljših kinih vstop, nine nekoliko višje kakor pri nas. Film je režiral znani režiser Aleksan- der Korda, ki ga poznamo že po filmu »Rdeči cvet« in še nekaterih. Njegov brat Zoltan Korda pa je posnel v Afriki vse zunanje prizore . Glavno vlogo igra znani črnski igralec Paul Robeson, njegova partnerica Pa je Nina Mae MacKinney, ki je igrala pred leti glavno vlogo v filmu iz zamorskega življenja »Aleluja«. Morda se še kdo spomni, da se je mudila v Ljubljani in v Beogradu ob premieri svojega filma. Film bo zanimiv tudi kot študija o življenju zamorcev. Zlasti zdaj, ko se nabirajo nad črnim kontinentom težki oblaki, je aktualen in bo nedvomno privabil obi. lo gledalcev. Nina Mae Mac Kinney in Paul Robeson v filmu »Bosambo« Kako so delali Siliti „Križarje H Film »Križarji«, ki ga je nedavno dovršil slavni filmski režiser Cscil de Mille, so delali malone poldrugo leto. Da se je pri tem primerilo marsikaj smešnega in zabavnega. menda ni treba posebej pripovedovati. Igralci so se pritoževali, da morajo nositi dolge ure težke železne oklepe, Cecil de Mille pa jim je odvrnil, da so morali pravi Križarji cela leta potovati v težkih zarjavelih oklepih. Nekega večera, ko je bilo konec snemanja, je Cecil de Mille sam preiskusil. tak oklep in šel z n jim po ateljejih. Ko se je vrnil v svojo garderooo. Pa ni bilo nobenega kovača v bližini. Cecil de Mille je moral čakati skoraj tri ure. da so poiskaii nekoga, ki mu je naposled odpel oklep. Odtlej so imeli igralci z oklepi krajši delovni čas. Za »Križarje« so zgradili v ateljejih pravo kopijo Akonske trdnjave, posebno mo-šejo. odkoder je muezin prepeval svoje molitve. Ta muezin je bil de Millu Irn v pe ti. Ko ga je namreč opazil, je dal poklicati frizerja in mu dejal: »Ta človek ima takšno brado, kakor kakšen kozel! Takoj mu nalepite drugo!« Vsi, ki so stali v bližini so se začeli muzati, brivec pa je stopil k muezinu in mu hotel brado odtrgati... Toda brada je bila prava. Za mue-zina je bil namreč neki arabski sluga, ki ga je bil privedel Victok Mac Laglen s seboj iz Bagdada in ki je že dolgo želel, da bi lahko v filmu pel večerne molitve z nii-nareta mošeje. Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim m slabotnim osebam. Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. d., Zagreb, odd.: Kozmetika Iz akvaristove torbe O majhnem akvariju, vod* nem življenju in nebogledu Božiček je pred durmi in željno ga pričakuje staro in mlado, ker nam izpoeluje nekaj prostih dni za odmor in ker nam, če je količkaj mogoče, prinese kako darilo-Ljubitelju vodožitja je seve akvarij ali katerakoli k akvariju spadajoča naprava preJmet njegovih želj in tu im tam ustre-že božiček zlasti mladini, vedoč, da je prirodo ljubeče dete na pravi poti, na poti, ki ga epaja s stvarsvom, a ta ljubezen plemeniti srce. Majhen akvarij, dno posuto z mivko, nekaj vejic račje zeli aJi helodeje, ki jih otežimo na dolnjem koncu s kamenjem, da se ne dvignejo, dve majhni ribici, par polžev — im v sobi imaimo majhen del potočka ali jezera, lep okras za sobo. živalce in rastline dobi vsakdo, če Poseti kateregakoli akvarista. Nega ribic je lahka. Dnevno nekaj zrnc piscidina, za priboljšek .nekaj povodnih bolh ali pa črvičkov — nitkarjev; če teh ni, malo nastrganega (me razkosanega) mesa im ribice so zadovoljne. Ce izvlečemo z gumijevo cevjo dvakrat do trikrat na teden odpadke hra ne in drugo nesnago, je voda vedno čista im bistra, izmenjava nepotrebna, živalcam je pa dobro Zlasti o božiču, ko nam je zima umorila na prostem vse zelenje, počiva naše oko s posebnim užitkom na zelenih vejicah podvodnih rastlin, ki jim zadostujeta za rast zmerna svetloba in zmerno topla voda, ki je kakor znano vir vsega življenja in vsa živa bitja na kopnem nosijo v svojem organizmu nepobitne dokaze o vodnem življenju prvotnih vretenčarjev, katerih potomci so. Velikanska je biila ta naša zibelj, ko se je začelo porajati prvo življenje. Tudi še dandanes je vode več kakor kopnega Ko pogledamo na našo oblo ugotovimo silno površino vode (70°/») in razmerno prav majhno Površino kopnin (30*/«). Na nekaterih mest.h znaša globina morja skoraj 10.000 m, povprečna globina pa okoli 3.500 m. če bi erozijske in eolske sile odnesle v morja vse kopno in ko bi kdo utegnil zravnati vse morsko dno, bi (po Penku) pokrivala voda še vedno 2.640 m na visoko vse zeim ljo Razumljivo je torej, da je v vodah številčno mnogo več živih bitij kakor na kopnem, kjer jdm je na razpolago razmer, no omejen prostor. Z mnogimi takimi prebivalci smo se žp u pozmali, danes se pa seznanimo z be!o-pogastiim nebogledom (uranoseopus 6oabei Cr.), ki doseže dolžino 25 do 30 centimetrov, spada pa v rod nebogledov, ki jim je vsem lastna velika glava, proti repu livkasto zožujoči se trup, kratek trn ob ramenih velike prsne plavuti in nadsto-jen, strm gobček. Prva hrbtna plavut je kratka in črnobela, druga hrbtna in po>l-repna sta pa dolgi in segata skoraj do repne plavuti. Po očeh, ki so tako rekoč na čelu in gibljive, že lahko sklepamo, da spada riba med preža,Ike, ki leže mirno, često v pesek zakopane na dnu, da bi z bliskovitim zaletom ugrabile v bližino pri-plavajočo živalco. Naš teleban pa privablja riibie še na posebno zvit način. Ce ga opajzuijemo v plitki vodi, zakopanega do gobčka v pesku, se pojavi okoli gobčka črv. ki miglja zdaj kvišku, potem se skrči, kakor da bi se hotel zariti v pesek, zatem izgine in se kima.lu spet pokaže. To seveda ni pravi črviček, temveč je to črv-fcasti jeziček, ki ga moli iz gobčka. Ribice mu gredo rade na to vabo in ko jo hočejo zagrabili, s0 že same zagraJbljene ter na potu v nenasatijiv želodec. Opisana ribica živi v topli in ne pregloboki vodi. d0ma je pa v Sredozemskem morju. Pet knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova družba Božična razstava slovenskih umetnikov Ljubljana, 15. decembra Ko smo pred 14 dnevi poročali o otvoritvi Goršetove razstave, smo zabeležili zanimiv, pomembni rekord, da ima Ljubljana hkratu tri umetniške razstave. Prejšnjo nedeljo je bila zaključena razstava Luigi.ja Kasimiirja in njegove gospe, dames dopoldne pa so v Jakopičevem paviljonu brez kakšnih ceremonij otvorili božično razstavo silo venski h umetnikov, tako da je rekord spet obnovljen. Zaradi pičlo organizirane propagande je bil obisk te vsekakor zanimive, kvalitetno pomeimb. ne razstave danes nekam majhen, a ne more biti dvoma, da jri bo kulturna Ljubljana v teh kratkih dneh, kar bo odprta, Posvetila največjo pozornost, saj spadajo umetnine prav gotovo v prvo vrsto tistih predmetov, ki naj prinesejo ljudem veselja za praznike Razstavili so Vavpotič Ivan in Bruno, šantel Henrika, Avgusta in Saša, Zupan, Pregljeva, Piščenčeva. Sedej, Slapernik, MaJeš, G. A. Kos, Jakac in pavlovec in kiparja Loboda in Putrich. tako da obsega razstava v celoti 100 slik in dvoje plastik. Odprta bo do praznikov vsak da.n od 9. do 17 ure, vstopnina pa je tako skromna (3.— Dim, za dijake 1.— Dim), da jo bo lahko obiskala vsa množica občinstva, ki ima kaj smisla za snovanje naše upodabljajoče umetnosti. Slovenski vokalni kvintet v Zasavju Litija. 15. decembra. Simoči je prišel v Litijo koncertirat Slovenski vokalni kvintet iz Ljubljane. Odlična pevska petorica, ki jo sestavljajo Time štilbermik (»I. tenor), Milan Jug (II tenor), Romam petrovčič (bariton), Tone Petrovčič (I. bas) in Artu.r gulc (II. bas) se je mudila nedavno na zmagoviti turneji po bratski Češkoslovaški, kjer je priredila devet koncertov. Po vrnitvi v domovino pa so prejeli povabilo litijskega Sokola in so sinoči prvič po povratku nastopili sipet pred rojaki. Kljub pomanjkljivi reklami se je zbralo v SokoJskem domu mnogo ljubiteljev lepega petja iz Litije, šmartna, Ponovič in okolice, {('vimtet Je začel s svojim gee'om »Zdravo, zdravo!«. Nato pa so se vrstile umetne in narodne. Z največjo dovršenostjo in lepim prednašamjeim so zapeli >Mi~ kovo »Jutro«, Prelovčevih »Sedem rož«, Adamičeve »Završke fante« im »Oženil se bom«. Slikovito je bil predvajan tudi For. sterjev >Spakc. Našega navzočega domačina Petra Jereba 6o Počastili s tremi njegovimi skladbami: »O kresu«, »Pisemce« in »Pelin roža«, ki so jo morali ponoviti. V posebnem ciklu so nam zapeli pri-srčne kor0ške in druge narodne, med njL mi Marolfovo koroško >Te, te, te dobro Poznam«. Marimkovičeva udarna >Na Adri-ju« je zaključila prisrčen pevski večer. Občinstvo je znalo c©niti umetniško Podajanje pesmi in je pevce ves čas hvaležno pozdravljalo. Društveni starosta učitelj g. Ven0 Taufer jih je v drugem premoru pozdravil na odru, pri čemer so pevci prejeli tudi kite cvetja. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek, 16 decembra: zaprto. Torek, 17. decembra zaprto, (gostovanje v Celju: »Izdaja P"i Novari«). Sreda. 18. decembra: Vesela božja pot. A. Četrtek 19. decembra: Otroci. B. OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek, 16. decembra: zaprto. Torek, 17. decembra: zaprto. Sreda, 18. decembra: Kraljičin ljubljenec. Red Sreda. Četrtek, 19. decembra: Aida. Red Četrtek. Prihodnja premiera v Ijubljanski drami bo štiridejanska drama iz življenja francoskega pisatelja Moliera z naslovom >Mo-ližre«. Godi se začasa vladanja Ludovika XIV. Delo je izredno močno, odrsko učinkovito. V operi bo v soboto zvečer premiera opere »Salome«. Vremensko poročilo. Sneži v območju Alp im na Balkanu. Nad severno-zapadno Evropo je ciklon. Visok pritisk z oblačnim vremenom, mestoma s snegom, vlada v ostalih delih. V Jugoslaviji je oblačno povsod. V primorsih krajih dežuje, na se-verno-zapadnem in vzhodnem delu sneži. Temperatura se je nekoliko zvišala; naj. nižja Mrzli Vodici — 5, najvišja v Br-cegnovem 4- 11. Novosadska napoved za danes: Oblačno, dež v primorskih krajih, sneg v notranjosti. Temperatura se bo nekoliko zvišala. Žena v našem kazenskem pravo. O tej temi bo predaval dames dne 16. decembra ob pol sedmih zvečer v dvorani mestnega magistrata g. dr. Branko Goslar. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za to važno in zanimivo vprašanje. Ljubljanski kaleifl® Da ima Ljubljana velik promet, tega menda ne bo nihče tajil. Saj smo morali zaradi tega prometa postavljati celo rešilne otoke, podirati hiše in zidati iz iste opeke nove, zgraditi tri mostove in skriti stranišče pod njimi. In še ubogi Prešeren je zmerom v strahu, ali ga ne bodo lepega dne postavili na sredo" Ljubljanice, da ne bo oviral prometa. Samo nekje ni mogoče nikoli ' urediti prometa: pred pošto. Zlasti opoldne in ob šestih zvečer je človek neprestano v nevarnosti, da pride pok kolesa ali pa da ga ljudje zmečkajo. Nekaj bi predlagal: Pri nas imamo vse polno natečajev. Za zidanje hiš, za plakate, za znake, za prevajanje tujk, za naštevanje filmov in kdo ve kakšne še. Kaj če bi naša občina razpisala natečaj, kako bi bilo mogoče urediti promet pred pošto? In podelila, recimo tri nagrade (5000, 30000 in 2000 dinarjev). Morda bi kdo kaj umestnega svetoval, ker na oficielmih mestih ničesar takega ne odkrijejo? In Če bi potem še nekaj časa debatirali in delo odlašali, je prav verjetno, da bi se dalo to vprašanje v desetih, dvanajstih letih uspešno rešiti. * Na zimo pritisne mraz in z njim vred brezposelni v mesto. Seveda, zunaj ni dela, v mestu se pa le da ujeti kakšen grižljaj. Hoditi je treba pač od vrat do vrat in . . . .. . in brezposelni hodijo. Dan za dnem, od juitrnih do večernih ur. Zlasti po boljših hišah. Povprečno po petnajst na dan, da je treba neprestano poslušati zvonje-nje na vratih. Ljubljančani niso skopi, toda vsaka reč ima svoje meje. Tudi prosjačenje bi jih moralo imeti. Lani se je dala miloščina na magistratu odkupiti. To seveda navala prosečih po stanovanjih ni odpravilo, pač pa ga je vsaj malo zavrlo. Letos tega ni več. Zakaj ne? Med brezposelnimi je veliko število takih, ki beračijo iz komodnosti. Saj se je že celo izkazalo, da so bili med prosečimi taki, ki imajo doma posestva. In pijan prasjak v Ljubljani tudi ni po-sebna redkost- Čedalje več jih je in časih so kar nevarni, zlasti če vidijo, da so kje same ženske doma. Tudi se zgodi, da se takega usmiljenja vrednega človeka časih kaj prime, kar ni njegovega. Ce je naša občina preslaba, da bi uvedla kakšno izdatnejšo pomožno akcijo — v-našem listu smo že marsikaj predlagali, pa se nihče od gospodov ni zganil — naj stori vsaj tole: Ugotovi naj, kdo po hišah prosjači in naj da vsem, ki so res potrebni podpore, legitimacije, da smejo prositi. To bo stalo občino samo toliko, kolikor stane papir za legitimacije in nič več. število prosečih Pa se bo zmanjšalo vsaj na polovico. Vsakdo, kdor bo prosjačil brez take legitimacije, pa naj se brezobzirno kaznuje in izže-ne v svojo občino. In še nekaj. Za prosjačenje naj se določijo vsak dan določene ure. Recimo tri ura kar bo čisto dovolj. Pri sistematičnem omejevanju brezposelnosti z javnimi deli je občina docela odrekla, ker nima denarja. Morda bi se ji posrečilo urediti vsaj to, kar tu predlagamo. Na gladkih ljubljanskih ulicah se pogosto primeri, da se kakšen konj spotakne in pade. Zlasti zdaj, ko je vse poledenelo, se to rado pripeti. Takrat se seveda nabere kopica dobrih Ljubljančanov, ki gledajo, kako se voznik muči, da spravi konja po-koncu. Dobre nasvete dajejo, malo pokritizirajo. ko žival že stoji in potem se počasi! razidejo, za senzacijo bogatejši. Da bi pa sam pomagal, tega se seveda nihče ne^spomni. Zadnjič je tako padel konj na Miklošičevi cesti. Nekje od Medvod je prišel voznik in pripeljal drva. Potem je konja pobiral. toda žival je bila težka in cesta nagnjena. Konj se ni mogel dvigniti. Tedaj se je voznik ujezil in začel konja obdelovati z bičem in nogo. Ljubljančani, ki so ta prizor gledali, so bili seveda hudo ogorčeni. Klicali so stražnika. a stražnika ni bilo. Toda da bi bil kdo sirovimi izpuli] bič in ga nekajkrat z njim oplazil čez hrbet — to seveda miroljubnim Ljubljančanom ni prišlo na misel. ili Z menzami in podobnimi prehranjeval-nicami smo v Ljubljani, hvala bogu, dobro založeni. Kakor se vidi, morajo prav dobro uspevati, ker so prav poceni. Ljudje zahajajo vanje rajši kakor v gostilne, ker si pač prihi unijo izdatke za pijačo, ki jo je treba v gostilni naročiti. Nekaj pa je v takih menzah vredno opazovati. Nekatere ljudi, ki tam jedo. Sreb-ljejo juho, kakor bi bili sami v sobi, kade kakor Turki, se zadirajo nad postrežnica-mi, če ne pridejo dovolj hitro na vrsto in še marsikaj. In po kosilu si snažijo zobe četrt ure in gredo naposled po možnosti še z zobotrebcem v usrih na ulico. Menda ne bi škodovalo, če bi priredil v Ljubljani tečaj, kako se jč. če bi se ga udeležili vsi, ki bi ga bili potrebni, bi možak zaslužil že v enem letu lepe denarje. In za Ljubljano bi si pridobil nevenljive zasluge. & Nekaj zanimivega se je zadnjič primerilo v boljši ljubljanski družini. Domača gospodinja je sedela s svojo prijateljico v sobi. Iznenada je začula, kako je nekaj zaropotalo v shrambi. Dandanes vlomi niso nič nenavadnega in se pogosto primerijo tudi ob belem dnevu. Zato je gospodinja takoj mislila, da mora biti kaj takega- Stopila je k telefonu in poklicala policijo na pomoč. In res — preden je minilo pet minut, so bili policisti pred vrati. Gospodinja se je oddahnila. Zdaj se ji ni treba ničesar več bati. Odvedla je policiste pred vrata shrambe in s prijateljico od daleč opazovala, kaj bo. »V imenu zakona, odprite!« je za klical mož postave in potrkal na vrata. Nič. »V imenu zakona . . .« Spet nič. Policisti so se spogledali. Nihče se ni oglasil. Kaj naj store? In sklenili so, da bodo s silo vdrli vrata in zločinca prijeli. Pripravili so se. Ena, dve, tri! Vrata so se na stežaj odprla. Shramba je bila prazna Okno zaprto. Nikjer sledu za zločince^ Pač pa je na tleh ležalo omelo. Omelo. ki je padlo s stene in povzročilo ropot, zaradi katerega je morala priti policija na pomoč. Tone Brus. -I- Naznanjamo žalostno vest, da je gospod SUPAN IGNACIJ ŠOLSKI UPRAVITELJ V POK., BIVŠI ŽUPAN BREŽIŠKI, IMETNIK REDA SV. SAVE V. STOPNJE itd. danes ob 7. uri po daljšem trpljenju, previden s Svetotajstvi, v 70. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v torek 17. decembra ob 15. uri na mestno pokopališče v Brežicah. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 18. t. m. ob 7. uri v farni cerkvi v Brežicah. Brežice, dne 15. decembra 1935. ŽALUJOČI OSTALL T5r- * - 7siji. 4 r: Občina mesta Brežic sporoča s tem žalostno vest, da je umrl danes v 76. letu starosti nje dolgoletni župan in odbornik, gospod SUPAN IGNACIJ ŠOLSKI UPRAVITELJ V POK. IN POSESTNIK V BREŽICAH, IMETNIK REDA SV. SAVE V. STOPNJE. Vestnega in zvestega našega sodelavca in moža poštenjaka bo naša občina ohranila v trajnem spominu. Pogreb se bo vršil v torek dne 17. decembra ob 15. uri na tukajšnje mestno pokopališče. Brežice, dne 15. decembra 1935. Za občino mesta Brežic DR. DRNOVŠEK, predsednik občine. isŠ^r^ - «r.- - i' - ■ '•Siijzz'; jr - - ■-•> r - . i Sreski cestni odbor za srez Brežice sporoča s tem žalostno vest, da je umrl danes njegov dolgoletni načelnik, gospod SUPAN IGNACIJ BIVŠI ŽUPAN MESTA BREŽIC, ŠOLSKI UPRAVITELJ V POK, IMETNIK REDA SV. SAVE V. STOPNJE. Podpisani odbor se bo trajno spominjal vnetega pospeše-vatelja njegovih gospodarskih interesov. Pogreb se bo vršil v torek dne 17. decembra ob 15. uri na tukajšnje mestno pokopališče. Brežice, dne 15. decembra 1935. Za sreski cestni odbor Brežice DR. DRNOVŠEK, načelnik. 'rejuje Davorin Ravljen. — Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna! *ne Jezeršek. — Za inseratnl del Je odgovoren Alota Novak. — JteJ t LtfubljanL