MWiw pavtaimu« Leto U., štev. 167 V Ljubljani, nedelja dne 17. julija 1921 Posamezna fttev. 50 par • 2 • Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno , . 240 K mesečno....... 20 , z« zased, ozemlje . 860 s ta Inozemstvo .. 600 . Oglasi za vsak mm višine stolpca (68 mm) , 3 K mali oglasi do 80 mm atolpca (53 mm) , 1, Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Uradnlitvoi Miklolliera eaata It Telefon »t 7» Upravnlitvoi Sodna ulica it 8. Telefon It 80. Račun kt. poit 6ek urada ItavTum Današnja številka obsega osem Strani in velja dve kroni. Izpopolnitev Pašičeve vlade Ljubljana, 16. julija. Medtem ko se vsi dobri državljani Iskreno radujejo, da 6mo končno vendarle dobili ustavo, jo en del opozicije na delu, da zahteva njeno takojšnjo revizijo. Na prvi pogled je j apno, da ta del opozicije skuša s tem klikom doseči dvoje: maskirati hoče svoj uničujoč poraz na bojišču ustavotvorne skupščine obenem pa iz sovraštva skuša vznemirjati ljudstvo, da ne bi dobilo zaupanja v novi položaj in da bi v takem stanju neprestane nervoz-nosti ostalo dostopno nestvarnim demagogijam, od katerih živi ta del opozicije. Tudi med Slovenci Je izza prevrata stalno na poslu par tisoč ljudi, ki sku-Sajo ljudstvo vznemirjati, da novo stanje ni še končno in da se vsak hip lahko spremeni. Nemci, ki no morejo pozabiti nekdanjih lepih časov, če naši državi kaka nevarnost preti, previdno še pe črt jo, da se nič ne v6, kaj bo jutri. Madžari vzdržujejo Prekmurjo v neprestani vznemirjenosti z vestmi o reviziji trianonskega miru, dasi je za vsakega trezno mislečega jasno, da za ■"sakim prekmurskim selom stojijo ju-goslovenski bajoneti. Komunisti širijo Iluzije o sovjetski Jugoslaviji. Tej taktiki se je pridružil en del premagane opozicije, predvsem naši klerikalci in narodni socijalci, in troši veliko besed in tiskarskega črnila, da H uveril ljudstvo, da je revizija ustave že zdaj mogoča in da se sploh ne ve, ali bodo njena načela uživotvor-jena. Ni ga zakona, ki bi s časom ne po-trsboval revizije. To velja tudi za naS) ustavo. Ko mine doba, kateri je ustava namenjena, bo revizija prišla sama od sebe brez večjih nasprotstev. Ta hip je to izključeno. Ta ustava je namenjena za dobo na-eijenalne konsolidacije. Stotisoči v našem narodu so še nezreli za edinstvo, ki ga večina naše generacija še ni pričakovala. Na vsak korak zadevamo na zaledne in podzavedne nasprotnike novega stanja, ki niso sposobni, da do čistega slečejo starega človeka ln se uživ.i v nove razmere. Neizrečeno konservativen je narod v svojih masah, a neverjetno, inteligenca, domišljava na svojp znanje, je njega najbolj konservativni del. Narod v tej situaciji potrebuje močrob jamstev. Taka jamstva daje današnja ustvva. Revizi.>a v tem pogledu bo dopustna šele tedaj, ko bodo centrifugalne sile Strte in kadar bo nova generacija mesto sedanje svoje konservativnosti vsled nacijonalne vzgoje postavila novo konservativnost, ki bo sama od sebe večja vez in zaščita državi nego ustava in vse zakonodajstvo. Klic po reviziji ustavo je dobrodo-Sel sovražnemu inostranstvu. Simpatično ga polpirajo izdajniSki in revolucionarni olementi. Ali so more v tej družb' zvest državljan dobro počutiti? Neprestano vznemirjevanje ljudstva z dr javnopravnimi gesli v času, ko državi treba mnogo miru in dela, je ne-catrijotičco. Med kritiki ustave se nahajajo nedvomno tudi ljudje, ld ljubijo našo državo. To svojo ljubezen bodo najboljše potrdili, ako v novi situaciji skušajo čim najbolj realno delati. Bojazen, da bi se ustava ne dala prevesti, je bolestna sugestija. Centralistična ustava šele je ustvarila veliko Ita^ iijo, ki je preko nje postala tako močna, da se je razvila čez svoje narodnostne meje. Prvi časi ujedinjenja Italije so pri-casali notranje težave čudovito slične našim. Preko bistoriških in plemenskih ostankov in preko neizmernih upravnih neprilik je šla Italija na dnevni red. Ni dvoma, da bi avtono-mistična ali celo federalistična ustava Italija ne ujedinila v taki meri, kakor se je to posrečilo unitaristični njeni ustavi. Tako bo tudi pri nas. Vemo, da bo pot trnjeva, predno jo bomo izhodili. Vendar zrušenja starih in namišljenih okvirov ne gre. Narod je živa gibčna masa, ki se ob dobri volji prav iiaglo prilagodi novim oblikam, čim prej preživimo to evolucijo, toliko bolje. Oni, ki narodu šepečejo, da ta situacija ni trajna, ali ki od samega kriticizma ne morejo priti do dela, so ravno taki škodljivci kakor oni, ki v užaljeni domišljavosti sikajo sovraštvo na vse strani. Naša ustava daje zakonodavcu tako lirok okvir, da se v njej lahko giblje tudi parlament, v katerem bi bile čisto nove stranke. Zato smo gotovi da ie Beograd, 16. julija. (Izv.) Danes zvečer bo, ako ne pride še v zadnjem hipa kak zadržek, podpisan ukaz o imenovanja ministra Nikole Uznunovl-ča za ministra saobračaja, g. Krste Miletiča za ministra pa agrarno reformo in generala lečeviča za vojnega ministra. Z istim ukazom bo imenovan minister Pribičevič za notranjega ministra, obdrži pa tudi še prosveto. Vprašanje dalekosežnejše rekonstrukcije centralne vlade je začasno odstavljeno z dnevnega reda. Razpravljalo se bo o njem šele pred jesenskim zasedanjem Narodne skupščine. Beograd, 16. Juliia. (Izv.) Vpraianje začasne popolnitve vlade je danes končno rešeno. Go9p. Pašid Kosta Miletič postane minister agrarne reforme. General Zečevlč ki Je do-sedaj vršil službo prvega adiutanta regenta ln je bil pomočnik vojnega ministra, je Imenovan za vojnega ministra; g. Uzimovič pa za ministra saobračaja. Minister prosvete Pribičevič je prevzel začasno ministrstvo notra-ujii del. V vladnih krogih se trdi, da Je ta rekonstrukcija samo prehodnega značaja. Glavna rekonstrukcija se bo IzvrSUa šele po Jesenskem zasedanju skupšiine, ko se razjasni politična situacija ln zadržanje posameznih strank S sedanjim imenovanjem Je g. Pašič hotel samo preprečiti, da ne bi trpeli državni posli. Ukaze o Imenovanju novih ministrov podpiše vlada sama, ki vr&I radi odsotnosti regenta Ruskemu narodu grozi pogin od lakote MOSKCV-"! PATRIARH 1ŠCE POMOČI V ANGLllI. London, 16. julija. (Izv.) Moskovski patriarh Je angleškim škofom poslal pismo, v katerem prosi za pomoč, ker grozi Rusiji vsled velike lakote poguba. Ako hočejo rešiti največji del ruskega naroda smrti gladu, naj puste vse ozire in pošljejo takoj izdatno po- je pozval člane svojega kabineta, da podpišejo | kraljevsko oblast, ukaz o imenovanju novih ministrov.1 Reorganizacija carinske službe Beograd, 16. julija. (Izv.) Na podlagi poizvedovanj, ki jih je uvedlo finančno ministrsvo, Je sklenil sedaj minister financ dr. Kumanudi, da se morajo vse naše carinarne, zlasti pa obmejne, temeljito reorganizirati in to v najkrajšem času. Tozadevna odredba je že izdelana in bo prihodnje dni ob''"'""-" Pripravlja se tudi revizija prepisov o carinskem »postup-ku», proti kateremu so prihajale prestane pritožbe iz trgovskih krogov. moč. Tudi Makaim Gorklj se je v drugem pismu tej prošnji pridružil ter poudaril, naj Evropa ln Amerika nemudoma pošljeta kruha, sicer bo ruski narod v kratki dobi Izumrl gladu. Faši&fovska nadloga v Italiji IZGREDI SE NADALJUJEJO. - KONFERENCE V RIMU. -» PENZIJONIRANA FAŠISTOVSKA OFICIRJA. - VLADA V STISKI. Posvetovanja italijanske vlade o Reki Rim. 15. julija. (Izv.) Na današnji ministrski seji so se obravnavala razna vprašanja notranje politike in parlamentarne situacije. Prisostvovali so vsi mniistri; po končanem dnevnem redu je poročal predsednik vlade Bonomi o svojih razgovorih z reško de-putacijo, katera je prišla v Rim, da predloži svoje zahteve. V deputaciji so Gigante, Baccich, Torcolettl in Denoll. Reška deputacija je izjavila odločno predsedniku vlade, da na noben način ne more pristati v imenu reškega prebivalstva na kakršnokoli koncesijo v vprašanju luke Baroš. Bonomi je poročal ministrskemu sVetu, da je izjavil reški deputaciji, da se bo vlada zavzela za kar najpopolnejšo rešitev reškega gospodarskega vna- šanja in ureditev političnih razmer, a da bo gledala, da vedno zadovolji vse zahteve reškega prebivalstva, v kolikor bo to mogoče. Ministrski svet je nadalje Izrazil željo, da se obnove in kolikor mogoče pospešijo trgovska pogajanja z Jugoslavijo v kolikor mogoče prlja-tc/skem zmislu: seveda se morajo pri tem varovati Italijanski Interesi, a obenem zahteva italijanska vlada, da se k vsem pogajanjem pripuste delegati samostojne reške države, v kol'kor je reška država zainteresirana pri teh "-"-ašanuh. Dalje so se obravnavali v ministrskem svetu tudi zadnji nemiri v Italiji in je bilo sklenjeno, da se nastopi z največjo strogostjo proti izzivalcem ln hujskačem. Rim, 16. Julija. (Izv.) Predsednik ministrskega sveta je vodil danes ves dan konference z zastopniki fašistov, katerim je izjavil odločno, da je vlada primorana s skrajnimi sredstvi vzpostaviti mir v državi. Minister za zunanje zadeve della Torretta Je poklipal v avdijenco Mus-sollnija. očeta fašizma, ki pride v nedeljo v Rim. Bonomi bo kouferiral tudi z zastopniki socijalistov. Takoj nato se bo pa sestal ministrski svet, ki bo odločil o končnih in definitivnih merah za slučaj, da ne pride do »zaključka miru* med fašisti in socijalisti. Rim, 16. julija. (Izv.) Med fašistov-sklmi poslanci je zavladalo veliko razburjenje, ker je vojni minister penzijoniral brez navedbe razlogov polkovnika Valcntinia in Botinia v Florencl. Tržaški fašist Giunta je vložil interpelacijo na vojnega ministra. Zatrjuje se. da sta oba višja oficirja penzijonirana zato, ker sta se aktivno udeleževala fašistovske pro- pagande in med vojaštvom širila fašistovske ideje. Rim, 16. julija. (Izv.) Po zadnjih poročilih iz Trevise se je vojaški oblasti posrečilo vzoostaviti red v mestu, ki je blokirano od vojaštva. — V, Ortanovi (Foggla) je prišlo do spopada med fašsti in socijalisti, pri kateri priliki je bil en fašist ubit Aretiranih je ose>" fašistov in dva soci-jalista. — Tudi v Brescil je prišlo do bojev med fašisti in socijalisti, ki so napadli nekaj komunističnih hiš; število ranjencev je veliko. Tudi Iz Pe-ru-ie prihajajo vesti o ponovnih bojih. Fašisti so napadli komunistični dom «Carlo Marse» in ga popolnoma dcmolirall. Reka, 16. julija. (Izv.) Na progi me3 Reko in Matuljami Je bil Izvršen atentat na železniško progo. Minirana je bila proga v dolžini okrog 30 kilometrov, ki Je zletela v zrak. Govori se, da se je z atentatom hote! preprečiti iz Reke odhod karablnjer-jev, ki so dpoklicani iz mesta. Spor med muslimani Sarajevo, 16. julija. (Izv.) Na zboru zaupnikov jugoslovanske muslimanske stranke ni prišlo do definitivne odločitve v sporu, ki razjeda vodstvo stranke. Zbor se ni mogel odločiti, da bi odobril od Spahove skupine predlagano ostre odredbo, ampak je odgo-dil odločitev do jeseni, ko se sestane koncem septembra glavna skupščina stranke. IZ PREISKAVE O ATENTATU. Beograd, 16. julija, (Izv.) Danes ] o-poldne se je nadaljovalo zasliševanje Mojzesa. Izpovedal je jako obtežilno za Mihaela Viča in poslanca Kovače-viča. Priznal je, da je bil tudi sam včlanjen v ilegalni organizaciji. Popoldne se je pričelo zasliševanje Jovu,na Orosa, člana teroristične organizacije v Novem Sadu in organizatorja podružnice v Melencih. PROMETNA POGAJANJA Z AVSTRIJO. Dunaj, 16. julija. (Izv.) ,«Neue Frele Press =■> javlja iz najbolj informiranega vira, da se vrše pogajanja med dunajsko in beograjsko vlado glede ureditve obmejnega promota. Načelna na-sprotstva med obema vladama ne obstojajo, pač pa je bilo v obmejnih vprašanjih nekaj nerazpoloženj med graško in ljubljansko vlado. Dunajska vlada želi odklopiti vse take nesporazume, zato je vzela to vprašanje sama v svoje roke, da ga reši najpo-voljuejše v sporazumu s beograjsko vlado. tolažba premaganih ojiozicijonalcev, da pride do revizije, povsem deplasl- Spomenik skladatelju Leise naše domovine Zagreb, 16 julija. (Izv.) Pričetkom meseca septembra odkrije društvo hrvatskih književnikov v Osijeku spominsko ploščo skladatelju »Lepe naše domovine>, Jcvanu Runianinu, povodom stoletnice njegovega rojstva. Jo-van Runjanin so je rodil 8. decembra 1821 v Vinkovcih kot sin srbskih staršev. Oče je bil najprej zemljeknjižni pisar pozneje pa mestni kapetan. Jo-van je dovršil gimnazijo v Vinkovcih in se posvetil potem vojaštvu. Avanzi-ral jo do majorja in bU nazadnje poveljnik v Belovaru. Leta 1876. je stopil v pokoj in se nastanil v Novem Sadu, kjer je umrl 2. februarja 1887. NAŠ PROTEST PROTI ZAVLAČEVANJU MIROVNE POGODBE PO BOLGARIJL Beograd, 16. julija. (Izv.) Kakor se javlja iz Pariza, je jugoslovanski po-slanišld odpravnik pri vrhovnem svetu protestiral proti zavlačevanju izvedbe neuillske mirovne pogodbo s strani Bolgarske. Atenska «Patris» javlja, Ja je bil ta korak izvršen sporazumno Grško. Najbrže bo sledil tudi protest Romunske. PREMETENI ŽIDJE ŽIVE NA RAČUN JUGOSLAVIJE. Beograd, 16. julija. (Izv.) Tukajšnja policija jo izsledila med ruskimi begunci tudi voč dunajskih Židov,, ki kot ruski begunci žive na račun Jugoslavije. Krasin o poloiaju v Rušili Praga, 16. julija. (Izv.) Urednik »Etoile Belge* je imel daljši interviv s Krasinom o položaju v Rusiji. Med Kraslnovlmi izjavand je ena najvažnejših ta, da je Angleška pripravljena Rusiji dobaviti velike množine oo-Ijedelskih ln industrijskih strojev, ako dobi za to par ladij deželnih pridelkov. Glede položaja v Rusiji je izjavil Krasin, da so vse vesti, ki se tozadevno širijo po Evropi, mnogo pretirane in no or' ovarjaio resnici. Po-vdarjal Je, da Je netaktično, ako se ovira vzpostavitev normalnih odnoša-Jev z Rusijo. Glede razmerja med Ljeninom in Trockijem je izjavil Krasin, da so vse tozadevne vesti izmišljotine, ki se perijodično vsake tri mesece razširjajo po svetu. sestankom rimskega parOamenta Rim, 16. julija. (Izv.) Ker se snide v ponedeljek italijanska zbornica, Je zbranih v Rimu že nad 350 poslancev vseh mo^čili strank. Seja parlamenta se otvori ob 15. uri. Takoj v začetku seje se predstavi zbornici nova vlada, na kar bo predsednik vlade, Bonomi, podal svojo programatično izjavo, kar bo trajalo približno eno uro. Takoj po vladini hi a vi bo seja zaključena, da se vpišejo govorniki k debati o vladini izjavi. Ker je predsednik parlamenta, de Nicola, na opetovano prigovarjanje ministrskega predsednika Bonomija umaknil svojo demisijo, odpade točka volitve novega predsednika, ki je bila na dnevnem redu te seje. NOVI LASKI GUVERNER V ZADRU Rim, 16. julija, (Izv.) Dosedanji guverner za Zader in Lastovo Bonfanti rana. Klic po levfzHi* je v tem hipu j Sinar is je imenovau za šefa javne var-strel v hrbet državi, ki bi brez uso-inosti v notranjem ministrstvu. Za no- depolnih potresov novega boja ne mo-1 vega guvernerja, je imenovan bivši gla prenesti. Zdaj nam treba mnogo prefekt comm. Moroni, ki odpotuje v dela in dobrih zakonov. Preko krika | ponedeljek na svoje novo o reviziji ustave pojde narod bres de-j mesto, bate na dnevni red. ' UGODEN POTEK FRANCOSKO-TURŠKIH POGAJANJ. Pariz, 16. julija. (Izv.) «Petit Jour-ual» poroča, da potekajo francosko-turška pogajanja uspešno. V pospešitev je bilo sklenjeno, da bodo predložili turški delegati, ki so do sedaj imeli tri konference z Briandom, sedaj pismeno svoje predloge. Pri določitvi prihodnje turško-sirijske meje naj se vodijo razprave na principu narodnosti. Po sklepu pogajanj se turški delegati ne bodo, kakor Je bilo prej nameravano, odpeljali v Rusijo, službeno;ampak se bodo nemudoma vrnili v ; ■vaEoro Japonski prestolonaslednik pri papelu Rim, 16. julija. (Izv.) Papež Bane* dikt je sprejel v slovesni avdijenci ja* ponskega prestolonaslednika, ki sfl mudi to dni v Rimu. Prestolonasledi nik so je mudil pri papežu pol uro. Nato si je ogledal vatikansko prosto«! in vrtov in cerkov sv. Petra, NEVIHTA V SLUŽBI POLICIJE. Pariz, 16. julija. (Izv.) Pred pariškim magistratom ee je včeraj zbralo veliko število občinskih delavcev, da pričakajo rezultat, posvetovanj o novem penzijon-skem predlogu. Ob 7. nri zvečer je pri' čela policija razganjati zbrano množico, da ne bi dalje ovirala uličnega prometa, pri Čemur jo prišlo do viharnih spopadov med policijo in delavci. Velika nevihta, prva po več tednih, pa je tako} nato razgnala zborovalce. STRAHOVITI POTRES NA KITAJSKEM Pariz, 16. julija. (Izv.) V kineških provincah Kansu in 5-hauei jo bil to dni potres, pri katerem jo po dosedanjih poročilih prišlo 80.000 ljudi (?) ob življenje. NAPAD NA FAŠISTOVSKEGA VODI-TELJA V TRSTU. Trst, 16. Juli,ja. flzv.) Ko so je sinoči vračal glavni urednik tržaškega fašistov, skoga glasila «11 Popolo di Trieste* Gi-no d'Angelo iz redakcijo v svoje stino-vanje, eta ga zasledovala dva neznanca; ko ja zavil v ulico Via Fontana, sta zasledovalca oddala dva strela iz revolverja, D'Angelo ja začel bežati, a tem trenotku ja pridrvel avtomobil, ki sta se ga napadalca ustrašila in pobegnila v noč. Policija je odredila zasledovanj« in preiskavo, toda do sedaj brez uspeha. Zaradi tega poskusnega napada vladtl med fašisti veliko razburjenjo. Današnji «Popolo» odkrito trdi, da 60 napad aranžirali socialistih POLOM VELIKE PRAŠKE BANKE Praga, 16. junija. (Izv.) Danes je b3 proglašen čoz premoženje češkoslovaške Comercial Corporation of Ainerlcain v Pragi ln rijcno podružnico v Bmu porav. nalni postopok. Tukajšnje t.rgovstvo j« vsled tega konkurza zelo vznemirjono. Pasive znašajo 78 milijonov, medtem ko ji stoje nasproti lo aktiva v znesku 27.4 milijonov, tako da znaša izguba 45.6 milijonov čsl. kron. Ustanovitelj je kapitan Voska, ki je med vojno vodil češko špijonažo v Ameriki. Primanjkljaj se smatra, ds ja nastal vbW[ prevelikega nakupu- blaga v. Sašu visokih cen. Sah Bolgarska politika Diplom »Jaht dopisnik ro rodil. Ni izključeno, da se je Groskov kot politik zanimal za politični položaj in neobvezno govoril s kemali-stičnimi politiki, kar je popolnoma ra-rtnnljivo. keT vsakega Bolgara smo in mora. zanimati to, kar se godi v sosednji državi. To trgovsko pot poslanca Groskova so naši nasprotnild izrabili kot dokaz našiii zvez s turško vlado. V mirovni pogodbi so velike sile Bolgarski zagotovilo izhod na morje. Mi smo prepričani, da bodo velike sile držale svojo besedo zato se ne spuščamo v nikake avanture v Stilu stare bol-Rarske politike, s katero je naš narod že davno obračunal. Kar so tiče bolgarskih poštnih mark s skico propagandistično veliko Bolgarske moram potrditi, da so te marke res v prometu. Opomnim pa ob enem, da so bile te marke naročene in plačane že leta 1918. za časa Radoslavo-ve vlade in sicer v Nemčiji, da so pa ■prišle na Bolgarsko šele pred nekaj meseci in iz varčevanja, ker so bile marke že plačane, a stare so žo popolnoma pošle, smo stavili te znamke v promet, v ostalem jo pa bolgarski poštni minister odredil, da dobe te marke prctisk. Bolgarska želi izvrševati lojalno vse določbe mirovne pogodijo in vse obvoze napram svojim sosedom. V dokaz naj siuži dejstvo, da je narodno sobranje sprejelo v prvem čitanju zakonski predlog o preganjanju in nasilnem uničevanju komitskih čet, ki se formirajo na bolgarskem teritoriju za vpade v sosedne dežele. Po tem /akonu bo obsojen vsak, ki bi skušal formirati čete, na 15 let, a vsak- ki bi pristopil k četi, na 7 let težke ječe v okovih. Vse politične oblasti so dobile ukaze in navodila, kako naj postopajo proti komitskim četam. Priznam, da je borba proti maoe- Tfottrtteffm SomReffl Jako fe!ka, Ker Je to stara, bogata organizacija, ki razpolaga, s tajnimi sredstvi in zvezami. Kot dokaz naj navedem samo umor uglednega Macedonca Orče Petrova, ki se je nedavno zgodil pri belem dnevu sredi Sofijo, Petrov je bil eden najuglednejših Maeedoncev in dolgoleten član makedonskega komiteta. Na zadnji seji komiteta je odločno nastopil proti koraitski akcij! v Makedoniji, katero jo naznačil za nezakonito in zahteval obenem lojalno politiko napram Jugoslaviji. Radi te zahteve so ga ubili Makedonci sredi belega dneva na iilici. Zopet in dosleden svoji politiki poudarjam, tla je trdna želja in volja bolgarske vlado, da živita bolgarski in jugoslovanski narod v najboljših medsebojnih odnošajih. Tudi glede kulturnega zbližanja je pokazala bolgarska vlada dobro voljo s tem, da je z naredbo odredila, da se izpuste iz bolgarske abecede vsi nepotrebni znaki, tako da so je bolgarski jezik sedaj v pisavi popolnoma zonačil s srbo-hrvatskim. Zopet razkoli In razpadi Včeraj smo poročali, da javlja zagrebški »Jutarnji list* o velikopotezni politični akciji, ki jo pripravljata baje Stojan Protič in dr. Trumbič. V tem poročilu se govori o razkolu in razpadu demokratsko in radikalne stranke, govori se, da se pojavljajo v omenjfv- rtffi iliunffal? ram« AčmptoB, H sf Bteff IJansV seboj načelno nasprotujejo, tako da Je razpad sedanje vladino večine nolz-ogiboti in da bosta Protid in Trumbič iz bivše parlamontarno zajednice Ra-dičevcev ter nezadovoljnežev iz domo-kratske in radikalne stranke ustvarila novo in stalno vladino skupino. K temu poročilu zagrebškega »Jutarnjoga Lista» pa nam dodatno poročajo iz Zagreba: Vesti in kombinacije »Jutamjoga Lista« so deloma izmišljeno, deloma pa tendoncijozne. Ugotoviti je treba najprej, da ni v demokratski stranki prav nobenih načelnih nesoglasij, da ni nobenih načelno nasprotnih skupin, kar so trdi lahko tudi o radikalni stranki, ki je tekom ustavne debate pokazala svojo močno disciplino in strankarsko zavednost. Ree pa je, da Protič poskuša sestaviti nekak blok, toda ?3 prvi poskusi so imeli kaj malo uspeha, ker se je takoj pokazalo, da je sporazum med tako heterogenimi političnimi skupinami kot so one, ki Protič nanje reflektira, nemogoč. Ze sam temeljni program nove skupine, borba za revizijo ustave, je ponesrečen, kor so je v konstltuanti pokazalo, da je nemogoč kakršenkoli kompromis med nasprotujočimi si ustavnimi predlogi raznih opozicijonalnlh strank. Tudi užaljeno politično samoljubje dr. Trumbiča ne bo rešilo njihove akcije in tako se bo zgodilo, da bo jugoslovanska politična zgodovina sestanek v Rimskih Toplicah obravnavala ravno tako, kot obravnava svetovna zgodovina sestanek v Tilsitn. Po svetu — Pred novo rusko - poljsko vojno. Iz. Pariza prihajajo poročila, da je prišlo med Poljsko, Romunijo in Finsko do sporaztima glede enotnega nastopa vseli treh držav v slučaju novih bolj-šcviških napadov. Vse tri državo so naročilo v Parizu veliko množino vojnega matorijala, a Francija jc provze-la garancijo za kredit. Akoravno se trdi, da ima ta zveza samo defenzivni značaj, vendar druga poročila govore, da se pripravlja Poljska na novo vojno p-oti Rusiji, v kateri bi ji pomagali Romunija in Finska, — Sporazum med čcžkiml in ruskimi komunisti. PraSki »Venkov* poroča po ruskih informacijah, da je dosegel i'r. Smeral v Moskvi odločilno zmago. Posrečilo se mu jo na kongresu tretje internacijonale večino prepričati o pravilnosti svoje dosedanje taktike, namreč odklonitve pučizma. Iz resolucije sc jo zatorej črtal iz pasusa o čeških zadevah odstavek, v katerem se izreka dr. Smeralu graja radi njegovega dosedanjega postopanja. — Rudarski spor v ostravskem revirju. Iz Moravske Ostrave poročajo, da so pri včerajšnjihpo gajanjih z rudniškimi delavci podjetniki vztrajali na svojih zahtevali, namreč na znižanju mezd in so za sprejem te zahtove stavili termin 3 tedne. Po preteku te dobe so ima kolektivna pogodba sma-trati kot neveljavno. — Brusilov. Iz Moskve se poroča, da je general Brusilov imenovan za glavnega poveljnika vse sovjetske vojske. Ko je nastopil svoje mesto, je izdal ruski vojski proglas, v katerem jo poživlja, da naj stoji trdno v teh težkih dnevih, ki prete Rusiji in naj slede davnim tradicijam ruske vojske. Brusilov pravi, da se bliža odločilni moment, ko bo vstala velika, močna in nepremagljiva Rusija, Njegov proglas vojski je pisan popolnoma v nacionalističnem stilu in nima nobene idejne zveze s komunizmom. — V grški narodni skupščini jo ministrski predsednik Gunaris opravičeval odklonitev posredovalnih predlogov zaveznikov in rekel, da so pokazale izkušnje, da je pravičen in trajen mir nemogoč, dokler bodo Turki gospodovali nad drugimi narodi. To se jo pokazalo pred kratkim, ko se je moralo 30.000 ljudi vkrcati na ladje, da so se izognili pokolju. Grčiji je bilo po zaveznikih naročeno, naj pazijo na to, da bodo Turki izpolnili sevreSko mirovno pogodbe. Grško ljudstvo v Turčiji pa mora biti osvobojeno. Cisto izključeno je, s pogajanji doseči mir z Angoro, ker so ljudje v Angori dostopni samo za materijelne sile. • Politične beležke V preiskavi radi atentata je bil zaslišan tudi Mihajlo Vič, ki je obrazložil, kako se je komunistična akcija razširila po vsej državi. Pri svojib iz-povedbah je navedel veliko Število imen ljudi, ki so sodelovali pri pripravah za atentat. Imenoval je vse glavne vodjo. Razvidno je, da dosedanji zasli-Sanci Se niso izpovedali vsega, zatorej se bo preiskava Se nadaljevala. Misli so, da se bo dosedanji materijal v pogledu atentata Se znatno povečaL '+ Spor o poslovanja razmejitvene komisije v Mariboru. Avstrijska delegacija razmejitvene komisije je zahtevala, naj se od treh tehniških oddelkov. ki opravljajo razmejitvena dela na Štajerskem od Kokošnjaka do Radgone, odpošljeta dva na Koroško. Tej zahtevi se jo naSa delegacija popolnoma upravičeno uprla, ker stoji na stališču, da je iz gospodarskih, finančno-političnih ozirov in radi končne ureditve medsebojnih sosednjih odnoSajov važneje, da se najprej v vBeh podrobnostih dovTSi razmejitveno delo na Štajerskem. Ako M se že sedaj pričelo delo na Karavankah, bi se morala razmejitvena komisija preseliti iz Maribora na Koroško, kar bi delovanje tehniških oddelkov močno oviralo in p> vzročevalo tudi nepotrebne stroške. -j- Glavni odbor demokratske stranke je izdal 15. julija sledeče obvestilo: Vsa pisma in prošnje za glavni odbor se imajo pošiljati »Glavnemu odboru demokratskega kluba« — Narodna Skupština, Beograd. — Organizacija stranke se mora izvesti popolnoma; nobena vas ne sme ostati brez svojega lokal.iega odbora. Pri tej priliki se bo vršilo tudi vpisovanje novih članov. Vsak član dobi člansko karto. Vsak lokalni odbor ima poslat ina strankino konferenco, ki se vrši koncem septembra vsakega leta, po enega delegata. -j- Balkanizem. Včerajšnji »Naprej* opisuje nek dogodek, ki so je zgodil baje na ljubljanski policiji in ki je, ako je poročilo »Napreja* resnično, res protizakonit ln vse obsodbe vre-dcn. Samo »Naprej* je svoj napad o balkanizmu naperil popolnoma v napačno st/an. Ako govori »Naprej* o Skoplju in skopljanskih metodah, je to popolnoma zgrešeno, ker ravno v ljub- (HBHJf kanskega. Ona je z malimi izjemami z vsem inventarjem prevzeta od bivše avstro - ogrske monarhije in kot taka tudi deluje naprej. Bolje bi torej bilo, da »Naprej* govori o avstrijskih metodah, ne pa o balkanskih. Čudimo se le, da jo povzel tudi »Naprej* ton »Straže* in »Novega Časa* in opleta s balkanizmom sem in tja kot otrok z moholovko po zraku. -f- »Jugoslavija* «Slovenčev» zagovornik. Citat,olji »Jugoslavije* lahko vidijo, da je vez med glasilom gospoda Peska in »Slovencem* vsak dan bolj prisrčna. Sedaj odgovarja na napredne napa/le proti klerikalcem mesto »Slovenca* že »Jugoslavija*. Ako bo šlo tako naprej, se bo lahko »Jugoslavija* preselila v Jugoslovansko tiskarno, ali pa se fuzijonirala s »Slovencem*. Gospod Pesek leze bolj in bolj v klerikalni tabor. -f- Politični revolver. Včeraj, Isti dan, ko poročata »Jutro* in službeni dopisni urad iz Beograda, da so poga<-janja z Italijo prekinjena za nedoločen čas in je vsakemu očitno, da je prišlo do tega, ker naša vlada noče pristati na italijanske zahteve glede Baroša, — Isti dan bobna »Slovenec* pod dvo-kolonskim naslovom, da je »Baroš resnično izgubljen.* — Kriva seve je naša vlada. — In v isti številki poroča z očitno naslado, da so »centralisti* strahovito pogoreli pri učiteljski skupščini v Zagrebu. Drugi listi pa imajo — tudi uradno potrjeno — vest, da je zbor opolnomočenih delegatov hrvatskih učiteljskih društev sprejel z veliko večino sklep, da se hrvatska Zveza stopi z enotnim Udružen jem Ju gosi ov. učiteljev — Take tendenčno zavite in izmišljene vesti se vrste v »Slovencu* dan za dnevom, le da se ne vjame vsak dan tako, kakor se je včeraj, ko se je res obistinil rek, da »laž ima kratke noge*, Sokolshi vestnih župni zlet na Vrhniko. Dne 7. avgusta se vrši delni župni zlet ljubljanske sokol-ske župe na Vrhniko. Pri zletu sodeluje godba Dravske divizije. Za udeležence bo preskrbljen posebni vlak. Desetletnica Gorenjske Sokolske 2upe in 25letnlca Sokolskega društva v Kranja se prosavi, kakor smo Ze poročali včeraj, dne 24. t. m. v Kranju, kjer se vrši župni zlet GSŽ. V soboto, na predvečer slavila, se vrši slavnostni občni zbor, v nedeljo bo tekma, sprevod, telovadba ter veselica. Slavnost se udeleži vse Gorenjsko Sokolstvo, da pokaže uspehe pred 25. leti započetega sokolskega dela na Gorenjskem. Sokolstvo je In ostane Jedro našega državnega In narodnega edinstva, ono je postavljalo in tudi postavilo temelj državnemu ujedinjenju, zato se tem bolj ra-duje svojih uspehov. Vabimo Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da pohiti dne 24. t. m. v narodno metropolo Goreniske ter z nami vred manifestira za Ideje demokra-tlzma, telesne ln moralne vzgoje, za vzgojo v državni In narodni misli, da pokažemo, da smo voljni In zmožni doseči novih, presenetllivh uspehov. — Zdravo! Sokol /. Vabimo člane obeh odborov ln vseh odsekov na važni sestanek v torek dne 19. t. m. ob 20. url zvečer k br. Zupančiču, Ahacljeva cesta št. 15. — Odbor. Telovadno društvo *Sokol> v Št. Janiu. Desetletnico svojega obstoja proslavi dne 17. julija t.l. «Soko!» v St.Janžu na Dolenjskem z okrožnim zletom, ki Je obvezen za vsa severna društva novomeške sokolske župe. Prlčetek Javne telovadbe ob 15. uri. Po telovadbi, ki se vrši pri postaji (Krmelj) bo ljudska veselica, združena s srečolovom, šaljivo pošto itd. Sodeluje novomeška godba. Sokolstvo ln občinstvo opozarjamo na ugodno železniško zvezo. Zvečer vozi z St. Janža do Trebnjega posebni vlak, ki ima zvezo z Novim mestom in Ljubljano. Bratska društva prlhltitc v čim večjem številu na naš zlet. SLOŽNO DELO SPASI NAROD, ZATO BODIMO SLOŽNI V DELU ZA JUOOSLOVENSKO MATICO! Modeme Sšam Veliki indijski pesnik in učenjak Ra-fiindranath Tagore, ki je v zadnjem času prepotoval Evropo ter s svojimi predavanji na evropskih univerzah vzbujal veliko pozornost, je zainteresiral stari svet za kulturno stanje vzhodnoazijskih narodov in držav, Edina jugovzhodnoazijska. država, f.i si je ohranila svojo politično samostojnost, je Siam. Iz raznih potopisov nam je Siam znan kot pravljična dežela krasnih palač in divnolepih templjev z bliščečimi fasadami. Manj znano pa je, da se je Siam razvil v moderno državo, ki sicer še nekoliko zaostaja za Japonsko, ki pa vendar zasluži v večji meri kakor doslej našo pozornost. Ze v drugi polovici prejšnjega sto-fetja se je Siam začel zanimati za razne panoge znanosti in tehnike. Sedanji kralj, Rama VI., je študiral na Angleškem in tudi njegovi bratje so se izobraževali v Evropi in Ameriki. Šolstvo je v Siamu danes razmeroma dobro razvito. Ljudske šole in gimnazije skrbe za naobrazbo širokih ljud- skih slojev. Dne 2. marca 1917 je dobil Siam tudi svojo univerzo, kateri so pridružuje še tehniška visoka šola. Leta 1917./18. je 127 Sia.mez.ov s pomočjo državnih štipendij študiralo v inozemstvu: 65 na Angleškem, drugi v Franciji, Italiji, na Japonskem in v Ameriki. Sinovi premožnih rodbin pa se i. lastnimi Bredstvi izobražujejo v inozemstvu. Siamske gimnazije imajo, kakor naše, osem letnikov s končnim zrelostnim izpitom. Zrelostne izpito pa polagajo mladi Siamezi lo na gimnazijah glavnega mesta Bangkok. Leta 1918. so jo 78 dijakov prijavilo za maturo, prestalo pa jih jo izpit lo 43 — kar priča, da so študijski predpisi precej strogi. V omenjenem šolskem letu jo bilo v Siamu 142 gimnazij z 11.000 dijaki in 512 profesorji. Število Sol, zlasti ljudskih, pa trajno narašča. Število analfabetov jo razmeroma majhno. V zadnjih treh letih se je ustanovilo 32 novih gimnazij. Kadetska šola v Bangkoku šteje približno 700 gojencev. Siamska univerza ima 4 fakultete: medicinsko, juridično, tehniško in fakulteto splošno znanosti. Ra7.cn tega obstoje še strokovne šole. n. pr. vojna akademija, poljedelska šola in umetno-obrt.na šola. Prej jo bilo razmeroma mnogo Evropejcev v siamski državni službi, med drugimi tudi naš štajerski rojak inženjer Ferdo Lupša, v najnovejšem času pa se v državno službo sprejemajo le domačini. Pred štiridesetimi leti Je siamska država pristopila svetovni poštni zvezi ter ima danes živahen poštni in brzojavni promet in tudi več brezžičnih postaj ter obsežno telefonsko omrežje. Prvo železnico je dobil Siam leta, 1891. Danes ima žo 2300 kilometrov železnic in deluje se na to, da siamske železnice dobo zvezo z združenimi malajskimi državami ter z Birmo in francosko Indokino. Pri Bangkoku grade sedaj ogromen železniški most preko velereke Menam, ki bo posredoval neposredno zvezo med severno in južno železniSko linijo« Južni del Siame je preprežen s Številnimi kanali in poseben urad skrbi za izgradnjo kanalskega omrežja. Kanali namakajo celo dolino, ki je ena najplodovitejših celega sveta. Ob izlivu v morje so izgrajeni jezovi, ki za-branjujejo. da slana morska voda ne prodira v obdelano ozemlje. Vsakoletne poplave gnoje rodovitna tla, katera orjejo s parnimi in motornimi plugi. Glavno mesto Bangkok, ki šteje 80.000 prebivalcev, ima električno raz svetljavo, ravno tako tudi druga, večja mesta. Ceste in ulice so snažne. Stovil-ni avtomobili raznih sistemov posredujejo promet Kralj Rama sam ima nad 40 prvovrstnih avtomobilov. V bližini univerze se nahaja veliko dirkališče, kjer se vrše dirke za domačo in tuje konje. V številnih kanalih jo živahen promet s čolni. V glavnem mestu samem je nad 60.000 čolnov. Med posameznimi doli mesta je urejena redna zveza s parniki in motornimi čolni. Poseben klub prireja letno več velikih regat. Nogomet in tenis se skrbno gojita. V Siamu obstoji splošna brambna dolžnost. Armada je dobro opremljena in oborožena. Ze pred svetovno vojno je imela poseben letalski oddelek. 2e leta 1906. je bilo v Bangkoku pet kino-gledališč. Časopisjo so dobro razvija. " V glavnem mestu izhaja sedaj pet dnevnikov. Čedno uniformirana "Šaljivo šahovsko vprašanje št. 2. Zafat gre kmet vedno le naprej In nikdar nt nazal? (Odgovor v naslednji nedtllskt Številki »Jutra*.) Litijski šahovski klub namerava prirediti ob priliki »šahovskega dne* v Litiji meseca oktobra t. I. pokrajinski turnir. Došll so nam predlogi, na) bi se ta pokrajinski turnir združil z Jugoslovanskim šahovskim kongresom ln glavnim turnirjem v Sloveniji kot stranski turnir za slabcl.šo igralce. Predlog ie sicer dobro mišljen, toda potem ne bi imel »Šahovski dan» v Litiji onega efekta, kakor bi ga imel z nameravanim turnirjem. Tudi bi bil pokrajinski turnir Litijskega kluba izven Litije težko izpeljiv in bi se moral na vsak način vršiti v okvirju šahovskega saveza. Litijski šahovski klub priredi v krat. kem svoj drugi prvenstveni letni lokalni turnir med svojimi člani. Ta turnir se bo vršil najbrže še ta mesec In bomo dan početka še pravočasno objavili. • (Rešitve Iz zadnie številke priobčimo prihodnio nedeljo. Uredn.) To in ono Kako govore gavrani. Gavrane SCI že od nekdaj smatrali za jako pametne živali. To je privedlo mnoge prirodoslovce do tega, da so pričeli proučevati življenje teh čudovitih ptičev. Bavil se je ž njimi posebno 0U-ver Pike. ki je dolgo časa Študiral starega in mladega gavrana. Pike pripoveduje, kako stari gavrani celi dan nosijo hrano mladičem. Se predno se vračajo s hrano v gnezdo. J« že od daleč čuti njihove globoke glasove: kur. kur. Ko mladiči to slišijo, prožijo kljunčko iz gnezda. Znak, d* so razumeli glas starejšega. Kadar vid! stari gavran človeka v bližini gnezda, zakrlči dvakrat: kraak, kraak. Mladiči se takoj skrijejo v gnezdu in se ne pokažejo toliko časa, dokler ne slišijo glasov: kek, kek. To pomeni najbrže, da ni več nevarnosti. Zanimivo je tudi to, da gavran! ne i—minjajo mladičev, ako gredo mimo ljudje, ki jih že poznajo, kakor n. pr. pastirji, ki se vsak dan mude na istem kTaju. Človek z 20 zaročenkami. MizarsM pomočnik Franc Stander je bil dolgo časa brez posla, a si je znal pomagati na čudovit način. CitnI ie po novinab anonce za ženitbe in vedno nanje odgovarja!. Tako se mu je posrečilo prevariti okoli 20 devojk in vdovic, s katerimi se je zaročil. Kadar je šel k zaročenkam na obiske, je vedno vzel nekaj s seboj za »spomin*. Tako je vzel neki Emi O. nakit, vreden nad 250.000 kron. Pričele so seveda prihajati pritožbe na policijo, nakar je sledila aretaciia in se je pri tej priliki dognalo, da je Stander znani slepar in brezposelnež, ki je prevaril že celo "rsto «zaročenk». Napoleonovi lasje. Iz Rima se jav« Ua, da so v neki zlati uri, katero je svoječasno princesa Pavlina Bona-parte podarila pisatelju znamenitega dela «Sapho», našli pramen Napoleonovih las. Ta mali del Napoleonove veličine pride gotovo v muzej, ako ga ne bo kdo poprej odkupil za veliko vsoto denarja. Ženske in boksarji. Boksarskemu dvoboju med Dempseyem in Carpetv tierjem je po poročilu lista »Times* prisostvovalo jako mnogo ženskega sveta. V prvih vrstah, na najdražjih sedežih, je bilo okoli 5000 žensk. Skoro vse so bile navdušene oboževate-Ijice Francoza Carpentierja. Navzočnost dam pri takih tekmah je pojav najnovejšega datuma. Na starejših' podobnih tekmah je bilo komaj po par žensk.. Stave na Carpentierja so biie jako visoke. Govori se, da so dame. ko so stave Izgubile, izgubile istočasno tudi vsako navdušenje in zanimanje za svojega dotakratnega ljubljenca. Vse simpatije se koncentrirajo zdaj na srečnega zmagalca Dempseya. straža pa evropskem vzoru skrbi po mestih za javni red, po deželi pa je organizirana žandarmerija. Bangkok ima tudi moderno klavnico, veliko tovarno za proizvajanje ledu, ki je za konserviranjo živil in jedil v onih vročili krajih neobhodno potreben. V velikih javnih bolnicah so deloma nameščeni tudi evropski in ameriški zdravniki. Četudi jc Siam izrazito agrarna država, se vendar pojavljajo v novejšem času tudi moderna industrijska podi jetja. Za pospeševanje stavbne delavnosti so je ustanovila v Bangkoku velika cementna tovarna, številne open karne ter parni mlini in žage. Glavno mesto je obenom tudi najvažnejše trgovinsko pristanišče z živahnim prometom. Posebnemu vladnemu oddelku je izročena zaščita ogromnih gozdov v. državi in skrb za primerno pogozdovanje, V tem kratkem očrtu seveda ne po« dajamo izčrpno slike siamskih razmer, Hoteli smo našim čitateljem le v glavnih potezah očrtati razvoj te vzhodnoazijske deželo, ki z orjaškimi koraki stofa v vrsto kulturnh držav. » Regent Aleksander »e vrne, kakor Ji Beograda brzojavno poročajo, koncem tega meseca iz inozemstva v Beograd. • Angleški publicisti na Ceškoslova-ikem. Glavni urednik londonskih »Times* g. Skad, znani prvoboritelj mirovne Ideje, pride v Bpremstvu znanega slo-ranofila g. Seton Watsona koncem pri-iiodnjeaa meseca na Češkoslovaško, da ie informira o tamočnjih političnih in fculturnih razmerah. • Iz «Uradncga listaš. »Uradni list« do-felne vlade za Slovenijo objavlja v današnji številki 82 »uredbo o regulaciji položaja srednješolskih nastavnikov in oastavnio, katerim zaradi vojne ni bilo mogoče opraviti državnega izpita, na kar jpozarjamo interesente. — V isti številki je objavljena tudi naredba »o inšpekciji dela*. • Nov poselskl red za Slovenijo. »U-fadni list« objavlja danes naredbo celokupne deželne vlade za Slovenijo, s katero ureja službeno razmerje hišnih ali gospodinjskih poslov v Sloveniji. Naredba, o kateri smo žo obširno poročali, Etopi v veljavo 80 dni po razglasitvi v nradnsm listu. • Izum Rusa Bogatlrjeva. V beo grajskem časopisju se je vršila letošnjo zimo ostra polemika zaradi izuma ruskega inženjerja Bogatirjeva, ki je iznašal peči, za katere je treba zelo malo kuriva. Eni so ga nazivali za šarlatana, a drugi so prorokovali njegovemu izumu veliko bodočnost. Zdi ee, da so zadnji imel prav. Iz Beograda se namreč poroča, da je Bogatirjev prodal svoj izum nekemu tujemu konzorciju za tri milijone dinarjev tor da j« naši državi takoj povrnil vsote, katere je ta predujemno izdala za njegove poskuse. • Notarska Imenovanja v Sloveniji. Notar Hubert Završnik je premeščen v Krško; notar Otmar Golob pa v Kozje. Za notarje so imenovani notarski kandidati: Anton Zevnik za Višnjo goro, Av gust Kolšek in Anton Koder za Mursko Soboto, Rudolf Kramer za Dolnjo Lendavo, Stevo Sink za Veliko Lašče, Fer-tlo Križan za Prevalje, dr. Ivan Grašič ta Kranjsko goro, Josip Kenda za Cerknico in dr. Fran Prislan za Tržič na Gorenjskem. • Imenovanje v zdravstveni službL Do- nji asistent na okulističnem oddelku državne bolnice v Ljubljani, g. dr. Leopold Ješe, j« imenovan za primarja tega oddelka. • Odvetniški Izpit. Gospod dr. Karel Slokar, odvetniški koncipijent v Ljubljani, je včeraj pred višjim deželnim sodiš čem v Ljubljani položil odvetniški izpit. • Z ljubljanskega učiteljišča. Na državam moškem učiteljišču je bilo koncem šolskega leta 1920 in 1921 170 gojencev: od teh je bilo 17 gojencev odlično spo sobnih, 106 sposobnih; ponavljalni izpit .'e je dovolil 29 gojencem (17 odstotkov); nesposobnih jo bilo IG (9 odstotkov) neiz-prašanih S. — Na državnem ženskem u-čiteljlšču je bilo 183 gojenk: odlično sposobnih jo bilo 61, Bposobnih 101, nespo sobnih 2 (1 odstotek), ponavljalni Izpit je dovoljen 18 gojenkam (7 odstotkov), neizprašanih je bilo 6 gojenk. • Uredba o organizaciji ministrstva za pošto in brzojav. Kakor se nam poroča iz Beograda, je podpisana uredba o organizaciji ministrstva pošte in njegovih direkcij. Uredba je čisto administrativnega značaja in ureja personalne odno-saje. Generalni direktor pošte in brzojava more postati v bodoče samo kompetent, ki je absolviral razen fakultete šo višjo strokovno šolo, ki se otvori na beograjski univerzi. Isto kvalifikacijo moraj imeti tudi načelniki, ki morejo doseči ta položaj po desetih službenih letih. Ostali uradniki, ki so absolvirall samo strokovno šolo brez fakultete, pa morajo odslužiti, da zamorejo postati načelniki, dvakrat toliko let, kakor nradniki s fakultetno naobrazbo. • Podružnica sv. Cirila In Metoda na Dobrovi je priredila, kakor se nam poroča, na predvečer godu slovanskih apostolov kres, okoli katerega se je nabralo izvanredno veliko občinstva. Da je slavnost tako lepo UBpela, bodi izrečena prvi vrsti srčna hvala šolskemu ravnatelju g. S. Gajšeku, neutrudljivemu kapelniku ločkega godbenega zbora g. Bogoviču, tamburašem iz Sel, pevskemu zboru, obstoječemu iz 6koro samih kmet-sltih fantov za prelepo domorodno pesmi, ter končno našemu staremu rodoljubu in narodnjaku g. Zupančiču, ki je na lastne stroške postavil tako velikansko grmado. 0 Izlet čez Golovec na Škofljico k Ja-vorniku priredita Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj s svo-jim tamburaškim zborom ter pevski odsek šentjakobskega naprednega društva danes v nedeljo. Odhod s šentjakobskega mostu ob pol dveh, z dolenjskega mostu ob tričetrt na dve popoldne. Pot ves čas po gozdni senci, zato se pridružite temu lepemu izletu, ne bo vam žal. Ja-vornik je pa še obljubil, da nas bo postregel po zmerni ceni z vsem najboljšim. Kdor hoče z vlakom tja, se pelje ob tričetrt na eno z dolenjskega kolodvora. * Koncert v hotelu »Tivoli« od ne-flelje 17. t. m. naprej vsak večer od 18. do pol 28. ure. Vstopnina prosta, Se priporoča Vekoslav Dolničar. * Chrlstofov učni zavod v LJubljani, edini oblastveno dovoljeni učni zavod za stenografijo in strojepisje v Sloveniji ? pravico izdajanja veljavnih izpričeval, vpisuje za Sol. leto 1921/22 vsak dan dopoldne in popoldne na Domobranski cesti it« !h Vnisnlna S di- narjev. šolsko leto prične 8. oktobra 1921 ob 8 zjutraj. * Razpis učnih meat. Na tehniški srednji šoli v Ljubljani so ponovno razpisana naslednja učna mesta: 1.) dvoje arhitekt-akih učnih mest: 2.) ono inženjersko učno mesto za elektrotehniko. Plačal kakor pri inženjerskih profesorjih (temeljna plača 2400 din., dvojo Stlriletnlo po 600 din. in četvero trlletnio a 600 din.; poleg tega običajne draginjske doklade. Na oddelek ministrstva trgovino in industrija v Ljubljani naslovljene prošnje je vložiti pri tem oddelku do 15. avgusta 1921. * Otvoritev telefonsko centrale v Sevnici. Pri poštnem in brzojavnem uradu Sevnica se jo dne 24. junija 1921 otvori-la telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajovni promet z omejeno dnevno službo. * Obrtna razstava v Brežicah'. Slovensko obrtno društvo v Brežicah priredi za brežiški okraj I. obrtno razstavo od dne 14. do dne 21. avgusta 1921 za izdelke mojstrov, pomočnikov in vajencev. Razstava se vrši v zgoraj omenjenemu času v grada »Vltežka dvorana« v Brežicah. Dne 21. avgusta ob 4. uri popoldne zaključek razstave združen z veliko ljudsko veselico. * Znižanje policijskega staleža v Mariboru. Predsodništvo deželne vlade je deloma stalno deloma začasno vpokoji-lo pol. nadzornika Antona Borglncn. nad-stražnika Josipa Filipiča in Jerneja Kra-vosa in redarja Josipa Gorjanoa in Ivana Turka. * Na čelo »Rafaelove družbe* so postavili klerikalci dr. V. Pegana. Komentar je nepotreben. Opozarjamo na to le gg. okrog »Jugoslavijo« te znanilke »očiščevanja« našega javnega življenja. * Romnnl ubili dva naša vojaka. V Mokrlnu ob romunski meji so romunski vojaki te dni napadli dva naša vojaka, ju ustrelili in oropali. Ubita vojaka sta bila pokopana v Novem Sada ob veliki udeležbi tamošnjega prebivalstva« Romunske oblasti so bUc o dogodku obveščeno. Zahtevala se je preiskava in stroga kazen za storilce. * Razredna loterija. V petek in soboto so je vršilo v Beogradu žrebanje srečk razredne loterije prvega razreda drugega kola. Izžrebano srečko objavimo v prihodnji številki »Jutra«. * Železniške postaje morajo biti razsvetljene. Zagrebško ravnateljstvo državnih železnio je odredilo, da mora vsaka manjša postaja razsvetljiti prostore, namenjene občinstvu, pol ure, a velike postaje eno uro pred dohodom vlaka. Tozadevni predpisi se v kratkem razglase. * Atentator-komunlst aretiran v Ljubljani. Policijsko ravnateljstvo nam jav lja: Neki ljubljanski list je dne 15. t. m. objavil dopis, v katorem jo poročal, da jo bil v Ljubljani aretiran Miloš Zlatar, ki jo bajo pod pritiskom silo in ker so ga na policiji mučili, priznal, da je bil udeležen pri atentatu. Pozneje so jo izkazala njegova izjava kot neresnična. Članek tudi namigava, da se je morda ljubljanska policija prenaglila. Z ozirom na to izjavlja policijsko ravnateljstvo v Ljubljani sledeče: dne 2. julija zvečer je bUo policijsko ravnateljstvo v Ljubljani obveščeno, da je pobegnil lz Novega Sada Miloš Zlatar, čevljar, nakar je sledil njegov osebni popis in nalog za aretacijo ker je v zvezi z atentatom. Naslodnji dan je na cesti policija ustavila človeka ki je odgovarjal opisu, imel pri sebi pot ni list za Ameriko s fotografijo na ime Miloš Zlatar, čevljar iz Novega Sada. Ta oseba se je aretirala, na policijskem ravnateljstvu zaslišala o osebnih podatkih in načinu potovanja. Z ozirom na atentat se Zlatar v Ljubljani sploh ni zaslišal, ker ni bilo podatkov za zaslišanje. Postopalo se jo z Zlatarjem v zmislu tozadevnih zakonskih določil, katera no dopuščajo nobonega nasilstva, še manj pa kakega mučenja. V spremstvu uradnih organov našega ravnateljstva se jo Zlatar izročil upravi grada Beograda. * Krvav boj z razbojniku Iz Skoplja poročajo, da so pretočeni torek razbojniki, večinoma kačaki, napadli selo Rezi-ca pri Metobiji ter je popolno oplenli. Trije Srbi so bili ubiti. Ko so jo napad prijavil žandarmeriji, so hitele patrulje za roparji Vnol se .je oster boj med žan-darji in razbojniki. Mrtvih je 20 kačakov, težko ali lahko ranjenih pa 8 žandarjev. * Aretacija. Zaradi potopuštva in brezposelnosti jo mariborska policija aretirali Marijo Tischlor in Marijo Muhič. * Ukradeno perilo. Prod senatom ljubljanskega deželnega sodišča sta bili obsojeni danes vsaka na 4 tedne težke ječo deklica M. P. iz Sapa in njena svakinja M. B. Vlomili st med šesto mašo v stanovanje posestnice H. B. in odnesli več kosov raznega perila, katero so našli pri hišni preiskavi pri obtoženkah. * Pobegnil je včeraj iz blaznice-hlral-nice Adolf Ganselmayer. Govori nemško ln sanjari posebno o milijonah. * Zanimiva zgodba pred mariborskim sodiščem. To dni je imelo mariborsko okrajno sodišče opravka z zanimivim rod-Otnskim romanom, ki se jo odigral v dravski dolini. Neki vdoveo se je pred par leti poročil z mladim dekletom, s katerim je imel 2, » prvo ženo pa 4 otroke. Spo mladi se jo njegova žena seznanila z nekim 17 letnim mladeničem, s katerim je sklenila intimno razmerje. Posledica je bila, da se je hotela svojega moža iznobiti. Napisala si je sama pismo, v katerem so jo vabili stari Si na obisk in ga pokazala možu. Določeno nedeljo sta se oba zakon-oa odpravila na pot preko Drave. Na pzi-bliino 20 metrov visoki akalL ki se snuš- fe Ur IM KNB0 «MCt Vrtin, p tona1 ugledala cvetUoe in prosila moža, naj $ jih natrga. Mož je, nič hudega sluteč, tO tudi hotel storiti. Ko pa je lel po roba, ga je žena nenadoma pahnila v prepad. Mož je padel sicer v vodo, vendar pa so ga po hudem naporu rešili. Orožniki so ženo, ki je bila še tako prodana, da je milil in preklical svojo prvotno izpoved, hotela moža, potem ko se je rešil, ie objeti, takoj aretirali in se je vršila te dni razprava. Tu pa se je mož svojo ženo us-da ga je pahnila žena v prepad, nakar jo je sodišče oprostilo. * Izgnali so iz Slovenije u B let zaradi • raznih deliktov in postopaštva 21-letnega Belamariča Marka lx Sibenlka. * Roparja v mlinu. Dva noznana roparja sta napadla zvečer mlinarja Franca Krošla v Dečnem selu pri Brežicah. Edon roparjev je pobil mlinarja na tla In ga držal, drugI pa je med tem plenil po mlinu. Ropa- jo moral biti v mlinu dobro znan. Odnesla Bta 2000 kron denarja, hranilno knjižico mestne blagajne ,v Ljubljani in več obleke. * Razne tatvine ln vlomi. Pri posestniku Ivanu Jaron v Podpečl 6 so vlomili neiznani tatovi in odnesli iz skrinje 2800 kron denarja In nekaj perila. — Posestniku Mihaelu Jeršinu na Hoviol so bili ukradeni 8 čebelnl panji, vredni 1500 kron. — Posetniku Blažu Božič v Gomilskom so ukradli neznani vlomilci več moških oblok, srebrno aro z verižico in več drobnarij.— Posestnici Heleni Knkenberg v Braslovčah je ukradel neznan, bržkone domač tat 6 starih srbskih bankovcev po 100 dinarjev. * Semenski nageljni. Iz odprtega vita Aug. Vidmarja na Prulah v Ljubljani so ukradli neznani tatovi 81 stebel semenskih nageljnov, vrednih 800 kron. * Razne poškodbe. V ljubljansko bolnico so prepeljali sledeče poškodovance: opekarskega delavoa, lBletnega Ludvika Sedeja iz Lesnega Brda, ki se je težko poškodoval v tovarni Josipa Jolov-ška na Vrhniki. Stroj mu Jo pohabil desno roko. — Delavoa Franca Ažmana, katerega je zabodel z nožem v levo stran trebuha čevljarski pomočnik Jožef Erlah iz Kovorja. Mož ima smrtno nevarno rano. — Josipa Vidrgarja, 351etnoga tovarniškega delavca v papirnici v Vevčah. Udarilo ga je težko železo na brado in ga nevarno poškodovalo, strojnika iz Jezovnlka pri Arjivasi Vipotnika Ivana, kateremu je vrgel zidarski mojster Oeč iz Žalca v Virantovem hotelu v Žalcu v glavo vrč in ga težko poškodoval na glavi, osobito na levem očesu. * Nesreča pri delu. Pri podiranju streho na drvarnici v Ljubljani na Krekovem trgu St. 10 je padol t dva metra visoke strehe delavec Janez Narobe in se težko poškodoval na nogL * Ukradene kure. Posestniku Ignacn Sever so odnesli neznani tatovi iz hleva 10 kur vrednih 500 kron. * Velika tatvina na Jesenicah. Do sedaj neznani vlomilci bo vlomili na Jesenicah pri Taučarju in odnesli veliko raznega blaga: namizne prte, mast, olje, Brobmo jedilno orodje in razno obleko. * Umrla jo v Stični soproga šolskega ravnatelja v p. gospa Marija Lebanova. Pogreb bo v nedeljo ob osmih zjutraj. * Aretiran defravdant Povodom racije je zagrebška policija aretirala nodav-no češkega bančnega uradnika Vladimira Dočkala, ki je pri Podsusedu Bkočil z vlaka, ker bo jo bal žolezniške policije. Našli so pri njom 145.000 kron. Pri za-slišavanju je Dočkal skočil iz prvega nadstropja na cesto ter se težko poškodoval. Sedaj se je dognalo, da jo Dočkal prašiči Industrijalnl banki poneveril več stotisoč kron. Ubogi filatelisti. Po svetovni vojni so na vseh koncih in krajih po možnosti štedl. Le v eni točki je zavladal luksus, ki menda nima primere: gledo novih pisemskih znamk. Samo v zadnjih osmih mesecih od 1. oktobra 1920 do 31. maja 1921 je prišlo v promot približno 19.000 novih pisemskih znamk. Ubogi filatelisti! NaSi dopisi h Kratim Na Vidov dan }«i lillo mesto prav topo okrašeno z zastavami ter so bile na poziv gremlja trgovoev zaprte vse trgovine. Zastave smo pa pogrešali pri nekaterih klerikalnih hišnih posestnikih. Človek bi mislil, da si pač Se niso nabavili narodnih zastav, vkllub temu, da so bili med njimi ljudje, ki bi lahko kupili tudi po več zastav ter so v bivši Avstriji prav pridno razobesall zastave črnožoltih barv. — A glej čudo — par dni na »o, se vrši v Kranju orlovski tabor; na štiristo hišah Kranja visi celili 19 zastav In te po večini baš na onih hišah, k|er lih na Vidov dan nI bilo. Kmalu na to )e kraljev rojstni dan, zopet je celo mesto v zastavah, maloštevilni pristaši orlov so pa morali zopet pokazati, da Jim nI nič za narodnega vladarja in narodno državo. Iz Središča: Ob obletnici rojstnega dne NI. Veličanstva kralja Petra 1. le Imel občinski za-stop slavnostno sejo ln le soglasno sklenil poslati udanostno brzojavko N|. Veličanstvu, Pri kateri se s hvaležnostlo spominja srečne rešitve Ni. Vlsočanstva regenta Aleksandra Iz smrtne nevarnosti. Pri tel seli ie z večino glasov sklenil sledečo resolucijo: »Občinski odbor pozdravlja s posebnim zadoščenjem sprejet ie ustave, ki lamčl lepšo bodočnost vsemu narodu in državi. Zahtevamo, da se ustanovi posebno okrožje za Štajersko ln Prekmurje s sedežem v Mariboru, In poživljamo vse občinske odbore, da se tej naši zahtevi pridružijo.« — Poročilo Slovenca«, da ie občinski zastop poslal resolucijo, s katero zahteva avtonomijo Slovenlie, Je neresnična, Iz Dclekrajinei Klerikalci uničujejo ceste In mostove v Belikrajlni! Kadar klerikalec ne more biti deželni predsednik, potem gre v Belo-krajlno, da nakupi les, nabira stare cunje in železo. Tak Je tudi bivši predsednik deželne vlade d. Brejc. Pred par dnevi Je prišel z Jako velikim In težkim vojaškim avtomobilom z dvema priklopnima vozovoma v Črnomelj v svrho prevažanja »lesenih pragov« Iz kočevskih hribov na črnomaljski kolodvor. Sliši se tudi, da Je dr. Brejc s takozvanlm »Cule-tom» lz Loke v kompanijl. Ljudstvo Je zelo ogorčeno ln oplašeno. Sušteršičija-nec Doltar ne popravlja nobene ceste že sedem let. Naše ceste so za tak promet veliko preozke, zraven tega pa še razora-ne In popolnoma uničene še od prejšnjih vojaških težkih avtomobilov. Ljudstvu ni zameriti, da se razburja zaradi Breičcve-ga avtomobila: prvič Je v veliki nevarnosti ljudstvo samo, drugič pa naš veliki most, kateri so lepega dneva pod tako velikansko težo lahko podere. Naše oblasti počivajo In kakor po navadi uživalo svoi Idilični mir. Tem potom opozarjamo deželno vlado, nal Izda nalog, da sc takoj ustavi vožnja tega velikega In težkega Brejčcvega avtomobila s priklopnimi vozovi vred. Iz Rogaške Slatine:. Naše krasno zdravilišče JC proslavilo krallev rojstni dan na slovesen način. Na predvečer so sc okrasila z rm stavami ln na prostoru pred (zdraviliške v dvorano )e bila med cvetjem in zastava.1 ml postavljena slika našega kralja. Ob" 9. url zvečer le naznanilo trobisti tanje grt-sllcev prlčctck bakljade In bakljenosci so prikorakali ob sviranlu godbe pred zdraviliški dom. Tam ie v v/.nešencin govoru -gospod dr. R o s i n a, odvetnik Iz Mit« rlbora, častil visokega slavljimca lil navdušeni žlvio-kllcl so sledili njegovim besedam. Godba le zasvlrala in ob benga, ličnem ognju In razsvetljavi 'bakljenosccv so gostje na prostem zaplcs.ali kolo. Ob zvokih koračnice se je občinstvo v nai-:oljšcm razpoloženju razšla. Na rojstni dan ie ob 9. url dopoldne cdlebriral v kapelici Sv. Ane škof Anton A k š a m o v I d slovesno sv. mašo. Asistlralji sta mu ravnate!) semenišča v D!akoi»em, profesoi dr. H e r m a n ln nadžuplilk Sv. Križa, gosp. Korošec. Pri tei prlljikl sc ie prvikrat v te) kapeli pela zahvalna pesem v slovenskem jeziku. Opolditc je bil v restavraciji zdravllškega dor*a skupen slavnosten obed, katerega so s;e udeležili med drugimi odličnimi gosti hilskup Akšantn-vIč v spremstvu prol. dr. Hermana, dalje podban dr. Bošnjak, protedorei TrifunoviO lz Beograda, vsi tukaj bivajoči gg. častniki ln veliko število drugih odličnih gostov. Po slavnostni napiitnlcl, katero jt, govoril ravnatell zdravilifiča, so navdušeni žlvio-kllcl zadonell po dvorani. ZvcJct so gostje Iz Srhlie v mat zdraviliški dvorani priredili konccrt, ki je privabil obli', gostov In |e nllepše uspul Od Sv. Miklavža pri Ormoin: Dno 8. julija se jo vršila pri nas eo-kolska slavnost b sodelovanjem sokol skih društev lz Ormoža, Ljutomera in Središča. Cisti dobiček slavnosti je bi! namenjen ubogi šolski mladini pri Sv. Miklavžu. Vkljub neugodnemu vremenu in protiagitaciji od gotove strani se jo Blavnost sijajno obnesla. Čistega, dobička jo 0437.45 K, ki so bo porabil za nakup obleko. Prisrčna hvala gori omenjenim sokolsklm društvom za njihovo nesebično sodelovanje! Moralni in gmotni uspeh slavnosti pa no da miru našim nasprotnikom. Vso svojo jezo so razlili v 74. štev. »Stražo«, kjer na nesramen in Iažnjiv način blatijo gosto in tukajšnja učiteljstvo. Ne zdi so nam vredno odgovarjati, povomo samo, da jo dotični Članek obsojal tudi najzvestejšl pristaš njihovo stranko. Dobro znani dopisnik pa iz toga dopisa lahko razvidi, koliko jo bilo čistega dobička, po knterom taki skrbno povprašuje. Da si jo vodol, kak» se bo uporabil dobičok, jo vendar agi-tiral sam proti slavnosti. Svetujemo mu, naj skuša s svojimi Orli prirediti enako slavnost v isti namen. Uboga mladina in starši mu bodo zato hvaležni. Vso svojo oliko pa so nasprotniki pokazali s tem, da so Sokole lz Srodišča in Ljutomer;* na povratku izzivali pri kaplanovi kleti. Lo hladnokrvnosti Sokolov so jo zahvaliti, da ni prišlo do spopadov. Toliko v. odgovor. Ako pa nas no pustito pri miru, bmo primorani govoriti jasnejše, kar bi vam utegnilo biti jako neljubo. Šport in turistih ŠPORTNI TEDEN 1921. Športna zvozai priredi svoje letošnji Športni teden od 7. do 18. septembra. Vse toltme se ta teden razpišejo. Vrše se lahkoatletične tekme s štafetnim tekom skozi mesto in distančnim maršem na 20 km; vodnosportne tekmo na Ljubljanici, z water-polo-igro; tenis-turnir; rokometne tekme; nogometne tekmo, konjskosportne tekme na nekdanjem vojaškem vežbališču; avtomobilna vztraj-nostna tekma na 600 km ter kolesarsko in motociklistične dirka na dirkališču nekdanjega vojaškega vežbališča. V avgustu, najbržo 21., priredi Športna Zveza velike plavalne tekme za pr-vonstvo Jugoslavijo na Bledu, za katere jo že danes okrog 100 tekmovalcev naznanjenih. Vso tekme Športnega tedna se vrše za prvenstvo Slovenije. Udeležba je dovoljena članom športnih klubov in državno priznanih telovadnih organizacij. Matična nedelja v Kamnika. Podružnica Jugoslovenske Matice v Kamniku Ima v nedeljo dne 7. avgusta dopoldan svoj občni zbor. Popoldne priredi v korist Ju-goslovcnskl Matici na Glavnem trgn Javno tombolo. Po tomboli se vrši veselica v Mestnem parku z godbo In petjem. Postreglo se bo z raznimi okrepčiH. Odbor vabi vso člano In prijatelje Jugoslovenske Matice k obilni udeležbi. / ' ' Gospodarske vesti = Pospeševanje Izrabe vodne sile v Avstriji. Avstrijska vlada jo predložila narodni skupščini zakonski osnutek o pospeševanju izrabe vodno sile in elok-trarn. Pospeševanje obstoji v prvi vrsti v zmanjševanju davkov. = Bolgarija Išče kredita. Kakor smo že poročali, bolgarska valuta nevzdrže-ma pada. To dni je izjavil bolgarski trgovinski minister zastopnikom bolgarskega časopisja, da je padanje bolgarske v.iluto lo umetno, ker no odgovarja taktičnemu položaju. Padanje so povzročilo tendenčne vosti, ki bo širijo v zadnjem času, češ da jo podvzela Bolgarija akcijo za pridobitev grškega ozemlja v Tra-ciji ali s pomočjo Jugoslavije ali pa an-gorske vlado. Bolgarija da se s takimi načrti ne bavi, temveč je poBvetila vbo svoje silo obnovi prijateljskih odnošajev z vsemi državami. S povdarjanjem okol-nosti, da so odnošaji mod Bolgarijo in sosednimi državami zadovoljivi, jo minister izjavil, da bo odpotoval v kratkem finančni minister v Francijo, Belgijo in Švico, da bi rošll nekaj finančnih vpra^ šanj. Bolgarija da. je interallirano komisijo prosila za dovoljenje, da smo najeti zunanje posojilo v znesku 100 milijonov frankov, da pa še ni prejela odgovora. = Izvedba poljskega prisilnega posojila. Nemški listi poročajo podrobnoBti o vladni naredbi glede poljskoga prisil-noga posojila. Prisilnemu posojilu so podvržena imetja v vrednosti preko 100.000 poljskih mark kakor osebe z letnimi dohodki preko 86.000 poljBkih mark. Posojilo znaša pri 100.000 p. mark imetja 2000 p. mark, pri 200.000 p. m. 5500, pri 300 tisoč p. m. 8000, pri pol milijona 16.500, pri en milijon 40.000, pri 5 milijonih in preko 20% vrednosti imetja. Pri letnih dohodkih v znesku 86.000 p. mark znaša 1000 p. m., pri 50.000 p. m. 2100, pri 100 tisoč p. m. 7200, pri 800.000 p. m. 54.400, pri y2 milijona 115.500, pri 900.000 p. m, preko 30% letnih dohodkov, žitno gospodarstvo na Madtarskem. Madžarska vlada jo ukinila prisilno gospodarstvo v žitnem prometn, toda to volja začasno samo za notranji promet, izvoz bo še tudi za letos regulirala vlada. Ta omejitev prostega prometa se jo odredila vsled tega, ker je vprašanje žlt-Ws izvoza % tesni »ved % važnimi m«. nanjo političnimi problemi. Tako je zaključek sporazuma s Češkoslovaško spojen z vprašanjem, koliko žita bo Madžarska dobavila Češkoslovaški. Razen tega bi uvoz zelo podražil žito v državi, kajti ceno madžarskega žita stojijo še dale* pod svetovnimi cenami. Stavka v Francoski tekstilni Industriji. Radi grozečoga znižanja mezd jo sklenilo prod nekaj dnevi delavstvo tekstilnih tvornio v Lille-u in okolici stopiti stavko. V bombažni industriji je delo že popolnoma ustavljeno. Po poročilu al-zaških listov se nahaja že nokaj časa v stavki 20.000 gornjealzaških tekstilnih delavcev tudi radi napovedanega zniža nja mezd. = Brezposelnost v Italiji. Brezposel. nost, zapiranje tvornio in omejitev obratov v Italiji vedno bolj narašča. Po poročilu generalnega tajnika Zveze industrijalcev Olivettija znaša sedaj število brezposelnih v oeli Italiji 300.000, dočiiu jo 400.000 delavcev samo 3 dni na teden zaposleno. Neko poročilo iz Trsta od 11. t. m. pravi, da se bo v najkrajšem času zaprla večina ladjedolnic v zasedenem ozemlju en del v Liguriji in Gemti. S tem bo število brezposelnih močno narastlo. Italijansko ladjedelništvo so je moglo doBlej vzdržati lo s pomočjo države, ki ga jo podpiralo z ozirom na svetovno konkurenco. Vladni dekret, ki odreja to podporo, je potekel 80. m. m. in doslej šo vlada nI ničesar ukrenila glede ponovno podpore ladjedelnicam. Tržaške ladjedelnice so se s prejšno vlado šo pogajalo za ponovno subvencijo v znesku 400 milijonov lir. Vsled spremembo vlade 80 se pogajanja za enkrat, prekinila. Velika ladjedelnica Canticro navalo v Tržiču je že odpustila več 100 delavcev. Podjetje bo najbržo Se tekom tega meseca uBtavilo obrat. — Cene kovin v Berlinu 18. t. m. (z* 100 kg v markah): elektrolttični baker 2120, svineo 600 — 670, sirov cink 79«, aluminij (99 — 09%) 2760, banca cin 4700, straito-cin 4680, austral-cin 465A nikelj 4200; srebro v palicah (mv. 900%i stane 1260 mark 1 kg. — Blagovni promet v Rusiji je po mo> skovski »Pravdi« v prvih 4 mesecih 1981 močno narastel. Dočim se je v eelem le, ta 1620 uvozilo samo 15.500 ton, je src, v prvfh 4 mesenih t. 1. iraetel m W.H< fefflk-L tStfteft 88 lajna velikega vojvode Romu. bnlla Ja, ko se je začel Filip t D a ves glas smejati, odi i madame, vj ste me popol-t napačno razumeli. Pomagati mottam pri toaleti samo za to, >tani ;te, dokler je potrebno taki, te stidaj. Nikakor ne gre, da se tro pomladite. Ko končate s > glajvno toaleto, morate me ve-poklicati, da preskrbim vse po-10, <3 a obranite svoj dostojan-i obuaz.» .11 mcvam še dolgo časa nositi rašna masko in te grozne sive » Skoraj z jokajočim glasom je ikla. «i5aj sem vendar taka, kot d tičje strašilo> le, ne, madame, motite se. Prav jjanstMiMio izgledate v tj svoji ;i. VsaV bi mislil, da ste stari 33 a ste vendar že 40. Glavna stvar da nilido ne pozna, da ste mami. Dokler ne pride gospod b je pa*: najbolje, da ostane ta-cot je. Blodite prepričani, da ni-ne pri&ikuje želnejše njegovega 3da negp jaz.» ogledala ga je skoro jezno in )a se m« morete enkrat že zne-Vjdim, dla sera vam na poti.» Je, madame, želim samo, da vi-tudi vaš pravi obraz.» ospod Collin se je nakloni!, nje-t spremljevalka se je smejala ta-)risrčno, kot da še ni slišala ni-lepšega poklona. Videlo se je, e tudi nji vrača dobra volja. Go-1 Collin je pogledal na uro in I: »Ali veste madame, Jtal m sedaj prav pošteno zaslužila? Jaz mislim, da bi ne bil odveč prav dober in obilen zajutrek in to kolikor mogoče hitro. V šestnajstih urah nisem zavžU prav ničesar razven one čaše absinta. Lačen sem kot volk, mislim pa, da tudi vi niste manj. Vso potrebno toaleto opraviva pozneje.* Podal ji je roko, odpeljal jo v hotelsko jedilnico, kjer je naročil obiln zajutrek, potem se je pa za kratek čas opra/ičil. «Najbolje je, da takoj oddam oglas za gospoda Jakoba in da naročim v hotelu sobe. Da vara ne bo dolgčas, berite tačas včerajšnje pariške liste, ki sem jih prinesel s seboj. Veliko novega tako ne najdete v njih> Dal ji je liste in odšel. Gospod Collin je doživel v svojem življenji že marsikaj, toda dogodki včerajšnjega dne od trenotka, ko se je pred kavarno de la Paix pojavila mlada, skrivnostno dama, so mu bili popolnoma neia^umljivi. Odkar je odšel pred 6. leti iz svoje švedske dQf>iovine, vrstili so se v njegovem življenju dogodki za dogodki, toda v vseh teh dogodkih .je dal on sam vedno svojo incijativo, a vse glavne vloge v teh dogodkih so igrali le moški — sploh so žene igrale v njegovem življenju kaj malo vlog. — Kar se pa zgodilo sedaj, to mu je bilo popolnoma nerazumljivo. Kdo je pripeljal na pot njegovega življenja to mlado in skrivnostno damo — usoda ali pa slučaj. Ni mogel razumeti, zakaj se je pravzaprav zapletel v stvar, ki ga prav nič ne briga. Zakaj se trudi, da skrije svojo spremljevalko in zavede na napačno sled ljudi, ki so — kot je trdila ona sama — jako maščevanja željni Toda —, kdo vraga je bil oni člo- vek, k! ga Je videl m peronu lyoo-ftega kolodvora? Mogel bi priseči, da mu je obraz znan. Skoro vso noc je mislil na ta obraz in se trudil, da prikliče v spomin, ki je bil hvala Bogu še jako bister in al, ta obraz, da se 6pomni imena tega človeka, toda vse njegove misli so bile zastonj. Lepa neznanka niti z besedo ni omenila ničesar, kar bi mu dalo povoda sklepati kdo je pravzaprav. Prosila ga je celo, da naj opusti vsak poskus zvedeti, kdo in kaj je. To se je sicer popolnoma strinjalo z njenim značajem, v kolikor ga je mogel dosedaj spoznati. Ako bi hotel podati nie opis in karakteristiko moral bi vefL jako dobra vzgoja, neverjetna naivnost in nedolžnost (kar je dokazala že s svojim postopanjem takrat, ko se mu je — kar meni nič tebi nič — vrgla okoli vratu v pariški kavarni), dalje samozavest v zveii s prirojeno ljubeznivostjo in čudna mešanica bojazljivosti in želja za prigodami. Njena smisel za huipor ni bila posebno dobro razvita. Zdelo se je, da pozna svet in življenje saino iz romanov, ker sicer "si ne bi mogel pojasniti onih čudnih besed, ki mu jih je rekla takrat, ko sta se spoznala: mislite le, da sem vaša prijateljica! Danes zjutraj, ko sta prišla v Marseille, je bila jako slabe volje, kar je pa povsem razumljivo po dogodkih včerajšnjega dne. Poskušal je vse, da jo razvedri, vporabil je vse svoje znanje, bil ji je uslužen, obziren, po malo jo tudi dražil, toda ni dosti pomagalo. Poskusil je tudi zadnje sredstvo, ker je bil mnenja, da ne škoduje preveč, ako se tudi polno-krvnega konja včasih malo globo-kejše dotakne z ostrogami. Niti sanjal ni, kaka presenečenji ga še čakajo v njeni družbi, ko je stopil kak® pet mtnat pozneje z velikim šopkom svežih vijolic v jedilnico. «Vse je v redu madame, naročil sem za naju sobe v prvem nadstropju in poslal brzojavno za pariške liste dogovorjeni oglas. Mimogrede sem tudi preskrbel vse potrebno za vašo toaleto. Ali vara smem ponuditi te vijolice, ki pričajo, da sva prišla v kraj večne pomladi.* Vzela je šopek s precej raztresenim smehljajem; pogledal jo je začudeno in videl, kako je bila zatopljena v svoje liste. Mislil je, da bere kako zanimivo stvar iz Excelsiora ali pa Matina, ko pa je pogledal bližje, se je začudil, ko Je videl, da čita Financial Leader. Za vraga, kaj naj to pomeni, kaj zanimivega mora vendar biti v tem angleškem bor-zijanskem listu? Morda pa na vse zadnje novopečena gospa Pelotard špekulira tudi z akcijami? Onostran kanala je bilo sedaj v modi neko podjetje z gumijem in večji del špe kulantov so bile dame. To je vedel in kaj ko bi bila njegova spremljevalka tudi ena teh. Toda ni imel niti časa, da bi si stavil nadaijna vprašanja, v njegovih mislih ga je prekinila ona sama in ga čemerno vprašala: «Ali ste brali te časopise?« 4Da, madame!« Imenovani list je bil glasilo Erne-sta Isaacsa in gospod Collin ga je bral z velikim zanimanjem, ker so ga njegovi uvodni članki bolj zabavali, nego vsaka druga zabava. Toda ta številka ga je morala še posebno zanimati. «Tu je zanimiv članek, ki mi ga morate natančno razložiti.* »Prav rad, samo povejte od, kafo r! je ta članek?« Pogledal je v list, prepričan da jo zanima poetično in optimistično pi. sani članek, ki je z njim Isaacsov taj. nik gospod Bass navadno pozdrav, ljal ustanovitev kakega novega pod, jetja svojega gospodarja. Bu je pa popolnoma presenečen in se skoro sesedel na stol, ko je videl, kam j« kazala s svojim prstom. «Kaj vidim? Vas zanima Člane!,' o državnih papirjih vojvodine Mi. norice?* Čudno, čudno! Petnajst sekund je opazoval Filip črnolaso glavico ob svoji strani. Minorka? Kaj na vsem svetu zanima to mlado damo ta nesrečna država? Kako jo morajo zanimati članki o Minorki in njenih državnih papirjih. Kako jo mora za. nimati članek, ki se mu je včeraj zve, čer tudi sam tako zadovoljno smeh. jal na terasi pariške kavarne? Pred. včerajšnjem je začel izvajati največj delo svojega življenja, delo, ki ga i pred nekaj tedni predložil gospodi Isaacsu v Londonu in ki mu je za to podjetje dal na razpolago potre-ben denar; najpredrznejši načrt, ki so ga kedaj zamislil njegovi iznajd Ijivi možgani, načrt, ki je osupnil celo gospoda Isaacsa. Nakupiti vse državne dolgove neodvisne vojvodi, ne, postati popoln gospodar upravitelj njeae usode — sicer bila ta država precej majhna, t< _ za to so bili njeni državni dolgovi toliko večji. Nakupit vse ali pa vsa veliko večino teh državnih dolgov (po 42 in pol %), ogoljufati oderu. ške pijavke, zagotoviti si velik do. biček in začuditi ves svet, ko zve, kaka kupčija se mu je posrečila. Dva tedna se je pripravljal za stvar. (Pati" '•5IM >brambni vestnik 1SKA PROPAGANDA V SLOVENSKEM JEZIKU. ikoj po plebiscitu je pričel v Celi izhajati tednik »Koroška Domo-». ki podaJ.fšuje delo nekdanjega jerca*. Stajerc* je bil svojčas zelo raz-n list ne samo v ptujski okolici, več tudi na .Koroškem. Ni bilo si-velDco naročnikov, ali nemški ln škutarski trgovci so ga razširjali x>vsod in skušali tako krepiti opozicijo. Ob prevratu je listom »Stajerc* pri n3S odklenkalo, do-e pa že tekom priprav za plebiscit ega vernega naslednika v listu roška Korošcem», ki Je izhajal tja plebiscita. Ta časopis je pravza-t uporabljal samo škarje: ponatis-al |e jednostavno slovenske časo-l včasih Je članke in notice neko-zasulcal, včasih jih opremil samo vojim napisom, največkrat pa ni treba ničesar pristaviti in ničesar lica ti. činek teh ponatisov jf. bil silen in m oziru bo bodoči zgodovinar pač •al pred tem dejstvom nekoliko e ostati in bo morebiti prišel do ljučka, da je bila ravno pisava na-časopisov o naši državi za Ko :e odločilna, ko so stopali pred jiscilno žaro. končanjm plebiscitom je prenehal I list »Koroška Korošcem*, da na-vl prostor v istem duhu pisani ►roški Domovini*, ki je »neodvisen alk za koroške Slovence*. Svoje finalne članke našemi z našimi Dild. celo Prešernu ne prizanese, sr pa uporablja škarje. N. pr. pod lovom «Kaj piše »Domoljub* o avi SHS.» prinaša ponatis, kjer od kanizma do balkanskih razmer veka kar glava boli, tako grozno nam godi. če človek to čita. Na igem mestu zopet citira »Domo-ja», ki je prinesel članek »Prodani lastnih bratov*, v katerem silne li Srbe. »Koroška Domovina* pri-vlja k temu sledeče: »Kaj porečejo em besedam, s katerimi toži »Do-ljub* čez strašne razmere onstran ravank. naši koroški Jugoslovani? Ide gotovo še čas — pravzaprav je prišel — kc nam bodo hvalo peli, smo jih proti njih lastni volji iz-ali iz krempljev grabežljivih orK-lh volkov...» Komentarjev k temu pač ni treba takih. Nemci hočejo naše ljudstvo vsak način demoralizirati in njivo delo jim še vedno uspeva, ker v obUi meri opravljajo naši časo' >1. Nemško propagando v sloven-em jeziku vršimo — mi sami. Barbarski pož'g in po rušenje Narodnega doma dne 13. julija 1920. je ugonobil tudi to znamenito diplomo. Sedaj se pa Cirilmetodarji zopet pripravljajo, da kot pipčarji svoje delo nadaljujejo in »Edinost* prinaša lep poziv na vse, da se odzovejo in vršijo dalje svojo dolžnost. Našim bratom želimo mnogo uspeha* Nam pa mora dati ta vest novo vzpodbudo in naše podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda*, katerim se ni treba skrivati, naj se z isto vnemo v. žejo na delo. kot so to storile nekdaj. -»Družba* vrši svojo dolžnost še vedno, a z velikimi težvami. ker je dosti podružnic še vedno mnenja, da »Družbe* ni več treba. Posebno tem podružnicam kličemo: oživite se in pomagajte! Štedilnik T W 1127 Keetnt tre 24 II. 2-8 Velika zaloga: r zni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli F. Batjel, Ljubljana, Start trg a«. Sprejmejo se v popolno popraro, za emaj-Uran je s ognjem la pontkl JanJe: dvokolesa, otrotki vozičtti, Šivalni in nuni ■troji in deli. Mehanična delavnica, Karlovika oeita 4. 9« 10-8 Jugoslovensko Matica. Na Bledo se ie ustanovila v petek dne 8. t. m podružnica Jugoslovensko Matice, katere so se prav trdno oklenili vsi Blcjcl brez razlike na politično pripadnost posameznikov. Blejska podružnica priredi dne 13. In 14. av. gusta na Bledu Matičen dan z nal-raznovrstnejšin) In najzabavnejšlm spe-redom, med katerim bo tudi velika javna tombola v nedeljo popoldan. Na ta Matičen dan že danes epozatjam^ yso bližn)o in daljno okolico. NAŠI PRIMORCI ZA SVOJE ŠOLSTVO. Ko so Italijani zasedli naše Pri-urje, so zatrli vsako narodnostno lejstvovanje in tako so morale pre :hati tudi podružnice »Družbe sv. irila in Metoda* s sv-- " delova-cm. Toda naši Primorci niso kloni glavo in kar niso smele napravit )ružbine» podružnice, to so izvršili irilmetodarji kot «PipearJ». Ze pred Mm letom je viaela ▼ trtaSkem Na-idnem domu ena diploma sa ste ologj Jn prispeva so se se .vedno IMii toi Jutro"! lire, zlatnino ii srebrnim 161 kupite oajeejenr pri trnlki 68— 44 ran Pflhiž, Ljubljane, Stari trg 20. Obvestilo. ObveSSava eenj. odjemalce in p. a. obfia-»tvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi ftevtil v zalogi. Tarlatovikl ftevljt domačega, trn-delka. 694 8« Ant. in Jo£. Brajjer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) it. 1. Zenitna prilika Mlada, inteligentna vdova po akademik) i dvema malima otrokoma, velika, čeri os, poiiena, • pr. motenjem, želi znanja En;ho »rečne ženitve z akademikom, dobro eksistenco, ali z Inteligentnim tr> goveem, ne nad let starim. Predpogoj je poltena preteklost. KatioStn nt. slov in sliko je odponl&ti pod ,,Polten J« 109" upravi atizirali z Avstrijo, in v mnogih primerih se niso obnašali posebno častno, zakar so želi po osvobojenju mar-sikako pikro in ostro s strani doma-Sega srbskega prebivalstva. Po osvobojenju pa je nastopila tudi potreba nove orijentacije za muslimane, kani zanje je postala situacija kočljiva. Pa tudi za vodilne srbske stranke je bilo treba pametno prevdariti korake, na- pram muslimanom. Radikali so že od vsega začetka stremeli po tem, da jili pridobe zase, hoteč pridobiti v Bosni večino za absolutno državno politiko. Nasprotno pa so demokrati in zemljcv radniki radi agrarne reforme vodili več ali manj agresivno politiko napram bogom. Prevdarni politiki so že zgodaj prerokovali, da se bodo muslimani v Jugoslaviji postavili na stran vlade, da si s tem zagotove čim ugodnejšo pozicijo, češ, muslimanskih interet-ov se v opoziciji ne da braniti. Tako se je tudi res zgodilo. Muslimani so se pridružili vladni večini. Toda — k nesreči se je izkazalo, da muslimani lahko igrajo vlogo jezička na tehtnici. V tej ugodni situaciji jo se vrnili k oni točki svojega programa ki so jo v brigl za materijalno korist že opustili. Začetkoma so namreč tudi muslimani stali na stališču deželnih avtonomij in historičnih pokrajin, kor bi si s tem vsaj regijonalno ohranili odločujočo vlogo. In kar naenkrat so se tik pred glasovanjem oglasili s znanimi zahtevami, ki niso v stvari po menile nič drugega, kakor ohranitev historičnih meja Bosne. Dasi jim je vlada v precejšnji meri ugodila, je vendar v muslimanskem klubu ostala močna struja, ki je hotela oponirati vladi. Ostala pa je v manjšini. Toda nasprotja so se nadaljevala, opozicija je očitala večini, da bi bila lahko mnogo več dosegla od vlade, ako bi bila ostala neizprosnejša. Vrh tega so prihajala na dan tudi načel nejša' uasprpt. ja. Vodilni politiki s Korkutom na čelu so zahtevali, da ostanejo muslimani lojalno na vladni strani, iskreno zvesti unitaričnl ureditvi države, da čim so v opoziciji prišle do veljave stare tradicijo o popolnoma separatnem stališču muslimanov. Kakor je videti, jo na sarajevski konferenci prišla do premoči opozicija. Toda tradicija muslimanske politike nam priča, da tega pokreta ne smemo vzeti pretragično. Nadaljna taktika mucslimanov bo verno v skladu s splošno notranjepolitično konstelacijo državi. Nemški volni glseinci V Lipskem se je bilo sestalo nemško sodišče, ki vodi v smislu versailske mirovno pogodbe razprave proti nemškim oficirjem, vojakom in uradnikom, ki s.) za časa svetovne vojne zagrešili razne bestijalne zločine nad prebivalstvom v okupiranih krajih in nad zavezniškimi vjetniki. Razprave vodi nemško Bodi-ščo, a prisostvujejo jim kot kontrolni izvedenci zastopniki najvišjih sodišč Anglije, Francije in Belgijo. Že od začetka se ni mnogo verovalo v objektivnost tega sodišča, toda razsodbe v posameznih slučajih so dokazale, da nemško sodišče vso dokazane zločine tolmači popolnoma z nemškega vojaškega stališča-, da oprošča krivca, katerim so dokazani uajogabnejši zločini, da kaznuje z neznatnimi kaznimi zločinec, ki so zakrivili smrt tisočerih in tisočerih žrtev, ki eo padle v nem ške roke. Belgijski in francoski predstavniki pri tem sodišču so že po prvih obravnavah podali svoje proteste in ugotovitve, rla postopa sodišče popolnoma subjektivno in nemško. Do preloma pa je prišlo pri zadnji razpravi proti generalu Štengerju in majorju Crusiusu, katerima je bilo tekom razprave dokaza no, da sta dala hladnokrvno pobijati angleško, francoske in belgijske ru- njsoce; d« sta dala postreJM fitoče tn tisoče vojnih vjetnikov; da sta zakrivila ▼ nekem vjetniškem taborišču frozno epidemijo tifusa, ki je zahteva-a med vjetniki tisoče žrtev. Nemško sodiSSe v Lipekem je oba zločinca oprostilo t motivacijo, da sta postopala kot nemška vojaka po višjem povelju. Po ti oprostilni razsodbi, ki je v zasmeh vsaki pravici ln civilizaciji, so francoski zastopniki podali v imenu svoje vlade Izjavo, da ne morejo več sodelovati pri takih obravnavah, ter so zapustili i vsemi francoskimi pričami Lipsko. Povodom odhoda francoskih zastopnikov iz Lipskega pri občujejo francoski listi ostre napado na Nemčijo in zahtevajo, da ostanejo vse določbe ver-zajlskega miru proti nemškim vojnim zločincem brez ozira na dosedanje razsodbe v veljavi in da se nemška vlada pokliče na odgovor radi pristranske ga postopanja nemškega sodišča. Listi zahtevajo dalje, da naj se enostavno prekinejo razprave v Lipskem in naj po spisku, ki so ga zavezniške vlade dne 27. februarja 1920 izročile nemški vladi, pridejo vsi tam itaznačeni vojni zločinci pred skupno zavezniško sodišče. Po tem spisku je zahtevala Francija 834, Bolgija 265, Anglija 100, Poljska 53, Romunija 41, Italija 29 in Jugoslavija 4 nemške vojne zločince Vsi ti vojni zločinci skupno z bivšim cesar jem Viljemom naj se izroča medzavez-niškemu sodišču. Dokler ne izpolni Nemčija teb obveznosti in ne izroči vojnih zločincev do zadnjega moža, to liko časa naj ostanejo v veljavi londonske sankcije, ki naj se izvajajo z vso brezobzirnostjo. Francoska vlada upa, da jo bo v akciji proti Nemčiji v vprašanju vojnih krivcev podpirala razun Belgije tudi Anglija. Francoski listi, ki stoje prav blizu vlade kot n. pr. »Temps«, pravijo, da se jim zdi nemogoče, da M Anglija ostala mirna in gluha na vso to neznosno in nedopustno zanikanje najprimitivnejšlh pojmov pravice. Angleška vlada do sedaj še ni zavzela v tem vprašanju svojega stališča ln tudi še ni odpoklicala iz Lipskega svojih zastopnikov, ki se še vedno udeležujejo razprav proti onim vojnim krivccm, ki se nahajajo na angleškem seznamu. To postopanje Anglije se razlaga na 'a način, da Anglija ni zadovoljna s stališčem Francije v tem vprašanju. V slučaju, da ne pride že sodaj do sporazuma med Anglijo in Francijo, bo Francija na prihodnjem zavezniškem sestanku z vso odločnostjo in energijo zahtevala rešitev tega vprašanja v francoskem smislu. Odločujoči francoski faktorji upajo, da bodo mogli izvršiti pri tej priliki na Anglijo pritisk, da se obnove obravnave proti nemškim vojnim krivcem in zločincem pred mei zavezni?'-:im sodiščem. Gržfco-turSka vojna Po zadnjih poročilih, ki prihajajo iz Male Azije, se vrše na turški kot na 'iršlci strani velike pripravo za novo ofenzivo, ki naj definitivno reši vprašanje Male Azije. Pred nekaj dnevi so prišla poročila, da so Grki začeli že s svojo ofenlivo proti Ismidu, toda da je bila ofenziva kmalu končana, ker so Turki zaustavili Grke in jih ua več mestih vrgli nazaj z velikimi izgubami. V lažje razumevanje položaja v Mali Aziji s taktičnega in strateškega stališča podajamo naslednje zanimive podatke o številnem stanju in o vojaških namerah obeh nasprotnikov. Vrhovni poveljnik grške vojske, general Pa-pulos, ima za svoje operacije sedaj na razpolago okoli 18 divizij. To je skoraj še enkrat več nego zadnjič, ko jo začel svojo ponesrečeno ofenzivo. 8 to vojsko, W šteje torej okoli 350.000 mož, bo začel ofenzivo bržkone v centru in na skrajnih krilih. V zadnjih dnevih sta prišli v Malo Azijo še dve diviziji, Id naj tvorita rezervo in straže po osvojenih krajih, da no pride v zaledju do pobun. Te čete so koncentrirane v Bdinu, Magneziji, Balikeseru in Pandermi. Po računu grškega generalnega štaba bo fronta, ko se razvije boj na celi črti, dolga približuo 870 kilometrov. Jako vaino nalogo bi imela igrati v tem grškem načrtu koncentrične generalne ofenzive grška mornarniea. Grški generalni štab jo računal na to, da bodo zavezniki, oziroma Anglija, dovolili, da grška mornarniea prepelje skozi Dardanele in Bospor potrebni vojsko, ki bi se morala izkrcati na čr-nomorski obali med Samsonom in Jo-niboljem, ter bi tako prišla kemalistom za hrbet. Grki se pripravljajo z veliko naglico za te svoje operacije. V solunskem in smirnskem pristanišču stoje pripravljene transportne ladjo, nato-vorjene s pontoni, šlepi in drugimi prevoznimi sredstvi. Tudi grške rezervne čete so koncentrirane na svojih mestih in čakajo povelja na odhod. V spričo teh grških priprav jo tudi Kemal paša pomnožil svojo vojsko, tako da danes razpolaga najmanj s 180 tisoč vojaki, med tem ko je aprila meseca v bitki pri Eski Sehiru imel na razpolago le 60.000 mož linije in 10 tisoč mož rezervo. Iz Kavkaza in iz Cilicije so pripeljali keuialisti na zahodno fronto pet novih divizij, kater«1 tvorijo jedro turške vojske in se splošno smatrajo kat najboljše in vzorne, kemalistične divizije. Vrhovni poveljnik kemalistične vojsko, Izot paša, je zavzel s svojo vojsko dobro utrjeno položaje na grebenih med Biledzikom, Eski Sehirjem, Kiu-tahijo in IJšakom. Turški center tvorijo konjeniške divizijo, to pa iz razloga, ker se center nahaja precej daleč za obema kriloma, Kemalistična vojska je jako dobro oborožena. Ima na razpolago močno, lahko in težko topništvo, veliko število letal ter je preskrbljena z izvrstnimi in modernimi tehničnimi sredstvi. Dasi jo grška vojska številno mnogo močnejša in večja nego turška, vendar so nado na grški uspeh precej negotove in dvomljivo. DoČim je grška vojska precej slaba in nezanesljiva, kar se je ravno dokazalo v zadnji ofenzivi, vlada v turški vojski popolna disciplina, vzoren red in odločna samozavest. Turki so fana-tizirani z idejo, da se gre sedaj za vprašanje obstanka turškega carstva, da končni izid borbe prinaša svobodo ali pa suženjstvo turškega plemona. Tudi v strategičnem oziru se nahajajo Turki v mnogo ugodnejšem posožaju. Njih pozicijo so za prvo defeuzivo jako ugodne, pripravno pa so tudi za izvršitev protinapada. Kakor kažejo vsi znaki, bodo Grki, oziroma Turki — katera stranka pač sačne z ofenzivo, poskusili najprej proboj pri Kiutahiji, ki bo na ta uačin središče novih in odločilnih borb. Morda pride že te dni do momenta, ko začne ena ali druga stran z ofenzivo, katere posledice bodo bržčas prinesle rešitev vprašanja Male Azijo iu s tem pomagale tudi rešitvi vseh ostalih vprašanj bližnjega in daljnega vzhoda. Prostata" v Sosrei on ,»Matica Kakih 15 let deluje v Bosni srbsko društvo »Prosveta«; namen mu je, skrbeti za prosveto širokih narodnih slojev in podpirati dijake v njih študijah. Pred vojno je na njegove »kiupSSln« {** sebno pazila avstro-ogrska policija; saj se je na njih znal pojaviti tudi kak pr« fesor iz Beograda (na pr. Dedier ali Stojau Novakovlč). Prve dni po izbn« hu vojno jo «Prosveta» bila vazpušče^ na, češ, da je bila v zvozi z beogradskd »Narodno Obrauo»; premoženje jo biki sevoda konfiseirano. »Prosveta« pa jo rešila svojega du« ha in ta duh je deloval dalje v eml< graciji, v inozemstvu. Nekdanji člani lai študenti — gojenci so tam popularizt« rall med Jugoslovani idejo svoje »Proi svete*. Uspoh se kaže dandanes: v verni Ameriki je največji del naSih Iju-i di začlanjeni pri »Proaveti« in zvesta ter vdano vrši službo prosvetnih bor-« cev. Tako poroča o srbski »Proaveti« t?, Borivoje Jevtič v zagrebški Jugoslo-venski Njivi (št. 26). , Spomnim se ob tem. «Matlce Slo ven. ske». , Slutili smo Sa$ tudi v Ljubljani in smo ga pripravljali Formalno orodje sem izkušal jaz imeta v profesorskem društvu, a zlasti v Matici Slovenski, Vse, kar sem v teh orgauizacijah snin val, je za mene bilo neposredno ali po« sredno v zvezi z jugoslovanskim pokre. tom. Želel sem dati, Matičnemu, življenju »savremeno« idejo. Matica naj bi ne bila samo založništvo knjig, kjer se vso struje združujejo in s tom uni« Čujejo. Vsak Matičar naj bi tudi vodni, da je s svojim članstvom obenem postal del pokrita. Seveda mi spričo teh na« mer ni moglo biti vseono, kdo da pride v odbor, ali avstrijski Slovenec ali .Iti' goslovan. Pri volitvah v odbor 1. 1914. sem se uprl kandidaturi avstrijakanN skega konservativca in sem so osebuo zavzel za to, da pride mesto njega v odbor — Jugoslovan dr. Ivan Lah, ln nastal je hrup in odborniki so ods-tr* pali... Avstrije ni več. Mesto nje je Jugoslavija. Kdo pa jo mesto iineuc in dr, Laha v Matici? Da iskreno povem: Razpust »Sloveti« ske Matico« v začetku svetovne vojno mi je bil časten dogodek za slovenski del našega naroda. Kdor Avstriji ni bil sumljiv, ta ni bil naS človek. Njen razpust je »Matici« rodil ljubez.u naroda, delotvorno ljubezen; pokazalo se .je ta jasno, ko je pred polomom Avstrije zopet vstala; vse je hitelo k njej. Zakaj kdor častno pade, ta s častjo zopet vstane. To jo večnost kosovske ideje* Nato pa je prišlo spanje in končno z njim sanjo o — avtonomijah; sanje, ki so bile morda »savremeno« pred 50 leti v boju proti Avstriji. Mene že davno ,ul voč v Matici-; za« pustil jo jo dr. Lah ... Dr. Fr. i. PREVODNO KN.1IZNIC0 izdaja Tiskovna zadruga. V njej iz* hajajo prevodi najboljših svetovnih del Do sedaj so izšli štirje zvezki: Dostojevski. Besi (2 zvezka), cena 42 kron, vezana 56 kron; C e r -vantes.Tri no vele, cena.10 K, vezana 16 k<-"n; G o uc ourt, D c* ki e Eli z a, cena 15 kron, vezana 21 kron; An atole France: Otok Pingvinov, cena 42 kron, vezana 52 kron. Vsi zveski se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Poziv naročnikom I Te dni bomo priložili poštne položnice p. n. naročnikom „Jutra". Kdor ima naroč-nino plačano vnaprej, na} Izvoli oddati položnico drugemu, ki bi a« hotel naročiti na naš list. Dne 25. t. m. bomo ustavili Ust vsakomur, ki dolguje na naročnini. Upravnistvo. Gledališče n sosjetstii Busiji. Nemški književnik in publicist Ar-tliur Hotiitscher je izdal nedavno knjigo «Tri mesece v sovjetski Rusiji«, kjer opisuje svoje vtise, ki jih ie dobil v Rusiji in med boljševiki. Holitscherjeva knjiga je brezdvom-iro ena najinformativnejših knjig, ki io imamo o boljševizmu, o razmerah v sovjetski Rusiji in o današnjem kulturnem življenju v domovini Tolstoja in Dostojevskega. Sovjetska Rusija je bila Se nedavno' skoro popolnoma ločena od za-pada; Evropa je bila gotovo točneje informirana o centralni Aziji nego o Rusiji. Dnevniki so bili sicer ves čas polni poročil o razmerah v Rusiji, toda te žurnalistične vesti so bile netočne, tendenciozne, izmišljene ln zavite z ozirom na politične smeri no-vlnstva in z ozirom na politični položaj. Iz prvih časov sovjetske vlade imamo nekoliko objektivnih poročilo Razmerah v Rusiji. To so zapiski dopisnika «Manchester Guardiana«, potem knjiga dopisnika «Petit Parisi-ena» Antonellija, a najboljši so klasični dopisi iz Rusije, ki jih je leta 1918. priobčeval Alfons Pactjtiet v »Frankfurter Zeitung«. To so poročila iz prvih dni sovjetskega režima, a knjiga Holitscherja je ektuelno delo. historijski dokument, ki nam podaja Rusijo v začetku leta 1921. Holitscher je nemški komunist, kar ta nikakor ne zmanjšuje vrednosti njegovega dela, ki je prožeto z nekim idealnim optimizmom, u obenem t priznanja vrednim resnicolinbliem. Holitscher vsemu ne zapira svojih oči pred razočaranji, pred neugodnimi siikami in posledicami boljševi-škega režima, a on ne skuša olepše-vati in zagovarjati boljševiških strahot; kjer je potrebno izreka naj-ostrejšo sodbo nad boljševišltinii metodami. Ravno ta stroga kritičnost daje Holitscherjevemu delu posebno ceno. Z veliko prepričevalnostjo Odkriva vse grozote boljševiškega sistema, bije po ljudeh, ki izrabljajo komunizem, biča nezdrave razmere v sovjetih. Zato njegovo delo ni ten-denciozni spis, ampak knjiga velike zgodovinske, kulturne in socialne vrednosti. On ne filozofira v svojem delu, mirno in objektivno opisuje dogodke; ne komentira jih. a njegovi spisi sami govore mnogo bolj prepričevalno, nego sto in sto tenden-cioznih agitacijskih knjig o boljševizmu in sovjetih. Holitscher jte priznan nemški književnik, zato je razumljivo, da v svojem delu o Rusiji posveča kulturnim vprašanjem največjo pozornost. Holitscher je dramatik, zato ga je zanimalo najbolj sovjetsko gledališče, katerega opisuje v svojem delu. Slovenci smo pred nedavnim časom imeli v svoji sredi predstavnike ruske gledališke umetuost »Hudožestveni-ke», zato se nam zdi primerno podati sliko o sedanjem gledališkem življenju v Rusiji z nekaj odstavki iz Holitscherjeve knjige. Prebivalci današnjih ruskih mest imajo malo kruha, zato morajo po mi$lienjti sovjetske vlade imeti več zabave. Sovjetska vlada je izbrala gledališča, da ta nadomeščajo druge življenjske notrebe. V operah se uprizarjajo dela z največjim lukstisom in pompoznostjo, ki prekaše opreme iz caristične dobe. V krasnem modrosrebrnem Mari-janskem teatru v Petrogradu, v škr-latno-zlatem Velikem teatru v Moskvi sem gledal mojstrske uprizoritve najpooularnejših del Glinlte, Bo-rodina, Korzekova, Rossinija in Deli-besa... videl sem moderni in klasični repertoar. Orkester izboren, glasbeniki svirajo na dragocenih instrumentih, ki so jih rekvirirali po aristokratskih in drugih buržujskib hišah. Kot nekdaj, dirigira kapeinik v fraku, pevci pojo navdušeno, občinstvo je zadovoljno iu pozdravlja svoje ljubimce s cvetjem in darovi. A gledališko občinstvo je popolnoma novo — in umetniki na odru se morajo prilagoditi ti publiki, ki jo tvorijo vojaki, delavci in otroci — da cele trope otrok, na tisoče otrok, komaj doraslih, polni vsak večer velika ruska gledališča. Na koncu vsakega akta velikansko navdušenje, starejši aklamirajo svoje ljubljence med pevci in igralci, otroci vrišče in kriče... Tako v operi... a pri baletu prehaja to navdušenje današnje gledališke publike v paroksizem. * Lahko rečem, da v svojem življenju nisem videl toliko baletnih predstav. kot sem jih videl prvi mesec svojega bivanja v Rusiji, Zveza pe-trograjskih kovinarskih delavcev se je na svoii zaduil skupščini bridko pritoževala, da sovjetska vlada trosi več za balet, nego za kovinarske delavce v Rtisiji. Neštetokrat so se mi pritoževali najuglednejši ruski literati, da prosvetni komisar Lunačarski v svoji nerazumljivi zaslepljenosti in objesti pošilja po vsi Rusiji iz mesta v mesto baletne družbe, prireja baletne večere, kjer se prebivalstvo križa in beži pred polgolimi telesi zapeljivih balerin. Tako današnji sovjetski-prosvetni komisar razumeva, širjenje kulture in prebujanje nagona za izobrazbo naroda. Res je sicer, da ljubi ruski narod bolj nego vsi drugi narodi ples, da Rus uživa v ritmičnem gibanju telesa... Zato je smatrati to kot neki posebni element ruske narodne umetnosti. Te ljubezni do plesa tudi sedanji resni časi niso mogli spremeniti, tudi glad ni vplival na to razpoloženje. A vendar se vriva vprašanje, ali bi ne bilo bolje, da prosvetni koniisa-rijat posveti vso svojo skrb resni umetnosti. Začudil sem se. ko sem prebral repertoar moskovskih gledališč: Shakespeare, Lothar, Berger, Rostand, Scribe, Hcyermanns, Oogol. * Obiskal sem Stanislavskega, očeta in učitelja Hudožestvenikov, obiskal sem ga v Hudožestvenem Teatru na Kamergerski in v njegovem »Prvem Študiju* na Tverski ploščadi, kjer dela s svojim umetniškim naraščajem. Govoril sem s teni krasnim in duhovitim človekom in velikim umetnikom, pravim obnoviteljem modernega gledališča. Ta najbolj poklicani in najmerodjanejši mož mi je razložil točno današnje stanje ruske umetnosti ... Stanislavski (boljševiki so ga označili, da jo politično nezanesljiv,- kot večina ruskim umetnikov), je v sedanjih razmerah izgubil vsako dobro voljo, svojo drznost stvarjenja . . Žalostno mi je reke! in pripovedoval: »Nova proletarska publika obiskuje ravno tako slabo moje umetniško gledališče, kot novi proletarski pesniki pišejo slaba dela za moje gledališče. Kot vse javno in -priv-*"«! življenje gazi tudi umetnost danes skozi močvirje in težko je reči, kako in kdaj bi se moglo priti do konsolidacije. Možnosti koncentriranja za umetniške nove generacije ni... sedaj moremo samo vegetirati in delati nekaj, da moremo živeti.« ■ Vprašal sem velikega umetnika, zakaj ne vzgaja svoje publike, zakaj je umetniški repertoar svoiega teatra zamenil z lahkimi deli. In starec mi je rekel: «Kako? Kako? Moji igralci prihajajo k predstavi lačni, izmučeni; po deset vrst moraio v noči, v snegu in mrazu, slabo obleče^, prihajati k predstavam. Igrali smo Dyronovcga .Kajna'; sredi predstave se je igralec Kajna osnesvestil; že dva dni ni jedel ničesar! Publika je to zvedela —• tudi sama je bila lačna —začela je demonstrirati in onemogočila predstavo. Zato moram uprizarjati le lahke stv^-; ki razvedre živce, ki uspavajo igralce in občinstvo, da pozabi glad in trpljenje! — Nimamo materiiala. kostimov... NaSa umet- Domači problemi O koledarju Poleg drugih notranjih razlik obstojajo v Jugoslaviji tudi razliko v koledarju, ki povzročajo marslkako ne-l»rijetnost. Najbolj ukrutno so kažo ta razlika med glavnima obema konfe-sijama, _ pravoslavno in katoliško, in mnogo izgubo delavnega časa povzroča različno praznovanje sličnih praznikov. Pravzaprav Imamo v državi Štiri različne koledarje. Sicer se v civilnih nadevali šteje povsod v skladu z za-padno in srednjeevropski m štetjem, ki jo identično s katoliškim, toda cerkveni činitelji štejejo povsod še po svojem načinu in ker se prazniki in važni datumi v človeškem življenju računajo v najožji zvezi z verskimi zadevami, koncesija v civilnih uvedbah no pride mnogo do veljave. Srbski časopisi n. pr. izhajajo z našimi datumi, toda godove in rojstne dneve pa praznujejo po starem koledarju. No, tudi to bo sčasoma zboljšalo. Kajti novi ali Gregorijanski koledar predstavlja nedvomno napredek napram staremu ali julijanskemu, in kakor so je postopno upeljal po večini civiliziranega sveta, tako se bo napo-fled tudi liri pravoslavnih. Poglejmo si poglavitne izvore našega koledarja. Julijanski koledar, kakor je v rabi pri pravoslavnih, ima svoje ime po Juliju Cezarju, ki jo 1. 40. pr. Kr. na podlagi računov grškega matematika So-sigena določil, da naj se računa na vsako leto 305 y4 dni. Ta četrtir.ka dneva naj so vzame v račun na ta način, da so šteje vsako četrto ko"; prestopno leto po en dan več in sicer v februarju. Ilkrati je določil Cezar kot začetek leta datum 1. januarja, to je osem dni po zimskem solnčnem obratu, ki ga jo Cezar postavil na 24. december, no na 21. december, kakor je pravilno. To jo vzrok, da Se danes praznujemo 1. januar vedno 11 dni no najnižjem stanju solnea. Stari Rimljani pa so računali kot začetek lota 1. ina-ree in ima.io vsled tega nekateri meseci, katerih imena smo prevzeli od Rimljanov, še vedno stare zaporedno iite-villco (september = sedmi mesec, do-čim je danes v resnici deveti, — oktober =: osmi, namesto deseti itd.) Ker pa je bilo koledarsko loto, ra-tunano na 305 dni in 6 ur, za 11 minut in 14 sekund daljše od solnčnega leta, je koledar leto za leto zastajal za resničnim časom. Ta razlika je zna-Pala ekrug I. losi)., po preteku nad 1000 let po Cezarju, žo 13 dni. Da bi se odpravila ta razlika med koledarskim in solnčnim časom, jo papež Gregor X1IJ. na podlagi točnih računov matematiko,- popravil koledar s tem, da je !. 1582. ukazal izpustiti zamujene oni. Ker pa je hotel hkrati začetek letnih časov postaviti na pravi termin, torej na pr. začetek pomladi no na 21. marveč na 21. mare, je izpustil tri dni manj in tako so šteli leta 1582. na 4. oktober takoj 15. oktober, s čimer so preskočili 10 dni. To tej dvojni popravi vpeljani koledar se imenuje gregorijanski. lJa pa so za naprej izogne zmoti štetja predolgega leta jo Gregor določil, da se računajo kot prestopna leta od stoletnih let le ona, katera so deljiva s 4U0. ostala pa kot navadna leta. S tem se napaka sicer ne izloči popolnoma, omeji pa se v tako Izdatni meri, da bo znašala razlika šele v okroglo 3(!00 letih en dan. — Zato jo bilo 1. 1000 prestopno in enako bo tudi lete 2000, stoletna leta 1 iuu, 1600 in 1900 pa niso bila prestopna. Popravljeni gregorijanski koledar 90 sprejeli sprva le katoliki; protestanti, ne priznavajoč papeževega prvenstva ga dolgo niso marali sprejeti Nemški protestanti so ga sprejeli Šele I. 1700., Velika Britanija Bele 1. 175? in Švedska 1. 1753. Pravoslavni pa vztrajajo do danes v odporu proti njem, pri čomor jo razlika v koledarju na 13 dni. Naš 17. julij je tedaj po julijansko šele 4. julij. O muslimanih, ki štejejo po hcdžu (022 po Kr.) in o Židih, ki štejejo leta po vst varjen ju sveta, to je od 1. 3701 pr. Kr. dalje, drogi pot, Naša letovišča Po časopisih in v javnosti so pojavljajo glasovi, Ici pričajo, da naša letovišča letos niso tako obiskana, kakor lansko leto. Vzroki so različni. Predvsem so letos bolj dostopna primorska kopališča, ker je vsled rapallsko pogodbe tam nastal nekoliko jasnejši položaj. Na to bi bili morali mi žo lansko loto računati, kajti naša revijora bo privabljala vedno več gostov, ki jim ja »naše morje* ljubšo nego »našo gore*. Vkljub temu bi vso to ne uplivalo tako, ko bi se na nekaterih naših letoviščih lansko leto ne bile delale tiso-depolne napake, ki so bile slabo priporočilo za letošnjo sezono. Resnica je, da je draginja podražila posebno naša letovišča, rosnica jo pa tudi, da se je skušalo to cene nagnati na nenormalna višino, kar je prineslo morebiti trenuten dobiček, a je uničilo renomč naših letovišč. Računati moramo dalje z dejstvom, ki se opaža v- celem gospodarskem življenju, namreč da jo danes mnogo manj gibljivega denarja in da ee začenja povsod s »Stedenjem*, ker se gospodarske razmere čim daljo bolj konsoli-dirajo in dobiva denar večjo stalno vrednost. Zato tudi lotovičarji bolj računajo in sc izogibljejo predragih krajev. Naša letovišča so privabila takoj po prevratu mnogo jugoslovanskih gostov kar je bilo za nas zelo razveseljivo, saj sc s ponosom imenuje naš slovenski del: »slovenska Švica*. Pred vojno so bili na našili letoviščih tujci, zlasti z Dunaja, iz Budimpešte v večini. Le v Slatini je bilo vedno dosti gostov iz Hrvatsko in Slavonije. Po prevratu je del teh gostov odpadel (Nemci in Madžari). Treba jo bilo torej misliti predvsem na naše domačo goste, ki so prej radi zahajali na draga letovišča. Ti so sc odzvali v obilem številu in naša dolžnost je bila v tem smislu urediti tudi javno življenje na naših letoviščih. Deloma so je to sicer zgodilo, a ne dovolj. Isto jo bilo glede konforta in raznih zabavišč. Ravno Bled je veliko premalo storil, kakor sc jo to pokazalo iz brošure »Bled v temi.-. Deloma ni bilo dobrih načrtov, deloma sredstev, in tako letovišče ni bilo tako urejeno, da bi bilo za vse preskrbljeno. Sicer ni dvoma, da sc bodo naša letovišča pri tej veliki vročini še .precej napolnila — a želeti je, da bi gostjo na njih našli vse, kar se zahteva od modernih letovišč in da ne bi odhajali pod vtisom pretiranih cen. Naša letovišča imajo svojo vrednost deloma v prirodni krasoti (Bohinj, Bled, Kamnik, Kranjska gora) deloma v svojih zdravilnih vrelcih (Rog. Slatina, Dobrna, Rimske Toplice, Radenci, Dolenjske Toplice). Nekaj naših letovišč vživa svetovno slavo in če nam je bilo pred prevratom tu in tam mogoča uveljaviti svoje sile, bi morali to tembolj storiti sedaj, ko jo naša last zopet t. _u----------------- nost propada, propadla bo ravno tako kot umetniki.* Obiskal sem Stanislavskcga gledališče, kjer igra njegov naraščaj, njegovi učenci in učenke. To gledališče, ki ga imenuje «Prvi študij«, je dolga dvorana z amfiteatralnimi sedeži. Tu seni videl, kako Stanislavskega sila in duhovitost s skromnimi sredstvi utirata pot nove gledališke umetnosti. Dvorana ima svoj zastor, ali nima niti odra niti rampe niti kulis; igralci v zanosu odigravajo včasili svoje prizore sredi parterja. Gledal sem Shakespearia: «Kakor hočete!* Namesto ua odru, odigravali so se posamezni prizori v avditoriju, v ve- stibilu, da celo v garderobah. * Podati hočem sliko današnje ruske drame. Bil je neki revolucionarni praznik fn gledal seni najnovejšo rusko dramo, uprizorjeno pod vedrim nebom. Imenuje se: «Osvojitev Zimskega dvorca«. Je to zgodovinska igra iz nedavne preteklosti. O stvari moram govoriti obširnejše, ker to, kar sem videl, je samo po sebi nekaj neizmernega, vkljub vsej svoji monstriozno-sti nekaj nepozabnega, polno strahu in občudovanja, a v vsem tem se skriva nekaj bodočega, nekaj, kar bo izzvalo v kratkem času vse naše naučene in podedovane predočbe o gledališču. Uprizoritev drame se je vršila na ogromnem trgu pred Zimskim dvorcem. Pred poslopjem vrhovne komande sta biin postavljena dva velikanska odra, desno beli, levo rdeči oder, oba spojena z velikim in širokim mo- stom. Število sodelujočih je presegalo 15.000 oseb, glavne uloge so bile j v rokah profesionalnih igralcev, učencev raznih gledaliških šol, sodelovali j so člani proietkult-klubov, gledališke družbe rdeče garde in baltskega bro-dovja. Toda niso sodelovali samo ti, sodelovalo je občinstvo, ulica in laklio trdim, da je v zadnjih prizorih igralo nad 100.000 ljudi, ki so prišli iz ulic in se pomešali med sodelujoče .. . Na visokem Aleksaudrovskem stolpu montirani mornariški reflektor je osvetlil beli oder, kier se je začela igra. Provizorna vlada f^noda Korenskega jc imela sejo. Z drugega rdečega odra, ovitega v temo, se je čulo nerazumljivo mrmranje — znamenje ljudske nezadovoljnosti, ker je ministrski svet sklenil nadaljevati vojno do končne zmage. — Reflektor jc osvetlil rdeči oder: tu so bili delavci, delavke, žene, otroci, invalidi, tovarne so odnirale svoja vrata kot žrela, iz njih so se usipale vedno nove vrste delavcev; iz mr.cžice se odvajajo vojaki-invalidi, ker je vlada odredila novo mobilizacijo. — Na belem odru sc pojavljajo kapitalisti, ki provizorični vladi poklanjajo ogromne vreče denarja, ki jih polagajo pred prestol, na katerem sedi Keren-ski; ministri pregledujejo neizmerno bogastvo ... Od nerazsvctljenega rdečega odra po prihaja vse večji hrup... in čujejo se sprva skoraj nerazločni, a potem vedno močnejši klici: 'Ljenin, Ljenin!* Na belem odru govori raz svoj prestol s oatetičuim elasoin Kerenski. z [v naSR rofcalf. Venfe, da JelSJs na fSffl polju nekaj zmožnih moči, treba pa bo storiti še marsikaj, da povzdignemo naSa letovišča na tako stopnjo, da bodo mogla konkurirati tudi s svetovnimi letovišči. V tem oziru jo bilo postopanja prvih dveh let po prevratu premalo preračunano na bodočnost, ker se je bolj mislilo na hipni dobiček, nego na to, da se privabi čim več stalnih gostov. Letošnja sezona bo v tem oziru poučna in želeti je, da ne bi — kakor se sliši — napravila v cenah novega koraka navzgor, a v uspehu zato velik korak nazaj. Notico v listih, češ da cene niso previsoke, ne služijo v reklamo. Najboljša reklama za letovišča so zadovoljni gostje. Zadovoljiti ga s postrežbo, z zabavo, s konfortom in s primernimi conami — to pomeni privabiti z njim in za njim novih gostov. Želimo, da bi se letošnja sezona po naših letoviščih lepo razvijala v zadovoljstvo gostov in da bi so storilo vse, da so počutijo zlasti jugoslovanski gostje pri naših zdravih vrelcih in v naših lepih gorah kakor doma in da od-neso od nas najboljše utise in nailcDŠe spomine. O Ljubljani Pred letom in nekaj več so bili naši listi polni razprav o regulačnem načrtu za Ljubljano in njega kardinalnem predpogoju: prestavitev ljubljanskih kolodvorov, osobito glavnega Brali smo o lepih predlogih; tudi oni načrt, za katerega so se zedinill interosentje (ali kako se je imenovala dotična komisija), je bil velikopotezen in je vzel v račun tako radikalno preureditev železniških tirov in naprav v območju Ljubljane, da je izgledalo v resnici popolnoma neljubljansko. Le nekateri, ki so premišljevali o neStetih milijonih, ki bi jih zahtevala takšna temeljita železniška preuredba, so bili ob občnem veselju nad bodočo Ljubljano nekoliki skeptični. Kako Je doslej s tistim načrtom, v katerem stadiju komisijonalnega stull-ja se nahaja, o tem trenutno nimamo podatkov. Slišali pa smo večkrat pri razgovorih o naših bodočih stavbah govoriti o njem, čeS »dokler se kolodvor ne preloži, no moremo začeti graditi, ker je naša stavba določena, da krasi ono sijajno avenijo, ki bo na mestu današnjega glavnega kolodvora.* Slišali pa smo tudi skeptike, ki so se smejali Ljubljančanom, češ ravno vzpričo radikalnosti z nezmerno visokimi stroški združenega načrta bo imela južna železnica vedno dovolj prilike odlagati z izvršitvijo: bilo bi pametnejše, da bi jo pregovorili k postopnemu umikanju kolodvorskih naprav izven mesta, seveda po primernem načrtu. Da pa nas ne bodo v tem oziru strokovnjaki prijeli za ušesa, prekinimo to poglavje in obrnimo nit razgovora na drugo stran. Takrat, ko se je vršilo razpravljanjo o novi veliki Ljubljani, smo še živeli v fiksni misli, da šteje naša prestolica gotovo nad 80.000 ljudi in da bo zanaprej vsakih deset let poskočila za najmanj po 40—50.000 duš. V duhu smo gledali po ameriško vstajati pred seboj moderno velemesto, ki smo mu šteli prebivalstvo le še na stotisoče. — Namesto tega nam je 31. januar izkazal le nekaj nad 53.000 ljudi, za borih sedem tisoč več nego pred desetimi leti. Ako se bo Ljubljana večala v taki meri, bomo čakali še skoro 70—80 let, predno bomo dosegli sedanje število Zagreba. Tudi ako bo v bodočnosti naše mesto rastlo še enkrat tako hitro, velemesto So ne bo tako kmalo kompletno. V tem oziru si že upamo biti skeptični, kajti lega Ljub- roko kaže na vreče denarja... Toda med ministri se že pojavlja razburje-: nje in nemir... Posedli so sc za svo-! jc klopi in gledajo preplašeno... iz temnega, rdečega odra prihaja vedno večji hrup... začuje se pesem... slišijo se prvi akordi hripave inter-nacionale... Kerenski govori še vedno, a ministri so preplašeni... Nato kratek premor... prihajajo sloviti ženski bataljoni — parodizioni — ki predstavljajo Kerenskega s puškami in klici: «Moriturae te salutant.* Beli oder potemni in v jasni svetlobi zašije rdeči: okoli velikanske rdeče zastave se zbira narod; delavci, delavke, vojaki, mornarji. Prikoraka z rdečimi zastavami ves polk. Od vseh strani se zbirajo nepregledne mase. Iz množice se naenkrat izvije veličastna himna internacionale... Iz vseh grl se dviga v temno noč klik: »Ljenin, Ljenin I* Formirajo se okoli rdeče zastave bataljoni, in se pomikajo proti mostu, ki veže oba odra... Reflektor razsvetli zopet beli oder, kjer vlada velikansko razburjenje. Ministri s Kerenskim vred begajo preplašeno... Cujejo se že prvi streli., nato salve; pribiti Kerenskega telesna garda, da brani dohod na beli oder. Razvije se na mostu boj. Na belem odru begajo ministri, zaletavajo se v stole, klopi in mize.. M v tem pridrvlta iz sosedne ulice do belega odra dva avtomobila, prvi skoči v avtomobil Kerenski, za njim vsi ministri... avtomobila oddivjata proti Zimskemu dvorcu; težka vrata sc odpro in avtombila acineta na veliko Sfane v dntoSnJeffi pefcHJu flTfeSl) ez vse ugodna, da bi bili upravičeni pričakovati posebne naglica. Ljubljana ima v današnjem obsegu S > zelo, zelo veliko prostora za novo stavbe. Razen Mestnega trga in Se nekaterih neznatnih izjem jo ni v Ljubljani ulice, ki bi bila zares dograjena. Povsod imamo poleg največjih (relativno!) zgradb kopo malih hiSic, pritličnih ali kvečjemu enonadstropnih bajt, ki naj bi mislile na slovo v ljubljanskem velemestu. In takih »stavbišč* je v Ljubljani, ki je v primeri s številom prebivalstva nesorazmerno raztegnjeno, zelo veliko; v moderne hiše, pozidane na teh mestih, bo šlo prav gotovo šo precej desettisočev narastka. Naj navede- Lgubavni doživljaji Napoleona III Znano je, da je bil Napoleon III. v svojem zakonu s cesarico Evgenijo jako nesrečen in da ji jo dal ponovno razloga, da je bila ljubosumna. Angle-Ski časopis »Tit Bits* je ohjavil pod naslovom »Ljubavni Škandali Napoleona UI.» celo vrsto dogodkov, ki so dali cesarici Evgeniji povod za ljubosumnost. Nekoč je bil v carskem dvorcu ma-skiranl ples. Na ples je bilo povabi je no vse dvorsko osobje. Napoleon je neprestano dvoril najodličnejšim damam, ko nenadoma opazi masko, ki mu je silno ugajala. Sledil ji je neprestano, dokler so mu ni končno posrečilo, da se jo z njo pozabaval. Ko se je že naveličal dvorjanitl, je pozval masko, naj mu sledi v njegovo prostore. Maska se jo nekoliko branila, končno pa je vendar popustila energičnemu Napoleonu. Odvedel jo je s seboj preko galerije v svojo sobo. Tu so mu je maska hotela s silo iztrgati in pobegniti, toda Napoleon nikakor nI hotel odnehati. Končno jo postala ne-voljna tudi že maska 6ama in jo rekla carju: »Sire! Jaz nisem ženska. Prosim, da me ostavite.* Istočasno jo vrgla masko raz sebe in pred Napoleonom je stal neki knez, ki je bil radi svojega ženskega značaja znan pod imenom »mademoiselle*. Še bolj zanimiva pa je ljubavna afera Napoleona IH. z gospodično Ho-vvard, hčerko natakarja v angleškem kopališču Brighton. Cesar je imel ž njo ljubavno razmerje celih sedem let (1846—1853). Spoznala sta so na plesu pri lady Blessington. Howardova je šla s cesarjem v Pariz in mu Cesto, kakor se pripoveduje, nasvetovala tudi v političnih stvareh. Lepa in naivna gospi-ca je bila trdno prepričana, da jo bo cesar poročil. Ni čuda, da je bila popolnoma prepadena, ko je pozneje po-vedel pred oltar Evgenijo Montijo. Užaljena v svojih čustvih je sedla carju uprav za vrat, kakor se to pravi, in ji je moral cesar zagroziti z zaporom, da ga je pustila. Toda ona je bila tako močna, da ji je moral cesar izplačati 250.000 funtov in kupiti grad za 200.000 funtov, samo, da so jo reši. Vrh tega jo j6 nagradil še z naslovom grofice Beauregard. Vsekakor najlepša med Napoleonovimi prijateljicami je bila grofica Ca-stiglione, o kateri piše neki takratni kavalir, da je ni mogoče opisati. Bila je tako krasna, da si on ne more zamisliti lepše ženske. Toda ta ljubezen je trajala komaj eno leto. Grofica je morala nato zapustiti Francijo. Da se osveti cesarju, je pariški družbi razkrila vse cesarjevo ljubavne pustolovščine. Toda to se je nad njo kruto ma- dvorišče in težka vrata se zopet za-pro. Sedaj pa prevzame Zimski dvorec svojo ulogo. V enem hipu se razsvetli v sijajni luči vse prvo nadstropje... na mostu doli med obema odroma divja boj... puške pokajo, strojnice šklepetajo... krik doni do neba... vodi se borba med novo rdečo vojsko in ostanki bele garde... Mrtvi in ranjeni leže po mostu, padaja na stopnice in raz most na ulični tlak. V Zimskem dvorcu ugasnejo luči, potem se zopet prižgo... V tem pa pade odločitev v boju; rdeča vojska se pripravi za zadnji napad .. kratek boj, bela garda podleže... z zmagoslavno pesmijo internacionale napade rdeča garda Zimski dvor... od vseh strani, i/, vseh stranskih ulic pridrve nove vojske, tisoči in tisoči so, celi polki z razprtimi rdečimi zastavami. Začno se naskoki... V tem se čuje izza Zimskega dvorca, tam od Neve sem, grozen pok... «Aurora», ona zgodovinska bojna ladja, ki je v novembru leta 1917. bombardirala Zimski dvorec, strelja zopet s svojimi topovi... usidrana je na ravno onem kraju kot takrat... kot nova oseba stopa «Aurora» v dramo. da poveča misterij revolucije... Zimski dvorec je popolnoma teman. Naenkrat se odpro stranska vrata; dva avtomobila oddrdrata z največjo naglico v temno noč. Vlada gospoda Kerenskega je pobegnila... Množica, ki oblega zimski dvorec, obstreljuje avtomobile... ali oni izginejo v temno noč... Cez stotisoč Mudi šteje množica, ki se sedai za- fto v ztnatijo prflfej Herman Wendel je v svoji zadnji knji. gi zapisal v tem oziru sledeče: » .. „ Ja, Gentz hatte mit dem „unf0rmlichen Gemisch von mehreren Vorstadten'' reeht; die einzelnen Teile der Stadt sind auf gut GKlek aneinandergosehe* ben; unfertig scheint das Ganze, muss erst zusammenwaehsen ...» Pri bodočem razširjanju LJubljana nam tedaj ni gledati le na rast v daljave, marveč tudi na spopolnjevanje na znotraj. Pri tem seveda čuvajmo resnično starinski del mesta, kakor jo južni del okrog sv. Florijana, Mestni trg itd., za barake v Prešernovi ulici In za podobno pa nam pač ne bo žal, če kolikor mogoče hitro izginejo. ščevalo, kajti po Parizu jo pričelo vsled njenih razkritij krožiti še mnogo več anekdot o — lepi grofici ('asligli-one sami. Kant in žens&sa Filozofi so navadno sovražniki žensk. Znano jo splošno, da Schoppcu-hauer sploh ni hotel slišati o njih in so temu primerno tudi njegove misli in drastično sodbe o ženskah. Domneva so 'Šesto, da je bil tudi veliki nemški mislec, Emanuel Kant, sovražnik ženskega sveta. Toda, das i pisec »Kritike zdravega razuma* ni bil oženjen, vendar je bil prijatelj ženskega spola, ako-prav mu njegovi nazori o socijalui ulo-gi niso priborili ženskili simpatij. Kant se ni oženil, a vzrok so ravno ona so-cijalna vprašanja, ki so tudi dandanrs predmet spora med nami in našimi boljšimi »polovicami*. Prva desetletja svojeera delovanja se je boril Kant z velikim pomanjkanjem in ni mogel niti misliti na to, da bi si ustvaril svojo domačijo, ko pa se jo postaral, se ni hotel več oženiti. Bil pa je tako proti svoji majki, ki je poklonila njegovemu očetu 11 otrok, kakor tudi proti svojim setram silno nežen in ljubezniv. Čeprav neoženjen, Emanuel Kant ni bil nasprotnik žensk ali zakona. Spoštoval je žensko lepoto. V družbah je gledal na to, da jo čira več občeval z damami. V takih slučajih je bil tudi jako duhovit in poln humora. Tako je pri neki priliki pripovedoval navzočim damam, da ženske sploh no morejo priti v nebesa, ker pravi evangelist Janez v svojAm sv. pismu, da bo v nebesi li zavladala tišina, na kar pa ni misliti, ako bi bile tamkaj ženske. Učenih žensk Kant ni ljubil in jo vedno zbijal dovtipe na njihov račun. »Učene, ženske uporabljajo svoje knjige kak.r svojo ure; nosijo jih s seboj, da svet vidi, da jih imajo, akoprav običajno no gredo dobro.* Tudi v filozofiranju o ženskah (»O razliki vzvišenega in lepega z ozirom na oba spola*) jc bil Kant galanten. V tem se je razlikoval od Schoppenhauer-ja, s katerim pa ga je družila neka druga skupna človeška lastnost: slabost in ljubezen do dobre kuhinje. Razumljivo je torej, zakaj je ognjevito pripovedoval, da je prava dobra žena samo ona, ki zna dobro kuhati. »Kakor najemajo stariši za svoje hčerke učitelje za muziko in petje, tako bi jim morali poskrbeti tudi učitelje za kuhanje. Mož ima namreč vedno raje ženo, ki mu pripravi za kosilo mnogo dobrih jedil brez muzike, kakor pa muziko s slabimi jedili.* Z eno besedo, veliki Kant je bil prijatelj žensk in kuhinje. V kakem medsebojnem razmerju pa sta ti dve dejstvi, o tem pa prepuščamo čitateljein, naj sami razmišljajo. drvi proti Zimskemu dvorcu... puške prasketajo, strojnice šklepečejo.. vmes pa done topovi iz «Avrore», grozen, da naravnost strašen prizor. Toda še kratek napad... vrata Zimskega dvorca se zamajo in odpro in množica se vsuje v ogromno poslopje ... Ves Zimski dvorec zablesti v rdeči luči... narod je zavzel carski dom.. Proti nebu se dvigajo rakete... ka-nonada «Avrore» je prenehala.. prenehalo je streljanje in množice, ki so oblegale in zavzele Zimski dvorec, so se začele razhajati s oesmimi v temno noč... igrokaz je bil končan Luči so pojasnile.,. velik trg pred Zimskim dvorcem je bil kmalu prazen in teman. — O umetniški vrednosti, zgodovinski in etični opravičenosti takih igroka» zov moro imeti vsakdo, kdor jih je videl svoje mišljenje, svoje naziranje. Ali jaz sem dobil sledeči vtis: Vse kar sem videl, je bilo fascinl-rajoče, razburljivo in naravnost pretresljivo. Predstava mi ostane v ved-nem spominu in nepozabna s svojo neposredno dramatično močjo, s svojimi idejni mase, s svojo individualno dinamiko... s svojimi dramatičnimi sredstvi in efekti. In bolj ko sem premišljeval pozno v noč v svojem stanovanju na Nevi ravno nasproti Petropavlovske trdnjave, kar sem videl, toliko bolj je v meni zorelo in se utrjevalo prepričanje: Tu so se odprla vrata in pota gledališča bodočnosti, Gledališča mas, ki služi nnliHčni ideji, idejo sploh... Iz življenja Ka] dobil za krono Zagrebške »Novosti* so razpisale ta svoje čltatelje anketo o vprašanju, loj se lahko dobi za eno krono. Došli 10 sledeM odgovori, ki jih radi zanimivosti in humorja ponatiskujemo: f. Slavno uredništvo! Vidi se, da je pasja vročina, ker vas zanimajo tudi take stvari. Dandanes je celo težko odgovoriti kaj so dobi za sto kron, kaj šele za eno krono. 2. Za krono se ne dobi nič. 8. Gospod urednik! Ne vem, kaj se dobi za krono, vem pa, da krona nI vredna toliko stroškov, ne besed, ne poela, kolikor jih zahteva vaša enketa. #. Slavno uredništvo! Razpisali sto te svoje čitatelje javno anketo, naj vam popolnoma iskreno in iz srca poročajo, kaj se more dobiti za krono. Odgovarjam vam iz dna svojega prepri- čkrfja, dk fll v Effltto morem restn shf je življenje b opraviti najnujnejšo potrebo v mestnem (, ■ 6. Za krono se doM: 1. dva komada po 10 par in še eden po 5 por ali pa še železna avstrijska dvajsetina; 2. za krono se dobi: 5 avstrijskih zeksarjev, ali 5 komadov po 5 par; 8. za krono dobite dve mamki: eno za 10 par in eno za 15 par, 6. Za krono dobite ustavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, natiskano v »Narodnih Novinah*, ker stane ta številka eno krono. 7. Slavno uredništvo! Za krono vam opsuje prosjak očeta ln mater, ako mu jo darujete. VEČJA OD NASILJA SOVRAŽNIKA, BODI NASA POŽRTVO-VALNOST ZA TRPEČE BRATE! Prosvefa Branko DeskovM Med našimi jugoslovanskim! umetniki, ki so d naredili ime tudi v tujini, Btoji v prvih vrstah mlad kipar Branko Deskovid, ki je vzbudil s svojimi deli veliko pozornost v umetniškem svetu zapadnih metropol, dočim Je ostal v domovini še skoraj neznan. Branko Deskovič Je rojen Dalmati eee in šteje danes nekaj nad 30 let. Svoja otroška leta je preživel v divjih, kamenitih dalmatinskih gorah sredi nepokvarjene narave. S to in v njej je živel in rastel. Kakor pripoveduje sam; bo mu bili najljubši drugovi konji, ki so se pasli po zapuščenih dolinah. Bi! je ves zaljubljen v njo. In ko Je postal pozneje umetnik, Je dal tej svoji ljubezni duška z vpodabljanjem konja t najrazličnejših oblikah. Že na srednji šoli se je vrgel s vsem ivojim bitjem na upodabljajočo umetnost. z nagrado, m Jo Je dobil za eno svojih del, se je kot dvaindvajsetletni mladenič podal v Benetke, kjer se je izobraževal naprej. Ob izbruhu svetovne vojne se Je oglasila v njem junaška dalmatinska kri, prekinil Je svoje umetniško delovanje in stopil kot prostovoljec v črnogorsko armado. Preživel je do konca vb« grozote vojne ▼ albanskih gorah'. Po prevratu ga najdemo ▼ Parizu. Na prvi jugoslovanski umetniški razstavi je vzbudil splošno pozornost in pohvalo s svojim kipom »Kraljevič Marko*. Delo takrat še neznanega umetnika je tako faaciniralo, da so ga nekateri pripisovali mojstru Meštro-•riču. V svojem »Kraljeviču Marku*, legendarni sliki iz srbske zgodovine, je podal Deskovič simbolično sliko nezlomljive sile jugoslovanskega plemena. Kraljevič Marko in njegov Sarac tvorita nerazdružljivo celoto, kakor sta neradružljiva tudi v narodni pesmi. Nepremagljiva dvojica je to z isto inteligenco in z istim srdom v srcu. Ni to več obijni konjeniški tip, kakrŠDe nudi skoro vsaka razstava, to je simbol, monumentalen izraz načela svobodo in neodvisnosti. V lanskem »Jesenskem salonu* (Salon d'Automne) jo razstavil Deskovič zopet več svojih umotvorov. Dosegel je popolen uspeh in proslavil jugoslovansko ime v vsem umetniškem svetu, ki se zbira ob Ženi in Temzi. Kritiki so predvsem povdarjali stilizacijo, ma-jestetičnost in harmonijo, ki označujejo Deskovičeva dela. Označevali so njegovo umetnost kot nekaj povsem novega, kot tipično umetnost svežega, porajajočega se naroda. Poleg »Kraljeviča* so vzbujala veliko pozornost zlasti še Deskovičeva dela »Zmaga svobode*, ki je prešla v last narodnega muzeja v Washingtonu, »Stari mornar* in »Umirajoči konj*. Široko zasnovani umotvor »Zmaga svobode* je podoba boginje, stoječe z vihrajočimi lasmi na vozu, ki jo v divjem diru peljeta dva operutena žrebca. Cela skupina je krasen simbol nepremagljive energije in žlvljenske sile. Zato je umevno, da je našla kupca baš v deželi svobode, v Ameriki. Deskovič pa je prišel s tem na novo fdejo, da se poda tudi sam v Ameriko m razstavi tam svoja dela. Is umetniških krogov Vedno in povsod se poudarja, da je Ljubljana kulturno središče vso Slovenije in da celo pretendira na položaj kulturnega središča vse ugoslavije. V koliko so te pretenzije opravičene, dokazuje najbolj dejstvo, da v vsi Ljubljani ni niti enega umetniškega, ateljeja, ki bi odgovarjal zahtevam ateljeja. Tudi se do danes šo ni pojavil glas, da M se zahtevalo od zasebnikov in podjetij, ki grade nove hiše, da gornje dele svojih stavb prirede za umetniške ateljeje. Slovenski umetniki se morajo mučiti po kleteh, delavnicah in šupah s svojimi »ateljeji*, ki no odgovarjajo rav nič svojemu namenu in svojemu imenu. Apeliramo na vse, ki grade svoje nove hiše, da upoštevajo to kulturno zahtevo in dajo slovenskim 'imetnikom priliko, da pridejo do poštenih ateljejev, kakršni se nahajajo v vseh večjih mestih, čeprav ne pre-kmdirak) bati kulturna središča. Tudi državne oblasti M pokazale svoje kulturno razumevanje, ako bi zahtevale od vseh, ki zidajo nove hišo, da prirode del podstrešja za umetniške ateljeje. Prihajajo v Ljubljano tujci, ki hočejo videti naše umetnike pri delu, toda kam naj jih peljemo? In ti tujci se potem smejijo, ko slišijo govoriti o visold slovenski kulturi. Zagreb ima svoje ateljeje, tudi balkanski B. ograd jih ima, samo v Ljubljani ne najdete niti enega. Sedaj, ko se bliža. čas, da nastane novo Btavbno gibanje, je prilika vsem, ki imajo govoriti o stvari, da se zavzemo za to, da dobimo v Ljubljani umetniško ateljejo, ki bodo y čast Ljubljani in slovenski kulturi. JUGOSLOVENSKIM UMETNIKOM. Starešinstvo Jugoslovanskega Sokolskega Saveza razpisuje natečaje: L Za umetniški načrt lepaka za L Ju-goslovenskl vsesokolski zlet v Ljubljani leta 1922. n. Za 8 umetniških sokolskih razglednic v barvah. HI. Zs zletnl znak Iz kovine s zaponko (zletns legitimacija). Ideja naj bo sokolska, osnutki izdelani v barvah, izvzemšl onih za znak. Predložene načrte bo ocenila posebna komisija. Za najboljše načrt« so določene slodeče nagrade: ad L 1000 din. in B00 din., ad II. po 500 din., ad HI 1000 din. in 500 din. Starešinstvo si pridržuje pravico odkupiti ostalo osnutke, ki jim ne bo priznana nagrada. Načrto je poslati na običajni način do 15. oktobra 1921 na nar slov: Jugoslovenski SokoJIski Savsz y Ljubljani, Narodni dom. * Publikacije Slovenske Matice »Matica*, jo izdala ravnokar kot izredni izdanji dve knjigi in sicer: Pavla Golie lirsko zbirko »Pesmi o zlatolaskah* in Frana Finž-garja ljudsko dramo »Razvalina življenja*. Člani Slovenske Matice, ki so za tekočo leto že poravnali članarino, in u-stanovniki dobo omenjeni knjigi brošira-ni po 18 K in vezani po 24 K. Za drugo, ki niso matični člani, je cona broširanih in vezanih izvodov za 6 K višja. Od knjig, ki jih ima Matica šo iz prejšnjih let v zalogi, opozarjamo na Dostojevske-ga-LevBtika »Zapiako iz mrtvega doma-(20 K), Radivojn Petcrlina-Pctruške postni »Po cesti in stepi* (8 K) dr. Fr. De-tele »Tujski promet* (16 K), Ksaverja Meška zbirko novel »Slike* (16 K), Zofke Kveder-Demotrovič povest »Njeno življenje* (12 K), Et.bina Kristana sanjsko zgodbo -Pertinčarjovo pomlajenje* (12 K) ter še na razne zvezko Zabavne in Knezove knjižnice, na razne zbornike itd. — Pri nakupu matičnih knjig imajo Matičarji 25 odstotkov popusta. — Za tekoče loto so štiri knjigo, ki izidejo kot redna izdanja, do malega dotlaka.no. Letnina znaša 40 K. Prosimo vse tiste člane, ki za letos še niso plačali članarino, naj to čimprej Btore. Vse drugo pa vabimo, naj se blagovolijo pridružiti krogu članov »Slovensko Matice*. — Zemljevid slovenskega ozemlja so tiska ter kmalu izide. — Uradne uro pisarne Slovensko Matice. Kongresni trg 7, I. nadstr. so ob počitnicah vsak torek in potek od 8. do 5. ure popoldne. Marko Rašici: Zadnja večerja. Slovencem dobro znani dubrovniski slikar profesor Marko Rašica jo razstavil v Zagrebu svoje najnovejšo dolo »Zadnja večerja*, ki jo v slikanju tega biblijskega momenta popolnoma nekaj novega. Vso dola, ki so predstavljala ta moment, so ao naslanjala doslej, oziroma so bila pa-rafraza slovito Leonardove slike; malo ako nič novegr nI bilo v njih. Rašica jo pa podal v svojem delu popolnoma novo koncepcijo Na njegovi sliki sedi Krist za mizo sklonjen nad kelihom; z levo in desne strani sedo okoli njoga štirje apostoli, tem grupam nasproti sedita po en apostol, a ob vsaki taki skupini stoji po en apostol. Na ta način jo dobi! Rašica jako lopo in skladno aranžirano globino, ki je zlasti ugodna zaradi koncentrične razsvetljave, ki pada na KriBtovo postavo. Posebno karakteristično so izdolani obrazi posameznih apostolov. Slika je izdelana na platnu (timpera) in bo služila svojemu namenu; naročena je namreč za novo oerkev v Krašiču. To najnovejše delo prof. Rašico, ki je priznan mojator v dekorativnih slikah religiozno vsebine, je najboljše dolo dubrovniškega mojstra v tem žanru. NEKOLIKO PODATKOV O NA-sih bankah. Politično osvobojen J« ln gospodarska osamosvojitev našega naroda nI vplivala na nobeno vejo narodnega gospodarstva tako ugodno kakor ravno na razvoj denarnih zavodov. Večina denarnih zavodov ki so bdi pred vofrio eksponenti tujega kapitala, je nacijonaUzirana ln Je prešla v domačo roke. 2e med vojno, posebno pa po vojni bo se posamezni mati bančni obrati razvili v velika podjetja, ki obvladajo danes prillčen del vsega domačega gospodarstva. Sporo dno s tem razvojem so rastla lastna sredstva poedinih zavodov. Leta 1916. začeto povttavanje delniške glavni-oe se nadaljuje z brzlm tempom m zavzema veliko dimenzije. Nekatere banke, ki «o Imelo pred vojno glavnico 5 milijonov kron, razpolagajo danes s 100 milijoni ln i ravno toliko rezervo. Tudi nove banke, ustanovljene po vojni, razpolagajo danes z lastnimi sredstvi, ki testo presegajo 100 milijonov kroa Sliko razvoja našega oolokupnega de-narstva od predvojnih časov pa do danes nam tukaj m mogoče podati To delo bo morala Izvršiti državna Statistika. »Nova Evropa* I./14 je prinesla za 19 na zagrebški borzi kotlranlh zavodov sledečo podatke: L. 1918. je iznašala delniška glavnica teh 19 zavodov skupaj 62 milijonov kron, koncem leta 1919. 880, 1920. leta pa že 860 milijonov kron. Rezervni fondi so se povišali v istem razdobju od 17 milijonov ns 806 in koncem leta 1920. na 700 milijonov kron. Lastna sredstva teh' sovodov so torej snafela L 1918. 80 milijonov, s danes znašajo eno In pol milijarde kron. Povečal* so se torej dvajsetkratno. Vloge so narasle ▼ letih 1918.-1019. od 147 na 757, celokupna aktiva pa od 528 na 8970 milijonov kron. Olsti dobiček te Je povečal desetkratno. Za primerjanje velikih' jugoslovanskih bančnih zavodov i Češkimi hi nemškimi bankami «mo sestavili tabelo, ki vsebuje nekatere podatke bilanc in Izkazov Izgube ln dobička, v kolikor so nam bDl lz različnih virov na razpolago. Od jugoslovanskih bank smo vzeli v tabelo Jugoslovansko banko b sedežem v Osijeku, Prvo hrvatsko Stedionloo s sadežem v Zagrebu ln Ljubljansko kreditno banko s sedežem v LJubljani Od Jadranske banke bilančnih postavk Se nimamo na razpolago. Zlvno-Btonska banka in BOmisobe Unlon-bank sta največja čoškoslovaSka, Deutsche Bank in Dlseonto-Gesellschaft največja nemSka zavoda. Pri Zivnostenskl banki ln BOmische Unlon-bank so ostalo odprte postavke letos povečane delniške glavnice, rezrv, vlog In divldcnde 1919., kar pa ne bo motilo aploSnega pregleda. Pregledi bllane domačih zavodov so za enkrat tako pomanjkljivi In rainovrst-ni da nismo bili v stanu sestaviti tabele o Ukvldltetl bilančnih vrednot, vsled pomanjkljivega lanskoletnega materija!« pa tudi ne xa leto 1919. Radi toga odpade za lotos primerjanje likvidnosti posameznih zavodov mod seboj ln b prejšnjim lotom v Škodo uvodom samim in inteiesirsni javnosti •) Pod tujim denarjem so mišljene nostro-obveznostk Imetja nemških' bank, vloge, ki so proste provizije in ostali upniki svetovna letina: Po zadnjih poročilih bo izglodl letošnje letine v različnih državah sledeči: V Jugoslaviji izgleda, da bo uspeh letošnjo žetve boljši, nego srcdnjL Sklepamo to po raznih privatnih poročilih, katera se nam zdijo najzanesljivejša. Po-vdarjati moramo v tej priliki ponovno, da bi bilo zelo potrebno, če bi država od časa do časa Izdajala uradne komunikeje o stanju posovkov in o izgledih letine v naši državi. Upajmo da, bomo vsaj do prihodnjega leta šo prišli tako daleč. — Letina v Sloveniji kaže v zodnjem času v splošnjem zadovoljivo. Kmetje se nikjer no pritožujojo. Jočinen jo ponekod precej dober, ravno tako pšenico, ki bo kmalu požeta. Koruza se dobro razvija, tudi oves ni slab. Samo nekoliko dežja bi bilo potrebno, zlasti tudi za ajdo, ki ae bo kmalu Bojala. Seno je bilo srednje. Sadja no bo veliko. — Na Hrvaškem in v Slavoniji je žetev dobra, le ovob kažo slabo. Sena je bilo malo radi pomladanske suše. — Iz Vojvodine končni glasovi niso več tako zolo pesimistični. Pšenica v Banatu je zelo dobro kvaliteto. — Ravno tako je dohro rodila pšenica v Srbiji, odkoder v letošnji letini sploh še nismo slišali slabih glasov. V Nemčiji ao so nade v ozlmino Izpolnile, jarim setvam pa je suša v juniju zelo škodovala. Zlasti oves jo slab. Iz Anglije se poroča, da je ostala slama zelo nizka, drugače pa se obeta uspeh žetvo tudi za jaro setve približno povprečen. V Franciji se pritožujejo o ovsu, nekoliko manj v ječmenu. V Italiji Be škoda po nevihtah danes no ceni več tako visoko, kot v početkn. Letina bo torej šo zadovoljiva. Češkoslovaška račnna na ugodno letino, tudi gledo jarih setov. . V Avstriji se je stanje posevkov v zadnjem času izboljšalo. V Madžarski bo aado v dobro žetev ne izpolnjujejo v taki mori, kot so je nedavno pričakovalo. Letina bo srednja, za izvoz najbržo ne bo preostanka. V Romuniji in Bolgariji so glede letine z;, lovoljni. Iz 8evernega, dela F,vrope ne prihajajo ravno vesele vesti. Na Danskem je sedanje stanjo posevkov slabo, čeprav je v početku dobro kazalo. Po neki angleški statistiki Be ceni letošnja obdelana površina zemlje v Evropi za 20?g več, nego lani. Ker prinašajo suho in solnčna leta boljše UBpehe žetve, računa statistika, da pe bo lotos uvozna potreba raznih ovropBkih držav zelo zmanjšala, dočim trdijo ameriški statlstl-ji, da bo uvozna potreba Evrope znašala letos 600 milijonov bu51ov. Poročilo iz Avstrije bo Se nadalje ze- lo ugoSna. Stanje setev se označuje sa naravnost izvrstno. Cene vsled tega precej padajo. Argentlnlja toži o suftl, ki Škoduje mladim aotvam. V Kanadi tudi potrebujejo po nekaterih pokrajinah dežja. V Zedlnjenih državah ni ravno preveč dežja. Koruza kaže dobro. Uapohi mlač-vo pficnice v južnozapadnih državah so razočarali tako glede množine kakor kakovosti: v nekaterih državah Severne Amerike se žetov so vrši, zato šo o konč-nom uspehu ne moremo sklepati. Cene žitu padajo, zlasti rži, katera so zelo ponuja na trgu. Trgovci menda računajo na zmanjšano povpraševanje po rži iz Evropo. Koruza in oves se v cenah najbolj držita. Stanje 81. decembra 1920. Jugoslovanska banko Osijek Prva hrrot. Stedionlca Zagreb Ljubljanska kreditna banka Zirno-ateuska banka B6h-misehe Union-btnk Denttehe bank Disoonto-Gessll sohaft v milijonih jug. bron t milij. i. si. kron t milijonih mark 1 ....... DelniSka glarnlea 100 60 M 200 180 100 810 Leto« povečana delniška glavnica 800 180 f»i - ■M 100 Reierre 98 70 11 878 140 Skupna aktiva 1086 1889 686-9 «818 2698 Vloge 806 6 968 881 Tuji 81-600 isnar • 18000 Čisti dobitek 81-01 18 897 M 40-fl 84-1 186.0« 160-18 Diriilenda 1980 16«/. M-&V. »867. m 18*/. 18«/, l«v. Dlridenda 1919 IVI, n "V. 10»/, ! •= Dolenjske železnice imelo so evoj XXVI rodni občni zbor dne 9. julija t. 1. Od 81.000 delnic tega podjetja bilo jo na občnem zboru zastopanih 27.547. Predsednik dvorni svetnik Šuklje podal jo obširno poročilo o družbenem poslovanju v dobi od 1. januarja 1920 do 30. junija 1921. Drastično je naslikal vso težave in zapreke, ki jih je moral premagati upravni svet, predno se je moglo pričeti prve dni oktobra z rednim poslovanjem. Po ugodnem uspehu pregleda računov ln bilance, o katorem jo imenom revizijskega odseka poročal gosp. bančni ravnatelj Tykač, je občni zbor dal abso-lutorij upravnemu svotu. Potom so je vršila volitev namesto odstopivšlh uprav-nlli svetnikov Ivana Kneza in Frana 8u-kljet-a, ki Bta soglasno bila z nova Izvoljena, Občni zbor jo dalje potrdil koopta-cijo dr. Ivana Tavčarja v upravni svot in na predlog predsednika- kateri je priporočal, naj bodo v upravnem svotu zastopano prebivalstvo ob kočovaki progi po posebnem zaupniku, izvolil volotrgov-ca Antona Kajfeža v družbeno upravo. V revizijski odsok so bili izvoljeni g. A. Tykač, ravnatelj Ljubljanske kreditno banko, g. A. Kralj, ravnatelj Zadružne zvoze in g. A. Tosti, ravnatelj Kreditnega zavoda. Končno jo občni zbor Boglasno sklenil sledečo resolucijo, katoro jo na-svotovat upravni svet in utemeljeval predsednik: Ker so so z izpremombo društvenih pravil in obratno pogodbe leta 1918 neoporečno krčile po koncesijski listini zajamčene pravico glavinskih delnic, skleno občni zbor: a) da je prod vsem 7. izpremembo §§ 1. in 11. družbenih pravil zopet upoBtaviti prvotno koncesijsko dobo s tem, da se jo podaljša za 15 let, tedaj do 1. decembra 1. 1931. Ta podaljšek naj se uporabi za amortizaeijo glavinskih delnic po amortizacijskem načrtu, ki ga mora potrditi država. Vsled toga bo pooblašča upravni svet, da v tem •mislit izpremeni družbena pravila ter iz-preraenienim določilom preskrbi državno potrdilo: b) dalje W pMMUftft l)»ii svet, čim prej« pogajati se z drlavo ij to s vrbo, da Be pregledajo M ostal« določbo pravil ter zopet uveljavijo pravice delniške družbe Dolensklh železnic In njenih delničarjev v polnem obsegu. Po so« jI občnega zbora sestal se je Se Upravni svet ter iznovo izvolil svoje predsedstvo, namreč dvornega svetnika fenkljeta prod-aednlkom in Drog. Hribarja njega namestnikom. = Zatirana uvoza soli. lUprava državnih monopolov je na osiinvl reSenja min. sveta od 80. Junija In finančnoga ministrstva od 28. junija odredila: 1.) Uvoz Boli jo privatnim osebam na teritoriju SUŠ zabranjena. 8.) Uvoz soli se dovoljuje samo onim OBebam, ki so zaključile nakup soli pred to uvozno prepovedjo in morejo to dokazati s predpisanimi dokumenti. 8.) ProSnja za uvozno dovoljenje so ima predložiti delegatom finančnega. miniatrBtva najkasneje 80 dni po obja -ljenju te odredbe v Služb. novinah (to jo od 5. Julija 1921.) kateri jih predloži Namesto,bil Upravi državnih monopolov -. v reieoje. 4.) Odobreni uvoz Boli so itn a izvršiti najkasneje v roku 4 mesecov od dneva, ko jo uvoznik prejel reSenje o dovoljenem uvozu soli. -= Mariborski trg. Na svinjski Bojm ki sa je vršil 15 t. m. je bilo pripeljanih 188 prašičev. Cono so bilo sledeče: plemensko svinjo kg živo težo 20 —21, po!-pitane 20 — 24, 6 — 8 stari praMčl 200 — 800, 8 mesece stari 300 — 500, pol leta stari 700 — 1000 K. Kupčija je bila jako živahna. " Poročilo o trgovini a poljskimi pridelki 14. t. m.: Sombor. Nova pšenica (100 kg) 950 — 980 K. Do kupčijskih sklepov pride samo za ono blago, ki so takoj tovori, z« poznejSe dobave ni zanimanja. Koruza so plača po 500 K. Ovsu ni — Vrhpolje: Kakovost nove pSonlce je zelo dobra. Na oral pride 7 — 8 at-o-tov. Dovozi slabi. Vreme za žetov po-voljno. — Osljek: Dovozi slabi. Nova plenica se kupuje za domače mline. Po-vpraSevsnje po moki livahno, a zalogo malo. Cena: 950 — 955 K. Koruza S«i trži po 500 — 510 K. = Razpis dobave solL Intorossntl s« porivajo, da stavijo Intendanturi komande Dravske divizijake oblasti t Ljubljani pismena ali oatno ponudb« za dobavo 10.000 kg bele, komenite. drobne soli, ali, bele morsko soli franko intsndantske skladišče v Ljubljani, ali franko skladllfe trgovca. Sol mora biti v vrečah prodajalca; sol mora biti čista, suha, bela In brez kake prlmosl druge soli. Kavelj« znaša 10%. Pismeno z kolkom za dva dinarja opremljene ponudbo je poslati najkasneje do 20. t. m. do 11. uro dop. na gori omenjono intendanturo. Podrobni pogoji pri komandi DravBke divizijske oblasti v LJubljani. = Balkanski vzorčni vlak bo odpustu' ljen iz Češkoslovaške v prvi polovici septembra po praškem jesenskem vele-sejmu, ki se vrši od 1. — 8. aeptembrt t. 1. Cel vlak bo imel 80 vagonov z YMt ol ter 4 vozove za pisarno, rcBtavraeljo in spalnice. V Jugoslavijo dospe vlak preko Caribroda in bo poaetil mesta: Ni*, Skoplje, Beograd, Novi Pad, Osijek, Bo« aanski Brod Zagreb, Ljubljano in Maribor. Vlak bodo spremljali trrgovski strokovnjaki, ki bodo tudi sklepali trgovska posle. = Jugoslovanska trgovinska misija Bratislavi. »Prager Presse* z dno 12. t. n. poroča iz Bratislave: Stremljenje po ožjih trgovinskih odnošajlh mod Češkoslovaško in Jugoslavijo jo dovcdlo jugosloj vansko' vlado do toga, da jo poslala trgovinsko misijo pod vodstvom sekretarja v trgovinskem ministrstvu Svetozara Todoroviča v Bratislavo. Vočigled bližajočemu se orijontalBkemu sejmu v Bratislavi pripada trgovinski misiji dvojna važnost. Trgovinska misija ostano stalno v Bratifllavl in bo vodila one trgovinska posle, katero je doslej opravljalo zastopništvo. *= Cene živil v Trst«. »Era nuova* prinaša podatke o cenah na tržaškem trgu: 1 kg kruha 1.60 lire, riža 2.80 L., testenine 2.80 L., krompirja 0.90 L., suhega, fižola 2.40 L., slanine 8.40 L., surovega masla 19 L., Bira (parmazan) 24 L., mesa (prednji del) 9.60 L., suhega mesa 26 L., sladkorja 7 L., prežgano kave 23 L., 1 liter vina (navadnega) 4 L., oljkinega olja 10 L., mleka 1.80 L., jajce (komad) 0.55 L. Madžarska moka za Češkoslovaško. Češkoslovaška jo kupila na Madžarskem večje količine fine moke po 32 madžarskih kron za kg. = Promet bankovcev v Češkoslovaški znašal 7. julija 11„104,189.000 č. kron proti 11„167,515,000 č. kronam dno 80. junija. Zmanjšal se je torej v enem tednu za 63,376.000 č. k. Cirkulacija bankovcev v Nemčiji znaša po izkazu nemške državne banke z dno 7. t. m. 75„889,226.000 mark. Od 1. t. m. bo je kroženje bankovoev pomnožilo za 518,181.000 mark. Kovinska podlaga znaša 1„102,628.000 mark, od tega Je zlata za 1„091,560.000 mark. Promet bankovcev francoske banka jo znašal 7. t. m. 87,,667,080.000 frankov. Napram tednu nazaj se jo povečal za 844,993.000 frankov. Iz francoske železarske Industrije. Mesoca junija je obratovalo v Franciji še 75 plavžov, t. j. ena tretjina vseh fran ooskih plavžov. Vendar tudi niso obratovala vsa ta podjetja v polnom obsegu. — Znižanje železniških tarif v Svlcf. Generalna direkoija švicarskih zveznih železnic je sklenila ponovno -nižanj« osebnih in blacovnih tarif. Sklicujte se pri svojih ■■■ naročilih na oglase v „Jutru"! tvrdke: Mali trgovski lo olirtiil oglasnik. litiji pgl|otu. Vnki objava 4 X. Skladi**« i BlIkM, d. 4., Dunajska c. 88. [d.p.] tpadlelJL*: Balkan, d. tk, Dunajska e. 38. [d. p.] Trgovina* L Mlkui, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 16. Oeranda Fran, konfekcija, mannfak-tnra na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. Izidor PaljsvM, prodaja drv in oglja, Slomškova ulica 21. 18 PuAkarjl: Kalser F. Selenburgova oL 6. Urarska popravllns delavnica Ivan SellSkar, Pot v Rožno dolino 10. Vsako popravilo izvršujem točno in solidno. Pisalni stroji i [d. p.| Bar Franc, Cank. nabr. 5. TeL 423. Razmnoževal nI aparati i (d. p.) Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel. 423. Mehanična delavnlcai [d. p.j Bar Franc, Cank. nabr. 5. TeL 423 --Radioaktivno termalno kopališče = TOPLICE PRI NOVEM MESTU zdravi revmatizem, p roti n, nevralgljo. po« sladic« zlomljenih kosti, rane In eksudate. Sezona od 1. maja do 30. septembra. Železniška postaja Straža-Topliee. Pojasnila daj. ravnateljstvo. 904 6—4 4 novo i Albin Ogris novoi Borba za jugoslovansko državo. Cena 32 K, po pošti K 1*80 več. Kdor fo boče poučiti, Icako bo agi tirali naši izselje ni med svetovno vojno v Parizu, Londonu, Rimu, Waehingtonu in dr. za Jugoslavijo in kakšne težkoče co morali premagati, naj žita Ogrisovo knjigo. Spis nudi popolnoma nova, doeedaj pri nu nesuana dejstva. Knjigo naročajte pri 20? 23 Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. F. S 9. Uher MARIBOR, Slovenska ulica 8 se priporoča za izvrševanje vseh carinskih poslov. Cene zmerne. Točna in kulantna postrežba. 1070 6 -3 COS UIICH • Lfi N E (pro) Austro-Amarlkan«) TRST-AMERIK A prevaža potnike v New-York redno trikrat, v juino Am.rifeo po enkrat mesečno. — Pojasnila in prodaja »jenih listkov Simon Kmetec, gM zastopnik za Slovenijo v Ljubljani, Kolodvorska uliea St. 2B Odplov brsoparnika »President Wilson» 2. avgusta 1921. 714 37 -14 Iffese niBSBCM scba \n£m erentuaino / oskrbo ali pa msnjle »t»-novaaje 4 opravo sli brai oprave proti telo dobri najemnini. — Ponudbe na poitoi predal št 63. 1006 U im konserve s sladkorjem " kavino konserve brez sladkorja 1116 13-1 nudi po najnižji dnevni ceni in v viski množini Delniška družba,Triglav, tovarni hranil i inarci pri Raninlki, i Kupuj a tudi tozadevne slrovtse. Najstarejša izdelovalno perila. Najfinejši izdelek, s Perilo po meri. C. J. HAMANN Mestni tpg S. GbPistofoii učni zavod za stenografijo in strojepisje u Ljubljani vpisuje vsak dan na Domobranski eestl 7. — Vpisnina B din,, mesečna šolnina 36 din. — Začetek šol. leta 3. oktobra 1.1, ob 8. url zjutraj. n t»»»rni OTtinoau« za tolni I« avtomobile aajoeneie 586 16 ]. H, ijui Goeposistska cesta Ii Klobuk in slamnike vscb vrat, od preprostih do najfinejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Slobu pošta In želei. postaja Domžale pri LjDbljanl, V popravila prevzemi tudi vsa toraderna dela ter pr oblikuj« po najnovejši modi. V LJubljani prevzoini u naročila in moderniziranje tvrrtka Kovačevli 1 TrSan v PreternoVi ultol *t. 6, kjer se sprejema 1021 v sredo ln ▼ soboto* 62-6 I. jugoslovanska tovarna za gumbe in kovinske predmete 1 Z 0. Z. 912 Slovenska Bistrica oferiramo naše prvovrstne Ki pili, Napožajt« IfS J III IMaedaj izšlo 8 zvezkov : 1. Dr. Al Zalokar, O ljudskem sdravju. Broš. 6 E. 2. Dr. liogdan bere. Dojenček. Broš. 6 K. 3. I)r. .1. Itamtar, Spolne bolezni. Broš. 10 IC 4. k Sasadin, Naš aadainjt aitavnt poloiaj. Broš. 16 K. 6. Leonid Iltamir, Pravo ln revoluoUa. Broš. 8 E. 6. Dokumenti e Jadranskem vprašanju. Broš. 18 K. 7. Alb. 0»ris, Borba sa Jugoalovaniko državo. Broš. 33 E. & VI. Corovič, Basa tn vera v srbski pretlostU Broš. 10 K. Po pošti vsak zrezek K l ttO toč. Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. Za avtomobilni osebni promet Celje-Ljubljana se sprejmejo družabniki. Naslov v upravi ,,Jutra". hm -Najstarejša Spaeiic!>iska tvrdka v Slovan!}! R. RHHZS^iGERj Jesenice I tA.A1.ni nakiMla« v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu s conami broz konkurence. Zahtevajte cenike! Prodaja na veliko! Cement Premo najboljše vrste v Sloveniji dobavlja vsako množino Sli 1311 1 !! Kupujte nove Tiskovne zadruge: J). Fajgel, Tik sa fronto. Zbirka črtic, ki popisujejo dogodke v Gorici po izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo 1915. Broš. 36 K, po pošti 2-80 K več. A. NovaSan, Vplejct,. Drama. Broš. 28 K, vez. 36 K, po pošti K 2-— več. Shakespeare - Zupančič, Moobeth. Broš. 32 K, vez. 40 K, po pošti K 2-80 ve6. flkft Waschtetova, Pravljice. Z večbarnimi slikami. 'Vez. 40 K, p» pošti K 2 — več. Fr. Veber, Uvod v filozofijo. Pota in cilji, 3.-4. zvezek. Cena 72 K, po pošti 3-40 K več. Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6. Wertheimavih blagajn Ljubljana vnii Podjetje za prevažanje blagi južne žoleauice. Brzorozni ia tovorni nabiralni g promet lz Avstrije in v Avstrijo. Zaearinjenje. Podjetje ta prevajanje pohištva. " SklsdiSie s posebnimi zaprtimi kabinami za poništvo. Brzojavi: Banzlnger. 784 62 Intorurban telefon CO. ^ I B '/, > 8UCO--» 1 » 4000-— » 2 » 6000-— •>« Franc Schell I, Jugoslovanska Milonl Ica blagajn h> kaset Maribor. Koroška cesta 31. prej A. Zanki sinovi. Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Telefon: 64. 1 ■' i ' Mleii Saks. Pravi flrnei. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-veifi), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski, in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. 657 40 ,.MERAKL". Lak za pode. „MERAKL". Linoleum lak za pode. „MERAKL". Emajlni lak. „MERAILM. Brtmolin«. Ceniki se ze časno ne razpošiljajo I tputnt Mama tfiulsi I JJ.80fl.iW~. SLOVENSKA BA Ljubljana, Krekov trg it. 10» nasproti »Mestnega doma". Telefon St«?, 587. I Gekesel retie 12.M. I 872 tO Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. ========= Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. I S Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani,