poštnina plačana v gotovini LetO LVI. V Ltubliani, V torek, dne 17. ianuarja 1928. St. 13. Posamezna Številka 2 Din Naročnina za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno £40 Din za Inozemstvo mesetno 33 Din celole no v Jugo-slavlll 90 Din. ra Inozemstvo IOO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp petli-vrsla mali oglasi pc 13C In 2 O,vedli oglasi nad 43 mm vlllga po Din 2°30, veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din Izide ob 4 zlulrej rožen pondeiJKe ln dneve po prazniku (/radoMivo /e v Koplloitevl ulici šl. 0 111 ПокорМ ee ne vračalo. netranhlrana pisma se ne spre/emalo -r Uredal&tva telefon Л1. 20.S0, upravnIAtva ti. 232S Političen lisi slu slovenski narod Upravo /e »Kopllar/evl ul.il.в * Čekovni račun: C/ubl/ano llev. 10.650 In IO.J40 xa Inscrale, Saralevoit. 7563, Zagreb tt. 19.on. Prago In Dana/ i«. 24.797 Demokratska stranka za narodno avtonomijo Davidovič zahteva koncentradisko vlado - Oster govor Vote Marinkoviča - Enodušne manifestacije na kongresu DS - Potek zborovanja - Volitev glavnega odbora Ogromna udeležba Belgrad, 16. jan. (Brz. :»Slov.«> Kongres demokratske stranke se je pričel včeraj dopoldno. Splošen politični položaj v državi ter izredno ugodno stališče, ki ga ima demokratska stranka v sedanji vladi, je privabilo na kongres veliko število delegatov. Kongres de-dokratske stranke je tako velik ra veličasten, luikor ga doslej ta stranka še ni imela. Je brezdvoma to tudi posledica notranjih nasprotij, ker »o se delegati obeh struj čutila v tom kritičnem položaju dolžne, da s svojo prisotnostjo povečajo število zastopnikov svoje stru-je in tako onemogočijo kak sklep, ki bj bil v izrecno in izrazato korist nasprotne skupine. To so razlogi, ki so dovedli na kongres 556 delegatov iz vse države. V teh znamenjih in pod nujnim vplivom navedenih razlogov se vrši tudi ves kongres. Voditelja obeh struj Davidovič in Marinkovič vesta, da je merjenje sil !ia tem kongresu izredno nevarna stvar in se sama, kakor tudi njuni zastopniki, trudijo le, da bi kongres na splošnem odnesel čim več smipatij za vsakega in vsak si prizadeva, da bi s silo besede dal kongresu čim več svojega obeležja. Kongres je otvoril včeraj dopoldne ob 9. uri 20 minut strankin šef Ljuba Davidovič, ki so ga delegati takoj, ko se je pojavil, frene-tično pozdravljali. Dr. R i b a r je predlagal in zbc» je soglasno z odobravanjem sprejel, da je bil za predsednika kongresa izvoljen Ljuba Davidovič, za podpredsednika ipa Zivko P e t r i č i č iz Zagreba. Prvi je govoril Ljuba Davidovič ^Gospodje, z vašim dovoljenjem imam jaz prvj besedo. Ne bom vam govoril o velikih principih demokracije. Morda bi o tem v tem času globokega materializma bilo treha razpravljati, toda ker smo že na prejšnjih kongresih pretresali ta velika načela in ker smo jih sprejeli za svojo politično vero in ker so o veri ponovno ne razpravlja, bomo danes prešli preko te, dasi morda zelo aktualne točke. Danes vam bom govoril o dveh klasičnih vprašanjih, ki zanimajo ves naš naTod. Danes gre za uporabljanje zakona, te delo po zakonu, za čuvanje ustave, ki je v celi zemlji še vedno vprašanje na dnevnem redu. Druga stvar pa je pobijanje gospodarske krize. Ljuba Davidovič je govoril predvsem o prvem vprašanju in je z njim v zvezi podal ves historiat najnovejše politike demokratske stranke. Posebno je podčrtaval, da je demokratska stranka doprinesla veliko žrtev za državo, ker je vztrajala v sedanji vladni koaliciji. V nekaterih stavkih se je g. Davidovič čisto določno izrazil proti sedanji koaliciji, češ da je za to koalicijo treba žrtvovati celo načela stranke. Žrtve, ki jih doprinaša demokratska stranka za sedanjo koalicijo, gredo po mnenju g. Davidoviča preko meje. Zlasti značilni so stavki: Prijatelji nam pravijo, pazite, kako daleč greste v popuščanju, pazite, ker je demokracija v nevarnosti. Meni se zdi, da so v sedanjih razmerah pristojni ljudje pozabili, da bi izdelali delovni program kot prvo podlago svojega dela. Morali bi se posli reševati po važnosti in nujnosti, toda tega ni. Jaz vprašam, kaj se je uredilo v teh devetih mesecih. Mi smo zahtevali v koaliciji, da se najprej razčisti državni uradniški aparat. Centrala tega še ni napravila. Popolnoma prav je, da slabi na vrhu varujejo slabe na dnu. Zakon se ne izpolnuje. Sodniki se izgovarjajo: Oprostite, jaz se no morem zameriti ministru. Ti ljudje služijo slabim ministrom. Jaz pravim, da ti uradniki ue služijo ne kralju ne državi, ker niti kralj niti država ne potrebujeta takih uslužbencev. Razmere v Južni Srbiji Nato je Ljuba Davidovič govoril o naših notranj.h razmerah in strahovito napadal vlado radi razmer v južni Srbiji. Oni, ki neposredno upravljajo z mašim narodom tam na jugu iu tisti, Iti pošiljajo tako upravno uredništvo, in tisti, ki ga drže, naj vedo, da nezavestno sodelujejo s sovražnimi načrti macedonskega komiteja. Kaj hoče macedonski komite od Macedonije? Bolgari se zavedajo, da Macedonije ne bodo v-zeli s trojkami in četvorkami. Zavedajo se, da je ne bodo vzel.} z bataljoni ne s polki ne z divizijami in ne z armijami. Ne poznajo pa naši zapeljani bratje iz Bolgarije velike ljubezni naroda našega za jug. To je ljubezen, ki se ne razvija s propagando, ampak s krvjo in željo in z velikimi tradicijami iz naše preteklosti. Mi smo prežeti z globoko željo miru in balkanske solidarnosti. Mi hočemo Sporazum balkanskih narodov Ta sporazum ni potreben le tej ali oni državi, tenm ali onemu narodu, ampak je potreben Balkanu, ker le v sporazumu bo Balkan ostal Balkamcem. Tisti, ki pošiljajo ljudi z revolverji na ubijanje sinov našega naroda, naj vedo, da kdor ne če brata za brata, bo dobil tujca za gospodarja. Ako Balkan neče brata za brata, se bojim, da bo dobil tujca za gospodarja. Naš nared v Macedoniji strahovito trpi in ne po svoji krivdi. Zahtevamo, da se čimprej uvede zakonitost in zato odklanjamo vsako politično kombinacijo, v katero bi prišli za ceno zakonitosti. Za ceno zakonitost] mi sedanjo koalicijo odklanjamo. Hočemo, da vodimo to zemljo v lepšo bodočnost. Vlada, ki ne more garantirati te spremembe na boljše, naj ne išče naše podpore. Hočemo polno zakonitost, neokrnjeno enakost in popolno svobodo. Naša pričakovanja od današnje politične kombinacije so bila velika. Mnogo smo pričakovali in veliko upali. Toda čakali smo zastonj. Kličejo nam, naj čakamo še. Jaz pa vprašam, do kdaj, ali do smrti, ali do smrti naše stranke? Ona že začenja bolehati, ona boleha. Dolžni smo, da ji damo zdravila. Jaz sem prepričan, da ni nikogar med nami, ki bi hotel prižgati mrtvaško svečo naš) stranki. Prižgali bomo to svečo raje koaliciji. Resno se bomo poprijeli, pa se bomo zedinili in zagrabili reševanje problemov demokracije in silnih načrtov, ki jih danes pričakuje naša država. Teh načrtov je mnogo in težki so. Izenačenje zakonov zasluži, da se zanj izrabi ena vlada. Pobijanje gospodarsko krize zasluži vso pozornost z velikimi žrtvami, ki so za to potrebne. Kriza je splošna. Čuti jo kmet, obrtnik, trgovec in intelektualec. Ljuba Davidovič je nato podrobno govoril o obljubah vlade takoj p0 volitvah in trpljenju posameznih stanov, zlasti pomanjkanju, ki ga trpi podeželski narod. S tem v zvezi je Ljuba Davidovič ostro nastopil proti vsakemu povišanju davkov, zlasti proti povišanju davkov v Srbiji, in proti davkom, ki j:h plačuje srbski kmet. Končno se je Davidovič izjavil иа koncentracijsko vlado vseh strank: ;-'Za vse te naloge je treba združiti vse moči in sile te zemlje. Take in tako združeno sile bodo mogle izvršiti to veliko delo. Gospodje, mi hočemo koncentracijo grup, koncentracijo strank, in preko te koncentracije koncentracijo osebnosti, hočemo koncentracijsko vlado. Hočemo koncentracijo najboljših med dobrimi, hočemo koncentracijo najspret-nejših med spretnimi, koncentracijo najvrednejših med vrednimi, hočemo to kombinacijo radi tega, ker bo le taka najmočnejša in naj-najdolgotrajnejša, hočemo radi tega, ker ona ne bo odvisna od te ali °ne grupe strank ali osebnosti. Jaz mislim, gospodje, da bo iz te koncentracij« izšla kot rezultat grup in strank ena velika demokratska stranka. Mi hočemo, da demokratično živimo in da demokratično delamo. Govor dr. Voje Marinkoviča Dr. Voja Marinkovič je nastopil kot drugi govornik. Predvsem je referiral o zunanji po-litiH, vtnes pa vpletel svoje poglede na naš notranjepolitični položaj. Bistveno je ton govora dr. Vojc Marinkoviča isti, kakor Ljube Davidoviča. Demokratska prvaka sta hotela manifestirati konsolidacijo stranke. Marinkovič je dejal: Govoril bom, kakor mi dovoljuje nujen obzir na položaj, ki ga zavzemam. Zunanji položaj, mednarodni položaj v svetu, posebno mednarodna situacija v Evropi ima vsa obeležja povojnih časov, v katerih živimo. Zato je motna, nejasna in celo nevarna. Radi tega so vsi narodi v Evropi v skrbeh, ne samo za daljno, ampak tudi za bližnjo bodočnost. Prva polovica 20. stoletja je v zgodovini jasno deljena v dve epohi: Prva epoha je trajala do 1918, v drugi živimo danes in še vedno bijemo boj med starim in novim. Naše mesto je jasno, mi smo za novo proti staremu. Toda tni računamo tudi z dejstvom, da elementi stare dobe še žive in da bo poprej, predno bo prišlo do novega življenja in se bo staro popolnoma izkoreninilo, treba še velikih žrtev. Narodi, ki se bore za svojo bodočnost, morajo budno paziti, da ne postanejo žrtev svojega ideala. To ne bi bila škoda samo zanje, marveč tudi za splošno stvar, za katero se bore. Spomladi je treba imeti pripravljene poleg voza i čoln i sani. Boreč se v tej prehodni dobi za red in mir, za katerim težimo, si moramo biti v svesti vseh elementov. Verujemo v bodočnost pravnega napredka, katerega temelji slone na ustanovah Lige narodov, verujemo v bodočnost Lige narodov in bomo vse storili, kar je v naši moči, da se mednarodni spori mimo rešujejo in da se ta velika ideja čimpreje uresniči. Toda vpoštevati moramo, da to še ni popolnoma uresničeno. Varovati hočemo vsa jamstva, ki nam jili za rnir nudi in priporoča Društvo narodov, a v pivi vrsti hočemo sodelovati s prijatelji in zavezniki, ki mislijo in žele isto, kar mi: Svetovni mir in današnji pravni red To je edina baza naše zunanje politike. Hočemo, da se mednarodni položaj razvija dalje na tem temelju. To veliko načelo, ki se ga bo naša zunanja politika vedno držala, ima v raznih dobah razna imena, a danes se imenuje: Balkan balkanskim narodom To je primena tega načela na naše lokalne razmere. Očita se nam, da to načelo prikriva pri nas neke hegemonistične in imperijalistične težnje. To se nam očita baš od strani, kjer take težnje morda obstoje. V našem sosedstvu, med balkanskimi narodi samimi, si o absolutni ne-obliodnosti tega principa, kakor se zdi, še vedno niso docela na čistem. Nedavno sem v narodni skupščini na tostvarno vprašanje odgovoril, da smatram to načelo tako, da je varnost in bodočnost balkanskih narodov v tem, da se sporazumejo na temelju enakosti in ravnopravnosti v skupni težnji za skupnim ciljem. Balkanski narodi morajo razumeti, da bo ali celi Balkan svoboden in nobeden izmed njih. Odgovorni državnik neke sosedne dežele je na nekem zboru žal napravil napako, da je opozarjal na neke namišljene hegemonistične cilje naše države, ki da se krijejo za načelom: Balkan balkanskim narodom in navajal usodo onih, ki so stremili za hegemonijo na Balkanu. Ako se je ta pripomba tikala nas, potem jc bila odveč. V naših težnjah ni ničesar, česar ne bi mogli odkrito priznati pred vsem svetom. Jako dobro vemo, koliko stane prvenstvo na Balkanu. Za to majhno mesto na solncu je naš narod prelil morje krvi. Ne zahtevamo ne prvenstva ne hegemonije, marveč zahtevamo bratstvo. Toda izjaviti moramo, da bomo to načelo: Balkan balkanskim narodom vedno branili, in naj ostanemo tudi sami na Balkanu, da ga branimo. Toda ne vem, kaj bo potem, ako nas ostali balkanski narodi puste same in bomo braneči Balkan ostali sami kakor pred nekoliko vekovi — in nam bo uspelo, da ga obranimo. Ne vem, če to pot ne pride do naše hegemonije. Kajti tisti, ki svoje neodvisnosti noče braniti, se ji odreka; njemu se ne more vsiliti — svoboda. Tisti, ki so težili za hegemonijo na Balkanu, morda ne bi bili doživeli tako slabega izida, ako ne bi bili pozivali na Balkan tujcev, da bi bili z njihovo pomočjo dosegli avtonomijo. Ljubezen za ljubezen, prijateljski nasvet za prijateljski nasvet. Pravijo, da imajo razni balkanski narodi razne interese. Toda njih skupni interes je tako velik, da ga ne moremo žrtvovati za nobene posebne interese. Zgodovina uči, da je Balkan propadel samo zaradi nesloge balkanskih narodov. Naše bratske balkanske narode iskreno opominjamo, naj pazijo, da Balkan po petih stoletjih ne napravi enake napake. Iz tega se more videti, da je naša zunanja politika prijateljska in širokogrudna. Toda težko se je vedno kazati prijatelja, ako eni drugi ne prihaja nasproti enako prijateljsko. Vendar bomo do zadnjih možnosti in krvavečega srca storili svojo dolžnost, ker nočemo, da bi na nas padla krivica, ako začne na Balkanu ponovno teči kri. Od vseh zahtevamo samo eno: da so iskreni in lojalni. Prepričani smo, da ni daleč čas, ko bo veliki duh našega naroda zmagal in ne bo v nobeni državi več mogla katerakoli stranka voditi narod v mesnico, ki ni potrebna. Naša država ni izolirana marveč ima tudi v tem trenutku večino držav na svoji strani. Ako se bodo zločini v Južni Srbiji nadaljevali, je ni države, ki bi smela sprožiti macedonsko vprašanje. Gotovo pa je, da kjer so kamen in revolver začetek, so topovi in mitraljeze konec. Tisti, ki pri tem fantazirajo o osamljenosti naše države, bi utegnili biti zelo neprijetno razočarani. Za to jamčim. To naj Balkan vzame na znanje. Marinkovlčevemu govoru je sledilo viharno pritrjevanje. Nato je podal Voja Veljkovič Obširen gospodarski referat. Zavzemal se je za povzdigo kmetijstva potom sol in cenenega kredita. Davki naj se brezpogojno izenačijo in znižajo. Za izvedbo teh nalog je potrebna močna vlada. Resolucija Po govoru teh treh prvakov DS se jc razvila debata, v kateri so sodelovail skoro vsi delegati iz vseh okrajev. Iz Slovenije, kolikor smo se mogli informirati, ni prisostvoval nihče. F v. dvodnevni debati, je danes kongres sprejel sledečo resolucijo: Kongres je slišal izvajanja predsednika glavnega odbora Davidoviča in referenta Marinkoviča in Veljkoviča, kakor tudi poročila in mišljenja delegatov demokratskih organizacij iz cele države. Kongres DS je na svoji zaključni seji, dne 16. januarja, soglasno ugotovil sledeče: 1. Težko pravno, gospodarsko in finančna stanje v državi ln resnost zunanjih razmer. 2. Potreba je, da se z ozirom na tako jasne naloge zbirajo nacionalne sile sploh, posebej potreba, da se zbero vsi načelno sorodni demokratski elementi na r.ačin, kakor se je pričelo z Demokratsko zajednico. 2. Splošen položaj, razen neznatnih osebnih sprememb je ostal kljub neštevilnim pritožbam in celo parlamentarnim obtožbam pri istih metodah in istimi osebami. 3. Tuja teroristična akcija je izkoristila napake in slabosti oblasti in dovedla do tež-kega stanja v enem delu južne Srbije. Smer te akcije gre za tem, da z nemiri in nezaupanjem spravi iz hladnokrvnosti tudi oblasti in javno mišljenje v državi in da v tujini vzbudi vtis borbe prebivalstva proti državi. To peklensko delo onemogoča lahko samo temu dorastla oprava, ld se mora izvajati s strogim uporabljanjem zakona, kakor tudi z modernim razumevanjem razmer in te tečke naloge in s to* plim zavzemanjem za to trpinčeno ljudstvo, ki se hoče sedaj postaviti med terorjem razbojnikov in med nezaupanjem nasproti oblastem. 4. Nezadovoljstvo v drugih krajih, radi tega, ker se še niso izenačili državni zakoni, se nevarno izkorišča v strankarske svrhe. To nezadovoljstvo po desetih letih zedinjenja prihaja kot druga težka opozoritev. Kakor za škodljivo stanje nprave v južni Srbiji, tako je treba tudi za pojav prečanske fronte, iskati povoda v kratkovidni politiki voditeljev drž. oprave in v nezadostni zavesti o vrednostih državljanske solidarnosti kot edinega temelja za nacionalno konsolidacijo. Narodna samouprava kot bistveno sredstvo za reformo državne uprave, za njeno poenostavitev in približanje h ljudstvu ne more dati pravih rezultatov z današnjim ozkim in negotovim delokrogom in v današnjih isto tak o ozkih in neprirodnih mejah oblasti. Trimesečni kaos z občinskimi volitvami v Vojvodini in nič boljši rezultati, ki se pričakujejo od občinskih volitev v Bosni, mllfo demokratske zastopaike, t ORIGINRLNE BARVE, MATRICE (KOŽE), VOSCEN PAPIR, ZA GESTETNER-CYKLOSTIL, SPECIJALNI PAPIR ZA RAZMNOŽEVANJE. SE DOBI VEDNO IN NAJCENEJE PRI LUD. RRftHGH, LJUBLJANA SELENBURGOVA UL. 6/1. TELEFON št. 2980 Kostanjev taninski les kupuje stalno po ugodnih dnemih cenah Erneft Marčne, Celie Zrfnskesa ulica št. 4 Telefon inlerurb. gt. 136. Inserirajte v »Slovencu'! Popolnoma varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti po'.eg hotela »Union«, Hranilne vioge se obrestujejo najusodnejše. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Umona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Novi hotel v Mariboru. Prevzela sva hotel „MARIBORSKI DVOR" pri državnem mostu Hotel Mariborski dvor" ima 20 moderno uretenih sob. Solnčna lega. Vec kopalnic v hotelu. Autogaraža. Klubove sobe. Najlepši restavracijski prostori. Prvovrstna v/na in izborna kuhima. V>ak četrtek domači praznik. Godba. A uto postaja. Auto pri vsakem vlaku. Zbirališče potnikov. Telefon 302. Priporočata se ANDREJ IN MARA OSET. Otvoritev trgovine Ceni. občinstvu naznanjam, da združim S svojo mesarijo na Rimski cesti št 21 tudi trgovino mesnih izdelkov katero otvorim v torek, dne 17. januarja 1928, ter se priporočam še za nadaljno naklonjenost Točna postrežba. Sveže blago. Solidne cene. ]0Sip MarČan, mesar in prekajevalec Ljubljana, Rimska cesta št. 21 ZnlZane cene pri »TRIBUNA«. Mamice, ne znmudite uitodne priliko, na si osrlo rintH veli i o izliiro vajiltovrstnih ntroftkib vozičkov igralnih vozV-kov etollc, bi>l<;rnli>r'ev. malih dvo koles In triclkljev. Šivalnih strojev in dvokolee. Poeetini oildelok za popravo dvokolos, molorjev Slvanlb strojev, olroSkih vozičkov Ud. Kmajll ranje z ogn iem. Kolesu ж> ehrun ulejo Indi preko zime. Cen>ki franko. TRJDIINA" I. D. L., tovarna rtvokoles. otroških vozičkov, l/ubliana. Каг1о\чк» 4 PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D.D.. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo domači in Inozemski za domačo kuriavo In industrijske svrhe. Premog Kovaški premog vseh vrst. Koks livarniški, plavžorski in plinski. Brikete. Prometni zavod za premog 1 d. v Ljubljani, Miklošičeva 15/1. Kupim stalno vsako množino kostanjevega taninskega lesa :„ in zdrobljene, smrekove hmelove droge, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja, v dobrem stanju, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo. FRANC OSET - Sv. Peter v Savinjski dol. inserirajte v „Slovencu"! Inventurna razprodaja čevljev po znatno znižani ceni. Moški čevlji, črni in rujavi, pmerikanske oblike Din 100'— Moški čevlji, črni in rujavi, šimi oblika .... Din 130'—i Ženski čevlji, nizki In visoki, od Din 40'— do . Din 100'—• Fantovski in dekliški čevlji .........Din 60'—i Otroški čevlji, nizki od Din 10'— do.....Din 40 — Nogometni čevlji, prikladni za delo, od 40 Din do Din 50— Ne zamudite ugodne prilike pri nakupu obutve in obiščite пабе prodajalne na Dunajski cesti št. 23 na dvorišču, Carl Pollak, d. d. LOVENCI! NAROČITE SE TAKOJ NA VELIKI EKONOMSKI ČASOPIS SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV Z REDAKCIJAMI V LJUBLJANI. BEOGRADU IN ZAGREBU. Ta je naš vodilni ekonomski časopis, ki izhaja brez prestopka že peto leto in je edini, pri katerem istodobno sodelujejo Slovenci, Srbi in Hrvatje. — Lisi ie strokoven in popolno neodvisen in prinaša o velikih mesečnih zvezkih po 50 strani izvirne razprave In priloge o oseh problemih ekonomske, finančne in socialne politike z aktualnimi črleži in karikaturami iz političnega in obrtnega življenja. Pri llslu sodeluje nad 250 sotrudnikov iz naše države in iz inozemstva (med temi: člani vlade, narodni poslanci, zastopniki obrti in trgovine, strokovnjaki) in aruge ugledne in slovite osebnosti. Letna naročnina velja 250 Din in se plačuje celoletno naprej ter se more brez stroškov plačevali pri pošlah v celi državi na naš čekovni račun št. 35.034 in 55.631 poštne hranilnice. Novi književni zaznamek dobite zastonj. — Kdor dobi tri nove naročnike, prejme list zastonj. Naročite še danes t Glavna uprava „Bankarstva" v Zagrebu, Marovska 50. ČASTNI ODBOR: ALOZIJ TYKAC, LJUBLJANA, PROF. DR. VELIMIR BAJKIC, BEOGRAD, DR. JURAJ VRBAN1C, ZAGREB, DR. VLADA T. MARKOVIĆ, BEOGRAD, YVES GUYOT, PARIŠ, DR. NIKOLA KOSTRE^ČIČ, ZAGREB, SIR GEORGE PAISH, LONDON, S. D ALEXANDER, ZAGREB, NIKOLA BERKOVIĆ, SARAJEVO. GLAVNA RFDAKCIJA: DK. GUSTAV GREGORIN, LJUBLJANA, NIKOLA STANAREVIĆ, BEOGRAD, PROF. DR. STANKO DEŽELIĆ, ZAGREB, PROF. LJUBOM. ST. KOSIER, BERLIN, ING. KONSTANTIN CUTUKOV1Ć, OSIJEK, MtLAN KREŠIĆ, ZAGREB, DR. KRU\OSLAV BEGO, SPLIT, DR. VIDAN O-BLAGOJLV1Ć, BEOGRAD, PROF. BRANISLAV TODOROVIĆ, BfcOGRAD, DUŠAN UZELAC, BEOGRAD, PROF. DR. MIRKO KUS-NIKOLAJEV, ZAGREB, APOLON EROPK1N, BEOGRAD. Zadružna gospodarska banka a. a. Brzoav. naslov: Gnspobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta lO Telefon pozirionalnih voditeljev za vso o p o z i c i -j o. Raizen Zinovjeva in njegovih pristašev, Id so se lahko v svoj izgoneki kraj sami peljali, so bili vsi ostali prepeljani šiloma pod poli. cijskiim nadzorstvom v določeni kraj. Poročilo, da se je Trockij branil izpolniti povelje, se po istem listu potrjuje, vendar se je moral udati sili. 15 letni očetov morilec Krvav zločin se je zgodil v neki vojašnici v Alžiru v Afriki. 15 let stari »in upravnika vojaške kantine, katerega je oče nekoliko po-svaril, si je to tako vzel k srcu, da je v besno, sti navalil na očeta. Hipoma jo pograbil revolver in oddal na svojega očeta štiri strele. Oče se je zgrudil, toda sin .je oddal nanj še peti strel. Oče je bil -prepeljan v brezupnem stanju v bolmico. Predstojnik okradel uslužbenko V znanem velikem podjetju Steyrvrerke v Steyru je ininolo soboto uradnica M. Ernet-brunner prejela 3000 šilingov, da bi jih nesla na kolodvor in izplačala železniški blagajnL Uradmica je pustila aktovko z denarjem za hip v pisarni, kjer se je nahajal samo pisarniški načelnik G. Schneider. Ne da bi pogledala po denarju, je uradnica odšla na kolodvoT in šele tam opa/.ila, da je denar iz aktovke izginil. Sum je takoj padel na Schneiderja. Dali so mu dva dni časa, da stvar pojasni. V ponedeljek so našli Schneiderja mrtvega — zastrupil se je z veroualom. Na miizi je ležal ukradeni denar, od katerega je bil Schn^der porabil samo cisto malenkostno avoto. do dobro odpro oči pri razpravi o novem občinskem zakonu, ki naj bi obvaroval U temelj samoupravne enote pred zlorabami. Tudi od pospešitve sodne reiorme se pričakuje, da bo ravnotako dvignila pravosodje, kakor tudi omejila zlorabe policijskih oblasti. Za olajšanje gospodarske krize, Katero otežuje poslednja slaba žetev, se po tolikih neuslišanih pritožbah vseh gospodarskih ustanov v državi ih po tolikih praznih izjavah par vlad, do danes v tem najtežjem letu ni storil niti korak. Danes se morajo storiti stvarni ukrepi za olajšanje bede in njenih posledic v socialnem pogledu in v pogledu njenih vplivov na gospodarstvo. Za zmanjšanje bremen, posebno pa za pocenitev kmetijskih kreditov in dolgoletnih hipotek se mora določiti natančen program, ki predstavlja minimum pogojev, pod katerimi more demokratska stranka vezati svoje odgovorno sodelovanje ▼ državni upravi. V zunanji politiki je naša država skrbela za to, da ostane zvesta črti prijateljstev, v kateri se je nezlomljivo držala načela zvestobo za zvestobo in si je ustvarila današnje mesto v sveta. Kongres DS odobrava modro skrb, da itopi naše ljudstvo v najboljše prijateljske zveze z narodi, s katerimi jc kljub najboljši volji trenutno v sporu, toda pri katerih srečava neko dobro voljo za zbližanje in iskreno sodelovanje za obnovo miru v Evropi. Na tem imajo demokracije svobodnih narodov dolžnost delati solidarno za vse, kakor tudi za dobrobit svoje domovine. Kljub težavam in zapletljajem, s katerimi se je obkrožala naša država od gotove strani, bo toliko manj vznemirjanja med narodom, kolikor bo ljudstvo imelo zaupanja v resno skrb tistih, ki vodijo našo usodo, in v kolikor na tem in drugem tako težavnem pošlo vidi složne ljudi vseh političnih skupin, složne v pogledih ca položaj. DS se navdušeno zavzema za tisto, kar je Ljuba Davidovič prorokoval za to leto: Nasproti vsem enako poštenje in red, obtožba nasilnikov, ki jih ljudstvo še nikjer ni videlo niti sojenih niti obsojenih, preganjanje vseh tistih, ki v teh težkih dneh na kakršenkoli način težko škodujejo ljudskemu premoženja, resnejše in toplejše gledanje na težave osirotelega kmetskega ljudstva in vseh tistih, ki jih je to težavno leto pripravilo v bedo, resno štedenje it> končno zbiranje ljudskih sil za te velike posle. Kong: es DS pooblašča zastopnika glavnega odbora Davidoviča, da izvede ie naloge tako glede programa, kakov glede načina politične in parlamentarne kombinacije in sporazuma, ki bi bil za to potreben.« Kongres je resolucijo soglasno sprejel. Nato sc se vršile volitve novega glavnega odbora: Med drugimi so v odboru sledeči: Davidovič, Marinkovič, Veljkovič, dr. Tugomir A 1 a u p o v i č, dr. Štefan Saga-din, za Hrvatsko Jovan B a n j a n i n. Kongres ni izpremenil političnega položaja r Belgrad, 16. jan. (Tel. sSlov.c) Dva izredno živahna in dogodkov polna dneva nedelja in ponedeljek: kongres demokratske stranke, imenovanje novega notranjega ministra, ostavka ministra dr. Popovičo. številne spremembe velikih županov, seja finančnega in davčnega odbora, smrt nesrečne žrtve atentata v Skoplju Kongres demokratske stranke je zboroval dva dni. Danes se je končal z. resolucijo, ki jo prinašamo na drugem mestu. Poročila Davidoviča, Ma-rlnkoviča, dr. Veljkoviča so bila sprejela v splošnem % odobravanjem. Edino Veljkoviču očitajo demokrati, da je v svojih pogledih na gospodarsko stanje razvil čisto velokapilalistično teorijo, ki zelo malo pristoja za program stranke, ki neprestano poudarja načela čiste deokracije. Se manj pa je na mestu v naši državi, kjer je v ogromni večini prebivalstvo malih in srednjih kmetov. Marinkovičevim izvafanjem se v nekaterih diplomatskih krogih pripisuje značaj grožnje proti nekaterim sosednjim državam. Sicer so pa njegova izvaj iija napravila zelo dober vtis. Splošno se priznava, da je vodstvo naše zunanje politike v čvrstih fn dobrih rokah. Ljuba Davidovič je ustni zvest samemu sebi tn svoji sentimentalni ideologiji, ki je v sedanjih materialističnih časih simpatična, posebno če prihaja od tako uglednega voditelja tako velike stranke, kakor je demokratska. S tega vidika je treba presojati važnost njegovih Izvajanj po spremembah v smislu programa, ki ga je on zamislil, o ureditvi države, ki ga mora teoretično vsakdo sprejeti in odobravati. Zalibog — tako so dejali politiki — je praktična izvedba posebno z ozirom na razpoloženje v ožji domovini Davidovičevi ne samo težavna, marveč povsem nemogoča. Sicer pa je Davidovičev nastop povsem simpatičen. zato jo žel od vseh prisotnih odobravanje. Priznati se mora, da s svojo resnostjo popolnoma obvladuje kongres. To razpoloženje v prilog njegovega idealističnega in dobrohotnega programa je, bilo tako silno, da so se pred njim morali ukloniti vsi tisti, ki so hoteli pokazati na stvarne potrebe. Malenkostni poskusi niso mogli kaliti celotne slike kongresa stranke. V smislu Davidovičevih Izvajanj so govorili tudi ostali delegati in izrazili želje prebivalstva in svojih krajev: prevelika obremenitev, slabo uredništvo, pomanjkanje denarju itd. V smislu takega razpoloženja je bil sestavljen tudi prvotni tekst resolucije. V tem tekstu se je nahajala točka, v kateri ве ie zahtevalo, da morajo demokratski ministri v slučaju, da z vsemi zahtpvami, ki se nahajajo v resoluciji .ne bi prodrli in v toku dveh dni ne dobili polnih jamstev, na katera se lahko zanesejo. dati ostavko. Ta točka je končno odpadla, ker je v odboru, kjer se je sestavljala resolucija, vendar Se prevladal praktičen zmisol. Sama resolucija je kljub temu Še preeej ostra. Vendar pa je taka, dn radi nje ne bi moglo priti do kakih vočjih posledic. Nek opozicionalni politik jo je naz.val takole: »Voja Davidovič«. Pribičevič je edini politik, ki j" mnenja, dn bi, če bi bilo količkaj skrupuloznosti v nan^m javnem življenju, vlada takoj morala podati ostavko. V radikalnih krogih gledajo na to resolucijo ravnodušno, ne da bi se jI pripisoval globlji Minčaj. Eno pa zamerijo demokratom, fo je njihovo nelojalnost nasproti odgovornim člnlteljem NRS in napade ua osebe NRS, ki danes v vladi predstavljajo radikalni klub. To označujejo kot netaktno in politično neoportuuo. Novi notranji minister r Belgrad, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Včeraj je bil podpisan ukaz, s katerim je bil imenovan za notranjega ministra radikal čeda Radovič. Ra-dovič je rojen J 871 in je bil advokat v Kragu-jevc«. V političnem življenju je dosedaj igral precej vidno vlogo in je bil pred vojno večkrat Izvoljen za poslanca, pri poslednjih volitvah na listi dr. Kojiča. Njegovo imenovanje je izzvalo živahno zadovoljstvo v radikalnih krogih, ker je to odločen korak za konsolidacijo v radikalni stranki. Tako paJičcvci kakor ostali radikali so z njegovim imenovanjem zelo zadovoljni. Imenovanje se je izvršilo zato, da se Vukičevič razbremeni in da se lažje posveti delu za izvršitev zakonodajnega programa. Novi minister Radovič je danes izjavil novinarjem: Oledal bom, da se nadaljuje politika sporazuma na vseh črtah. Največjo pozornost pa bom obračal na južne kraje, da se tudi tam končno zagotovi mir in red. — Velike osebne izoremembe na velikih županstvih Belgrad, 16. jan. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se imenujejo: Za velikega žnpana v Kar-lovcu dosedanji mestni načelnik na Sušaku Kučič; za velikega župana belgrajske oblasti namesto Mite Aleksejiča dosedanji načelnik v notranjem ministrstvu Rajič; za velikega župana v Zaječaru dosedanji osječki vel. župan R. Vojovič; za velikega župana v Osjelcu dosedanji vel. župan v Kar-lovcu Marijan Hanžokovič; za vel. župana v Sme-derevu dosedanji vel. župan v Somboru Predrag Lukič; za vel. župana v Užicali dosed. inšpektor notranjega ministrstva Žika Budimirorič; za vel. župana v Kragujevcu odvetnik Mita Pantelič; za vel. župana v Belgradu sv. Rajič; za vel. županu v Nišu dosedanji vel. župan v Šabcu KaSkovič. Izvršile so se izpremembe tudi v podrinski in som-borski oblasti Za vel. Zupana v Somboru je imenovan radikal. Z istim ukazom se je upokojil načelnik upravnega oddelka v notranjem ministrstvu Antič, a na njegovo mesto je imenovan Rade Todorovic, doslej načelnik oddelka za zaščito države v notranjem ministrstvu. Dr. kulovec zahteva takoišnio izvedbo izenačenja davkov r Belgrad, 16. jan. (Brz. jSlov.«) Današnja seja davčnega odbora se je pričela z zelo burno razpravo o poslovniku in o tem, kdo hoče izenačenje davkov in kdo ne. Predsednik Sečerov je namreč izjavil, da moramo zakon kar najhitreje končati in da moramo zato razpravljati ne več po členih, ampak po poglavjih. Opozicija se je silno razburila in začela razpravljati o poslovniku. Navajala je vse mogoče in se sklicevala na dolgo razpravo o tem zakonu v davčnem odboru. Metali so obtožbe in pritožbo na vse strnni. S Dr. Knlorcc je Izjavil, da je končno vseeno, kako se razpravlja. Glavno je, da se enotni davki čimpreje sprejmejo. SLS je ves čas do danes z vso silo zahtevala izenačenje davkov in davčnih bremen, Zato so našo stranko obtoževali protidržavnostl. Psovali so jo, grdili in deniinciraii. Sedaj vsaj na videz zahtevajo izenačenje davkov, ali glavno je, da se izenačenje no zahteva ~auio, ampak da se tudi zakon izdela. Zahtevamo, da se dela in zakon dokonča. Nato je opozicija utihnila In dopustila razpravo. Davidovičev demokrat Djoka P o p o v i č je izjavil, da on kot srbijanski poslanec, katere sc dolži, da nočejo izenačenja davkov, izjavil, da hoče brezpogojno izenačenje davkov, da se ta zakon mora do 1. februarja sprejeti. Ker je opozicija k čl. 44. zahtevala, da se mora naknadni vladni amande-mont predložiti piemeno, je vladna večina sklenila, da se takoj preide na davek na rente in da se odloži, dokler vlada ne predloži pismenega predloga, kar se je pred sejo zgodilo. K davku na rente je govoril poslanec Kulovec. Zahteval je, da se tudi oblastni denarni zavodi in rcgulativnc hranilnice, oprostijo rontnega davku. Glede oblastnega zavoda jc bil predlog sprejet, glede regulativnih hranilnic pa ni bil sprejet. 0 tem so govorili tudi govorniki iz opozicije. Rentni davek od pravih rent se je povišal na 15%. Nato se je prešlo na razpravo o davkih na družbe, ki so obvezane k javnemu polaganju računov. Opozicija jc postala silno razburjena, ker na ta davek ni bila pripravljena. Nek opozieijonalni govornik je tudi dejansko izjavil, da tega predloga še ni prečital. Nato je začela opozicija govoriti k poslovniku. Ker predsednik ni odnehal in je izjavil, da bo seja trajala do 8, je pričel radlčevec Neu-dorfer govoriti k stvari. Opozicija je pričela govoriti o tem, kako pomen,ja ta davek novo veliko obdavčenje v prečanskih krajih. O tem je govoril poslanec Demotrovič (SDS). Da bi pa napravil vednemu hujskanju konce, se je oglasil k besedi poslanec Kulovec in izjavil, da hoče napraviti konec vednemu hujskanju s številkami v rokah, kako da se bo zvišal davek. Industrija v prečanskih krajih, zlasti v Sloveniji, je lahko zadovoljna, če se s tem zakonom sklenejo predloženi davki, ker pomenjajo zcio veliko »nižanje nc pa povišanje. Po tem davku se bo industrija lažje razvijala, ker nc bo več tako silno preobložena z davki. 8 tem bn lahko (udi dobila več delavcev, zaposlitve in zaslnžka. Po novom zakonu bo davek skoro dve tretjini nižji. Zato navaja dokaze s številkami. To je opoziciji zaprlo sapo. Sprejeli so so vsi členi s Kulovčevinii doslavki, da se regnlatlvno hranilnice obdavčijo po najnižji skali. Nato je prišel v razpravo davek na podjetja in poklice. Poslanec Piišenjak jo zahteval, da se upošteva težavno stanje naše obrti in trgovine. Ti stanovi ječe pod pretiranimi davčnimi bremeni. Ker se radi ukinjenja dohodnine uvaja dopolnilni davek, je treba vzeti vpoštev malo obrtnike in trgovee. katerih letni dohodki so neznatni. Zato je treba spremenili lestvico o dopolnilnem davku. Poslanec opozarja n:i tn, da je pri določitvi lestvice postopati nn način, kakor se je postopalo pri zemljnrini in zgradarini. da se mora nova lestvica spremeniti. Razlika med lestvico po zakonskem predlogu o dopolnilnem davku pri pridobnini in novo lestvico je sledeča: Po predlogu: do oOOo Din 3%, sedaj: do 10.000 Din 2%: po predlogu: preko 5000 do 10.000 Diu 3.5%. sedaj: preko 10.000 do 20.000 Din 2.5%; po predlogu: preko 10.000 d« '.>0.000 Din 4%. sedaj: Odmev Marinkovita v Atenah v Atene, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Grški zunanji minister Milialokopulfs je na vprašanje, da pove svoje mnenje z ozirom na izjave jugoslovanskega zun. ministra dr. Marinkoviča, odklonil vsako izjavo. Iz političnih krogov pa doznava Vaš dopisnik, da je Marinkovlčev govor presenetil ter ga Mihalokopulos smatra deloma za neprijaznega in celo prevzetnega, ker je Marinkovič označil Jugoslavijo kot najmočnejšo balkansko državo. Govori se, da bi vse balkanske države z Romunijo vred nastopile skupno proti Jugoslaviji, če bi zahtevala zase hegemonijo na Balkanu, in taka združitev bi bila močnejša kakor Jugoslavija sama. Marinkovič je v svojem govoru o miru preveč poudarjal vojno, kanone in strojne puške. V njegovem govoru se opaža poskus ustrahovati Grško, da ne bi podpisala pogodbe z Italijo. Toda celo mali Albaniji, trdijo tukaj, se ni nič zgodilo, ko je sklenila pakt. Romuniia bo sama predfagaSa postopame? v Ženeva, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Napram vedno ponavljajočim se vestem iz glavnih mest male antante, da se bo Društvo narodov samo od sebe pečalo z madjarskim tajnim oborožovanjem, se doznava v krogih Društva narodov, da Svet Društva narodov tudi na podlagi določb o investigaciji nima nobene pravice nastopa, dokler se ne vloži precizen predlog kake države, ki je članica Društva narodov. Tak predlog pa še ni vložen in ni smatrati, da bi kak član Sveta Društva narodov, ki ni sam neposredna interesiran, povzel inHjativo, da se doseže investigacija proti Madjarski. Vendar se misli, da bo stvar le prišla pred Svet Društva narodov, in sicer po inicijativi samo romunskega delegata male antante, ter da se bo Svet Društva narodov pečal s to afero na zasedanju, ki se začne dne 5. marca t. 1. italijansko sadje v obliki topov v Pariz, 16. jan. (Tel. »Slov.«) »Populair« objavlja danes nova odkritja, da je Madjarska že več let dobivala prepovedano orožje iz Italije. Središče pošiljanja orožja se nahaja v Veroni, od koder se je najprej poslalo nekaj vagonov sadja v neko madjarsko postajo. Nekaj dni pozneje se je isto število vagonov tudi pod deklaracijo: »Sadje« poslalo v kako romunsko, poljsko ali češko postajo. Na Mad-jarskem so vedno prvi tovor izložili in namesto orožja naložili drug tovor. Tako poslovanje se je celo večkrat odkrilo in tudi Svet Društva narodov se je s tem že pečal, vendar se nikoli ni storilo ničesar proti temu. Zadnja taka pošiljatev je šla skozi Monošter v novembru 1927, V Monoštru je — kar dokazuje rednost takih pošiljatev — stalno pripravljen na alarin vojaški oddelek, ki je tudi takoj nastopil, ko se je odkril sedanji škandal. Proces radš povojne politike v Budimpešta, 16. jan. (Tel. »Slov.«) V Pečuhu se je začel danes veleizdajalniški proces proti trem članom pečujskega mestnega sveta Jožefu Pecsu, Jožefu Magyaru in Jožefu Kovacsu, ki so v času, ko je Jugoslavija zasedla dotično ozemlje, agitirali za samostojno republiko Baranjo in pred predajo Pečuha prosili jugoslovansko vojaško komando, da se zasedba podaljša. Ko so v Pečuh prišle madjarske čete, so imenovani trije pobegnili in se vrnili šele po petih letih, ker po zakonu kaznjivost zastara v 5 letih. Obtoženci se tudi sklicujejo na zastaranje in sploh tajijo vsako krivdo. Za demokratizacijo Mad'tarske v Budimpešta, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Se-oesija v vladni stranki se nadaljuje. Po bivšem justičnem ministru Emilu Nagyju je sedaj posJauec Вегку napovedal svoj i z,stop iz. vladne stranke ter ostro kritiziral delovanje vlade in njene večine. Značilno je, da tudi bivši finančni minister Kallay in bivša notranji minister Ugron v časopisnih člankih, ki so izšli brez poprejšnje cenzure po vodstvu stranke, nastepala za demokratizacijo Madjarske. — Konflikt, med bivšim pravosodnim ministrom Nagyjem in Bethlenom je postal zanimiv. Bethlen je izjavil v nekem listu, da je Nagy govoril neresnico in da je madjarsko diplomacij« po krivici obdolževal. Bethlen poživijo Nagyja, da rad.j teh javnih žalitev vloži tožbo, da bo on lakoj zapustil svoje mesto, oe Nagy pred sodiščem dokaže svoje trditve. Nagy je odgovoril, da bo tožil, da pa bo moral pravzaprav tožiti tudi v imenu lorda Robertu Cecila, Adačija in grofa Apponvja, ker je Bethlen tudi protokol Sveta Društva narodov označil kot neresničen. v Skoplje, 16. jan. (Tel. Slov.«-) Danes ob 12.15 je umrl skopeljski pravni referent Velimir Prelič kljub vsem naporom zdravnikov, da mu rešijo življenje. V Skoplju se je sestavil poseben odbor, ki bo skrbel za to, da sc pogreb izvrši čim najsvečaneje. preko 20.000 do 30.000 Din 3%; po predlogu: preko 20.000 do 50.000 Din 5%, sedaj: preko 30.000 do 50.000 Din 4%; po predlogu: preko 50.000 Din 6%, sedaj: preko 50.00П do 70.000 Din 5%; sedaj: preko 70.000 do 90.000 Din 0%, preko 90.000 do 120.000 Din 8%, preko 120.000 do 150.000 Din 10%. preko 150.000 12%. Prihodnja sejn bo jutri popoldne, Opozicije v Rusiji je konec v Moskva, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Sedaj s« pričakuje, da se bodo končno objavili ukrepi proti voditeljem opozicije. Centralna ekse. kutivia se je nekoliko časa upirala kaznovanju, ki je sedaj menda končano. Proti najbolj znanim voditeljem opoaicije, kakor Trockemu. se ni uporabila oblika »deportacije«, ki bi imela za posledic« tudi škod« na premoženju, kakor n. pr. zaplenitev bančnega imetje, konfiskacija stanovanja, ustavitev plače itd. Ti voditelji opocicije dobijo nakazana gotova stanovanja v krajih, katere brez posebnega dovoljenja ne smejo zapustiti. V teh krajih dobijo sovjetska uradna mesta. Na ta način je bil Trookij prestavljen v Aetrahan, Kamenev v guvernement Penza, ki ni daleč od Moskve, Smilga in Moralov ter deset drugih opozdcijo-nalcev pa je bilo odposlanih v Novonikola-jevsk v gubemiji Tobolsk. Glede Zinovjeva se še ni sklepalo definitivno. Najbrže se še ozirajo na njegovo slabo zdravstveno stanje, do danes pa s« Trockij in Kamenev še vedno nahajata na stanovanju v Kremlju in sta takorekoč pod častnim varstvom, to je pod stalno kontrolo GPU. Opazuje se njihov izhod in pisemski promet. Cuje se za gotovo, da je cela vrata tudi odličnejših ljudi, razen skupi-ne Zinovjeva in Kanieneva, že prosila zopet za sprejem v komunistično stranko. Njihove prošnje pa se smejo glasom sklepa kongresa stranke rešiti šele po šestih mesecih. Tudi Zinovjev sem spada baje med te ljudi. Na vsak način pa se opozicija krha v več skupin. Mali ljudje opozicije se v velikih skupinah udajajo sklepu stranke in jih bo stranka rada sprejela. Taktika stranke je torej svoj namen hitro dosegla. Lahko se reče, da se je 80 odstotkov opozicije vrnilo k stranki. Armada opozicije se razhaja. Prebivalstvo Moskve, kolikor ni komunistično, je glede postopanja proti voditeljem opozicije bolj oplašeno, kakor ogorčeno. Razpoloženje ni tako, da bi se moglo pričakovati nastop prebivalstva ua korist opozicije. Zdi se, da je Trockij igral vlogo politika, ki ni našel pravega trenutka. Njegov povrateik v politično življenje bi bil odvisen od elementarnih dogodkov, kakor vojne, lakote ali drugih katastrof. Za raznarodovanje posebna doKlada! e Rim, 16. jan. (Tel. »Slov.«)) Iz političnih krogov se je zvedelo, da pripravlja prosvetni minister ukaz, s katerim se bo določila italijanskim učiteljem v slovenskih in .nemš-kih pokrajinah posebna doklada, ker st' smatra njihovo delo za šarjenje italijanske kulture in italijanstva sploh v novih pokraffc'nli1 za naporno In silno težavno. Radi finančne politike, ki zahteva varčevanje, se za letos ne bode dovolile stalne doklade, ampak se bodo razpisale posamezne nagrade. Slovenski učitelji, ki so bili odpuščeni, кет niso položili izpita iz italijanščine, dosedaj 48 po številu, se vpokoje na podlagi jiokojninskega zakona. Učitelji, ki imajo najmanj eno leto službe, imajo pravico do enkratne odpravnine. Tisti, ki imajo najmanj 15 let službe, se vpokoje v smislu pokojninskega zakona. Ako znaša pokojnina manj kakor 1.200 lir, lahiko učitelj zahteva enkratno izplačilo odgovarjajoče glavnice. Konkcrdat z Albanijo pred zaključkom e Rim, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Albanska delegacija, ki je odposlana v Rim, da sklene z Vatikanom konkordat, bo kmalu končala svoje delo. Po obvestilih iz dobro poučenih krogov bo konkordat vseboval obveze, da albanska vlada določi za bogoslužje gotovo vsoto v proračunu. Ločitev cerkve od držav« se izvede v načeln. Albanija priznava vse veroizpovedi in vsakdo lahko izvaja bogočast je po svoji volji. VATIKANSKA DIPLOMATSKA OFENZIVA Rim, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Stanje vatikan ske politike v primeri s predvojno dobo je na slednje: Pred 1914 letom je obstojalo pet paPe" ških nuncijatur, 10 dipl. misij, pronuncijatur in apostolskih delegacij. Danes pa ima Vatikan 18 diplomatskih delegacij, ki skrbe v prvi vrsti za zvpze z domačo škofijo, potem pa tudi za zvezo z dotičnimi državami. Dovgalevski danes v Parizu. v Pariz, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Novi ruski poslanik Dovgalevski dospe jutri v Pariz, nakar se bodo takoj začela francosko-ruska pogajanja, posebno kar se tiče dolgov in kredita. Za kredite, ki jih zahteva Rusija, se zahteva kot garancija zastavitev petrolejskih vrelcev Panamerikanskš kongres . v Ncwyork, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Dane? dopoldne se je začela v Havanni šesta pati-ameriška konferenca, na katero je prišel tudi predsednik Zedinjenih držav Coolidgft, katerega so sprejeli s posebnimi častmi. Konfe renco bo otvoril z nagovorom kubanski predsednik Machado, kateremu bo odgovarja Coolidge Dnevni red je nepolitičen. Vendat izhaja posobno iz predlogov pripravljalne ko misije gotova tendenca za veeameriško dni šlvo narodov, katero pa Zedinjenim državair ne bi bilo posebno dobrodošlo, kor je z oz.i rom na situacijo v Nicaragui položaj nekolil« kočljiv. gredo, dne 18. januarja 1928 ob 11 dopoldne t dvorani mestnega magistrata. O Predavanje ▼ špiritiimu. Nedeljsko preda vam je o špiritizmu »e je vršilo pred pol-no dvorano hotela Union. Velika udeležba kaže, kao ta predme* zanima ljudi. Govornik, vseuč. prof. dr. Ehrlich, j« pokazal važno vez med današnjim špiriti-zmom ien med šania-nizmom ali čarovništvom primitivnih narodov. Pr večini teh narodov, predvsem pri tistih, ki so že na bolj razviti stopnji tehnične kulture, se pojavlja vera v duhove, ki polagoma izrine vero v eno samo najvišje bitje. Tedaj pa nastopi tudi oni posredovalec med ljudmi in duhovni, šaman, ki umetno prikliče duhove. Deluje v temi, ponoči v ekstazi in tedaj je naravnost obseden, kakor zimanja znamenja kažejo, od kake druge neznane sile. Važno za spoznavanje tega špiritizma med primitivnimi plemeni, je češčenje glav, bo-diei umrlih sorodnikov bodisi sovražnikov; na ta nnčin se hoče človek polastiti duševne sile, skratka duha umrlih. Moderni špiriti-stični pojavi so tudi navezani na gotovo osebnost, ki se imenuje medij, ki se pa nikakor ne razlikuj« od čarovnikov primitivnih narodov. Pojave materializacije je predavatelj pojasnjeval na mnogoštevilnih slikah iz špiri-tističnih sej zadnjih let, posebno onih sej, ki jih je imel monakoveki zdravnik dr. Schremck z medijem Evo, Willy Schneider itd. Vprašanje realnosti pojavov danes še ni čisto rešeno. Oni, i zanikajo realnost teh pojavov (n. pr. Dessoir, Moli, Gulat Wellenburg itd.) so dokazali cedo vrsto prevar. Toda polje špiritizma je ravno glede fizikaličnih fenomenov nepregledno in neznanstveno bi bilo, sklepati m nekaterih dokazanih prevar na to, da je vee prevara. Teorija pa. da se oblikujejo iz medija nove smeri (ektoiplazma, ideoplasti-ka itd.) je danes že malo dokazana. Psihični pojavi, predvsem govorjenje tujih jezikov ali pa navadno znanje otrok, pojavi na pisalnih strojih itd. so gotovo deloma iz podzavesti; misli telepatije so ugotovljeni poiavi. Pa kljub vsem tem razlagam ostane še nek reeiduum nam res neumljivih pojavov bodisi fizikaličnih kakor psihičnih in posebno v lučj primerjalnega vedoslovja, v luči pojavov pri neštetih narodih se Spiriti stična teza ne da kratkomalo odkkmiti. Da bi bila znanost to možnost že do dobra izpodbila, akor beremo v zadnji številki »Življenje in svet«, je neresnična trditev. Kje? kako? kdaj? s katerimi sredstvi? kateri učenja/ki? Spet pa je treba podčrtati, da gotovo to niso duhovi mrtvih, s katerim b čilovek potom medija kar po svoji prosti volji mogel občevati. Kajti doslej se niti v enem samem slučaju ni mogla popolnoma znanstveno dokazati identiteta kakega mrtve-oa. Zdrmirii so edini v tem, da špiritizem Škoduj« človeku v izredni meri. Pri vsakem mediju gre pot navzdol. Pojavi gotovih medijev naravnost spominjajo na obeedenje. Edino le strogo znanstvena preiskava, ki ne pozna nobenih predsodkov, tudi tega predsodka ene, da ni duhov, bo mogla pojasnjevati bolj in l»lj zagonetne pojave Špiritizma. O Umrla je v nedeljo znana dolgoletna dijaška gospodinja gdč. Ana Marješič. Pogreb bo danes ob dveh popoldne. © Občni Jibor »Rdečega križa«. V nedeljo ob pol 10 dopoldne ee je vršil v Mestnem domu ustanovni občni /.bor Rdečega kri- CJublfansko gledališče DRAMA. Začetek nh 8 irečer. Torek, 17. januarja: IGRA V GRADU. Gostuje St. Jakobeki oder. Znižane cene. Izven. Sreda, 18. januarja: Zaprto (generalka). Četrtek 19. januarja: KANDIDA. Premijera. Premi-jer.sk i abonma. OPERA. Začetek oh pol 8 zvpčer. Torek. 17. januarja: MTLOSEVA 2ENTTEV. Rod C. Sreda, 18. januarja: Zaprto, četrtek, IS. januarja: MILO&EVA 2ENITEV. C. Mariborsko gledališče Torek, 17. januarja ob 20. uri: GLASBA. Ab. B. Kuponi. Sreda. 18. januarja: Zaprto. četrtek, 19. januarja ob 20. uri: ŽIVIJO TATOVI. Kuponi. Celfsko gledališče Četrtek, 19 januarja ob 20. uri: RAZPOROKA. (Cyprienne.) Premijera. Abonement "Prireditve in društvene vesti Ljubljana. Zdrnlenje jugoslovanskih inienjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana, vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek dne 20. januarja ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1 (2. nudstr.). Predaval bo g. dr. ing. Miroslav Kasal o temi: IMmenzijontranje železobetonskih konstrukcij po predpisih v luži znanstvenih poizkusov. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo. Seja Cecilijinega društva je v četrtek, dne 10. t. m. ob 5 pop. v škofijski pisarni. — Predsednik Občni zbor Strokovne zveze privatnih name-ifenctv se vrši v petek, dne 20. t. ni. ob 6 zvečer, Miklošičeva cesta 10-L — Pridite vsil Polsvedovanfa Briljantni nhan se je zgubil včeraj od 4 do 5 na potu iz Gradišča po Zvezdi, Sv. Petra cesti, Zaloški coati v Moste In nazaj. Pošten najditelj se Jiroei, da odda najdeni uhan proti nagradi na po icijskem ravnateljstvu. Izgubila se je v smeri Marijin trg—Zvezda Owl'?'r ■ Iro vezana uradna knjiga označena г rir ko I. I'rosi se najditelja, da jo odda p d-jb jagradi na policijskem ravnateljstvu. ža ад mesto Ljubljano. Po pravilih organiza- f cije se mora namreč za veak kraj, v katerem je vsaj 20 članov Rdečega križa ustanoviti j poseben krajevni odbor. Občnega zbora ®o se udeležili poleg članov mnogi odlični zastopniki. Oblastno samoupravo je zastopal predsednik dr. Natlačen, velikega župana prosvetni šef dr. Capuder, dalje so bile zastopane mestna občina, Gasilska zveza, železniška uprava in druge korporacije. Občni zbor je otvuril predsednik oblastnega odbora dr. Viljem Krejči s pozdravom vseh navzočih. Nato je bil izvoljen krajevni odbor, ki šteje 14 članov. o ustanovnem občnem ziboru se je vršilo izpraševanje udeležencev sairarilanskega tečaja, ki se je vršil v okriljn Rdečega križa '< zadnje tri mesece v Ljubljani. Pri tečaju so zdravniki dr. Rus, dr. Krajec in dr. Gftstl predavali 60 ur o prvi pomoči v nezgodi, o fiziologiji in o anatomiji. Tečaja se je udeležilo 60 slušateljev, od katerih se je priglasilo k izkušnji 30, ki so vsi prav izvrstno obvladali vso razmeroma težko tvarino. Udeleženci tečaja so se rekrutirali večinoma iz vrst prostovoljnih in poklicnih gasilcev. © Karambol tramvaja s vozom. V soboto popoldne se je pripetil Pred škofijo karambol tramvaja z vozom. Tramvaj je vozil mimo zapravljivčka posestnice Ivane Vainpelj iz Dobrove. Tedaj se je konj ustrašil in cd zadaj porinil voz v tramvaj. Eletrični voz se je pričel takoj ustavljati, vendar pa je balo nemogoče, da bi se povsem ustavil na zledene-Kh tračnicah. Tramvaj ni poškodovan, dočim je zapravljivček dobi znatne poškodbe in trpi Ivana Vanvpelj 500 Din škode. © Tatinska cigana. K posestniku Josipu Habjanu v Zgornji šiški št. 37 sta prišla meseca julija cigana Ivnn in Veronika Held. Nekaj časa sta sitnarila pri Habjanu in prosjačila za vse mogoče, nato se pa odstranila. Po njunem odhodu je Habjan opazil, da mu je iz nezaklenjene miznice izginilo 8 zlatih prstanov, od teh šest z briljanti ter dva poročna, v skupni vrednosti 3750 Din in nikel-nasta ura z verižico, vredna 150 Din. Habjan zato ni tatvine takoj nai/nanil, ker je bil mnenja, da se cigana še kdaj oglasita pri njem, nakar ju zgrabi in izroči policiji. Cigana se ! sedaj klatita baje v okolici Dobrunj. © Poročni prstani pri F. Čuden, Prešernova 1. Maribor □ Smrtna kosa. Na Košakih štev. 27 je 1 umrl upokojeni generalni major Henrik Ko- j kosehinegg, ki je dosegel starost 81 let. Stari . I častnik je bil priklenjen celih osem let ne-! pretrgoma na bolniško postelj. Truplo pokoj-I nega bo odpravljeno na glavni kolodvor z vo-j jaškimi častmi in nato prepeljano v Gradec I v družinsko grobnico. — Na Pobreškj cesti štev. 6 a je umrla 49 letna žena krojača Roza Kokalj. Petnajst let je bila podporna članica dunajskega društva »Flamme«. Omenjena organizacija bo prepeljala umrlo na Dunaj v krematorij. □ Požar. V soboto popoldne je pri po-sestnici Banda Marti v Štrossmajerjevi ulici 13 začela goreti lopa za orodje. Neki zasebni uradnik je slučajno šel mimo, slišal je vpitje, pogledal je položaj ter takoj obvestil požarno brambo. Gasilci so ogenj udušili. Poeestnica ima okoli 1000 Din škode. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. □ Tatvine. Branjevec Ivan K. je naznanil policiji, da mu je neznan uzmovič odnesel denarnico, v kateri sta bila dva bankovca po 100 Din ter 20 bankovcev po 10 Din. — Anton Lampe je prišel v nedeljo popoldan v svojo trgovino na Aleksandrovi oestj 81, da bi nekoliko popravil v njej. Ko pa pride v trgovino, opazi na prodajalni mizi denar in sicer je bilo 444 komadov po 2 Din ter 50 komadov po 1 Din. Nato še opazi, da izpod mize molijo noge. On odide, zapre lokal ter proei nekega pasanta, naj toliko časa pazi pred j vrati, da se on vrne s stražnikom. Stražnik je prišel ter aretiral iatu v osebi Kresnik Viktorja, mesarskega pomočnika brez posla. Kresnik je priznal, da je ukradel 150 Din ter četrt kilograma riža in dva biča. — Gert Avgust je prijavil, da mu je bila v nedelj« popoldne na ulici ukradena zJata ura, vredna 7.000 Din. Ker je omenjeni sam izjavil, da je bil tako vinjen, da ne ve, je-li med potjo s kom govoril ali ne, je tudi možno, da je uro izgubil. □ Dve nesreči. Mikacvič Eli, 17 let stara trg. nastavljenka, se je pri sankanju precej poškodovala. Ker se ji je stanje poslabšalo, je bila prepeljana v bolnico. — 24 letni K. Mariji pa je v roki ra/gnalo sifonsko steklenico ter jo po obrazu precej občutno ranilo. П Borza dela v Mariboru. Od 8. do 14. t. m, je pri mariborski bor/.i dela iskalo dela 108 moških ter 40 ženskih. Prostih mest pa je bilo 61. Delo je dobilo 15 moških in 17 ženskih. Odpotovalo pa jih je 25. Drugi so odpadli. — Borza dela v Mariboru pa ima sledeča prazna mesta na razpolago: za 6 vini-čarjev, 2 majerja, 30 gozdnih delavcev, 2 čevljarja, 1 kola rja, 7 ključavničarjev za izdelavo 1 orod ja, 8 rudarjev, 1 slaščičarja, 1 slugo, 1 Žagarja, 20 kamnosekov, več vajencev (in sicer pekovske, mizarske, kovaške in natakarske obrti), 4 kmetiške dekle, 3 kuharice, 3 služkinje, 1 plačilno nnlakarico s kavcijo. 1 pod-natakarico, 6 šivilj za perilo ter za dve natakarici v Južno Srbijo. Cel/e I « Redna seja odbora celjske okoliške občine. V nedeljo, dne 16. januarja ob osmih zjutraj se je vršila druga redna seja celjskega okoliškega občinskega odbora pod predsedstvom župana g. A. Mihelčiča. Po uvodnih formalnostih je poročal g. župan: Glede vodovoda v hišah »Lastnega doma« se je župan obrnil na mestno občino glede oddaje vode. Dobil je zagotovilo, da bo mestna občina o tem razpravljala na prvi prihodnji obč. seji. — Glede Ježovnikovega travnika je osebno interveniral v Mariboru. Na agrarnem uradu je, da čimpreje dovoli prevknjižbo na okoliško občino. — Sklep zadnje seje glede Ljudske kuhinje je sporočil Delavski zbornici. — Nato je poročal dr. Godnič za fin. odsek: Za Akademijo znanosti in umetnosti letos ni mogoče ničesar dati, ker proračun tega absolutno ne dopušča. Vstavila se bo primerna vsota v prihodnji proračun. — Za narodni dar pesniku Zupančiču se votira vsota Din 100. — Vodovodni zadrugi v Zavodni se sklene vsled proračunskih težav dajali skozi 15 let redno podporo po Din 1500 letno. Po 15 letih preide vodovodna naprava v last občine. — Dalje poroča dr. Godnič o šolskem odboru: Skupni dolg na okoliški šoli znaša 4,095.745.34 Din. V tej vsoti je zapopadenih tudi obrtnikom še neizplačanih Din 737.225.34. Sklene se najeti posojilo po Din 500.000, s katerim bi se plačali oni obrtniki, ki so svoje delo dobro končali. — Za cestni odsek poroča g. Strenčan: Za popravilo ceste v Košnico prispeva občina 30 odstot t. j. Din 7594. Za Ga-berje se bo najprej napravil regulačni načrt in šele nato bo mogoče misliti na gradnjo novih cest in popravilo že obstoječih. — G. Ku-kovec poroča za elektrifikacijski odsek: Vasi Ostrožno, Dobrova in Polule so zaprosile za napeljavo električnega voda. Sklene se pod-vzeti potrebne predpriprave. V občinsko hišo in v otroški vrtec v Gaberju se vpelje elek-1 trična razsvetljava. — Končno je občinski odbor soglasno sprejel resolucijo zoper okrnje-nje ljubljanske univerze in zoper zatiranje slovenskega življa v Italiji. Proračunska seja celjskega mestnega občinskega sveta je sklicana za petek, dne 20. januarja. Na dnevnem redu je poleg slučajnosti samo razprava o proračunu za 1. 1928. 0 Tečaj za pevovodje v Celju. Pevska zveza v Ljubljani priredi v dneh 24. in 25. januarja t. I. v Celju tečaj za pevovodje in organiste. Predavanja se prično vsak dan ob osmih zjutraj v vrtni dvorani hotela »Beli vol«. Udeleženci naj se prijavijo vsaj do 22. t. m. na naslov: Alojzij Mihelčič, Breg, pošta Celje. & Se enkrat prosimo, da oni, ki imajo izposojene knjige iz Ljudske knjižnice Kat. prosv. društva, knjige še ta teden vrnejo knjižnici. Potrebno je to radi preureditve knjižnice Knjižnica je odprta vsak dan med 5. in 7. uro zvečer. Dopisi Ribnica Napredujemo. Na naši meščanski goli smo dobili kino v učne svrhe. Ker pa hoče šola vsestransko vplivati prosvetno in blažilno, je vpeljala tudi za najširše plasti ljudstva kinopredstave. Pretekle dni smo imeli otvoritveno predstavo, pri kateri so j imeli gledalci priliko blažilno vzgajati se s tem, da so med drugim videli »tajnosti« Japonke. Film kaže Japonko, kako leze iz postelje in se napol naga umiva, de bolj malo povemo. Blažilni vpliv se je takoj pokazal na nekaterih gledalcih, ki so delali prav logarske in divjaške opazke, katere so blažilni vpliv te še potencirale. Nekatere gospodične so zardele v obraz, druge pa so se, prevzete od blažilnih vplivov, kar naglas krohotale. Vemo, da tovrstni ljudje potrebujejo vsestranske izobrazbe; ne vemo pa, kdo bo tovrstno izobrazbo, ki se hoče podajati v šoli, spravil v sklad z učnim smotrom meščanske šole. Tisti odlični pedagog naj se izvoli javiti t Novo mesto Novomeška policija. Po našem nadvse miro- t ljubnem mestu se sprehaja od novega leta dalje kar pel policajev v lepih novih uniformah Kaj treba v takem mestu, kol je Novo mesto, pel čuvarjev postave, ko ni tu nikakega delavstva, nobene industrije?! Da pa se brezglavosl večine v občinskem svetu še bolj uvidi, moramo svetu omeniti, da 90 bili do novega lela 1928 štiri dobri policaji, ki so vestno vršili svojo službo, a so bili ob novem letu vei štirje odpuščeni s 3000 Din odpravnine, samo zato, ker niso bili večini v občinskem svetu (to godu, dočim pa je nasprotno večina meščanstva bila popolnoma zadovolj na z njimi. Namesto starih štirih, pa so nastavili novih kar peti Naj bo veČina uverjena, da se je s to denar trošečo novotarijo vsem solidnim Novomeščanom zelo zamerila. 1г društvenega življenja. Preteklo sredo je v našem prosvetnem društvu predaval unlv prof. dr. Snoj o letošnjem romanju na Velehrad. — Na svetih treh kraljev dan je uprizorilo tuk kat druStvo rokodelskih pomočnikov narodno igro »Krivopri-»ežnik«. Pripravlja pa se v kratkem zopet lepa igra. — Skloptična predavanja v Rokodelskem domu se vrše vsakih 14 dni in so jako dobro obiskana. Prosvetno društvo ima do konca sezone pripravljenih še več zelo zanimivih predavanj s slikami. Trbovlje & Familijarna zadruga. Na občnem zboru Zadružne elektrarne, ki se bojda v kratkem skliče, bo stavljen od strani demokratov predlog, da se volijo v odbor zadruge gp. Berger, Oerm, Коб Mirko, Počivavšek in Malpaj. зф Samopomoč upokojencev. Vse upokojence vabimo, da se v društvo priglasijo v teku enega meseca, na poznejše prijave se v letošnjem letu ne bo i oziralo. Čimveč bo članov, temveč se dobi po smrti : člana posmrtnine. O Ni nam vseeno, da se na vseh shodih so-: cialislov udriha po SLS. Vsaka sila do vremena in 1 če poči struna, bo tudi pri njih zahreščalo. Po mir-i nem iu sol učnem vremenu nastane tem hujša nevihta. Spori Zimski spori v St Moritin. V St. Moritzu, kraju letošnje zimske olimpiade, je že celo zimo živahno. Poleg rc-.enih in neutrudnih I športnikov, ki se vežbajo in pripravljajo za tekmokazala prav dobro formo naših ' tekmovalcev, ki se pripravljajo pod vodstvom Nor-; vezana inž. Hauesena. Vsak dan so na smučkah in ; smučkajo na progah po 50 km in še več. Dosedaj se je udeleževalo treninga 18 smučarjev, vendar зо nekateri že pred tekmovanjem izstopili. Najboljši čae je dosegel g. Joško Janša iz Dov« jega (Ilirija) v času 1:31:28. Bil je ludi svojčas zmagovalec pri smuških tekmah na 50 km, katere je organizirala T K Skala na Bledu. Nadaljnji vrstni red je sledeči: inž. Janko Janša (II.) 1:33:04. Boris Kežek (II.) 1:35:53, dr. Stane Kmet (LSK) 1:40:15; v kratkih presledkih po nekaj minut so prispeli za temi na cilj še: M. Klavora (II.) T. Bv novec (II.), St. Brvar (Skala), P. Klofutar (Skala). Boris Janko (II.), Stane Sporn. Izbirne tekme se bodo vršile še 29. jan. na progi 50 km v Bohinju. Naši smučarji bodo nastopili na zimski olimpiadi na progi 18 in 50 km. Zanimanje za tekme je privabilo v Kranjsko goro nad 300 smučarjev. Senčna pobočja so bila $ameri-škL državnik in pisatelj B. Franklin. — 1839 se je rodil nemški slikar W. von Diez. — 1600 se je rodil šipanski dramatik Don P. Calderon de la Bar ca. * * » ik Odlikovanje. V nedeljo, dne 1б. t. m. te v Kamniku g. okrajni glavar, vL svet. dr. Ogrin ob obilni udeležbi zastopnikov javnih in privatnik ter cerkvenih ustanov izročil red sv. Save gospodu okrožnemu zdravniku in bivšemu dolgoletnemu županu kamniškemu, dr. Juliju Dereaniju, kj praznuje štiri-desetletnioo zdravniškega delovanja. G. glavar je poudarjal izredne zasluge odlikovančeve na zdravstvenem, gospodarskem in političnem polju. Odlikovani se je ginjen zahvalil Čestitkam, izrečenim pri slavnosti sami, se pridružuje me?to Kamnik in vsa okolica ter kliče odi i kovancu: Še na mnoga leta! * Okrajni zbor delegatov SLS se je vršil 10. t. m. v Šoštanju, 11. t. m. pa v Rečiči ob Paki. Na obeh zborovanjih so poročali: narodni poslanec g. Vesen-ak, krajevni oblastni poslanci ter odposlanec tajništva SLS v Mariboru g. Ovčar. Zborovanji sta bili prav m-dovoljivo obiskani. -jtr Novo mojstrsko delo Ivana Meštroviča. Kakor sno že svojčas poročali, je mesto Chi-cago pri kiparju Meštroviču naročilo dva ogromna kipa, ki bodeta krasila novi most. Kipa sta že skoraj popolnoma dovršena. Prvi j že vlit in je sestavljen na dvorišču Jugoslovanske akademije v Zagrebu. Je to ogromen konj z indijanskim poglavarjem na hrbtu, ki t. napetim lokom dirja proti nasprotniku: cow-boon na konju z naperjeno sulico v roki. Delo se je mojstru Meštroviču čudovito posrečilo; v konju in lovcu je toliko žive sile in prožnosti, da stoji gledalec očaran. Kip je 6 in pol metra visok. Vlili so ga v Zagrebu, kjer ie dal Meštrovič v ta namen zgraditi posebno Kvarno in je najel najboljše strokovnjake iz inozemstva. Meštrovič dobi za vsak kip 60.000 dolarjev. »Mentor«. Peta številka, ki bi morala že iziti, se je radi tehničnih zaprek nekoliko zakasnila. Vendar izide gotovo še ta teden, tako da jo bodo imeli cenj. naročniki do nedelje že v rokah. •k Promoci'a. Na veterinarski fakulteti v Zagrebu je v soboto promoviral g. Leo Kocjan iz L'ubljanc. ir Poroči se danes v Št. Vidu nad Ljubljano gosp. Jože Magister, uradnik Vza- Main<|0fliiForlu-na«. Te srečke so po naših informacijah v naši državi prepovedane. Slavko Savinšek: Kako smo pri ms popravljali vodovod Pri nas v Dolgi vasi imamo v občinskem svetu večino in manjšino. Menda kakor povsod. kjer imajo občine. V večini je združenih več strank in strančic, prav tako v manjšini. Ker se manjš-ina imenuje napredno, pa imenujemo večino nazadnjaško, ker sta si pač nasprotni. le mora tako biti, ker nadnapredno recimo ni tako izrazito nasprotno naprednemu kakor pa prav nazadnjaško. To pa samo mimogrede, glede naprednosti in nazadnjosti ali nazadn jasnosti. Imamo pa pri nas v Dolgi vasi tudi vodovod. Napravila ga je že davno najmočnejša stranka sedanje nazadnjaške večine.. Tedaj, ko je bila še v premoči sama. Za njo je prišla na krmib/ najmočnejša stranka sedanje večine: kar .je tudi čisto prav in v redu, ker, zakaj hi bdi vedno samo eden na vrhu? Pa jc pričel nagajati vodovod. Vodovodi imajo namreč čisto svoje muhe, ki niso prav nič odvisne od strank in večin in manjšin, čeprav so pa zelo ž njiimi v zvezi. Tako tuui pri nas v Dolgi vati. Ko je pričel nagajati vodovod in je postal včasih mlako v od, ali brozgovod, ali celo hlatovod, so rekli naprednjaki, da so tega krivi nazadujaki, ker so površno delali in ga slabo izpeljali. Na?adnjftki so pa zopet trdili, da 30 krivi vodovodovega nagajanja naprednjaki, češ, da ga nieo prav popravljali jn v redu držali. Tako je So temtertja, vodovod pa je nagajal dalje. Prišle so nove volitve. Pa je poslal vodovod imeniten in so ga naredili za geslo oni, ki so hoteli biti izvoljeni. Ker sta se »tvorili dve stranki, napredna in nazadnjaška, ali, pravzaprav, eo skupaj stopile stranke naprednega elementa in na drugj strani one nazadnjaškega, »te bili iadani za volitve samo tMjl^aaMsžgggfaifegB. nL;;ij—ilj! i.'» м ."»JUJ dve vodovodni paroli. Dočim so naprednjaki trdili, da je vodovod zato slab in zanič, ker je studenec preslab in nima dovolj vode, so na-zadnjaki gonili svojo, da vodovod nagaja, ker so cevi preozke in ne morejo vse vode, ki je .je čez mero dovolj, dovajati mestu. To je volivcem povsem zadostovalo, ker so čutili in na svojih pipah poskušali, da je vode res premalo in ne pride nikjer v prvo nadstropje. Odkod pa blato v vodovodu Ln odkod tista umazana mlakuža, pa niso mislili. To zato ne, ker ni bilo tretje stranke, ki bi bila rekla, da je vodovod počen nekje in zato pušča in leče vanj umazana voda. In čudno res, da ni bilo nikjer ob volitvah bloka strank, ki bi bil to trdil, kajti jo bil naš vodovod tako narejen, da se je voda v njem skalila že, če so vozniki po cesti, ki ob njej peljejo cevi, malo več pljuvali kakor navadno. Politika je res slepa. Včasih ti kar pod nos molijo volivna gesla, pa ga ni pametnega človeka, ki bi jih pograbil, osnoval nov volivni blok in zmagal pri volitvah. Tako ste šli v ol)činski volivni boj dve gesli, vodovodni gesli: vode dovolj, pa cevi preozke eno; drugo pa: cevi preširoke, pa vode premalo. Boj je bil hud in strašan ln krvav in mesarsko klanje. No, pa je večina volivcev odločila, da je vode preveč in so cevi preozke. Tako so zmagali nazadnjakj in stvo-rili delavno večino, propadli pa naprednjaki In naredili Lz sebe delavno manjšino. Potem se je odbor konstituiral jn so izvolili nazadnjaškega župana. Bilo je burno in je manjšina celo napravila eksodus. Predno je šla, pa je po ustih svojega voditelja svečano zatrdila, da Ima vodovod dovolj široke cevi, da pa je vode premalo. Večina pa se je malo menila zato, pa je izvolila sebi prav in volivcem ter vodovodu v korist, Toda tako trdna pa le nj bila ta večina zdaj, ko so volitve minile, več v svojem vodovodnem geslu. Malo po malo j; je hodilo na unn: kaj pa, če res ni .premalo vode iu so oevi ~k Umrla je v Hrastniku bivSa šivilja ln trgovka g. Genovefa Valter. k Obsojena radi širjenja komunizma. Pred okrožnim sodiščem v Dubrovniku sta bila obsojena radi širjenja komunizma Nikolaj Maslač ir. Mihael Monarevič vsak na 6 mesecev težke ječe. k Smrtna nesreča delavca. Na Sušaku je pristaniški delavec Peter Raslič pri razkladanju železa z ladje zgubil ravnotežje in tako nesrečno padel, da je obležal mrtev. k Smrt v snegu. V Vočinu pri Osjeku so tc dni našli truplo 22 letnega kmečkega fanta Milana Ivičiča iz Popovca, katerega so pogrešali žc od Božiča. Ivičič je šil v sosednjo vas po trgovskih poslih. Ko se je zvečer vračal domov, ga je med potjo zalotil snežni metež in g.; zamedel. Sedaj, ko je sneg skopnil, so našli njegovo truplo. •k Roparji ubili tri stražnike. V noči od j>etka na soboto je bil v Požarevcu izvršen drzen rop. Roparji so vlomili v Trgovinsko banko in odnesli blagajno. Opazil jih je stražnik in hotel rešitd blagajne. Udaril ga je en ropar sekiro in mu razbil glavo. Roparji so nato nadaljevali svoje delo. V tem hipu sta prišla še dva stražnika. Roparji so pričeli streljati in so ulbala oba stražnika, nakar eo pobegnili. Blagajno so pa vendar morali popustiti k Pri težkočah v želodcu, gorečici, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, tesnobnih pojavih, tresenju udov, oslabelosti spomina povzroči čaša naravne »Franz-Josef«-grenčice pri vsaki starosti in spolu točno poživljenje v zastali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »Franz-Josef«-vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži kakor tudi obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zbor zaupnikov SLS v Kamniku V nedeljo popoldne se je nadaljeval v Kamniku zbor zaupnikov SLS. Debata je bila stvarna in se je izkazalo, kako prepotrebna so tako zborovanja. Na zborovanju, ki je trajalo nad tri ure, je poročal najpreje narodni posl. gosp. S t e r c i n , za njim pa vsi trije oblastni poslanci gg. M a z o v e c , Novak in P o z -n i č. Dočim se je gosp, Mazovec pečal s proračunom oblasti in omenil, da se zgradi v Komendi nov most čez Pšato ter da bo oblastni odbor podpiral denarno hiralnici v Mengšu in Komendi, je poslanec Novak poročal o gospodarskem programu kamniškega okraja. Oblastni odbor žc dela na načrtih za zagradbo Bistrice od izvira doli in je pričel istočasno proučevati načrte elektrifikacije bistriške doline. Na ta način bi bilo mogoče s finančno pomočjo oblasti zgraditi projektirane centrale na Bistrici in teko privabiti industrijo, ki bi sc rada naselila v bližini Kamnika. Gosp. kaplan Sparliakel je načel vprašanje vodovodov po kmetiških občinah, ki bo pri njih gradi.vi tudi pomagal oblastni odbor. Dalje se jc zbor pečal z vprašanjem zavarovanja živine in ustavitve metljavosti, ker so se svečke izkazale kot nezadostno zdravilo. Vršili naj bi se poučni tečaji. Zaupniki so radi odredbe iz Belgrada ,da se. prešičev, ki jih je treba cepiti proti rdečici, ne sme voziti k živinozdravniku, ampak morajo živnozdrav-1 nika na dom klicati, pokrenili vprašanje iz- za to preširoke? Še celo gospodu županu je postajalo vroče pri teh mislih in nikakor niso mogli kako noč prav spati v mira in še ponoči se jim je sanjalo o širokih in ozkih ceveh. In včasih jim je v županske sanje priteklo toliko vode, da so sapo lovili, ko so se že topili; včasih pa je bila tolika suša v njihovem snu, da niti slin niso mogli požirati več ter so morali vstati in si omočiti grlo, povsem izsušeno. Zato najbrže je kmalu po volitvah stvar glede vodovoda nekam zaspala. Pri not»eni seji nj šlo ne večini, ne manjšini nič kaj prav od srca, kadar je nanesel pogovor na vodovod; sčasoma je kar vse utihnilo. Toda bili so pa še volivci tukaj in budni in so hoteli, naj pokaže večina, kaj je pravzaprav z vodovodom. Prišlo je, da se je skalila zopet voda v vodovodu in volivci so zahtevali temeljite remedure. Pa je nato večina začela iskati, kje bi dobila denar za popravo tega nesrečnega vodovoda. Stalo bo veliko, v tem so si bili edini i oni od večine, kakor tudi vsi k manjšine. Dočim je imela večina malce upanja, da denar dobi kje na posodo, je trdila manjšina, da ga ne bodo dobili, ker Dolgi vasi ne bo zaupal toliko denarja noben zavod, pa tudi država ne, кет ga sama nima. Večina pa je svoje trdila, da ga bo dobila in je tako za nekaj časa potolažila svoje volivce. Med tem pa, ko je vse čakalo, odkod kane denar, je gospod župan premišljal in si je nekaj izmislil: vprašat je šel par strokovnjakov, kaj naj bi bilo vzrok vodo vodo vi m muham. Inženirje je vprašal in spraševal večkrat. Pa so tudi ti trdili kakor obe občinski stranki: eni so rekli, da je vode preveč, da pa so cevi preozke ter so se pristavili, da bi bilo takoj bolje, če bj napravili širje cevi; drugi so pa zopet zatrjevali, da so cevi dovolj široke, da i>a je vode premalo in ima premalo pritiska. Gospod župan je dobival sivo glavo. Obupno je premišljeval, kje bi dobil silo. ki bi pritiskala na vodo, ker j*> M. Joss & Lowenstein d. d. Praga Dobiva se v vsaki boljši modni trgovini za gospode obrazbu pripravnih mladih ljudi, da bi ti mogli cepiti, ker sicer so stroški cepitve preveliki. Naj bi se o tem izjavili živnozdravniki. — Tako je zborovanje, ki ga je vodil g. dr. 2vo-kelj, poteklo izredno zanimivo. Zbor je izjavil zaupanje oblastnem odboru in h koncu sklepal še o reorganizaciji SLS v okraju. £fuM farna NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Piccob' na Du- najki cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. * * * O t Dr. Fran Mohorič. Včeraj ob petih zjirtraj je umrl po mukepolni bolezni na svo-jem stanovanju na Bleiweisovi cesti višji sodni svetnik g. dr. Fran Mohorič. Smrt odličnega slovenskega sodnika je vzbudila v naši javnosti, kjer je bil zelo popularna in priljubljena osebnost, splošno obžalovanje. Dr. Fran Mohorič se je rodil dne 7. oktobra 1866 v Podgradju pri Ljutomeru. Gimnazijo je študiral v Celju, pravne študije pa je 1. 1898. do-vršil v Gradcu, nakar se je posvetil sprva odvetniškemu stanu, 1. 1895. pa je stopil kot avskultant v službo olerožnega sodišča v Celju. Kot sodnik je služboval pri okrajnih sodiščih v laškem, Konjicah, Gornjem gradu, Idriji, nazadnje pa pri deželnem scd.šču v Ljubljani Pokojni dr. Fran Mohorič se je 1. 1899. poročil s Kamilo Baševo, hčerko notarja in narodnega delavca Baša. Ime dr. Frana Mohoriča je ozko združeno z razvojem slovenske pravne znanosti. Kot izvrsten jurist je napisal številno juridične razprave o civilnem procesu v razne revije. Več njegovih rokopisov še čaka tiska. Kot sodnik^ je bil man po svoji objektivnosti, pri kazenskih procesih pa zlasti po svojj pravičnosti ia dobrohotnosti. G Zaprisega župana. Vsled razpisa velikega župana ljubljanske oblasti z dne 13. januarja 1928 SI. br. 258 se bo vršila prisega novoizvoljenega župana v emislu § 21 občinskega reda pred zbranim občinskim svetom v Po sapniku prihajajo v dihalne organe povzročitelji bolezni. Če se ho-čete varovati infekcij, vzemite zdravniško priznane Panflavln-pastile. Te zadržavajo razvoj vstopajočih povzročiteljev bolezni, so prijetne v okusu in neškodljive za želodec. - Priporočane so od prvih strokovnjakov. - Dobe se v vseh lekarnah. po njegovem mnenju moralo morda to biti vzrok, kajti tega nj še povedal noben član občinskega odbora. In v tem obupu je stopil še k staremu, izkušenemu inženirju ter mu razodel skrb svojo in brigo svoje občine. Stari inženir pa so mu jie poemejal, malo pomežiknil in mu dejal: »Gospod župan, inženirji smo sicer učeni in mnogovedni ljudje, toda Vi pa napravite bolj pametno in nas pustile pri miru, ker vam gotovo ne bomo pravega povedali.< »Ja, kje pa naj povprašam?« se je v зкrbi iztrgalo gospodu županu. »To Vam bo najbolje povedal kak vodovodni inštalater, ki se ne bo bal blata in umazane vode, pa bo stopil sam v kanal, zlezel v jarek in presluisil, kaj naj bi bilo vzrok muham Vašega vodovoda.« Talco je dejal gospodu županu stari inženir in mu povedal naslov takega monterja. Ia gospod župan se je precej odpeljal k nazna-oenemu ter se mu zaupal. Toda, to vse je bilo lahko. Zdaj je bilo treba pa pred občinski odbor in tam dobiti večino glasov za delo. Ker, četudi je gospod župan velik gospod v občini, vendar bore malo premore sam, alfo ni večina glaso-v i njim. In pa ta manjšina, ta nesrečna manjšina, ki vedno trdi, da inra prav in ki ji človek nikdar ne tistreže. No, pa se je le ojuna-čil gospod župan in pri seji »izneselc V svojo STČno zadevo. Pri večini je kar šlo, Brž so možje razumeli, da je bolje nekaj kakor nio. Manjšina pa je trdila, da bo to preveč stalo, da ni denarja, da mora priti inženir in da je sploh vse skupaj navaden bluf, sama demagogija. To je povedala manjšina na usta svojega voditelja in je še rekla, da ona ne prevzame odgovornosti in ne bo računa potrdila, ker ve, da jo vzrok vodovodovim napakam premalo vode in so cevi dovolj široke. Tako, prav tako so govorila manjšinjska usta. (Dalje sled i J Kavnikovo Zimsko pesem In Kmetiško. Program, izbran iz našega najboljšega, kar imamo, srečno izbran, ne iščoč cenenih efektov, tehnično program za zbor star dvajset in ne dve leti. Toda Kumar jo presenetil na vso moč in po tem, kako eo se naši učitelji odrezali, je oni dolgi molk zbora v uaši javnosti le prerazumljiv, Veledramatična Vragova nevesta, umno arhitektonski izdelana in izvajana z vso potrebno izraznostjo in fineso, je Hrvatom imponirala; toda kakor so jo napeto poslušali, se mi zdi, da vendar še pri tej prvi pesmi niso dobili nekega notranjega kontakta z specifično slovensko izraznostjo. Sker-jančeve Kmetiške so primer za vokalni stil zelo ri-skautno akordike in mislim, da bo Škerjanc poslej, ko je začel z lineariteto v kvartetih, tudi za zbore drugače pisal, škoda je sicer te, silovito težke toda ekspreslvue in pestrobarvite skladbe, da v vokalni izvedbi ne more tako učinkovati, kakor bi človek slutil, da bi morala, Če bere partituro. Kumar jo je nostudiral z vso ljubeznijo, da smo strmeli nad intonacijsko sigurnostjo zbora v komplicirani altordikl in iskreno čustveno podani liniji, ki jo je nosil ženski zbor s svojimi izbornimi soprani (ki posekajo meuda vse zagrebške). Sledila jo Adamičeva Vijoln, kakor se splošno sodi, eno izmed dveh njegovih doslej najsijajnejših zborekih del. Skladba ima silne dramalske momente, učinkuje a ekspresivno birvo in umno izrabljeno diso-nanco, je dosledno komponirana v formalno celoto in ubira neki uprav slovenski ton. Toda več o tej skladbi potem, ko jo bomo čuli tudi v Ljubljani. Zbor si je z izvedbo te skladbe podal spričevalo ogromne šolanosti in glabene inteligence, interpretacija je delala Kuniarju, junaku iz Frankfurta čast. S to skladbo je bil absolutno prebit led pri zagrebški muzikalnejši publiki in čestitati treba tu tudi Adamiču prav toplo. Uprav toplo ogreta je bila vsa hrvr.tska publika po Lajovčevih Koledni-kih za ženski zbor. Speo.ificuo slovenski sentiment v karikaturi mile Jere Hrvatom ni morda šel toliko v srce, kakor ritmika Veselih kolednikov, ki je izzvala tak vihar navdušenja, du se je moral ta zadnji del koj pouoviti. Nič manj ni učinkovalo naturalistično občutje Lajevčevih »Zab« s svojim pri-jemljivim splošno razumljivim glasbenim efektom. Eden izmed viškov koncerta je bil za glasbeno ver-zirano Hrvate Ravnik z znano Kmetiško za ženski /.bor in štiriročni klavir. Skladba s svojo napeto harmonsko sočnostjo iu prekipevajočo, življenja-poko ritmiko, ki se ji uihče ne more ustavljati, je napravila silen vtis; z naknadno tej skladbi dokom-poairanim prvini delom, toplim, mirnejšim občutjem slike zimske noči, genialno slikanimi »snežinkami« iu tiktakanjem ure je stvoril Ravnik umetnostni kontrast, učinkovitost prve vrste. Glasbeniki so hvalili njegovo logično arhitektoniko ter suge-stivuo silo poetičnega občutja. Sledilo je Lajovče-vo Zlato v Blatni vasi, ki ga je Kumar mojstrski podal z vso ostrostjo karakterizacije in v vsem humorju, tako da je' izvabil resničen smeh pri po-slučalcih. Hrvatskemu občutju pa so bile nemara Adamičeve belokranjske Svalovske po občutju in formi nemara še najbližje. Bolj cenijo Hrvati naroden motiv, burno ritmiko in dinamične subtilnosti kakor mi, ki iščemo kot zapadnjaki za vsako muzi-ko še nečesa, kar je zadaj za njo kot formo, njeno spremstvo >čustva« in »izraza«, namreč duševnega, miselnega itd. in pojmujemo tudi umetnost s Hrvati v tem smislu malo različno. Kumar je skrbel za izredno finočo pri izvedbi te pesmi, pri čemer sem imel priliko občudovati njegove izenačene soprane in polne alte, izredno mehak v liniji tenor- nastopila priznana pevka odličnih pevskih kvalitet in glasu, ga. Bcjukova, v Svatovskih je pomagal v solu naš rojak, operni pevec g Križaj z vsem, svojega imena vrednim uspehom. Pri Ravnikov! skladbi sta z izrednim uinevanjem igrala štiriročen klavirski part Kavnikova učenca Šivic in Lipovšek. llrvati, treba reči, so bili zadovoljni, iskreno, zares navdušeni za naš učiteljski zbor in sami so izjavljali, da jim koncert ostane v najlepšem spominu kot umetnostni dogodek prve vrste. Kumar je bil neštetokrat klican na oder, gromovito aplav-diran in aklamiran, največji zbori so poklonili lo-vorove vence. Toda brez teti: Slovenska poseni je bila med HrvaH z vso ljubeznijo sprejuta in z respektum priznana, hvala za to pa gre požrtvovalnosti zbora in nepoplačljive-mu trudu njega predsednika, prof. Bajuka, last not least zborovemu proslavljenemu pevOvodji, prof. Kumarju, odličnemu inlerprotu in umetniku, ki je ponesel našo umetnost k sosedom in jo tam proslavil, čestitati je pa zboru tudi k takemu pevo-vodji in pevovodji k zboru, bodimo Slovenci toplo hvaležni obema za delo in uspeli. Nadam se krasne bodočnosti zbora, ki se je v tako kratkem času iz nič napravil v naš prvovrsten in reprezentativen vokalni faktor. S. V. livlmeio vrvenje hs Boljševiki obsodili papeža na smrt Vatikan je sprejel iz Moskve vest, da so visoke osebnosti pravoslavnega sinoda, med njimi Rikov in Stalin, podpisale papeževo smrtno obsodbo, ker je odobraval in finančno podpiral protiboljševiški pokret. Pismo s papeževo smrtno obsodbo je baje res prispelo v Vatikan kot priporočena pošiljka, naslovljena na papeža in jo je papež osebno dobil v roke. Ko se je predložilo svetemu kolegiju, se je spravilo kot zgodovinski dokument v vatikanski arhiv. Na tej stvari, če je resnična, je zanimivo, da tovariša Rikov in Stalin, šefa boljševiške sovjets > Rusije, fungirata kot člana svetega pravoslavnega sinoda! No, ta je pa dobra! V ostalem je pa pismo, če je avtentično, dokaz satanske prismojenosti ruskih bolj-ševikov. KSic po otroku Evropa izumira ... to ni več svarilni klic kakšnih »klerikalnih reakcionarjev«, ampak s skrbjo napolnjuje tudi zelo svobodoumne mislece. Znani Coudenhove-Kalcrgi toži o tem pretresljivo v svoji novi knjigi »Junak ali svetnik«. Berlinski profesor socialne higijene Gtotjahn izjavlja, da so danes že vse dežele dosegle Francijo, le še slovanski narodi ne omejujejo potomstva. Danes izkazuje najnižjo številko rojstev Švedska (17.5%), za njo pride Švica (19%). Mestno prebivalstvo ima menj rojstev od kmetskega. Katoličani, katerim vera strogo prepoveduje preprečevanje spočetja, se bolj pomnožujejo od protestantov. Da res vernost zelo vpliva na to stvar, se razvidi tudi iz tega, da število rojstev na zapadu zelo nazaduje tudi pri Judih, dočim imajo vzhodni Judi, ki so ostali verni mozaizmu, še vedno veliko potomstva. Nekaj novega v svetovni zgodovini je, da tudi proletarci v velikih mestih nimajo več tako številnega potomstva kot preje, in da so čedalje menj plodoviti. Vzrok s'j večjidcl umctno-preprečevalna sredstva, ki se jih poslužujejo višji sloji, pa se rapidno ši-rijc tudi med delavstvom. Zmanjšanje umrljivosti otrok in odraslih končno ne more zadrževati padanja prebivalstva. Višji sloji se ne bodo mogli dopolniti iz nižjih. Ni res, da zato ni več oktrok, ker jih dežela ne more več prehraniti. Ce more n. pr. Nemčija izdati na leto 6 milijard zlatih mark za alkohol, bo lahko tudi redila svoje otroke. — Istega mnenja je profesor Burgdorfer. Ta pravi, da se bo nemški narod moral dopolnjevati iz tujcev, ker mu bo lastnih delavcev zmanjkalo. Danes se v Nemčiji rodi polovica menj otrok nego leta 1900. Pomoč vidi v tem, da se pritegnejo k vzdrževanju otrok sloji, ki nimajo otrok, oziroma jih imajo malo. 19 letni vseučiliški docent Najmlajši privatni docent na svetu jc pač 14 letni Bengt Stromgrcn, ki je bil te dni imenovan za docenta astronomije na univerzi v Kjebenhavnu. Stromgrcn je že kot gimnazija-lec priobčeval v astronomskih strokovnih listih članke, ki so vzbujali veliko zanimanje. Tudi njegov oče jc astronom in profesor na isti univerzi, na kateri jc bil zdaj imenovan njegov sin. Nalstareiše živo bitje na svetu V mehikanski vasi Santa Maria del Tule stoji cipresa, ki je brez dvoma veteran vseh dreves na zemlji. Ženevski naravoslovec Can-dole računa, da je drevo staro okoli 6.000 let. Ze najstarejša izvestja Mehike omenjajo to ogromno drevo. Cortez, ki je v letih 1519 do 1521 zavzel Mehiko, v pismu na španskega kralja omenja to cipreso. Njegova »armada«, ki je štela le 400 mož, se je vsa senčila v senci tega orjaka. Obseg debla meri 54 metrov, visoka pa je 46 metrov! Kljub starosti in različnih različnih rastlin, ki se po cipresi vspenjajo, je drevo še vedno mladostno sveže. Kakor vse kaže, hoče še tisočletja stati pokonci. Domačinom je drevo nekaj svetega ter tudi ne dopuščajo, da bi se podvzemala raziskovanja, ki bi drevesu mogla škodovaH. Talne brazilskih pragozdov Naša zemlja skriva v sebi še vedno vse-polro skrivnosti, ki kljub splošnemu napredku znanosti v XX. stoletju še vedno niso raziskane. Tako je tudi velik del Brazilije popolnoma neznan. Saj je znano, da so ogromna zemeljska površja v srednjem in gornjem toku amazonske reke in njenih pritokov še popolnoma neraziskana. Številni raziskovalci se neumorno trudijo, da bi prodrli v pragozdove, toda neprijaznost tamkajšnjih indijanskih plemen in druge neprilike, jih pri tem ovirajo. Toda ne samo kraji ob amazonski reki še niso raziskani, tudi v južni Braziliji, v gornjem toku rek Parana in San Francisko so še neznana ozemlja. Po vojni so našli že več, dosedaj popolnoma neznanih živali. In še celo v Evropi, kakor je naš list že pred par dnevi poročal. Sedaj prihaja iz Južne Amerike poročilo, da je raziskovalec dr. Ferdinand Emmerich naletel v pragozdovih južne Brazilije, v neznanih indijanskih krajih ob rekah Rio Pardo in Rio Verdea, na ogromno ižval, ki živi v tamkajšnjih močvirjih in je kljub večjemu obsegu še najbolj podobna krokodilu. Raziskovalec dr. Emmerich pripoveduje, da je bil nekega večera s svojim indijanskim spremljevavcem in tolmačem gost plemena Botokucu. Pri tem plemenu je živel mlad, zelo inteligenten človek Pato, kateri je imel dolžnost, da mora plemenu preskrbljevati divjačino. Ker je bil Pato vedno v najtesnejšem stiku s prirodo, je bil dober poznavalec živali. Raziskovalec je zvedel od njega, da se nahaja v stepi neko jezero, v katerem da živi neka pošast, ki se hrani z živalmi in trsjem. Sosedno indijansko pleme spoštuje žival in ji nosi v dar jetnike, ki so bili zajeti v vojni. Rekel je, da je ta žival največja v teh krajih. Raziskovalec se je odločil, da sam poišče žival. Toda Pato se je branil iti z njim in tako sta odšla sama, on in njegov spremljevalec. Na obali pravega tropskega močvirja je stala skupina palm. Močvirje je obdajalo bujno in krasno trsje, ki je širilo omamen duh. Kolibri, krasni metulji, redke žuželke in pisane ptice so se zbirale v tisočih okoli močvirja. Poleg palm je rastlo ogromno drevje z nadpovršinskimi koreninami, da sta mogla le z veliko težavo prodirati v ta labirint pragozda. Živalstvo je v tem tropskem raju zelo bogato. Razne opice, papige in ostale ptice so sedele v ogromnih jatah na drevju. Skozi pragozd je vodila ravna in dobro izhojena steza. Na stezi so se videli čudni sledovi, ki so dokazovali, da je morala samo ogromna žival napraviti tako široko pot skozi nezaslišano goščavo. Sledeč temu sledu, sta dospela do jezera. Voda je bila motna in na celi površini je rastlo razno vodno trsje. Pošasti seveda nista videla. Po dolgem raziskovanju se je moral dr. Emmericbs umakniti pred nevihto. Tako so prešli trije dnevi, šele četrti dan se mu je izplačalo Čakati. Ko sta dospela do jezera, sta splezala na neko drevo, odkoder sta imela lep razgled na jezero. Skoraj istočasno se je voda razburkala, vodne rože so se pričele razmikati in neka temna masa se je prikazala na površju, toda je takoj zopet izginila. Toda že sam trenutek je zadostoval, da sta spoznala v tej masi ogromno, nepoznano žival. Pošast se je zopet dvignila na površje. Najprej se je pojavil temnorjav hrbet, zatem pa glava. Ogromna lobanja, ki je bila brez prehoda zraščena z ogromnim trupom, se je proti koncu vedno bolj zoževala. Žival je z velikim hrupom in šumom vdihavala zrak. Okrogle, velike oči so bile brezizrazne. Žival se je polagoma pomikala naprej in končno se je pokazal tudi topi rep. Pošast je bila podobna ogromnemu krokodilu, toda brez njegovega luskinastega oklepa. Dolga je bila 9 do 10 metrov, obseg pa je meril kake 3 metre. Predno je mogel raziskovalec sprožiti puško, je pošast zginila. Kasneje je moral raziskovanje opustiti, ker so se indijanska plemena pričela kazati sovražna. SRECNONOSNA ŠTEVILKA 13. Številka trinajst je po mnenju prazno-veroev nesrečonosna. Na znameniti vožnji Nansena proti severnemu tečaju 1893—1896 pa je bila Številka 13 naravnost srečonosna. Ko je Nansen s svojo ladjo »Fram« odplul, je štela posadka le 12 oseb. Slučaj je naneael, da je Nansen v nekem nordijskem pristanu naletel na nekega znanca in prijalelja, katerega je visoko cenil. Povabil ga je seboj in Berntsen je imel baš še toliko časa, da je očetu brzojavil, da gre z Nansenom na severni tečaj. Tako je sedaj posadka štela 13 oseb. In la »nesrečna« številka ni mogla preprečiti, da se je srečno vrnil. Ko je Nansen pustil svojo ladjo zamrzniti, da j« je plavajoča ledena ploskev nesla blizu tečaja, se je 13. marca 1895 odločil, da gre s pasjimi sanmi in enim samim spremljevalcem proti tečaju. Medtem pa je »Fram« zašla v zaželjeni tok in sicer 13. januarja. 13. avgusta se ji je posrečilo, da se je oprostila ledenih spon in prav ta dan. t. j. 13. avgusta drugega leta je Nansen stopil na domača tla. Celo število psov je imelo s to številko opravka. Tri psice Nan-senovega pasjega spremstva so vrgle po trinajst mladičev, katerih je bil Nansen silne vesel. Sicer pa mora biti res velik trap, kdor verjame v »nesrečno« številko 13. ČUDO DANAŠNJE TEHNIKE. Na pet let in pet milijonov funtov (1.375,000.000 Din) je proračunjeno delo ta-kozvanega Nersey-predora ped reko Mersey-med Liverpoolom in Birkenheadom. Lani so pričeli z delom in mnogo je že dovršnega. Predor bo dolg dve in pol milje (4 km in 225 metrov). Prevrtan bo 30 čevljev pod strugo reko ter bo dvonadstropen. Zgornje bo imelo štiri črte, spodnje pa dve. Nad en milijon ton žive skale bodo morali odstraniti jn že. lezje, s katerim bodo predor obokali, bo tehtalo nič manj kot 137.000 ton. Za razvoj največjega evropskega pristanišča Liverpoola, bo Mersey-predor velikanskega pomena. Sir H. Rider Haggard: 37 Kleopatra, krallica. In tako se je prigodilo, da je bilo meni, Harma-kisu, ki sem bil položil take stvari daleč od sebe, vzlic vsemu usojeno, da sem padel vsled stvari, ki sem jo smatral brez vrednosti. Ta Karmion namreč me jc ljubila — zakaj, ne vem. Vzljubila me je sama po sebi, kaj pa je prišlo iz te njene ljubezni, bom povedal pozneje. Jaz pa, ki nisem vedel ničesar o vsem tem, sem ravnal ž njo kot sestro in stopal tako-rekoč roko v roki ž njo proti najinemu skupnemu cilju. Tako je potekal čas, dokler ni bilo sčasoma vse pripravljeno. Bilo je v noči pred nočjo, ki je bila določena, da pade udarec, in v palači so se vršile gostije. Prav tisti dan sem bil obiskal strica Sepa in ž njim stotnike čete pet sto mož, ki so imeli drugi dan opolnoči vdreti v kraljevsko palačo in pobiti rimske in grške legijo-narje. Prav isti dan sem bil pridobil stotnika Pavla, ki je bil suženj moje volje izza onega dne, ko sem ga bil vlekel skozi vrata. Pregovoril sem ga bil deloma 7. obljubami velike nagrade deloma s strahom — takrat je namreč on imel stražo — da bo v prihodnji noči odprl na dano znamenje majhna vrata, ki so na vzhodni strani. Vse je bilo pripravljeno — cvet svobode, ki jc poganjal petindvajset let, je bil na tem, da vzcvete. Oboroženi oddelki so bili zbrani v vsakem meslu od Abuja do Athuja in ogledniki so gledali iz njihovega zidovja in čakali prihoda sela, ki je imel prinosti vest, da Kleopatre ni več in da se je kraljevski Egip fan Harmakis polastil prestola. Vse je bilo pripravljeno, zmaga je visela pred mojo roko kakor visi zrel sad pred roko, ki ga hoče odtrgati. A vendar mi je bilo srce težko, ko sera sedel pri kraljevski gostiji in senca bližnjega gorja se mi je zgrnila preko duha. Sedel sem na častnem prostoru, blizu veličastja Kleopatre in se oziral po dolgih vrstah gostov, ki so se lesketali v draguljih in bili ovenčani s cvetjem, zapotnnujoč si one, ki sem jih bil obsodil na smrt. Tam je pred menoj ležala Kleopatra v vsej svoji lepoti, ki je dirnila vsakogar, ki jo je videl, kakor dirne človeka piš polnočnega viharja ali pogled na razburkane vode. Strmel sem vanjo, ko so se ji ustnice dotaknile vina in se je igrala z vencem cvetlic na glavi, hkrati pa mislil na bodalo pod svojim oblačilom, katerega sem prisegel, da ga ji zahodom v prša. Venomer sem zrl vanjo in jo skušal zasovražiti, se skušal radovati, da mora umreti — a nisem mogel. In tam zadaj za njo je bila dražestna dvornica Karmion, ki me je opazovala s svojim lepo resastimi očmi kakor vedno. Kdo bi si mislil, ako ji je pogledal v tisti nedolžni obraz, da je ona zasnovala past, v kateri naj bi bedno poginila kraljica. Kdo bi mogel domnevati, da je bila v njenih dekliških prsih zaprta skrivnost o tako številni smrti? Zrl sem vanjo in v srcu mi je postalo slabo ob zavesti, da moram s krv jo mazil iti svo j prestol in s pomočjo zla rešiti svojo deželo zla. V resnici sem si tislo uro želel, da ne i>i bil nič drugega kot preprost kmetovalec, ki ob svojem času seje in ob svojem času zopet žanje zlato zrno. Na žalost je bilo seme, ki ga je bilo meni usojeno sejati, seme smrti in sem moral žeti krvavo žetev. »Ej, Harmakis, kaj ti je? je rekla Kleopatra in se narahlo nasmehnila. Ali se ii je vrsta zvezd zmešala, zvezc'oznnneo moj? Ali snuješ kako novo čarobno dejanje? Ej, kako je to, da si tako slab gost pri naši gostiji? Da ne bi vedela, da se na tako malo-vredne stvari, kot smo me uboge ženske, no oziraš, kakor sem bila izvedela, veš, bi prisegla, da te je naposled Eros našel. Harmakis' „To pa ne, pred tem sem obvarovan, kraljica,« sem odgovoril. »Služabnik zvezd ne opazi slabotne svetlobe ženskih oči in v tem je srečen.c Kleopatra se je sklonila proti meni in me gledala dolgo in na tak način, da mi je zoper mojo vol jo vsa kri silila proti srcu. »Nikar se ne bahaj, ponosni Egipčan,« je rekla s tihim glasom, da je razen mene in Karmion nikdo drugi ni mogel slišati, »da me navsezadnje morebiti ne pripraviš v skušnjavo, da preizkusim svojo magijo zoper tvojo. Katera ženska more odpustiti, da jo moški potisne na stran kakor slvar brez vrednosti? To je žalitev našega spola, ki se sami naravi protivi, OE 3 4 S 3 S 1 SI sj n fSs 5 s I (D > « d .S 3 ~ »4 — a o. 2 1 S > > 'U ! J u. 1 * v ?! & — z u e £ r- 85 S in d = S t o z K < 3 V. c. I * — iz =3 M 3 < .=8 T, -s » ~ I ir s j2 a fSjl I ° 8 S, - > J i 4 J 1 3 i iS e a « e E K ElilEIII gospodarstvo Nova utesnitev deviznega prometa Danes, ko je dinar takorekoč stabiliziran in se je v vseh gospodarskih krogih z upravičenostjo pričakovalo, da se bodo utesnitve v deviznem prometu, ki jih »pravilnik o prometu z devizami in valutami« predpisuje, prej ali slej ukinile, je nenadoma prišla iz Bel-grada vest, da se devizni promet še bolj spravlja pod kontrolo Narodne banke. Zlasti v zagrebških gospodarskih krogih je to povzročilo veliko razburjenje. Predvsem se komentira dejstvo, da se je stvar izvršila, ne da bi se za to vprašali merodajni faktorji. Zagrebški finančni krogi trdijo, da je ta naredba predvsem naperjena proti njihovi borzi, ki dobiva vsekakor pretežno večino nalogov za piodajo deviz iz inozemstva. Danes je k stvari težko podati kritiko, ker ne vemo za motive, zaradi katerih je finančni minister naprtil Narodni banki to novo delo. Niti ne vemo, v koliko bo Narodna banka na odkupljene de-vze iz inozemstva reflektirala. Posledice te naredbe bo pokazala šele praksa. Vsekakor se pa vidi v tej naredbi tendenca, koncentrirati kar najbolj ves devizni promet v rokah Narodne banke, ki naj ima odločilno vlogo v deviznem promehi. Mogoče pa pomeni naredba le prvo elapo v nameravani popolni stabilizaciji dinarja in s tem zvezanimi inozemskimi posojili, ki naj se v bližnji bodočnosti zaključijo ali pa bo v korist Belgrada — to se danes ne more reči. Za naše denarne zavode pomeni naredba samo malo večjo kompliciranost v poslovanju, na drugi strani pa prihranek na borzni me-šetarini. Vsekakor se pa posel Narodni banki s to naredbo ogromno poveča. Pri celi stvari so najbolj oškodovani inozemski komitenti, ki dajejo našim borzam naloge za prodajo deviz po najboljšem tečaju. Dosedaj, ko je Narodna banka odkupila samo % po srednjem borznem tečaju, ki ga računa vedno po bel-grajskem tečaju, ki jo pa vedno nižji kakor v Zncrrebu in Ljubljani, je inozemski komitent še zmirom lahko prišel na svoj račun pri prodaji drucrili dveh trefjiu v proslem prometu. Sedaj pa, ko prevzame po novi naredbi Nar hanl a tudi drugi dve tretjini, je seveda možnost koristi od prodaje deviz inozenicem na naših borzah zelo zmanjšana. Kake koristi pa nam bo prinesla ta naredba, bo pokazala bodočnost. —o— Venska razsiava v PUru V nedeljo ob 10 se je vršila slovesna Otvoritev. Predsednik Brenčič je pozdravil velikega župana dr. Schaubacha. Pozdravil je nadalje zastopnika mar. oblastnega odbora Zupaniea, narodnega poslanca Vesenjaka, nem. gen. konzula Ferdo Seilerja iz Zagreba, mestnega župana iz Graza Fr. Muchitscha, zastopnike praškega deželnega odbora, graške gostilničarske zveze, zastopnika Kmetijske družbe za Slovenijo Sancina, zastopnika Tujsko prometne zveze dr. Senjora, zastopnika vinogradniškega društva km. referenta Zidan-Ska in slov. gostilničarske zadruge in številno občinstvo. Veliki župan dr. Sohaubach je v svojem odzdravil poudarjal, da je treba pri nas posebno še podpirati organizacijo odprodaje naših dobrih vin, kar še ni na zaželjeni višini in čimbolj strniti vrste vinogradnikov tudi v tem oziru. Nar. poslanec Vesenjak je poudaril, kako zelo je potrebna koncentrirana odprodaja vin, kar bo slovenski vinogradnik zmogel le potom trdnega in mogočnega zadružništva in je navedel zglede iz drugih pokrajin doma in na tujem. Obl. odbornik Zu-panič je zagotovil vso podporo in sodelovanje mar. oblastne skupščine. Graški župan dr. Muehitsch se je zahvalil za pozdrave in želel boljših gospodarskih stikov med Avstrijo in Jugoslavijo, kar zadeva vinogradništvo. Po kratkih pozdravih in nagovorih še drugih funkcijonarjev in zastopnikov se je otvoritev končala in občinstvo razšlo po razstavnem prostoru pokušat vino. Strokovnjaško ocenitev vin bodo komisije posebej objavile. Nam je možno podati ie nekaj skic in statistike te razstave na podlagi kataloga. Razstavilo je 87 razstavljal cev in sicer 333 vrst vina. Vino je v pretežni veČini letnika 1927. pa tudi precej letnika 1926, ДУ25. Starejših letnikov je bilo manj. ^епа vinu se je gibala od Din 8 50 do 15, za rariteto celo do 20 Din za 1 1. Kupčij v večjem obsegu se prvi dan ni sklenilo, ker pravi kupci, gostilničarji, pridejo šele v ponedeljek, ko se vrši v Ptuju občni zbor Zveze gostilntčarskih zadrug. Več vrst vina je bilo razstavljenega, ki sploh ni na prodaj oziroma, ki je bilo že prej prodano. —o— Tržna poro&la Ljubljana, dne IG. jan. 1928. Hmeljarsko društvo v ŽPteu objavlja dne 10. t .m. v informacijo svojih članov sledeč oklic: Zadnje Jase se kupujejo na deželi veduo večje množine. Cene, ki se dosežejo na deželi, bo navadno mnogo man'še kot notirn blngo na trgu v Zatcu. Da bi pripravili hmeljarje raiši do prodaje, se na-reja vedno kot vzrok, da je silno mnogo tranzitne-ga blaga (sem spada tudi naš jugoslovanski hmelj) лд cfufm in svce na razpolago, ki tlači cene. Temu nasproti moramo ugotoviti, da niso zaloge tranzitnega blaga tako ogromne, pač pa jo celo večina tega blaga tako slabe kvaliteto, da kot konkurenčno blago napram žatoškemu sploh no pride vpoštev. Del tega tranzitnega hmelja je tako slab, da ga večina pivovar-jov odklanja, ker ga ne morejo rabiti. Proti tem vestem, ki tlačijo cene, moramo opozoriti hmeljarje, da konzum (pivovarnarji) še nikakor ni krit. Po mnenju raznih trgovcev je potreba kritja na kvalitetnem kmelju pri pivarnah še tako velika, da se bo le težko krila z vsemi zalogami, kar jih jo še. Zatorej ni nikakegu vzroka za nervozno bojazljivost. Situacija se imgiblje pri mirnem, zdravem razvoju sedaj vsekakor v prid lastnikom kvalitetnega hmelja. Zadnje žateško poročilo od 12. t .m. Močnejše popraševanje. Prodanih dnevno 50—100 do 200 bal. Jugoslovonski tranzitni 500—1400 K (18—46 Din za kg). Zadnje dni je bilo prodanih nekaj prima partij štajerskega in bačkega po 1200 do 1500 K <40—50 Din kg). Za prima hmelj je v Niirnbergu povpraševa- : nje po čvrstih cenah, dečim je za ostili hmeli slaba \ kupčija. V tranzitnem prometu je bilo prodanega nekaj boljšega jugoslovanskega hmelja po tlačenih cenah: 70—200 mark (945—2700 Din). Železo. Nove ekspertne cene so sedaj v Nemčiji: bloki 79.67—82.74 mark, palice 100.10, pločevina 128.71, žica 115.56, pocinkana 186.42 mark. Kovine. Vse kovine v Londonu beležijo nazadovanje tečajev, ker je tendenca uegotova. Baker, ki je prišel že čez 62, je pretekli teden padel na 61.113. V Newyorku notirn 14.25; ostale londonsko notacije: cink prompt 26.26, oin prompt 256.176, svinec prompt 21.180. Živina. Na italijanskem tržišču so cene čvrste. Pretekli teden so se cene zopet dvignile za 30 do 50 centezimov za prašiče, čeprav je bila velika ponudba. V soboto so uradno notirali prašiči za kg j žive teže 6.90 lir. *>!!ri Petrogradu je neki Curikov ustanovil občino, ki hoče zgraditi družbo »duhovnega socijalizma«. Oficijelni socijalizem, tako pravijo, skrbi samo za potrebe telesa, treba pa je tudi zadovoljiti dušo. Mir in ljubezen morata vladati na zemlji Po dolgem spanju v omami boljševiSkega materijalizma se je zopet zbudila verna ruska duša. Ifenlnova osebnost Valeriu Marcu je napisal zanimivo knjigo o Ljeninu. Slika ga kot dosledno, sistematično, trezno naturo. Kot dijak je samo študiral, da se pripravi za revolucijo. Asketične poteze na njem ni nobene, on se je žrtvoval za stvar in učil iz nekega močnega naravnega nagona. Učil se pa ni iz golega navdušenja za probleme kot take, ampak s praktičnim smotrom. Ideje, ki jih sam razlaga v svojih delih, niso niti globoke niti originalne, pač pa se povsod kaže železna volja, ki brez ozira gre za svojim ciljem. V Ljeninu so bile evropske ideje vsajene v mongolsko naturo (Uljanovi so tatarskega pokoljenja). Svoboda, humaniteta, nravstvenost so meščanski predsodki, imajo zgolj relativen pomen, vladajoči razred jim daje vsebino in smoter. Teror je dolžnost, ko gro za iztrebljenje buržuazije, naj stane tudi potoke krvi. Čeka, ki je to delo izvršila z vsemi sredstvi krutosti, intrige in laži, je Ljeninov otrok. Ko pa je neovirano zavladal, je kot rojen praktik svoje teorije priličil dejanskim potrebam. Gre na posodo k zapadnemu kapitalizmu v gospodarskem in kulturnem pogledu in se izkaže kot drugi Peter Veliki. Za lepe umetnosti ni imel smisla. Ganila ga je le Beethovnova muzika, ki ga je spravila v njemu samemu čisto nerazumljivo nežno razpoloženje. Kruta ironija je, da se iz človeka, ki je učil, da je duh, oseba, nravnost samo proizvod neosebnih gospodarskih razmer, razvoja materije, zdaj ugania svetniški, »buržuazni? kult. Njegovo truplo so že večkrat balzamirali in prebalzamirali, deli v vitrino, razsvetljujejo s tisočsvečno elektriko, mužiki pa je molijo in se pred njim križajo. O truplu in o živem človeku so napravili milijone podob, ki se častijo kot ikone. Kaj bi rekel neizprosni iz-trebljevalec vseh meščanskih predsodkov, če bi še živel? Ali če bi n. pr videl tovariša Stalina kot člana Sinoda svete pravoslavne cerkve ? Pogan do kosti Kakor znano, jc škof Cremoni prepovedal vernikom obisk D' Annunzijevih dram. To priložnost je vporabil vOsservatorc Romano« v to, da jc podvrgel kritiki D' Annunzijeva dela sploh. To je zato vzbudilo zanimanje, ker je Mussolini tc dni sam sprožil misel, da bi sc izdala luksuzna izdaja vseh D' Annunzijevih del. Glasilo Vatikana opozarja šefa vlade na to, da je to v protislovju z ostalimi tendcncami njegove vlade, ki da gredo za obnovo dežele v krščanskem smislu. Luksuzna izdaja pa tudi ni v nobenem pravem razmerju do umetniškega D' Annunzia. Njegova dela nikakor niso pisana v duhu italijanstva, ki jc krščansko. Carducci-jev poganski značaj jc bil bolj polemičen in političen, D' Annunzio pa jc pogan do kosti. Dudie na potu h Kristusu V Leonovi družbi na Dunaju je 10. t. m. predavala gospa Frančiška van Leer o »boljševizmu kot obnovi Mesije«. Gospa van Leer jc židovskega rodu in je kasneje prestopila v katoliško cerkev. Njena izvajanja odpirajo globok pogled v židovsko dušo. Rekla je med drugim: Izrael je bil od nekdaj nosilec mesijanske misli. Ko je pa bila prišla njegova ura, je Izrael spal v svojih farizejih in pismoukih. Od tedaj je izgubil vsaka tla pod nogami. Toda pričakovanje je ostalo in iz vseh struj judovstva, bodisi versikih bodisi liberalnih, odmeva radost pričakovanja, da bo Mesija vendarle še prišel. Kakor čudno zveni, je vendarle res: Kjerkoli sc judje udeležujejo socijalizma ali komunizma, prinašajo manj vredne ostanke mesijanske misli. Morda se tega niti sami ne zavedajo, toda kdor se je udeležil berlinske in dunajske revolucije, kakor predavateljica, ve iz lastne izkušnje, kako žene te ljudi neka skoraj nerazumljiva sila, da se žrtvujejo soljudem. Tak je bil Liebknecht, taka Roza Luxemburg in mnogi drugi, ki so povečini postali žrtev svojih ideologij in utopij. Človek mora to poznati iz lastnega doživetja, ako hoče te ljudi in njih tragedijo razumeti. Gotovo je neodpustno, kar so prizadeli državi in ljudstvu, vendar se jim ne sme kar tako očitati zločinskih namenov. Rešitev židovskega vprašanja, ki se je že tisočkrat poizkusila, se po potih antisemitizma ne bo posrečila, ker je Izrael čisto poseben narod in je njegova čudna usoda vedno zvezana z Bogom. V srednjem veku so hoteli žide šiloma izpreobrnili v katoličane, pa so ustvarili le mučenike. Zakaj je judu tako težko, da bi veroval v Kristusa kot Odrešenika? Jud ve iz zgodovine lastnega naroda, kako strašna šiba božja je prišla nad Izrael, kadarkoli je molil podobe ali druge reči; v sebi nesi prepričanje, da se moli Bog le v duhu in strašno mu je moliti človeka ali ga imenovati Boga. Oni so strastni nasprotniki antropoteizma in miste-rija bogočloveštva ne razumejo. Celo judu, ki Kristusa ljubi, je težko, da bi ga priznal za Odrešenika. Judje so hoteli iz evangelijev razlagati Kristusa kot prvega velikega soci-jalnega demokrata. Od kodi to? Vera je milost božja in kdor še nikdar ni naredil križa, ne more videti luči. To je velika tajna Izraela, ki je v svoji neveri ne razume. Judje — bodisi verni ali neverni — ne vedo danes ni kod ni kam. Toda ali ni znamenje časa, da so v zadnjem času posvarili nekega rabinca, naj ne govori o Kristusu, češ, da bo drugače vse židovstvo pognal v roke krščanstvu? Ali ni znamenje časa, da je pred dvemi leti neki rabinec v svoji pridigi rekel, da judje ne morejo storiti nič boljšega, nego sprejeti Kristusov nauk in da je bil potem ta rabinec v rabinskem svetu z 69 proti 3 glasovom oproščen? Ali ni prst božji v tem, da v Budimpešti deluje judovska sekta, ki se imenuje »Občina v Kristusa verujočih judov na Ogrskem«? Predavateljica je nato opozorila na mnogoštevilne izpreobrniitve med judi in zaključila: »Vse to kaže, da Bog svojega izraelskega ljudstva ni končno zavrgel. Kadar se dopol-nijo časi, se bo Izrael v trumah in s plame-nečim veseljem v srcu pridružil Kristusu in mu povrnil, kar mu je v 2000 letih premalc dal. Potem bo Cerkev vsled ogromne apostolske sile obsegala ves svet. Slovenski učltelitki pevski zbor v Zagrebu Učiteljski pevski zbor se je nedolgo tega osnoval, se nam o priliki P. H. Sattnerjevega jubileja prvič predstavil, potem pa skoro poldrugo leto molčal, da so neki pesimisti že mislili, da bi mu peli rekvijem. Toda zagrebški program, umetnostno izredno visok os'oječ in tehnično najtežje vrste iz naše moderne literature, program in izvedba sta jasno pokazala, da društvo tačas ni sp-lo, nego silno trdo in žilavo delalo, dn so se naši učitelji tn učiteljice, katerih večina se mora z dežele celo voziti vsakokrat v Ljubljano k skušnj-m, do skrajnosti žrtvovali za umetnostni ideal in napredok. Čast jim! Hrvatje so zbor iskreno sprejeli in kakor sicer poznamo njih lokalni patriotizem (malo več te-da bi tudi nam želel!), ki je napram »Kranjcem-: včasih malo krivično pristranski (da spomnim le na lanskšo debato v Zborih), so napolnili v soboto 14. t. m. veliko dvorano Glasbenega zavoda do zadnjega kotička, tako da na don koncerta ni bilo več mogoče dobiti vstopnic. Vzeli so »Vokalni kon-cerat slovenske moderno pjesme.- za odlično re-prezentacijo slovenske moderne med Hrvati in polno je bilo zastopano ghsbeništvo, zlasti mladi, inteligenca in meščanstvo, ki je vajeno najmodernejše muziko kakor vidimo iz njihovih opernih In koncertnih programov. Program jo štel Adtmičovo Vragovo nevesto, Violo in Svatovske, fekerjančeve Kmetiške, Lajo* x<=ve Kolednike. Žabe in Zlato v Blatni vasi. pa