Erfolgreiche Gegenangriffe an der OstSront Vergebliche britische AngriOe m lame von Salerno Aus dem Fiihrer-Hauptquartier, 20 Sept. Daa Oberkommando cicr Wehrmacht gibt bskannt: Gegen un^ere Front vom Asowschen Meor bis nordiich Šmolensk fuhrte der Feind heftige Angriffe, dio von unseren Trup pen zusammcn mit sdarken Verban-den der Lufltvaffe abgesclilagen oder aul-gefangen wurden. Dabei geiang es mehrere durchjrestoesene foindliche Kampf^ruppen dur.ii sofort eingesetzte Gegcnangrlffe ra vernirhtrn. Von d»r iibrie^n o^tfront vvird nur leb-hafte ortlicho K^mpftutrgkeit gomeldct. Im BarnOfl von SaJerno griff»*n britische Kr-ifte fmsere Stellung.-m vergeblich an. \Vciter ostiich folgt der Feind unseren Be-v^egung^r nur BOgerttd. Vor drr Kiiste wur-de ein f'-indliches St-hnelboot durrh FIak-feuer versrrkt. Jagd_ und Schnellkampf-flugzeuge vernlclrteten 24 feindllche Flug- »Mlge. Deutsche Trn; pen hahen dir Insel Sardi-iilrn tw*f>hlsgemass und vom I^eindc un. gestort KPraumt. Nur Truppen dr« Ver- Vani attacchi britan-niči presso Salerno I>al Quar*:»T generale del Fiihrer 20 aettemhre. II Comando Supremo delle For-xe Arniati* oouiunica: Contro il nostro fronte dal Mar d'Arov fTno nI n>rd di Snvolensk il nemico porta-va forti agtecrhi oho vrniva no re*pint| o trattennti daUe nostre tnippe in untone a forii conilngerti dolla Fuft%vaffe. A1U> no. •trj trupne riusclva dl distruggere me-diante tempestivi cnntrattacchi alouni gruppi nemici pr n«t rati nellc nostre Imee. Dalle Hmancnti part-i del fronte si an-Tiunzia so vrniva affondato dalla rontro-aerea. Vrlivolf di caccia e rapidi distruge-vano 24 aerei nenrdrf. Truppe tedesehe hanro evacuato indi-erturhate dal nemiro lisola di Sardegna se. eondo i piani prestabilit*. Solamente le truppe del traditore Badoglio scguivano a rispettahile distanza 1 movimenti dei sln-goli reparti. Appena eontro le ulUme rvtro-guardie osa vano siirgolarmente aprlre il fuoro. l"na pireola unita d'ila Marina da Guer-ra oocupava r.lcuni giorni fa con un »'eci-so oolpo di mano un porto adriatlco e cat-turava nna grandc quantita di navi da fnerrn e roinnierci:Ui, face vano prigionie* Ti 4000 scidati dellFIsoreito di Badogfio coJ Comandante in Capo e molti alli uffi-ciaii dello Sfato Mapgriore. Nella elttadel-la della eitta vrniva fatto hottino di KriK''~ de quantita di armi e muni/ioni. raters Badoglio folgten In respektv oller Kntfernung d en Beu egungen der elgeneu Al)t. i!ungen. Erst KTjren die allerletztea Nachhuten waglen sie vereinzelt doa Feuer zu erftffnen. Kine klrlne Einhelt der Kriegsrnarine be^ctzte vor ein J grn Tagen i m ent^rhlo*vs-n Zupackcn ein on adriatisehen Hafen. stellte do rt ein pro*sere An za hI von Kriegs. und Handflssc hiffen sioher und nahm 4 OOD Soldat en des Badoglioheere« mit dem Ober-^e-iieiiis.iaber untl mehreren hoheren S4^.ts. offizicien gvtangva. In der Zitadcle der Stadt wurdrn grossr Waffm- und Muni. tionsbest&nde erbeutet. Uspešni protinapadi na vzhodni fronti Iz F1ihrerjeve|ra irtavnejra »tana> 20. »ep-trrobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Proti naAi fronti od Azovskegn morja do neverno od Smolenski* je sovražnik te-vedel silne napade, ki so Jih nase čete skupno z močnimi oddelki letalstva odbila ali prestreglc. Pri tem se Je posrećilo s takoj uvedenimi protinapadi uničiti več sovražnih bojnih skupin, ki so se prebile. Z ostale vzhodne fronte poročajo samo o živahnem krajevnem bojnem delovanju. Nemško vodstvo je pri Salemu doseglo taktično in strategično sijajen uspeh Zbirka cddclk^v SS za Smske invalide Helsinki. 21. sept. Nemške eetc na Finskem so ustanovile dom za vajne mvalidc. V ta namen izvedena zbirka oddelkov SS je vrgla ivad en milijon i irskih mark. Velii-.• -Jufno delo lovskega cdaelka Mdiders" Berlin, 21. sept. Oddelek lovskih letal »Mol-iders« je o prilik svoje 7000. letalske zmage zbral HH"U»00 RM za vojno z'msko pomoč. Posebno odposlanstvo je izročilo ta znesek OKnistru Gdbbelsu, ki se je /a to vz<2lcdno velikodušnost in požrtvovalnost junak(^v zraka šc prav poscbnr> zahvalil. Kriza v angleški rudarski industriji Stockhohn, 20. sept. DNB. Produkeija premog-3 na škotskem bo do konea tega leta p?dla za 6 milijonov tc-n pod produkcijo leta 1939, če ne bodo takoj izdani ukrepi, da se odpravijo pomanjkljivosti. Tako je izjavil pooblaščenec za gorivo na škotskem lord Traprain v razgovoru z zastopnikom Reuterjevega urada. ženeva, 20 sept. DNB. PoiCŽaj v rudarskem področju North Staffordshire zasledujejo angleški vladni krogi že nekaj časa 2 velikim vznemirjenjem. Kakcr poroča »Daily Express«, zavzema neopravičeno izostajanje rudarjev vedno večji obseg. Mno^i rudarji že v petek enostavno ne pridejo na delo ali pa si podaljšajo nedeljski odmer do torka. Nedavno je v nekaterih rudnikih manjkala polovica rudarjev, ki svoje odsotnosti sploh niso opravičili. Italijani na prisilnem delo v angleških rudnikih Stockholm, 20 sept. DNB. Italijani naj v angleških rudnikih sami kopljejo premog, ki ga potrebuje Italija. To je. tako poroča »Svenska Morgenbladet* iz Londona, naziranje merodajnih angleških krogov, ker Angležem primanjkuje rudarjev, da bi mogli kriti veliko potrebo Italije. V prvi vrsti bodo poslali italijanske ujetnike v rudnike, če pa to Se ne bo zadostovalo, bodo v ta namen pripeljali is Italije tudi civilno delavstvo. A!i bo premog, ki ga bodo nakopali italijanski delavci, pozneje res tudi prišel v Italijo, Je seveda drugo vprašanje. Angleži bodo okušali odstraniti na ta način le katastrofalno pomanjkanje delovnih moči in si zagotovili sužnje, ki bodo tokrat prišli te Jtofije, Madrid, 21 sept. špan?ki list Informa-ciones< posveča daljši članek bojem pri Sa-lernu in ugotavlja, da je doseglo nemško vrhovno poveljstvo prt SaJernu taktično In strategično sijajen uspeh. Angloameriski manever za zasedbo Italije se je izjalovil. Lrist Vccer podčrta.va. da so Nemci mojstri v naglih udarih. V bitki pri Salemu je pridobilo nemško vodstvo na času za novo razmestitev svojih čet, Angloameričani pa so imeli pri tem strahovite izgube. Lizbona, 21- sept. Portug-aJski list: beležijo, da so imeli Angleži in Američani pri izkrernju v Južni Italiji tako hude izgube, da morajo sedaj osvežiti svoje čete v zasedenem ozemlju celo s civilnim prebivalstvom, pri čemer sc sklicujejo na dogovor med Bagogliom in Eisvnhovvrom. Neki ameriški poročevalec v Južni Italiji poroča: V vseh km jih srečujem-• ljudi z objokanimi obrazi. Vsi so zelo pobiti. Italijansko prebivalstvo smatia z.=t>edbo po zavezniških četah za naj\ ečjo nesrečo. Madrid. 21. sept- DNB. Kadar ss znajdejo Britanci pred kakšno nevarnostjo, piše dopisnik »Assia« iz Londona, p:tem se izkažejo za obupno pečasne *n previd ter naravnost smešno nesposobne, d:čim so nemške čete čudovito neustrašne, nagle in drzne. ^Assia- navaja nato več po, ročil angleških fronthh poročevalcev iz k Italije, ki podčrtavajo, da je borbeni duh Nemcev tU(ii še danes prav tako odličen kakor je bil v dobi pehoda na Peljsko in v Francijo. Razburjenje in ogorčenje v Angliji in Ameriki Stockholm, 20. sept. DN3. Kakor hitro se bo zopet sestal angleški parlament, po udarja reko nevtralno poročilo iz Londona, bo morala vlada odgovarjati na celo vrst skrajno neprijetnih vprašanj, kajti razburjenje 'n ogorčenje zarodi razvoja vojaških in pclitičn h dogodkov v Italiji je deseglo vrhunec. Celo v previdnih opisih raz-ih amerških in anglešk h radijskih poročevalcev se vidi ta vznemirjenost. Neko poročilo ameriškega radijskega dopisnika Collngwcoja pr^vi. da je neuspeh v Itslij; zakrivilo nerazumljivo oklevanje po rimskem puču in po zočetku tahih pogajanj z Badoglijem za kapitulacijo. S te angleške strani izjavljajo, da morajo sedaj britanski in amerški vojaki krvaveti pri Salernu. ker se merodajni čin telji v odločenem trenutku niso megli zedinit5 glede potrebnih ukrepov. Mislili so, da lahko puste Italijo >kuhati se v lastni vod;« jn da je treba samo »oča-kati na brezpogojno kapitulacije. Ko pa je potem Badoglio zares brezpogoj-o kapituliral, je bilo že prepozne, kajti Nemci so brez dvoma pravočasno izvedeli za ta pogajanja te*" so izdali prmerne pretiukrepe. Drugače si ni mogoče razlagati bi sk~vito nagle zasedbe italijanskih mest kakor Genove in Rima in tudi ne odločnega odpo. ra pri Salernu. Kar se tiče Salerra danes v Londonu odkrito priznavajo, da so tamošnje angloamenške čete izgubile iniciativo in da so doživele resen poraz. Stockholm, 20. sept. V Londonu je opažati znatno vznemirjenje zaradi peložaja pri Salernu. peroča londcnski dopisnik švedskega lista »Nva Daglgd Alehandac. Nemški napadi naraščajo po sili in ogorčenosti. Borbe se po svoji srditosti in po svo. jem obsegu ne morejo niti primerjati z berbami na SicMv;i in v Turisn. Vedno znova se sprašujejo anglo-ameriški vojaki: Kaj je vendar s premirjem? Voiaški krogi v Londonu svare tudi pred upanjem na nova anglo-ameriška izkrcanja ki se brez brodovja 'n letalstva ne dajo izvesti Nade, ki jih je izzvala kapitulacija Bado-glia za nagel razvoj dogodkov, so uničene po trdnem in ogorčenem odporu Nemcev. Evakuacija Sardinije brez vsakih motenj Berlin. 21. sept. Izpraznitev Sardinije je bila izvršena v najpopolnejšem redu in brez vsakih motenj s strani sovražnika- Kljub pomanjkanju ladijskega prostora in kljub zelo viharnemu in razburkanemu morju so bile prepeljane s Sardinije vse nomške čete in spravljene na varno vse zaloge voimh potrebščin. Najmodernejša ameriška podmornica potopljena Berlin, 20. sept. DNB. Ameriška podmornica >Grenadirc, o »kateri je bilo javljeno, da je bila potopljena, spada med največje in najnovejše ameriške podmornice, kakršnih imajo Zedinjene države samo 12. Zgrajena je bila šele ob začetku vojne ter je izpodrivala 1475 ton in Je ot. la opremljena z najmodernejšimi napravami. Razen tega sta bila potopljena na Sredozemskem morju tudi ameriška lovca a*v pcdmorrice »693^ in 694 Te redke in brze lovce je silno težko zadeti. Finska sodba o nemški vajskl Helsinki, 20. s?pt. O nemškem uspehu pri Salemu piše finski list *Ajan Suunta«: Na Siciliji 3o dosegli Anglo-američani svojo zmage z desetkratno premočjo, dočim so se Italijani v celih polkih in divizijah predajali. Sedaj zadaje jo nemške divizije Anglo-amerlčanom. ki jih podpira mogočno bro-dovje. najtežje izgube. Salerno jasno kaže, poudarja list, kako je treba Nemčijo ocenjevati pri odločilnih borbah na kopnem-Ni nobenega zrkika, ki bi kaz:I, da bi bilo m« -goče Nemčijo premagati. Italijansko letalstvo v nemških rokah Stockholm, 21. sept. Kakor se vidi i» izjav znanega a-.gieškega le*.alskega -~tro-kovr-aka majorja Olivcrja Stewarta, so v . Angliji in v Zedinjenih državah zelo *v e-očarani zaradi tega. ksr se jim ni posrečil dobiti v svejo poT-jst itrlijanskega leta:T*:va, ker so Nemci p ehitro udarili. Londonski radio je vpmšal Olivera Ste-.v ar t a, kaj se je prav za prav sgodilo z italijanskim letalstvom ker ni niti eno italijansko letalo pristalo na kakem angloianeriškem letališču. Ste\vart je rriznal, da je to resnici, da pa tudi on ne ve. kai se je zgodilo z italijanskim let"/!stvom 7^ to je treba smatrati, da je danes italijansko letalstvo v nešk; posesti. Res"girirair3 priznanje lorđtrnfkega Ista Sroekhclm, 20, sept. DNB. Lrniomki čaropis Sphere se izraža, kakor poroča dopisnik s Folkets Dagblac^eta«. zelo trezno glede izgledov Angležev in Amcrča-nov. List pše. da ni prav nobenega vzroka za triumf. če se upošteva, da imajo Nemci tudi še danes močno armado na bojiščih. Tivba je samo gledati, kako se b~re. Neme: so narod, ki je prerrr čan o tem. da bo zmagal. Vera narodnih socialistov z udarom proti fašizmu ni bila prav nič oslabljena. Nemško civilno prebivalstvo je d: kazalo, da zna prav tako vzdržati kakor angleško. Iz bo^rat!h vrov Evrope črpa Nemčija še vedno vse. kar potrebuje, in izgledi Anglo-ameriČanov so zaradi tega slej ko prej zelo megleni. Na področja pri Salemu *o angleške če, te zaman napadale naše postoji nkc. I>a-IJe proti vzhodu sledi »ovratnik le okle vaje našim pokretom. Pred obalo je protiletalsko topni&rvo potopilo sovražni brzi čoln. Lovska in brza vojna letala so un:«"i-la 24 sovražnih letal. Nemške čete so Izpraznile cfok Sardiir-jo po izdanem povelju in remoteno od r*o-vrazn-ka. Samo čete izdajalca B^doglija so %- spoštljivi oddaljenosti sled"le pokretom lastnih oddelkov, šiele preM prav zad-nj?m zsščitnicam 90 si upali posamič otvoriti ogenj. Majhna enota vojne mornarice je pred nekaj dnevi z odločnim udarom zasedla neko luko ob Jadranu in zajela tnm večje število vojnih in trgovskih ladij ter nje. la 4000 vojakov Radoglijeve armade 7 vrhovnim poveljnikom in več višjimi štuhnl-m| častniki, V men.ni trdnjavi }r bilo za-plerjenih mnogo zalog orožja in streliva. Berlin, 21. sept. O borbali na vzhodni fronti javljajo: Na južnem odseku in cepadno od reke Desne »-> bili zavrnjeni srditi., z močnimi silami izvedeni sovražni nepidi. Sovražnik je imel pri tem izredno hude izgube na ljudeh in materialu. Na srednjem odseku je tovrnžnik izvršil več velikih lapadov zapadno od Vjazme, a tudi tu so se vsi poizkusi Sovje-tov. da bi prebili nemško obrambno čr.o. izjavlovili na odločni obrambi nemških čet. Zapadno Jelnije so izgubil' Sovje_i predvčerajšnjim 111 tankov Na severnem odseku ro pri Stari Rusi in južno ol Ladošl;ega jezera krajevni obrambni boji. Zaradi strahotnih izgub je soviažnik opustil svoje napade na nimšk? položaje na Sinjavinsltih viS nah. Nemško letalstvo Podpira boje na Kopnem in je brez lastnih izgub zavrnilo močan oJdelek ruokih letal, preden so mogla doseči cilj. pri čeimr je bilo 8 so 'jet-skih letal sestreljeruli. Psražen oddelek angleških brzlh črln-iv Berlin, 21. sept. Nemški letalci so včeraj j zjutraj pri Almeudenu napadli cddelek angleških brzih čolnov. En čoln je hA zadet v pclno in se lahko računa z njegovo izgubo. Več nadaljnjih brzih čolnov je bilo General Raapke fašističnim oddelkom V soboto 18. septembra ie sprejel nem;ki poveljnik generalni major Raapke poročilo fa-stičnega generala >\iccihoTc!lia. ki jc s tem svoje ćete p* dredil nemškemu poveljstvu. V govoru, prežet m z moOn m VOJaSdm duhom, je poudaril generalni major Raapke brezpogojno gotovost nemške zmage, ki jc zapostavljena z nezmanj:ano udarnostjo nemške vojske. Sadov te zmage in bodočega miru morejo biti deležni vsi naroal v Evropi, kol'kor » voljni, da po svojih možnostih sodelujejo v boju Nemčije z;i s\obodo Evrope ali pa gm podprajo. O nalotiah nem*k.h 111 itul.;anik:h čet glede na slovensko prebivalstvo je general jasno poudaril, dl ic skupna nalogi, naplaviti najprej na tem povircčiu mit m red ter 1 nr^tojnim slovensk;m narodom živeti in vladati v naj-bi>'j>cm soglasju. Čestitke tajskemu kralju Berlin, 20. sept. Fiihrer jo poslal tajskemu kralju ob njegovem današnjem rojstnem dnevu brzojavne čestitke. Tokio, 21. sept. Cesar je poslal tajskemu kralju svojo Čestitke k rojstnemu dnevu. V proslavo kraljevega rojstnega dne so b.'e danes v Taju aprte vse lota n urad. v navzočnosti regentskega s\eta pa ic bila sla\T!*Jstna pred- statva: Minister Dsrtit;iiller ca obisku v Rumicnin Bukarešta. 21. sept. Semkaj jc prispe! na uradni obisk nem:ki državni prometn- minister Dortrouller. Na grob Neznanega v«.jaka jo pdežil venec. Prziv Italijanskim mladeničem Rim. 21. sept. Poveljnik fašistične Mi-l:ce. general Renato Rieci. je pc^zval k pristopu v Milico vso mladeniče v Italiji v starosti do 22 let. poškodovanih, nakar so se Anllezi * r>!ali z umetno meglo tea* izginili. Izčrpavanje sovjetskih rezerv Madrid, 21. sept. Srvnrki listi posvečajo pozomost b«>jem na vzho e:b Indijcev do m ili ionov gladu ječih Indijcev. Osvetlil je nečloveške metode Angležev, ki tudi še sedai. ko dnevno umira po uPcah Kal-kute na stotine Indijcev zarao" 'akott. redno odvažajo riž in žito iz dežele Toda Brtanci se ne brigajo za b'agor Irdijcev ie nadaljeval Bose. kajti npm gre za edm; cilj, ki ie. da Še narlalie obarže obl*»st v Ind:ji. R^e se je bavil nato z indijsko narodno vojsko in je opozoril r»a to. d« ie sedaj pripravljena, da udari na Indijo Medn^roan1 položaj se raz\">ja ugodno, to je. razvija se proti anr»le*ko-amerišk:m «1am. ki hočejo nanraviri iz T n 11 i j e novo boi *če Dan osvobnienja Indije ni več daleč, a istočasno z njim bo nrcr>ad'c britansko svetovno cesarstvo Glede Ita'ije je dejal Boie. da So Anglo-Američani dobili v Italiji najhujši udartc v tej vojni, kajti njihove sanic, pridobiti ftsHjo na svojo stran, so se fanalovile m Badcghjeva brezpogojna»kani-tulaeija Britancem ni prinesla prav n kake prednosti. rVcs?? o y ot?n e*st up MBjBShe urrave v Indiji I-^nd«n. 21. aept. Angleški I st »Timesc p:»e v članku o lakoti v Indij: čs? se Angležem ne posreči odstraniti v Indiji nevzdržno stanje, petem se lahko upravičeno govori o pooolni nespodobnosti angleške uprave v Indij;. *rcl prati ^«*gfrfti Dublin. 21. sept. Mestni svet je sklenil odstraniti spomenik kraljice Viktorije pred mestnim magistratom in na njegovo mesto postaviti snomenil padlemu borcu srn irsko svobodo Fiatralu. Berin, 21. sept. Nemške čete so zavzele na jugu vzhodne fronte nove položaje. Včeraj so bili sovražni napadi zavrnjeni s krvavimi izgubami za sovražnika. Ponekod s? se znašli celi sovjetski polki in cele kolone v strahovitem top-j niškem ognju. *ci jim je prizadejal hucl3 izgube. Na kubanskem mostšču je bilo ramo nekaj izvidnišklh prod-rov, ki pa so fp po zaslugi obrambe krvavo izjalovili. Ni drugih ods?kih južnega boj šča traja pr tisk Scvjetov dalje. Nase čete so večkrat prešle v pi-tinapade in sr> vrgle sovražnika nazaj. Pehotne in oklepne skupine so razbijale sovražne prodore ali pa se pognale iznen-da prot' sovražnim množičnim k Menam in jih uničile. V teku bojev so razbile neko sovražno motorizirano pehotno kolono do zadnjega moža, drugo pa je uničil topn:ški ogenj. Druga oklopna kolona je bila razbita v obrambnem cgnju. Gren^dirji so uničili dve četi sovjetskih strelcev. Ob obali Azovskega skupina in so tudi tu nemške čete z uspehom obranile svoje položaje. Sedem tankov, 14 totpv. številna druga vozila, mnogo strojnic in drugega orožja je bilo uničenih ah zaplenjenih. Letalstvo je uničilo 80 motornih in vprežnih vozil ter večje munieijsko skladišče. Bombni zadetki v pclno so prisilili k molku dve pro-tiletnl-ki bateriji. Južno od Stare Ruso in južno od La-deškega jezera so se razvili včeraj krvavi obrambni boji Sovražnik ni več nadaljeval svojih napadov na Smja vinske višine zaradi silno hudih izgub. Omejeval se je le na sunkovite podvige v meči največ ene čete. vendar pa so bile te skupine odrezane. Težko topništvo je z ugotovljenim uspehom obstreljevalo neko elektrarno v Lje-ningradu. ter sovjetske minolovce in železniške naprave za bojiščem. V pretekli noči je naše letalstvo bombardiralo izvid-niške in topniške p:ložaje. železniške naprave in zbirališča čet v bližnjem sovraž- morja je b la uničena manjša sovražna | nem zaledju Ncve zmage japonskega letalstva Acgfaamerlčani so izgub 11 na Pacifiku lev* letal Bratislava, 20. sept. LMt »Gardista« označuje Angleže in Američane za pomočnike boljševizma in p'še, da bi tudi v primeru angloameriike zmage postala Evropa plen boljševizma. Tokio, 20 sept. Japonski glavni «tan me vojne, kljub temu pa je London in W*-javlja. da ie japonska mernar'ca z mornariškim letalstvom mrčila od začetka vojne z Angiiio in Ameriko v južnem Pac fiku okrcr 7000 sovražnih letal. Tokjo. 21. sept. Japonska bojna letala so na podrt čju Salomonskih otokov bnmbaruirala MupdOi, pri čemer so umč^a med drutTm tudi ?tiri municijske vlake. Vsa japonska letala so sc vrnila brez izgub. Tokio, 21). sept Neka avstralska radijska postaja je priznala, da je amer^ko letalstvo prj svojem napadu na BuCandi izgubi o 60 letal, četrtino vseh letal, ki so souelovala pri napciu. Japonc pogrešajo samo 5 letal Avstralska rad jska postaja je na ta način potrdila uradno japonsko poročilo, medtem ko so Američani te izgube enostavno zamolčali. Tokio, 20. sept. Japonski lovci in protiletalske baterije so v petek pri napadu šest h >Beuafighterjev« na otok A bo sestrelile pet sovražnih letal, šesto pa je bilo poškodovano. Japonski letalci so razen tega dosegli pri velikem napadu na Gilbertove otoke 22 zadetkov. Tokio. 19. sept. Japonska protiletalska obramba je sestrelila nad Salamonskim otočjem v zadnjih treh dneh 130 severnoameriških letal. sanghaj, 20. sept. Japorski strmoglave! so potopili na Jangceju trt sovražne ladje, dve nadaljnji pa poškodovali, neko 1000-tonsko ladJo pa zažgali. Čungking. 20 sept. Maršal Čangkajšek se je ponovno pritožil zaradi nezadostne podpore s strani AngTje in Amerike. Kitajska mom se nadalje nositi na Daljnem vzhodu najtežje bre- shngton ne upoštevata v zadostni mer. Ameriške izgube na pac:fi£kesn področju Tckio, 20. sept. Skupne vgubc ameri^kh čet na vzhodnoazijskih bojiščih znaajo 400 160č mož Samo na področju Pac fika so izgubili 250jOOO mož. Tendenciozna angleška vest Tokio^ 21. sept. K.akor -Qe poroča iz japonskih virov, vlada na portugalskem otoku Timorju popolen red in mir Prebivalstvo opravlja svoje delo. Odnošaji med domačimi oblastmi in japonsko vojsko so dobri. Zaradi tega so od Angležev razširjene vesti o nemirih docela neresnične. Timor je najvažneji otok v skup:ni Sundajskega otočja severnozapadno od Avstralije. Malarija kasi Anglo-amer/čaue na Pacifiku ženeva, 20. sept. DNB. >Sunday Ex-preasc ugotavlja, da predstavlja malari;a največjo nevarnost, ki v zdravstvenem pogledu ograža anglo-ameriške Čete na tropskih bojiščih. Tako je n. pr. obolelo na malariji 80 odstotkov anglo-ameriskih čet na Novi Gvineji. Obstoja občutno pomanj. kanje najboljšega sredstva zoper malarijo, to je kinina, ker po padcu Jave, ki je krila 90 odstotkov svetovne potrebe, Angležem in Američanom ni na razpolago nadomestilo. Najboljše nadomestilo za kinin je od nemških kemikov cdkrita droga »atebrin«. ■savrnsa m Stran 2 »o L O V E-tt S K I N A R O D«, torek, » septembra 1943 ccjv. 211 URADI*! RAZGLASI Entplombierung der Rundfunkempfanger Der Stundortiiuchr.chteni.ffizier teilt mit: Ab M o nta e. dni 20. 9 1943, vrerden die Run-ufunktTiipfun^ir der I-aibacher Be-volkerurg von der PlomI>:»»rung der Mit-telwe!le b«*frert. Plombierung der l.ang und Kurzu-ellp blc*:bt. Vnn den Radingi-sehiif.en ergcht einzeln Aufforderung an die Besitzer, wenn die Gerate zur EntplombVrung der Mittel\vel-le einzuEefern «dnd. Fiir die Entplonibierunt; der MittehveUc frerdrn 30 I.ire ertiohen. Aueh diejenigen Besitzer« die Ihre Plomben selbst entfernt hab< n, miiss**n [lire flerat<> einliefern. Alle itnlirnischen Staatsangehdrigen sind der Pbuubirrung unter\vorfrn. Aoaiander snd ven der Plombierun^ be-freTt. m»* fconnen geg'*n Vorveeis ihre^ Pas-ses eveutuelle Enoiobteranfljen abn**hinen hi* sen Alle it:tl:eniseh«'n StSAtsangehdrfgea, die b:sher VOH •■••r Plomb?«'run g beffreit w~?i-ren, h4'b<-n |hre Cifrate elM^nfalls, narti der neuen Art plnmhier«>n zu lasson. ^.meit ihnen bi4* ^0. September 1913 komo Beuil-ligun«j fiir vOllkommen frefgemaohte Ge- Xcuh«'\villlgurgen fiir Rundfunkempfanger sind von jetzf ab l»ei der Post einsv-rt-Iel:' n naeb Eintnffen der B •uilbirunjr y*ird \f>ii den IIa.e Arl>.'it«Tscliaft \vird besonders da-rauf aufnierksam gemacht, tlass die Ver-ardnong iiber d:e /ivile MofoiUsierung aueh weSterhin in Kraft bleibt. Wer die Bcstininuingm uber die Živil, niobill-si. ruii^ nuht befolgt. "ird vom M.l!Liirger:*-lit bestraft. Der Standortoffizier. Bazplombiranje radijskih aparatov Krajevni ofcveecevalm < •.»•stiiiK objavlja: Od ponedeljka dne 20. septembra t. 1. bodo radijski prejemniki ljubljanskega prebivalstva oproščeni plombiranja srednjih valov na svojih prejemnikih. Plombiranje dolgih in kratkih valov ostane v veljavi. Trgovci /. radijskimi aparati bodo lastnikom posamič pošiljali pozive, kdaj je treba prejemnike dostaviti zaradi razplom-biranja srednjih valov. Za to delo bo treba plačati 30 lir. Tudi oni lastniki aparatov, ki so svoje plombe odstranili sami, morajo aparate dostaviti trgovcem. Vsi italijanski državljani so prav tako dolžni izvesti plombiranje aparatov. Tujci so plombiranja oproščeni in lahko s predložitvijo potnega lista dosežejo tudi morebitno razplombiranje aparata. Vsi italijanski državljani, ki so bili do zdaj plombiranja oproščeni, morajo prav tako dati svoje aparate na novo plombirati, če do 30. septembra t. 1. ne bodo prejeli dovoljenja za uporabo popolnoma ne-plombiranih aparatov. Nova dovoljenja za poslušanje radija je treba odslej zaprositi pri poštni upravi, po prejetem dovoljenju bodo prejemniki prejeli radijske aparate že plombirane od trgovcev z radiji. Pristojbina za novo plombiranje dosedaj neplombiranih aparatov se določi po vrsti aparata. Razglas Vsi zakoni in uredbe, ki so bili izdani od italijanskih oblasti, se morajo tudi v bodoče najstrožje izvajati. Zaposleno osobje se posebno opozarja na to, da ostane uredba o civilni mobilizaciji še nadalje v veljavi/ Kdor se ne bi ravnal po določbah uredbe o civilni mobilizaciji, bo kaznovan po nemškem vojaškem sodišču. LJubljana, 17. septembra 1943. Službujoči oficir Lo sblocco degli apparecchi radio L'ufficiale addctto aiie uotizie i-omuuica: Da lunedi 20 settembre 1943 gli apparecchi radioriceventi della popolazione di Lu-biana sono esonerati dalla pbuuhatura sulle onde medic. Le offivine radio avvertiranuo i siugoli proprietari tpiando questi debbono portare gli appareccM per 1'elitnInaadoae del piombi sulle onde medle. Per IVliminu/.ioiie dei piombi sulle onde medic bisogna pagare 30 Lire. Anche i proprietari i s i u uli avessero elitni nato i piombi da soli, debbono portare i loro apparecchi nelle officine radio. Tutti i cittadini italiani sono obbligati di fare bloccare i loro apparecchi. Gli stranieri sono esonerati dal bloccag-gio e possono, presentando 11 loro passa-porto, ehiedere lo sbloccamento dei piombi eventualmente gia effettuari. Tutti i cittadini italiani, a cul finora era concesso 1'esonero della piombatura, debbono pure, secondo la nuova ordinanza, tare piombare i loro apparecchi, salvo di otte-nere entro il 30 settembre 1943 il permesso per gli apparecchi completamente liberi. Le domande per i nuovi permessi radio d'ora in poi debbono essere p rese nta te alla posta. Dopo il rdascio dell'autorizzazione, le officine radio consegneranno gli apparecchi gia nello stato bloccato. Le tasse per il nuovo bloecaggio degli apparecchi finora esonerati. verranno cal-colate secondo il tipo deH'apparecchio. Lubiana, il 17 settembre 1943. Tenente — addetto per le notizie Ordinanza Tutte le leggi e ordinanze, rilasciate dalle Autorita italiane. devono essere, anche d'ora in poi severamente osservate. Fer i lavoratori e impiegati e particolar-mente da sottolineare che 1'Ordinanza solla mobilitazione eivile continua a rimanere in vigore. Coloro che non ottempereranno alle dft-sposizioni sulla mobilitazione eivile sa-ranno puniti da i Tribunall di gnerra ger-manlci. Lubiana, H 17 settembre 1943. L'ufficiale di piazza Kratek, pa hud vihar je včeraj ps^sldiie napravil v mesto trn Ljubljana, 21. septembra Poslabšanje vremena, ki se je priprav, ljalo že skoro štiri dni, je nastcp'lo. 2al, v nekoliko prehudi obliki. Kratkotrajen, a izredno silovit vihar, ki ga je spremljalo v mestu nekaj kapelj dežja, je napravil precej škode povsod, kjer so bili njegovi sunki najmočnejši. Da se bliža Ljubl;'ani revihta. je že okoli poldneva naznanjalo grmenje. Kasneje je utihnilo okeli 15. pa se je južni nebo-sklon povsem počrnil. Deževni oblaki «o začel svoje običajno pet okoli Ljubljane, pri čemer je mesto samo doseglo le malo oežja. Dvakrat, trikrat se je močneje vlilo 'n cežja je bilo konec. Nevihta se je vlekla že proti Dolenjski. Proti pričakovanju se je še enkrat obrnila proti Ljubljani. Bilo ;e okoli 17., ko je renadoma zapihal Izredr.o hud vihar. V izpcstavljen'h. osamljenih hišah na periferij so se ljudje silno prestrašili, saj so imeli občutek, da jih bo odneslo s hišami vred. Sjarej.se hiše so se stresle v teme-lj'h Občutek strahu je še povečalo padanje opeke, ometa in prlomljenih oken. Kakor se je začel, tako je vihar nenadoma prenehal. Trajal je le nekaj minut, pustil pa za seboj precej škode. V sredini mesta je n2šel mnogo oken odprtih in nezavarovanih. Tako je v selenburgcvi ulici razbil nasproti bufeta Ria mnogo oken. Pada.oče steklo k sreči ni ranilo nobenega pas: nta. Vihar je poškodoval tudi številne strehe. Dvignil ni le pesameznih opek. temveč penekod kar cele dele zlasti slemena. Lahko bi našter dolgo vrsto primerov poškodovanih streh, če bi navedbi vse, kar jih je poškodovalo. Zelo je trpelo tudi drevje. Kakor v vseh letošnjih viharjih so bili tudi včeraj najbolj izpostavljeni stari kostanji. Na periferiji je velik kostanj razčesnilo na dvoje, čeprav je bil še popolnoma zdrav. Pri ve-Iesejmu je odlomilo visoko v vrhu težko vejo. ki je pri padcu zadela gornji tram- vajski vod to' ga pokvarila. Tramvajski promet je bil zaradi tega nekaj časa prekinjen, dokler niso okvare popravili. Zek> so trpela zopet nekatera drevesa v Zvezdi, kjer je vihar polomil opore In jih pri-pognil k tlom. 2rtve viharja so bila tudi niž;'a drevesa, ki jih je nekaj dvignil s koreninami vred iz zemlje. Precej škode je vihar napravil* po vrtovih. Ponekod je polomil vse fižclove prek-lje, polegel in polomil zelje, ohrovt, sploh zelenjavo, ki rase nekoliko dvignjena od tal. Kjer je na sadnem drevju naSel še kaj sadja, ga je skoraj vsega vrgel po tleh. mnogo drevja pa tudi polomil in poškodoval. Manjše škode je napravil povsod, kjer so bili njegovi sunki najmočnejši. Sreča je, da se je kmalu polegel. Kmalu se je zjasnilo, bilo pa je nenavadno hladne. Zvečer so oblekli ljudje že plašče. Minimalna temperatura je padla v 24 urah skoro za polovico. Dočim so še včeraj zjutraj v Zvezdi namerili 14.6 stopinje Celzija, sd davi ugotovili komaj 7.6 stopinje Celzija. Izredna ohladitev je prvi uvod k jutrišnjemu nastopu jeseni. Včerajšnja maksimalna temperatura zaenkrat še ni pokazala posledic ohladitve, ker je bila dosežena pred viharjem. 2ivo srebro se je dvignilo do 24 stopinj Celzija, ki jih danes gotovo ne bo več doseglo. Nevihto z viharjem je vidno označil tudi barometer, ki je proti 16. sunkovito padal. Igla aneroida je segla celo nekaj pod 760 mm. Po nevihti se je začel barometer zopet v mirnem loku dvigati in se je do davi približal pritisku 763 mm. Davi je Ljubljano zakrila gosta, vlažna megla, ki napoveduje zopet lepo vreme. Si«eča je. da včerajšnji vihar ni povzročil nobene človeške žrtve. Niti splošna bolnišnica niti rešilna postaja nista imeli dela. KINEMATOGRAFI KLNO UNIO.N Telefon 22-21 Krasna napeta ljubezenska drama, ki se odigrava v pariškem velemestu ŠOFERJEVA HČI V glavnih vlogah znameniti Harry Baur in Kene Sat nt Cyr Predstave ob: 15.30 in 17.30 KINO MATICA Telefon -V>-4J Len v Marenbach, Rudolf Prack in Paul Kemp v največjem cirkuškem filmu letošnje sezone ŽENSKA MED ZVERMI Atrakcije, klovni in moderna glasba Predstave dnevno ob: 15. in 17. url Ob nedeljah matineja ob 10.30 url DNEVNE VESTI — Zaključek soinograškega glasbenega tečaja. Nemški gls&teni zavod za inozem-ce je zaključil te dni svoje letešnje poletne glasbene tečaje v Solnogradu. Omenjene tečaje so posetili pripadniki 21 držav. — Srebrno poroko sta obhajala te dni v Ljublani Rudolf Mohor iz Gornjih Laz pri Scdražci in njegova zakonska družica ga Marija. Iskreno čestitamo! — Oddaja bolgarske sladkorne repe. V smislu odredbe bolgarskega ministrskega. sveta morajo vsi kmetovalci oddati svoj pridelek sladkorne pese sladkornim tvor-nicam. V vsaki sladkorni tvornici bo poseben policijski organ, ki bo nadziral izvajanje omenjene odre-^be. — Nesreče. Ivan Skvarčo, 331etni klju-i-cvničar iz Logatca, si ;e pri padcu zlomil liVo nogo. Emilijo škofovo, 31!etno zaseb-;iico iz Ljubljane je p?s ugriznil v levico. Marijan Beraus. llletru cin železničarja iz izubijane, je padel in si zlomil desnico. Jj^ieza Slatn^rja. 17:3t:iega torbar^ke^a vajenca Iz Ljubljane je fes ugriznil v le-"' VtCO. Ivan Kraljic, 201 ^tni sin posestnika z Iga, je v hlevu padel in si zlomil de^no nogo. Janez Podlogar, 46Ietm hlapec iz Ljubljane, je padel s Podstrešja 4 m glooo-ko na betonska tla in d<>bil hude not.anje poškodbe. Ignac Zaje. 41etni sinček pjis^st-nika iz Saeberja, je padel pri vožnji s kolesom in si poškodoval desno nogo. Ive.n Tes-ner. 161etni sin kcč.irice iz Zr.loga. je pr. Scvi kuril ogenj. Ko je ri9lagal diva. mu *e spodrsniio in je padel v sredo žerjavice Do-t.M je hude opekline po .Voeh rokah. IZ LJUBLJANE —lj promocij«. Na pravni fakulteti ljubljanske univerze je promovira] za d:ktor-ja prava gospod Brnda^ka Peter iz Ljubljane. Čestitamo! — lj Smrtna kosa. Umrla je v Ljubljani posestnica ga. Frančiška Maunčič. Pokojnica je bila blaga žena. vzglednn mati. Njen pogreb bo danes ob 14.30 iz kape ice sv. Jožefa na Žalah k Sv Križu. P nes popoldne ob 15. bo z 2al pogreb blige pokojnice gospe Neže Rozmanove. Naj v miru počivata, žalujočim svojcem nnše globoko sožolje ■ —lj l'mrla je v Ljubljani po težki bolezni ga Frančiška Grajz r. ro\ Povhe. Vsi. ki se blago pokojnico poznal1', jo bodo obranili v najlepšem spominu. Pokopali jo bomo v sredo 22 t. m. ob 16.30 vz. kapele sv. Jakoba na Žalah k Sv. Kr žu. Bodi ji lahka zemljica domača- žalujoč:m iskreno sožalje! —lj V spominih na pre7 ' ki 7iT< branih predmetov Isto-časii: m /dnv.-ra obveščalo, aa se pripravlja objava naredbe n< kateri bo veljavnost ob-lačiln h oakazr c podajjšapa do M) junija 1044 P kra;insi;i <-,\et korporacfj Tel. 27-30 KINO SLOGA Tel. 27-30 Sijajna veseloigra z nadvse priljubljenim komikom HANS MOSER- JEM v glavni vlogi. Ples. glasba, petje in nepretrgana vrsta zabavnih prizorov. KAM GREVA GOSPA? Sodelujejo: Carola Hohn. Claudio Gora in Maria Andergast. Predstave ob delavnikih samo ob 15. in 17. v nedeljo ob 10.30. 15. in 17. uri. Živilske nakaznice za oktober V torek 21. septembra bolo raznašalci mestnega preskrbovalnega urada začeli destavljati živilske nakaznice Za mesec oktober strankam kar po hišah in stanovanjih. S posebnim poudarkom spet opozarjamo prebvalstvo, da je upravičen za dobivanje živilskih nakazn'c samo oni, k> se dejansko res nahaja v Ijubljani. Tudi začasno odsotni nimajo pravice do živilske nakaznice ter jo bock> dobili v uradu mestnega preskrbovalnega urada v I. nadstropju palače Bata. čim se vrnejo v Ljubljano. Še posebej pa opominjamo stranke, da so družinski glavarji ali člani družine, ki bodo prevzeli živilske nakaznice in potrdili njih prejem, popolnoma odgovorni, da so člani, za katere so prevzeli živilske nakaznice, dejansko v Ljubljani. Obenem pa opozarjamo občinstvo na težke posledice, ki bodo zaiele vsakogar, kdor bi prevzel živilsko nnk:.znico za osebo, ki ni v Ljubljani. Za osebe, ki 3e ne nahajajo v Ljubljani, mora družinski glavar ali oni član družine, ki prevzema živilske nakaznice, nakaznico odsotne osebe vmiti dostavljalcu in to vpisati v zadevno rubriko seznama. Da je treba vsako vrnjeno nakaznico posebej vpisati, na to še posebno opozarjamo občirstvo, naj pri vračanju kart natanko pazi, ker bo vsak odgovoren za toliko kart, za kolikor je potrdil prejem, će bi stranka živilsko nakaznico vrnila, a bi tega ne vpisala niti sama niti raznašalec je pač odgovorna za toliko nakaznic kot jih je v seznamu vpisanih. Raznašalci so dobili nalog, naj izročajo živilsk? nakaznice samo članom družine, ne pa tudi drug'm tujim osebam. Zato vabimo občinstvo. naJ bo po 21. septembru vedno vsaj en član družine cioma, dokle' dnižina ne prevzame nakaznic. Sanici, ki niso člani družin ter imajo svoja samostojna stanovanja, naj napišejo aa vrata stanovanj- kje so v službi aii kje jih je mogoče zanesljivo najti, če tudi tam ne bedo dosegljivi, bedo raznašalci živilske nakaznice vrnili uradu, kjer j*h bodo lahk? dobili upravičenci st-mi. Z j infoi mafijo sporočamo, da bodo ži-v'Lske nakaz: ice d .'Javljene tako, da pridejo najprej ^a /rsto ulice z začetno črko A in tako dalje po abecednem redu. Spoierilo trgovcem in detapistom Iz Urada za oblačilne prežim: v Torinu je bila ukradenih okcll leso že izpolnjenih nabavnlc in 582 nakupnic Ljubljana, 18 septembra Iz Urada za oblačilne predmete pri Pokrajinskem g. spedarskem svetu v Turinj so bile ukradene tiske vine nakupne in na. oavnic. deloma že izpolnjene, deloma pa »in 0'areo«. Ms ».^ki. jočih bonov ni mogoče točno op-sati kajti ukradeni so bili tudi vpisniki za bone Mn bianco-. iz kat?rih je bilo razvidno število bonov, njih serije in številke Ugtov. lo se je, da manjka približno 100^» že izpolnjenih nabavnic, pripravljenih za razdelitev, in 582 nakupnic, naslovljenih na gojenec oficirske šole v Pinerolu Podatki glede teh bonov so bili že sporočeni različnim sedežem tvrdke ^TJnione Militire« in pokrajinskim gospodarskim svetom za primer, da bi bili uporabljeni pri detajlistih. Poleg tega je biio r-dnesenih 50.000 nabavnic serije N od številke 38S.001 do št 438.000 »50.000) in 980 nabavnic serije I od številke 882.001 do št. 8S3 000. o.l št. 584.001 do št. 885.000 in od št. 8S8 001 do -t xo e;-,:'. ki so bik- deloma že Izpolnjene. Za te poslednje ni bile m< goče natančno ugotoviti numeracije" zaradi tatvine vpisnika za bone in bianco Nekateri izmed že izpolnjenih bonov, in sicer tisti, izdani po 23. avgustu, nosijo žig Pokrajinskega sveta koiporacij. za ostale pa bi bilo potrebno pred njihove uporabo kontrolno potrdilo Urada za oblačilne predmete pri P. G. S. v Torinu. Od nakupnic »in bianco« manjkajo boni iz serije A2 od št. lf.3.501 do št. 153.600 fl00). od Št 158 001 do št. 158100 <100> in od številke 158.201 do številke 162 000 (3.800). Glevie ukradenih nabavnic bi bilo potrebno, da »Comcordlt - naznani fabrikantom in grjs sisrtom z obutvijo, sukancem in konfekcijskim blngom serije in številke bonov, kajti taki proizvod; niso blokirani v smislu ministeskega dekreta z dne 21. junija t-1. " -lženje trgovcev opozarja na to sporočilo Pekre jinskega gosn od irskega sveta vse interesi: a ne trgovce. CZIfIC KOLEDAR Dane«: ToJ*?k. 21. septembra: Matej DANAŠNJI prireditvi? Kino Matica: ženska med zvermi. Kino Sloga: Kam greva gospa? Kino Vnion: šoferjeva hči. D I 9 V » N I I F K A r N F Danes: Mr. Sušnik. Mirijin trg 5; Deu_ Kkuijsček DLa, Cesta Aiiele Rea 4; B<->hi- nec ded.. Cesta 29. oktobra 31. Odkod 1 n „papa in „mama"? Ali sta besedi vmama« in »pipa« tujk«? Nekateri učenjaki so mnenja, da izvira beseda »mama« iz sanskr:ta, v katerem se imeruje mati »mata«. Deblo naj bi bilo -mas, kar pomeni obli b ova ti. tako da bi pomenila beseda mama oblikovalka otroka. Beseda »papa« naj bi imela deblo ->pac, kar pomeni ščititi, vzdrževati, prehran revati. Ta razlaga, ki je sama po sebi zanimiva, pa ni splošno pr'saiana. kajti ir.-razov »mama« in »papa« za starše ne po-r^iajo samo narodi indogermnnskega debla, temveč malone vsi narodi sveta. Mama, imama, himama, pa baba in papa kličejo zamorski otroci, nmama in ababa pravijo staršem IflriMil 1 itd.* Zato bo psihološka razlaga obeh besed točnejša od jezi kovno-zgodovinske. Psihologija nam dokazuje, da malone vsri otroci najprej izgovarjajo med samoglasniki a. med soglasniki pa b, p im m. Zlogi ba, pa in m a so prvi ld jih začno otroci izgovarjati. In ko izgovori otrok prvič ta dva zloga, napravi to staršem ali drug-im prisotnim veselje, šele potem začne otrok izgovarjati oba zloga namenoma. Mnogo pozneje in ne brez pnzadevanja st:»ršev se končno posreči otroka pripraviti ta'^° daleč, da kliče s prvim zlogom očeti, z drugim pa mater. Več mesecev ali eek» let mine, preden se ctrok zave, da besedi mam:1, in papa nista lastni imeni, temveč da mu pomenita najprej redraika tu vzgojitelja. Dobra letina sliv v Rumuniji Rumunija je imela letos zelo dobro letino orehov in sliv. slabo so pa obrodihi jabolka Ln brucke. Sliv ima lotos na razpolago Rumunija elcrog 35.000 vagonov. Možnosti ;?rvoza je malo, pa tudi posuSiti niso mogli večjih količin sliv. Večinoma jh bodo perabili za žganjokuno. V Rumuniji je žganje državni monopol. Slivovke torej letos Rumunom ne bo primanjkovalo. _ RADIO LJUBLJANA Torek 21. SEPTEMBRA 1943. 8 30—9.00: Jutran. i pozdrav. 9.00—9.20: Porodila v nemScin m slovenščini Naredbe in objave v nemščini slovenščini ln itnll lanftčinl. 9.20—12.20: Prekin'tev oddaje. 12.20—12.30: Uvod 12 30 — 12.50 Porcfila v nemščini ln slovenščini. Navedbe in objave v nemščini, slovenščini ln itnliiarščlni. 12.50—1400: Priljubljene BMlOdlJa — izvaja Radijrki orkester, vodi dirleent D M. Pijanec. 14 00—14/»^- Poročila v nomsčinl Naredbe in objave v nemščini, slovenščini in italijanščini 14.15—15 00: Serenade ln romance. 115 00: Poročilo Nemškega V: hovnesra Poveljstva. Profrlnitev oddajr 19.00—19 30: Instrumentalni solisti. 19.30—19. JO: Poročila v slovenščini. Poročilo Nemškega 'ihovnega Poveljstva v italijanščini. Niredct ti- objave v nemščini, sloven-'čini ln !t«»lljaL?iT nI. Napoved programa wi •v.. — Besjpnsabile nor !s parte pubblicitaria: LjBbomJr SDjgjg