r®*® xin. \W246
TELEFON UREDNIŠTVA: 2S—67		NAROČNINA NA MESEC	Cena din 1*—
U P R A V E r 25—67 In 2S-67 1 POSLOVALNICA CELJE Prešernova 3. tel. 280 | POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, četrtek 26. oktobra 1939	Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	
, Poosfrevanje položaja v Prednji Aziji
P^ferenca prednjeazijskega bloka in koncentracija turških čet na sovjetski meji —Tudi n$ka se pripravlja za vsak primer na obrambo — Med tem se vrača Italija v normalno r°vno stanje — Na zahodnem bojišču se pripravljajo Nemci na večji napad, na morje so pa poslali veliko število manjših in zelo naglih križark *
Nemci nadaljujejo koncentracijo
bia zaskrbljenost v Ankari
H
26. oktobra. Po medsebojnem sporazumu in na iniciativo turške Naio T j.c.ana konferenca zunanjih ministrov Prednjeazijske zveze, kateri pri-^ 181 Irak> Iran in Afganistan. Ta zveza je bila sklenjena leta 1937. in S^3nit -na °bveznost obrambe v primeru napada na katero koli teh držav %ce Br države. Kakor se izve iz zaupnega vira, je namen sedanje konfe-Sn /v"^azijskega bloka posvet glede na skupno nevarnost, ki grozi ome-W«vam s strani sovjetske Rusije. Razni znaki namreč dokazujejo, da se Stran' sovletske Rus>ie akcija, ki bi pomenila resno nevarnost.
zl
N na° *e.na pasu’ ^ ga sovjetska armenska republika zahteva od Turčije na-v°d'Iu iz Moskve. Ti mesti sta bili dejansko armenski do leta 1922. V po*'an'štvu v Ankari pa izjavljajo, da to vprašanje ne more privesti % ^^Prijateljstva med sovjetsko Rusijo in Turčijo, in da se bo dalo rešiti
s ’r oktobra- Chamberlain je izjavil včeraj v spodnji zbornici, da j* tuj| furčijo z ozirom na spremenjene razmere čimprej ratificiran. Ratliika-bo izvršil predhodno parlament, ampak kralj. Parlament jo bo vzel 110 na znanje.
p, !>
26- oktobra. »Matin« prinaša vest londonskega lista »Daily Mali«, j3 ?^ra vojsko 300.000 mož na področjih mest Kars in Ardahan na vzhod-
1	0 iČ Ho noc<< Irt »n cnirSa^cI^A oomanClfa vantiklllrn »ntifairn n/l TmO
Iška se je zavarovala z minami
■
f* fLu ■ 26. okt. United Press po-HrSt‘h IDOrnar‘^i štab poroča, da (0vodah položil morske mine. so i4ka,Se raztega vzdolž vse južne ^ finskih vojaških krogih Wus p?*aPnie min kot najvažnej-puP^®neiše sredstvo za obrambo Aorti6116 So *e tr’ svobodne ntor-vNnRi eri vodi ena do Helsinkov. 3j.|,^vUa ’ 26> okt. Stefani. Agencija *'ns^a vlada predložila
V 5 fonrf6^*0*’ da	tak°J raz-
predvidenim za utrje-otokov.
*Ci8 d j 26- okt. Zunanji minister <C1°®oče ”0vinarjera- da ic danes 1 Him TJ reč>. kakšen bo konec po-,	* R^io 1„ Finsko>
t«
HELSINKI, 26. okt. tiavas. Finski zunanji minister je izjavil novinarjem, da bo Finska stalno ostala zvesta strogi nevtralnosti. Vlada je vsak dan v stiku s skandinavskimi državami. Sovjetsko-fin-ski nenapadalni pakt iz 1. 1932 je še vedno v veljavi za vsako eventuainost, in če bo količkaj dobre volje, se lahko sedanja pogajanja končajo brez večjih pre-tresljajev za evropski, doslej vedno nevtralni sever. Pooblaščeni predstavnik finskega zunanejga ministrstva je tej izjavi dostavil, da je brez vsake osnove vest o ameriškem posojilu Finski. Ni pa izključeno, da bi kdaj kasneje finska vlada ne razpravljala o tem, da najde kritje za eventualne izredne izdatke narodne obrambe.
PARIZ, 26. oktobra. S fronte ni nobenih posebnih poročil. Bile so le manjše topniške akcije. Prejete so pa bile informacije, da se nadaljuje koncentracija nemških čet za Siegfriedovo črto. Te nove koncentracije poleg že izvršenih ustvar-
jajo utis, da pripravlja nemško vrhovno poveljstvo zares velik skupinski napad na Maginotovo črto in da se ne bo strašilo nobenih žrtev. Sedaj prihajajoče čete bodo zadnja rezerva.
Del avstrijskih socialistov za Otona?
CURIH, 26. oktobra. »Neue Ziircher Zeitung« poroča iz Londona, da se mudi tam bivši avstrijski nadvojvoda Robert Habsburg, ki bo v kratkem odpotoval v Pariz, kjer živi že več časa nadvojvoda Oton, pretendent na avstrijski prestol. V vplivnih londonskih zasebnih krogih se na veliko sondira teren za obnovitev habsburške Avstrije. Za prihodnje dni se pripravlja zadevna propaganda tudi v
Ameriki in akcija pri Vatikanu. Avstrijski emigranti podpirajo ta prizadevanja največ zaradi tega, ker je to edini načrt, za katerega bi se mogle zediniti večinoma vse avstrijske stranke. Zatrjuje se, da je celo med v tujini živečimi avstrijskim! socialnimi demokrati mnogo takih, ki se zavzemajo za obnovitev Avstrije pod žezlom Otona Habsburškega.
Leon Blum za Daladierja
•ja se vrača v normalno stanje
Po doseženem spo-S?’ 1X> kf* ‘n Ita,‘i° ter Egiptom •Vi ^te ? , 1,1 so se vzajemno ? 0?ts|$e m5 a,bansko-grške in libij-%, 7 Sth*Je’ pr*Dravlja rimska vla-iSdsl6* s	tU(1»	o vzajemnem
Nk0‘italijaBcfrSko"ltali5anske’ *ug0'
HVS) ® in ‘urško-ltalijanske v	zvezi s tem umikom
1 ^ , Nt|iCa 11)1 delna demobilizacija moštva. Na nemški dosJU6!1 bo obdržala Italija - nje število svojih čet,
|s-‘
3>	______________
'vtnlh9*11 itak°-g05e’ ker *e Fraticija " ukrel lunaknila celo vrsto
Meci Srško in ita-- u ''.Odpisan protokol o - anJe pogodbe o grško-
- —
s	l,a bo dosežen po
***bblj „.Cl)0 zadevnl sporazum.
a
UpaIi’ ki iih Je ščetka c°sko.italljanskj meji in
LOTH1ANA
Angleški
t0>Jqnketu te7T, le imcl Rovor
X ! ba a^O n ^al’ da bi Pre'
nS,nAKal° HiUcrju- Za'
bQ Pono,. ’ ^"gHja pa nikakor
uiktir:iu miru Nem
vse njene pravice.
italijanskem prijateljstvu. S tem so postali vzajemni odnošaji med Grčijo in Italijo popolnoma normalni.
PARIZ, 26. oktobra. Bivši ministrski predsednik in socialistični voditelj Leon 31 u 111 je objavil v svojem listu »Popu-1 a i r e u« članek, v katerem pravi, da njegova akcija za sklicanje francoskega parlamenta ni bila naperjena proti ministrskemu predsedniku Daladierju in sedd-nji vladi. Blum želi, da bi ostala sedanja
vlada na oblasti tako dolgo, dokler bo trajala vojna, ker bodo s tem dane najboljše garancije za kontinuiteto v sedanji francoski notranji in zunanji politiki, ki odgovarja vojnim potrebam republike. Vsako povzročanje vladnih kriz bi pomenilo — vsaj trenutno — slabitev s'edanje notranje povezanosti.
Nove skrivnostne akcije
LONDON, 26. oktobra. Nasprotno pričakovanju ni podal Chamberlain včeraj nobenega poročila o vojnih dogodkih. Splošno se smatra to za dokaz, da se vodijo po diplomatski poti neke velike akcije, za katere se bo pa v kratkem izvedelo.
POTOPLJENA NEMŠKA KRIŽARKA
LONDON, 26. oktobra. Reuter. V brit-skem letalskem ministrstvu nimajo potrdil o vesteh iz Osla, po katerih naj bi bila nemška križarka »Gneisenau« potopljena ob priliki napada angleških bombnikov na Wilhelmshaven.
ROOSEVELT NE BO GOVORIL
WASHINGTON, 26. oktobra. DNB. Predsednik USA Roosevelt se je odločil, da ne bo imel napovedanega velikega govora po radiu pred kadetskim zborom v Lexingtonu (Virginia) na dan 11. novembra, obletnice premirja v svetovni vojni. Roosevelt opravičeju ta svoj sklep s tem, da je preobložen s službenimi posli.
DEMANTI O NEMŠKIH NAMERAH PROTI HOLANDIJI
AMSTERDAM, 26. okt. Stefani. V Ameriki razširjene vesti, da namerava Nemčija kršiti holandsko nevtralnost, označujejo holandski listi, zlasti »De Telegraaf«, kot popolnoma brez podlage.
Nemško bojno brodovje prebilo blokado
Na odprta mor|a je bilo poslanih večje število zelo naglih malih križark — Na Atlantiku operira rudi nemška križarka ,.Deutschland“ — Protiuktepi angleške admiralltete
LONDON, 26. oktobra. Ob priliki predvčerajšnje potopitve štirih angleških trgovinskih ladij na Atlantiku se je mislilo, da jih je potopila mala nemška križarka »Emden«, sedaj se je pa izkazalo, da gre za veliko križarko »Deutschland«, ki je zajela tudi ameriški parnik »City of Flint« in ga prepeljala v Murmansk. S tem se potrjujejo prejšnje informacije, da je nemška admiralšteta ob priliki znane bitke na Severnem morju pretekli teden izrabila ugodno priliko, predrla angleško blokado in odposlala na odprta morja večje število svojih manjših bojnih enot, posebno križark, ki so zelo prikladne za bojne operacije na oceanih. Te križarke imajo izredno velik akcijski radij, »Deutsehland« n. pr. 10.000 milj, in morejo zato operirati na zelo dolgih progah brez potrebe po novih pogonskih sredstvih. Zaradi tega
pa morajo iti te ladje tudi v zelo oddaljene nevtralne države po novo gorivo in hrano. S tem postaja razumljivejše, zakaj je bilo v zadnjih dneh potopljenih toliko angleških ladij. Nemška admiraliteta meni, da so te male ladje prikladnejše za operacije, kakor podmornice, proti katerim nastopajo Angleži s čedalje večjim uspehom In katerih torpedi so tudi zelo dragi. Zaradi vsega tega je angleška admiraliteta odredila vse potrebno, da se obrani pred tem nemškim bojnim brodov-jem. Pričakuje se, da bodo že v kratkem doseženi v tem oziru zadovoljujoči uspehi.
LONDON, 26: oktobra. Neki rešeni mornar s potopljenega parnika' »Stonega-te«, ki je prispel, z norveškim parnikom v Trontheim, je povedal, da je ameriško ladjo »City of Flint« zajela nemška kri-
žarka »Deutschland«. Ta križarka je potopila tudi parnik »Stoanegate« In sicer med vožnjo Iz Amerike čez Atlantski ocean.
WASHINGTON, 26. oktobra. Havas. Ameriški veleposlanik v Mqskvi Steinhart je obvestil zunanje ministrstvo v Wa-shingtonu, da je posadka parnika »City of Flint« živa in zdrava v Murmansku.
MOSKVA, 26. okt. Reuter. Po vesteh iz Murmanska, ki jih javlja sovjetska agencija TASS, je luško poveljstvo osvobodilo internirano nemško posadko, kf je v ponedeljek pripeljala zaplenjeni ameriški parnik »City f Flint«. Posadka je izpuščena na svobodo zato, ker je Ugbtovljeno, da je parnik prispel v Murmansk zaradi popravil. Parnik bo ostal v pristanišču, da pregledajo tovor, o katerem trdijo Nemci, da je tihotapski.
Položaj Estonije po sporazumu z Rusi
Pohod ruskih čet se je izvršil mogoče vse svobodno
CURIH, 26. oktobra. »N e u e Z li r-cherZeitung« poroča o prihodu sovjetskih čet na Estonsko. Po poročilih nekega očividca, ki se je te dni '•nudil na Estonskem, se je vkorakanje Rusov izvršilo ob asistenci estonske vojske :n policije popolnoma mirno in v redu. Kljub temu so napredovale sovjetske motorizirane čete zelo počasi in bilo je izredno veliko poškodb, kar dokazuje, da oprema ni posebno dobra in zanesljiva, čeprav je šlo tu za najelitnejše oddelke.
Po ulicah Tallina se je sprehajalo veliko sovjetskih mornarjev, ki so pridno kupovali razne predmete, zlasti čevlje in to(plo perilo. Ruski vojaki so se silno čudili, da je mogoče na Estonskem vse svobodno kupovati in v poljubnih količinah. Prav tako jih je začudilo, da so kmetski domovi lepo urejeni in da se nikjer ne čuti nobeno pomanjkanje. Medtem je pa sovjetska mornarica že zapustila Tallin, saimo pred pristaniščem so še zasidrani štirje rušilci, zraven pa stoji velika ma-
v miru in redu — Ruski vojaki so se začudili, da je v Estoniji kupovati — Zaenkrat še ni strahu pred boljševizacijo
^onjačhggjsjg SDS dobi štiri sen torj«
tična ladja za letala.
V notranje zadeve Estonije se Rusi doslej ne mešajo. Tudi sprememba v vladi se ni izvršila zaradi sovjetskega pritiska, ampak iz popolnoma notranjih potreb. V estonskih gospodarskih krogih so optimistično razpoloženi. Ustanavljajo se že nova industrijska podjetja, ali pa se pripravlja njih ustanovitev.
Večini baltskih Nemcev je zelo težko,
da morajo zapustiti svoje domove in svojo dosedanjo domovino. Pravnega pritiska nanje sicer ni bilo, zato je pa bil temvečji moralni pritisk. V Estoniji verujejo — kakor je glede Letonske izjavil tudi le-tonski zunanji minister Munters —, da sovjetizacija baltskih držav, vsaj za enkrat, ne bi bila v interesu sovjetske Rusije.
Uradna lista vseh vladnih za senatne volitve še ni I banovino Hrvatsko je znano, _ ,0 ] 13 senatorjev dobila HSS 10. . M 1. Imena kandidatov HSS še MS jod SDS bosta kandidirala %%• .jj V i l d e r in Sava K o s a n o v1 yf.
pa dr. Niko Subotič. Izven -- {Jf |Hrvatske bo dobila HSS na
Litvanci še vedno niso v Vilni
KAUNAS, 26. oktobra. Dasi je bilo včeraj vse pripravljeno za vkorakanje litvanskih čet v Vilno in so te čete bile tudi že zbrane pred mestom, se vkorakanje vendarle ni izvršilo. V zadnjem trenutku je namreč sovjetsko okupacijsko poveljstvo obvestilo poveljnika litvanskih čet, da se mora izročitev mesta odgoditi za nedoločen čas. Kakšen je vzrok te od-goditve, tu še ni znano, zatrjuje se pa, da so nastali v Vilni veliki upori Polja-
kov in da so se med poljskim prebivalstvom in sovjetskimi četami razvili tudi spopadi z orožjem. Teh vesti seveda ni mogoče še kontrolirati, ker so vse zveze z Vilno prekinjene. Z drugega vira se je pa zatrjevalo, da Rusi namenoma odga-jajo izročitev mesta, ker še niso do podrobnosti končana pogajanja med sovjetsko in litvansko vlado glede ugodnosti, ki naj jih dobi sovjetska Rusija v Litvi.
Goeringov poziv iznajditeljem
AMSTERDAM, 26. oktobra. Ha vas. Tukajšnji listi pišejo, da je maršal Goering naslovil na nemške iznajditelje apel, v katerem jih poziva, da se lotijo reševanja nalog, katerih rešitev je potrebna Nemčiji v sedanjem položaju. V tem apelu so tudi navedene glavne naloge in označeni so problemi potrebnih iznajdb, ki se nanašajo na vojskovanje, pa tudi na druga področja. S tem v zvezi pišejo nemški listi, da Nemcem niso potrebne sedaj nobene udobnostne naprave in niso jim tudi potrebni ljudski avtomobili, pač pa so jim
potrebni novi izumi na področju prehrane s pomočjo nadomestil Treba je najti sredstva, da se poveča agrarna produkcija in reja živine, treba je izpopolniti postopek, da se bo v večjih množinah pridobival sladkor iz lesa in izdelovalo maslo. Treba je najti nove načine za še uspešnejše konzerviranje življenjskih potrebščin, posebno sira.'Tudi za tekstilno industrijo so potrebna nova nadomestila, a najti še mora dalje postopek za rentabilno izkoriščanje rude z malim odstotkom kovin.
Nove zmage v ameriškem senatu
WASHINGTON, 26. okt. Havas. Senat je z 61 prot! 26 glasovom odbil amandma ti k predlogu zakona o nevtralnosti, ki ga je stavil demokratski senator Johnson in ki predvideva omejitev kompetenc prezldenta Roosevelta. Zatem je senat s 57 proti 14 glasovom odbil tudi drugi amandman istega senatorja, s katerim naj bi bila kongresu odvzeta pravica, ugotoviti dejansko vojno stanje za Ameriko. Prvi dei Plttmanovega predloga o nev-tralnostnem zakonu je tedaj šel gladko, z veliko zmago in brez izprememb skozi senat.
\VASHINGTON, 26. okt. Havas. Amand man k predlogu zakona o nevtralnosti, ki ga je predložil senator Lafolett, na-
sprotnik embarga na orožje in muhicijo, je senat odklonil s 66 proti 21 glasovom.
WASHINGTON, 26. okt. Reuter. Zunanji minister je izjavil, da je bilo, odkar se razpravlja o nevtralnostnem zakonu, t. j. po 5. septembru, oporečenih za izvoz iz USA vojskujočim se državam vojnega materiala za 87,908.525 dolarjev. Od tega odpade na Francijo 58,414.113 dolarjev, na Avstralijo 5,078.700 dolarjev, na Veliko Britanijo 14,877.086, na Nemčijo pa 49 dolarjev. Prepoved se je nanašala tudi na nekatere druge britske kolonije in do-minione. Od 1. januarja je dobila Velika Britanija od USA vojnega materiala za vsoto 26,650.644 dolarjev.
Hlmmler šef priseljevanja
BERLIN, 26. okt. Hitler je poveril šefa nemške policije, Himmlerja, da vodi organizacijo in nastanitev vračajočih se Nemcev. Vse upravne oblasti in organizacije so naprošene, da pomagajo Himni-lerju pri koloniziranju priseljencev.
FRANCIJA IN ANGLIJA NERAZDRUŽ-LJIVI
PARIZ, 26. okt. Francoski listi v svojih komentarjih Ribbentropovega govora v Gdansku poudarjajo, da so vsa nemška prizadevanja, razdvojiti angleški in francoski narod, zaman. Francija in Anglija ne moreta sprejeti nobenega papirja, podpisanega od sedanje nemške vlade, in ne bosta odložili orožja vse dokler ne bosta namesto papirja imeli stvarna Jamstva.
NOVA RUSKA DELEGACIJA V NEMČIJE
KoNIGSBERG, 26. okt. DNB. Ruska poljedelska delegacija s komisarjem Te-mosijenom na čelu, je snoči prispela semkaj. Pozdravili so jo narodno-socialistični predstavniki Vzhodne Prusije. Davi je delegacija odpotovala dalje v Berlin.
RUSI IZPUŠČAJO JAPONSKE RIBIČE
TOKIO, 26. okt. Havas. Komisariat za zunanje zadeve v Moskvi je dovolil, da se izpusti na svobodo devet japonsk'h ribiških ladij s posadkami vred, ki so bile lanske jeseni internirane. Ruske ladje, ki so Še pod nadzorstvom japonsk h obla-ttev, se bodo v kratkem vrnile v Rus jo.
NEMCI BODO POTAPLJALI VSE
KODANJ, 26. oktobra. Havas. Kakor sporoča agencija Ritzau, jc dansko zunanje ministrstvo izdalo komunike v zvezi s sporočilom nemškega poslanika v Kodanju, ki je preko danskega zunanjega ministrstva opozoril vse danske državljane na nevarnost potovanja z angleSSčrnl in francoskimi ladjami. Nemško poslaništvo je v svojem opozorilu pripomnilo, da bodo odslej vsi konvoji, tako francoski kakor angleški napadeni, a ne samo vojne ladje, spremljajoče trgovske ladje, auiipak tudi le-te brez ozira, kateri državi pripadajo. Istotako bodo tovorne ladje kakor tudi ladje, ki potujejo iz nevtralnih dežel in plujejo ponoči z ugaslo lučjo, izpostavljene nevarnosti, da se bodo smatrale za sovražne ladje in bode potemtakem uničene.
SPREHOD ANGLEŽEV NAD NEMČIJO
LONDON, 26. oktobra. Angleška izvid-niška letala so v pretekli noči letela nad Nemčijo, zlasti tudi nad Berlinom in Hamburgom. Bomb niso metala.
SEMDA LISTA PADLIH ANGLEŠKIH PILOTOV
LONDON, 26. okt. Letalsko ministrstvo je izdalo sedmo listo padlih in pogrešanih pilotov. Lista vsebuje 32 imen.
PRINC MIHAEL POLNOLETEN
BUKAREŠTA, 26. okt. Romunski prestolonaslednik Mihael je postal včeraj z dovršenim 18. letom polnoleten, zato je po določilih ustave postal takoj član senata in Akademij*.
Pokrajinske volitve v Kanadi
OUEBEC, 26. okt. Havas. Po prvih rezultatih včerajšnjih pokrajinskih volitev izgleda, da so zmagali liberalci. Med drugimi je izvoljen tudi Gauthbout, predsednik liberalne stranke in bivši predsednik ministrskega sveta pokrajine Ouebec. Predsednik liberalne zveze Dnplessis je tudi izvoljen. Pravosodni minister point je objavil izjavo, v kateri čestita Kanadi na volivnem rezultatu.
OTTAWA, 26. okt. Liberalna stranka je pri volitvah v provinci Ouebec odnesla nepričakovano veliko zmago. Od sedknjih 18 poslancev je povišala število na 68. Predsednik vlade Mackenzie King je izjavil, da je to najboljši dokaz, da hoče Kanada pomagati Angliji. (Liberalna stranka se je namreč izjavila za neomejeno pomoč Angliji. Op. ur.).
ZAUSTAVLJENE AMERIŠKE LADJE
WASHINGTON, 26. okt. Po sporočilu zunanjega ministrstva USA so od 1. septembra vojskujoče se stranke zaustavile 21 ameriških ladij zaradi pregleda listin in tovorov. Angleške vojne ladje so ustavile 12, francoske 6, nemške pa 3 ameriške trgovske ladje. Večina teh ladij je bila zadržana teden dni, nato pa izpuščena. Angleži zadržujejo še dva ameriška parnika. Angleške vojne ladje so tudi zaplenile tovor dveh ameriških parnikov, in sicer fosfat in bombaž.
SPORI GLEDE BODOČEGA PREZI-DENTA USA
WASHlNGTON, 26. okt. Havas. Poljedelski minister Woles je v San Franciscu izjavil, da je zaradi stanja v Evropi nujno potrebna ugotovitev večine ameriške javnosti, da ostane Roosevelt še nadalje prezident USA. Ta izjava je sprožila značilne komentarje. Nekateri jo tolmačijo kot manever. Predstavnik demokratskega kluba je izjavil, da bi nikomur ne smeli omogočiti, da bi bil na čelu USA več kakor osem let. Demokrat Dartin je dejal, da je poljedelski minister očividno hotel s to izjavo napraviti razpoloženje za ponovno kandidaturo Roosevelta. Doslej se namreč Roosevelt o tem še ni izjasnil.
PALESTINA SE NORMALIZIRA
JERUZALEM, 26. okt. Havas. Oblastva so v zadnjem času storila številne ukrepe, in sicer ukinitev prepovedi hoditi iz hiš ponoči, ki jc veljala zlasti v starem mestu Jeruzalemu, osvoboditev večine političnih kaznjencev, Arabcev in Židov itd. Ti novi ukrepi jasno dokazujejo, da se razmere v Palestini z vsakim dnem bolj normalizirajo.
Mariborska napoved. Oblačno vreme z dežjem v presledkih. Včeraj je bila najvišja toplota 13.7, danes najnižja 5.7, opoldne 5.2. Padavin od sinočnjega dežja je bilo 4.1 mm.
Borza. C u r i h , 26. okt. D c v i z c : Pariz 10.13^ London 17.88, Ne\ york 446, Bruselj 74.60, Milan 22.50, Amsterdam 236.50, Berlin 178, Stockholm 106.15, Oslo 101.25, Kopenhagen 86.05, Buenos Aires 105^.
I ga senatorja v drinski banovin1! ^ ( dva in sicer dr. Milana Kos’;lC n0v navski banovini in proto K e c ffl * fr' č a v vrbaski banovini. — Skupi . ^ že Maksimoviča bo imela na s ^ b? dva kandidata za senat, y/un*vl novini Milutina Petroviča, ‘
ski banovini pa bivšega seoatorl tjJ| Aleksiča. Pristaši dr. ča bodo volili senatorja proto .j novica v drinski banovini-
Prota Podunavec o ji dr. Mačkovem 0°^
Prota Danilo Podunavec, je k nedeljskim govorom dr. ^ zborovanju SDS izjavil d°pisr*. j* grajske »Pravde«: »Govor dr. napravil na nas vse silen vtis- ^ kor drugi njegov govor sta b» fr Splošni vtis je izreden. SafflOS e, $ mokratska stranka dobro lia'P pfa^ dje prihajajo do orientacije, ki]e ^ in se Vračajo v stranko. Tudi bili zapeljani, pa celo oni, ki skrajni levici, se spet vračal v Kmetje vedo, da je njih stranki.«	%
Or. Krn jevič dopisniku
Dr. Juraj Krnjevič, glavni je izjavil dopisniku »Havasa« „ f, naslednje: »Glasovi, ki se siru žaju na Hrvatskem, so zloname^f
haiaio od zflintfirasirane strani« . ■
aztfljp'
i>3
hajajo od zainteresirane si menti, ki so nasprotni sp0^
sprožili incidente in dali P°vuujj0 mantne vesti. Nihče ne p°zna dr. Mačka strukturo in notf^ $ HSS. Hrvatska seljačka stran ^ nikoli bolj zedinjena in slozn ^ danes. Moč naše stranke je P
uunes. muc nase siraua« oblastev v Beogradu, ki dofor ’
re-H n n	116	-a
se red na Hrvatskem ne brez sodelovanja HSS. D3*1
 _____________________
dokazov o aktivnosti elemen^^jifl'^ eksponirali že pod prejšnjih p hočejo tudi zdaj izzvati nere vsi incidenti likvidirani. P° ^ed^jr vlada mir. Na poti smo, da . j 20 letih nov režim. V Pre“?li-6 s s:j veda ne more iti brez reak • i?Kj naroda proti tistim, ki so ga ^ par,, ščali. Prepričan sem, da bo stranke kronani z uspehom, vsa Hrvatska obnovljena 111 na.«
Beseda hrvatski
Kdor misli, da bo	'KV
dajala ton našemu b0 ta se globoko moti. Zela	-tj#
simpatij, če se bo bavila s lom in študijem, ker 3e .	>■’ t?
vselej potreboval stroko . tivne delavce. Hrvatska.	^ P p
imela v svobodni Hrva	tj
kakor ga bo zaslužila s s tolik°J; likor bo služila sk.up^lik<> s° tudi ta brigala zanjo-.v\ $ škodo študentom	^
bolje siromašni manjka higienskih
stano'
vaiU,
m
man ma mgiensiUM ^ na j- v 'j. hrane. Študenti se oi>» fsPa*&|#t,
podpore, toda privatni študij. 0ni.s<v^ak gladen človek ni tak.	>i
skega naroda je tež» za a m
S°Vsak ?
skega pazi, da je ristno in
denar, rentabilno
kl
«s'
biti si spoštovani®' nam prizanesejo z y31	^
»desničarstvom«, k nar kam to vodi. Hrvatsk^	p{M
pota in svoje brige. ^al<
j/mi a ut ov-v/j« ~
svobodo, v kateri	v^ ^
nik lrolitično svobo	\
vladali gospodarski^^ ;)Hr	$
pravičnost«, ]e
naP'
nik« v svojem _	v
so bili v verzi.
minilih *>eh
msm
krstne bukove in hrastove
PARKETE
dobavlja po najugodnejših pogojih
REMECCo.
KAMNIK
^smrtna kazen za naročeni umor
Žalostno poglavje našega podeželja, ki terja v skrbi za grunt vedno nove žrtve
iji l mik« Smirno
li
* tekla
ie 18. in 19. avgusta poro-o razpravi pred velikim se-^ariborskega okrožnega sodišča,
afa. Proti 20!etnenru hlaipcu Jane.u »Ki	12 Planjske pri Majšpergu, in
Ni, k emu P°sestniku Janezu Le-^bil inn ^arata nagovarjal ter mu »te|0 ,°00 d’n’ ee spravi s sveta njego-V n	Lubejevo, s katero je imel
iiar reg,ayice zaradi preužitka. i C	ki	ji	je predsedoval s. o. s.
?kfciet®r’ tn ki je bila zaradi Naratove , ^osti tajna, je bilo zaslišanih nad
Vi? ‘
h’^r,
ta,.bili dokazi
^ Letonjo močno obremenje av je on vse zanikal. Vendar
ie kazenski senat obsodil na
za njegovo krivdo pre-
1 težki
e Ječe, Narata pa, ki je umoril
Lubeje vo na 10 let težke ječe. Državni tožilec dr. Trampuž se je takrat pritožil proti prenizki kazni. Zadevo je zdaj re-
šilo apelacijsko sodišče v Ljubljani, ki je povišalo Letonji kazen na dosmrtno težko ječo, Naratu pa na 15 let težke ječe.
Nedolžna v zaporu izgubila dva sina
Te dni je bila izpuščena iz beograjskih zaporov Jaka Jurlinova iz Beograda, ki je bila pred štirimi meseci aretirana pod sumom trgovanja z belim blagom. Sodišče se je prepričalo o njeni nedolžnosti in jo izpustilo. Sirota pa je bila zelo nesrečna, ko je prišla v hišo, kjer je pred meseci stanovala in je v svojem nekdanjem stanovanju našla tuje ljudi, še bolj pa se je uboga mati prestrašila, ko ni našla dveh svojih sinov, malega Tomislava in
dijaka Vojislava. Oba je hišni lastnik zaradi neplačane najemnine vrgel na vesto. Dečka sta odšla po svetu, ker nista imela nobenih sorodnikov v prestolnici. Mati je zaman poizvedovala na vseh krajih in koncih za otrokoma. Nikjer ju ni mogla najti. Vsa nesrečna se je zatekla v beograjsko uredništvo s prošnjo, da njeno tragedijo objavijo. Morda bosta na ta način sinova zvedela, da je mati zopet na svobodi in da ju težko pričakuje.
Vova	————
taMeličtonska govorilnica na meji.
j2 'Inad Dravogradom bodo v svojemu namenu novojav-gošnnj govorilnico, ki bo tudi ve-■e zvfi^ai-skega pomena, ker so pro-B ufeJ.0 pomanjkljive.
^. ‘JUbljanske četriošolke. Včeraj J? neka 14 letna četrtošolka v j>K°cila skozi okno drugega nad-je dekle dobilo le lažje %N’ov^k°dbe.
$WjSmoCnik poštnega ministra j v^^iko Poštnega ministrstva M
državnega pravobranilca
o	dosedanji namestnik vrhov-
f tožilstva dr. Ivo Matijevič. etn *Plev velenjskega rudnika. V Pfl.hJdniku je električni tok ubil N&	,ka> 1:1 je bil zaposlen pri
Pet *®kalnem stroju. Pokojnik za-“Opreslcrbljenin otrok.
c Petje na grobovih. Kakor vsako leto, 1 ske volove ,katerim pa se ni mogel več
bodo tudi letos peli na praznik Vseh svetih žalostinke na celjskih pokopališčih združeni celjski moški pevski zbori. Skupna vaja bo danes zvečer ob 20. v Narodnem domu.
c Slavnostna akademija v proslavo osvoboditve Jadrana, katero priredijo podmlad-karji in mestni odbor Jadranske straže v Celju, bo v soboto, 28. zvečer ob 20. v "
ie Milo*.
Mestnem gledališču.
PfUf
p Drava je ugrabila mlado življenje.
Dupleku pri Sv. Martinu popravljajo že dalje časa leseni most čez Dravo. Tukaj je vršil tesarsko delo tudi Stefan Zelenko 19 letni pos. sin iz Podvine pri Ptuju. Včeraj, je po nesreči padel v hladne drav-
konferenca v Zagrebu. V
Vqh( lc dni škofovska konferenca, W 5e;. Zagrebški nadškof. Po prvi V*L bo delo konference razdeli 0 c odsekov, kateri bodo raz-wtk,v J,.Plečih problemih katoliške
&*Ja^Saviji-
A* oh^l.?Š^Cva*ka. Ocetno kislino je J to ^Kr-iri lelna Bosiljka Martino-svojemu fantu, trgovske-j\li u0 u Slavku Kralju, ko ji je ,5?a,ra več za njo in da ni i'ils e&o Jo? 1 na njo. Fant bo nai-t,1! g: t«k0i *.ljubosumno dekle pa ]< JtiS Iz 0are«rala.
h v,!*lVvno vojne. Kmet Veljko SSii fš0e u ,Ha v Srbiji si še vedno rt, i?ed J*h Je dobil na Kajmalc-h. V jih ovn° Vojno. Hrani si tudi tahh Pd i Prinesel s Solunske fran-
OSl« so "J.5.0 zace>ile .!iud.en.1
je E dobili v svetovni vojni, ti: W vropo zajela že znova voj-
> Cr°H
fj- (k?v>fevl,0 80 letna starka Staji11 je h Postni- rb'c v bližini Gruža V“gai(iala l00nnr!efJ° grobnico, za ka: da ki 000,,11!!!. Grobnica starki v n-rada čimprej umrla ter
V
HV nj°-sine,k_e vasi
cerkve. Siromašni v bližini Konjic
•>	>10,^7."*	v	lirami	Aonjic v
» ker In? • zvor|ik in potegnili >	miajo	zelo	daleč	do cerkve.
•sta Zdi lvn^yanJ*1d hiši bo zgra-
j tai v Dot,, Dobrna. Vsako le-^i Ida jp V^čje število letovi-etttelji^as. Primanjkovalo
fovj	za	novi	stavbi"	so	že
tiuban^dnici. Tc
v ,\v. dui je bila » a kj ayuijski dolini bano-n„ ttrajiu J,e .Pregledala ii^jo
J® pregledala terene • lne Ljubno, odko-NVi t “Ujiio Cl v šolo. Komisija
V4liklskiposfn0lrCb0' da 80 Z§ra* t,5t Pfi pri fr,. PJ* za enorazredni-
l?Vm5iJeVU V TCrU in ”a(I
^ Haioilm?‘isW bolnišnici Balot-t0Va >z Zaloga pri Drain-
(>u
V*
izviti. Prisotni so se zaman trudili, da bi ga rešili. Zelenko je bil vzoren fant
p Tovorni avto odlomil kažipot. Te
dni je neki tovorni avto, ki je bil prevP-soko naložen, prelomil na 'Minoritskem trgu še ne dolgo postavljeni železni kažipot.
p Kaj pravijo čebelarji. Čebelarji pravijo, da so imele t čebele letos dobro pašo le na travnikih in ajdi. Ko je cvetelo drevje, je neprestano deževje preprečilo čebelam nabiranje medu. Knjige pišejo, da imajo čebelarji v šestih letih eno dobro letino, eno slabo, ostalo pa povprečne., Čebelarji ptujske okolice pa že od 1. 1928 ne pomnijo dobre letine. Letos je pov-prečna letina. Med prodajajo po 15 din
Nad dva metra dolg som v Savi
NENAVADNA DOGODIVŠČINA IN
Iz Siska javljajo o redki sreči, ki se je nasmehnila siromašnemu vaškemu ribiču Vlatu Bezuhovu iz Makova. Bezuhov se e vozil s čolnom po Savi in ribaril. Ni-cakšne prave sreče ni imel, in dan se je že nagibal, ko je znenada začutil, da je pograbila njegov čoin nevidna sila ter ga začela vleči proti rečnemu toku. Ribič je začel klicati na pomoč. Sliašli so ga kmet-
SREČA SIROMAŠNEGA RIBICA
je, ki so mu prihiteli na pomoč s svojimi čolni. Skupno so potlej spravili Bezuhov čoln k obali ter začeli vleči vrv. Kmalu se je pokazalo na vodni gladini temno zeleno hrbtišče orjaškega soma, dolgega 2.15 metra. Ribič se nadeja, da bo dobi za 70 kg težkega soma v Zagrebu 1000 din.
Smrtna nesreča na dupleškem mostu
Včeraj popoldne se je pripetila pri popravljanju dupleškega mostu smrtna nesreča, katere žrtev je postal 25letni oženjeni zidarski delovodja Jožef Zelenko iz okolice Ptuja. Zelenko je sedel na dolgem tramu, ki so ga po škripcu spuščali
z mostu proti Dravi. Nenadoma so vezi popustile in tram je z Zelenkom vred strmoglavil v reko. Samo parkrat je zamahnil nesrečnež z rokami in se prikazal na površini Drave, nato pa je izginil v valovih. Trupla še niso našli.
Zagonetna Poljakinja okradena v Splitu
Poljakinja Marija Mimi Firtenberger, žena tovarnarja z orožjem, je često prihajala v Split, kjer je zbujala videz zelo bogate dame. Družila se je z mladimi častniki in na zunaj zelo razkošno živela.
Zasebno pa je bila zagonetna Poljakinja zelo skromna. Skoraj na smešen način se je pogajala s hotelskimi ravnatelji za ceno sobe in hrane. Stanovanje je večkrat menjavala in vselej navedla, da so ji ukradli zdaj krzna, zdaj nakit ali pa denar.
Te dni je Mimi nenadoma stopila pred hotelskega direktorja v Park hotelu v Splitu in mu hladnokrvno pripovedovala, da ji je hotelski sluga ukradel dragocene uhane z briljanti, vrednimi 100.000 din ter platinast moški prstan, vreden 5000 din.
Slugo so takoj aretirali, ke. so našli pri njem dve vizitki na ime Poljakinje. Ko so ga vprašali, kje je dobil vizitke, je pravil, da se mu je zdela Mimi zelo sumljiva, ker ga je spraševala kaj nenavadne stvari. Zato je ukradel dve vizitki, da bi videl, kdo je prav za prav skrivnostna dama. Oblasti, ki vodijo preiskavo o veliki tatvini, ki je baje finglrana, se zanimajo zdaj za razmere elegantne Poljakinje, ki večkrat obišče Split.
Znatne omejitve železniškega prometa
Z 28. oktobrom bo stopil v veljavo nov železniški vozni red, ki predvideva v Sloveniji precejšnjo omejitev v potniškem prometu. Na Slovenijo odpade skupno 78 potniških in mešanih vlakov, nanovo pa je uvedenih samo 8 vlakov. Ome-itev potniškega prometa v Sloveniji ahko ocenimo na okoli 20%. Omejitev utemeljuje železniška uprava z zmanjšanim prometom, kar pa je najbrže samo prehodnega značaja. Zlasti so prizadete okalne proge, kjer je ukinjenih največ vlakov.
Na progi Maribor—Št. lij izostanejo potniški vlaki z odhodom iz Maribora ob 7.00, 10.00 ter z odhodom iz Št. lija ob 11.54 in 17.20. Uveden pa je nov vlak z odhodom iz Maribora ob 5.30 m prihodom v Št. Ilj ob 6.25.
Na progi Maribor—Prevalje izostaneta potniška vlaka z odhodom iz Maribora ob 10.12, z odhodom iz Prevalj ob 14.43 in prihodom v Maribor ob 16.47.
Na progi Slov. Bistrica postaja—Slov. Bistrica mesto izostanejo mešani vlaki z odhodom iz Slov. Bistrice ob 5.57, 8.45, 11.15, 15.07 in ob nedeljah in praznikih ob 21.45; z odhodom iz Slov. Bistrice mesto pa izostanejo vlaki ob 6.24, 9.32, 13.32, 16.17 in ob nedeljah in praznikih ob 21.12.
Na progi Ljutomer—Gornja Radgona
odpadejo vlaki z odhodom iz Ljutomera ob 8.15, 11.16, 14.08 tn 16.13, v obratni smeri pa izostanejo potniški vlaki z odhodom iz Gor. Radgone ob 7.01, 10.05, 14.59 in 20.35. Na tej progi je vpeljan nov par vlakov z odhodom iz Ljutomera ob 15.40 in odhodom tz Gor. Radgone ob 22.34.
Na progi Ormož—Murska Sobota izostaneta vlaka z odhodom iz Ormoža ob 7.23 in 10.17 ter z odhodom iz Murske Sobote ob 7.08 in 10.32.
Na progi Celje—Velenje odpadejo vlaki z odhodom iz Celja ob 1025 m 20.48, v obratni smeri pa z odhodom šz Velenja ob 13.45 in prihodom v Celje ob 14.50. Na tej progi vozi nov vlak z odhodom iz Celja ob 19.05 m prihodom v Velenje ob 20.12.
Na progi Poljčane—Zreče izostaneta mešana vlaka z odhodom iz Poljčan ob 14.29 in odhodom iz Zreč ob 12.40. Na progi Slov. KonHce—Zreče izostaneta še mešana vlaka z odhodom iz Slov. Konjic ob 12.03 in z odhodom iz Zreč ob 16,30.
Na progi Celje—Grobelno odpadeta vlaka z odhodom iz Celja ob 7.17 m 19.50 ter z odhodom iz Grobelnega ob 6.07 in 19.00.
Na progi Zidani most—Celje izostane
vlak, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 4.04 in prihaja v Celje ob 4.40.
Na progi Velenje—Dravograd-Meža izostaneta potniška vlaka z odhodom 'n Velenja ob 13.49 in z odhodom n Dravograda ob 12.10. Na progi Stoveojgradec —Dravograd odpadeta vlaka z odhodom iz Slovenjgradca ob 5.26 ter z odhodom iz Dravograda ob 20.37. Na progi Dravograd—Velenje vozi nov vlak z odhodom iz Dravograda ob 11.00.
Na progi Jeseobo—Beograd odpade drugi nočni brzoviak in obratno prvi nočni brzovlak.
^ "prei^u
,(Urii -0z.euu
S ^Ia
a*
°v*Uek
zimo
Pri St. Juriju ob
tako, tla bo tam-popoluoma odpa-že izvršujejo in končana, mestnem
Vo
>«tl
sdo i„ ■'
Mes,tlP° .V1!?0111 za praznik
na
Uta,
"— —	—liski
.000 din. ’!jjn. v., z”orovala v nedeljo
8°vorni&'jRZ°d0 gOVOrili
%
Prekmurski drobiž
Diplomirala sta na ljubljanski univerzi And reč Karel iz Kupšinec za inženirja kemije, Ludvik Tomori iz Gornje Lendave za inženirja arhitokta.
Grajski kino v Soboti predvaja v četrtek, soboto in nedeljo dopoldne komedijo „Rendezvous v Parizu".
Požar je naredil veliko škode na gospodarskem poslopju Josipa Kuharja v Tcša-novcih.
Predlog o razporeditvi bolniških blagajn
Komisar Suzorja g. Gašparac je izročil ministru za socialno politiko predlog o razpodelitvi bolniških blagajn za leto 1939. do 1940. Ta predlog predvideva: Bolniška blagajna trgovskega bolniškega društva v Ljubljani bo delovala v smislu dosedanjih predpisov na teritoriju Suzorja v Ljubljani; bolniška blagajna Merkurja bo delovala na teritoriju Suzorja v Hrvatski; bolniška blagajna beograjske trgovske omladme pa bo delovala na teritoriju Okrožnega urada v Som-borju, Beogradu, Subotici, Novem Sadu, Petrogradu, Skoplju in Nišu. Za področje
Okrožnih uradov v Banjaluki, Tuzli in Sarajevu ter za del področja Suzorja v Dubrovniku se bo ustanovila nova bolniška blagajna privatnih nameščencev z odlokom ravnateljstva Suzorja, če se bo javilo 5000 članov s tega področja.
Dosedanji člani Merkurja izven teritorija banovine Hrvatske, ki se do konca oktobra ne bodo prijavili za člane bolniške blagajne trgovske omladine v Beogradu, bodo poštah od 1. novembra člani pristojnih okrožnih uradov. Merkur jc dolžan odstopiti vse potrebne popise in evidence dotičnan uradom.
Maribor
Pobreška občina za svoje brezposelne
m. Nočna lekarniška služba.
vključno 27. t. m.: Lekarna pf' ^ Gosposka u-1. 12. telefon 27-1-.	^
Angelu varuhu, Aleksandrov*
Največja slovenska podeželska občina Pobrežje ima zelo zapleten socialni problem. Sestavljena je iz krajev s popolnoma kmetskim prebivalstvom, pa industrijskim in mešanim življem. Zato tudi potrebe niso v vseh inkorporiranih občinah enake. Sedanja občinska uprava z velikim razumevanjem rešuje socialne zadeve na svojem področju. Občina ni uvedla nobene službene pomožne akcije, vendar pa je stavila v svoj letni proračun precejšnji znesek za podpore najrevnejšim občanom.
Zadnje mesece je postal socialni problem na Pobrežju precej pereč. Mnogo
družinskih očetov je brezposelnih, drugi pa so zdoma. Ljudje se zatekajo po pomoč na občino. Ker ta nima sredstev za zaposlitev brezposelnih, jim daje večje in manjše denarne podpore. Posebni socialno skrbstveni odbor pobreške občine rešuje vse prošnje sproti in tudi podeljuje podpore kolikor mogoče hitro, ker je skoraj v vseh primerih pomoč nujna. Ta odbor ima vsak teden sejo, kar prej v ure jenih razmerah ni bilo. Vsak teden podeli pobreška občina na predlog tega odbora po 700 do 800 din na raznih podporah. Seveda je proračunska postavka za socialno skrbstvo že davno prekoračena in daje sedaj občina podpore že iz svojih
prihrankov in drugih fondov.
Občina bi bila industrijskim podjetjem, ki imajo svoje tovarne na njenem področju, to je na Teznem in na Pobrežju, zelo hvaležna, če bi ji z razumevanjem priskočila na pomoč pri reševanju socialnega skrbstva s primernimi prispevki, s katerimi bi bilo pomagano mnogim brezposelnim delavcem, ali pa s tem, da bi sprejela domače brezposelne na delo, kar bi bila še boljša pomoč. Podjetja bi si tako pridobila hvaležnost ne samo brezposelnih, ki čakajo na delo in košček kruha, temveč tudi priznanje vse javnosti.
■■ ri
33. tel. 22-13.
Poziv na pomoč primorskim rojakom
Akcijski odbor za pomoč primorskim rojakom je prevzel v tekočem letu svoje delovanje kot socialni odsek društva Ja-dran-Nanos in se obrača tem potom na vse primorske rojake s prošnjo, da bi ga tudi sedaj podprli s prostovoljnimi prispevki za (dobrodelno akcijo. Tudi letos bo ostal marsikateri naš rojak brez dela in v stiski, a odbor bo lahko poma-
gal samo, ako bo našel dovolj razumevanja in radodarnosti v naši javnosti. Razen tega skrbi odbor za nekaj obnemoglih starčkov, vdov in sirot in apelira zato na vse rojake, da dajo nabiralcem kar pač premorejo v denarju ali blagu. Vsi oni, ki bi prosjačili po hišah, pa naj se napotijo v društveno pisarno v Narodni dom.
Tragikomedija dveh zaljubljencev
Ljudje mnogo govore o tragikomičnem 'dogodku, ki se je odigral te dni. Mlad brivski vajenec je bil do ušes zaljubljen v še mlajše dekle. Ni imel miru niti doma niti pri svojem mojstru. Nekega dne sta se z izvoljenko dogovorila, da bosta pobegnila in fingirala samomor. Vajenec je napisal poslovilno pismo očetu in mojstru, v kterem pravi, da mu ni več žive-
ti. Mladeniča res ni bilo nekaj dni v brivnico in vsi so bili zaskrbljeni. Ker zaljubljenca nsta imela denarja za potovanje, sta jo mahnila na Pohorje. Tam sta se nekaj dni potikala in se veselila zlate svobode. Toda mraz ju je pregnal v dolino. Vajenec se je skesano vrnil k mojstru in ga prosil odpuščanja.
Naročniki
M fHOtejo dolivali tista zastani!
OTVORITEV OTROŠKEGA IGRIŠČA V STUDENCIH Kakor je »Večemik« pred kratkim obširneje pisal, je dobila studenška občina večji kompleks zemljišča od veleposestnika Scherbauma. Zemljišče je dala občina za otroško igrišče, saj studenški otroci niso imeli nikjer pripravnega prostora za igranje. Prostor za igrišče je že toliko urejen, da bosta občina in krajevni šolski odbor v nedeljo 29. t m. ob 9. otroško igrišče slavnostno izročila svojemu namenu.
BRFVSKO-FRIZERSKI POMOČNIKI NOČEJO LOČITVE OBRTI
V Ljubljani je bik) te dni veliko zborovanje brivsko-frizerskrh pomočnikov, ki so odločno odklonili stališče mojstrov, da se brivska stroka Joči od frizerske. Protestirali so tudi proti banski naredbi, ki je v nekaterih večjih krajih Slovenije obe stroki že ločila. Pomočniki pravijo, da se bodo odslej teže osamosvojili, ker bodo morali posebej delati izpit iz brivske in frizerske obrti. Nadalje so brivsko-frizer-ski pomočniki odklonili tudi sedanji način pomočniških izpitov. Zahtevajo, da je polaganje pomočniškega izpita javno, da bi mogli prisostvovati tudi pomočniki. 06 zaključku zborovanja je bila sprejeta obširna resolucija, ki jo bodo pomočniki poslali banski upravi.
m Na orožniško četo v Maribora je prispel poveljnik dravskega orožniškega poi-. Polkovnik Barle iz Ljubljane in inspici-ral njeno delovanje.
m Dance ob i«,1bo na studenški Ljudski univerzi otvoritveno predavanje. Predaval hto dr. Vatovec o razmišljanjih ob 150 I18®*®."a5°°l»ke revolucije. Na programu so tudi tedenske slike.
m EkshumacMe ua starem pokopališču so se začele, včeraj je bila na starem mestnem pokopališču prva ekshumacija po zadnjih odlokih o starem pokopališču. Izkopali so ostanke trupel mesarja Edvarda Lajrerja, ki ie ležal že 50 let, in njegove žene Marije, ki je ležala v grobu že 40 let Obe trupli sta dali komaj za otroško rakev ostankov, katere so prepeljali na pobreško pokopališče, kjer so jih položili v grobnico. Izkopavanju je prisostvovala predpisana komisija.
m Tovarna dežnikov v Dolnji Lendavi izkazuje pri glavnici 1 milijon povišanje bilančne vsote od 279 na 287 milii. din. Gisti dobiček znaša 0.27 milij. din.
m Podprite človekoljubno akcijo društva Rdečega križa. Tukajšnji občinski odbor RK in učiteljstvo sta sklenila ustanoviti šolsko kuhinjo, ki bo imela nalogo preskrbeti predvsem v zimskih mesecih najpotrebnejšim šolarjem kruha in toplega mleka, šolska kuhinja bo v najhujših zimskih mesecih od deoembra do marca poskrbela za slabotne, revne otroke v šolskem odmoru. Skromna sredstva, ki jih imata trenutno RK in šola na razpolago, daleč ne zadostujejo za izvedbo te človekoljubne akcije. Zato se obračata z javno prošnjo na vse prebivalstvo, na trgovce m javne obrate ter vse ostale činitelje za podporo i n pomoč, bodisi z denarjem, moko ali sladkorjem. Da bo uspeh viden, pa je treba res vsestranske podpore in uvidevnosti.
m Svengali v gasilskem domu v Studencih. V soboto, 28. t. m. ob 20. bo priredila gasilska četa družabni večer. Iz prijaznosti bo g. Svengali v prid četi izvajal nekaj svojih novih eksperimentov.
m Sadna razstava na Pobrežju. Spoznavanje sadnih vrst je važna zadeva vsakega sadjarja. Oglejte si naše sadje. V soboto ob 19.30 bo razstavil g. Klemenčič v Sokolskem domu sadje našega sadnega izbora ter imel o njem primerno predavanje. Pridite vsi, ki imate vrt in sadno drevje.
m Zverinsko postopanje z nezakonskim otrokom so ovadili ljudje limbuškim orožnikom. Mater bodo klicali na odgovor.
m Ob priliki pregledovanja podstrešij so
komisije ugotovile, da nekateri stanovalci najemniki: nimajo na razpolago kleti oz. prostora, kjer bi lahko shranili predmete, ki se običajno shranjujejo po podstrešjih, a je sedaj to prepovedano. Pozivajo se vsi hišni posestniki, ki najemnikom do-sedaj še niso nakazali potrebnih prosto-rav, da to čimprej store. Nato se opozarjajo izrecno vsi opi hišni posestniki, ki svoje kleti oddajajo posebej v najem.
o Tihotapca tobaka za noslanje in kresilnih kamenčkov so prijeli orožniki v Dobravi pri Slovenjgradcu. Tihotapsko blago so zaplenili m Vlom v Koseskega ulici. Ponoči so nezznani vlomilci vdrli v sobo železničarjeve žene Marije Kajzerjeve v Koseskega ulici 34 in ukradli dve moški žepni uri, nekaj gotovine in žensko zapestno uro.
m Zopet tatvina koles. Kolo znamke „Puch“ z ev. štev. 197545 je nekdo ukradel trgovcu Franju Tomčešinu iz neke veže v Vetrinjski ulici. Zensko kolo „BriIant“ je izginilo mizarskemu pomočniku Pavlu Bla-gojeviču izpred neke grV.ine na Pohorski cesti. Ukradeno kolo ima štev. 21027.
m Žepar je izmaknil tekstilni delavki Rozaliji Majcenovi iz garderobe v neki tekstilni tovarni denarnico z manjšo vsoto.
m Karamhol. Na križišču Vetrinjske in Kneza Kočija ulice je neki motociklist trčil v kolesarja Antona Kubiša, trgovca z južnim sadjem in ga podrl na tla. Pri Padcu je dobil poškodbe na nogah.
• V GRAZ bo peljal „Putnikov“ avtobus za obisk grobov dne 1. in 2. novembra L 1. Takojšnje prijave pri Putnik-u Mari-ribor, tel. 21-22.
* Kreditna zadruga „MaIa Slednja" v Mariboru z. z. o. j. sklicuje izredni občni zbor, ki bo v nedeljo, 5. novembra L I. ob 10. uri v prostorih društva „Jadran<-Nanos“ v Mariboru, Marodni dom III. nad. z naslednim dnevnim redom: 1. otvoritev in čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. čitanje poročila; 3. volitve upravnega odbora; 4. volitve nadzornega odbora; 5. slučajnosti. Odbor.
Kilt o	;	.	p
* Grajski kino. Dve uri zalla'’jajki?
Vam nudi sijajna opereta ,,u	.	j	f-
ginja". Pri večerni predstavi tek „Svengali“.
- Kino Esplanade. ,,Trije prekrasne vsebine po naj 00 V. Erid>: nem romanu slovitega pisate j zjpt Remarque-a avtorja knjige ,, nič novega".
• Kino Union. Danes zadnji d»“ jU ni pekel". Od petka	Ji^
nemška veseloigra. Theo Ling Roberts.	—-—
tovariši
Radi o
Petek, 27.
oktobra
.1 J 10 '
11.» lit
Ljubljana:
ura; 11 Plošče
cert RO; 18. Zen.,,.,*	,
pesmi (plošče); 19.20 Nar- UI(a’č pred* m instrumentalni koncert; 0v.ta K
m instrumentalni koncerL A rahlii% nje o sonatah, koncert; 22.10^ ^0$ ba. —
Beograd: 13.10 Rus*®
20.10 Simfonični koncert vehkeg , Vokalni koncert — Zagreb: 1.^ radio kvarteta. — Sofija: 5.4a	^
daja; 6.10 Ljudska glasba;
Lahka in plesna glasba; *,“•	<9.33	■,
opera „Falstaff‘. - Bukarešt*^ jp# nos opere. — Milan: 21. ^ 2t operne glasbe. — Bruselj 11" .jiegeS1, fantazija „L Enfant et les So ft Ankara:	19.10	Simfonični	“,:jSlie
Stockholm: 20.40 Festival normj $ be. - Budimpešta: 20.10 Koncer monije.	 -■
Mariborsko qledall*ie
Cetretek, 26., ob 20.: Hlape® njegova pravica. A.	«
Petek ,27. okt: Zaprto. _ rtTnali°tt' Sobota, 28. okt, ob 20.	j
žane cene.	r.i;sld	r
Nedelja, 29. okt ob 15.: teu Ob 20.: Neopravičena ura.	^	?
Prva popoldanska predstava\ deljo. Uprizori se tudi letos	->•
UOIJU. upttutl OG tuv** -7- .	11
sprejeta Kreftova zgodovinska ski grofje". Z ozirom na 4°°?^ 7 zveze si obiskovalci iz okolice jjgjef*' ogledajo tudi letošnji dramski opravičena ura".
SSm	/
Kvalifikacijski turnir šahovsJJ^ UJNŽB Maribor Je končan-
je od 10 dosegljivih točk zas ^ Vlado z 9 točkami, Vodušek • ^ bošič 7 in pol, Audič 6 itd. K* tudi prvenstveni brzopotezn mesec oktober, .ki bo drevi ocy skih prostor. Prijave P0*! ur četkom. Vabljeni vsi člani'
»Slovensko kulturno društvo" na Kor
Po vesteh iz Celovca so narodnosocla-listične oblasti odobrile enotna pravila slovenskih prosvetnih organizacij. Organizacije se odslej enotno nazivajo »Slovensko kulturno društvo«. Delokrog društva je razširjen na vse panoge prosvetnega udejstvovanja, notranji ustroj društva pa je izpremenjen v toliko, da je s povečanimi pravicami vsakokratnega dru štvenega vodje tudi združena večja odgovornost Vsa krajevna društva pa so čim tesneje povezana s centralo, s katero tvorijo strnjeno in enotno prosvetno
ih
organizacijo.	-	vati
Namen društva je piti prirojeno narodnost si ške družine v vseh njenltl gtv<> J/ dosego teh ciljev se bo a ževalo predavanj, zborovali\, vorov, knjižnic in čitalnic.	^te je-
zikovnih tečajev, zabavnih v^0v. 5 petja, deklamacij, govorsk naSt<# ■/ žinskih večerov, °&rs v skupnih izletov. Uprava » venca« bo pošiljala tednik _ roškim Slovencem na ‘roa
Stndenčani in naselila pod Pekersko
Na zadnji občinski seji v Studencih so obravnavali zadevo, ki je ozko povezana z zidanjem številnih stanovanjskih hišic na periferiji širšega mariborskega okoliša. Šlo je tokrat za naselje, ki je zraslo zadnja leta pod Pekrsko goroo. Naselje spada v teritorij limbuške občine, vendar pa je docela navezano na studenško občino in na Maribor. Večina lastnikov teh na novo zazidanih hiš in hišic dela v delavnicah državnih železnic v Studencih. Ker je do studenške osnovne šole dosti bližje kakor do limbuške, je torej docela razumljivo, da so starši začeli pošiljati svojo deco v studenško šolo. Nadalje so tudi v Studence lepša pot’ kar velja posebno ob dežju in pozimi. Z leti je naraslo število teh otrok do 20.
Studenški krajevni šolski odbor je to deco doslej gostoljubno sprejemal v svojo šolo, vendar pa je postajala zadeva iz
dneva v dan aktualnejša ter je terjala rešitve. Studenški davkoplačevalci pač niso dolžni, da vzdržujejo v svoji šoli deco iz tujega šolskega okoliša, število otrok iz naselja pod Pekrsko goroo pa bo verjetno z leti še naraslo. Zato se je studenški krajevni šolski odlbor obrnil na limbuško občino, da letno vsaj nekaj — četudi samo 1000 din, in to za kurivo —■ prispeva studenški šoli za šolanje teh otrok.
Tu je, kakor vse kaže, naletel krajevni šolski odbor pri limbuški občini na nerazumevanje. Zato je 1. septembra odklonil šolanje otrok iz novega naselja. Na studenško občino in na njegov krajevni šolski odbor so začele deževati prošnje staršev iz naselja. Nekateri starši so šli celo tako daleč, da so izjavili, da so tudi voljni nekaj sami prispevati, samo da bi njih otrok hodil v bližnjo šolo. To bi pa bilo seveda protipostavno.
Zadevo je bilo treba laj Krajevni šolski odbor J *eV gi prošenj prizadetih J okrajno načelstvo, s Pr® .e]je KmVa no načelstvo priklici !Lerntf sko Kalvarijo st,ude"veda okolišu, kar bi bilo s	lit’’
pravilno, saj kraj doce ^ 0Oti dence. V tem prime?1 ška občina plačevat ., je ,e otroke. Na včerajšnji	^
odbor docela osvojil P	^	$Fj
šolskega odbora. . jta?®
V Interesu priM*«" da bilo, da se ta pe«» p, tfg uredi. Kajti delavec, » j J® ,» p m«, pač ul kriv »P§, postaviti doma, kakori' ^ co, kjer je dobil p0*£ bj
^	<	in
postaviti doma,	^
-	-	‘le	^	V
bi ne bilo pravično. ej$o » otrok hoditi v oddauc
Novj
a kariera admirala kuznjecova
Iz sire mašne kmetske koče do poveSjnika ruske vojne mornarice v Baltiku
‘W tf ruske baltske vojne mornarice Wij. yu™jecov se je rodil v siromašni Ul J	1902. že kot deček je mo-
pr^ Petati in pomagati materi, ki je SSsjjr^ P°staia vodova. Ko je bil 15 % pmec* svet°vno vojno, je šel na . ostal je mornar. Na krovu tor-
PETER VELIKI e|J ruskega pomorstva in balt-
No t ga v0*nega latJievia
\ k tC boril v '• 1918—1921 na Sc;sk° r^eči mornar proti angleško-
četam, ki so intervenirale v >£e-
i Vston;i ‘zre^no nadarjeni mlade-< ^sep i V mornarsko šolo, ki jo je po fevif 2aPUstil kot izučen strojnik. Z?° Prim r°.nstadt, sovjetski mornarici je k s ^kovalo sposobnih ljudi. Po-c!|% ^Ijr.ik vojne ladje »Aurora«, 'l0 W ie med boljševiško revolu-
k
uspehom. S 36. leti je Kuznjecov postal lani poveljnikruskega vojnega ladjevja v Tihem oceanu. Tu je vodil z Japonci važna pogajanja v pomonjko-pravnih zadevah.
Pred meseci je Stalin poklical Kuznjecova v Moskvo, kjer mu je poveril vodstvo baltske vojne mornarice. Obenem ga je imenoval za člana osrednjega odbora stranke. Kot predstavnik, mornarice v vrhovnem svetu je vodil Kuznjecov tudi pogajanja z angleško-francoskimi
častniki v Moskvi.
Zdaj je Kuznjecovljeva mornarica za-stražila važne točke ob obali baltskih držav, kjer je nekoč odprl Peter Veliki Rusiji okno v široki, svet. Mladi admiral stopa po stopnjah davnega prednika, ruske križarke, ki so se usidrale pred nosom Estoncev pa so postale ljudem samoobsebi umevna zgodovinska zadeva, ki se je po nekaj letih presledka spet obnovila.
Ali bodo USA vstopile v evropsko vojno
O tem vprašanju razpravlja v »Popolo d’ Italia« Luigi Barzini in pravi, da je ameriški farmer ter delavec proti takšni reviziji nevtralnega zakona, ki bi državo znova pritegnila v evropsko vojno, kakor 1, 1917. Res je Amerika 4000 milj oddaljena od Evrope, vendar je po mnenju pisca ta daljava malenkostna za primer, da bi bile Zedinjene države primorane poseči v evropsko vojno.
Po skušnjah, ki jih imajo Američani, bo
do pač privolili v izvoz vojnega materiala, toda samo proti plačilu v zlatu. Francija in Anglija bosta nekaj čaša, dokler imata zlate rezerve, brez skrbi nabavljali strelivo in orožje v Ameriki. Zedinjene države ne bodo več tako nespametne kakor 1. 1917-18, pravi Barzini, ko so dajale na kredit, dokler je ameriški finančni minister imel še kaj razpoložljivega denarja.
;Odirala Zimsko palačo v Le-^ki je danes šolska ladja rus-
■ .Omarice.
5 '' l92dr'era Kuznjecova se je začela sff44> ko je bil sprejet v komuni-0 *Wan.ko- Poslali so ga v mornarico, ki jo je dovršil z odličnim
Danska in Norveška si razdelila Grenland
bo v kratkem podala do skrivnostnega najdišča in ga skušala podrobneje preiskati. Na razpolago ji bo za fotografiranje tudi posebno letalo.
MILIJON LET STARE OPICE
V apnenčevem kamnolomu pri Garde-legenu v Nemčiji so našli prazgodovinsko okostje. Strokovnjaki geološko-pa-leontološkega instituta v Halleju so v njem spoznali ostanek opic, ki so tamkaj bivale pred milijon leti. Bili so to najstarejši sesalci na nemških tleh. Okostje, zasuto v pesku in glini, je še starejše kakor ostanki sesalcev, ki so jih našli v dolini Geisel.
ZUCKERKANDEL IN STRUPENE GOBE
Znani dunajski zdravnik prof. dr. Zuckerkandel se je sprehajal nekoč po Dunajskem gozdu in srečal kmeta, ki je nabiral gobe. »Pazite se!« je dejal zdravnik, »letos je zelo veliko strupenih gob. Jaz sem zdravnik in poklicali so me že k mnogim, ki so se zastrupili z gobami; nekateri so celo umrli.« — Kmet se je pa nasmehnil in odgovoril: »Ne bojte se, ne nabiram jih zato, da bi jih jedel.« — »Čemu jih pa potem nabirate?« je vprašal zdravnik. — »Zato, da jih nesem na dunajski trg,« je odvrnil kmet.
Italijanski listi so prinesli te dni vest, da sta se Danska in Norveška dokončno sporazumeli za razdelitev interesnih področij na Grenlandu, največjem otoku sveta. Grenland je bil od 1261 do 1814 pod norveško oblastjo, poslej je bil last Dancev. Zaledenela zemlja je bila predmet večnih sporov med obema državama. Zdaj poročajo, da bi si zahodni del pri-
svojila Danska, vzhodni pa Norveška. Grenland ostane nerazdeljena dansko-norveška kolonija, ki ji bo vladal 60č!an-ski odbor, sestoječ iz Dancev in Norvežanov. Celotni Grenland bo pripadel »nordijskim kolonijam«, ki jih bo upravljal odbor 30 danskih in 30 norveških članov, 10 zastopnikov Švedov, 5 Fincev in 1 Islandec.
Irci odpravljajo svojo pravljično Vineto
Gori ob Baltskem morju, ki je prav te dni v ospredju svetovnega političnega zanimanja, je stala v davnini slovenska Vineta, mesto, ki se je pogreznilo v morje. O njej nam pripoveduje pravljica, pa tudi slovenska balada. Vendar poznajo
'•žena smola nepismene kuharice
2 l
h?Siv ^SeUskim sodiščem je bil te dni je ,°^s. Kuharica Marcela Du-& 9?ila svojo bivšo gospodinjo, njva jMarcela je bila zelo
pre-
j	n*	•
Stis	’n	^er -se »i znala obvla^
iskalo j ro^ca odpustila. Dala ji je iz-$ Hovn neP Ismena kuharica je šla
kVVlužbo.
$5 .	io je spremljala smo-
itale °- Se ^ lla slas smejale, ko w Cela j,: njeno priporočilo. Nepismena 3e v *zPr'^e"
bila v*aciS™‘1'ca R. C. potrjujem, da
službi
svoje kuharice, gdč.
Marcele Dumoulin. Gdč. Dumoulin je izkušena in genialna kuharica, pa moram priznati, da sem storila vse, da bi bila ona z menoj zadovoljna. Žal moram ugotoviti, da se nisem znala prilagoditi njenemu oblastnemu značaju tako, kakor je želela. Rada bi se ostala v njeni službi, čeprav je bila moja potrpežljivost že do skrajnosti preizkušena. Gdč. Dumoulin me je odpustila z današnjim dnem iz službe. Grofica R. C.«
Neka prijateljica je Marceli prečitala, s kakšnim priporočilom se ponuja v novo službo. Užaljena kuharica je stopila na sodišče po zadoščenje.
nekaj podobnih pravljic tudi drugi narodi, tako n. pr. Irci. Irska pravljica pravi, da je stal pred poldrugim tisočletjem ob morski obali med krajema Great Orme in Penmaenmawr mogočen grad, v katerem je prebival silen roparski vitez Helyg Ap Glanabg. Nekega dne ga je vendar doletela zaslužena usoda. Ko se je zabaval'v družbi svojih pajdašev, je nastal velik vihar, in grad se je z vsem, kar je bilo v njem, pogreznil v morje. Samo harpinist in neki sluga sta se rešila na kopno, in pevec je hodil potem od kraja do kraja in opeval to strašno dogodivščino. Znanstveniki so skušali že pred leti ugotoviti, ali je v tej pravljici kaj resnice, vendar brez posebnega uspeha. Arheologu W. F. Grimesu se je pa letos poleti ob neki veliki oseki posrečilo najti ob morski obali zares močno obzidje, dolgo 120 in široko 55 metrov, ki je gotovo ostanek tistega pravljičnega gradu velikega roparja. Zaradi lega je določila finska vlada posebno odpravo znanstvenikov, ki se
ŠTORKLJA IN LETALSKI ALARM
V Šwintonu, majhnem angleškem mestecu, je pred dnevi povzročila štorklja nenavaden poplah. Ptica se je vsedla na žico, ki je sprožila sireno in ljudje so jeli bežati v zaklone. Namah se je dvignilo v zrak več letal in iskalo sovražnika. Kasneje je stražnik odkril vzrok poplaha in javil zadevo poveljstvu. Letala so se seveda vrnila, sovražnik je bil le dolgonoga štorklja.
K staršem male Nedioe je prišel zvečer na obisk očetov prijatelj -ki ga je Nediča prvič v življenju videla. Preden je dekletce odšlo spat, je želelo lahko noč vsem, mater in očeta je pa poljnbila.
Pred neznanim gostom .se je Nediča poklonila in hotela oditi. Gost jo je..pridržal iu dejal;
— No, Nediča, kaj meni ne boš dala poljubčka?
— Ne, ne!
— Zakaj pa ne?
. -r . Ali, prosim vas,' kako morem -poljubili človeka, ki sem ga komaj spoznala.
— Rad bi kupi! ovratnik.
~ Kakšnega pa želite?
— Prosim, prav takšnega kot ga imam na sebi...
^'Stacpoole
LJUBEZEN MORNARJA ERICSSONA
C1*1" Drs •
.j,3 .kaj vJii. Sursson> »gotovo pri-nie —^ kega. Tole skrivnostno
*H0stl
se°* nie^kanje!« vzklikne Mag
4 ‘*!«	0	Pravi?	Ničesar	nimava
% Sor> je s-,
5 j lisem UŽaljen-
SŠ1 rečj*1!!'1 , nič slabega. Hotel ter° 2 ’ ima Ericsson gotovo
V^onu TreBoin, da jo zagode r4. . avijes‘ * da kaj hočem! Vsako An	v ustih.«
V? skrbi 2°P^,k sv°i'm ribam-
njim n in mreže!« zakliče
skrbel
>* je mrmral Sursson ^Utii °*?rn‘l >n odšel po cesti
■^4	^	bo ^ ’ a 2a ip nri stunri nn.
ga je pri stvari po-
4.,'4 r. UQ <5,.	—	je	pri :
S Hi Pa?ila rss°n govoril š V,	Oa	stvar	*
n'a ial<0 dolgo
dve
res'l d».«°re.' Pfi čemer bi moral
reki.
ROMAN	50
Pek Jonsson je pravkar odpiral svojo prodajalno, in Magnus je vstopil, da bi si kupil nekaj kruha, ki ga je nameraval pojesti na obali.
»Vesti o Eriku Ericssonu?« je poizvedoval Jonsson, ko je nudil Magnusu žemlje.
»Vesti?« pravi Magnus. »Kakšne vesti pa potrebuješ o njem?«
»Veš so sinoči pravili v krčmi, da je odšel in se še ni vrnil.«
»Potem pa ljudem kar povej, da lahko enkrat držijo jezike za zobmi,« je dejal Magnus, divji nad novim vprašalcem. — »Ericsson je popolnoma sposoben, skrbeti sam za sebe, in če je za nekaj dni odšel po svojih opravkih, tedaj ve, kaj dela, in nikomur ni dolžan dajati odgovor za svoje početje.«
Obrnil se je in zapustil prodajalno, že spet nova težkoča! Kako bi bilo le mogoče, umakniti se toVkim ušesom in očem? še nekaj dni, in ves kraj bo razburjen nad Eriessonovim izginotjem, in ne bo več mogoče, prepeljati ga s Ful-
h. ~“a d-, i o«*«... se z zeno, mt >. *°r9l'biti ar nekie šepa. Člo-!ako sjK"dar"or' da bi se
marja na kak bolj oddaljen kraj, ne da bi ta gobezdavica tukaj o tem ne zvedela! In če bodo enkrat zvedeli vaščani, ne bo ostalo dolgo skrito niti vladnemu zdravniku v Stykkisholmurju.
Ko je hodil po cesti, pogreznjen v take misli, mu je prišla nasproti Helga Thor-dursson, ki je bila namenjena v njuno hišo.
Kadar je Helga zjutraj prišla, sta bila moža navadno že proč. Pospravila je hišo in uredila postelji, prižgala ogenj in pripravila zajtrk, vse za eno krono na teden; in za to plačo jima je kuhala poleg tega še večerjo in pomivala posodo.
Magnusa je že od vsega začetka privlačevala; bila je kakor dobri hišni duh. In ko ji je zdaj stal nasproti, se mu je zdelo, da je našel rešitev vseh težkoč. Da je poprej zaprl hišna vrata, da bi ne mogla priti v sobo in videti, kako je vsa Izpraznjena, se mu je zazdelo zdaj skrajno bedasto.
Okrenil se je in skupaj sta stopila v izbo.
»Helga,« je začel Magnus, preden je mogla ona kaj reči. »Erik Ericsson je zapustil Sharsstod in nikoli več se ne bo mogel vrniti sem. Zdaj je na nekem kraju čisto blizu tukai, toda ne smem ti povedati, kje. Zgodila se mu je velika nesre-
ča. Da, se oziraj se! Dal sem mu rjuhe in štedilnik ter vse jedilno orodje.«
Dekle se je oziralo po praznem prostoru, v katerem ni nič ostalo razen postelj, stolov, mize, nekaj obleke in trnkov. Prebledela je, in njene ustnice so trepetale, ko se je obrnila proti Magnusu.
»Erik Ericsson se ne bo več vrnit?, Nikoli več?«
»Nikoli več!«
»Poglej,« pravi Magnus po kratkem molku, »nihče ne sme ničesar zvedeti, samo ti in jaz in švaia Gunnarsson. Celo Gunnarsson ne sme o tem ničesar vedeti.«
»Od mene ne bo nihče ničesar zvedel,-s je obljubila Helga. Mislila je, da se je Ericsson na kakršenkoli način pregrešil proti zakonu.
Iz vsega srca se ji jc zasmilil Magnus, ki ji je sedel tako beden nasproti. Njene oči so se napolnile s solzami. Stopila je k njemu in mu tolažeče položila roko na pleča. Magnus se je zdrznil; potem jc dvignil oči k njej in jo pritegnil k sebi. Na ljubezen ni mislil; občutek nesreče ga je preveč težil, da bi mogel misliti na karkoli drugega. Toda trenutek jo je držal trdno in tesno prižeto k sebi.
Ericssona ie izgubil; toda zdelo se mu je da mu pošilja ljubi Bog Helgo v zameno.
Kultura
Ob dvajsetletnici mariborske podružnice SPD
»■Planinski ves-tnik« je posvetil svojo letošnjo 10. številko dvajsetletnici obstoja mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva, za katero so prispevali gradivo sami Mariborčani. Predsednik podružnice dr. Jože Bergoč je prispeval uvodno 'besedo »Bilanca ob dvajsetletnici, prvi predsednik dr. Ljudevit Brence pa svoje spomine na začetek in prvo dobo organizacije, ki je nastala na temelju prenosa bivše dunajske podružnice v poprevratni Maribor. Najobsežnejši spis je pa napisal Ljudevit Zorzut pod naslovom »Postanek in razvoj mariborske podružnice«. V njem je opisal historiat planinstva v Podravju pred letom 1919, ustanovne dobe mariborske podružnice, uprave v prejšnji m sedanji dobi, Mariborsko kočo, kočo na Klopnem vrhu, planinsko zavetišče na Pankracu, Seniorjev dom in končal s toplim priznanjem neumornega dela »Vestnikovega« urednika dr. Josipa Tominška. Dr. Igor Rosina je orisal nacionalni pomen našega pohorskega planinstva, Bruno Rotter pregled razvoja turistike v Mariboru, dr. Janko Orožen zimske turistike v Mariboru, Mirko Lorger razvoja alpinizma pri mariborski podružnici, Ivan Kravos je prispeval dalje spomine na prevzem Mariborske koče, urednik dr. Josip Tominšek pa epilog.
Drugi del revije je posvečen običajnemu gradivu. Tu objavlja Josip Wester spis »Marko Vincenc Lipold o Savinjskih Alpah« z Lipoldovo sliko, Anton Flegar opisuje Gorenjo Kopico, Pavel
Kunaver piše o planincu in angleščini, sledi pa obzor in društveni vestnik z obsežnim gradivom, med katerim 'je tudi nekrolog ravnatelju Jakobu Zupančiču s sliko markantnega pokojnika. Kakor je v prvem delu in sploh v veliki večini vse gradivo posvečeno Mariboru in njegovemu planinstvu, tako šo mu posvečene tudi slike. Tu so fotografije dr. Brenceta, inž. Šlajmerja in dr. Bergoča, slika sedanjega odbora, Mariborske koče, koče na Klopnem vrhu, Sv. Pankraca na Kozjaku, Seniorjevega doma in dve umetniški fotografiji čez celo stran, Lipovškovo »Jutro na Pohorju« in Kovačičeva »Jesen na Pohorju«.
Mariborska podružnica Slovenskega planinskega društva je opravila v teh dvajsetih letih svojega obstoja in delovanja veliko nalogo tako v planinskem kakor v narodnem in deloma tudi v pla-ninsko-publicističnem oziru. Zelo važno in pomembno pa je že to, da je bilo ves ta čas uredništvo »Planinskega vestnika«, ki se je razvil v odlično revijo velikega ugleda, segajočega daleč čez slovenske meje, v rokah člana prav te naše ■mariborske podružnice, dr. Josipa Tominška. S tem je bilo omogočeno, da se je slovenski in ostali planinski svet seznanil tudi z našimi severnimi obmejnimi višavami, ki se sicer ne morejo ponašati z veličino gorenjskih orjakov, hranijo pa v sebi prav tako obilico tihih in trajnih lepot. Ta številka »P. V.« naj velja zato kot zbornik mariboirske podružnice SPD ob njeni dvajsetletnici.	-r.
Gospodinja se je vrnila s počitnic. Preplašena je vprašala slugo:
— Kje je pa papagaj?
— Mačka ga je snedla!
— Joj, joj, moj ubogi papagajček. . Tako lepo je znal govorili kakor človek.
-r- Zakaj me pa potem ni poklical, ko je bil v nevarnosti! se je odrezal sluga.
Zaročenca sedita na trati-
— Glej, Manica, našel sena StinP deteljico ...	...j	fo
— Torej, se bova kmalu P01° jC yt je dober znak, skoro nas bo ve , mežljivo dostavila Manica.	JI
— Pah, jaz sem pa mislil, da l ! štiriperesna detcljica srečo...
MALI OGLASI
CENE MALIM OOLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 pa', nalmaoiš* Jjfijjji
oglase le din 8 Dražbe, oreklici dopisovanja in ženltovaniski oglasi din 1.— ®° “ . „| ja«" »
znesek za te oglase le din 10— Debelo tiskane besede se račnnaio dvolno <->*	ut
enkratno objavo znaša din 2—. Znesek za male oelase se olačuje tako) orl na,r it |! .4$ vposlatl v oismn skupaj z naročilom ali pa oo Doštnl položnici na Sekovnl račon pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložili znamka za 3 din
Razno
Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo.
10276-1
NOGAVICE
(lastni izdelki), rokavice, vol na, odeje, koce, zimsko perilo pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 26 (poleg tržnice). 9879-1
k Pot slovenstva je naslov uvodnika v skupni 9. in 10. številki letošnje »Sodobnosti«, v katerem se pisec dotika dveh, za našo'sodobnost in bližnjo bodočnost najvažnejših problemov: notranjega in zunanjepolitičnega. Dušan Kermauner piše o delavskem gibanju v slovenskem in kulturnem življenju In še o problemu tretjega tabora, Cene Logar razpravlja o družbi in narodnosti, Adolf Vogelnik objavlja sestavek »Spovra-čamje«, Marjan Mušič »Slovenska ljudska umetnost in mi«, Vlado Vodopivec pa »Vprašanje delavskih sindikatov«. Leposlovje zastopata s prozo Igor Torkar in Miško Kranjec. V rubriki KritHca je nekaj ocen novih knjig, sledita pa še Polemika In Kronika.
k jubilej Nine Vavre. Dne 25. novembra letos bo Zagreb proslavil 40-letnico umetniškega delovanja hrvatske igralke Nine Vavre, »n sicer s predstavo Euripi-dove tragedije »Trojanke«, v kateri nastopi tudi jubilantka. Nina Vavra, žena režiserja Bacha, je nastopala skoraj ves ta čas v zagrebški drami. Mimo tega se je uveljavila kot pisateljica. Leta 1907. je napisala dramo »Prihod Hrvatov«, ki so jo igrali desetkrat zaporedoma, ne da bi kdo vedel, da je njena avtorica, igralka Nina Vavra.
k XIV. razstava hrvatskih umetnikov. V Domu likovne umetnosti v Zagrebu je
bila v nedeljo odprta XIV. razstava hrvatskih umetnikov, ki vzbuja precejšnje zanimanje.
k Nemška knjižna produkcija. L. 1938. je izšlo v Nemčiji 25.439 knjig, od tega 18 odstotkov leposlovnih. S tem je stopila Nemčija na prvo mesto glede višine števila v lanskem letu izdanih knjig.
k Tehnika in gospodarstvo. Izšla Je skupna 9-10 številka V. letnika strokovne revije »Tehnika in gospodarstvo« z razpravami C. Nagodeta o prometnih zgradbah na našem visokem krasu, J. Flereta o pšenični intervenciji in Sloveniji, M. Šušteršiča o našem gozdu in gozdarstvu, I. Bratka o kmetskih dolgovih in bogatim gradivom v obzorniku, statistikami in bibliografijo. Revijo izdaja Socialno-eko-nomski institut v Ljubljani.
k Skopski »Pozoriškl Hst« objavlja v 3. številki konec Štimčevega članka »Bolkansike gledališke možnosti«, sestavek »Kako se ustvarja gledališka predstava« in mnogo drugih vesti in drobiža. V 4. številki je na uvodnem mestu članek o gostovanju Strahinje Petroviča iz Zagreba, sestavek o Izaku Samokovliji, romunskemu dramatiku Victoriu Eftimiu, igralcu Cika Peni Jovanoviču, repertoarju jugoslovanskih gledališč in mnogo drugega.
Umetno cvetje
nagrobni venci po ugodnih
cenah
pri
Jbmtl*
Jurčičeva ul. 4. Prost ogled
ZA GROBOVE
nagrobne križe, svetilke in razne druge potrebščine dobite pri tvrdki Justin Gustinčič, Kneza Koclja ul. 14. 10294-1
Soort
Pravilna kazen
Kazenski odbor HNS je brez formalnega zaslišanja — to itak ni bilo potrebno — kaznoval Ratka Kacijana s »smrtno kaznijo za nogometaša": doživijenjsko prepovedjo igranja. Kacijan je to hudo kazen zaradi dvojnega napada na sodnika Maccorattija tudi temeljito zaslužil. Kazenski odbor se je postavil na edino pravil-
no stališče, da taki divjaki nc spadajo na igrišča. Šport sploh, posebno pa še nogometni, že itak preveč trni zaradi po-edmih surovin. Potrebne bi bile stroge kazni tudi za manjše izgrede: edino na tak način bomo naredili red v športu. Izločiti je treba vse take elemente izsport-ta.
Atleti bodo zborovali v Ljubljani
V nedeljo bo v Ljubljani reden in izreden občni zbor atletske zveze. Izredni občni zbor bo na zahtevo Hrvatov, ki predlagajo reorganizacijo atletske zveze. Ustanovljene boao najnržc tri zveze ter ona vrhovna, za katero pa se govori, da bo prenešena v Beograd. V poročilu zvezi-nega upravnega odbora je rečeno, da je bil letošnji program v redu izvršen precl-vsem zaradi redne finančne podpore ministrstva za telesno vzgojo. Zveza izdaja svoj strokovni list „Atietika“. V začetku saf-zone je bilo 51 članov, sedaj pa jih je že
56. Zaradi dogodkov v svetu je odpadlo veiko nameravanih prireditev. V Ljubljani se bo v nedeljo odločilo, kdo bo vodil bo-dočo vrhovno atletsko zvezo.
»HRVATSKO ZIMSKO-SPORTSKI SAVEZ"
V Zagrebu bodo danes ustanovili svoj savez za zimske športe. Hrvati tudi pripravljajo pravila za ustanovitev vrhovnega zimskošportnega saveza. Hrvatski savez bo v začetku imel 19 Članov. Hrvatskih klubov je okoli 20, prav (oliko srbskih, do-čim je slovenskih nad 70.
PREMOG 100 kg Din 28.— Filipančič. Kopališka 10. 10339-1
Posest
-izsaw&.
HIŠA
nova z-idana z vrtom naprodaj. Delavska ul. 18, Zg. Rad vanje.	10372-2
Prodam
LOVSKI PES
3 leta star. dresiran, irski se-ter, naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«.	10358-4
SPALNICA
trda, skoraj nova. radi odselitve ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 10376-4
Sobo odda
SOBO
lepo otpfeinljeno, oddam boljšemu gospodu. Ruška c. 7-1. desne stopnice, vrata 7. 10380-7
Stanovanje
DVOSOBNO STANOVANJE
oddam samo mirni stranki brez otrok. Principova 9, Melje.	10371-5
Kupim
Kadar pošljete denar po pošti, ni sledu o bojazni-«
zakaj Dt se torei Dali naročiti blago po pošti?
Ako blago, ki ga Vam Do-mo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo ali vrnemo denar,
Zahtevajte naš brezplačni, bogato Ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga pri zelo nizkih cenah.
Veiebiagovnica
Zagreb. Iliča 4 in 6
iopisi iagreb II., poštni pteda
STANOVANJE
do prvega brezplačno, potem pa din 200, na Aleksandrovi 101 Pobrežje.	10377-5
TRISOBNO STANOVANJE
oddam. Maistrova 16-11, 7. _________10382-5	________
STANOVANJE
eno- in dvosobno oddam. Nova hiša. Tržaška 36. 10385-5
Spomnite se CMDI
Sobo
SOBO pj
s posebnim vhodom iščem za 1. novernb^ £
te*P k Wpq »gg*
DEKLE, jjjf
od 20 do 30 let,Prldin o| šteno, ki zna kuhat‘> £ lja vsa hišna dela. >
čičeva 6-IL
ELEKTROVAR1LC £
samostojnega, *
Eylert, Maribor. va 9.
. , POSLOVODJO^
začetnika, in reaF
kaneva 27.----
#■
'fei
MESARSKI PgjjV
za izločevanje k . ^ najde tedensko n poslenja pri J- 3,^ bor. SIovenska_JLi—^
za moška mMeijska ■'
*-■ rmc!i£ M SlutboJy
BOLJŠE Of/Vjf
pošteno. Pridno. koli službo. Nast o p s'ov v uprav.	|
polif*
INSTRl*C|jf
za vse predme1® razreda realne # in $$ pouk ,e »O iščefflj.f pof,1
sti za
*UaSKnB«
upravo >vecer»—
Obvestilo
CIRIL
Vljudno javljam gg. S' stavraterjem in kavarnarjem f več za Senekoviča, temveč se”m0 dnem vstopil v staro znano n
KAMPL
Jo?
23-97‘
tovarna sodavice in trgovina vodo, Maribor, Kettejeva
Prosim, da bi mi ohranili » z 0 naklonjenost, in sc pripor° *
spoštovanjem
j*«##"
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki so počastili sponM*1 na jine drage, blagopokojne mame, gospe
Olge Balon, roj. Lipold
in jo spremili na njeni zadnji poti 21. oktobra 1939 k ni®” mu večnemu počitku, vsem, ki so naklonili cvetje na 0(ju grob, društvu Nanos-Jadran za ganljivo pesem, preč. župniku p. Valerijanu Landergotu, gospodu Viktorju goju, gospe, ravnateljici Antoniji Stupci in našemil sose„lin in spodu Jakobu Visočniku za tople besede v njen SP01" prj-vsem, ki so nama izrazili svoje, sožalje. Ganjena izrelfV e) n* srčno zahvalo deputaciji mozirskega Sokola, ki je'Prin®d pol njeno zadnjo pot svoj prapor, ki mu je ob razvitju Pj. ffak. stoletjem v pomladi svojega življenja pripela spomin514 Maribor, oktobra 1939.	,	„iA
Ivanka la Franjo llP
^ B<*5IV
Izd«|a urejuje ADOLF RIBNIKAR y Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., ue vračalo. — Uredalitvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Telelou
predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku ^ uredui^va štev. 25-67, in up.cavc Sjev. 28-GZ. - Postni čekovni ručuP