Poštnina plačana v gotovini
CENA 20 din
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto IX
v LJUBLJANI dne 3 julija 1953
! Številka 22
VSEBINA:
76.	Zakon o ustanovitvi sklada Borisa Kidriča.
77.	Zakon o odpravi viničarskih in podobnih razmerij.
78.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih.
Odloki ljudskih odborov:
235.	Odlok o delitvi sklada za vzdrževanje hiš v okraju Celje okolica.
236.	Odlok o obveznem Iluorogratiranju (rentgenskem slikanju) prebivalstva okraja Črnomelj.
237.	Odlok OLO Črnomelj o spremembi stopnje akumulacije za rudnik Kanižarica.
238.	Odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem v okraju Gorica.
239.	Odlok o določitvi stopnje akumulacije in znižanja stopnje akumulacije nekaterim gospodarskim podjetjem v okraju Krško.
240.	Odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem v okraju Novo mesto.
241.	Odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem v okraju Šoštanj.
242.	Odlok o spremembi obveznosti po družbenem planu za podjetje lesne industrije in gozdarstva v okraju Šoštanj.
243.	Odlok o spremembi povprečnih stopenj akumulacije in družbenih skladov za rudnik lignita Velenje.
244.	Odlok o razglasitvi 1. avgusta za praznik ljudske vstaje Kranja.
:45. Odlok ML O Maribor o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja na javni dražbi.
246.	Odlok o delitvi sredstev sklada za vzdrževanje hiš in postopku za črpanje in uporabo teh sredstev v mestni občini Tržič.
247.	Odlok	o	razpisu	nadomestnih	volitev v občini Breginj.
243. Odlok	o	razpisu	nadomestnih	volitev v občini Juršincl.
249.	Odlok	o	razpisu	nadomestnih	volitev v občini Markovci.
250.	Odlok	o	razpisu	nadomestnih	volitev v občini Smlednik.
— Popravek.
Na podlagi drugega odstavka 79. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o ustanovitvi'1 sklada Borisa Kidriča, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na svoji, seji dne 29. junija 1953 in ki se glasi:	^	-thiKh 3*
ZAKON	?? ?"
o ustanovitvi sklada Borisa Kidriča
Tl V " lijk
ske skupščine Ljudske republike Slovenije; ta tudi nadzoruje njegovo delo.
6.	člen
Sklad ima svoj predračun dohodkov in izdatkov. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna je predsednik odbora za upravljanje sklada.
7.	člen
Izvršni svet predpiše statut sklada. "	72
1.	člen
V trajno počastitev spomina narodnega heroja in junaka socialističnega dela Borisa Kidriča se ustanovi sklad Borisa Kidriča.
2.	člen
8.	člen
Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. U 45/5-53
Ljubljana, dne 4. julija 1953.
Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije:
Miha Marinko 1. r.
At
Predsednik Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije: Dr. Ferdo Kozak 1. r.
Namen sklada je pospeševati teoretično in praktično delo na področju ekonomskih, družbenih in naravoslovnih ved in na vseh drugih področjih, ki neposredno služijo razvoju socialističnega gospodarstva.
3.	člen
Sklad vrši svojo nalogo s tem, da daje za namen iz 2. člena tega zakona posameznikom, zavodom in organizacijam štipendije, podpore in nagrade.
4.	člen
Sredstva sklada so: proračunske dotacije, darila, volila in drugi nepredvideni dohodki.
V republiškem proračunu se morajo redno zagotoviti sredstva za dotiranje sklada.
5.	člen
Sklad upravlja petčlanski odbor. Predsednika in člane odbora imenuje in razrešuje Izvršni svet Ljud-
Sklad Borisa Kidriča je pravna oseba.
bcteotifl. Z V*'
& 37 - /0/rt,
77.
Na podlagi drugega odstavka 79. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o odpravi viničarskih in podobnih razmerij, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na sjpji seji dne 30. junija 1953 in ki se glasi:	1' '■*'
ZAKON
o odpravi viničarskih in podobnih razmerij.
Da bi se v krajih, kjer so še polfevdalne in podobne oblike izkoriščanja delovne sile, zagotovil gospodarski, kulturni in socialni napredak kmečkega delavstva, je Ljudska skupščina Ljudske republike
Stran 290
Slovenije na podlagi zadnjega odstavka 4. člena zveznega zakona o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam z dne 27. maja 1953 (Ur. list FLRJ, št 22-150/53) sprejela
zakon
o	odpravi viničarskih in podobnih razmerij
1.	člen
Viničarska in tem podobna razmerja se na območju Ljudske republike Slovenije odpravijo po določbah tega zakona.
2.	člen
Za viničarska in podobna (n. pr. hubarska, ofar-ska, majerska, kolonatska) razmerja po 1. členu tega zakona se štejejo takšna razmerja:
1.	kjer je prepustil lastnik obdelavo vinograda ali del posestva viničarju ali drugemu delavcu tako, da ga mora viničar oziroma drug kmečki delavec obdelovati bodisi sam ali s svojo družino ali z delavci, ki jih 'najame on sam ali lastnik zemlje in dobi za to plačilo v denarju in v naravi ali samo v naravi (stanovanje, deputatno zemljo, kmetijske pridelke in podobno), lastniku pa pripadajo pridelki; ali
2.	kjer je dal lastnik kmečkemu delavcu ali malemu kmetu del posestva ali posamezna zemljišča trajno v uživanje tako.damora sam ali s svojo družino delati na lastnikovem posestvu na njegovo vsakokratno zahtevo ali da mu mora kot odškodnino za uživanje oddati določen del pridelkov ali pa zakupnino plačati v denarju ali odslužiti z delom.
Ali gre za takšno razmerje, se v primerih, kjer ni bila o tem izrečno sklenjena pogodba, presoja po dejanskem stanju.
V	viničarskih okoliših se štejejo za viničarskemu podobna razmerja tudi taki primeri, kjer je obstajalo viničarsko razmerje, pa je bilo pozneje samo formalnopravno ali na zunaj spremenjeno, dejansko pa takšno razmerje po svoji naravi v eni ali drugi obliki ie obstaja.
3.	člen
Razen gozdov postane vsa zemlja, ki je predmet viničarskih in podobnih razmerij, s poslopji vred na tej zemlji (v nadaljnjem besedilu: zemlja) splošno ljudsko premoženje in pride v kmetijski zemljiški sklad, in sicer;
—	v primerih iz 1. točke in iz tretjega odstavka
2.	člena vsa zemlja, ki jo je prepustil lastnik drugemu v obdelavo in tudi deputatna zemlja;
—	v primerih iz 2. točke 2. člena vsa zemlja, ki jo je lastnik dal drugemu v uživanje.
V	posameznih primerih lahko okrajna komisija za kmetijski zemljiški sklad iz utemeljenih razlogov, upoštevaje stvarno stanje, odloči, da se pusti dosedanjemu lastniku v lasti del zemlje iz prvega odstavka tega člena oziroma da se mu da za odzveto zemljo v zameno druga obdelovalna zemlja iz kmetijskega zemljiškega sklada splošnega ljudskega premoženja, predvsem če gre za manjšega kmeta.
4.	člen
Lastniki zemlje, ki postane po določbah tega zakona splošno ljudsko premoženje, imajo pravico do odškodnine za to zemljo.
Odškodnina za obdelovalno zemljo, zasade, po slopja in druge objekte se določi po predpisih 23. člena zveznega zakona o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam.
Odškodnina za košenice in pašnike se določi od 10.000 do 30.000 dinarjev za hektar. V teh mejah določi višino odškodnine Izvršni svet glede na klasifikacijo zemljišč.
Odškodnina po tem členu se izplačuje po določbah 24. člena omenjenega zveznega zakona o kmetijskem zemljiškem skladu.
5.	člen
Zemlja, ki postane splošno ljudsko premoženje po določbah tega zakona, se dodeli v trajno uporabo kmetijskim organizacijam, ki že obstajajo ah ki se bodo ustanovile.
Viničarji in drugi kmečki delavci, ki so bili zaposleni na tej zemlji, imajo pravico, vključiti se kot proizvajalci v te kmetijske organizacije. Če se vključijo, imajo pravico, uživati še naprej deputatno zemljo, ki so jo uživali doslej.
Hišice in koče na odvzeti zemlji se prepustijo proti plačilu v last tistim viničarjem in drugim kmečkim delavcem, ki v njih stanujejo, zemljišča, na katerih stojijo te hišice in koče, ter dvorišča pa v brezplačno trajno uporabo. Kupnino za hišice in koče določi na podlagi ocenitve okrajna komisija za kmetijski zemljiški sklad. Viničarji oziroma kmečki delavci imajo pravico plačati kupnino v obrokih v 20. letih od dneva zemljiškoknjižnega prenosa.
6.	člen
Odločbe po določbah tega zakona izdaja okrajna komisija za kmetijski zemljiški sklad.
Zoper odločbo okrajne komisije o izločitvi zemlje ; za kmetijski zemljiški sklad in o odškodnini lahko prejšnji lastnik v 30 dneh po prejemu odločbe vloži tožbo pri okrožnem sodišču, ki je pristojno po sedežu okrajne komisije, in zahteva, da se odločba razveljavi ali spremeni.
Zoper druge odločbe okrajne komisije je v 15 dneh po prejemu odločbe dovoljena pritožba na republiško komisijo za kmetijski zemljiški sklad.
Zaradi odločbe republiške komisije ni mogoč upravni spor.
7.	člen
Vprašanje, ali je obstajalo viničarsko ali podobno razmerje, se presoja po dnevu, ko je začel veljati zvezni zakon o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam. Če je lastnik zemlje, glede katere je obstajalo viničarsko ali podobno razmerje, pred tem dnevom vstopil v kmečko delovno zadrugo ali dal tako zemljo v uživanje kakšni kmetijski organizaciji, pa se presoja to vprašanje po dnevu, ko je vstopil v kmečko delovno zadrugo oziroma ko je dal zemljo kmetijski organizaciji v uživanje.
8.	člen
Dokler se zemljišče, ki je bilo na podlagi pravnomočne odločbe izločeno in vloženo v kmetijski zemljiški sklad, ne dodeli v uporabo kmetijski organizaciji, se pusti v brezplačno uživanje viničarju oziroma kmečkemu delavcu, ki je to zemljišče užival ali obdeloval na podlagi viničarskega ali podobnega razmerja.
Viničar oziroma kmečki delavec mora z zemljo, ki mu je bila puščena v uživanje, gospodariti po njenem namena kot dober gospodar.
9.	člen
Kolikor ni s tem zakonom drugače določeno, se za razmerja, ki so urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe zveznega zakona o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam.
10.	člen
Kdor z namenom, da bi onemogočil ali otežkočil vložitev zemlje v kmetijski zemljiški sklad, resnično ali navidezno odtuji ali razdeli zemljo, ki spada pod določbe tega zakona; kdor da neresnične ali nepopolne podatke o viničarskem ali podobnem razmerju ali o zemljiščih, ki spadajo pod določbe tega zakona, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
Enako se kaznuje lastnik zemlje, ki po uveljavitvi tega zakona ustanovi viničarsko ali podobno razmerje ali vzdržuje tako razmerje. Zoper takega lastnika zemlje se poleg kazni lahko izreče tudi odvzem zemlje, ki je predmet takega razmerja.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati uredba o začasni ureditvi prejemkov viničarjev in obvezna razlaga točke g) 2. člena te uredbe (Uradni list LRS, št. 50-364/45 in 35-138/46).
12.	člen
Izvršni svet izda podrobnejše predpise za izvrševanje tega zakona.
13 člen
Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. U 45/6-53
Ljubljana, dne 4. julija 1953.
Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije; Miha Marinko L r. Predsednik Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije:
Dr. Ferdo Kozak 1. r.	. >	,0c>:
2.	člen
Z gozdovi je treba gospodariti tako, da se obstoječi gozdovi ohranijo, da se zagotovi trajnost gozdne proizvodnje ter da se zanemarjeni in preveč izsekani gozdovi izboljšajo in obnovijo.
Da se gospodari po načelih prvega odstavka tega člena in da se dosledno izvajajo določbe tega zakona in drugih predpisov o gozdovih, morajo skrbeti državni organi, ki so po tem zakonu pristojni za nadzorstvo nad gospodarjenjem v gozdovih.
-	3. člen
Za gozdove veljajo po tem zakonu tudi:
1.	zemljišča, ki niso trajno prikladna za drugo vrsto kulture kot za gozd;
2.	zemljišča, ki po svoji legi, oblikovitosti, fizikalnih in kemičnih lastnostih in po klimatičnih razmerah najbolj ustrezajo narodnemu gospodarstvu in drugim splošnim koristim, če imajo gozdno kulturo.
O	sporih ali naj se šteje kakšno zemljišče za gozd po tem zakonu, odloča državni sekretar za gospodarstvo LRS.
4.	člen
Za zboljšanje in napredek gozdnega gospodarstva v Ljudski republiki Sloveniji predpiše Ljudska skupščina LR Slovenije dolgoročni republiški gozdnogospodarski načrt, ki mora sloneti na načelu trajnosti donosa gozdne proizvodnje po posameznih gozdnogospodarskih območjih.
Na podlagi dolgoročnega republiškega gozdnogospodarskega načrta se morajo po posameznih gozdnogospodarskih enotah napraviti gozdnogospodarski načrti za vse gozdove.
5.	člen
Gozdni predeli s posebnimi naravnimi lepotami in gozdovi zgodovinskega ali znanstvenega pomena se lahko z zakonom Ljudske republike Slovenije razglasijo za narodne parke ali za zavarovane znanstvene objekte.
Narodni parki in zavarovani znanstveni objekti se upravljajo po posebnih predpisih.
78.
^7'
jL^
Na podlagi drugega odstavka \ 79. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na svoji seji dne 30. junija 1953 in ki se glasi:
ZAKON
o	spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih
Zakon o gozdovih z dne 20. junija 1950 (Uradni list LRS, št. 20-103/50) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
ll><	ZAKON O GOZDOVIH
r -I. Splošne določbe
1.	člen
Vsi gozdovi v Ljudski republiki Sloveniji so zaradi splošnega pomena, ne glede na lastnika, namenjeni splošnim koristim ljudske skupnosti in so zato Pod posebno skrbjo in nadzorstvom države.
U-1
II. Varstvo in gojitev gozdov
6.	člen
Praviloma je prepovedano gozdove krčiti ali jih spreminjati v drugo kulturo.
Gozd se sme krčiti ali spremeniti v drugo kulturo samo izjemoma z dovoljenjem državnega sekretarja za gospodarstvo LRS, To dovoljenje da lahko državni sekretar za gospodarstvo LRS samo, če je to potrebno zaradi gospodarskega napredka, zaradi trajno boljšega gospodarjenja na taki površini, zaradi potreb državne varnosti in državne obrambe ali zaradi utemeljenih gospodarskih potreb lastnika.
7.	člen
Prepovedano je planine na zgornji gozdni meji in planinske pašnike širiti na škodo gozda, posebno pa na škodo rušja in drugega pritlikavega drevja, čeprav raste tudi izven gozda. Izjeme dovoljuje državni sekretar za gospodarstvo LRS.
8.	člen
Pri zemljiščih, ki so v zemljiški knjigi ali v katastrskem operatu označena kot gozdovi, se sme
označba kulture spremeniti samo na podlagi pravnomočne odločbe okrajnega (mestnega) ljudskega odbora.
Ce zemljiškoknjižno sodišče ali katastrski organ ugotovi, da je bilo zemljišče, ki je v zemljiški knjigi ali katastrskem operatu označeno kot gozd, spremenjeno v drugo vrsto kulture, mora to naznaniti okrajnemu ljudskemu odboru.
Ce okrajni ljudski odbor ne da dovoljenja za spremembo o/načbe kulture v zemljiški knjigi in v katastrskem operatu, obvesti o tem lastnika in mu določi rok, v katerem mora tako zemljišče pogozditi.
9.	člen
Lastnik (posestnik, upravitelj) gozdnega zemljišča mora pogozditi goljave, na katerih je bil nekdaj gozd, in vsa v 3. členu tega zakona navedena zemljišča v roku, ki je določen v gozdnogospodarskem načrtu ali v načrtu za obnovo gozdov.
Nove poseke je treba pogozditi najpozneje v treh letih po sečnji, kolikor niso naravnp pomlajene.
Ce lastnik (posestnik, upravitelj) zadružnega ali zasebnega gozda v določenem roku zemljišča po določbah tega zakona ne pogozdi, napravi to pristojni okrajni (mestni) ljudski odbor na njegove stroške. Okrajni (mestni) ljudski odbor lahko pooblasti Za pogozditev gozdno gospodarstvo ali kmetijsko zadrugo.
10.	člen
Gozdovi, ki so zaradi čezmerne sečnje, kleščenja objedanja brstja ali paše spremenjeni v grmišča, in gozdovi, ki so zanemarjeni in v rasti zaostali, se morajo obnoviti oziroma zboljšati.
11.	člen
Država podpira pogozdovanje zadružnih in zasebnih zemljišč ter zboljševanje zadružnih in zasebnih gozdov s tem, da jim daje gmotno in strokovno pomoč.
12.	člen
Pustošenje gozda je prepovedano.
Za pustošenje gozda se šteje vsako dejanje ali : r 0Pusti*ev- s katero se slabi rodovitnost gozdnega zem V	Ijišča, zmanjšuje gozdui prirastek ali ogroža trajnost
gozdne proizvodnje, obstoj ali gojitev gozda.
Okrajni ljudski odbor predpiše za opustošene gozdove potrebne gozdnogospodarske ukrepe. Sečnja v opustošenih gozdovih je dovoljena samo. če je s temi gozdnogospodarskim; ukrepi predvidena;
13.	člen
Sečnja gozdov je dovoljena le na tak način, da ni v škodo umni gojitvi gozda.
Prebiralna in oplodna sečnja sta dovoljeni.
Sečnja gozdov na golo je praviloma prepovedana. Izjemoma lahko dovoli sečnjo na golo državni sekretar za gospodarstvo LRS, vendar samo takrat, če ni nevarnosti za degradacijo gozdnega zemljišča, odnaša nje zemlje ali oslabitev rodovitnosti gozdnih tal.
14.	člen
Sečnja, spravilo in predelovanje lesa v gozdu se mora opravljati tako in v takem času, da je v skladu
z načeli racionalnega izkoriščanja gozda in s posebnim ozirom na pomlajanje in varstvo gozdov.
Sekati se sme samo na podlagi sečnega dovoljenja oziroma sečnega naloga in šele potem, ko je stoječe drevje odkazano za posek. Spravilo posekanega lesa ni dovoljeno, dokler posekani les ni žigosan.
Sečno dovoljenje je potrebno tudi za posek lesa, ki je namenjen za redne gospodarske potrebe lastnika (posestnika, upravitelja).
Sečno dovoljenje za posek lesa v opustošenem gozdu se ne sme izdati, razen v primeru iz tretjega odstavka 12. člena.
Drevje odkaže in posekani les žigosa pooblaščeni gozdarski uslužbenec.
15.	člen
Državni sekretar za gospodarstvo LRS lahko predpiše, da se smejo redke, zredčene ali gospodarsko posebno pomembne vrste dreves sekati samo z njegovim dovoljenjem.
16.	člen
V prvih dveh mesecih od začetka vegetacije se gozdovi ne smejo redčiti in čistiti.
17.	člen
Gozdni proizvodi se smejo spravljati iz gozda samo tako, da se drevju, podmladku in gozdnemu zemljišču ne dela škoda.
Lastnik (posestnik, upravitelj) zemljišča mOra dovoliti spravljanje tujih gozdnih proizvodov čez svoje zemljišče, če tega ni mogoče opraviti na drug način ali v drugi smeri, ali če bi bilo spravljanje lesa iz gozda na drug način ali v drugi smeri nesorazmerno dražje. Ce se stranki ne sporazumeta, odloči o zasilni poti okrajni (mestni) ljudski odbor. Lastnik zemljišča je upravičen do povračila škode, ki mu s tem nastane.
O	odškodninskih sporih po tem členu odloča sodišče.
18.	člen
Živina se ne sme puščati na zemljišča, ki so pripravljena za pogozditev, v gozdove, ki se naravno pomlajajo, v gozdne nasade in v mlade gozdove.
Ce se s pašo ali žirjenjem dela podmladku ali gojitvi gozda škoda, mora pristojni okrajni ljudski odbor pašo oziroma žirjenje prepovedati.
Paša koz in konj v gozdu je prepovedana.
19.	člen
Z grabljenjem, košnjo ali kleščenjem se ne sme pridobivati stelja v gozdu tako in v takem obsegu, da bi bila ogrožena proizvodnost gozda.
20.	člen
Ce se na gozdnem drevju pokaže škodljivi mrčes ali nalezljiva bolezen, mora lastnik (posestnik, upravitelj) gozda takoj ukreniti vse potrebno, da se nalezljiva bolezen ali škodljivi mrčes zatre in prepreči širjenje bolezni ali mrčesa.
Lastniki (posestniki, upravitelji) gozdov morajo takoj priglasiti okrajnemu (mestnemu) ljudskemu odboru, če opazijo škodljivi mrčes ali nalezljivo bolezen v svojem gozdu ali na svojem gozdnem drevju izven gozda.
Ce lastnik (posestnik, upravitelj) gozda ne more sam zatreti ali odvrniti nalezljive bolezni ali škodi ji
vega mrčesa, sta okrajni (mestni) ljudski odbor in občinski ljudski odbor dolžna storiti vse, da se škodljivi mrčes ali nalezljiva bolezen zatre, ter organizirati in dati takemu lastniku (posestniku, upravitelju) gozda pomoč.
Ce se pokaže mrčes ali nalezljiva bolezen v večjem obsegu, lahko državni sekretar za gospodarstvo LRS odredi, da morajo vsi prebivalci v ogroženem okolišu, ki so za to sposobni, sodelovati pri akciji za zatiranje škodljivega mrčesa ali nalezljive bolezni.
21.	člen
Gozdovi, ki so pomembni za varstvo gospodarskih, prometnih, zdravstvenih in drugih splošnih koristi, se razglasijo za varovalne gozdove, in sicer:
1.	gozdovi, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja ah krušenja, gozdovi na strmih obronkih ali bregovih voda, gozdovi, ki varujejo prometne, vodnogospodarske in energetsko-tehnične naprave proti za-predenju, gozdovi na zemljiščih, ki so izpostavljeni vetru, ter gozdovi na kraških tleh;
2.	gozdovi, ki v hudourniških in padavinskih območjih voda, zlasti takih voda, ki so energetsko pomembne, zadržujejo prenaglo odtekanje vode in s tem varujejo izvirke in zemljišča poplav in plazov ter omogočajo enakomernost vodnega toka;
3.	gozdni pasovi, ki varujejo proti vetru, pesku ali vodi;
4.	gozdovi na zgornji meji gozdne vegetacije;
5.	gozdovi, ki so potrebni za zdravstvene namene;
6.	gozdovi, ki so pomembni za obrambo države.
Gozdovi, ki so bili do uveljavitve tega zakona
razglašeni za varovalne gozdove, ostanejo še nadalje varovalni gozdovi.
22.	člen
Gozdove, omenjene v 21. členu, razglasi za varovalne gozdove Izvršni svet Ljudske skupščine LRS.
23.	člen
Pomožno gozdnotehnično službo opravlja logarsko osebje po logarskih okoliših.
Podrobnejše predpise o gozdarski službi izda Izvršni svet Ljudske skupščine LRS.
26. člen
K predlogom za graditev in razširitev lesnoindustrijskih naprav (žag in dr.) in gozdnoprometnih sredstev, ki jih nameravajo graditi gospodarske organizacije in zasebniki, je potrebno poprejšnje soglasja državnega sekretarja za gospodarstvo LRS.
t	27. člen
Če lastnik (posestnik, upravitelj) zasebnega ali zadružnega gozda z gozdom tako slabo gospodari, da je ogrožena trajnost gozdne proizvodnje, obstoj ali gojitev gozda, ali če v njem ponovno seka les brez sečnega dovoljenja, pa čeprav za potrebe lastnega gospodarstva, se sme s posebno odločbo državnega sekretarja za gospodarstvo LRS prevzeti tak gozd v začasno državno upravo za določeno dobo, ki ne sme trajati manj kot 10 let in ne več kot 50 let. Uprava nad takim gozdom se izroči pristojnemu okrajnemu (mestnemu) ljudskemu odboru, ki jo izvršuje na stroške lastnika.
Podrobnejše predpise o začasni upravi izda Izvršni svet Ljudske skupščine LRS.
28.	člen
Zaradi izboljšanja gospodarjenja v gozdovih vseh sektorjev lastništva se ustanovijo skladi za obnovo gozdov.
Namen skladov za obnovo gozdov je zbirati sredstva za financiranje obnove, nege, varstva in urejanja gozdov.
V sklad za obnovo gozdov vplačujejo lastniki (posestniki, upravitelji) gozdov ali kupci lesa določen odstotek, ki se računa od cene lesa na panju, ali določen znesek po merski enoti.
Podrobnejše določbe o skladu za obnovo gozdov, predpiše Izvršni svet Ljudske skupščine LRS.
V varovalnih gozdovih je praviloma prepovedano krčenje, sečnja na golo, paša in steljarjenje. Izjeme dovoljuje državni sekretar za gospodarstvo LRS.
Za spravilo lesa v varovalnih gozdovih veljajo posebni predpisi.
III.	Uprava gozdov in nadzorstvo nad njimi
24.	člen
Okrajni (mestni) ljudski odbori nadzorujejo gospodarjenje z vsemi gozdovi na svojem območju in skrbijo za to, da se izpolnjujejo predpisi o gozdovih.
Vse gozdove splošnega ljudskega premoženja na območju okraja (mesta) upravljajo okrajni (mestni) ljudski odbori.
Državne gozdove, ki so bili do uveljavitve tega zakona v upravi občinskih ljudskih odborov, upravljajo še nadalje občinski ljudski odbori.
Ljudski odbori, ki upravljajo gozdove, lahko prepuste opravljanje posameznih nalog, ki izvirajo iz naslova upravljanja, podjetjem, ki se ukvarjajo z gozdno proizvodnjo, zavodom ali drugim državnim organom.
25.	člen
Strokovne naloge gozdarske službe opravlja strokovno osebje z ustrezno kvalifikacijo.
29.	člen	1
Zaradi sodelovanja ljudstva pri upravi, povzdigi, gojitvi, varstvu in izkoriščanju gozdov se ustanovijo pri občinskih in okrajnih (mestnih) ljudskih odborih gozdarske komisije kot posvetovalni organi ljudskih odborov.
V gozdarsko komisijo pridejo predstavniki gozdnih gospodarstev, lesnoindustrijskih podjetij, zadrug, strokovnih gozdarskih in lesnoindustrijskih organizacij, sindikatov in drugih množičnih organizacij pa tudi posamezni državljani.
30.	člen
Zaradi pravilnega in racionalnega gospodarjenja z gozdovi se lahko izvršita arondacija in komasacija gozdov in gozdnih zemljišč in sicer praviloma v obliki zamenjave.
Podrobnejše določbe o arondaciji in komasaciji gozdov in gozdnih zemljišč predpiše Izvršni svet Ljudske skupščine LRS.
IV. Kazenske določbe
31.	člen
Kolikor ne gre za kaznivo dejanje po kazenskem zakoniku, se kaznuje za prekrške z zaporom do enega meseca ali z denarno kaznijo do 10.000 din:
1.	kdor seka brez sečnega dovoljenja;
2.	kdor ne pogozdi gozdnega zemljišča v predpisanem roku;
3.	kdor poškoduje ali uničuje gozdno drevesnico;
4.	kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, podere v gozdu ali izven gozda eno ali več gozdnih dreves in s tem napravi škodo, ki ne presega 2000 din;
5.	kdor poškoduje gozdne poti, objekte, naprave ali druge priprave, ki so z njimi v zvezi;
6.	kdor poškoduje ali uniči mejna ali gozdnogospodarska znamenja;
7.	kdor se ne ravna po predpisih gozdnogospodarskega načrta;
8.	kdor v gozdu pase ali Žiri v nasprotju s tem zakonom ali z drugimi predpisi pristojnih državnih organov;
9.	kdor poškoduje eno ali več stoječih dreves z zasekovanjem, presekovanjem, žaganjem, narezova-njem, trganjem, sekanjem iveri, vrtanjem, klešče-njem. sekanjem vrhov ali na drug način;
10.	kdor v nedovoljenem času ali na nedovoljen način les seka, predeluje ali ga spravlja iz gozda;
11 kdor ne ukrene, kar je predpisano za to, da se zatro nalezljive bolezni ali škodljivi mrčes na gozdnem drevju ali da se prepreči njihovo širjenje, kdor na poziv občinskega ali okrajnega ljudskega odbora ne sodeluje pri akciji, zaukazani po zadnjem odstavku 20, člena.
12.	kdor seka v gozdu, preden je les odkazan za posek; kdor spravi iz gozda les, preden je žigosan;
13.	kdor steljari ali pase v varovalnih gozdovih, če za to nima posebnega dovoljenja;
14.	kdor na kakršenkoli drug način pustoši gozd,
Kdor stori prekršek iz prvega odstavka tega člena iz koristoljubja, se kaznuje z zaporom do enega meseca ali z denarno kaznijo do 50.000 din.
Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba, se kaznuje z denarno kaznijo do 50.000 din.
Poleg kazni se sme za prekrške iz tega člena izreči tudi odvzetje lesa, ki je predmet prekrška.
V. Prehodne in končne določbe
32.	člen
Dokler ne bodo izdani gozdnogospodarski načrti, se izkoriščajo državni gozdovi na podlagi letnih načrtov za sečnjo in pogozdovanje.
33.	člen
Predpise za izvrševanje tega zakona izda Izvršni svet Ljudske skupščine LRS.	TZj Z? ■
^ aealbM*4tzvt./4»/j}.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v »Uradnem listu LRS«.
Št. U 45/4-53
Ljubljana, dne 4. julija 1953.
Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije: Miha Marinko 1 r.
Predsednik Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije:
Dr. Ferdo Kozak 1. r.
Odloki ljudskih odborov
235,
Na podlagi drugega odstavka 15 člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) v zvezi s 1 in 2, členom uredbe o delitvi sklada za vzdrževanje hiš (Uradni list FLRJ, št. 12/53) je okrajni ljudski odbor Celje okolica na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 21. aprila 1953 sprejel
ODLOK
o delitvi sklada za vzdrževanje hiš
1	člen
Sredstva sklada za vzdrževanje hiš se dele tako, da se 80% v sklad vplačanih sredstev uporabi za vzdrževanje hiš, iz katerih ta sredstva izvirajo, 20% v sklad vplačanih sredstev pa uporabi občina ali mestna občina za vzdrževanje in graditev stanovanjskih hiš.
2	člen
S sredstvi skladov za vzdrževanje hiš razpolagajo po določbi 1, člena posamezni ljudski odbori, pri katerih se zbirajo sredstva skladov za vzdrževanje hiš.
3	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1 januaria 1953.
Št. 1/1-4423-1
Celje, dne 21. aprila 1953.
Predsednik OLO:
Miran Cvenk 1. r.
236.
Na podlagi 15. člena in 1 točke 69. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih je okrajni zbor okrajnega ljudskega odbora Črnomelj na seji dne 10. junija 1952 sprejel
ODLOK
o obveznem fluorograliranju (rentgenskem slikanju) prebivalstva
1	Da bi okrajni ljudski odbor izpolnil zdravstvene naloge, ki jih ima do ljudstva, in da bi se ugotovilo zdravstveno stanje prebivalstva ter umr Ijivost zaradi pljučne tuberkuloze ter da bi se mogli napraviti potrebni zdravstveni ukrepi za omejitev
tuberkuloznih obolenj, se opravi v okraju Črnomelj obvezno fluorografiranje (rentgensko slikanje) prebivalstva.
2.	Vsi prebivalci okraja Črnomelj, ki so dopolnili 14 leto starosti, se morajo zglasiti na fluoro-grafskib bazah, kjer se bo opravilo fluorografiranje po načrtu, ki ga sestavi s\et za ljudsko zdravstvo in socialno politiko okrajnega ljudskega odbora Črnomel j
3.	Obvezno fluorografiranje se bo opravilo v letu 1953.
4.	Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO se pooblašča, da izda potrebne predpise in ukrepe za uspešno izvedbo fluorografiranja in da nadzira vse priprave v zvezi s tem delom
5.	Kršitve določb tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 3.000 din
6.	Ta odlok velja takoj.
Št, 1-2285/14-53
Črnomelj, dne 10. junija 1953
Predsednik OLO:
Janez Žunič 1. r.
237.
Na podlagi 16. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih, v zvezi z odlokom Izvršnega sveta LRS o spremembi povprečnih stopenj akumulacije in družbenih skladov za rudnike premoga (Uradni list LRS, št 15/53) in v zvezi s spremembo stopenj aku mukcije in skladov, s katerimi stopnjami zagotavlja Državni sekretariat za gospodarstvo LRS znesek aku mulacije in skladov za zvezne in republiške potrebe, sta okrajni zbor in zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Črnomelj na četrti skupni seji dne 10. junija 1953 sprejela
ODLOK
o spremembi stopnje akumulacije za Rudnik Kanižarica
I
V VI. delu prvega člena odloka o družbenem planu okraja Črnomelj za leto 1953 se od 1 maja 1953 spremeni stopnja akumulacije in skladov tako, da znaša:
Stroka 112/: Proizvodnja in predelava premoga
Stopnja AS ki se računa od sklada za plače
prej	zdaj
Rudnik rjavega premoga Kanižarica 105%	50%
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 2285/15-53
Črnomelj, dne 10 junija 1955.
Predsednik OLO:
Janez Žunič 1. r.
238.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) in v zvezi z uredbo o dajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list FLRJ, št, 12/53) ter glede na določbe 3, in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46/51) izdaja okrajni ljudski odbor Gorica po sklepu 5, skupne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 12. junija 1953 tale
ODLOK
o dajanju poslovnih prostorov v najem
1	člen
Za vse poslovne prostore, ki se dajejo v najem, se mora skleniti pismena pogodba med najemodajalcem in najemojemalcem. Za morebitno ustno dogovorjeno najemno razmerje pred uveljavitvijo uredbe se mora naknadno sestaviti pismena pogodba.
2	člen
Vsi najemodajalci morajo v 15 dneh po uveljavitvi tega odloka predložiti občinskim ljudskim odborom, na območju katerih so poslovni prostori, en izvod najemne pogodbe ne glede na to ali je bila pogodba sklenjena pred 1. aprilom ali pozneje.
3.	člen
Najemodajalec in najemojemalec morata v 15 dneh priglasiti vsako spremembo najemnine za poslovne prostore pristojnemu občinskemu ljudskemu odboru.
4.	Člen
Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje:
a)	najemodajalec in najemojemalec, če v predpisanem roku ne skleneta pismene najemne pogodbe ali če ne priglasita vsako spremembo glede višine najemnine,
b)	najemodajalec, če ne predloži v predpisanem roku en izvod najemne pogodbe.
5.	člen
Določbe tega odloka ne veljajo za območje ljudskega odbora mestne občine Nova Gorica, ki izda samostojen odlok.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva, ko je bil sprejet.
Št. 11/2-3966/1
Nova Gorica, dne 18. junija 1953.
Predsednik OLO:
Mirko Remec 1. r.
239.
Na podlagi 16. člena in 2. točke 64. člena, v zvezi s 96. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in odlokom družbenega plana za okraj Krško za leto 1953, je okrajni ljudski odbor Krško na V, seji obeh zborov dne 3. junija 1953 sprejel
ODLOK
o določitvi stopnje akumulacije in znižanja stopnje akumulacije nekaterim gospodarskim podjetjem
1	člen
Tovarni Rolo papirja na Vidmu se za montažna dela v lastni režiji določi stopnja akumulacije na 100 %,
za lesnoindustrijski obrat »Žaga Sevnica« se določi stopnja akumulacije na 172%,
za lesnoindustrijski obrat »Žaga Leskovec pri Krškem« se določi stopnja akumulacije na 130%,
2	člen
Za tovarno Roto papirja na Vidmu velja ta odlok od 1. januarja 1953,
za lesnoindustrijski obrat »Žaga Sevnica« velja ta odlok od 1. junija 1953,
za lesnoindustrijski obrat »Žaga Leskovec pri Krškem« velja ta odlok od 1. aprila 1953.
3,	člen
Rudniku rjavega premoga Senovo se zniža stopnja akumulacije od 376% na 213 %,
Rudniku rjavega premoga št. Janž se zniža stopnja akumulacije od 150% na 50%,
Gradbenemu podjetju »Ograd« Krško se zniža stopnja akumulacije od 100 % na 50 %,
podjetju »Kremenica« Krmelj se zniža stopnja akumulacije od 120 % na 100 %.
4	člen
Znižanje stopnje akumulacije po 3. členu tega odloka velja od 1. maja 1953 dalje.
5. člen
Odlok velja od dne, ko sta ga sprejela oba zbora OLO Krško.
Št. 6813/2
Krško, dne 3. junija 1953.
Predsednik OLO:
Tone Zupančič 1. r.
240.
JNa podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/ 1952) in v zvezi z uredbo o dajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list FLRJ, št. 12-69/53) ter glede na določbe 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 16-428/51) je okrajni ljudski odbor Novo mesto na skupni seji obeh zborov dne 27. maja 1953 sprejel
ODLOK
o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju okraja Novo mesto
1.	člen
Najemne pogodbe, po katerih se dajejo poslovni prostori v najem, morajo biti sklenjene v pismeni obliki. Vse najemne pogodbe, ki so bile ustno dogovorjene pred uveljavitvijo uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem, se morajo sestaviti pismeno.
Najemna -pogodba mora obsegati poleg imena strank natančno označbo najemnih poslovnih prostorov, višino najemnine, plačilne roke, način plačevanja, če se plača najemnina vnaprej ali vnazaj odpovedni rok in datum sklepa pogodbe.
Po en izvod pismenih najemnih pogodb, ki so bile sklenjene pred 1. aprilom 1953 ali po njem, se mora najkasneje do 15. julija 1953 predložiti tajništvu ob-
činskega ljudskega odbora, na čigar območju je poslovni prostor, ki se daje v najem.
Vsi do sedaj veljavni predpisi o oblastvenem razdeljevanju poslovnih prostorov so odpravljeni.
2.	člen
Odpovedni rok znaša najmanj 1 mesec, če ni med strankama drugače dogovorjeno.
Odpove se lahko vsakega prvega v mesecu.
Odpoved mora biti pismena.
3.	člen
Najemodajalec in najemnik morata v 15 dneh sporočiti tajništvu občinskega ljudskega odbora vsako' spremembo glede na višino najemnine za poslovne prostore.
4.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznujeta za prekršek najemodajalec in najemnik, če v predpisanem roku ne skleneta pismene najemne pogodbe ali ne sporočita spremembe glede na višino najemnine za poslovni prostor'.
5.	člen
Določbe tega odloka ne veljajo za območje ljudskega odbora mestne občine Novo mesto. Ljudski odbor te občine bo kot ljudski odbor mestne občine s posebnimi pravicami izdal samostojen odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem.
6.	člen
Ta odlok začne veljati z dnevom objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1-5445/1-53
Novo mesto, dne 27. maja 1953.
Predsednik OLO:
Viktor Zupančič L r.
241.
Na podlagi II. odstavka 15. člena in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52), v skladu z uredbo o dajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list FLRJ, št. 12/69-53) in glede na določbe 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 16-428/51) je okrajni ljudski odbor Šoštanj na sejah obeh zborov dne 9. VI. 1953 sprejel
ODLOK
o dajanju poslovnih prostorov v najem na območja okraja Šoštanj
1.	člen
Vsi najemodajalci in najemniki poslovnih prostorov morajo skleniti pismene najemne pogodbe. Vse najemne pogodbe, ki so bile ustno dogovorjene pred uveljavitvijo uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem, se morajo sestaviti v pismeni obliki.
Po en izvod pismenih pogodb, ki so bile sklenjene pred 1. aprilom 1953 ali po njem, se mora najkasneje do 15. julija, predložiti tajništvu pristojnih občinskih ljudskih odborov. En izvod po 1. juliju sklenjenih pogodb pa je treba izročiti istemu organu najkasneje X 8 dneh po sklenitvi.
2.	člen
243.
Ce v najemni pogodbi odpovedni rok ni izrečno naveden, velja za oba pogodbenika tromesečni odpovedni rok.
3.	'člen
Najemodajalec in najemnik morata v 15 dneh sporočiti pristojnemu občinskemu ljudskemu odboru vsako spremembo glede višine najemnine za poslovne prostore.
4.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznujeta za prekršek najemodajalec in najemnik, če v predpisanem roku ne skleneta pismene najemne pogodbe ali ne sporočita spremembe glede na višino najemnine za poslovne prostore.
5.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1549/2-53
Šoštanj, dne 9. junija 1953.
Predsednik OLO: Tone Ulrih 1. r.
242.
Na podlagi 16. člena in 2. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter v skladu z družbenim planom Ljudske republike Slovenije za leto 1953 je okrajni ljudski odbor Šoštanj na sejah obeh zborov dne 9. junija 1953 sprejel
ODLOK	.)
o spremembi obveznosti po družbenem planu za podjetje lesne industrije in gozdarstva
I
V 1. poglavju l. dela in v II. delu odloka o družbenem planu okrajnega ljudskega odbora Šoštanj za leto 1953 se določene obveznosti po družbenem planu in stopnje akumulacije in skladov spremenijo od
1.	januarja 1955 tako, da znašajo:
Stroka 122: lesna industrija:
LIP Nazarje (v tisočih)
	s-i	3	-g-		JTJ	
	Družbt brutc prod Amorti cija Dohodi podjel	Sklad j plače	Akumu cija in skladi	Stopnja
prej	252.789 35.783 217.006	70.002	147.004	210 %
zdaj	143.688 18.527 125.161	34.379	90.872	264 %
Prej Gozdno gospodarstvo, Celje				
zdaj	f: Gozdno gospodarstvo, Nazarje (v			tisočih)
Prej	87.980 13.303	74.677	35.407	39.270	110%
zdaj	146.306, 25.894 120.412	65.342	55.070	84 %
II
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, z veljavnostjo od 1. januarja 1953.
Št. 2000/1-53
Šoštanj, dne 9. junija 1953.
Predsednik OLO; Tone Ulrih 1. r,
Na podlagi II. odstavka 15. člena in 108, člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, st. 19-89/52) v zvezi z odlokom Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS (Uradni list LRS, št. 15-55/53) je okrajni ljudski odbor Šoštanj na sejah obeh zborov, dne 9. junija 1953 sprejel
ODLOK
o spremembi povprečnih stopenj akumulacije in
družbenih skladov za rudnik lignita Velenje
I
V I. poglavju 1. dela in v II. delu odloka o družbenem planu okrajnega ljudskega odbora Šoštanj za leto 1953 določene stopnje akumulacije in družbenih skladov se spremenijo od l. maja 1933 tako, da znašajo .-
Stroka 112: proizvodnja in predelava premoga.
Rudnik lignita Velenje:	Povprečna stopnja AS
prej 293, zdaj 150
II
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, z veljavnostjo od 1. maja 1953.
Št. 559/10-53
Šoštanj, dne 9. junija 1953.
Predsednik OLO: Tone Ulrih 1. r.
244.
Na poziv Komunistične partije in Osvobodilne fronte so se začele ustanavljati zadnje dni julija 1941 na raznih krajih Slovenije prve partizanske enote in se začeli prvi oboroženi spopadi z okupatorjem. V tem času sta bil ustanovljeni tudi 1. in 2. kranjska partizanska četa. Dne 1. avgusta 1941 so borci 2. čete sprožili prve strele na okupatorja in pri tem tudi prve ubili. Ker se ti dogodki lahko štejejo kot začetek oboroženega boja in vseljudske vstaje delovnega ljudstva Kranja proti okupatorju in socialnemu zatiranju, izdaja ljudski odbor mestne občine Kranj na podlagi prvega odstavka 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin, na predlog Mestnega odbora Zveze borcev NOV, na seji dne 26. junija 1953
ODLOK
o razglasitvi 1. avgusta za praznik ljudske vstaje Kranja
1. člen
1. avgust se razglaša za praznik ljudske vstajo Kranja.
2.	člen
Ta odlok velja takoj, objavi pa se na krajevno običajni način in v »Uradnem listu LRS«.
Št. 2790/1-55
Kranj, dne 26. junija 1953.
Predsednik LO MO:
Vinko Hafner 1. r,
245.
Na podlagi drugega odstavka 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) in drugega odstavka 3. člena uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ, št. 17-101/53) je mestni ljudski odbor v Mariboru na XI. skupni seji mestnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 11. junija 1953 sprejel
ODLOK
o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja na javni dražbi
1	člen
Eno in dvostanovanjske hiše iz sklada splošnega ljudskega premoženja se lahko prodajajo na ozemlju mestnega ljudskega odbora Maribor na podlagi predpisov uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja ter na podlagi določb tega odloka.
2	člen
Javne dražbe za odprodajo teh hiš razpisuje in vodi po pooblastilu mestnega ljudskega odbora posebna komisija, ki jo sestavi mestni ljudski odbor Maribor iz treh odbornikov in dveh strokovnjakov iz gradbene stroke. Enega izmed odbornikov imenuje mestni ljudski odbor za predsednika komisije.
3	člen
Razpis dražbe se objavi v dveh dnevnikih, ki izhajata na območju LRS.
4.	člen
Oglas o razpisu dražbe mora vsebovati:
1.	kraj in čas začetka javne dražbe;
2.	kratek opis zgradb, ki se prodajajo, s točnim opisom lege in z navedbo zemljeknjižnih podatkov;
3.	izklicno ceno;
4.	višino kavcije, ki se jo mora položiti pred dražbo;
5.	način in pogoje plačila kupnine.
Oglas o prodaji hiš se mora objaviti vsaj 30 dni pred dražbo na krajevno običajni način.
Najemniki hiš, katere se prodajajo, se o razpisu dražbe obvestijo.
5.	člen
Način in pogoji plačila kupnine, cenitev in draž-beni pogoji bodo določeni s posebnimi navodili, ki jih odobri mestni ljudski odbor na predlog sveta za komunalne in gradbene zadeve.
6.	člen
Najemnik hiše, katera se prodaja, mora zahtevo po 6. členu zvezne uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja podati v 48 urah po dražbenem naroku.
7.	člen
V primeru, da se ne priglasi zadostno število kupcev ali če se iz drugih razlogov dražba ne more vršiti, se določi ponovna javna dražba.
Če je bila glede posameznih hiš tudi ponovna dražba brezuspešna, lahko mestni ljudski odbor na skupni seji določi, da se hiša proda v prosti prodaji za primerno ceno.
8.	člen
Ko izda mestni ljudski odbor svoje privoljenje, preide stanovanjska hiša v last kupca, s katerim sklene Mestna uprava nepremičnin kupno pogodbo.
9.	člen
V primeru obročnega odplačevanja se prenese nepremičnina na kupca, za neplačani del kupnine skupno z 10% varščino za event. stroške pa sc hkrati knjiži zastavna pravica na prodani hiši.
10.	člen
Denarna sredstva, ki se dobijo z odprodajo stanovanjskih hišic, se položijo na poseben račun pri Mestni hranilnici v Mariboru v sklad za novogradnje in vzdrževanje stanovanjskih objektov na območju mestnega ljudskega odbora Maribor.
11.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. P-7553/9-55
Maribor, dne 11. junija 1953.
Predsednik MLO:
Miloš Ledinek 1. r.
246.
Na podlagi drugega odstavka 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) v zvezi z uredbo o delitvi sklada za vzdrževanje hiš (Uradni list FLRJ, št. 12-68/53) in glede na določbe 3. in 8. člena temeljneg."'. zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51) je ljudski odbor mestne občine Tržič sprejel na seji dne 4. aprila 1953
ODLOK
o delitvi sklada za vzdrževanje hiš in postopku za črpanje in uporabo teh sredstev
1.	člen
Na območju ljudskega odbora mestne občine Tržič se delijo in uporabljajo vplačani prispevki skladov za vzdrževanje hiš samo po predpisih tega odloka.
2.	člen
Od sredstev, vplačanih v sklad za vzdrževanje hiš, se sme porabiti 70 % za vzdrževanje hiš, od katerih izvirajo vplačani prispevki, ostalih 25 % pa uporabi ljudski odbor mestne občine Tržič za vzdrževanje in graditev stanovanjskih hiš na svojem območju
3.	člen
Del sredstev sklada za vzdrževanje hiš, določen za neposredno vzdrževanje zgradb, od katerih so bili prispevki vplačani, se sme uporabiti le za večja popravila in obnovitvena dela, ki so potrebna, da se prepreči propadanje stanovanjskega sklada, ne pa za kritje rednih hišnih vzdrževalnih stroškov.
Za večja popravila in obnovitvena dela se štejejo zlasti:
1. zidarska dela: obnovitev fasad, stropov, nosilcev, preklad, izolacije tal, poprava greznic, poniko-valnic, kanalizacija, obnovitev ograj, popravilo balkonov, popravila in obnovitev dimnikov in streh,
2. tesarska dela: naprava podov, obnovitev stropov, ostrešja, stopnic, lesenih balkonov, naprava drvarnic v hiši,
5. mizarska dela: obnovitev oken, balkonskih in drugih vrat,
4.	krovska dela: prekritje oziroma obnovitev krova,
5.	kleparska dela: obnovitev žlebov, odtočnih cevi, obrobne pločevine, prekritje streh, pločevine ob kapu,
6.	ključavničarska dela: obnovitev mrež v troto-arju, popravilo in obnovitev balkonskih ograj, obnovitev snežnih lovilcev, železnih rolet, polknic, vrat in ograj,
7.	pleskarska in slikarska dela: pleskanje oken v fasadi, balkonskih ograj, slikanje stopnišč, vež in hodnikov,
8.	steklarska dela; zasteklitev oken, vrat, streh,
9.	pečarska dela: novi štedilniki in peči,
10.	vse inštalacijske naprave v zidu.
Med redne vzdrževalne stroške, ki jih ni dovoljeno plačevati v breme sklada za vzdrževanje hiš, spadajo zlasti: stroški za dimnikarska dela, vodo, elektriko, za vse vrste obrtniških del, za plače in nagrade hišnikom, snažilkam, dalje za zavarovalne premije in izdatki za pisarniške potrebščine.
4.	člen
Črpanje razpoložljivega sklada za vzdrževanje hiš je dovoljeno tudi, če se nabavi material, ki je potreben za izvršitev večjih popravil t. j. opeka, železo, les, cement in podobno. V takih primerih so upravi čenči dolžni posebej obrazložiti stanje v hiši ter opisati pomen nabave za predvidena večja popravila. Pristojni organ ljudskega odbora mestne občine nadzoruje, ali se material pozneje pravilno uporablja.
5.	člen
Lastnik, njih pooblaščenci, predstavniki in upravitelji zgradb, ki izpolnjujejo pogoje iz 3. in 4. člena tega odloka, so upravičeni zahtevati od tajništva za gospodarstvo mestne občine Tržič, da se jim iz vplačanega razpoložljivega dela sklada za vzdrževanje hiš poravnajo računi za izvršena večja popravila in obnovitvena dela, kakor tudi za izvršene dobave materiala.
Izvirnim računom je treba obvezno priključiti podatke o 'času izvršitve večjih popravil, o dobavi materiala, o vsoti vplačanih prispevkov v sklad za vzdrževanje hiše ter dodati še natančne naslove v poštev prihajajoče zgradbe, njenega lastnika ali upravitelja ter upnika, ki mu bo finančni organ ljudskega odbora mestne občine Tržič izplačal zahtevano vsoto.
6.	člen
S	posebnim dovoljenjem tajništva za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine Tržič smejo državni organi, ki upravljajo stanovanjske in poslovne prostore, zadruge in družbene organizacije, ki upravljajo lastne zgradbe, plačujejo pa za vse hiše prispevek le v skupnem znesku in vodijo sami evidenco o predpisu in vplačilu prispevkov za posamezne hiše, v določenih rokih (mesečno ali trimesečno) odvesti brez poprejšnje potrditve računov ves razpoložljivi del Prispevka za vzdrževanje hiš na svoj tekoči račun.
Pristojni organ ljudskega odbora mestne občine Tržič pa mora naknadno pregledati porabo teh sred-
stev v samem računovodstvu državnega organa, upravitelja hiše, zadruge ali družbene organizacije.
7.	člen
Lastnikom zgradb, ki so od 1. januarja 1952 dalje zaradi obnovitve, velikih popravil in usposabljanja stanovanjskih in poslovnih prostorov najeli pri državnem kreditnem podjetju posojilo, ki ga odplačujejo v dogovorjenih obrokih, sme tajništvo za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine Tržič po primerni prejšnji utemeljitvi dovoliti, da se razpoložljivi del vplačanih prispevkov iz sklada za vzdrževanje liiš porabi za kritje zapadlih anuitet.
8.	člen
Z denarno kaznijo do 2000 din se kaznuje prekršek, kdor sprejetih sredstev ne uporabi za dovoljena dela in namene, določene s tem odlokom.
9.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu
LRS«.
Št. 86-878/13
Tržič, dne 13. junija 1955.
Predsednik LO MO:
,	Lovro Cerar 1. r.
247.
Na podlagi 13. in 88. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 19-91/52) ter na podlagi sklepa, sprejetega na V. redni seji občinskega ljudskega odbora z dne 14. junija 1953 izdajamo
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	člen
Razpisujejo se nadomestne volitve v volilni enoti št. 3, ki obsega vas Breginj v občini Breginj, ker je prenehal mandat odborniku Lenkiču Alojzu iz Bre-ginja.
2.	člen
Volitve bodo v nedeljo dne 2. avgusta 1953.
3.	člen
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način v vseh naseljih te enote.
Št. P-pov. 22
Breginj, dne 24. junija 1953,
Predsednik Obč. LO: Srečko Tonkli 1. r.
248.
Občinski ljudski odbor juršinci, okraj Ptuj, je na podlagi 13. in 88. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 19-91/52) sprejel na seji dne 29. maja 1953
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev I
Razpisujejo se nadomestne volitve v volilni enoti št. 10, ki obsega naselji Smolinci in Velika Slavšina,
ker je preneha! mandat Zelenko Francu, odborniku ljudskega odbora Juršinci, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
Volitve bodo v nedeljo, dne 16. avgusta 1953.
II
Ta odlok se objavi na oglasni deski na sedežu občinskega ljudskega odbora Juršinci in na oglasni deski v volilni enoti št. 10.
Št. 531/1-55
Juršinci, dne 22. junija 1953.
Predsednik Obč. LO.: Štefan Gačnik 1. r.
249.
Občinski ljudski odbor Markovci, okraj Ptuj, je na podlagi 13. in 88. 'člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 19-91/52) sprejel na seji dne 14. maja 1953 tale
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1
1.	Razpisujejo se nadomestne volitve v volilni enoti št. 6. ki obsega neselje Sobetinci, ker je prenehal mandat Munda Matildi, odborniku občinskega ljudskega odbora Markovci, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
2.	Razpisujejo se nadomestne volitve v volilni enoti št. 7, ki obsega naselje Stojnci, ker je prenehal mandat Polancu Martinu, odborniku občinskega ljud skega odbora Markovci, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
Volitve v obeh volilnih enotah bodo v nedeljo, dne 16. avgusta 1953.
II
Ta odlok se objavi na oglasni deski na sedežu občinskega ljudskega odbora Markovci in na oglasnih deskah, v volilni enoti št. 6 in št. 7.
Št. 11/1-53
Markovci, dne 20. junija 1953.
Predsednik Obč. LO.: Janez Koletnik 1. r.
250.
Občinski ljudski odbor Smlednik je na seji dne 25. aprila 1953 na podlagi 13. in 88, člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev I
Razpisujejo se nadomestne volitve v volilni enoti št. 6, obsegajoče vasi Trboje in Žerjavko, ker je prenehal mandat Bohincu Francu iz Trboj 3, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
II
Volitve bodo v nedeljo dne 26 julija 1953.
III
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način v vseh naseljih te enote.
Št. T-153/3-53
Smlednik, dne 14. junija 1953.
Predsednik Obč. LO: Stane Grčar L r.
POPRA VEK
V odredbi o spremembi in dopolnitvi odločbe o opravljanju pomočniških izpitov v vzgojnih zavodih (Uradni list LRS, št. 21) beri na kraju odredbe pravilno: »Predsednik Sveta za prosveto in kulturo LRS:«
Uredništvo
Pregled „Uradnega lista FLRJ*
Št. 22 z dne 27. maja 1953:
150.	Zakon o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam.
151.	Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti.
152.	Odločba o odobritvi navodila za cenitev osnovnih gospodarskih sredstev.
153.	Odločba o dovoljevanju kreditov za nakup kuriva.
154.	Odločba o dnevnicah za potovanje članov komisij za cenitev osnovnih sredstev in o nagradah za njihovo delo.
155.	Navodilo o sestavi in delu stalnih komisij za preventivne in represivne ukrepe pri Gasilski zvezi FLRJ in pri republiških gasilskih zvezali.
156.	Navodilo, kako predložijo gospodarska podjetja poročilo o obračunu davka od sklada za plače.
157.	Pojasnilo o obračunu prispevka za socialno zavarovanje.
158.	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravil nika o posebnih dodatkih uslužbencev Narodne banke FLRJ.
159.	Pravilnik o dodatkih za posebne delovne pogoje v poštni, telegrafski in telefonski službi.
Št. 23 dne 3. junija 1953:
160.	Resolucija o ustanovitvi in nalogah Komisije za reformo splošnih izobraževalnih šol.
161.	Resolucija o zagotovitvi pogojev za razširitev stanovanjskega sklada v mestih in mestnih občinah.
162.	Odlok Ljudske skupščine FLRJ o potrditvi obveznih razlag Komisije za razlago zakonov Ljudske skupščine FLRJ, izdanih v dobi od 14. januarja do 18. maja 1953.
163.	Odlok Ljudske skupščine FLRJ o potrditvi uredb vlade FLRJ in Zveznega izvršnega sveta.
164.	Obvezna razlaga 19. in 23. člena zakona o vojaških vojnih invalidih.
165.	Uredba o obvezni izvršitvi pripravljalnih del za cenitev osnovnih gospodarskih sredstev
Izdaja »Uradni list LRS« ~ Direktor In odgovorni urednik: dr Rastko Močnik ttskj iskarna »Toneta Tomšiča« — vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 720 din — Posamezna številka: 8 din do 8 stran«, vsake nadaljnje 4 strani 4 din več, po pošti 8 din več — Uredništvo \n uprava: Ljubljana, Erjavčeva ulica lla. poštni predal 336 — Telefon uprave 23-57P -
Čekovni račun: flftl-*T«~157