Poštnina' pTaSana v ejotevJnf
1 Din
Leto I. (Vlil.), štev. 142
Maribor, petek, 21. oktobra 1927
»
JUTRA
«
izhaja razno nedelje ia praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri po£U>»m čok. M«, v L)«b^anl 4. W.4O0 Vel)« meeečna, pr&p&nM« v upravi ali p« poM 10 Din, doatavl}«« M dom pa 18 Dto
Telefon:
Oredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Alekaandrova cesta št. 13
Ogla«i pe tarifa
Oglasa »prejem« todI oglasni oddefek .Jtorvr v Ljubljani, Pne faraone	M.	4
Vlada kljub zmagi ia vedno v krizi
ŠTIRIDNEVNI ROK DEMOKRATSKIM MINISTROM. — ALI KRIZA KABINETA ALI RAZPAD DEMOKRATSKE ZAJEDNICE.
BEOGRAD, 21. oktobra. Demokratska Zajednica je v težki krizi. To prizna ,vajo odkrito tudi njeni voditelji sami. Včerajšnje glasovanje v skupščini ie Ljubo Davidovica skrajno ozlovoljilo in hoče zato za vsako ceno izsiliti odloči lev in razmere v klubu popolnoma raz čistili. Demokratski ministri v vladi so slejkoprei v zelo mučnem položaju in ž njmii vred tudi cela Vukičevičeva vla* da.
Ljuba Davidovič, ki je včeraj odložil mesto predsednika stranke in šefa de-teokratskfha kluba, jc na prošnjo svojih pristašev sedaj svoj sklep sicer preklical, zahteva pa, , da vlada takoj izpolni vse demokratske zahteve in izroči pred ^sem notranji portfelj demokratom. Ven kfe'|ir pa je le malo upanja, da bi v tem oziru uspel, ker Vukieevič o tem noče niti slišati. Pripravljen je privoliti le v to, da se vsi oni nekvalificirani uradni5 ki, ki so se preveč eksponirali pri volitvah za Tadikale, odstavijo. Toda to rešitev večina demokratov odločno odklanja.
Dne 25- oktobra poteče termin, ki so ga izprosili demokratski ministri od kluba. Dejstvo, da sta dr. Kumanudi in dr. Bigjelinovič izjavila, da se bosta za slučaj, ako se njihova akciia ponesreči, Uklonila večini kluba, ie vplivala v rm dHcatnih krogih ravnotako mučno kakor energični nastop Ljube Davidovica.
Vukieevič je odpotoval danes opol-/:lne v Topolo, da poroča kralju o položaju.
Davidovič je imel dopoldne daljši
razgovor s samostojnima demokratoma
dr. Kramerjem in Wilderiem. Razprav«
Ijalo se je o akciii demokratskega bloka,
tako da je vse težišče situacije iskati
sedaj le v demokratskem klubu.
•
BEOGRAD, 21. oktob. Prihodnja seja narodne skupščine se bo vršila dne 26. oktobra. Na predvečer se bosta vršili odločilni seji radikalu 1 a in demokratskega kluba. Slednja je sklicana za četrtek, radikalna pa za šesto uro popol« dne.
Agonija našega parlamentarizma
SENZACIJONALEN GOVOR POSLANCA RAČIČA O TAJNIH SILAH,
ki vodijo našo Politiko.
prej v ospredju kombinacija z dr. Nin-čičem.
Sedanja vlada pomeni polom parlamentarizma, demokracija leži v agonijo Nihče ne ve. kaj prinese jutrišnji dan. Vse je negotovo, kajti vse je odvisno od volje »tajnih sil«, je zaključil Račič svoj senzacijonalni govor.
BEOGRAD, 21. oktobra. Predmet splošne pozornosti naše politične javnosti je sedaj govor poslanca Puniše Bačiča, zeta pokojnega Nikole Paši-ča, o propadanju našega parlamentarizma in o tajnih silah, ki diktirajo našo politiko. Račič je namreč naglašal da politiko Jugoslavije ne vodijo niti radikali niti demokrati, temveč gotove izven parlamenta stoječe sile, o čemur pa je_ mogoče natančneje govoriti le na tajni seji skupščine. Te tajne sile so vrgle tudi starega Pašiča, pri čemur so pomagali mtiogi današnji vodilni politiki, ki bodo to prejalislej še bridko obžalovali. Proti tem tajnim silam se je treba boriti z vso energijo za parlamentarizem in narodno suverenost doma in v Ženevi.
Račičev govor se smatra kot prva ataka Pašičeve frakcije proti Vukiče-vičevi vladi. Priznati je treba namreč odkrito, da je naš parlamentarizem v zadnjih vzdihljajih. Vrše se zadnji napori, da se reši narodna suverenost. Tajne politične sile so vrgle ob tla vse neljube jim stranke in onemogočujejo Vsako zdravo politično akcijo. Vuki-fcevičev kabinet ni nastal na parlamentarnih tleh in večinske stranke sploh niso bile vprašane za mnenje. Velja Vukičcvič je radikalne ministre kar dekretiral, dočini so bili imenovali demokratski ministri brez vednosti strankinega vodje Davidovica. Ylada tudi ni pred volitvami stopila jkcd parlament, čeprav je imela za to ^Ovolj časa.
•. Hoteli so namreč ustanoviti »četr-stranko«, toda poizkus se je izjalovi ‘b Vukičevič nima več nobenih prijateljev. temveč samo odkrite in tajne j^sprotnike- Sedaj se zato že pri-/avlja teren za Trifunoviča, deloma dr. Ninka Periča. doČim je bila po-
Sahovske zanimivosti
Osmo kolo v Londonu.
V osmem kolu mojstrskega turnirja v Londonu je izzval največjo senzacijo poraz Niemcoviča, ki je imel v boju z \Vinterjem že takoj spočetka zelo težaven položai. Bueiger je po 40 potezah prem i al Eairhursta, Tartakower po 46. potezah Yatesa. Partiji Vidmar— Thomas in Reti » Marchall sta končali remis, igra Cdle-Bogoljubov pa je bila prekinjena.
Stanje po VIII. kolu: dr. Tartakower 6 in pol, Niemcovič in Marshall 5, dr. Vidmar 4 in pol (1), Bogoljubov in Colle 3 (l), Thomas 3, Burger 2 in pol (l), Yater in Fairhurst 1 in pol (1).
Dvanajsti remis.
Sedemnajsto kolo šahovskega dvoboja Aliehin«Capablanca je končalo zopet remis. Odločitev je padla v 59. potezi. Mojstra sta sklenila, da bosta nada lievala boj toliko časa, dokler ne dobi edem od obeh šest partij.
V ČOLNU KROG SVETA.
Iz Bukarešte poročajo, da sta Nemca Johann Martin in Hans Bosler, ki sta nameravala v gumijastem čolno potovati oh 1 c /• sveta, v bližini Constance postala žrtev morskih valov. Točen vzrok njune nesreče se ni moglo ugoto* viti.
Možnost odpoklica poslanika Ilešiča Iz Soflle
BOLGARSKA VLADA ŠE NI IZPOLNILA NAŠIH ZAHTEV. — NAPAD NA JUGOSLOVANSKE NOVINARJE V SOFIJI.
BEOGRAD, 21. oktobra. V naših diplomatskih krogih se zatrjuje, da bo naša vlada najbrže, že v kratkem odpoklicala našega poslanika v Sofiji, Ljubo Nešiča, ker bolgarska vlada še do sedaj ni izpolnila zahtev jugoslovanske vlade. Poslanik Ljubomir Ne-šič nastopi daljši dopust, nadomesto-val pa ga bo ves čas poslaniški svetnik Cincar-Markovič.
SOFIJA, 21. oktobra. Sinoči sta dva Makedonca v hotelu »Imperator« v Sofiji napadla korespondenta zagreb škili »Novosti« Branka Jovanoviča, sotrudnika »Politike« Trifunoviča in tri jugoslovanske diplomatske uradnike. Ko so zapustili lokal, so jim oboroženi banditi sledili in psovali našega kralja in njegovo dinastijo. Napa-
deni so zaprosili za intervencijo policijo, toda brez uspeha, nakar so vložili nujno pritožbo na našem poslaništvu- Svetnik poslanstva g. Cincar Markovič je nato obiskal generalnega tajnika notranjega ministrstva in mu predal pismen protest radi napada na naše državljane in zahteval zaščito naših novinarjev pred terorjem makedonstvujuščih. Danes napravi poslaništvo še ostrejše korake pri zunanjem ministru Burovu. Kljub strogim nalogom, ki jih je dobil policijski šef, je sigurnost minimalna. Peš naši politiki sploh ne smejo na ulico, temveč samo v avtomobilih. Make-donstvujušči pa celo zahtevajo, da morajo naši novinarji v 24- urah zapustiti Sofijo.
Ahmed Zo§u se ie uolra Italiji
NOVA ITALIJANSKA IZSILJEVANJA OD ALBANIJE IN NJIHOVA ODKLONITEV. — AHMEDU ZOGU GROZI ATENTAT.
TIRANA, 21- oktobra. Odnošaji med predsednikom albanske republike, Ahmedom Zogu in italijansko vlado so krenili v zadnjem času v popolnoma drugo smer. Ahmed Zogu je izkoristil italijansko stremljenje po diplomatskih uspehih v Albaniji in dovolil Italiji gotove koncesije, seveda proti velikim materijalnim protiuslugam, ki jih je dobil zato od italijanske vlade.
V zadnjem času pa so prišli Italijani, po zanesljivih poročilih, z novimi zahtevami, ki pa jih albanska vlada nikakor ne more sprejeti, Ker je njihovo izpolnitev odklonil tudi Ahmed
Zogu sam, so pričeli Italijani organizirati proti njemu svoje zanesljive pri staše v Albaniji in emigrante v inozemstvu.
Po nekontroliranih poročilih se že vrše priprave za atentat na predsednika albanske republike. Vrh tega je nastala za Ahmeda Zogu velika nevarnost tudi radi atentata na poslanika Cena bega v Pragi, čigar sorodniki in pristaši bodo gotovo skušali izvršiti krvno osveto-
V zvezi z vsemi temi znaki, se morejo v kratkem pričakovati v Albaniii še zelo važni dogodki.
Sadni ogled v Vuhredu
Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Marenke’| u nas je v nedeljo dne 16. tm. presenetila s svojim sadnim ogledom. Saj ie malokdo vedel, da sploh taka podružnica v Dravski dolini obstoja.
Po otvoritvi sadnega ogleda, ki seie vršila po predsedniku podružnice gosp. Iv. Mravljaku in Ig. županu inž- Paher« ni-ku, je predaval g. prof. Priol iz Maribora o sadnem izboru in potrebi zmanjšanja števila sadnih vrst. Popoldne ie predaval srezki šolski nadzornik P. Močnik o sadnih sortah in uporabi sadja.
Zanimanje za razstavo je bilo zelo veliko, saj je bila razstavna dvorana ve= dno polna obiskovalcev. Nekateri .so občudovali krasno sadie, drugi debele orehe in ogledovali delo sadnih škodljivcev. Marisikatere-mu sadjarju je bilo razstavljeno sadjarsko orodje še nepoznano. Ženski spol pa se je mudil pri ukuhanem sadju in sočivju (razstavile gospo Mimi Pahernik, Ema Mravljak in Cel. Widmoser) ali pa se je sukal okrog cvetlic, ki So jih razstavile domače l:o-spe (Rižnik, Sgerm, Widmoser, Jenčič). Razne moderne dalije je razstavil srez« ki šolski nadzornik P. Močnik r7 Pic vulj, ga Pahernik pa Šabo-klinčke.
Najlepše sadje so razstavili sadja d iz Vuzenice, Marenbcrga, Vuhreda in Sv. Ožbolta ob Dravi. Zastopani pa so bili tudi sadjarji od Sv. Antona na Pohorju,
Sv. Primoža na Pohorju, Sp. Vižinge, Vrat itd.
Posušeno sadje ni bilo razstavljeno, kar znači, da ta način uporabe v teh krajih ni v navadi. Najbolj znana upe. raba je predelava sadja — v mošt. Raz« veselivo je, da sadjarji no pozabijo na orehe. Kakor kažejo razstavljeni orehi, uspevajo v Dravski doliin boljše vrste 1 n jo M, da celo debeli laški.
Sadni ogled je pokazal, da je Drav»| ska dolina u|;odna za razvoj sadjarstva, da pa se ta panoga goji brez vsega smotra. Kakor drugod v Sloveniji, tako ia tudi tukaj v navadi, da goji vsak sadjar nešteto sort, ter se pri tem prav njč ne ozira na rodovitnost in trgovino. Po* družnica sadjarskega in vrtnarskega društva čaka še dela dovolj. Z < Idedom ii je začrtana nova pot in na vodstvu podružnice je ležeče, da napake v sadjarstvu odpravi in razvoj sadjarstva pravilno usmeri. Po tej poti naprej in uspeh je siguren!
POVODENJ V SRBIJI.
BEOGRAD, 21. oktobra- Skoro vse srbske reke so prestopile bregove in povzročile veliko škodo.
KOMITAŠKO GIBANJE OB ALBANSKI MEJI.
PRIZREN, 21- oktobra. Oblastim se je osrečilo izslediti veliko komitaš-ko akcijo, ki se je pripravljala ob albanski meji.
5fr*n 1
Martnorsltt V te C I? Ur N 1 K Jotrs.>
V Mariboru, dne 21 X. 192?.
Slovenjebistriški klopotci ob sklepu sezone
DOŽIVLJAJI IN SKRIVNOSTI IZ NJIHOVEGA ŽIVLJENJA. ~ F'
Slov. Bistrica, 21. okt.
Spravili so nas, kajti svojo nalogo smo letos častno rešili. Le tu in tam je še kak tovariš na samoti,' kjer osam Ijen klepeče od mraza.
Letos smo marsikaj videli in slišali-Ob zaključku letne bilance hočemo zato povedati svoje dogodljaje.
Stal sem čisto na vrhu grička. Veter me je pridno vzpodbujal k delu. In ker nisem bil len. sem daleč naokrog oznanjeval razne novice s svojim klip, klop. Nekega večera sem prebiral »Večernik«, kjer je bilo natiskano, da imajo Nemci za občinske volitve tri mesarje za kandidate. To pa ni res, kajti na nemški listi je kar 8 mesarjev in zato zaklopočetn v svet: Osem jih je, osem jih je!
Ogledoval sem si neko veselico. Vr velo je med ljudmi, kakor med listjem mojih trt. Parčki so sc nagibali, kakor listje, zdaj na desno, zdaj na levo. Ljudje pravijo temu ples. A videl sem tudi, kako se je prileten mladenič nagnil k poročeni ženi in jo objel . . . Takrat sem tudi jaz zaklopotal med svet: Zakonolom, zakonolom!	;
Večkrat se oziram na magistratho uro. Pa se čisto nič ne strinja s policijsko, ker kaže čas po svoji komod-nosti. Drži se pač navade policijskega komisarja, ki se spravlja precej zgodaj pod odejo. Tik tak, klop klop!
Kaj rad se ozrem tudi v Šmartno, kjer so pri zadnjih volitvah dobili Nemci 32 glasov. Slišal sem, da je neki velikaš obljubil Šmarčanom univerzo, na kateri naj bi se naučili, da se ne smejo dati opehariti od onih, ki na njihove stroške postavljajo razne kapelice. Ali heil, ali heil, klip klop!
Moj tovariš z drugega brega mi je zaupno povedal, da pride v Bistrico še en nemški zdravnik. Kam ž njimi? Pač, bi že šlo! Bistričani naj si postavijo tovarno za procese in razne epidemije, pa bodo novodošleci z menoj vred kaj radi zauk.ali: Klip klop, klip klapp.
Novo vino se uveljavlja in staro nam daje slovo. To se je videlo zlasti zadnjo nedeljo v hotelu »Drau«, kjer je po glavah lomastilo in odmevalo: Klip klop!
Za občinske volitve nameravajo .slo venjebistriški Nemci mobilizirati svoje 'vojščake, ki naj bi ob naskoku na skrinjice pokazali, da prihajajo iz Hinden-burgove šole.
Sam pri sebi sem rekel: Al’ bo šlo, al' bo šlo! Moj prijateljček pa je s svo jim čistim tenorjem zaukal. rekoč: .»Ne bo nič, ne bo nič, klip klop!« • Vsem Bistričanom pa v pozdrav: Klip klop.
f m
REPERTOAR:
Petek, 21- oktobra. Zaprto.
Sobota, 22. oktobra ob 20. uri »Pygma-lion« ab. A.
Nedelja, 23. oktobra ob -0. uri »Bajadera«. Kuponi.
Pandeliek, 24. oktobra ob 20. uri »Bob* bijeva po sledni a noč«. (Gostovanje Dunajčanov).
Torek, 25. oktobra ob 20. uri »Strahov!«
(Gostovanje Dunajčanov).
Sreda, 26. oktobra ob 20. uri »Traviata« ab. D.
Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo se vprizori ob 20- uri letošnji o-perefn šlager »Bajadera«. Veljajo tudi kuponi.
Traviata na našem odru
Traviato smo imeli na našem odru na stalnem repertoarju skozi tri sezone (1922—2j) in videli smo v njej nastopati odlične zunanje umetnike, kakor; De-bicko, Knittla, Popova, Hržiča in Bala-bana. Pozdraviti je, da se je določilo uprav to opero kot uvodno delo na le* toenii repertoar in to ne le radi njene popularnosti ampak osobito še radi tega, ker zamore uprav tukai naš do skraj Bosti reduciran solistični stalež pokazati svojo usposobljenost od najugod5 nejše strani. Da jo zanimanje za to lepo delo pri občinstvu trajno, to je dokazal tvčeraišnii nad vse zadovoljivi obisk in o tem ie pričal vsakokratni topli aplavz-Je treba doseči, da bo pohajala naša publika k takim delom vedno in vedno; s tem se bo stalno dvignil umetniški o-kus.
V vlogi Violette je nastopila ga Bur5 jeva. Svojo nalogo jo izvršila z lepim uspehom in vseskoz dostojno. Vloga ji tudi odgovarja in zapustila je v nji kar jnajprijetnejj vtis in to v glasovnem ozi* ru, kakor v igri. Alfreda, Violettinega oboleva tel ja je podal vg. Burja, ki je vlogo z lahkoto in zelo lepo odpel. Bil Je vse hvalo vreden in njegov glasovni materija! 30 prišel do pravo veljave. Kot očeta Germonta smo videli g. N e-valič a. Podal nam je spet dobro premi Slieno kreacijo. G. Neralic je vedno odbiten in tudi tokrat je dosegel, osobito s pvojo arijo na koncu 2. dejanja umetni5 Sci vigek, k[ jo izzval viharno priznale. Igra jn polo iz vl( f e; njegova igra »e prepričevalna in niegovo petje ogre-jrajoce; darujo tudi izrazitosti mimike pravo paznjo. Gdč. Udovičeva seve* la še ni svobodna v igr), kakor tudi ne \ petju; njen celotni utis pa ni bdi nika-
kor neugoden in trditi se mora, da se je držala dobro. Druge, manjše v! / e, so isfotako kar najbolje zadoščale. Bili so to: gdč. čepičeva (služabnica Anina).g. Bratuž (Gaston), v£- Skrbinšek (baron Donphol), g. Kovič (marki) in g- Stankovič (zdravnik). Pri ponovitvah se bo še »gledalo, da se bo tu pa tam kai ugladilo iti izpopolnjevalo in tako rečemo lahko, da ie zapustilo to na novo naštudirano delo utis, da se nahajamo v prav .uspe* šni operni sezoni. Brez pridržka moramo pohvalno omeniti trud in vztrajnost, katerega je imel g. operni ravnatelj Mitrovič z režiranjem, z muzikalno pripravo in artističnim vodstvom tega dela; Zavzel se je za to z uprav občudo5 vanja vredno požrtvovalnostjo ter ga izvedel nad vse častno. Občinstvo ie izražalo svoje zadovoljstvo z živahnim in trajnim aplavzom in poedini predstavniki glavnih vlog, z di! Vontom vred, so morali ponovno pred zastor.
Poprave, katere so se v letošnjih po5 čli-tncah izvedle v prostoru, kjer se nahaja orkester, se bodo uveljavile prav uspešno. Pridobilo se je na prostoru in. akustične razmere utegnejo biti izboljšane. — H. D.
Mariborskim
Spomenik majniške deklaraciie
ki ga je postavila ob deseti obletnici te-jga velikega zgodovinskega dne Sloven5 cev Jugoslovenska Matica dne 30. maj-nika v mestnem parku, bo v kratkem izpopolnjen. Postavili bodo zraven nie-ga. žrtvenih, na katerega bo polagal na* rod spominski ogenj v znak, da ni in ne bo ugasnila v naših srcih ljubezen do neosvobojenih bratov in skrb za njihovo rešitev izpod tujčeve.oblasti. Žrtve-r H ho visok 1 m 90 cm in je napravil načrt, zanj mladi mariborski umetnik 'kipuj / . Niko Pirnat. Stroške za izpo5 polnitev spomenika trpita Jugosl./Matica in mestna občina. —
Nezgoda pri sekanju stelje.
Viničar Alojz, Rodič na Felberjevem posestvu v Kamnici je sekal steljo ter se po nesreči tako vsekal v palec leve roke. da. je moral po zdravniško pomoč v bolnišnico. —
Čudno židovsko mesto v Samarkandu.
Profesor Višnijevski, svetovno znani ruski antropolog, ki deluje na, akademiji v Leningradu, je izdal poročilo o starodavnem srednjeazijskem židovskem plemenu, ki šteje še danes okrog 10 tisoč duš ter prebiva sfnVm ločeno od drugih prebivalcev v predmestju Sa markanda. Po antropoloških raziskovanjih med temi židovski plemenjaki, ki so*izrazito hetiškega tipa, ie učenjak u-gotovil, da spada to pleme med najstarej £e prebivalce in da živi že nad 3 tisoč let na današnjem svojem področju.
Novj vrelci kisle vode na Slovaškem.
V trenčinskih gorah na Slovaškem so odkrili nove vrelce kisle vode, ki vsebujejo večjo količino ogljenčeve kisline in železovih spojin. S pomočjo analize se je ugotovilo, da je kakovost novih vrelcev docela enakovredna Gieshiiblerski vodi.
Kupujte železniške vozne karte v biljetarni ,Putnika( v Mariboru, Aleksandr.35
Obmejni kolodvor v Mariboru,
Dne N novembra se prične v Mariboru konferenca jugoslovanskih in avstrij skih delegatov, ki bo razpravljala o vprašanju zgradnje obmejnega kolodvo* ra v Mariboru in bo trajala približno 10 dni. Z naše strani se bodo udeležili konference zastopniki prometnega ministrstva carinske oblasti, policije bi mestne občine. —
Konferenca zadruge čevljarskih mojstrov.
Mariborska zadruga .čevljarskih mojstrov je povabila na konferenco vse druge čevljarske zadruge Slovenije, to5 varne čevljev in usnja, ter pomočniški odbor, da skupno nastopijo proti nameravani ustanovitvi mehanične poprav. lialnice čevljev inozemske, tovarne »Ba-ta-^in drugim zadevam, ki ogrožajo do5 rhače usnjarje in čevljarje, Konferenca še je vršila v nedeljo, povabljeni so se povabilu odzvali in soglasno sprejeli resMucijo na mariborsko in ljubljansko veliko županstvo in ministrstvo industrije j n t | ovine- Kakor proti poslovanju inozemske tvrdke, tako se protestira tudi .proti preobsežnemu čevljarskemu obratovanju kaznilnic in proti izdajanju obrtnih listov ljudem, ki so v državni službi. Prosi se za pojasnilo, koliko dav-Ika in carine plačuje tvrdka »Bata« in čo je res, da ima od naše države brez5 obrestno posojilo, dočim se ie domačim malim obrtnikom ukinilo 6 odstotno posojilo po 5000 Din. —
Je-lj mejgoče,
Zadnja številka tednika »Kmečka moč«, ki izhaja, v Murski Soboti, p-rina* ša. dopis iz Benice, prekmurske vasice na madžarski meji, ki se glasi: »Tu so nam vzeli g. učitelja, drugega ne dobimo. Tako mora biti naša deca že mesec dni brez vsakega pouka. Oblasti, zganite se in dajte nam učiteljev. Čudno je, da se med letom premeščajo učitelji, šole pa ostaneio prazne«. — Ali ni to res višek rpacedonskih razmer, da se zapirajo šole v krajih, ki so najbolj potrebni narodne vzgoje. Pa naj še sedaj pride kdo in zapoje ono o hiperprodukciji učitelj5 etva! —
Službo dobi
kolar in sicer v Mavenbergu. Prijavi naj se mariborski borzi dela. ______
Lepa izpopolnitev u*še mornarice.
Pred dnevi je priplul v splitsko luko popolnoma prenovljen parnik »Plavnik«
» 250 ton), ki ga le nedavno v Trstu nabavila direkcija pomorskega prometa v Splitu za potrebe svoje 6lužbe. »Plavnik«, ki hna ime po malem otoku med Cresom in Rukom, je posebna parna ladja za reševalna dela na morju, za gašenje in sploh za vse posle, ki jih ima vršiti direkcija pomorskega prometa, za inšpekcijo svetilnikov, obskrbo z vodo, dviganje pogreznjenih ladij itd. Po poročilih primorskih novin je »Plav* nik« velikanska pridobitev za naše pomorstvo. —
Velika Invalidska loterija.
Srečke velike invalidske loterije, katere žrebanje se bo vršilo dne 25. januarja 1928, se dobe edinole v trafikah Antona Goleža v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 42 in Geč»Gnus, GVni >'# 15- Cena srečki Din 100. Per io za loterijo veliko zanimanje, se interesenti naprošajo, da nai si srečke preskrbe činrprej. —
K roparskemu napadu v Rušah
Spomin na še vedno nerazkrito zločinstvo. — Kako je sklepal ropar? —
Po Rušah se mnogo razmišlja in raz pravlja o drznem roparskem napadu na poštnega sla v sredo zvečer. Rušanom je še predobro v spominu predrzno izropanje Šmigočevc trafike. W je še danes zagonetno, kakor je bilo1 na dan izvršitve. Neznani vlomilci so odnesli iz trafike za preko 7000. Din tobačnih izdelkov. Trafika sicer ni v samoti, a je blizu tovarne, katere ropot je vlomilcem dobro došel. Ko. kom ča ob 10. uri zvečer v tovarni zadnji »šilit«, se le še redko kdo znajde na cesti.
Zadnji ropar si je izbral izredno neprijeten in teman jesenski večer, računal je pa gotovo tudi s . tem, da je bil torek v ruški tovarni plačilni dan-Tovarna izplačuje Mduevno in sicer vsakega 3. in 18. Zločinec najbrž ni vedel, kako se vrši poštni denarni pro met, to je pa pravilno sklepal, da se po plačilnem, dnevu v tovarni, na pošti nabere več denarja kot navadno in da bo tedaj tudi dober plen v vreči, ki' jo poštni sel nosi na kolodvori Do takega sklepa in do roparskega načrta lahko pride tudi prebrisan tuj postopač, ki se le parkrat malo razgleda po kraju, kakoršne so Ruše. Tujim roko-rnavhom so pa Ruše lahko dostopne-Na večji in prometnejši postaji se ni težko pomešati med ljudi in tudi okolica sama nudi nevarnim tipom več kot .dovolj.skrivališč. Da ni -tako dobrega orožništva, bi bila javna varnost še veliko na slabšem. Upajmo, da ofožništvo v zvezi s policijo razjasni uganko ruškega ropa.
Radio — Maribor?
Pišejo nam: Pred tedni jo začela oddajati mariborska postaja, a je hipoma' zopet utihnil«; — Menda ne z aro, ker nima kaj oddajali. — Saj imamo vendar vledališče, ljudsko univerzo, razne dru5 /s prireditve, koncerte itd., tako da bi se na vsak način izplačalo delovanje oddajne postaje. Če pa bi res manjkal- kak’ šen večer lastni program, bi se prenašale lahko druge postaje. Naročnikov ^ bilo gotovo par stotin; cevnih aparato? si ne more vsakdo privoščiti, pač pa si skoraj vsakdo lahko nabavi detektor a' parfa, ki ga stane molenkostno vsoto (ca Din 200) in nima nfkakih. poznejših ■stroškov. Postaja pa bi bila velike važnosti, tako v kulturnem, kakor tudi v nacijonalnem oziru za Maribor .in okolico, kot popolnoma, obmejnem mestu. Vsekakor bi bilo umestno, da se mero' dajni faktorji ža, to zanimajo .in. prično tozadevno akcijo, ker greh bi bil, pustiti oddajno postajo v Mariboru, kj je popol noma kompletna in pripravljena za oddajanje, da leži na pošt.f kot staro železo. —
Program parkkoncerta
v nedelio, dne 23- oktobra je sledeči: 1-Parma: Mladi vojaki, koračnica. 2. Wa! lace: Maritana. overtura. 3. Dvorak: Vlfavske zvuci. valček. 4. Verdi: Fanta' ziia iz opere »Aida«. 5. Remec: .Z: Lovski glasi, potpuri- 6. Somer: Carmen, koračnica. Koncert bo samo ob lepettt vremenu. _____
Neprijetnosti ulične kanalizacije.
Stanovalci Čopove ulice morajo vs!^ dola za kanalizacijo tvegati zdravje življenje. Pot za pešce je pravcata ko/d® steza, a še to oblega, veliko kamenje 'jj deske štrlijo v njo, da more, biti človek vsak hip pripravljen na neljub padcc' kl
Pa posledic niti videti ne moreš-
Ni
vsak tako srečen, da se že lahko * dne" va vrača domov, ponoči pa obsto,n s a no nevarnost, da se pripeti kUa ne* zgoda. —
Tatvine
Včeraj je bil zidarskem11 vaiP.n^n» sipu Poljancu, ki ie zaposlen pn stavbeniku Kiffmanu, iz kleti v Gosposki ulici 32, ukraden dežni ■ plašč, vreden 200 Din-Istota-m io neznan uzmovlc izmaknil po ltrju Josipu Walandu dva »kovača«.
SpominJalte te OMB
V »k d 11 j u
l u, uiic - i ■ a.
/uanoorsru v C v, L K 0» I K jutf<L
#; •(* >S
Stran 3.
Bivši sultan se zopet ženi
STAREC, KI IMA MLADO SRCE. — NJEGOVA 22LETNA FRANCOSKA
NEVESTA.
Bivši turški sultan Mehmed VI., ki se je nastanil v Ženevi, se ne more otresti starih navad — poligamije, ki mu je dopušča moliamedanstvo. Prijeten spomin na haremsko življenje, ki mu je nudilo izbiro med 500 ženami in dohodki kneževskc rente ga silijo v nov zakon. Čeprav mu je minulo vladarsko razkošje nudilo v tem pogledu rekordno število žena, kakršnega ne premore niti fantazija ameriških filmskih režiserjev, bo v pri-hodnjosti iskal zadovoljstva v zakonu z eno samo žensko, z mlado 221etno Francozinjo .lulietto Lepeon, hčerko ženevskega trgovca. Ženitovanjska ceremonija pa ne bo izvršena več po mohamedanskem običaju, temveč po krščanskem obredu.
V zvezi z Mehmedovini korakom je treba pripomniti, da je imel samo štiri žene. ker jih koran več ne dovoljuje, ostale pa so bile samo njegove prijateljice. Prave štiri žene je sultan odpeljal s sabo v pregnanstvo. Ena je storila samomor, druga pa je postala žrtev železniške nesreče v Italiji. Čeprav je zgubil kalifat, ne trpi pomanjkanja. 18.000 funtov dobiva od vlade Kemal paše in ima lastne dohodke, ki Presegajo navedeno vsoto, tako da si
lahko privošči, karkoli poželi, kar potrjuje tudi vest, da mu je uspelo pridobiti srce 221etne Francozinje.
Sultan Mehmed VI- je starejši gospod, ki živi skromno v svoji vili na Ženevskem jezeru. Streže mu 12 slug. »Sultan in jaz sva nameravala svoj namen prikrivati,« je izjavila gospodična Lepeon, »nekdo pa je moral stvar uganiti in jo iznesti pred javnost. Vem, da bova zelo srečna. Res je, da je on zelo star in da bi mi bil lahko ded, vendar to nič ne stori. Obljubil mi je, da bova po medenih mese cih, ki jih bova preživela na Rivieri, odpotovala v Pariz in se tam stalno naselila.« Na vprašanje, ali ji je znano, da je sultan imel v haremu 500 žen. je dejala: »Seveda mi je znano. Toda kaj mi mar. Taktična žena nikdar ne vprašuje moža za njegove ljubezenske odnošaje, ki jih je imel, predno je zasnubil poslednjo.«
Gotovo je, da bo sultan, ki je imel opraviti s 500 ženami, znal mojstrsko osrečiti sedanjo družico, ki mu bo lajšala. poslednje dni razigranega življenja. Poroka, za katero so vse priprave v polnem teku, se bo vršila najbr-že v Ženevi. Čas in kraj sta pa še vedno neznana.
Kako operira oomSajevalec Voronov
V dunajskem sanatoriju Mera so te lizvršila te dni za Dunai prva pomlajevalna operacija. Operirana sta bila dva moža — eden star 66, drugi pa 70 let.
Pri operaciji je bilo navzočih mnogo zdravnikov, znanstvenikov in nekaj no-t.vinarjev. V operacijsko sobo so pripeljali najprej pavijana, naročenega na3 ravnost iz Afrike. Žival so narkotizirali in ji vzeli žleze. Med operacijo opice-so z lokalno anestezijo že pripravljali prvega pacijenUi. Prerez, vcep-tev žleze, malo poprej vzete iz opice, šivanje rane traja 15 minut. V pol uh sta bila oba starca pomlajena. Tudi opici so i ano zašili. Ko okreva, pride v schbn--runski zverinjak. Oba operirana meža sta pod. nadzorstvom zdravnik'-'7, uspe-operacije pomlajevanja se bodo dali pa ugotoviti šele po poteku dveh do treh mesecev.
Šport
Del kamenja nad Ušho-- rodom
Pretekli teden je prebivalce mesteca Ušhorod na Slovaškem vznemiril nenavaden pojav. Vrsto hiš v neki ulici je pet dni obsipalo kamenje. Dež kamenja je padal v večernih urah in ogrožal stanovalce, kakor tudi pa-sante- Bivanje v zgornjih nadstropjih omenjenih hiš je bilo ogroženo in stanovalci so beže zapuščali stanovanja in se vračali šele v jutranjih urah, ko je ploha debelega kamenja pojenjala. Prvotno se je domnevalo, da gre za grdo šalo, ugotovilo pa se je, da je kamenje padalo s petih različnih strani. Bilo je tudi neverjetno, da bi kdo mogel metati težko kamenje na visoke strehe. Uvedena preiskava ni imela uspeha. Prebivalstvo je uver-jeno, da gre za nenavaden pojav, kakršnega opisuje čestokrat okultna literatura. Ugotovljeno je. da je v večini slučajev takšen misterijozni dež v zvezi s prisotnostjo kakega medija. Enak pojav je v Italiji študiral raziskovalec Bozzano, na Angleškem pa Grottendick. Ugotovila sta, da ima kamenje, ki pada iz nedognane višine, višjo temperaturo kot vlada v ozračju. V čem leži vzrok povišanju toplote, pa je ravno tako nepojasnjeno kot pojav sam. Iz Prage bo odpotovala v Ušhorod posebna komisija, da na licu mesta preišče redek fenomen.
Težka nesreča električnih vlakov.
Preteklo nedeljo se je pripetila na Nizozemskem prj Rys\vyku težka železniška nesreča, pri kateri je bilo sedem oseb težko ranjenih, večje število pa lažje poškodovanih. Drug proti drugemu sta vozila električna vlaka iz Haaga in Rotterdama. prj imenovani postaji je bila. kretnica napačno Postavljena in je radi nočnoga časa moralo priti do katastrofe, ker strojevodja niti opazil ni, da je na nepravem tiru. Materijelna škoda je velikanska zlasti še z ozirom na to. ker je bila ta električna železnica šele pred kratkim otvorjena in so hli vsi Stroji in vagoni popolnoma novi.
iVloga popra pri roparskem napadu-
V neko trgovino z likerji v Berlinu Je bil v pondeljek izvršen roparski napad posebne vrste. Pojavil sc je mladenič in zahteval od prodajalke več steklenic likerja in naj mu menja bankovec sto mark. Mož sploh ni imel nobenega denarja in je prodajalki, ko je odpirala blagajno, spretno nasul v oči popra ter se tako iznebil njenega nadzorstva. Sedaj je lahko izvršil »revizijo« blagajne in odnesel vso gotovino, prodajalko pa so morali odpeljati v bolnico.
Boi za Voltairevo truolo
V gradu Scellieres blizu Troyesa, kier so počivali začasno smrtni ostanki Voltairja, so našli te dni slučajno v kleti dobro ohranjen človeški skelet. Posebne okolnosti vodijo k domnevanju, da so to pravi posmrtni ostanki velikega misleca in ne kakega drugega človeka. V dobi, ko so republikanci 1. 1791.. prevažali truplo Voltairja iz tega gradu v pariški Panteon, se je že govorilo, da se je zgodila usodna pomota in da so odnesli v Panteon truplo kakšnega meniha ali pa vrtnarja iz starega gradu, dočim so sorodniki prave smrtne ostanke Voltairja na tihem -pokopali v kleti gradu in sicer v apneni jami- Tudi sedaj najdeni okostnjak je ležal v apnu. V Troyesu vlada veliko razburjenje. Nastala sta dva tabora. Eden trdi, da so to pravi ostanki Voltairja, drugi so pa nasprotnega mnenja. Celo zadevo so predložili prosvetnemu ministru Herriotu.
*
Skrompa delavka v boju za eksistenco.
Sindikat pariških pekov je nedavno delil nagrade zaslužnim članom pekovske obrti. Med odlikovanci, krep kimi mladimi ljudmi, se je nahajala tu di 83letna starka. Gospa Roustin vrši že od leta 1869 — 58 let y službo v isti pekarni v ulici Poissoniere in raznaša pecivo. Sindikat je odločil, da se zavedno in požrtvovalno delavko nagradi in ji zasigura stalna podpora. Izročil ji je zlato kolajno, ki jo je v znak priznanja podelilo ministrstvo dela. Starko je nagrada močno ganila in je na kratko obnovila stare sporni ne. Svoj poklic je pričela izvrševati v zgodnji mladosti, vozeč v majhnem vozičku sveže pecivo. Delo je priče njalo v zgodnjih jutranjih urah. zvečer po službi pa je delala še v gledališču Dejazet. Gospa Roustin še vedno de la, sveža in čila- Nad »srcem Evrope-so zdivjale vojne in revolucije, nastopile velike socijalne in politične spremembe, toda delavka je ostala zvesta svojemu poklicu, vozeč v ročnem vozičku pecivo. Gospa Roustin je vsekakor zaslužila nagrado in kolajno.
Zver v človeški podobi
V pondeljek so odkrili orožniki v Rataju na Češkem ogaben zločin, ka-cršnega je zmožna samo popolnoma propala duša. Neko 261etno Ano Bar-ta je poslal oče po smrti svoje soproge k zetu, kjer naj bi ostala za vedno. Vlladi mož je obljubil, da bo Ano pošteno in skrbno preživljal. O tem pa ni bilo ne duha ne sluha. Nasprotno, opov je zaprl deklico v poldrugi me-er visok svinjak, kjer ni mogla reva več mesecev ne živeti ne umreti. Orožniki so našli mladenko zarito v slamo in do kosti izstradano. Po vsem životu je bila obgrizena po podganah in mrčesu. Ljubeznivi svak ji je dajal le nekaj mleka in črvivega crompirja. Na zrak je prišlo dekle samo takrat, kadar je svak čistil svinjak. Zver v človeški podobi je bila aretirana.
Fourchardier med pendreki pariške policije.
Znani pariški publicist de le Fourchardier., sotrudnik »Ouvrea«, je nagovoril pariške avtomobiliste, da so priredili demonstracijo proti zastareli naredbi glede pobiranja mestnih davščin. Pripravil jih je do tega, da so se določenega dne ob 6. zvečer zbra li v davčnem uradu, kakor da bi nameravali zadostiti svojim obveznostim. Ko je velikansko število avtomobilov. ki so se zbrali okrog davčnega urada, zatlačilo vse prehode in bližnja križišča, je promet v okolici popolnoma zastal- Stisko so povečali številni radovedneži, ki so se zbrali na kraju manifestacije. Ko se je Fourchardier pojavil na trgu. ga je narod burno pozdravljal, dočim ga je četa policistov neusmiljeno premlatila.
Čang-Kai-Šek se vrne
Južnokitajski general Čang-Kai-Šek. ki se je po razkolu v južnokitajski nacionalistični stranki umaknil v samostansko samoto svojega rojstnega kraja, se v kratkem času zopet vrne v Kanton na poziv vlade in bo najbrž zopet prevzel vojaško poveljstvo. Iz tega se da sklepati, da so spori v stranki prenehali.
Med boksanjem ga je usmrtil.
V Lonjumeau-u na Francoskem so priredili v nedeljo boksarske nastope, ki pa so bili tragično zaključeni. Eden navdušenih borcev je dobil tekom hude borbe več udarcev na nos in brado ter se je zgrudil pod njihovo pre veliko silo- Ves trud. spraviti ponesrečenca k zavesti, je ostal brezuspešen. Par ur potem, ko so ga prepelja li v bolnico, je umrl. Nevarni tekmec pride pred sodišče radi premale pazljivosti pri boksanju.
Pobegnila s Tunneyjevim tajnikom
Po poročilih iz Ne\vyorka je dne 1 oktobra gospica Marjeta Colgate, lič
Maribor I. : Maribor II.
V nedeljo dopoldne ob 10. bo prvo moštvo »Maribora« odigralo trening tekmo z ojačeno rezervo, v kateri bo* sta sodelovala reprezentativni cente-r-kalf subotiškega podsaveza in leva zve Concordie. Po izidu in poteku nedelj-; tekme se bo definitivno sestavila prva j;avnitura, kj nastopi prihodnjo nedelio v prvenstveni tekmi proti Ra« pidu- Ves interes in pričakovanja so u-prta v srečanje najostrejših rivalov, ki. sta v neprestani borbi za vodilno mesto v našem nogometu dosegla izredno dobro formo. Verjetno je, da. bo iz na* 'edenih razlogov občinstv-o tudi nedeljski trening-tekmi posvetilo primerno ipozornost.
Svoboda : Ptuj.
Prvenstvene tekme se v nedeljo na« daliuiejo. Svoboda nastopi proti Ptuiu •ob -pol 14. in ima dokaj izgledov, da si pribori -dve točki. Seveda ni izključeno, da se njena neodvisnost pred goalom ne maščuje in prinese uspeh nasprotniku, ki je v prvi prvenstveni tekmi porazil Vlerkurja v razmerju 2:1.
Železničar : Merkur.
Izid druge prvenstvene tekme je nemogoče predvidevati, kajti obe moštvi bosta nastopili v oslabljenih postavah. Železničarji imajo več izgledov.
Prvenstvena tekma Hašk:Gradjanski
anulirana.
ZNP je upošteval protest Grad.ianske-ga proti sojenju Podubskega in razveljavil prvenstveno tekmo Hašk : Grad* jansiki, ki se mora. ponoviti. Hašk bo radi odločitve vložil protest., ki ga bo ZNP reševal prihodnjo sredo.
Moštvo Češkoslovaške proti Jugoslaviji.
češkoslovaško reprezentanco, ki bo po mnenju praških strokovnjakov sijur no premagala jugoslovanski team, tvorijo: Planieka, Perner, Seifert, Vodička, KUcpera, Mikše, Podražil, Novak, Me-dicna, Dvoržaček, Bayer- V moštvu niso nominirani igralci »Sparte«.
Sokolstvo
Odborova seja Mariborske Sokolske župe bo v nedeljo, 23. t. ra., ob 10. uri v
Narodnem dom-u. Vsa župna društva se pozivajo, da sigurno pošljejo k .seji svoje delegate, ker se bo razpravljalo o vaz nih sokolskomrgunizatornih in idejnih zadevah. Seie se udeležita tudi save&na delegata br. dr. Murnik in br. dr. Fux. Prvi bo predaval na predvečer v mali dvorani Narodnega uoma ob pol 21-uri O telovadbi in narodnem gospodarstvu«. Pr iporoča se delegatom, da se po možnosti udeležijo že tega predavanja-Starešinstvo MS2.
Sokolsko društvo v Mariboru bo priredilo v soboto, dne 22. tm. v mali dvorani Narodnega doma v I. nadstropju predavanje, katerega poset je za članstvo in naraščaj obvezen- Predaval bo savezni načelnik br. dr. Viktor Murnik o telovadbi in narodnem gospodarstvu. Tudi ostalo narodno občinstvo opozarjamo na zanimivo predavanje in ga vabimo, da se v kolikor mogoče .velikem številu vdeleži. Začetek ob 20. uri. — Odbor.
Sokolsko društvo Sv. Lovrenc na Po«
horju v.abi k otvoritvi novega odra dne 23. okt. ob 15. (3.) uri v dvorani gosp. J-Novaka. Moliere: Namišljeni bolnik, komedija v treh dejanjih. Po predstavi pro sta zabava. Sosednja društva in ob* čin-stvo prosimo za obilen obisk, ker je čisti dobiček namenien za nov oder. — Zdravo!
Sadistični zločin v otroškem vrtcu
Pred porotnim sodiščem v Parizu je dovršena setizacijonalna razprava proti otroški vrtnarici Bouvier, ki je	...
v domu za ubožne otroke in otroškem znanega tovarnarja mila, pobegnila iz vrtcu počenjala strašne sadistične j domače hiše z osebnim tajnikom Tur zločine. Otroke je krvavo bičala. ?či- neyja. boksarskega prvaka sveta, pala jih z razbeljenimi kleščami ter st Edvardom Pagom. Sele po očo-rr-i izmišljala še druge barbarske muke. obljubi, da privoli v poroko, se je Več otrok je za celo življenje pohabi- hčerka zopet vrnila domov. Poroka la- Sadistično zločinko je obsodila se bo vršila že v kratkem in dobi go-porota na 151etno ječo. Med razpravo špica Eage za doto nič mani kot pet je publika večkrat ogorčeno zahteva- milijonov dolarjev, v naši valuti 280 la najhujšo kazeiu	milijonov dinarjev.
Tajinstven rop biserov.
Te dni je poslala neka pariška ve* letvrdka svojemu odjemalcu draguljarju v Londonu zbirko dragih kame-nov, vrednih več kot miljon dinarjev. Med potjo pa je cela pošiljka tajinst-veno zginila. Rop je vzbudil tem večjo pozornost prizadetih, ker je bilo storjeno vse mogoče za varstvo dragocenega blaga. Preiskava doslej Še ni mogla najti ni kak c sledi za prefriganim roparjem.
To, da mi je velel, iti k sebi ne skozi vrata, temveč skozi okno, ga je še bolj dvignilo v mojih očeh. Sedel je na zaboj, me postavil predse, me porinil od sebe, potegnil zopet k sebi in končno tiho vprašal:
»Čigav si?«
To je bilo čudno: štirikrat na dan sem sedel poleg njega za mizo v kuhinji! Odgovoril sem:
»Gospodarjev vnuk . . .«
»Aha, res,« je dejal, ogledoval svoj prst In molčal.
Tedaj se mi je zdelo potrebno, da mu pojasnim:
»Nisem Kaširin, temveč Pješ-kov . . •«
»Pješkov?« je neverjetno ponovil »Lepa reč«.
Potisnil me je v stran, se dvignil, stopil k mizi in rekel:
»Nu, sedi in bodi miren . . .«
Sedel sem dolgo, dolgo, opazoval, kako struži s pilo kos medi, stisnjene v vrtilu; na papir pod vrtilom so padali zlati drobci opilkov. Nabral jih je v perišče, jih vsul v debelo čašico, dodal kakor sol belega prahu, polil vse to z neko tekočino iz temne steklenice, — v čašici je zašumelo, se začelo kaditi, jedek vonj mi je butil v nos, da sem zakašljal, stresel z glavo, čarovnik pa me je bahato vprašal: »Ali grdo smrdi?«
»Da!«
»Prav, prav! To, bratec, je zelo lepo!«
»S čim se baha!« sem pomislil in osorno rekel:
»Če je grdo, potem vendar ni lepo!«
»Nu?« je vzkliknil, kimajoč z glavo. »To, bratec, ni vedno vseeno! Ali se žnaš igrati s kockami?«
»S kostmi?«
»S kostmi, da?«
»Znam.«
»Če hočeš, pa ti napravim zlite?« »Hočem.«	j,LrJ
»Prinesi kost.«
(Dalje prihodnjič.)
la na bogato okrašeni gitari in z visokim, zvonkim glasom pela, večkrat kakor kakšne druge, šaljivo pesem: »Če ena te ne ljubi, je treba iskati druge!
Umej pa najti jo.
In čaka te nagrada na zvestem potu tem!
O sla-adka ta nagr-rada-a!«
Kakor žoga okrogli oficir je sedel pri oknu, napihoval svoj obraz, veselo vrtel rdečkaste oči, neprestano pušil, kašljal in se hohotal s čudnim, pasjim glasom:
»Vuh, vuh-vuh-hh . . .«
V topli zgornjici, sezidani nad kletjo in konjušnico, sta stanovala dva slabotna kočijaža, mali, sivi stric Peter in njegov nemi nečak Stepa, zali in gladek fant, z obrazom, ki je bil podoben pladnju iz rdeče medi, in pa neveseli dolgi tatar Valjej, oficirski sluga. Vsi ti so bili zame čisto novi ljudje, ki so imeli nekaj, kar mi je bilo še neznano.
Prav posebno pa me je pritegnil prijednik »Lepa reč«. Stanoval je v zadnji polovici hiše, poleg kuhinje, ki je bila dolga in je imela dve okni, eno na vrt, drugo na dvorišče.
To je bil suh človek, ki je hodil pri-pognjeno, imel bled obraz, črno, razdeljeno brado, dobre oči in naočnike. Bil je molčeč, neopažen, in kadar so ga klicali k obedu, pit čaj, je vselej odgovoril:
»Lepa reč.«
Babica ga je začela tudi imenovati tako, vpričo in če ga ni bilo zraven. Ljenka, pokliči »Lepo reč« k čaju! Vi, Lepa reč, zakaj jeste tako malo?«
Vsa njegova soba je bila zastavljena in zavlečena z nekakšnimi zaboji, z debelimi knjigami, ki so bile tiskane v meni nepoznani pisavi; vsepovsod so stale steklenice z raznobarvnimi tekočinami, kosi medi in železa, svinčene palice- Od jutra do večera je v rdečkastem usnjenem jopiču, v kockasto pisanih hlačah, ves pomazan z nekakšnimi barvami, neprijetno dišeč, raztrgan in neroden, topil svi-
nec, varil medene konce, nekaj tehtal na majhni tehtnici, mrmral, si opekel prste in urno pihal v nje, spotikajo se stopal k črtežem, ki so viseli na steni, obrisal očala, duhal črteže, tako da se je skoraj dotikal papirja s tankim, ravnim, čudno belim nosom. Vča sih pa je nenadoma obstal sredi sobe, ali pri oknu, stal dolgo, zaprl oči, dvignil obraz, okamenel, brez besed.
Splezal sem na streho skednja ter ga čez dvorišče skozi odprto okno opazoval; videl sem modri plamen špiritove svetilke na mizi, temno figuro, videl, kako je nekaj pisal v po-svaljkan zvezek; njegova očala so se svetila hladno in modrikasto kakor led; čarovniško delo tega človeka me je po cele ure držalo na strehi in mi mučno razvnemalo radovednost.
Včasih je stal pri oknu kakor v okvirju, z rokami na zatilniku, in je gledal naravnost na streho, pa me menda ni opazil, kar me je zelo jezilo.
Mislim, da bi se ga bil bal, ko bi bil bolj bogato, lepše napravljen, toda bil je reven: izza ovratnika njegovega jopiča je gledal umazan, zmečkan ovratnik srajce, hlače so bile polne madežev in krp, na golih nogah je imel pošvedrane čevlje. Bedni ljudje niso strašni, ne nevarni, to me je za trdno prepričalo babičino usmiljeno vedenje do njih in prezirljivo od dedove strani.
Nobeden v hiši ni ljubil »Lepe reči«; vsi so posmehljivo govorili o njem; vesela .žena vojakova ga je imenovala »nos iz krede«, stric Peter — apo-tekarja in čarovnika, ded pa — črno-šolca in framazona-»Kaj pa dela?« sem vprašal babico. Osorno je odgovorila:
»Kaj te briga; molči . . .«
Nekega dne pa sem se le opogumil, šel k njegovemu oknu ter ga komaj skrivajoč bojazen, vprašal:
»Ti, kaj delaš?«
Zganil se je. dolgo zrl v me čez oča la, iztegnil roko. ki je bila pokrita z jazvamj in opeklinami ter rekel: »Zlezi notri . . .«
Maksim Gorki
Otroška leta
28 Poslovenil dr. I. D.
VIII.
Nepričakovano je prodal ded hišo krčmarici, kupil je drugo na Kanatni ulici; ta ulica ni imela tlaka, bila je čista, tiha, obrastla s travo, peljala je »aravnost na polje in je bila obdana od majhnih, pisano pobarvanih hiš.
Nova hiša je bila bolj snažna in bolj mila od prejšnje; njeno pročelje je bilo pobarvano s toplo, mirno temnordečo barvo; na njem so se jarko svetile lepe oboknice treh oken in navadna mrežasta oboknica podstrešnega okna; streho je z leve strani lepo zakrivala gosta zelena bresta in lipe- Na dvorišču in vrtu je bila množica prikladnih stranpotic, kakor nalašč za igro skrivalnico. Posebno lep je bil vrt, velik, pa gosto in prijetno razrastel; v enem kotu je stala majhna kopalnica, kakor kakšna igračka; v drugem pa je bila velika, precej globoka jama; zarastla je bila s travo, iz nje so moleli debeli trami, ostanki prejšnje kopalnice, ki je bila zgorela. Z leve je ograjala vrt stena konjušnice polkovnika Ovsjanikova, z desne — poslopja Betlenga; v ozadju se je dotikal posestva mlekarna-rice Petrovne, debele babe, rdeče, hrupne, ki je bila podobna zvonu; njena temna, slaba hišica, ki se je bila vsedla v zemljo in bila pokrita z mahom, je z dvema oknoma dobrodušno gledala na polje, ki je bilo prekopano z globokimi jarki in zaprto s težkim, sinjim oblakom lesa v daljavi; po polju so se celi dan premikali vojaki in tekali sem in tja; v poševnih žarkih jesenskega solnca so se blišča-li beli bliski bajonetov.
Vsa hisa je bila tesno nabita ljudi, ki so bili nekaj posebnega zame: v prednji polovici je bival tatarski oficir z majhno, okroglo ženo; ta je od jutra do večera kričala, se smejala, igra
M »K oglutf ki služijo v posredovalno in »ocijalno namene občinstva: vsaka beseda 30 p, najmanjši znesek Din 5' —
• Ženitve, dopisovanja in ogla f si trgovskega ali reklamnegi značaja: vsaka beseda SO p najmanjši znesek Din 10'—
Novo!	Novo!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Naznanjam
cenj. občinstvu, da bom imel vsako soboto in nedeljo krvavice in jetrn'ce ter mesene pečene
Ksaver Meško
2—3 moške osebe v starosti nad 16 let, se iščejo kot do* našalci časopisa. Vpokojenci imajo pred nost. Natančne informacije v upravi »Slovenca«, Maribor, Koroška 1.	1404
Šivilje se sprejmejo
takoj v tovarni perila F. Verdnik, Alek» sandrova 55, Maribor.	1398
Specijalna delavnica
za črkoslikarstvo in soboslikarstvo, Fr. Ambrožič, Grajska ul. 2■ Maribor. 1330
Vsakovrstne nogavice, ^
kakor flor, svilene itd. v vseh barvali, popravi v najkrajšem času pletama M. Vesjak, Maribor, Vetrinjska 17.	12l4
klobase
kakor tudi pristna nova in stara daimatnska, ljutomerska in hiloška vina. Vsak dan moiske libe.	Zi obilen obisk
se ptiporoča Rud. Cafuta, Jadranska klat, Maribor.
Povest.
Cena za broš. izvod Din 36 vezan Din 46’-
POZOR!
POZOR!
ako Vam Vaši stroji nagajajo obrtnike se na špecljalno m c-hanično delavnico Justin GustinčiC, Tattenbachova ulit* štev. 14, ker Ima ista specljalnl oddelek za popravila strojev vseh vrst.	93*
v Ljubljani, Prešernova ul. 54. Nasproti gl. pošte.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiHiiiiiniiiiiiniiiiiii
Novo!	Novo!
prve vrste samo pri
dobijo izborno ko.ilo za D 7-50 in večerjo za Din 5 v bre alkoholni restavraciji pri .Zvezdi* Ped mostom 11, v bližini državnega mosta. Maribor. 1J69
I. Trpin, Maribor
Glavni trg št. 17	1288
Ravnokar dospela velika pošilfatev
tishouna In založna dr. z
LJUBLJANA
Su. Petra nasip
23
Izd,h Konzorcij .jntra. , Ljubljani: predstavnik Izdajatelja In urednik: F ran Brozovič, Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavo
btanko Detelav Mariboru.
Stran 3.	.	V	7*7«.	rV	MarTbpru,'dnc	2r.	x.