Uto lun. Ml Z78.
v mauni, f nm s. ttcemimi 19Z4.
ceno on iso.
Izhaja vsak dan popolaaa, limail n«4tlt« ta prasnikt. — Iaaaratl s do 30 petit i 2 D. do 100 vrst 22 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narot" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
i
Vpravalstvoi EaaHova nlioa sta*. 5, prltUoi«. — Telefon Atev. 304. Vraaalata-os Knaflova nllen at. 8, L aaaatrapla. — Telefon eter. 34.
MP"      Poštnina platana v gotovini.
Pošteni voditelji, združite se!
Država se pripravlja na to, da obračuna z vsem, kar je demagoskega med nami. Februarske volitve Prinesejo nacijonalno zmago in s tem dolgoletno dobo notranje sanacije, gospodarskega procvitania in kulturnega napredka. Kakor doslej, bo tudi naša socijalna zakonodaja zavzela prvo mesto.
To je splošna perspektiva sedanjega trenotka. Te perspektive pa ne upoštevamo v mali Sloveniji, ki je tako v delavskem, kakor industrijskem, kulturnem in poljedelskem oziru navezana na veliko državo, na soglasje in gospo-darskokulturno sožitje z ostalo kraljevino. Pri nas se pojavljajo vse mogoče separatne struje in politične aspiracije, ki gredo za tem, da se zlomi enotna sila Slovenije, da se zdrobi slovenski ugled fn potisnejo mandati našega naroda klerikalcem v naročaj. Klerikalna stranka in njeni poslanci pa bodo obsojeni na smrt, ker ne pridejo do izraza v novi skupščini, ki bo nacijonalna, prosvitlje-nokclturna. socijalnoreformistična In napredna. V interesu cele Slovenije, tako delavske, kakor kulturnonapredne, industrijske in meščanske bi bilo, da se upostavi skupna fronta proti klerikalni nesposobnosti in klerikalni izolaciji v bodočem parlamentu. Pod praporom enotne protiklerikalne fronte naj vstopijo v bodoči parlament zastopniki delavstva, industrije, meščanstva in naprednega kmetijstva. Ideja skupnega nastopa in skupnega boja, ki bi vsem naprednim in socijalnim strankam dala izglede kar največje zmage proti klerikalizmu, ki bi nase pritegnila kar nai-več glasov slovenskega ljudstva, se mora oživotvoriti, dokler je čas. Naj-navadnejša politična in strankarska kalkulacija govori za to, da ostanejo narodni socijalisti brez mandata, ako vstopijo v volilno borbo takšni, kakor so danes, brez agitatorjev, brez programa, brez sredstev, sami, izolirani, brez izgleda na efektivno delo in uspeh po volitvah. Enake šanse imajo kmeti]-ci, Imajo socijalistične skupine, katere bi se pa morale zavedat! svojega naprednega kulturnega programa In pa enostavnega političnega računa: Ali z nacijonalno večino v volilni kompromis ter v eventualno bodočo kooperacijo na socijalni zakonodaji ali pa v dosedanjo abstinenco do tistih sil, kt so in k! se bodo odločale v naši državi in kojih politično prijateljstvo mora biti alfa in ornega vsakega treznega politika, ki razpolaga z drobci narodnega zaupanja in ki hoče tem drobcem pozneje tudi dobro.
Treba je pogledati politični istinitosti v oči in premeriti lastne moči ter minimalne izglede samostalnega volilnega in političnega nastopa. To velja za vse napredne politične grupacije Slovenije od narodnosocijalistične do kmetijske in celo do socialističnih. Zakaj bi se vse te grupacije ne mogle združiti na skupni volitvenl listi, na skupnem kompromisnem volitvenem programu, ki bi sicer prepuščal vsaki skupini svojo idejno samostalnost in poznejšo srečo v parlamentu, ki bi pa na ta način osvojila proti klerikalni demagogiji in proti klerikalni okupaciji slovenskega ljudstva definitivno zmago in s tem nepregledne izglede za bodoče politično nastopanie ravno vseh teh «kupfn med slovenskim ljudstvom sploh. Zakaj, vse te skupine niso nacijonalne sile nasprotnice, marveč je skupen sovražnik klerikalizem, ki drži v svojih krempljih večino slovenskega ljudstva. To sramoto in to onemogočanje svobodne politične akcije med slovenskim ljudstvom od strani klerikalizma je treba enkrat za vselej preprečiti in ubiti. Sedaj je prilika tu. Vsi razlogi, tako naprednokulturni. kakor razlogi duševnega svobodoljubja, nadalje razlogi skupne gospodarske, socijalne in kulturne zaščite slovenskega ljudstva v bodočem nacijonalnem parlamentu govore za to, da je treba v tej smeri storiti odločilen korak. Vse te stranke se morajo pozvati na skupen razgovor, ali je mogoča tako široka baza volilnega nastopa.
Prepričani smo, da taka baza mora uspeti, čim se poedini voditelji postavijo na stališče pametne politike in
Opozicijonalne stranke v polnem razsuto.
Značilen razkol v komunistični stranki. — Nasilna taktika HRSS proti nasprotnikom. — Vznemirjenje v širšem bloku.
— Beograd, 4. decembra. (Izv.) Politični krogi posvečajo danes posebno pozornost dogodkom in pojavom v takozvani Neodvisni delavski stranki Jugoslavije ali komunistični. V osrednjem odboru v Beogradu so se pojavili med glavnimi voditelji komunistične stranke taki spori in diference, da je prišlo do razkola in da so nekateri voditelji oficijelno izstopili iz stranke. Snoči so ti voditelji izdali proglas, v katerem kratko navajajo razloge, zakaj mora stranka v Jngfi;)aviji propadati in zakaj je prišlo do razkola. Razglas so podpisali razni bivši komunistični poslanci, tako TodoroviC, Laza Štefan ović, Bukvić in dr. Dragan Vladisavljević. Značilno je tudi, da je Iz odbora izstopil agilni in več časa v Moskvi bivajoč! Sima Markovjć, ki je dolgo časa vodil vso boljševiško propagando v Jugoslaviji. Da je prišlo do tega razkola v komunistični stranki, sta bili merodajni dve okolnosti: 1. sklep zadnjega pokrajinskega kongresa glede volilne kolaboracije z Radičevo stranko in 2. sklep istega kongresa glede izključitve člana Živote M i I o j k o v i ć a. Proglas navaja, da je dosedanje vodstvo stranke s svojim neenotnim postopanjem ln s nedosledno politiko spravilo stranko v težko in globoko krizo. Vodstvo je preziralo glavna komunistična načela in kršilo strankin statut.
— Beograd, 4. decembra. (Izv.) Včeraj smo po »Politikic objavili izjavo podpredsednika HRSS proti Ljubi Davidoviću. Ta izjava je v vrstah da-vidovićevcev napravila zelo mučen vtis in povzročila veliko razburjenje v vrstah takozvanega širšega bloka. Vsi politični javnosti je sedaj jasno, kakšnih mahinacij so se posluževali voditelji širšega bloka, da bi se vzdržali
na površju in da bi ostali pri vodstvo državne politike. Jasno je. da so te skupine: klerikalce, muslimane, Davi-dovićeve demokrate in radićevce družila samo egoistična stremljenja in da je slonel širši blok na popolnoma nesolidnih temeljih. Vsa objektivna politična javnost je že danes prepričana, da v bodočnosti pod nobenim pogojem ne more priti resno v poštev kombinacija širšega bloka za prevzem vod« stva državnih poslov.
Cim je bila včeraj dopoldne objavljena izjava voditeljev HRSS, so politični krogi z velikim zanimanjem pričakovali protiizjave Ljube Davido-viča, ki je bila Šele pozno zvečer izročena javnemu tisku. Iz vseh teh izjav je sedaj očividen velik konflikt med Ljubo Davirfovicem in HRSS.
— Beograd, 4. decembra. (Izv.) Današnja »Reč« priobčuje iz Zagreba kratko informacijo glede notranjega procesa, ki je nastal v HRSS. Te dni je bival v Zagrebu Radiićev disident Lovrekovid, ustanovitelj in vodja hrvatske seljačke stranke, h kateri je pristopilo že prav mnogo članov. V Zagrebu se je Lovreković sestal s svojimi prijatelji in s trgovinskim ministrom dr. Surminom. Pri tej pril'ki je bil tudi razgovor o tem, kako skuša Radič preprečiti Lovrekovičevo akcijo. Pred nekaj dnevi je prišel k Lovrekoviču kmetski mladenič, kateremu je Lovreko 'ič preje napravil gotove, uslužnosti. Ta mladenič mu ie snoročil, tla mu je Pre-davec dal 10.000 D?n za to, da naj "hVe Lovrekoviča ln znžge njegovo hišo. Predavec mu je obljubil dati še ostalih 15.000 Din. Če se mu vse to posreči. Lovrekoviču je mladenič pokazal od Predavca izročeni denar. Mladeni-S je Lovrekoviču nasvetoval. da naj zapusti Varaždin, kai je tudi starti
Politična debata v it Pijanskem senata.
Spor med senatorjem Lusignolii^m in M"ssolinijem. — Senator Albertini zahteva Mussolinijev odstop.
— Rim, 4. decembra. (Izv.) Predsednik . slanca Matteottija; danes je na dnevnem Tittoni je včeraj popoldne ob  15. otvoril | redu drugi scnzacijonalni dogodek: Odkrit*
sejo senata. Razvila se je zanimiva in me« stoma burna politična debata k proračunu notranjega ministra.
Senator Lusignoli je izjavil, da ne bo več glasoval za vladino zaupnico, ker fa* šistovska vlada ni izpolnila danih obljub. Fašistovska vlada ni spoštovala temeljnih pravic Italijanov, priti je moralo do popol*
je pisem fenerala Bntho. Ti dokumenti so sicer različne važnosti, toda pravzaprav iste* ga izvora. Mussolini je obljubil, da ne bo izdajal več kr. ukazov: a v zadnjih pet'h mesecih jih ni trd al nič manj kakor 217. Italijanski narod protestira proti kršenju pravice, da se mora pokoriti le zakonom, ki jih odobri parlament. Po voljnem zakonu.
nega  razdora  med  fašizmom in tiberaliz* j s katerim si je vlada imenovala svoj parla*
mom. To je Mussolini sam priznal Danes je samostojnost in neodvisnost sodnijske služ* bc ogrožena, občinam zapovedujejo komi* sarji. Strah pred komunizmom ni opravičen. Četudi pristopijo h komunizmu vsi oni fašis sti, ki so nekdaj bili komunisti.
Med govorom senatorja Lusignolija je ministrski predsednik MMssolin? izzivalno zrl v strop dvorane, držeč ves čas govora roke križem. Ta nastop ministrskega pred* sednika je dal povod senatorju Lu«iqnoliiu, da je ogorčeno vzkliknil: »2clcl in hotel bi, da ministrski predsednik poslušale
Mussolini« »Poslušam!«
Lusignoli: »Poslušajte z večjo obzir* nostjo!«'
Mussolini: »Zahtevam besedo!«
Predsednik senata Tittoni je med sploš* no vznemirjenostjo iziavil: »V senatu se mora vsakega govornica poslušati s pri* mernim spoštovaniem. Če tega ne bo, po* klice k redu tistega, ki tega ne stori!« (Vi* harno in demonstrativno odob-avanjc!)
Za Lusignoliiem so govorili še nekateri senatorji, eni za Mussolini ievo notranjo po* Iitiko. drugi proti. Najbolj značilen je bil govor znanega Mussolinijevega nasprotnika in senatorja Albcrtinifa, lastnika »Corriere della sera«. Albertini je med drugim izvajal:
»Zadnjič (v juniju) je senat pričel zase* dati po strašnem dogodku, po umoru po*
dejanjske moči. V slogi je moč. V tem primeru naj odloča tudi odkritosrčnost ter zvestoba do volilcev, katerim se ne sme lagati o separiranih zmagah kmetijske aH narodnosocijalistične ali kake druge stranke brez sedanjega In bodo-Čeg*; soglasja in zveze z Idejo in silo nacionalnega bloka!
Pošteni državljani, mobilizirajte se, pošteni voditelji, združite se!
ment, sta bila na poti vladi tisk in opori* ciia zbornice. Mussolini pa ni vzel parla* ment'! samo za^onodrine moči. ampak tudi najvišjo oblast, da izzove z neza^nnico sklep krone. TaT o je doseg?! svojo diktaturo. Mussolini hoče danes obdržati oblast za vsa* ko oeno: to ponavtiajo danes tudi vsi »rasi«.
Dalje je senator Albertini ostro napa* del prostovoljno milico in ftenerata Ralbo. ki bt ga moral on. Mussolini strniti pod pres iskovo. Milica ni nič drugega, kakor nadalje obsfoieči »skvadrizem«.
Ukazi, ki so uprnbili državljanom pra* vico. nosijo Mussolinifev podpis. Listi, kt naihotf grozijo, dobivajo smernice od Mus* solini j a.
V svoji zadnji okrožnici ra fašiste mi* nistrski predsednik v obleki janjeta pr* navija obljube ki jih ni ni':dar drf-*1. in dr.ie stranki opomine, ki bi jih mor*.l dati snmes mu sebi, ker je predvsem vir da izven zet kona. Vsa preteklost vstaja in zahteva, da on, Mussolini zapusti svoje mesto in ga pusti drugim, ki bodo z boli trdno, toda samo z zakonom oboroženo roko zadostili goreči želji trudnih Italijanov, ker že deset let no* sijo najtežji križ. t. j. želji, da bi našli mir in varnost pod vlado reda, svobode in pra? vice.« (Burno ploskanje.)
Politična situacija.
— Beograd, 4. decembra. (Izv.) Radi pravoslavnega praznika ni nobenih važnejših političnih dogodkov. Potrebno je samo zabeležiti konferenco, katere so se udeležili ministrski predsednik Nikola Pasla ter ministri Sveto-zar Prlbičevlć. dr. G juro šurmin in dr. Mate Drlnkovič. Konferenca je obravnavala problem sanacije političtfh razmer na Hrvatskem. Vlada je odločeia ukreniti gotove korake, da se položai
na Hrvatskem v bistvu izboljša in konsolidira.
V narodni skupščini so bili zbrani nekateri zastopniki radikalne stranke, razpravlajoč o volilni agitaciji In o aktualnih dnevnih vprašanjih volilne borbe. Davidovičev klub je odobril predlog, da bodi dr. Tomljenović nosilec liste za modruškoreški volilni okraj.
Državni odbor je danes nadaljeval svoje volilnotehnično delo. Posamne sekcije so sortirale ves materijal, ki je potreben za določitev posamnih volišč in predsednikov. Državni odbor forsira delo in konča ž njim do 10. decembra v smislu volilnega zakona in ustave. Do 10. decembra bodo določena volišča in postavljeni predsedniki.
Novo kulturno nasilje proti primorskim Slovanom.
— Trst, 4. decembra. (Izv.) Kakor znano, je tržaški prefekt pred enim tednom izdal okrožnico, s katero se prepovedujejo dramatske predstave v slovenskem in hrvatskem jeziku. Sedaj se objavlja nova okrožnica, ki izvaja še hujše kulturno nasilje nad primorskimi Slovani šolske oblasti so razposlale okrožnico, ki se tiče tako imenovanih »dodatn'h ur«, med katerimi se je poučevala slovenščina oz. hrvaščina, torej materinski jezik. Ta pouk je sedaj naši decl kratkomalo preprečen. Okrožnica namreč glede dodatnih ur določa, da se med poukom slovenščine oz. hrvaščine ne sme rabiti niti kaka knjiga niti učiti oisanie. Pouk se ima vršiti pri teh dodatnih urah le na nač*n ustraenlh razgovorov med učitelji in učenci.
Do danes se še ni mos:lo ugotoviti, ali gre pri tem za sn'ošno naredbo, ki bi naj jo izdalo šolsko skrbništvo za vse šole Julijske kraiine, ali pa je ta okrožnica le čin posamnih šolskih ravnateljev.
p^vratek p*$i vjetnikov iz Rusije.
— Beograd, 4. decembra. (Izv.) Z ozirom na netočne, v javnosti razširjene vesti o akciji za povrntek naših državljanov iz sovjetske Pusije, objavlja tiskovni oddelek zun^niejra ministrstva poročilo, ki pravi: Kraljevska vlada je že večkrat storila potrebne korake za povratek v Rusiji bivajočih državljanov, toda vsi poskusi so ostali brezuspešni radi te?koč, ki jih je delala in dela sovjetska vTada. Kraljevska vlada ni nikdar obžalovala materijelnih sredstev, ki so potrebni za povratek rašlh državlinnov ter je stavila na razpolago našim zastopnikom v inozemstvu za to potrebne kredite, da se vrnejo vsi oni, kateri žele zapustiti sovjetsko Rusijo. Kraljevska vlada še vedno vodi resnr. skrb o teh naš'h državljanih in skuša, da jim omogoči povratek oreko humamtarnih ustanov, ki imajo direktne zveze s sovjetsko Rusijo ter jih bo materijelno in moralno še radalie podpirala, da jim omogoči skorašnji povratek v domovino.
Mezdno pihanje poštnih uslužbencev v Avstriji.
— Dunaj, 4. decembra. (Izv.) Organizacije uradnikov pošte, brzojava in telefona so predložile vladi svoje zahteve za izboljšanje gmotnega položaja. Te zaMevc so bile stavljene v obliki ultimatuma, to je. da mora vla ia do 10. t. m. nji"m usodfti. Poštna in brzojavna glavna direkcija je na organizacije poštnih uslužbencev, kakor tudi na tehnjčno unijo odgovorila, da je pripravljena na skupna pogajanja, ki se naj danes prično. Tehnična unija je izjavila, da privoli v skupna posvetovanja le takrat, če bodo popreje rešene njene posebne zahteve. Zastopniki organizacij opozarjajo generalno direkcijo* da ne morejo privoliti v zavlačevanje pogajanj in vstrajajo pri svoji zahtevi, da se mora njihovim zahtevam ugoditi najkasneje do 10. decembra. Ce generalna poštna direkcija do srede ob 12. opoldne tega ne stori, sledi popoldne proglasitev splošne generalne stavke poštnih uslužbencev.
POSKUS KOMUNISTIČNEGA POKRETA V REVALU.
— Reval, 3. decembra. (Izv.) Komunistična vstaja je popolnoma zadušena. Preiskava je dognala, da je bilo vse orožje, ki so ga Imeli komunisti, pe-slano iz sovjetske Rusije. Bilo ie aretiranih več sto oseb. Parlament je imel izredno sejo, na kateri je soglasno brez debate sprejel vse izjemne zakone, ki jih je predložila vlada. Na podlagi teh zakonov je bilo v celi državi proglašeno obsedno stanje. Vso oblast je vlada izročila generalu Laidonnerjn.
VESTI OD ODSTOPU ŠPANSKEGA KRALJA.
— Pariz, 3. decembra. (Izv.) Tu so se danes dopoldne razširile vesti o odstopu kralja Alfonza XIII. Po uradnih informacijah iz Madrida so vse te vesti od kraja do konca izmišljene. Začasni predsednik španskega direktori-a podadmiral marki de Magaz je imel včeraj govor, v katerem je naglašal, da se pripravila v državi revolucija in javno obdolžil francosko vlado, da podpira ta pokret Pozval ie vse patrijotično prebivalstvo, naj sc združi v obrambo kralja in ogrožene domovine.
Borzna poročila.
Dinar v Curihu 7.55. Ljubljanska borza.
LESNI TRG Testom 2.25. 25 cm, od 1(1—29 mm, med. 23, frco meja: denar 650; hrastovi f rizi 6. 1, 8, 9, irco meja: denar 1450; hrastovi pragovi, 1.80 m dolžine, 24/14, frco meja: denar 39; bukovi žr.manci, suhi, frco nakladu« postaja, 2 vagona: denar 18.50, blago 19, zaključek 18.50; Bukova držva, suha, 1 m dolžine, 1 vagon: denar 25, blago 26, zi-ključek 25:
2ITNI TRG Pšenica domača, frco Ljubljana: denar 410; pšenica bačka, par. Ljubljana: blago 455: oves bački, par. Ljubljana: blago 350: fi/ol ribničan, frco Ljubljana, orig.: denar 400; fižol ribničan, čiščen, b/n, frco Postojna trans.: blago 510; fižol prepelica* orig, frco Ljubljana: denar 480; fižol prepcličar, čiščen, b/n. frco Postojna trans.: blago 5S5: fižol mandalon, orig., frco Ljubljana: denar 380; fižol mandalon, čiSč. b/n, frco Postojna trans.: blago 485; fižol rjavi, orig., frco Ljubljnna: denar 410; laneno seme, frco Ljubljana: denar 700; otrobi srednje debeli, frco Ljubljana: blago 225.
EFEKTIVNI NAKUP. Koruza nova, frco Mitrovica. kval. gar. do slov. postaje. 2 vagona: denar 190, blago 205, zaključek 205.
EFEKTI.
2%e?o drž. renta za vojno škodo 121—120, 7% krvest. pos. 1921 64—66. Celjska pos. d. d. 209—218. Ljubljanska kreditna banka 220, Merkantilna banka 125, Prva hrv. šted. 890_900, VA^o kom. zad. dež bkc 90, splitski cement Portland 1470—1480, Nihag 63S.
Zagrebška borza.
Dne 4. decembra. — Sprejeto ob 13, Devize: Curih 13.20—13.30, Praga 204.75—207.75. Pariz 371.50—376.50. Ne*, vork 67.75—68.75. London 317.825—320.825. trst 295.70—298.70. Dunaj 0.0952—0.0972. — Valute: dolar 67.23—68.25.
Efekti 7K5^ invest. pos. 1921 65, 2%% drž. renta za ratnu štetu 11S.50— 119.50 Ljubljanska kreditna 219—222, Centralna banka 29—30, Hrv. eskp. banka 107— 108, Kreditna banka, Zgb 108— K19.50 Hipotekama banka 58—59, Jugobanka 101—102, Praštediona 880—895. Slavenska banka 84— —85. Eksploatacija 75—79 Drava d. d. Osijek 220, Šečerana. Osijek 780—820, Isis d. d. 65—68, Nihag 54, Gutinan 780 Slavonija 70^—71, Trboveljska 455—465, Union, paromlin 500, Vevče 110.
Inozemske borze.
— Curih, 4. dec. Današnja borza. Beograd 7.55. Pariz 28.47, London 24.115, New-york 516.60, Milan 22.43, Praga 15.57, Dunaj 0.0073.
— Trst. 4. dec. Današnja bor*a. Beograd 33.65—33.70, London 107.25—107.50, Pariz 126.25—126.75. Newyork 23.025—23.075 Curih 445—446, Dunaj 0.0324—0.0325, Praga 69—69.50.
— Dunaj. 3. dec. Devize: Beograd 1038 —1042, London 330.500—331.500. Milan 3082 —3094, Newyork 70.935—71.185, Pariz 3902 —3918, Praga 2135—2145, Curih 13.725— 13.775. — Valute: dolar 70.460—70.860, dinar 1033—1039, lira 3050—3070, češka krona 2117—2133.
s??v. 275
KANDIDATURE NA HRVATSKEM.
Zagrebi 4. decembra. (lav.) Vaš
dopisnik, doznava, da namerava HRSS pole?; trefl vflMipenih republikanskih nrofesorfev, *kar je bilo včeraj v Slo-hodnem domu« objavljeno, kandidirati na svoji listi Še nekaj hrvatskih zajedničar te v in to 8 do 10 vodilnih politikov HZ. Na listi HRSS kandidira v Zagrebu dr. Lorkovič, ostali kandidati v Dalmaciji. Tendenca HRSS je ta, da v Dalmaciji postavijo za kandidate zajedničari! mesto dalmatinske inteligence« ki ve zadnji čas zefo številno pristopala v Radićevo stranko, toda ie ni dovolj noHtičrto «mesl/iva. Dr. Trun-bića HRSS ne kandidira v Dalmaciji, n'ar.-* ec v Slavoniji. Na ta način hoče HRSS ->oka2ati zajedničarjem svoio moč in taktično opreznost, ker si ie sve?ta, da je nje vpliv nad vsemi in vsakim, torej tndi nad dr. Trumbićem. ki črugače vitva ▼ Dalmaciji precejšnjo popularnost
4. deeenrnra. Oiri V Zagrebu, kolikor je doslej znano, nastopijo pri volitvah tri skupine s kandidatskimi listami. HRSS z hto dr. Lorknvića, frankovci i št. Preberon in vse ostale seičanske Krmit* razirn komamlstov In eMjalistor z ejtoJatrom trto vine in Mvftriie dr. G jarem Sur-nam Trgovinskega ministra bo kandidirala tidi samostojnodemokraiska stranka. HRSS je od dveh zagrebških mandatov eden zagotovljen, za drugi mandat se bo razvila borba med Šur-mmom in frankovci Mnogo k venet-nosti, da zmaga dr. Surrmn.
VPRAŠANJE INTERNIRAN-
CEV NA MADŽARSKEM.
— Đodhapc§t», 4. dec fTzv.) Notrarrtf minister ie odredil ukinitev taborile* v Sati
Egerszeg. kjer je M!o pred leti zelo mnezo števfto tngoslovenskft državljanov intemf-ranfb. TntemacDska taborišča se do 15. t. m. sploh odpravijo in bodo imenriranci od slu-čaja do * luča*a Izročeni varstvu polic! te.
Politične vesti
= »Republikanski« profesori v irankovski loči »Hrvatsko pravo«, glasilo zagrebških frankovcev. prav rado komentira delovanje ostalih hrvatskih voditeljev, katerim očita nedoslednost in izdajstvo radikalnih hrvatskih interesov. Ker poznajo frankovci svoje nasprotnike bolje nego mL so marsikdaj Izvajanja tega lista prav podučna. O upokojenem prof. dr. Franu Barca piše na pr- da je bil tisti, ki je novembra meseca 1918 predlagal skupno z Radićem razpust hrvatske vojske. Še v istem meseca je v »Narodnem veču« v Zagrebu predlagal vrsto odredb, s katerim! se prenaša vrhovna oblast nad Hrvatsko v Beograd. O dr. Poliču pravi, da je 1. 1920 nagovoril tedanjega regenta Aleksandra v senzacionalnem govoru, v katerem je zagovarjal idejo »Jedinstvenega jngoslovenskega kulturnega tipa«. Dr. Bazala pa je po sprejeti Vidovdanski ustavi izjavil na predavanju v prostorih »Hrvatske zajednice«, da -ideja jugoslovenstva kljnb nasilnemu poizkusu z Vidovdansko ustavo Se ni izgubila svoje višje, etične vrednosti«.
2= Janjec ali lev? ^Hrvatsko pravo« piše o dr. Korošcu in se mu \Tpričo radnjega njegovega republikanskega govora roga. Med drugim opisuje njegovo republikaniziranle z sledečim ironičnim podnaslovom: od monarhističkog janjca do republikanskog leva«!
— Boljše viška centrala ne bo več na Dunaju. Novoustanovljen biro med« fsarodne lige za borbo proti boljševi-
kom v Ženevi javlja, da je sovjetska vlada sklenila premestiti z Dunaja boljševičko centralo za propagando komunizma v centralni Evropi in na Balkana. Za enkrat je bila ta centrala premeščena v Moskvo, kjer pa ne ostane trajno, ker pač ni mogoče iz daljne Moskve voditi uspešne propagande na Balkanu. Baje nameravajo boljševiki določiti Trst ali Solun za bodoči sedež komunistične propagandne organizacije.
=r- Sestanek opozicijonalnih voditeljev. Tisk Širšega bloka je javil, da se te dni vrši sestanek voditeljev opozicijonalnih st-ank. V Beograd imata prispeti dr. Korošec in dr. S p a h o. Med tem so meč opozicijonalnimi sku* pikami nastopile take razmere, da is ta sestarek popolnoma nepotreben, ker voditelji ne bodo mogli izbolišači situacije. Značilne so razmere v Davidov}-ćevi stranki. Pojavlja se močna opozicija proti politiki Ljube Davidoviča. Predsednik ok.ožnega odbora za beogradski okraj Velja A c i m o v i ć izda te ćr,\ brošuro, naperjeno proti Ljubi DaviccviČa.
— D« godki v Karlovcu. Radi sobotnih cofccdkov v Karlovcu je iniMl-strstNO rotranj'h de! uvedlo najstrožjo preiskavo. Oni napadalci, ki so napadli zastopnik? raše vojske, bodo pozvani pred ?:odisc> h jih doleti najstrožja fazen. O dogodkih v Karlovcu so bite v inozemstva ra^rjene zelo pretirane in alarmantne vesti.
ljubljanska porota.
Obsodba Stanka Trifkovića.
Porotnik! so krivdo goljufije potrdili z 9 glasovi proti 3 glasovom, nakar je Ml TnfTrovič obsojen na 2 leti težke ječe.
Se en slepar.
Popoldne ie prišel na vrsto sličen ptiček, "stotako leta 1896. rojeni Celovčan Mih. ^uckmann. po svoji nezakonski materi v Kropo pristojen, puškar po poklicu. Obtožnica ma očita, da je kot zavarovalni potnik delal po Koroškem dolgove na iedi, pijače jfi pretročninL da <;i ye pod lažnivimi pretvezami Izposojeval denar ter poneverja! ?:ivarovalnme. Neki gostilničarki v Šmart-au pri Beljaku je ostal dolžan na hrani in orenočnini cei«'h 2 milijona 180.000 kron — seve avstrijskih. Vseh goljufij in poneverb .ie izvršil za 10 milijonov 933.300 a. K. Kot potnik je bil uslužben pri »Bundeslander-versichcruugsanstalt«, pozneje pri iKartner-landesbrandschadenversicheruugsanstalt = (Či tate 1 j naj seže globoko po sapo ki se oddahne)-, končno pa pri »Ph6nixu«. Kako naivni so nekateri koroški Nemci, dokazuje sledeč* slučai. V Bergn je leta 1923 Luck-rnanp pregovoril nekega Pirkerja, da se je zavaroval za Življenje za visoko svoto, češ, ako plača takoj 5 milijonov a. K zavarovalnine, lahko po treh mesecih zavarovanje odpove, a zavarovalnica mu bo izplačali 8 milijonov a. K. Pirker mu je res izplačal 5 milijonov, katere je Luckmarm obdržal in zapravil.
Za vse te malverzacije navaja obtožnica 34 prič, katerih osebni prihod v Ljubljano pa se pod pogojem § 2524 in iz razlogov § 252/1 ni zahtevalo, pač pa so se njihove pismene izpovedbe prečitale. kar je seve obravnavo silno zavleklo.
Zasliševanje obtoženca«
Obtoženec očitana m a dejanja deloma priznava, deloma pa se izgovarja na vse /vijačne načine, kakor pač 2e znajo taki ptički, ki imaio dovolj prakse. Govori dokaj dobro slovensko, s kroparsko-koroškim akcentom. Sam priznava, da je imel v 7 mesecih, ki ilh je presedel v preiskovalnem zaporu, časa dovolj, da si je vse dobro premislil. Pravi, da je imel vedno dobro voljo vse dolgove poravnati, le premalo je zaslužil Priznava tudi, da je za sFeniksa« neupravičeno inkasiraj premije to zase porabil, češ: rFeniks je mene goljufal, jaz pa sem njega.«
Prečrtale so se protokolaričae izjave bezbrojnih oškodovancev. Po obtožilnem sovora drž. pravdnika dr. Ogoreutza te po razbremenilnem govorn dr. Voka* je dobil obtoženec znova besedo,, da je napram porotnikom pojasnjeval svoje postopanje, Predsedelfc je se enkrat raztolrnačil porotnikom cetotnt položaj. — Porotnikom sta km stavljeni dve slavci vprašanju U ff**
Ijuflja, 2.) poneverba. Prvo vprašanje so porotniki zanikali, drugo pa potrdili z 9 glasovi. Na podlagi tega je bil Luckmarm obsojen na eno leto težke ječe; v kazen se mu všteje 7 mesecev preiskovalnega zapora.
Nevaren tat«
Predseduje viš. sod. svetnik M o d 1 c državno pravdn'štvo zastopa dr. L s v r e n-Č a k. zagovornik dr. O r u d e n (pisarna dr. Hacfua).
Štefan Skrt false Ivan Brezavšek, ro}. 1884. v Levpt pristojen v Kal (Goriško), samski delavec, že kaznovan, le obtožen, da je v noči 29.—30. avgusta ti. v Borovnici ukradel krosuiarju Marko Popoviču blago, vredno 15.782 Din in se pri aretaciji dejansko lotil orožnika Iv. Jesenovca. MoJ je bil že 7 krat predkaznovan.
Koncem avgusta ti. se je mudi* v Borovnici m v noči od 29. na 30. avgust v tamošnji gostilni Ivana Petrica tod? prenočil V zgodnjih jutranji?] arah se je odpravljat proti kolodvoru na pot v Ljubljano. V gostilniški sobi sta ležala dva svežnja razlega manufakturuega blaga, ki sta jo prejšnji večer pred odhodom k počitku na hlev tam pustila krošnjarja Marko Pope vi 2 m njegov spremljevalec Marko Vladič. Obdolženec si je oba zavoja prisvojil ln odnesel is hiše, zunaj pa je radi prevelike teže iz enega teh zavojev pobral nekaj blaga, ostanek pa pustil ob cesti kakih 500 korakov od hiše in odšel z ukradenim blagom v Ljubljano.
Najprej se je oglasil pri Ceciliji Bricelj na Predovičevem Selu in ji ponudil blago v nakup. Slednja je res nekaj blaga odkupila ter povedala obdolžencu tudi naslov krojača, Josipa Zupančiča, ki bi mu naj bil napravil obleko iz ukradenega blaga. Josipu Zupančiču je izročil obdolženec prvotno raznega blaga za tri obleke in en površnik z naročilom, da mu dve obleki napravi do prih. nedelje, ostalo pa čez 14 dni. Ob isti priliki, je Jože Zupančič po prigovarjanja svoje hčere k up H za sc od obdolženca A kose sukna a* skupno vsoto 3447 kron. Naslednjo soboto je obdolženec od Zupančiča prejel dve izgotovljeni obleki, za kar ma je plačal na račun 500 dinarjev, ostanek S8 Din pa je obljubil plačati o priliki končnega obračuna čez 14 dni. Do tega pa ni prišlo, ker ie bilo Zupančiču blago m vsa za obdolženca i zgotovljen a obleka (z izjemo dveh oblek, ki jih je hc kopijenega blaga Zupančič ie prodal dvema Bosancema) zaplenjena.
fsrotako je obdolženec v Sp. Šiški prodal goštUničarki Mariji Kahnetovi fn natakarici Antoniji Debevc blago za ženske obleke. Po tek egotovljenih kupčijah v Xrab-ijsfiii je <*dolženec odšel na Oorenjsko m se za »ar dni nastaail v Fosavea pri želez-Tvlškemu delavcu Franca Rušice, kjer je na Brezjah bt v okolici Otoč zopet pričel pro*
Ob prilik! svojec* bivanja pri Re&fievtfc
je obdolženec ki se je bil za izkazano aslugo (prenočevanje) oddolžil s podaritvtio 2 m blaga za predpasnik, Justini Rešičevi dne L septembra 192a. izmaknil svojerr:a stanodajalcu njegovo žeiesaiSko legitiiftadjo za režijsko vožnjo irj v tej nabaja>oćo se fotograf iio odrgnil *ako. da lastnik a ni bn>> več spoznat!.
Obdolženca so orozafld s vso ir.tenztv-ftostjo zasledovali. Dne 6> septembra ti. sta žandarm. kaplar ivas Jeseaovcc in Ivan Premru dognala bivališče obdolženca v Ru-šičevi hiši na Posavea. Deepevši na lice mesta sta pa ugotovila, da je obdolženec baš pred njima pobegnil proti O točam, peljala 5ti se s kolesi za cjun, ga pred mostom O toče dotnteta rn ga pozvala v i meno za-!;ona, da postoi*. Obtoženec, ki ;e nosi! v roki seboj ročro kožaro z osta«?ki ukradenega blaga. k> je odvrgel in skušal uiti pod mostom. Orožnik Jesen o ve c ga je pograbil 2a ramo, a g& ie obdolženec v tem hipu z nekim koničastim orodjem (verjetno z nožem) zadel na vrb desne roke in nra prt-zadej^i v obio2bi označeno poškodbo. Obdolžence i.pra Viiako kx!vdo odlodno tajit, kasneje pa ie <»voj zagovor spremen U v toliko, da je tatvine, blaga na škodo Marka Popoviča v polnem obsegu priznal, zanikajoč pri tem ie uadalje tatvino legitimacije na škodo Franca- J?ušiČa in poškodb orožnika Jesenovca o priliki napovedane aretacije, — Obtoženec govori tako našlo in ge-stikulujoče. da ga je. le težko razumeti. Dasi je vsa hudodelstva izvršil z veliko raiinira-BGatfe verdar se sklicuje, da ni pri zdravi pameti, ker ga je oče baje hudo pretepat — Priče, ki so kupile od obdolženca ukradeno blago, pripovedujejo, da se je izda tal za železničarja ( v ta namen je pač ukradel Rašiču legitimacijo s fotografijo), ki prinaša blago iz laškega Vidma, zato ga lahko da cene« kot domači trgovci. — Glasom kazenskih reacistrov je bil prvič zaradi tatvine kaznovan l* leta 1906, pozneje povprečno vsako leto po enkrat Zadnja obsodba ga Je doletela leta 19tš. v Novem mestu ?aradl mnogobrojnih tatvin živtne na 3 leta težke ječe. Obenem se je izreklo, da se ga odda v prisilno delo. — Iz preiskovalnega zapora v Radovljici je skušal pobegniti, ter ie že globoko izpodkopa! zid.
Porotnikom so bila stavbena 4 glavna vprašanja (tatvina, nasilstvo proti uradni osebi, zloraba legitimacije), ki so jih soglasno potrdili, na kar je bil SVrt obsojen na
na %% fet težke ječe, Obenem se izreče po prestani k^znl rzgon ?z naše drŽave.
■klan Sokola h M\n dom
v patak a 7453 mm mladino ob 5* popoldne,
je« odroolo ob 8. zvečer. oSHanaVMBai fj mmmmmmmmmm
Smrtna obsodba pred novomeško poroto.
Včeraj se je vršila v Novem mesto razprava proti delavcu Fr2nn Žlngerju iz Kandlje roj. leta 1901-, k; ie ?zvrši! um >r nad posetn!kom Janezom Rajerjem. Zanimivo je, da Je bi! Zrnger že pred zadnjo poroto spoznan za krivega, vendar je bi! sodni dvor rrmenja, da so se porotniki zmotili in je obsodbo razveljavil. Navzlic temu pa je državno piavdužStvo vzdržalo obtožbo v polni meri in Žtnger je prišel znova pred poroto. Zločrn je bi! izvršen takole:
Dne 15. iunLia 1923. je odšel posestnik RajarJcI je bil splošno znan in priljubljen v Dvor, kjer je prodal svojo kravo. Še istega dne zvečer je sedel Rajer po končani kupčiji v gospini Kondrič v Novem mestu ln tja sta prišla tudi 2inger in neki Slavko Pintar. Iz gostilne je odšel Rajer v kavarno Splihal, pridružila sta se mu pa kmalu oba imenovana m ker sta vedela, da Ima Rajar pri sebi večje svoto denarja, sta mu prigovarjala, da z njima »kupčka^. Približno okori polnoči je Pintar odse! fzkavame, ostala dva pa sta ostala. Dragi dan ie našel deček Tonček Sepetavec v Smoletovem gozdu nekega moža, ki je bi! pokrit z odejo. Deček je takoj obvesti! oblasti, na kar je odšla na lice mesta sodna komisija. Ugotovili so, da je neznanec, ki >e bi! umorjen, posestnik Janez Rajar. Zločina nmora je bi! osumljen France žinger, katerega so videle priče zadnjega skupaj s pokojnim, 2mger je bil takoj aretiran, vendar je svojo krivdo dosledno zanikal, navzlic temu, da je bila njegova ob eka polna krvavih madežev. Zagovarjal se je, da mu ie kri tekla :z nosa. V splošnem je Žinger znan nasilnež in malopridnež, ki se je bavi! predvsem z nepošteno kupčijo !n tihotapstvom. Končno pa mu tudi ta kupčija m dovolj nesla, *el je krasti *n pogrezal se Je od dne do dne bolj v blato. Žrtev tega nasilneža ie nazadnje posta! posestnik Rajar. Pri včerajšnji razpravi je obtoženec trdovratne zatrjeval, da je nedolžen, Pcrctnlki njegovemu zatrjevanju niso verovali m potrdili so vprašanje glede krivde umora. Na podlagi krtvdoreka porotnikov je bH Zlnger obsojen na smrt na vesllah. Razpravi :e prisostvovalo mnogo občinstva.
Iz življenja jugoslovenske kolonije v Pragi
i. decembra.
Meščanska beseda v Pragi je priredila, kakor vsako leto, tudi letos, v soboto 29. pret. meseca jugoslovenski večer, ki je s svojim lepim programom in Številnim obiskom popolnoma uspel. Večer so počastili s svojim po setom posebno charge d' anaire* Nastasijević, v zastopstva konzulata SHS dr. Krecar, booor. konzul Bradanovič, primator dr. Baxa, ruski pisatelj Nemirovšc Dan-čenko in drugi. iPrograro se ve pričel s prednašanjem pesmi, med katerimi ie slasti  jugoslovenske temperamentno
apela zde. Bo ž. Kozlfkova, član drame Narodnega divadla Karel 2elensky je recitiral v češkem prevodu primere iz srbske epike ter je te uveljavil vse prednosti svoje oeklamatorske umetnosti. Naculje je bi! program izpolnjen s izbranimi koncertnimi točkami violon-Celista g. Vadava Keiurta in znanega opernega pevca Vi. VVuršerja.
Spregovoril je aniv. prof. dr. Murko, pozdravljajoč jugoslovenske goste in naglasaioč pomen Meščanske Besede za slovansko vzajemnost, katero skoro že 80 let praktično uresničuje, navezujoč na svojih večerih stike z zastopniki posamnih slovanskih kolonij v Pragi. Posebno mili gostje so ji Jugoslaveni in jugoslovenski akademiki in želi. da bi stopili s češko družbo v najožje stike. Da bi jugoslovenski visok<>-šolci večino odnašali na svoje študije v Pragi tako ugodne spomine, kakršni so ostali prof. Hraskemu z njegovega bivanja med Slovenci, o čemer nam je pred kratkim z ganljivimi besedami pripovedoval! Slovenci so Cehom najbližji in zato imajo v prvi vrsti dolžnost da skrbe v prospeh cele Jugoslavije za stike s Cehi in da tako polagajo temelje trajnim zvezam med RCS in kralj. SHS. V to svrbo kliče vsem ju-goslovenskim gostom: »Dobrodošli! Nazdar!«. Za jugoslovensko dijaštvo Je govoril M. Misović. S prisrčnimi besedami se je zahvalil   za prijateljski >
Hitro in  sigurno odstranijo jo izvrstna
Aspirin«
tablete &ayt*
Pazite m ■toižre-bel«-«
pećatso Pinmlco.
sprejem, katerega so deležni jugoslovenski akademiki v Prasi, kamor jih ne vodi samo ljubezen do vede. marveč tudi želja po spoznanju bratskega naroda. Jugostovcnsko dijaštvo se zaveda svoje naloge in hoče radevolje sodelovati z2 jngoslovensko - češkosl> vaško vzajemnost. Obe ti dve izjavi sta bili sprejeti z bučnim ^oglašanjem. — Mladina se je vdala plesu, ostala družba pa je vstrajafa pri čaju v prijetni zabavi.
J. K. S.
Italijansko - angleški odnošaji.
Odnosaji med Rimom m Londonom so bili za časa labouristovske vlade v Angliji gotovo kar najkorektnejši, aH da bi bili posebno prijateljski, se pač ne more reči. Brez dvoma pa so se še zelo, zelo ohladili po umoru poslanca Matteottija, katerega je angleški premier Mac Donald štel med svoje mišljenjske in osebne prijatelje. Po padcu Mac Donaldove vlade m nato sledečih volitvah, ki so porinile težišče angleške politike zopet z levice na desnico, so se v Rimu temeljito oddahnili, in ko je iz Londona prišel celo glas, da se zborovanja Društva narodov v Rimu udeleži sam angleški minister zunanjih stvari, Austin Cbamberlain, da ostane v Rimu cel teden dni, je v Rimu zavladalo naravnost ženitovanjsko razpoloženje. Rimski krogi so bili prepričani, da se vračajo časi, ko se zopet obnovi stara ljubezen med Johnom Bullom in Italijo, taka, kakor je bila tedaj, ko sta Anglija in Italija na antantnih konferencah z roko v roki tlačili k slom stremljenja malih, zlasti pa slovanskih narodov po ujedinjenju v polni svobodi. Italijanski tisk, in prav posebno seveda iašistov-ski, se je razpisal v bleščečih frazah o sijajnih uspehih italijanske zunanje politike in k velikemu duhu obnovitelja Italije, gospoda Mussolinija. so se dvigale kadilnice od vseh strani! Vse je že bilo v najboljšem tiru. pa je prišel vmes dogodek- ki je hipoma izpremeni! položaj.
V Egiptu je padel kot žrtev egiptovskega nacijonalnega fanatizma komandant angleške vojske, sir Lee Stack. Anglija je v obrambo svojih pravic in svojega ugleda posegla po najostrejših ukrepih. Zahtevala je težko odškodnino v denarju, angleške čete so zasedle egiptovske carinarnice v Aleksandriji, angleške vojne ladje so priplule v egiptovska pristanišča, angleško vojaštvo je zagospodovalo Sudanu. Te angleške represalije in odločna izjava angleške vlade, da ne dopušča zaradi njih nikakšnega vmešavanja od zunaj, najmanj pa vmešavanja Društva narodov, so pa v italijanski javnosti obudile spomin na neki sličen dosodek, v katerem je Italija igrala glavno ulogo, katera pa ji ni šla tako gladko izpod rok, kakor vse kaže, da pojde Italiji tista, ki jo igra sedaj v Egiptu Angliji. In prav po krivdi Anglije ne. Na novo klijoča ljubezen med Italito in Johnom Bullom je bila pač še premlada, da bi bila italijanska javnost zaradi nje že mogla pozabiti svojo krfsko afero, v kateri je v resnici pogorela in je svoj prestiž velesile rešila le v toliko, da je mala Grška plačala zahtevano odškodnino, ki je aH ni pokrila stroškov za »zasedbo Krfa*, in se je italijanski diplomaciji po hudem boju posrečilo stvar odvrniti od Društva narodov. Tisti, ki so umorili v vsej Grški do skrajnosti osovraženo albanofilsko italijansko vojaško misijo z generalom TeHinijem na čelu, pa še danes niso kaznovani za &voj čin! A za -iia-sko* v svoji kriški aieri se mora Italija zahvaljevati v prvi vrsti Angliji. Sedanji minister lord Cecil je bil Usti, ki je napel vse sile, da bi spravil italijansko-grški spor pred plenarni zbor Društva narodov, in tedanji zastopnik Italije v Društvu narodov, bivši ministrski predsednik Salandra, je prepotii krvave srage, preden se mu je posrečilo odvrniti ta naklep, ki bi bik če bi se bil izvršil, smrtni udarec za ugled Italije v zboru narodov. Fašistovski tisk seveda še ni mogel pozabiti vsega tega, in tako se je zgodilo, da je prav sedaj, ko naj bi prišlo do obnovitve starega prijateljstva med Italijo   in Anglijo, iz-
V Rimu, koncem nov.
bruhnil v vsem italijanskem vladnem in vladi naklonjenem tisku spomin na krfsko afero in ulogo. ki jo je takrat igrala napram Italiji Angjiia, tista Anglija, ki se po mnenju italijanske javnosti nahaja danes v ravno takem položaju, kakor .^e je nahajala Italija po umoru italijanske vojaške misije v Albaniji. In bridko »e pritožuje italijanski tisk, da sedaj ni nikogar, ki bi graja! angleške represalije, da ni nikogar, k! bi zahreval posredovanja Društva narodov, kar se je vse s tako vnemo delalo v italijanskem slučaju. Da. še ve£, vse molči, ko »Anglija izkorišča ta položaj v to. da si prisvaja ozemlja, na katera je že zdavnaj metala oči«!
Razumljivo je, da v Londonu niso preveč sprejemljivi za take dokaze simpatij v trenotku, ko iim gre za tako važno vprašanje, kakor je vorašanjc Egipta in Sudana, in gotovo še teni manj, če jim italijanski vladni tisk celo še očita precej umazane nagibe. Iz Rima se je namreč razširila vest da je angleška vlada stavila egiptovski vladi zato tako dalekosežne zahteve slede namakanja oaze Džezira v Sudana da bi se tamkaj kar najbolj razširili bombaževi nasadi, pri katerih so gmotno interesiram sam prestolonaslednik princ NValeŠki, ministrski predsednik Ba!dwiji in še več drugih lordov. Pa je prišlo poiem, kar je moralo priti! Listi namreč že beležijo vest londonskih »Central News«, ki pravi, da ie bil poset ministra Chamberlaina v Rimu predmet včerajšnje seje ministrskega sveta in da ta poset ni popolnoma gotov zlasti z ozirom na položaj v Egiptu in skorajšnjo otvoritev parlamenta. Ziasti bi minister Chamberlaiu moral ostati v Londonu, če bi opozicija zahtevala takojšnjo razpravo o zunanjem položaju. V Rimu so dodali stvari — seveda ad captandam bene-volentiam — ^e svoj posebni komentar. Pravijo namreč, da je Mac Donald kot oficijelni vodja opozicije 'zpočetka pristal na to, da bi se pričela razprava o zunanjem položaju šele 15. decembra, torej po Chamberlainovem povratku iz Rima, da pa so ekstremisti, katerim sestanek Chamberlaina z Mussolinijem nikakor ni po godu. toliko vplivali nani, da je izpremenil svoj prvotni načrt,
Maledetti sovversivi! Oni so krivi, da je sirova londonska megla legla na žarko rimsko solnce!
Cacoa Van Raster
ia-T
kvalitativno najboljši
Kriza v avstrijskem in nemškem ;,Alpenvereinu"
Tako zvni ^Arbeiter-Paragraph-* po k2ierem naj bi hJle le osebe aTijskega pokoienja, — Židi torej ne, — člani Alpen-vereina. dela centralnemn vodstvu precei prezlavic Sekcija »Donauland« na Duntju se namreč noče temu določilu pokoriti ter sprejema za člane tudi 2ide. Zadnji občni zbor društva v Rosenheimu je z ozirom na to sklenil, da mora ta sekcija Iz društva izstopiti, če ne, jo bodo na prihodnjem občnem zboru, ki se bo vršil dne 7. dec ti. v Monakovem. iz druStva izključili. Sekcija ■»Donanland^ se krčevito brani izstooiti ter je pravkar sklicala svoj izredni občni tbsr, na katerem je sklenila ostro protlresolucljo, ki pa ji ne bo dosti pomagala. Kr kor se zdi. imajo s svojimi člani križe in težave tudi nemška planinska društva.
Inseriraite v „Slov. Narodu"!
štev. 278
»SLOVENSKI   NAROD*   dne o. decembra 19^4.
Demonstracije na ljubljanski mrivcrzL
Pan—rečena separatistična akcija klerikalnega in komunističnega dijaštva. — Dopoldne predavanja odgođena.
Stanovnik je nato pozval tvoje pili Uit, da mu slede ker se bo zborovanje nadaljevalo pred klerikalnim »Dijaškim domom«. Omladino je nato zapustila univerzo in pred po* alopjem so elani Orjune in napredni akademiki zapeli himno »Boze pravde*. Klerikalci so ae pomikali naprej proti Wolfovi ulici in izzivajoče vzklikali »Doli s Srbije««, »Živela republika«. To je povzročilo v vrstah naprednih akademikov burjo ogorčenja. Orjunaši so pričeli slediti klerikalcem in marsikateri je dobil za svojo »repu« bliko* krepko zaušnico. Povsem iz trte iz« vita in naravnost podla laž pa je. ko trdi današnji »Slovenec«, da so naprednjak! celo streljali za klerikalno omladino. Trditi take stvari je zmožen edino tisti ki skuša vsako stvar izrabiti v svoje podle politične svrhe, da reši svojo potapljajočo se ladjo!
Klerikalci so nato odšli v svoj dom. kjer so sklenili, da nastopijo enodnevno stavko in zahtevali seveda še to. da ae raz« pusti »Akademska Orjuna«. Pobožne želje!
je nedavno izdalo pro* ministrstvo odlok, s katerim je bilo spsJrojenlh nekaj zagrebških vaeučiliških pioleeorjav, U so ec politično eksponirali a« ttača, Id ni bil v skladu s obstoječimi državnimi zakoni.
Ta ukrep prosvetnega ministrstva, ki se le izvršil na povsem zakonit način, pa en hoteli takoj izrabiti separatistični ele* ateatt na nalili univerzah, ki so zagnali hu* fonaki krik, češ »da je zopet kršena avto« »omi j a naših univerz«. Zagrebški blokaši In ostali separatisti so proglasili stavko ln za svoje načrte so hoteli pridobiti tudi ostalo akademsko omladino, zlasti le ljubljansko, 2e v ponedeljek sta dospela v Ljubi j a« ne dva organizirana blokaška akademika iz Zagreba m stopila v stike predvsem s kle* rfkalnim djjaštvom, o katerem sta domne* vala, da se bo takoj izjavilo za solidarno z zagrebško blokaško in protidriavno omla* dino. Klerikalci so seveda takoj pristali na akcijo in sklicali so sestanek vseh zastopnikov ljubljanskih akademskih društev. Na« predrta akademska društva so takoj uvidela, da gre zgolj za politično demonstracijo proti sedanjemu prosvetnemu ministru in zato so na jasen način odklonila vsako sodelovsnje. Klerikalci so bili radi tega seveda orlovo* Ijeni m so v zvezi s komunisti in nekaterimi drugimi akademiki, s takozvanim! »levičar« ji* sklicali protestno skupščino na univerzi Akeijski odbor naprednih akademskih dru* Štev pa je izdal parolo, da se napredna omladina tega zborovanja pod nobenim pogojem ne sme udeležiti
Zborovanje na univerzi.
Včeraj popoldne se je res vršil v zbor« trlenl dvorani univerze nekak protestni shod klerikalno»komunističnega dijaštva. — Kot jflavnl govornik je nastopil voditelj kleri« kalnega dijaštva filozof Aleš Stanovnik, ki pa Je nastopil tako nepripravljen, da ga je naravnost sijajno polomil Mlatil je prazno slamo, brez vsakega jedra. Izvajal je med drugim:
»Nam vsem je znano, kako so prejšnji •eUrnl skušal! na vse mogoče načine škodo* vari naši slovenski (!) univerzi, kar se je slasti pokazalo pri sestavljanju dr?svne^a proračuna. Protestirati smo morali radi tega že opetovano in danes smo vnovič prisiljeni, da povzdignemo svoj glas. Preko ustsve (!) preko obstoječih državnih zakonov (!), celo brez vsake predhodne preiskave ie prosvet* no ministrstvo vpokojilo večje število zagreb* ških univerzitetnih profesorjev.« Govornik je nato skušal celo utemeljiti protizakonito postopanje ministra, a pri tem ga je kapi« talno polomil. Izkazalo se je, da vodja kle« rikalnega dijaštva sploh ne v», da trna za* frebška univerza poseben statut, po kate* rem za vpokoftfev profesorjev nt treba nt* kakega pristanka univerzitetnega sveta. —-Sploh pa njegova izvajanja niso napravila nobenega efekta in so nasprotno še celo povečala klavrno razpoloženje klerikalnih c&jakov. ki so uvideli da so popolnoma osamljeni. Takoj po govoru Stanovnika se je oglasil k besedi zastopnik napredne oml*» dine, jurist Odon Planinšek. ki je pre» Čl tal sledečo stvarno izjavo:
Podpisana akademska omladinska dm« štva smatrajo za svojo akademsko dolžnost, da čuvajo ob vsaki priliki z vsemi zakoni* tirni sredstvi avtonomne pravice univerze, v kolikor se te izvajajo v skladu z obsto* ječfm državnimi zakoni V zadevi vpokojit* ve nekaterih profesorjev na zagrebški uni* verzi ki se je izvršilo na podlagi člena 4., zadnji odstavek zakona o državnih uradni* kih. pa ne vidimo kršenja avtonomije za« grebške univerze. Z ozirom na to ugotovi« tev izjavljajo podpisana društva, da se ne priključujejo nfkakt protestni akcifi enetfa detm raprebških, a še manj enega dela ljub* llanskih akademikov. — J. N. A. D. »Ja« dran«, — > Slovenski Jug«, — J. A. D. »Tri* g?av«, — »Klub jugoslovenskih naprednih akademikov iz Italije« in »Akademska Or« juna«.
Razrmst skupščine.
Ko je bila prečrtana ta iziava napredne omladine, so klerikalci dvignili velik hrušČ, ker drugega stvarnega argumenta pač lilso Imeli. Is njihovih vrst so nato padli klici »Živela republika«, kar je seveda dalo na« vzočim članom akademske Orjune dovolj povoda, da so hoteli skupšČinarje razgnati. Klerikalci m komunisti pa so s psovkami napadli Orjunaše in pričelo se je prerivanje ln dreganje, kateremu je napravil konec uni* verzitetrd tajnik dr. Smalc, ki je v imenu rektorja izjavil, da prepoveduje nadaljno zborovanje v univerzitetnem poslopju. Aleš
Zborovanje naprednih akademikov.
Sooči se je še vršilo v društvenih pro« štorih »Jadrana« zborovanje celokupne na« predne omladine, na katerem se je krepko manifestirala solidarnost vseh naprednih akademikov. Zborovanje je ©tvoril predsed* nik Centralnega tajništva Maček, ki je diiaštvu pojasnil sklene in motive, ki so vo» dili akcijski odbor do tega, da je proglasil, da se napredna omladina ne udeleži akcije klerikalnega dijaštva. Jurist Odon Planin« še k je nato pojasnil potek popoldanskega zborovanja in vse načrte sena ra ti stične omladine. Zbor naprednih akademikov Je soglasno z velikim odebravnjem izrekel ak« cfjskcmu odboru popolno zaupanje in so« glasno izjavil.
da se ne priključi nobeni nadalfni akciji  klerikalnega  dijaštva. \apredni akademiki vztrajajo na tem. da se pre* davanja nadaljujejo v potnem obsegu. S to izjavo je bila akcija klerikalcev popolnoma onemogočena, kaiti nanredniaM so jasno pokazali, da se ne dajo tako lahko izrabiti za načrte tistih, ki hočejo kovati le političen kapital iz vsakega ukrena. ki ga izvrši režim, ki je nasproten klerikalnim in« tencijam in aspiracijam.
Akcija klerikalcev padla v vodo.
Danes zjutraj so prišli napredni akadc* miki polnost evilno k predavanjem. Pred univerzo so bili zbrani tudi klerikalni dijaki, ki so gotovo skušali preprečiti dostop na* prednjakom v univerzo, a v akcijo niso sto* pili. ker so se dobro zavedali, da bi pro* padli. Do izgredov pa ni prišlo, ker je rek* tor univerze sam razglasil na univerzitetnih vratih, da ostanejo predavanja dopoldne odgođena, in to zgolj radi tega. da se pomt* rijo duhovi. Popoldne pa se predavanja, na veliko žalost klerikalcev, v polnem obsegu nadaljujejo.
Tako so klerikalci doživeli novo bla* mažo, kt si jo lahko zapišejo v anale svojih klavrnih pokrefov.
Ob 12. so se odprla vrata univerze, pred katerimi se je zbrala v polnem številu na* predna akademska omladina z jugosloven* sko trobofnico. Akademik P rimu s je imel kratek nagovor, v katerem je nagtašal, da je popolnoma na celi črti zmagata jugostrt* ven*ka ideja, da se ie ponesrečita akcija, ki so jo hoteli izrabiti klerikalci. Ko so odpeli državno himno »Bože pravde* in »Lepa na* ša domovina*, so vkorakali v univerzo, kjer so se pričeta predavanja Klerikalnih itu* dentov ni bilo pred univerzo.
Uradni komunike.
Za včeraj ob 15. popoldne je filozof Stanko Melihar v imenu nekaterih akadem« skih društev sklical v dvorano univerze pro« testno zborovanje proti vpokojitvi univerzi« tetnih profesorjev v Zagrebu.
Zborovanju so prisostvovali tudi vi so* košolci, pripadniki naprednega bloka. Med obema skupinama Je prišlo do spopada ln pretepa, tako da je rektor univerze bil pri« rr.oran prepovedati nadaljno zborovanje ter dati nalog, da se univerza izprazni Prepiri so se nadaljevali na ulici Akademiki, ki so se iziavili za protestno zborovanje, so se napotili v »Akademski dom« na Miklošiče« vo cesto, da tamkaj nadaljujejo zborovanje Drugi akademiki so jim sledili, pred vho» dom jih je pa policija zadržala, da prepreči nadaljni spopad.
Nekateri trdijo, da je v Wolfovi ulici padel strel, kar se do sedaj ni moglo urad« no ugotovi — Policijski direktor: Guštin.
Pros ve ta.
Presveta«,
Repertoar Narodnega gledališča t Ljubljani,
Drama. Začetek ob osmih zvečer.
Četrtek« 4. dec: Moč teme. Red A. Petek, 5. dec.: Pri Hrastovih. Red E. Sobota 6. dec: Šestero oseb lice avtorja. Red F.
Nedelja. 7. dec: Ob 3. pop. pri znižanih cenah: rirma P. Đ. Izven. Zvečer ob 8. ari: Veronika Deseniška. Izve*.
orau.
Začetek ob H S. ari zvečer.
Četrtek 4. dec: Ruaalka. Red C
Petek 9. dec: Jenufa. Red B.
Sobota, 6. dec: zaprto.
Nedelja 7. dec: popoldne ob X Oorenjski
alavček, ljudska predstava, prt gBiliPife ff*
Radio-končal.
V prid Jugo slovenske Matice se ie vršil včeraj v Unionski dvorani prvi radio-kon-cert, ki ga ie $ svojimi aparati omogočila požrtvovalna firma Stebl In Tujec — Aparati z anteno so bili montirani izven dvorane le takozvani »Lautsprecher« v obliki gramofonske trobe le stal v sredini prednje galerije Občinstva seveda zvrhano polno ln Jugoslovenska Matica se le prav dobro zavedala, da najboljše melje kdor prvi melje. Ne verujem, da Se kak radio-koncert privabi toliko publike
Uvodno besedo je govoril g. dr. Gade z. Težko je v poljudnih besedah objašnjavati pojav brezžične telefonije, no, g. dr. CadeŽu se je posrečilo pripraviti radovedne občinstvo na to, kar pride O njegovem govoru bi omenili da Je bO zasnovan preveč poljudno in splošno in da ni prišla do veljave strokovna plat samega problema. O kakem umetniškem užitku pri koncerte kaj-Mdi M «©M biti govora* Vesnom ajj-
lalja gfagfte maKa uineeliei, ttavtrja, «4* Soline, solopetja za Hroto maso is vseli krajev, tu košček, tam košček, ki vsled trobe, postranskih šumov Itd. frapantno sDči produkcijam gramofona. Le semtertam Jasnejše, čistejše petje in igranje kar prorokuje v bližnji bodočnosti m s spopolnltvi-Jo aparatov lepše užitke. Občinstvo pa le vsako točko sprejelo z živahnim interesom, vsak posamnlk pa Jo je svojemu temperamentu primerno glosioal, tako da tu smeha, tam dolgočasja tam zopet male jezice, ponekod navdušenja in tudi zehanja ni manjkalo. Vse nas pa je dvignila zavest, da smo s pos eto m prireditve storili Jugoslo-venski Matici dobro delo ter da smo čudežnim potoni stopili v neposredni stik z vsem svetom, katerega srce ravnotako utripi je kot naše, —č.
(S prvim Javnim radio-koncertom je izgubila Ljubljana veselje do te vrste prireditev. Občinstvo je bi1o splošno razočarano, in sicer po pravici, ker bi prišlo prej na svoi račun, če bi stal na prednji galeriji gramofon. Komu naj pripiše svoje razočaranje, je težko ugotoviti, ker ne poznamo konstrukcije aparatov niti njihove odvisnosti od vremena. Z mirno vestjo pa lahko trdimo, če bomo po zaslugi moderne znv nosti na polju elektrike kdaj tako videli ka? se godi po svetu, kakor smo včeraj slišali, kako koncertirajo in pojejo po raznih oddaljenih mestih, da bo trefca postaviti na noge vse optike, ker si vsi pokvarimo oči, kakor smo si včeraj pokvarili ušesa. — Op. ured.)
— Boris Popov, član opernega gledališča — pouČuie solo*petje. Sprejema stranke od 2 decembra dnevno od 14. do 16. ure v Narodnem domu, i nadstropje, desno, soba pevskega dnnhra »Ljnbliar '-j Zvon*.
— Operno gfedafllčc I>anes v petek 5. decembra se ponovi prvič opera »Jenufa« slavnega češkega skladatelja Janačka v prvotni Izborni zasedbi Sodelujejo: dame: Thierrv-Kavčnikova. VanečVova. Ro-pasova itd. gospodje: Banovec. Kovač, §u-belj in Zupan. Dirigira g. A. Balatka, režira g. P. Debevec
— Ga. Saričeva tn g. Kralj, Člana ljub* ljanskega Narodnega gledališča gostujeta v soboto dne 6. decembra v mariborskem gle« daliSeu v Niccodemijcvi trodejanski kome« dni »Zora, dan. noO. ki »e dospela pri ljub« ljans-kih vprizoritvah popolen uspeh.
— rlindemlthov kvartet v Ljubljani. — Svetovnoznanl Hinderaithov godalni kvartet pride v   Ljubljano ter priredi dne 10.
I t as. v Uaioaski dvorani konfert. Ta koncert bo ss sale mesto vsekakor velik glasbeni dogodek in na njega ie danes opozarjamo vse naše občinstvo, saj uživa kvartet v svetovnih umetniških krogih največji sloves. 430/n — Podpora »Uesnskessa«. Pevskemu društvu »Listnski« v Zagrebu je dovolilo prosvetno ministrstvo 5000 D podpore.
— »Ljnstjasaki Opt«. Napisal los. S u-ctiy. Pravkar ?e izšla knjiga, ki na poseben način — humoristično satirično — šiba ljubljanske navade in raz«-ade. Avtor je posebno pair.ro posvetil znani Uubttanski mentaliteti — pijančevanju in v posebnih črticah izrazitim ljubljanskim tipom, kakor ii~ voščkem, postreščkom. kuharicam, modernim vdovam itd. Mnenja smo, da bo kniigo vsak LjubDaačan z zanimanjem čitaJ, zakaj skoraj vsakdo Je v njej naslikan. Cena knjigi Din 30. V samozaložbi: CBedalKka 3L
— »Popotnik«, pedagoški rn ztranstveti list št. 10 do 12 (december) prinaša sledečo vsebino: dr. Ivan Lah. Občanski nauk, \z šolskega dela: Eltza Knkovčeva, Srbohrvaščina na srednfl očaj stopnji A. Spreitz, Iz prakse za prakso. Razgled: Slovstvo, Časopisni pregled. To Ka ono.
— Uzgaja teli. Izišao ie mrvi broj Ur-gajatelja. Časopisa za moralno poboljšanje društva (1 decembra 1924. broi 12) sa ovita sadržajem: Mil*enko VMuelč: Ooo vadiš, Evropo? Davorin Trstenja*:: Marljivost u talenta i geniia; Prof. dr. Stj. Tomič: *čov-jek-bog4 i »čovjek-rvtiera: Krmilo Br6ss!er: Profesori i o&telji; Emfl Petrovič: Dokle? Jagoda Truhelka: Uzgajanje djece prema temperaTrtentima; Stj. Hljfč: »Krilati lističi«, Miljenko Vidovrč: Inte'.:jjer7c::ta i Život; A. Aharac; Va&pitanje čovjeka: Jovanlua brilovič: Higijenske prilike u našim f<o!:ina Emil Petrovič: Ličnost i gomila; Sa?ih Liu-bunčič: Primjer! jačanja moralne volje: Dr. Prane Crane: Uništenje uživanja; Franjo Crnio: Moral i društvo; Ivan Nevistrč: Smjernice savremu« filozofije; Hamdlja Mu-Hč Vježbanje djece a r2s*id.»?var».nj: Marcel Schnefder; VVilhelm Jerosalem kao socfolcac; Rudolf Spnms: Ci!i mosa života; VladgT!?r Latič: Čovjek u odnosu >pram drttšr i; Stanislav Žtrplč: Moral i društvo: J. C: Pzgojue misH Pjodora rVsfojevskog: \. W. Atkinson (Ramaharaka): Vrhovna mudrost; Josip Geiser: Učitelj ! selo: Dr. Josip Lh> bič (Ud. Bogdanov): Mora! i društvo: Salih Lhibunčič: Nacrt trpitnoc ^rka za *rsdh;cu-amn psihologijo; Milena S. Pokupska: Moral i društvo, — Pregled. — Oodinja pretplata Dhi 60. — UredniSr-o i uprava Sarajevo, Skerilča ulica broj 7.
Pismo iz Prage.
Proti utesnitvi politične in finančne suverenosti in proti vsaki podonmski stvoritvi. — UradniSko vprašanje. — Agrarec Dubicki — plagijator. — Odstop dr. Macharja, — Komunistično rovarenje med vojno na Slovaškem.
Koncem novembra.
Podrobna proračunska debata le potekla povsem mirao^ Bila je široko zasnovana, trajala je 60 ur in govorilo je tekom nje £0 poslancev. Generalni poročevalec dr. Srdinko je v svojem govoru naglašal nujnost, da se omeji Število državnih nameščencev. Ako bi ne bil dr. Rašin padel po zločinski roki bi se omejitev že izvajala od lanskega leta dalje. Glede na članek v »Timesn«, ki je naperjen proti PCS. izjavlja govornik, da odklania načelno vsake poskuse ali načrte, ki merijo na ntesnltev naše politične in fmančne suverenosti, toliko bolj se obrača proti izkonstrui-ranju nekake podonavske stvoritve. — Naša zgodovina od pristopa k personalni uniji z avstrijskimi deželami pa do leta 1918. je bila za naš narod trpka življenjska šola in mi nikdar ne z Avstrijo in ne z Madžarsko ne vstopimo v nikake stvorltve in se ne damo privabiti v nje. Pri glasovanju v zbornici niso bili navzoči Nemci, slovaški ludov-cl in komunisti. Proračun, finančni zakon in investični proračun so bili sprejeti z vsemi glasovi koaličnlh strank, proti so bili samo glasovi obrtnikov.
S proračunom se bo bavil sedaj senat, sklican na dan 1. decembra, kjer bo tudi rešen gotovo naglo in mirno, tako da je brez dvoma, da bo še pred novim letom odobren v obema zbornicama in tudi izglašen, kar priča o konsolidaciji razmer v naši republiki. Kar se tiče nadaljnjega delovnega programa v zbornici poda vlada še v pred-božičnem zasedanju osnovo zakona glede stavbnega gibanja in slede varstva najemnikov. Pred Božičem treba nujno dognati tudi predlogo o ureditvi plač državnih nameščencev. Z gotovostjo se pričakuje, da bo do Božiča rešena vsaj t z. začasna mala uredi« tev, ki obsega zvišanje plač za staro-penzijoniste, za katero treba okoli 147 milijonov Kč, in 20odstotrto zvišanje mestnih doklad, zahtevajočih 152 milijonov, nadalje pomo£ uradništvo z visokošolsko in srednješolsko izobrazbo v višini 150 milijonov in končno bolniško zavarovanje uradnikov in učiteljev, za katero treba približno 25 milijonov Kč. Vprašanje kritja za te doMade pa doslej še ni rešeno. Predlog za uvedbo posebnega sladkornega davka je bil s strani socialističnih strank odklonjen, drug vir za dohodke pa bo težko dobiti in tako je skoro gotovo, da pride do restrinkcijc uradništva. Danes je v državnih službah 444.188 oseb in država izplačuje penzijo 127.030 osebam. Ako upoštevamo Število prebivalstva* vidimo, da preživlja država ne glede na invalide vsakega devetega državljana. T. z. velika uradniška ureditev pride v razpravo poxacjc skupno s cclonno di>
žavne uprave. Prvotno se je mislilo, da se pred Božičem reši tudi davčna reforma, toda njena obsežnost tega ite pripušča in zato je preložena na prihodnje zasedanje skupno s predlogo o srednjestanovskem zavarovanju.
Mirni potek proračunske debate ie prerušila afera agrarnega poslanca Du-bickega. Pri debat« ie imel jrovor, katerega je nato priobčil v aVenkovu«, V svoj govor je pa vzel doslovno cele novinarske članke, ne da bi kje navedel dnevnike, ki so jib prinesli. Ali ogiiisili so se dnevniki sami, naiprvo »Ud. No-vinv«, »Nar. Listv« in *Nar. Politika«. To nespodobno piajciatstvo se sploh obsoja in vzbuja začudenje, da post. Dubicki po tej blamaži ni odložil svojega mandata. O stvari ima besedo aKrnr-ni poslanski klub.
Generalni inspektor naše vojske dr. J. S. Machar je zapustil te dni svojo službo. NI bil razmeroma dolg:o na svojem odgovornem mestu, samo pet let, toda zapustil je v naši vojski trajen spomin na uspešno svoje delovanje. Pridobil si je neoporečnih zaslug za dviganje naše vojske, skrbeč za ta, da se po končani vojaški službi naši mlav'i ljudje izpopolnjevali, ne toliko strokovno, vojaško, marveč da bi se tudi duševno razvijali, in baš to »e zasledoval v naši vojski Macbariev uvedeni prosvetni pouk. Njegovemu deln so se stavile na pot različne zapreke, katere Je Machar s švr»iim samozatajevaniem premagoval, pa se tudi pritoževal zaradi njih. končno pa se vendar nr^d njimi umaknil. Po njegovem odstopu se je začetkoma govorilo o njegovem nasledstvu, imenovalo se je že več kandidatov, sedaj pa se pravi, da bo inšpektorat zrušen in da se do konca t f. izvede likvidacija te službe.
Med vojsko na Slovaškem so bili odkriti sledovi delovanja komunističnih agitatorjev. Preiskava ie ugotovila, da je to prevratno rovarenje doseglo že znatne uspehe. Prvo odkritje je sledilo v Bratislavi, na kar se je dognalo, da se je delovanje razvijalo tudi po vseh drugih posadkah na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. Agitiralo se je vi glavnem z brošurami letaki, il u-^racijami itd. Aretiranih je bilo mnogo vojaških hi civilnih oseb. m zanimivo je, da hna večina prijetih civilnih agitatorjev madžarsko pripadnost.
V Bratislavi je 33. t m. umrl ministrski svetnik m železniški šef-zdravnik dr. Albert Dutka, ki je bil znatna osebnost v naprednem gibanju devetdesetih let in v procesu »Omladine«. Za časa balkanske vojne se je udeležil tudi ekspedicije čeJkih sdravnikov v Srbije.
KIH0 IDEAL K1H0
Od Četrtka iio vč!erSi *e4e!je t. m.
£Q0»!jf4t?tjtReC
iee
v pretresljivi drami
Žrtev
-J**   . VPONEDEl
I „Mafes tJmter" |
Turisfika in sport.
OBČNI ZBOR S. K ILIRIJE.
S K fiirija, najstarejši m nc:-:e»vr?-f.\ športu: klub, ki tč obenem prv Slovenije v različnih panogah sporta, h hnel včeni  svoj   !-   r-'.-..   >\k,t, a;«.'-. se ie
coe'erLo časiao številu Članov. Zborovanje »e ;c vr^iro v restavracijskih pi štorih »£ve7<je-.. Pozdravni hi uvodni govi s >r imet predsdntk %. (;.>:-.:. k«. t . r.'--!A kratek pr«.cied zgoddvluc SK Iliri! r,d life-ja u>t:-.:u.v!r>-'c do danes, ter t akilučlni govora a'wiirr«l j»e , a , se zavedu svoje dolžnosti napram klubu i;: tli *fremj
£3 t«:-.!,       bi k':v^"» doseset visoko -* 2<»,
ti ;.. mednarodni niveau. (i. le rala )e p*e-čital zapisnik   preteklega ieta ter i>b?vtm
poda* ta;r:!>AO poroči1
k a
terega pos-ie-
Dtamo, da je Ilirija tekom atftdnieza leta dosegla lepe uspehe i^ko v športnem, kakor v gospodarskem „^irn. Dobro na-predovaU slasti nogometna hi lahkoatletsloi sekcija, predvse;;* pa ič treha omeniti ir. blagajnika^ ki \e *i>r,-- it krOicre v- \.^V d:< le bik) mogoče celn sesta\*lti proračua v."1, prihodnje leta. prvič, »odkar obstoja Tl*-rija. Kitih šm?c 7t! Članov« del k«:cr.h p.» <>t i al ne /^veda *vo?ffl dolžnosti do kluba. Športnih prireditev *e irnel klub 7?. sode-kn*al fr,\ ?c pri 11 tujih p*: edltvab. Omeniti \z đA're. da le klub izpopolnil tivk;> vri%c-melrjo, kakor tv*ii^ igrišče ter s^i ?irs-
d i'v no v t: x* r dc i ?
obeh Igriščih.
.se je lahko .* uspeliom dokončalo to delo, jo predv>c;;r zashtga sg. Blb^dka, vrt§p. Megovetiča in .1 Oorca, ki mj materf-?.i!r;r> In ruralno podpiralL i>ted:1a ^» na to poročila posamnih sekcij. Ci Betettn 'c po-ToZal o r.i->>roi7>etr.i sekciji, ki >c odigrala 65 tekem in dosegla v teh frrravovi': .-..ore v ra-rmerra 325:96 goaloui. ^tednarodalh tekem ie khib odiišfAl 10, prijateiiskUi 30, pr-venstvenfli 15, pokalnih reprenta,!!?. 3 m 1 interne^ Sekcija ?a^-.;c 71 aktivnili članov. O delovanju lahkoatletsjce sekt ti t: poročat z. Vodisek. Med aajvainejSe prfreHJttvei Iti se Uh ie sekcija urJele^Ha, spada|b cross* cotmtrv za prvenstvo Slov^uijc. Štafeta ?*» mestu r/n lutrov pokal th tekmoeamc ža prvenstvo Jugoslavije i:? Sloveaijc. Ikn zad» rtih dveli tekmovanjih se %• Ilirija plasirala na IV. fn aa 1. rrte^to. V sploS.icrn ^a?na-m*ife sekcija naravnost sijajen napredek. Plavalna sekcija; o kateri le poročal j. <c-rala, kitah dobrermi materi?alu t»: mogla dobro razviti je radi pomanjfcania lastnega plavalnega prostora odpadel jkrav trening. Sekcifa se jc udek^'a več tekom, taki v ffevenj aivsiu \u prvenstvene tekme za Slovenijo na Bledu, kjer le ilirij-rj dosegla 111. mesto. Nien claa ^. KordeUi pa ?e d^'.tkrai /ap ^rečao odnesel prvenstvo Jirgoslaviic v ik*.'K:-T: torej nadvse čas;en aspehL — O damski sekciii je podal poročila g. Delt ram. Navaja! Je med drugim, da ha^ena bolnic kakor nogomet na pomanik«-niu ostre konkurence in se aato ni mo^Ja ra^viiatU več uspeha p« le pokazala ialjfcn-etietska sekcija, ki ie postavila dva }ugo-*!ovenska rekorda. Govornik np«. da se N s^kcHa razvila. Slcdilu so fte porodila tenis, drsalne, šmažke in sanka.<ke sekcife, nakar ie podal g. Rahič magalniSko poro-ČOO. l^ia^•i^ ie. da klub ato\\ na tako *rd-nfh negah, kakor se nikoli popreic iit da Je dosegel »ned dohodki lu izdatki ravnotežje. Revi^rji so nušii o!at;.i:ao v popolnem redu. (iobpodi.rnko por«>Čilo. ki gu je poda! jj. Beltram, Izkasnje i2holi"anfe 8fh->darskeK^ sfan}a. Klub razpolaga z h^*-£a?(rn invcntar)esn. ki ga lr» treba deloma 5e izpopolniti predlog jj. Betetta h?-!a nato i?rreme»k:>i nekatera pravila, nakar so s)«vdiic volitve no*-»jdhv.u tV-voUen ie ri\ ta-le odbor: predsednik g, I ^-so Goreč, 1. podpredsednik in^prktfrr H govetić, 1!. podprec^i.ik g. >irct!!, I. td\r.:\: g. .1 e r a I a 11. U;:;ik i„. Komar, L biagajnik ž. Rabić, II. blagajnik ^. 11 n!-t a v r h r. gospodar g. M ff h ko v e e ter sledeči odborniki: dr. Senekovie\ ins;. Blcm-dek, dr. Majcen, dr. Maver, s. Čcrrte, g. Lot^ar in g. Bctetto. Za načelnika nogometne sekcije ie bfl Izvoljen £. Betetto, 1h-hkoadctske %. V o d i ji c k :e;;n^ - Sekci]« proi. S « u n i k, plavalne e.. č : r n e. damske dr. M a y e r, drt:ah>e g. V o d I s o k I« srnusko*sanka>ke V t '.».;. V razsodi* §čc so bili Izvoljenj: u;. Dcm?arf dr. Merce, dr. 16ic Premar, dr. Pranusefg ln iravnateH Valašek
Naznanilo.
7337
Weai«tl   atellie M. S A H C , L}Ubljaaa,
Kongresni trg št. 4 1 rGe-berjeva hlla), iata vedno v rslo^: srrvo Ugotoviteiiih najnovej-§Ht in najokuaneiftiii parBalh dražabnlh, popoi-dffrtskr?, večernih, honceitofli in plesnih teelet. Tstotako tudi dekHpitt Ublekk ra plesne vaje. Cene frapantno nizke. Vsakemu dosegljive,
Konzulati v Ljubljani:
CeSkoeftovaSk«: Breg S/L Belita: Urad Mi:b!iansV.es« ▼etese^ma. Avstrija: Turjaški tr« 4/lL Italija: Žrinjskega ceata 3/L Portugalska: Dunajske eeeia IS.
Stran 4.
•SLOVENSKI N A R OP« dne 5 deccmPra 1924.
Stev. 278
Dnevne vesti
V Ljubljani, dru
Izdajstvo« v razmejitveni komisiji?
V Ljubljani, 3. dec. 1924.
»Velespoštovani 2. urednik!
Ob priliki mojega slučajnega bivanja sem z velikim začudenjem čital napad v »Slovencuc na g. majorja A. Markovića, ki je baje pri razmejitvi zagrešil »izdajstvo«.
Skoro tri leta sem bil adjutant komisije, ki ji pripada g. Marković, in temeljito poznam delo komisije, kakor tudi delo posanmih oficirjev. Kot adjutant g. generala Maistra in g. polkovnika Daskalovića sem imel priliko se s stališča štaba te komisije temeljito poučiti o delu tako naših, ka-kcr italijanskih članov. Radi tega mi tudi vaš odgovor v listu ni bil povsem po volji, ker ni pogodil jezgre cele zadeve.
O. rr^jor A. Markovič opravlja p.i-sel š?fa ropo^iafov pri razmejitveni komisiji, ima torej opraviti izključno samo s tehničnimi deli. Pogajanja z italijansko komisijo vodi predsednik :n event. 5e en oficir in izdaja na pod»agi lega sporazuma, ki se pismeno fiksira, ukaze za šefa topografov, naj v terenu skupno s italijanskimi topografi poišče dogovorjeno Črto, ki je na to topografi izdelajo. Kdor količkaj pozna tehnično delo na terenu, bo razumel, da je tu vsaka, tudi najmanjša manipulacija Izključena, ker se vse preje pismeno in sporazumno ugotavlja.
Z ozirom na to je Izraz »izdajstvo« za majorja Markovića absurdnost in ga je mogel napisati samo človek, ki nima pojma, kako posluje taka komisija in kakšne so dolžnosti posamnih članov te komisije.
Ako pa uvažujemo trdovratnost Italijanske komisije in že vnaprej do-določeno črto rapallske pogodbe, se kaj takega vobče ne more napisati. Kakor sem Že povdarjal, je mejna črta že podana po rapallski pogodbi in podrobnosti diferirajo na terenu za 10 do 50 metrov, a za teh 50 metrov ne da Italijan niti ene lire.
Da ni mogoče ustreči večinoma opravičenim željam prebivalstva, ni krivda na razmejitveni komisiji, marveč na rapallski pogodbi, ki jo hočejo Italijani izvesti v vsi strogosti. Govoriti tu o kakem izdajstvu pomenja žaliti razmejitveno komisijo, katere Člani požrtvovalno izpolnjujejo svoje dolžnosti in ki vodijo za vsako ped zemlje najljutejšo borbo.
V službi in izven nje je g. major Markovič vzor oficirja in tovariša, ne-simpatičen Italijanom radi njegove odločnosti in točnega izpolnjevanja svojih dolžnosti.
Izvolite,   g. urednik^   porabiti to pismo, kakor se Vam zdi umestno.
Z velespoštovanjem udani Aleks. Sučevlč kap. I. ki. v pokoju. Zagreb, Dalmat. ul. 5.«
Priobčujemo to pismo v celoti, ker je iz njega razvidno, kako velika krivica se je delala g. majorju Marko-vi/ču.
»Slovenec«, katoliški list, ki je pri nas vzel vse poštenje v zakup, doslej ni smatral za potrebno, da bi poravnal krivico, ki jo je napravil g. Markoviću. To je katoliška morala in »Slovenec« je — pošten list!
— Slovenščina na visoki pedagoški šoli v Zagrebu. Na visoki pedagoški šoli V Zagrebu je letos kakih 18 učiteljev Slovencev. Za tiste, ki imajo jezikovno skupino, je namesto srbohrvaščine (literature in jezika) uvedena slovenščina; te dni začne predavati prof. Ilešić. Vendar je ena ura srbohrvaščine obvezna tudi za slovenske slušatelje.
— Z Izenačenjem koledarja ne bo nič! Arhirejski sabor, ki zboruje v Kar-Iovcih, je 28. novembra razpravljal o reformi koledarja in sklenil, da se v načela sprejema reforma koledarja, toda po predlogu prof. Trpkoviča in Milan-kovića, ne sprejema pa se uvedba gre-gorijanskega koledarja. Nov koledar bi se naj v srbsko pravoslavno cerkev uvedel šele, ko se o tem vprašanju sporazumejo vse pravoslavne cerkve. Z drugimi besedami povedano: z izenačenjem koledarja ne bo nič! Gospodje v arhirejskem saboru niso dostopni potrebam modernega časa in ne razumejo, kako ogromno Škodo trpi v gospodarskem oziru naša drŽava, ker ni v nji potrebne enotnosti glede praznikov. Umestno bi bilo, da bi državna oblast pritisnila na arhirejski sabor, naj bi vendar enkrat opustil svoj neutemeljeni in nerazumljivi odpor proti nujno potrebni koledarski reformi.
— Promoči a slovenskega novinarja v Padovi. Bivši urednik »Edinosti« in sedanji glavni urednik »Novic« Fran T o n č i č je včeraj promoviral za doktorja prava na univerzi v PadovL
— V naše državljanstvo je sprejet ruski emigrant Aleksander Dolbis, začasni ■Cfcelj x SmoUiaca,
4, decembra 1924.
— O ttaeoveelskeei vprašanje. V ministrstvu za socijalno politiko je začela delovati komisija, ki ima nalogo začasno rešiti stanovanjsko vprašanje z ozirom na to, da sedaj veljavni zakon poteče 31. decembra 1924. Minister za socijalno politiko Marko Gjuričič je dopoldne sprejel deputacijo Udruženja najemnikov, katerim je izjavil, da do definitivne nredltve zastopa stanice stalnosti stanovalcev in tudi predpisov glede stanarine. Minister je izjavil najemnikom, da se stanarina ne bo mogla povišati in da ostane status quo do sprejema novega stanovanjskega zakona. Vprašanje lokalov (trgovskih in obrtniških) vsekakor zahteva posebno rešitev in se ima to vprašanje izločiti iz ostalih vprašanj stanovanjskih najemnikov in hišnih posestnikov. Stanovanjska komisija ima nalogo v 8 dneh končati svoje delo. Po izjavi ministra za socijalno politiko bo novoizvoljenemu parlamentu predložen stanovanjski zakon med prvimi. Vladi je mnogo ležeče na tem, da se v naši državi stanovanjski problem čimpreje rešL Ministrstvo za socijalno politiko je od vseh velikih županov zahtevalo, da mu v roku petih dni dopošljejo svoja mnenja o lokalnih potrebah glede stanovanj. Ministrstvo je tudi zahtevalo, da hišni posestniki m najemniki predlože svoje predlože oz. svoja mnenja. Pri pokrajinskih oblastvih so zato sklicane ankete, ki naj bi stvarno obravnavale stanovanjski problem.
— Krediti za volitve. Ministrski svet je finančnemu ministru odobril kredite za izvedbo volitev v znesku 10 milijonov dinarjev in za nabavo volilnega materijala (krog-Ijice itd) 1 milijon dinarjev.
— Likvidacija oddelka za socijalno politiko. Na predlog ministra za socijalno politiko je ministrski svet sklenil likvidacijo oddelkov socijalne politike pri pokrajinskih upravah v Zagrebu in v Ljubljani. Osobje oddelka socijalne politike v Ljubljani se stavi na razpolago velikemu županu.
— Za organizacijo mariborske oblasti. Finančni minister je določil notranjemu ministru izreden kredit v znesku 300.000 Din za likvidacijske stroške pri novi organizaciji mariborske oblasti.
— Iz finančne službe. Šef davčne administracije v Ljubljani, finančni nadsvetnik dr. Janko Ponebšek je premeščen k finančni delegaciji v Ljubljani, davčni refe-ferent dr. Filip Orel je premeščen iz Radovljice v Ljubljano.
— Iz državne službe. Imenovan je za administrativnega uradnika pri rudarskem oblastvu v Ljubljani dosedanji pisarniški oficijal Josip Jurčič, za arhivarja pri okrož. agrarnem uradu v Mariboru orožni-ški podnarednik Simon Rižnar; premeščen je od ravnateljstva šum v Ljubljani k šumski upravi na Bledu upravitelj Alojzij Rus.
— Prepovedani listi. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvoz in prodajo graške »Sudmark-Bundeszeitung« in sofijskega »U-stremac, ker pišeta proti interesom naše države.
— Ureditev plovbe po prekopu Bega.
Član mednarodne donavske komisne g. Vilfan je iz Bratislave prispel v Beograd, da poroča zunanjemu ministru o poteku razprav pri mednarodni donavski komisiji in da dobi navodila glede ureditve plovbe po prekopu Bega, ki veže Temešvar z Velikim Bečkerekom. V kratkem se sestane v Te-mešvaru romunsko-jugoslovenska komisija, ki bo to vprašanje razpravljala.
— Inozemcl v domačih podjetjih, inspekcija dela opozarja vse delodajalce, ki zaposlujejo inozemske delavce in nameščence vseh kategorij, da so v smislu obstoječih predpisov dolžni vsako spremembo službenega razmerja najkasneje v roku 3 dni po izstopu, oziroma premestitvi inozem-ca prijaviti pristojni inspekciji dela. Prekr-šitev tega predpisa se bo, kakor tudi zaposlovanje inozemcev brez dovoljenja ministrstva socijalne politike, odnosno tuk. Inspekcije dela, najstrožje kaznovalo. Pripominja se, da je inspekciia dela v zadnjem Času kaznovala več podjetnikov z občutnimi globami do Din 2000, ter se interesironi službodajalci ponovno opozarjajo, da se slede zaposlenja inozemcev točno drže predpisov, ker se bo v smislu § 123 zakona o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922, Uradni list 211/74, vsaka prekršitev kaznovala z denarno globo do 3000 D. Takozvane predpise vsebuje »Pravilnik o zaposlenju inozemskih delavcev« z dne 9. julija t L, U. L 215/71.
— Dvajsetdlnarskl zlatniki. Kakor poročajo iz finančnega ministrstva, se prirne s kovanjem zlatnikov po 20 dinarjev takoj, ko se izvrši kovanje drobiža. Na eni strani dvajsetdinarskega zlatnika bo kraljeva slika z napisom »Aleksandar Prvi, Krali Srba, Hrvata i Slovenaca«, na drugi strani bo krona in označba vrednosti »20 dinara«.
— Nova advokatska tarifa na Hrvatskem. Zagrebški sodni stol je v seji 27. pr. m. sprejel tarifo, ki služi za osnovo vsem meničnim in kontokurentnim procesom pri sodniiah na Hrvatskem. Inicijativa za tarifo je potekla iz odvetniških krogov. Za menične in kontokuretne tožbe znaša odvetniška tarifa (brez kolekovnih pristojbin): 1 do 2500 Din, največ trojni znesek sodne takse, torej pri tožbi za 1000 Din največ 100 Din. Pri svoti od 2500—50.000 Din kolikor sodna taksa,% torej za 50.000 Din K>50 dinarjev. Pri svoti od 50.000 do 500.000 se zmanjša tarifa do 50 •/# od takse, znaša torej za 500.000 Din 7650 Din. Nadalje pada taksa do 40, 20 ln 10 %.
— Telefonski promet med Trstom m Sušakom Je dovoljen od 1. decembra dalje.
— Cestni okrajni odbor škofjeloški išče za svoj okraj cestnega mojstra — Bolj na* tančno se razvidi iz Uradnega Usta št. 100 z dne 31. oktobra 1924. 529/n
— Dražje pivo Izven Slovenije. Jugo-slovenske pivovarne, udružene v kartelu, so sklenile povišati ceno pivu za 80 Din pri hektolitru. Tovarnarji pravijo k povišku da. so strovne dražje to tudi produkcijski »troski guufescajo. V kartelu je 18 pivova-
ren, tri pivoarne v Sloveniji Se niso pristopne h kartelu ln tnal niso povišale cene piva. Vrček piva bo stal vsled omenjenega poviška 4.75 D.
— »Sklad Joška Rajna«. V počaščenje spomina pokojnega staroste »Ljutomerskega Sokolac so darovali za »Sokolski dom v Ljutomeru« doslej po 1000 Din: Dr. Anton Heric, Viktor Kukovec Podružnica Slovenske banke, Fran Seršen, Fric Žemljic, vsi Iz Ljutomera m Drago Vargazon Iz Murskega Središča; 600 Din: VenČeslav Vilar; po 500 Din: C. M. Senčar, Dr. Marko Stajnko, Dr. Ivan Stojan, mag. Fran Tuček; 400 Dm: Marko Rosenberg; po 300 Din: Ciril Miki, omizje pri Rajhu na Moti 23. nov. 1924; Din 210 zbirka ob otvoritvi železnice v Serše-novl kleti; po 200 Din: Josip Jelovšek, Ignac Sinlgoj, Dr. Ivan Tratnik, Franc Za-cherl; po 100 Din: inž. Rudolf Kaučič, Ljubljana, Janko Kranjnc, Maribor, Ivan Kreft, Sv. Juri ob Si, Dr. Boris Mihalič, Maribor, Dragotin Sirec. Celje, major v p. Ludvik Skuhala, Ljubljana, kapetan Lojze Sijanec, Bitolj, Jakob Žemljic, Radenci, F^an Lubej, Franc Kikec. oba Ljutomer; po 50 Din: Jožef Gregorinčič, Andrej Hanžel, Rafko Marš, Franc Rižner, Ivan Škrajnar, Pero Veselic, Franc Vogrinec, vsi Ljutomer: po 25 D!n: Anton Božič, Radoslavci. Fran Cvetko. Vučja vas, Anton Mišja. Križevci; po 20 Din; F. Karbaš. Slavko Stopar, oba Iz Ljutomera, Franc Šafarič, Križevci. Vsem darovalcem sokolska zahvala. Nadaljna darila se objavijo. Zdravo!
— Nova modema železniška postaja v Splitu se zgradi po načrtu, izdelanem v ministrstvu saobraćaja. Zemljišče za postajo je tudi že določeno. Krediti so odobreni In m tako je pričakovati, da se prične gradbeno delo v kratkem.
— Komisar po ceni. Društvo narodov je imenovalo za generalnega konrsarja na Madžp.rs^em Amerikanca ?m:ta. Nakazalo se mu je mesečne plače 5000 dolarjev, ali Amerikanec je izjavil, da se zadovoljuje na mesec s 500 dolarji. Tudi ni hotel imeti razkošnih stanovanjskih In uradnih prostorov, marveč se zadovoljuje s priprostlml sobami. Nekateri menijo, da je ta nenavaden človek.
— Trapična usoda cele družine. Po Her« cegovini zelo razsaja škrlatica, ki se z ne* verjetno naglico širi, in sicer zato, ker vla* da po selih nesnaga ter sel'aki bolezni ne posvečujejo nikake pačnje. Tako je bila v selu Stupica od te strahovite epidemije oku« žena vsa rodbina. Najpreie je obolel en član rodbine in ostali sorodniki so neže* nirano posedali okoli njegove postelje. Na* ravno je. da se je bolezen razširila tudi med ostalimi člani obitelji in tekom enega tedna jih je umrlo pet. Slučaj je sicer dovolj tra» gičen, vendar dokazuje, kaj lnhko zakrivi ljudska b^t-briznost in naivnost.
— Skrbno gospodinjo spoznaš, kadar vidiš v njeni kuhinji Čajne mešanice »Budha«. 526/n
Pridite t oetek 5. decembra ob osmih zvečer v dvorano Kazine
:: na Miklavžev večer! ::
437'n
Iz Liubllane.
L
— Akad. podružnica »Jugoslov. Matice«
Na III. rednem občnem zboru akademske podružnice Jugoslov. Matice v LJubljani, ki se je vršil dne 24. tm. je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednic Franulovič Anton, lur. podpredsednik Kuharic Boiis, tebn. tajnik T. Bjelanovič Rastko tebn., tajnik II. Senkovlč Zdenko, lur. blagajnik Marinovič Pero, med. arhivar Volčič Ljubomlr tehn. knjižničar Karadžele Jo!e tehn., odborniki: Vučenilovič Pero tehn, Franulovič Petar, med.
— Zahvala. Razposlali smo Iz naše pisarne Podpornega društva slepih v Ljubljani, VVolfova ul. 12. skoraj 1000 Izvodov koledarjev, od katerih je bilo do danes plačanih blizu polovice. Cut;mo se dolžne objaviti osebe, ki so nam bile bolj naklonjene in nam blagohotno preplačale naš koledar: Prejeli smo od: gg- HedŽet In Koritnik, tu Din 145. I. Knez, tu 100, Marija Tauses. tu 100 Viktor Hanke, Guštmj 130, Dr. Fran Sabec, Vrhnika 100, A. Roblek Radovljica 100, Trboveljska premo^okopna družba, ru 500, Dr. Ban, Ormož 100, Remec in Co., tu 100, Dr. Ivan Eržen, Kranj 100, Dr. Josip Ždolšefc, Brežice 100. M. Trepno, Brežce 150. Hotel »Union«, tu 100. Jan Fiala, tu 100 Din. Vsem tem plemenitim darovalcem se kar naiiskre^eiše zahvaljujemo in prosi no za nj'h nada^lno nak^njen^st. Odbor Podpornega dmštva slenih v UuHfernT. Prosimo, kdor še ni plačal naš koledar, naj blagovoli to nemudoma storiti.
— Občni zbor Kmetijske družbe za Sto* veni jo. Za občni zbor Kmeti iske dmžbe za Slovenijo za poslovno leto 1923, ki se vrši dne 15. decembra t. L v Liubliani, so se že razr>oslale gg. delegatom, izvoljenim za l^to 1923. poverilnice in glasovnice potom p^šte priporočeno. Ce bi ta ali oni izmd gg. d?le* gatov ne dobil poverilnic in glasovnic, naj takoj to naznani Kmetijski družbi rad' rva* vočasne reklamacije. 527/n
— 40-lefnlca akademskega pevskega društva »OblPČ« v Beogradu se proslavi v dneh 27., 28. in 29. tm. Sestavljen je odbor z nalogo, da pripravi vse za to prireditev potrebno.
— Društvo prijateljev humanistične gimnazije bo imelo ▼ četrtek 21. decembra ob treh popoldne na L drž. gimnaziji ▼ Ljubljani redni občni zbor s sledečim dnev« nim redom: 1. poročilo odbora; 2. volitve novega odbora; 3. slučajnosti — Prijatelji, udeležite se v obilnem številu! 531/n
— Sokol t bratsko vabi svoje članstvo, zlasti drage sokolske družine, da se udeleže Miklavževih prireditev v Mestnem domu, ki se vrše v petek dne 5. t. m. ob 5. popol* V.c za deco. ob 8. zvečer za odrasle. Oba« krat se vprizori dramatska igra »Miklavže« vanje«.  Sodelujeta  društveni orkester in
e aprsjesnajo v dve*
rani od ene ure popoldne naprej. — Vstop« ni na je samo zvečer po 5.— Din od osebe.
Zdravo! — Odbor. 530/n
— Zabaval večer Jadranske Straže. —
Kdor se hoče neprisiljeno zabavati, naj pohiti v soboto, t |. 11 t m. v Union, kjer priredi Jadranska Straža zabavni večer. — Sodelovala bo godba dravske divizije potem pa gospodje Povhe, Lipah in druge priljubljene osebnosti. Nihče naj ne zamudi posetiti te prireditve, ki cbeta biti zelo animirana. Prireditveni odsek Jadranske Straže, 440/n
— Ljubljansko prostor, gasilno In res. društvo priredi dne 26. tm. ob 7. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma svojo običajno božičnico, ter je ravnokar pričelo s pobiranjem prostovolj. prispevkov in dobitkov. Obrača se tem potom na dobrosrčnost ljubljanskega prebivalstva, da ne pusti gasilca, kateri se oglasi z nabiralno po'o, praTnih rok. Vsak najmanjši dar je dobrodošel. — Prireditveni odsek. 528/n
— Zdravniška služba. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje službo zdravnika za splošno prakso s po* sebnim ozirom na kirurgijo pri ekspozituri v Ptuju. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu.
— Podružnica Udruženja vojnih tnva* Udov v Ljubljani je vpeljala za Božič ubož* no akcijo, da z nabranimi darovi pomaga najpotrebnejšim vojnim žrtvam In njihovim lodbinam. Obrnila se je a tozadevno prošnjo na socijalno čuteče občinstvo, da po možnosti priskoči tej akciji na pomoč ter vsaj deloma olajša trpljenje nesrečnim voj« nim žrrva-*. Prepričani smo, da priznans Človekoljubnost našega občinstva ne bo od« rekla tem siromakom pomoči. Vsak. tudi naimanjsi dar. bodisi v denarju ali v blagu, je hvale*no sprejet; saj otira solze in laiša gorje onim, ki najbolj trpe. — Cenjeni da* rovalci naj blagovolijo pošiljati darove na naslov: »Udruženje vojnih invalidov, vdov in sirot, podružnica v Liubljani*, ali jih osebno izročiti med uradnimi urami od 8. d"> 12. ure istotam (Sv. Petra vojašnica, nri« tličje levo, soba št. 3). — Odbor. 5M'n
— Nasla smrt. V torek zvečer se je v bližini državnega kolodvora v ?i?kl zgrudi! na tla 55-letni postajni odpravnik Ivan Su-hadolnik. Na pomoč so mu prihiteli takoj hMžnji železniški uslužbenci, ki so ga prenesli v kolodvorsko čakalnico. Suhadolnik pa Je po par minutah vsled srčne kani umrl.
— Pevski zbor Glasbene Matice. Mešani zbor ima skupno vajo v četrtek dne 4. t. m. ob 20. uri v sobi št 17. (Gosposka ulica). 43S/n
— O pomenu bacilonoscev In o njihovi važnosti predava ga. dr. § I m e č e v a Jutri v petek ob 8. zvečer na šentjakobski šoli. — Sp'ošno žensko društvo«. 53fi'n
— Srečke po 2 D'n za srcčolov so na razoola^o v ženskem društvu. Rimska c 0., v petek 5. decembra poooM^e. Proda!a fo iih po T b'blfanl tudi članice. Kupujte! Pridite na Miklavžev večer 6. decembra v Kazino! 534 'n
— Miklavž pride r soboto 6. decembra oh 8. orf zvečer V dvorano Kazine. Sodeluje pri akciji *Sn1o?netra ženskega društva« v korist ženske bolnice. Vabi vse dobre ibidi. Zabave dovolj. Vstopnina 10 dinarjev. $38m
— Krmupe srečke za srečo^ov »Splošnega ženskega društvac. Pošljite Jih po Miklavžu fi. decembra zvečer svojim prijateljem v Kazino! Tudi druga dariln sprejema odbor v soboto popoldne v Kazini! Pridite! 433 to
— »Dmtrl Imato toliko, l^z pa nič, zato sem zažgal barako na Mlrlu « tako Je pripovedoval preiskovalnemu sodniku neki Alojzij Picliler, doma iz mariborske okoli-le. Moža Je pekla vest In priznal je, da Je meseca oktobra zažgal barako vrtnarja Bi-zovičarja v Kolezlji. Sicer nI Imel namena zažgati bnš pri BizoviČarJu, toda zdelo se mu je tam najbolj pripravno. Skesani grešnik dela sedaj pokoro v zaporu.
— Vlomi r stanovanja. V zadnjem časi se vlomi v stanovanja zopet silno množe. Tako je bilo včeraj vlomljeno v pisarno dr. Oblaka v Dalmatinovi ulici. Vlomilec je odprl pisarno s ponarejenim ključem in odpeljal kolo znamke »Dflrkopp«, vredno 2500 dinarjev. V torbici na kolesu se Je nahajal tudi brivski aparat s 3b klinjami. — V Bohoričevi ulici št. 5. je neznan tat obiskal stanovanje livarja Ivana Hočevarja in mu odnesel različno obleko in čevlie v skupni vrednosti 1140 Din. njegovi gospodinji Uršuli Erbeznik pa par čevliev, vrednih 150 D.
— Tvrdka J. MAČEK, Aleksandrova cesta 12, predaja vsa oblačita za gospode in otroke do božičnih praznikov po znatno znižanih cenah. 460 n
— Cene so prdle!! v modni trgov" ni L Kette, Ljubljana, Aleksandrova cesta. — Oglejte in prepričajte se o ceni v izložbi in na razstavi v trgovini! — Izvanredna po» nudba za Božič! — Ne zamudite prilike! Ščitite veš žep!!!
491 ,n
Iz Celja,
—c Meškova pro-Iava se je vršila v našem mestnem gledališču 2S. novembra. Vprizorila se jc MeŠkova drama »Pri Hrastovih«. Pisatelj se je predstave osebno udeležil. Gledališče je bilo razprodano, razpoloženje med občinstvom do konca igre najboljše. Igra se je pod skrbno re?iJo g. Fedorja Gradišnika, kateri Je prvič nastopil na našem odru, izborno igrala. Inscenirana je bila dobro ln vloge srečno razdeljene In dobro naštudlrane. Pisatelju Je bil poklonjen venec s trobojnlco.
—c Porota. 2. decembra se Je začelo pred okTožnim sodiščem 4 porotno zasedanje v tem letu, ki pa bo zelo kratko, ker Je razpisanih samo 5 slučajev. Prvi se Je radi posilstva zagovarjal rudar Ludvik Zupan, kateri je blizu Blance posilil U-letno Amalijo P. Obsojen ie bil na poldrugo leto težke ječe.
—c Smrtna nesreča. Na Pečovnlku pri Celju Je pri sekanju bukovih dreves smrt* no ponesrečil delavec Josip Lupše. Podrlo ga je drevo in ga težko poškodovalo. Zdrobilo me |e tudi nogo. Bil le na mesto mr-tm&   ■ - - •
—c Mestno gledališče. V torek, dne 9. decembra ob 20. uri »Sumljiva oseba«. Proslava pisatelja Branislava Nušića in 40-let-nice njegovega književnega delovanja. Gostujejo člani ljubljanske drame, Abonemcnt.
—c Sole r Celju radi škrlatlce zopet zaprte. Radi ponovnih slučajev škrlatioe je politična in sanitetna oblast odredila, da se za 12 dni zaprejo v Celju sledeče šole: deška in dekliška osnovna ter deška in dekliška meščanska Šola.
—c Tedenski Izkaz o nalezljivih boleznih v mestu Celje od 22. do 29. novembra. Škrlatica: Od prejšnjega tedna ostalo 6. na novo oboleli 4, umrl 1, ostalo v nadaljnll oskrbi 9. Duvica: na novo obolel 1, ozdravljen L
Iz Maribora.
—m Prijet vohun. Te dni je bil na Šta-jersko-avstrijski meji prijet neki Madžar, ki je brez vseh potnih listov prekoračil mejo. Aretiranec je bil že približno pred enim letom radi suma špijonaže aretiran. Po kaznovanju po politični oblasti bo Izročen policiji, da se ugotovi, kaj ga Je prignalo v našo državo.
—m Tedenski zdravstveni Izkaz o na-lezllvih boleznih r Mariboru. Mestni flzi-kat objavlja za čas od 23. do 29. novembra sledeče poročilo o stanju nalezljivih bolezni v Mariboru; trebušni legar: ostal 1, na novo obolel 0, ostal 1, griža ostalo 5^ozdra-vela 2, ostanejo 3; škrlatinka ostali 3; ošpice: ostal 1, na novo obo'elo 6, ozdravel 1; trahom na novo obolela 2.
—m Vagon ▼ plamenih. Brzovlak, ki je vozil iz Maribora preko PrageTSkega proti Budimpešti, je imel dne 30. novembra skoraj enoumo zamudo. Da doprinese ta čas, je vozil vlak s polno paro. Velike Iskre so padale na vagone, vsled česar se je osebni voz 3. razreda, ki je imel preperek) streho, vneL Potniki so bili v največji nevarnosti. Ko je vlak med postajama Prager-sko in Sv. Lovrenc vozil s hitrostjo 50 do 60 km, je bil že ves vagon v plamenu. Potniki so bili tako preplašeni, da si sploh niso znali pomagati. Sprevodnik Truglas Iz Maribora je skušal vlak ustaviti s pomočjo signalov, ki jih je dajal s svetilko. Svetilka pa mu je ugasnila. V zadnjem trenotku, ko je že vagon gorel na vseh koncih in krajih, se je sprevodnik spomnil na zasilno zavoro. Lokomotiva se je ustavila, na kar so osenj pogasili, vlak pa je nadaljeval vožnjo proti Sv. Lovrencu.
—m Napad na mariborske loveče. Mariborski »Tabor« poroča: V nedeljo so imeli mariborski lovci lov na Vrhlogi pri Pra-gerskem. Po lovu so se zbrali v gostilni g. Bračiča. Ko so se zvečer z vozom hoteli odpeljati na postajo Pragcrsko, so jih nenadoma obkolili domačini, prerezali konjem jermenje in navalili na lovce. Nastal je strahovit pretep, pri katerem ie bilo več lovcev težko ranjenih, dva pa sta se onesvestila. Lovci so se pred pijanimi krneti umaknili v gostilno, vendar je tolpa udrla tudi v gostilniške prostore. Napadalci so razbili vse, kar jim je prišlo pod roko. Sele o polnoči so lahko lovci odšli na Pra-gersko, vendar so bili nedaleč od Vrhloge iz zasede ponovno napadeni. Lovci so napad odbilL Kakor poročajo, so kmetje pri prvem napadu presenečenim lovcem pobrali 10 lovskih pušk. Obstoja sum, da so napad inscenirali klerikalci, ker so bili lovci zbrani pri naprednem gostilničarju in ne pri klerikalcu Čeloiigi, kjer so popivali kmetje. »Tabor* zahteva, da oblasti uvedejo strogo preiskavo in napadalce eksemplarično kaznujejo.
—m  Narodni  dom  r  Mariboru. Med
vojno in tudi še potem je Narodni dom silno mnogo trpel. Postaral se je takorekoč in je bil pomlajenja silno potreben. To po-mlaienje mu je v zadnjih dneh došlo, da izgleda kakor ženin z rožo v gumbnici in r novi praznični obleki. Popravila so sedal dovršena v splošno zadovoljstvo številnih obiskovalcev, ki se počutijo v čednih prostorih popolnoma domači m ne mislijo, da bi se selili v druga zatišja, ki jih v Mariboru nikakor ne manjka. Vsi prostori so popolnoma nanovo preslikani in se blestijo v vsem sijaju, zlasti pa velika slavnostna dvorana, kjer se nahaja tudi gledališki oder. Soglasje in ubranost barv Je naravnost dovršeno Celo In tudi svetloba Izborno zadeta. Ne pretiravamo, ako rečemo, da Je ta dvorana sedaj najlepša v Mariboru. Dela je izvršila slikarska tvrdka Henrik Coifon. Delo ne razodeva le navadne spretnosti, ampak tudi fin opiljen okns. Kdor se hoče prepričati o tej razveseljivi Istini, na| stop! tja doli na konec kopališke ulice In ne bo mu žal. Pa naj ne pozabi voščiti dober dan tudi gostilničarju Osetu, ki se nI še nikakor navadil, da bi goste «vun rae-tal».
Um?r osemčlanske rodbine.
V nemškem tisku so obširna poročila o grozovitem umoru, ki ga Je izvršil direktor Angerstein nad svojo rodbino. Prvotna poroči'a so sicer Javljala, da je v vilo direktorja Angcrstelna pri Haigerju v bližini Siegena (v Poruhrju) med 6. in 7. uro zvečer dne 2. decembra udrla 15—20 mož bro-ječa tolpa razbojnikov, k! Je pomorila direktorjevo rodbino. V vili so pozneje našli 8 oseb mrtvih, toda vse pohištvo in dragocenosti so ostale nedotaknjene. Ravnatelj Angerstein Je bil težko ranjen. Ta umor Je bil po svoji grozovltosti eden največjih, kar Jih beleži kriminalna kronika v Nemčiji. Policijske poizvedbe so po dveh dneh zbrale materijal, na podlagi katerega le končno policija prišla do sklepa, da Je moral umor izvršiti sam direktor Angerstein, ki se Je po izvršenem zločinu še satn ob-strelil.
Po današnjem poročilu is Slegena le končno direktor Angerstein med zaslišanjem, v bolnici priznal, da Je Izvršil umor svole rodbine. Navedel Je tudi različne motive. Iz teh motivov sklepajo psihijatri, da gre to sa umobolnega človeka ln da le direktor Angerstein zločin Izvršil v hipni duševni zmedenosU.
Stev. 271.
•SLOVENSKI NAROD« dne & d4a»rabn
Stran 6
Gospodarstvo.
Rak-rana v našem obdavče-
vanju.
(Dopis strokovnjaka.) Položaj hišne posesti, ki se ji predpisuje hiŠnonajemninski davek, je zaradi neenakosti davčnih sistemov v območju drŽave povsem neenak, nesporno pa najslabši v območju bivše avstrijske zakonodaje. V mesta Ljubljani znaša hišnonajemni davek   20 odstotkov, po deželi pa 12 odstotkov rakozvanega Čistega najemnega davka, »takozvane-ga« zbog tega, ker davčne oblasti z doslovno rigoroznostjo  iz mimih časov tudi še danes, niti najmanje upoštevaje zmanjšani hišni donos po eni strani in večino popravilnih stroškov   po drugi strani, dosledno odklanjajo, da bi se od kosmatega donosa smeli odbiti stroški tudi nujnih popravil, češ da tvorijo te postavke melioracije   in investicije. 5 takozvanim edinstvenim pribitkoin, ki je stopil na mesto nekdanje deželne doklade ter znaša za mesto Ljubljano 60 odstotkov, za deželo pa 70 odstotkov državnega davka,   se je položaj bistveno poslabšal,   seveda relativno zopet najbolj in progresivno za območje bivše avstrijske zakonodaje. Nadalj-no poostritev položaja je prinesel takozvani linearni pribitek. ki znaša 30 odstotkov od vsote državnega davka m edinstvenega pribitka. To stanje vodi k razvrednotenju hišne posesti sploh, predvsem pa  h   gospodarski oslabitvi važnega dela narodnega premoženja v Sloveniji napram ostalim delom države, to tembolj, ker se, kakor 2nano, po Sloveniji plačujejo in od stanovanjskih sodišč že po mentaliteti razsodnikov določajo stanovanjske najemnine  v približno isti višini v kronah, kot v ostalih delih, ne samo v Srbiji, temveč tudi po Hrvatskem, n. pr. v Zagrebu v dinarjih. V tem dejstvu bi bilo po našem mnenju iskati glavni,  ker  naravni. In logični vzrok,  zakaj da se V Sloveniji stanovanjskih   hi?   relativno najmanj sradi, a tudi najmanj popravlja stare stanovanjske hiše. Da se temu, dasi nevzdržnemu in za enotni razvitek narodnega gospodarstva v drŽavi škodljivemu zlu ne da mahoma in brez uniiici-ranja davčne zakonodaje vsaj na tem polju ne da dokončno odpomoči. uvide-vamo tem bolj, ker se tega nevzdržnega položaja ali nI dalo ali ni znalo pravočasno preprečiti   Z vso odločnostjo pa moramo tako v interesu hišne posesti kakor v interesu stanovanjskih in hišnih najemnikov zahtevati, da se poslej odpravi naravnost neumljivo postopanje pri dovoljevanju in odobravanju avtonomnih in drugih doklad na hisnonajemni davek. Navajamo iz po-samnih primerov,   kako   da se brez vsakega preudarka   upropašča hišno posest, le en sam primer iz občine št. Jurij, pol. okraj Ljubljana. V tej občini se je za leto 1924 pobirala občinska doklada na vse direktne davke po 1350 odstotkov, nadalje po 150 odstotkov doklada za cestni okrajni odbor m po 7 odstotkov za zdravstveni zastop, skupaj torej 1507 odstotkov. Nedoletni dediči Janeza Novaka iz Ponove vasi hiš. št. 11 so prejeli hišne najemo'ne za navedeno hišo v letu 1924. točno 500 D, a plačati so morali na davku in dokla-dah:
državni davek Din 60.—
70odst endinstveni pribitek » 42.— 30odst. linearni pribitek » 30.60 1507 odst. na dokladah » 904.20
skupaj Din 1036.80 torej več nego dvakrat toliko, kot so dejansko prejeli. Ni prezreti, da je občinska doklada za leto 1923 znašata celo 1378 odstotkov, in nadalje, da se za leto 1924. izjemoma ni pobirala doklada za okrajno blagajno, ker je le-ta
Ed. Rlce Burroughs:
War%anoo sin
izkazovala prebitek iz prejšnjega leta in nadalje, da ima davkoplačevalec plačevati tudi še invalidni davek, ev. osebno dohodnino in pa morda še kako farno doklado. Da se ob takem položaja ne more vrh utega še popravljati hiše, je jasno. Tako postopanje od stran onih, ki imajo ne samo nadzorovati, ampak tudi dovoljevati avtonomne doklade, torej ne pomeni drugega, nego sistematično dosledno uničevanje niš« nega lastnika in hišne posesti kot davčnega objekta. Ni pa prezreti, da pre prost davkoplačevalec ne povprašuje, kje in pri kom da je krivda! Kako dobrodošlo in uspešno agitacijsko sredstvo vsem protidržavnim hujskačem, U vse te gorostasnostl podtikalo Beograda, dasi je to zlo čisto slovensko blago! Da pri tem trpi tudi davčna morala, je jasno!
S tako nesmiselno prakso se pač ne more utrjevati med narodom državne misli in ljubezni do države. Ni torej samo stvar upravnih oblasti, temveč tudi stvar državnika, da se brez odloga, L j. še pred odobritvijo občinskih proračunov za leto 1925 odn. vsaj pred izvršitvijo predpisov pri davčnih nradlh zaustavi to dosedaj pač premalo pozorno uradovanje,
Ce sploh kje, je pri hišni najemnini umestno diferenciranje doklad, to so-sebno vsled tega, ker hišni lastnik od samo alikvotnega dela mirovne biŠne najemnine, torej alikvotnega dela zlate najemnine plačuje že temeljni davek v starem odstotnem razmerju zlate najemnine, vrhutega še ogromne pribitke v istem razmerju ter mora, ako sploh hoče veljati še za dobrega gospodarja in vzdržati davčni objekt, izvrševati leto za letom popravila, ki jih je vse plačevati v mirovni zlati ceni, ako ne celo višje.
Hišna posest je ravno v poslednjem oziru v tako zanemarjenem stanju že izza vojne, vsled takratnega pomanjkanja profesijonistov in materijala, poslej pa vsled pomanjkanja denarnih dohodkov, da obstoji resna nevarnost da se hiše, posebno one, ki služijo lc stanovanjskim namenom ter so stanovanjski najemniki glede najemnine še posebno zaščiteni, sploh ne bodo več vzdrževale ter prepuščale propasti. — NI tedaj v nevarnosti samo posest In blagostanje posamnika. temveč važen del narodnega gospodarstva.
Dovoljujemo si torej predložiti tale predlog v pretres in tudi strokovno presojo po gradbenih strokovnjakih:
1.) na kmetih, kler efekt iz hišne najmartne bistveno ne prihaja v prštev ter se hišna na/marina predpiše za leto 7925. po povprečni čisti najemnini iz leta 1924., se hišno naimarino uradoma sploh izloči iz vseh avtonomnih doklad, bodisi kateregakoli imena, ali pa. za vse občine enotno in gieae vseh doklad zni* ia na najnižjo izmero 10 do 15%. Ako so kaki občinski proračuni morda že odobreni, se to more odredili še na-knadno, ker predpis pri davčnih uradih še ni izvršen. Ako se je za občinski proračun dovolila doklada med drugim tudi za hišno naimarino do 10%. odnosno 15 , tedaj naj se hišno naimarino oprosti doklad za cestne okrajne odbore, zdravstvene zastope. okrajno blagajno, odnosno na bivšem Štajerskem za okrajne odbore.
2.) Za Ljubljano in enaka mesta, kjer prihaja efekt iz doklade na hišno naimarino kolikortoliko bistveno v po-štev ter se za leto /925. odmeri državni najemni davek po čistem najemnem donosa iz povprečja dvoletja 1923 in 1924, se doklada enotno, Če treba, uradoma zniža na naivišh izmero 10%. Temu stvarnemu predlogu bo tem lažle ugoditi, ker se ravno mestne uprave največ zavedajo, v kakem  stanju da so hišna
39
gospodarstva ter bo efekt tudi iz '0*£ občinske doklade znesel približno isto višino, kakor teta 1924. oziroma 1923., ko se je davek odmeril po povprečju iz dvoletja 1921 in 1922, torej po izdatno nižjem povprečnem najemnin cm donosu. Ako bi nastalo pri dosedanjem doklad nem odstotku, tedaj bodo hi-šni lastniki v letu 1925 zopet na slabšem nego leta 1924. Plačevali bodo več davka in pridobitkov in plačevali bodo tudi večji znesek na občinski do* kladi. Neizbežno bi bilo torej, da bi morali izdatno zvišati najemnine i za poslovne in stanovanjske prostore in vsaka akcija za potrebno in sporazumno pomirenje med najemodajalci in najemniki bi bila že v naprej brezuspešna.
S svojimi predlogi upamo, da nudimo vsaj majhen del onega pozitivnega temelja, ki je potreben za stopnjema izvajano likvidacijo tako perečega vprašanja, ki se ne tiče samo obojestranskih interesentov, temveč javne uprave in javnega blagostanja v celoti.
Na pravi poti
Gospodarski krogi z zadovoljstvom pozdravljajo program ministra trgovine in industrije dr. S ur ml o a, izražen v njegovi izjavi o vlogi in položaju, v katerem se danes nahaja naša trgovina, obrt in industrija. * Trgovski Glasnika komentira to izia-vo In piše med drugim: Ncšo industrijo so zasedli večinoma tufcL Oni dobe iz drž'ive vsako leto na stotine milijonov suhega zlato. Nekateri od njih se igrajo z usodo po-samnih naših industrif in jih ustavljajo v interesu svojih industrij v inozemstva, kakor se je zgodilo z industrijskim podjetjem v Zenici in kakor se jutri pripeti kaki drugi, za našo državo, za naše gospodarstvo in celo za našo obrambo zelo važni indastrift Naša trgovina in obrt je prišla v zelo ms-čen položaj ter postala igrača v rokah ino-zemcev v prvi vrsti zazo, ker domačih podjetij ne ščitimo pred vsUiivostlo tucjev, ker ne vodimo zaščitne politike v korist domačih podjetij, ker nimamo ne točno opredeljene, ne stalne državne trgovinske in sploh gospodarske politike.
.Mi nismo sovražniki tujcev, čijih sodelovanje v delu in kapitalu znamo ceniti. Ali novega ministra bi hoteli opozoriti na neugodne perspektive, ki Jih vidimo v težkem položaju naših podjetij, prehajajočih večinoma v roke tujega kapitala, inkor tudi v vseh drugih težkočah, s katerimi se moralo boriti naši gospodarski krogi zato, ker se državni organi premalo zanimajo za gospodarske probleme. G. Šurmin vse to zelo dobro uvideva in razume tudi druge nedo-staike; in ker ga poznamo kot energičnega noža, smo upravičeni pričakovati, da najde s sodelovanjem svojih strokovnih šefov in v stalnem kontaktu z organizalitami naših trgovcev, industrijalcev in obrtnikov sigurno pot za izhod iz sedanje težke gospodarske situacije in za sestavo resnega ter zanesljivega državnega gospodarskega programa. Zlasti Je važno biti v Intimnem kontakta z gospodarskimi organizacijami, vpraševati Jih za njihovo mnenje In se posvetovati z njimi o gospodarskih problemih.
Naj bi naSa gospodarska politika krenila na zdravo ln sigurno pot, naj bi olajšala sednnio mučno situacijo in pripomogla h gospodarskemu razmahu, za katerega Ima nala država s!ccr dovoli oM aktivnih pogojev, pa bi imelo to drbre posledice za naso nrcijonalno stvar, za sanacijo in konsolidacijo našega državnega u]cdin]?nja, za popolno javno blagostanje in za ureditev neštetih nerešenih prob'cmov. V tem smislu morajo z ministrstvom trgovine in industrije zelo aktivno sodelovati tudi ministrstva poljedeljstva in vod ter rud in *um; finančno ministrstvo ne sme več voditi politike, s katero seka vejo, kjer sedL Z zapostavljanjem gospodarstva In nespametnim povečanjem pritiska na stiskalnici državnega tiska, duši domače gospodarstvo, zlasti njegove višje oblike.
—g Beogradska trgovska zbornica o prisilni poravnavi In drug'h gospodarskih vprašanjih. Beogradska trg. zbornica je <z> da!a o svoji plenarni seji dne 2. dec sledeči komunike: 1.) Prisilna poravnava pomeni veliko opasnost za zasebni in državni kredit Ta zakon omogoča brezvestnim dolžnikom, da na lahek način bogate. Od sto poravnav je samo ena upravičena. Število tistih, ki zahtevajo poravnavo, raste z vsa-
kim dnem. njihovo postopanje postaja očiten rop. Pristojni Činitelji naj sedanji zakon odpravijo m uzakonijo novega, k; bo preprečil sedanje zlorabe. 2.) Oosnodarskl krogi pozdravljajo aklnjeaje železniške olajšave za prevoz lS.3on vagonov brane, s katerimi so brezvestni politiki hoteli špekulirati na račun pasivnih krajev. 3.) Le.--tošnja Jetrna koruze bo dala nad SO.000 va-gonov za izvoz. Doslej smo Izvaža!! koruzo začetkom pomladi, ko se je otvarjala plovidba. Ker pa je koruza suha in zdrava, se lahko že sedaj izvaža. V to je potrebna 30*& znižanje že!eznf§kih tarif. Potem se lahko potom železnice izvozi do 20.000 vagonov. Železnice bi zaslužile nad SO milijonov dlnariev. Kljub 30% popustu ostanejo železniške tarite še vedno za 23% dražje kot r>£rop"«-»vnć. Na prenatrpanih postajah naj tt čimprej izvrši odprava izvoznih vagonov. Potrebno je tud\ da se pojača kontrola na postajah, ker se doea;ajo pr* oddaji vagonov nerednosti. 4.) M*nistrsrvo financ je doslej odjemalo tretjino izvoznih Čekov po dnevnem kurzu. Ker pa je dove!; terminskih čekov, naj ministrstvo odkupuje čeke po kurzu na beograjski borzi.
—g Živinski sejem t Ljubljani dne 3. decembra. Na včerajšnji živinski sejem v LJubljani je bilo prignanih 256 konj, 10 žro-bet, 97 volov, 56 krav, O telet in 163 prašičev. Cene so notirale tako-le: voli I. 12.50—13.25, voli rejeni 12-1250, voli vrste U, biki 10—10.50, krave debele 11.50, krave klobasarlce 7—9. teleta I. 16—17, teleta II. 15.50—15.75, prašiči debeli 17.25— 17.75, zaklani prašiči 19—*o Din po kakovosti, teleta zaklana 19—20, plemenski prasci od 160—250 Din za komad.
—g Narodna založba v Lhtbl>anl r. z. z o. z v likvidaciji ima svoj redni občni zbor danes A. tm. ob pol 18. v prostorih *Zveze slovenskih zadrug«, Na dnevnem redu je poročijo likvidatorjev m nadzorstva, Čitanje računskega zaključka, sklepanje o vporabl likvidacijskega preostanka in izbrisu tvrdke, ter določitev hranilca vlog in spisov.
—g Carinski mir. V »Corrlere della Sera« objavila bivši italijanski fin. minister
Luzattl članek, ki se peča s carinskim In a političnim mirom. V tem Članku navaja po-težkoče. ki so nastale med Francijo in Belgijo ilede trgovinske pogodbe, ki se je po oo'?ib pogajanjih tudi sklenila, toda helenski parlament jo je odklonil. Sedaj se jo r^ićelo med ober.ia državava tekmovanje, Belgiji ni bi'o dovolj, da je dosegla znatno povijanje svojega izvoza v Franlijo, hotela ga je še več povišati, Francija pa išče primerno odškodnin za tako povišani uvo£. Glasom belgijskih statistik je znašal izvoz BeljiJe v Francije* 22 *• celega izvode, ^Francija pa »rdi, da je znaša! 27 Pn beljniskih statistikah je znašal celokupea izvoz Francije v Belgijo 19 %, po francoskih pa samo 9.15 %. Zaradi tega ic Belgija r*oveča!a carino ca lukb::zne proizvode? in na vino. Francija pa ua reke be'giiske železninarske produkte. L'-izatti po pravici poudarja zaniinfv;$! te borbe, ker se bile med dvema rs^'-^koma, ki izvajata ist* politiko na polir^o-i terenu, ki }u veže isto prijateljstvo in enaki i::;eres! proti Nemčiji, Luzatti se po pravici vprašuje, kakšno nso-do bodo doživele šele trgovinske pogodbe nico Francijo, Anglijo. Italijo in Nemčiio, c*e že sedaj gre t?ko mirenio s irancosko-bJ>;iJsV<-> pogodbo? Po mnenju Lurattija se nahajamo na predvečeru težkih ekonomskih' borb med evropskimi narodi, ki bodo mnogo tefic» kakor pa dosedanjo politične bor> be.
—g Novi kartel v Jugoslaviji. Prvd Štirinajstim? dne\~: srno poročali, da se *e osnova! karte! sladkornih tovara v Jugoslaviji, kateremu so pristopile tudi državne sladkorne tovarne. Sedaj poročajo iz Zagreba, da se je tamkaj osnoval nov kartel tvornic špirita v Jugoslaviji, kateremu je že priston>) 14 tvornic in večje Število manjših produceriov špirita. ?rdišče kar« teia bo v Zagrebu. Kartel začne delovati s 1. decembrom ti. Na ta način imamo sedat v Jugoslaviji že dva kartela, ki bosta samovoljno določala cene in zavzela v državi monopolski položaj na škodo ostalih gran gospodarske produkcije, ki se naslanjajo aa svobodno trgovino in konkurenco.
To in ono.
Strahovit vihar na AraJskcm morju.
Sovj?tski U&ti opisujejo strašno nevihto, ki je divjala 10. novembra nad Aralskim morjem. Popoldne so pokrili morje črni ob» laki in vihra s snežinkami je dvignila valove. Barometer je začel rapidno padati fn ozna* njati bližajočo se katastrofo. Kmalu je začel vihar gnati vodo ua severovzhodno oHlo. V kraju Armore*pristanišče, ki spaja vodno progo Amu»Darja*Armore s taškentsko že* leznico, je začela voda naraščati ob 16. po* ooldne in ob 18. je že ogrožala prebivalstvo. Vsi moS^i so planili k nasipu, da bi zadržali valove. letele so vreče s prstjo, lopate so delale na vso moč. Nastala je tema, iz teme pa te je začulo strašno bobneDJe morskih valov.
Polagoma se je vihar spremenil ▼ divjo nevihto. Vihra je divjala z brzino 40 m na sekundo, mctaT3 ljrdi na tla in metala v oči nokri nesek. Borba z e'emcntarno s'\r> jc bila čedalje težla. Ob 19. so se spratill vsi prebivalci z nasipa v panični beg. Morje je planilo v Sirovem, burnem toku čez nas'p. Valovi so peli svoj^ st^a^no pesem, veter je žvižgal, lnidie so kl?"nli na pomoč, živina je začela trliti. Zavladale je nepopisna pa* pf-a, v ka*"~ri ni nihče vedel, kako in kam naj se reši. Imetja prebivalstvo ni mc^lo rešiti, ker nI bilo Časa za to. Valovi so se valili k cerkvi in šoli. Lji-dje so bežali, do pasM v ledeni vodi. hoteč rešiti vsaj goto življenje. Ne!:o žensko le zg-abM veletok m sirota je utonila sredi rlice. Va!^vi so pedn r?!i mostiče v pristanišču in nosili po ulicah sode in druga prrd-nete. Tu in tam so čc> peli lj'*dj? na strehah v neprestani nevar* nostt, da jih zgrabi val in vrže dnleč v mor* je. Le r-»a!o i-emu se je posrečilo priti do čolna- Tako je traja1a pani*-:a vso noč. — Lb'die so or*ar?zirali rešilni od"ed in oh* Hsti so prog'asile v s?!u obsedno stanie. Proti jutru se je nevih*a neV^ti'vo polegla.
ATi popoldne naslednjega dne je začela divjati vihra z ena!:o silo od zapada. Drvr*a noč je bila š* stra^nejša, ker so bili ljudje tako utrujeni in prestrašeni, da eo padali po tleh Pop-ava je nadaljevala svoje u ni čuj joče delo. Valovi so butali najbolj ob lelef*
niški na^tp. Malo je manjka'o. de m podlem gel njihovemu pritisku. Če bi sv bilo tO zgodilo, bi v hip" izginilo «e!o s hišami in ljudmi v morski {*!cbfni K. »reči se je vihar proti jutru polegel in voda je začela naglo padati Slika razdejanja je bila strašna. V kraju Armore je uničenih ali zelo poškodoc vanih tri četrtine zgradb. V ostalih hišah to se podrle peči. Vsa živila in klaja za živino je uničena. Na trgu jc voda uničile vse jestvine in odplavila stojala. Mnogo delavnic je porušenih, železnico, ki veže ko* lodvor s pristaniščem, so valovi večinoma porušili.
Sc večja je Skoda v ribiških naselbinah vzhodno od Armore. S katastrofo so se bo» riTe tu skoraj same ženske, ker je večino ribičev nevihte zasačila daleč na morju. Od teh naselbin so mnoge popolnoma uničene, kef je voda odnesla vse čolne, drva, hrano in ribiške mreže. V valovih je nišlo smrt več ribičev.
Ilovi uspehi znanosti.
Erczžično prenašanje slik.
Te dni je bilo Iz radio-korporacije v Londonu z uspehom preneseno več slik v Newyork. Prvi takozvani iotoradiogram je predstavljal Cooiidgea v velikosti 3.5 do 5 palcev. Marconljev prcnašaln! aparat v Londonu je prenesel sliko v radijskih znakih. SprejemaliŠČe v Newyorku je znake takoj prevedlo v dve različni slik?, ki podajate Cooiidgea, vsaka v drugi obliki. Prenašanje ene slike ie trajalo približno dvajset minuL Zatem so bile brezžičnim potom prenesene slike državnega tajnika Hughe-sa, kraljice Aleksandre, princa of Wales itd. Nekatere slike so dobro, druge slabše uspele. Predsednik ».radiokorporacijc« smatra izum za izredno važen za prenašanje podpisov in dokumentov. Tako bo n. pr. lahko sklenjena pogodba med trgovcema na kontinentu fn v Ameriki, kajti iaksimiliji kou-trakta bodo lahko preneseni neposredno pO zaključka.
Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMŠEK.
Odgovorni urednik: JOSIP ZUPANČIČ.
Dolgo časa mu je bila sreča mila. Levi, katere
Je srečaval, so morali biti ali siti in leni, ali pa je nanje odločnost in hrabrost dečkova tako učinkovala, da so zadivljeni obstali in gledali nanj, kako je prišel in zopet odšel, ne da bi mu hoteli storili kaj zlega. Pa naj je bilo kakorkoli. Gotovo je to, da se je deček često potikal v neposredni bližini orjaških levov in da mu nikdar niso storili ničesar zlega, razen da so nevoljno in svarilno zarenčali.
Toda niti dva leva nimata enakih navad in značajev. Med njimi je ista razlika, kakor med ljudmi človeške družbe. Ako se deset levov v desetih slučajih vede enako, to še ne pomeni, da bo tudi enajsti storil enako. Navadno tudi tako ne stori. Lev je stvor zelo razdražljivega značaja. Ker ima razum in cel živčni sistem, zunanji pojavi in uplivi nanj učinkujejo zelo različno.
Nekega dne je Jack srečal onega enajstega leva. Deček je šel preko male ravnice, ki je bila pokrita z grmičevjem. Akut je bil nekaj korakov vstran od dečka, ko je ta prvi zaslutil leva.
»Beži, Akut« je klical smehljajoč. »V grmičevju, na moji desni strani leži skrit Nama. Hitro splezaj na drevo* Ajaks! Jaz, sin Tarzanov, te
ln deček je nadaljeval pot, smehljajoč se in brez skrbi, šel je tik mimo grma, pod katerim je ležal Nema.
Akut ga je svaril, toda deček se ni zmenil za njegovo skrb. Nad glavo je zavrtel kopje m pričel z nekim improvizijoniranim bojnim plesom, kakor bi kralju živali hotel pokazati svoje omalovaževanje. V plesu se je vedno bližje in bližje pomikal proti strašni živali, o kateri so govorili s strahom in trepetom. Naenkrat je lev planil po konci, zarjovel, da je odmevalo po gozdu ir. kakih deset korakov pred Jackom obstal. Ta gospodar in vladar džungle in puščave je bila ogromna žival. Gosta m dolga griva mu je -padala raz-mrSeno preko glave in pleč. Njegove šape so bile oborožene z dolgimi in ostrimi kremplji. Njegove temnozelene oči so odsevale v jezi ln razdraže-nostL
Deček je držal svoje razmeroma slabo kopje v rokah in postajal je nemiren, zakaj ugotovil je takoj, da ta !ev niti malo ni podoben levom, katere je dosedaj srečaval. Toda na beg nt mogel več misliti. Stal je preblizu razkačene živali. Najbližje drevo je stalo nekaj deset korakov vstran in predrto bi preletel to pot, bi ga lev zagrabil. In da je lev imel ta namen, je bilo gotovo.
Za levovim hrbtom je bilo gosta bodeče grmičasto drevo. To bi moglo služiti kot edino skrivališče in pribežališče. Toda na poti je sta! lev, ki bo zdajinzdaj planiL
Dečtk ja krfavUo drM m §vofc mit ta a*
slil na rešitev iz tega nevarnega položaja. Ni bilo .polagoma in previdno oprostil bodečih vej in pri* časa k dolgemu premišljevanju. Rešitev je bila sa-lšel na tla. Nove. krvave rane mu je trnje natrgala
mo ena: priti na grmičasto bodeče drevo za levom. Ne sme čakati, da lev prvi plane. Sam sc mora prvi ojunačiti. Rečeno, storjeno. V tem hipu se deček zaleti proti levu, kopje pred telesom, obrnjeno naprej. Lev je kakor začuden ostal miren Ajaks je trepetal groze in začudenja. Videl je, kako se je lev vzpel na zadnje noge in čakal, da raztrga in razmesari neprevidnega napadalca. Toda tik pred levom je deček zapičil kopje v zemljo in se v visokem in dolgem loku zagnal preko leva na drugo stran in je v tem divjem obupnem zaletu obstai na drevesu za levovim hrbtom. Bil je rešen in izven nevarnosti. Njegovo telo je bilo okrvavljeno od bodečega trnja.
Ajaks do tega časa še ni videl skoka ob palici. Drzni skok dečkov ga je tako neizmerno vzrado-stil, da je na svojem drevesu od same radosti begal gori in doli m ogoljufanega ter prevaranega leva obkladal z najgršimi psovkami in zasmehovanji. Deček pa se je na trnastem drevesu trudil, da bi izbral primerne stopnje, da bi se mogel nekoliko oddahniti ln umiriti. Rešil si je sicer življenje, toda z nenavadnim trudom in naporom. Lev |e stal pod drevesom ia zdelo se je, da bo dolgo tako stal in čakal na svojo žrtev. Končno pa ga je to brezplodno čakanje utrudilo in z veličastnim ponosom in mirom Je izginil v džungli. Ko ta tata vaaam umort catattaafcna, aa ta deč*
v koži.
Ti vidni znaki, ki so ga opominjali, da ni dobra ako se človek igra z levom in ga draži, so se zacelili šele čez čas. Mogočen vtis pa. ki ga je ta dogodek vtisnil v dečkovo dušo, ni zginil nikdar. Od tega časa se deček ni več lahkomiselno spuščal v nevarnost in se ni igral z usodo.
Nekai časa sta deček in opica še ostala v tem kraju, dokler se rane niso do dobra zacelile. Opica je skrbno oblizovala rane svojega trpečega tovariša. To je bila edina oskrba. Rane so >o hitro in dobro celile.
Ko je deček zopet začutil, da je sposoben za daljše hojo, sta se napotila proti obali. Dečkovo glavo so napolnjevale misli, kako sa zopet vrne k staršem in kako zopet pride v stik z belokožcl, ki so bili pač le njegovi edini bratje.
In končno je prišel ta dolso pričakovani tre* notek. Ravno sta se plazila skozi gosto grmičevje pragozda, ko so izredno ostre dečkove oči zapazile sicer že staro, toda vendar še dobro vidno sled, ki jo je v mehko prst vtisnila hoja evropskega človeka. Med odtisi bosih nog črncev je bilo razločno spoznati odtise čevljev, kakršne nosijo le Evropejci. Dečkovo srce je vskipelo od radosti. Sledovi so izdajali da se je tu premikala redno in pravilno opremljena karavana in da je svojo pot usmerila v pravem kota proti severa,
v mm, m teita m
Sttv. 278-
»SLOVENSK! NAROD*   dne 5. decembra 1924.
Stran o
Govoreči kino.
Problem govorečega filma, o kaierem so krožile razne verjetne in neverjetne vesti, je sedaj glasom poročila lista »DaJ3y News«, koučnoveljavno rešen. Iznajditelj napele spojitve človeškega glasu s kinematografom, je mehanik Z. Elwell. Pred kratkim ;e imel mister Elwell v prostorih »Londonskega Tehničnega Društva- predavanje o svojem izumu, obenem pa je predvajal več govorečih filmov. Tako je bilo v filmu videti ameriškega predsednika Cooiidgea, Vi je imel na nekem kolodvoru nagovor na zbrane vetUce. Gledalci 90 razločno čuli propagandni govor predsednika Zedinjenih dr-xav. Zdelo se je kot da se *vladar- Bele hiše sam nahaja v dvorani. Iluzija ne bi mo-£la biti popolnejša in prepričevalnega.
Govoreči iilin je nato gledjlcem pred-~>5il sliko iz neke londonske koncertne kavarne, kjer so plesali elegantni gospodie z veselimi plesačicami shimmv ob zvokih izvrstnega ;azzband-orkestra. Godba se je cula tako razločno, kot če ni gostje sledili kakemu radiokoncertn. Višek prve prireditve govorečega kina pa je bil filmski po>ne-tek opere »Tosca«. Pred gledalci so se vrstili prizori iz opere, a obenem so za doneli i
jasno in razločno akordi arije tega krasnega dela.
Izumitelj govorečega filma ie rešil ta problem na popolnoma drug m nov način. Ni neadaljeval dela svojih predhodnikov (prvi poskusi »o bili izvedeni že pred 20 leti), temveč jc krenil na popolnoma nova pota. Njegov izum je nova kombinacija luči ki zvoka. Elvellovi predhodniki so brezuspešno poskušali spojiti ionograi s kinom. Sicer je posnemanje Človeške govorice z gramofonom mestoma dobro uspelo, vendar se jim ni nikoli posrečilo doseči popolno harmoniio med govorico gramoiona in giba-hjeni osebe na platnu. Elwell je zato gra-n»oio:i popoinorna opustil ter se ie pri svojih poskusih posluževal mikrofona v zvezi s kinoaparatom na ta način, da isti električni tok. kt povzroča projekcijo slik na platnu, istočasno tudi oddaja mikrofonu potrebno energijo za reprodukcijo človeškega glasu. Londonski znanstveni krogi in kinostrokow njaki so trdno prepričani, da pomeni nova iznajdba popolen preobrat na polju kinematografije.
Šolske potrebščine za Miklavža in Božič 20 % popusta. »Narodna knjigarna«.
Julijska Krajina.
— »Goriška Straža« zopet zaplenjena. V torek zjutraj je ukazal goriški podprefekt Nicolotti zaplembo -Goriške Straže* radi sestavkov, ki baje hui-skajo proti državni oblasti. V zaplenjenem delu je govora o fašistovskem režimu in o vladnih možeh Benita Mus-soliniia.
— Tri milijone za javna dela v Istri.
Kakor znano, je dovoljeno za istrske občine posojilo 3,011.400, za javna dela. Porazdeli se ia svota med občine Tmjan. Barbana. Bistrica, Koper, Podgrad. Žmiuj, Izolo. Pulo, Sveti Vinčenat, Umag. Bale in še dve drugi občini. Popravijo sc ceste, sole. druga občinska poslopja, vodnjaki itd. Seveda samo, ako občine res dobijo obljubljeni denar!
— Razstava ročnih del v Gorici, ki jo je priredilo Slovensko žensko društvo, je uspela izborno, žtevimi posetniki so bili polni hvale o njej in tudi Italijani so izrekli svojt priznanje.
— Smrt novinarja. Na Kontovelu pri Trstu ie umrl g. Josip Pertot, ki je bil dalje časa urednik -»Dela^. Radi idej. ki jih ie zastopal, je bil dolgo v zaporu, kjer se
mu je zdravstveno stanje povsem zrahljalo. Po mučnem hiranju je dne 2. t. m. izdihnil. Naj počiva v miru!
—Smrtna nesreča v Koprski kaznilnici. Skupina kaznjencev je popravljala podzemske celice. Tekom dela ie šel po tesnen hodniku 32-ietni Viktor Zambon. Sredi hodnika je vodnjak, kamor se steka voda hi vlaga iz podzemskih celic. Zambon je zakričal in izginil. Po dolgem Času so ga spretni gasilci potegnili iz vode.
— Predavanje o MIcklewiczu v Trstu. Italijansko-poljski krožek »Adamo Micfcie-wiczc prične s svojim delovanjem v soboto 6. tm. Ta večer bo predavala doktorica Nelli NaccJ o Mickievt-lczu, velikem r>oI;->kem pesniku in patriiotu.
Sokcistvo.
— Sokolsko društvo v Šiški priredi dne 5. decembra ti. v dvorani pri Valjarvcu Miklavžev večer, zružen z igrokazom * Miklavž prihaja«. Prireditev se vrši dvakrat in sicer ob 17. uri za odrasle in za otroke, ob 20. uri samo za odrasle. Vstopnina znaša k popoldanskemu nastopu: za posamnika 3 Din za družino do 4 članov 5 Din. Zvečer za vsako obeso 5 Din. Darila se sprejemajo
v petek od 14. do 16. ure v Čitalnici. Po odhodu Miklavža prosta zabava. — Odbor« 502 n
— Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi na pravnik, S. tm. popoldne igro «Tri-glavo, ki je pri primjeri imela lep uspeh in Žela veKko priznanje. 525/n
— Sokol na Jesenicah priredi dne o. tm. ob 20. uri v društveni telovadnici dve predavanji ru aicer: 1.) Telesna vzgoja in njen pomen za poedinca in za narodno zdravjec. predava br. dr. Pr. Kogoj. 2.) Duševna vzgoja, izobrazba, demokratič;: ast, naprednost-, predava br. dr. M. Obersne!. Udeležba za članstvo obvezna.
a AgnleŠko   letalo   za Češkoslovaško.
Prvo letalo, katero ie Anglija prodala Češkoslovaški, to ie dvopločnik Dri 50, je od-plulo v torek 2. tm. v Prago. Češkoslovaško letalstvo sc dobro razvija in ima češkoslovaška republika 2e štiri svetovne rekorde, d oči m ima Anglija >zmo en rekord.
* Svojega očeta ustrelil. Arhitekt Z. rllasivec ic pred hotelom »Slavia« v Podolju iz maščevanja vsrrelil svojega o je' •. mlinarja in peka Ant. Hlasivca. Slu k znan zapravljivec, pokojni A. Hlasivec pa je bi! odličen m zaveden Ceh. ki je svojemu narodu v času vojne storil mnogo dobrega.
Srečke
11     12 1'4 80'—   40*— 20'— državne razredne loterije
Vlečenje
12. in 13,
januarja
7446
Dobitki preko
39,000.000 dinarjev
v gotovini brez kakšnih od bitk o v vnaivečii izbiri pri glavni poslovalnici
Bankovnega kom. društva
A. REIN I DRUG
ZAGRE
Drva
trboveljski H. Petnic
Ljubljana
Gosposvetbka cesta 8
Telcion 343
r 57
Radi©
APARATE, SESTAVINE ter komoteme POSTAJE dobavlja s skladišča (lastna sprejemna postaja) ob zajaručeneno do-rem sprejemu 7156
EtEKTRO-COMPAMV, Uubliana. Sv. Petra c25
f
priporoča
Narodno knjigarno.
i siren, Mi
mehanična delavnica
3591 (popravljalnica)
L, BARAGA« Ljubljana, Selenburgava  ulica 6.
Knjižna darila
za mladino!
Urva: KraU/uljcki, ilustrirala Ksenija, tez. Din Id*—.
A. Koželj: MoM ljubek!,  živalske siikc za naše malčke,
kartonirano Din 15—. 1. Albreht: Mlada grada, pesmi s slikami, kartonirano
Din 15—.
t. Ruskin: Kralj alate reke, broš. Dm IO—.
Ruska pravljica o Ivan • careviću« žar« ptici In
sivem volku, bogato Kastrirano, kartonirano Um 15*—. Ks. MeŠko: Volk s pok orni k in druge povesti za mlad.no,
broS. Din 2850. vez. Din 34—. Utva: Andersenove pripovedke,  Sni. knj. št. 7, broS.
Din 12—, vez. Din 17 —. M. in T. Gaspari:   Pratlka a a  dec o za  leto 1929,
Cena Din 15—.
Za odraslo mladino s
P. Golia: Peterčkove poslednje Ran je, božična povest r 4. slikah. Sol. knj. št. II. broširana Din 12*—, vezana Dfn 17'—.
Fr. Milčinskf. Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dej.
Spi. knj. St. 12. broS. Din 12—, vez. Din 17—. Fr. Bevk: Slada Zora, narodne pripovedne pesmi, broš.
Din 20-—. vez. Din 26—. Tarzan, sin opica. Spi. knj. št. 29, broS. Din 30-—, vez.
Din 36—.
Tarzan In svet. Spi. knj. M. 3?, broširano Din 30—. vez. Din 36—,
Naročila sprejemat
Zvezna knjigarna,  Ljubljana, Marijin trg 8*
S. jKatte
tovarna kožuhovine, strojenje, barvanje, konfecionira-nje, preobnove, popravila.
Soina ulica št. 5
Mravljinčna
ja'ca
7455
tud« seme ptič e krme kupi prvovrstna tvrdka in prosi ponudbe na: L. G. 5150 na Al* Haaien-eteln A Vogler, Berlin«
■■■■ninnnnMiMMnnnn
Iščemo
in potnike
za razpeta vanje paprike. — Ponudbe je po-stati na oglasni zavod
Schmolka, Novi sad,
Putoftka 2. 746'
Zimske suknje
v vseh modernih oblikah iz tesnega in angleškega blaga, priporoča po iako smernih cenah
A. KUN C, Ljubljana,
Gosposka ulica itev. 7.
Za Miklavža so 1 BIZJAKOV. KEKSI
I  7324       itajprikladnejse in najcenejte
darilo!
I   Gosposvetska cesta 7 Marijin trg 2
Za oc govore uprava
aai te priloži 1 dinar.  Platoje g« vnepre].
EMILI 0
Kupim vsako
množino desit
vseh dimenzij, tramove, bukove testone in plohe, kakor tudi drugi les. — Ponudbe pod »Les* na Anončni in reklamni za* vod »APOLO«. Ljublja* na. Stari trg 19,11. 7362
I    Frofem I
Harmonika,
trivrstna, kromatična, se po relo ugodni ceni pro* da. — Nas'ov pove upra* v a »Slov. Nar.«. 7264
Salonsko oprave
(komlctno)
r. velikimi ogledali in slU kami radi izselitve po nizki ceni prodam. — naslov pove uprava »SL Naroda«. 7443
Opi
rava
za spalno sobo iz orcho* vega lesa, zelo dobro ohra; njena, komnl., se proda Ljubljana. Sv. Petra ec* s** 5.*/T zgleda sc Iah';o od 11. od 4. ure. 7444
Damski klobuki,
nakiteni, od 100 do 150 dinarjev, barž^nasti na'i* teni od 200 do 300 Din, Velour svileni po 200 Din. — Oglejte si izložbo. — Horvat, modistka. Sta* ri trg 21. 141 /T
POZOR! POZOR!
Ostanki za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. — ^arnud5*"'; "^odne pri* like! — Reslieva ces**-30 1, desno. 7447
Namizna jabolka
žlahtnih vrst, vsako mno; žino od 25 kg naprej — prodajam. — F. Ma"rič, ekonom, Ljutomer. 7453
Klavir,
dobro ohranjen, napro* daj za 11.000 Din. — Ljubljana, Krakovski nasip 14. 7442
Foto-anarat
dober, 9 X 12, s tremi dvojnimi kasetami in drugimi potrebščinami — se pTodst. — Poizvc se v Kolodvorski ulici 2^ I.. levo. 7445
I    Službe I
Cena malih oglasov vsaka beseda
50 para. — Najmanja pa Din S —
Službe išee izvežban
opekarski mojster
srednjih let ter je tudi strojnik in strojni kiju* čavničar: razume sc v žganju vseh vrst opek. kakor tudi kar se tiče strojev v to svrho spada; jočih. — Službo nastopi lahko s 1. jan. 1925. — Pismene ponudbe je po* slati na upravo »Sloven; skega Nar.« pod «Moj* ster 7441<r.
J Dopisovanje |
Znanja želi
posestnik in gostilničar v Ljubljani z gospodično, staro ne pod 25 let. s primernim premoženjem, katera ima veselje do te obrti. — Ponudbe z even* tualnim kratkim popisom pod Šifro »Bodočnost 25 7452« na upravo »Slov, Naroda«. 7452
Franc Erjavec
»Pri zlati lopati« trgovina   z  železnino — Lj-jbljana, Valvazorjcv trg 7. 76/T
Perje,
kokošje,  račje in puh,   oddaja vsako množino po zmerni ceni —■ tvrdka  £.  Vajda, Cako* vce 52/T
Izjava.
Tudi if soboto
Deklica
marljiva sc s^ejme za nredtisk in cntlanje. — Stalno mesto. — Matek & Mikeš. Livbljana, po* leg hotela štrukelj. 7384
Kontoristinja
z večletno prakso, vešča srbo*hrvaSčine in izA-ež* bana v strojepisju in ste* ncg~afiji — se sprejme. — Ponudbe nod »Pisar* niška mod'7450« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Gospodična,
vajena vseh pisarniških del, išče mesta — Ev. gre t"di kot blagajni'ar* ka ali prodajal1 a. — Na* slov pove uprava »S'nv. Naroda«. 7449
Sprejme se za podruž* nico na deželi
prodajalko,
ki zamore samostojno voditi trgovino z meša* nim blagom ter založiti kavcijo. — Obenem se sprejme močno učen* koz dobrimi spričevali. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7454
Izldo
SLOVENSKI NAROD"
v veeil nakladi in obsegu. Največ kupujejo I ude aa božične praznike in Novo leto. 7ato naj trgovci ne pozabijo inserlrsti v ,Slovenskem Narodu1 k'er je Insfc rcn'om zogoto vijen popolni uspehi! Inserate In oglase za sobotno števil Vo spre'ema uprava do sobote do 10. ure dopoldne.
Nd večstranski vprašanja podpisani izjav« ljam. da g. Franc šran gar iz Trbovelj ni upra* viden v mojem imenu prevzemati in sprejemati nar«K .
Lud Baraga, L tubi jena. Ljubljana, 1. dec. 1021.
Zaloga klavirjev
in pianinov
najboljših tovarn Hosen« dorfer, Czapka. Hhrnar, Hnl.'l, Schweighofer, Ori^ ginal Stingi itd. — Tudi na obroke! — Jerica Hu* bad. roi Dolenc. Ljjb* Ijana. HiL^crjeva ulica 5.
3ft
Buffet in trgovina
si-homesnate robe v naj* boj prometni ulici v Za* grehu sc proda radi sta? rosti. — Naslov pove uprava ^Sl. Nar.«.
I  Stanov;rta J
Eno ali dve lepi sobi z balkonom,
električno razsvetljavo in souporabo kopalnice % novi vili — se odda. — Naslov pove uprava »SL Naroda«. 7455
Dežnike
popravlja hitro in solid; no Anton Pav'in. Stran* ska pot 17. Ljubljana* Trnovo. 7464
Za Miklavža
in Bož?č S
Mamice, razveselite otro* ke in kupite igračne vo* zicke in mala dvokolesa. tricikelne. holend rje, sto* lice, zložiiive twdi za mi* žice, ?ivalne stroje itd. najceneje »TRIBUNA« F. B. L. Tovarna dvoko* les in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cc* sta št. 4. 126,T
Najorimernejše Miklavževo darilo
dobite v galanterijski knjigoveznici (krasne ša* tule, bombonicre. pisalne m upe itd). A. Fcldstcin. Ljubljana, Vidovdanska cesta 12. — Oglejte si iz* ložbe!   Nizke cene! 731°
Trboveljski premog
drva, koks
angleški premo? Mezijske brikete
dobavna ILIRIJA
tu. Kralja Petra trg 8.
Te^. T20. — Plačilo tudf na obroke. 70 T
Tražim
za iznajmiti ili kupiti prazne prostorije u površini od 200 do 500m i više sa vodnim pogonom u jakos'.i od 20 do 30 HP. Ponude na Publ citas d. d., oglasni zavod, Za?reb, Gunduličeva al. li, pod broj *Za*3760u 7459
t-N
20 % popusta
za Miklavža in Božič
Pismen papir v kasetah Spominske knjige Albume za razglednice in fotografije Okvirje v vseh velikostih Rasne žepne notese Šolske peresnice Barve v Skatljicah in draga
NARODNI KNJIGARNI
Prešernova ullea
Lep stalen zaslužek
se nudi
inteligentnim gospodom in damam, ki bi za večje tovarniško podjetje obiskovali privatne stranke. Zas^onirk*   mm ■ggghgglg
za vse večje kraje v Sloveniji. Naslov se po zve pri npravi .JUTRA*. 7463
OBOIOIOIOIOIOIOIOIOI3IOIOIO
glave
7462
Ne ubijajte si
zaradi
boiičnoga darila Vafti soprogi«
Veliko vcse'je jI potovo naredite, ako greste v Šiško k tvrdki „Ogledalo", d is z o. r., Kolodvorska cesta štev. 15, in naročite
krasno ogledalo.
S tem razveselite soorogo, objednem pa pridobite nov kinč za vaš dom. — Zatemne a in made^na ogledala se nanovo previece o za m al denar. Dopisnica zadusiue, in pošljemo na dom vo ogledala.
I«*satiu8a in
^Narodne tiskarn«
^611