Postnim pi&fians v {tftovfsL Leto XVm.< št. 170 à Ljubljana, sobota 24« julija 1937 Cena 2 Din UpmvLUStvu, LguDijana, tinafljeva olles 6 — relefoo «t 8122. 8123, 8124, 3125, 3126. Knseratnj oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ql 6 - tei 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka allea St. 11 — Telefon 6L 2455. Podružnica Celje: Kocenova aL št. 2 Telefon 6t 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Izhaja vsak razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25^— Za inozemstvo Din 40*— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123, 3124, 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon St. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St_ 65. Rokopisi se ne vračajo. Avstrija ob dveh važnih obletnicah Na današnji dan pred tremi leti se je 7. zasedbo kancelarjeve palače na Dunaju in z umorom kancelarja dr. Dollfussa začel oboroženi upor narodnega socializma v Avstriji. Cilj upora je bil, da bi se s silo izvedla priključitev Avstrije k Nemčiji in se na ta način postavila Evropa pred izvršeno dejstvo. Če bi se tudi revolucija posrečila, bi se morda ta cilj ne dal v celoti izvesti, vsekakor pa bi postala Avstrija narodno-socialistična državica, ki bi bila le na videz samostojna, v resnici pa ekspozitura rajha. Odločni odpor avstrijske vojske je preprečil načrte avstrijskih hitlerjevcev. Voditelji upora so romali v zapore, deloma pa zbežali v inozemstvo. Enako je Konkordat u skupščini sprejet Narodna skupščina je včeraj nadaljevala in končala razpravo o konkordatu — Pri načelnem glasovanju je bilo 166 glasov za in 128 proti, pri zaključnem pa 167 za in 129 proti Beograd, 23. julija, o. Ob napeti pozornosti vse javnosti je narodna skupščina danes nadaljevala in končala razpravo o konkordatu. Dopoldanska seja je bila posvečena še splošni debati. Zavlekla se je do 15. ure, ker so hoteli debato vsekakor že na tej seji končati, tako da bi se na popoldanski takoj začelo glasovanje. Tako se je tudi zgodilo. Nekateri prijavljeni govorniki iz večinskega kluba so se odrekli besedi, tako da so prišli na vrsto le opozicijski govorniki, Posi. Rista Grdjič (JNS) je obširno govoril o poročilu notranjega ministrstva o dogodkih pri Saborni cerkvi, ki je bilo pre-čitano včeraj v senatu. Protestiral je, da se narodni poslanci, ki so znani po svojem patriotizmu in ki so prelivali kri za to državo, označujejo za subverzivne elemente. Potem je podrobno razpravljal o konkordatu. Omenja! je spore med Vatikanom ter Nemčijo in Poljsko ter izrazil bojazen, da utegne priti do sličnih nesporazumljenj tudi v Jugoslaviji. Posi. Radivo je Nikolič (demokrat) je kri- Patriarh Varnava umrl Beograd, 24. ulija. d. Po dvodnevni agoniji ie Nj. Sv. patriarh Varnava, poglavar pravoslavne cerkve v Jugoslaviji, nocoj točno o polnoči brez smrtnega boja preminul. Umrl je v 57. letu starosti in v 8. letu svojega vbdan a. bilo tudi z aktivnimi udeleženci, kolikor jih je bilo mogoče dognati. Dve leti sta potekli po tej tragediji, preden se je moglo vprašanje avstrijskih narodnih socialistov zopet obravnavati za zeleno mizo. Razvoj mednarodnega položaja in nekatere druge okolnosti so dovedli lani do pogajanj med Dunajem in Berlinom in končno do znanega sporazuma dne 11. julija 1936. To je v avstrijskem političnem življenju zadnjih let brez dvoma najpomembnejši dogodek, zato bo gotovo zanimivo in poučno, ako pogledamo, kakšen je položaj danes, tri leta po krvavem razdoru in eno leto po zopetni spravi. K zumliivo je, da s.? avstrijski usti ob teh obletnicah boli ^pjminjajo sprave kakor razdora. Vendar so v svojih komentarjih in sodbah zelo rezervirani. Osebno glasilo kancelarja Schuschnigga »Neuigkeits-Weltblatt« je pri tej priliki poudarilo, da »je avstrijska vlada že davno izrekla svojo poslednjo besedo o avstrijskem narodnem 3x:ializmu k: je za vedno izključen iz političnega življenja Avstrije«. Nekoliko manj energično se izražajo ostali režimski listi, vendar se tudi ti vsi delajo, kakor da so prepričani, da je za vedno utonila zvezda avstrijskega narodnega socializma, saj se je z lanskim sporazumom Nemčija slovesno odrekla vsakemu vmešavanju v avstrijske notranje zadeve ... Povodom obletnice lanskega sporazuma so prinesli listi tudi izjave nemškega poslanika na Dunaju Papena in avstrijskega ministra Glaise-Horstenaua. Von Papen spada med glavne tvorce sporazuma, zato je razumljivo, da bi rad prikazal njegove sadove v čim lepši luči. Po njegovem mnenju leži težišče sporazuma bolj v mednarodni, kakor v notranji politiki. Avstrija ima svoje poslanstvo v jugovzhodni Evropi. Da more to poslanstvo vršiti, mora biti samostojna in svojska, pri tem pa v prisrčnem bratskem razmerju do rajha. Ideja an-šlusa v prvotnem smislu ni več na mestu, pač pa pomeni sporazum od 11. julija 1. 1. važno etapo v reševanju nemškega vprašnja, ki je usodno vprašanje za vso Evropo. Ne da se rešiti, ako se ne reši prej avstrijsko vprašanje tako, da bosta zadovoljna oba nemška naroda, oni v Avstriji in oni v rajhu. V enakem dvoumnem smislu se je o vrednosti in sadovih sporazuma izrazil minister Glaise-Horstenau, ki je baš na osnovi tega sporazuma postal član avstrijske vlade kot zastopnik takozvanih nacionalnih krogov. On zlasti poudarja, da Nemčija tudi v dobi propagande za anšlus nikdar ni mislila na kako nasilno priključitev. V razgovorih z raznimi nemškimi politiki in državniki je dobil prepričanje, da je njihov »čut odgovornosti za mir močnejši od trenutnega ne-razpoloženja na obeh straneh«. Ta različna mnenja najbolje kažejo, kako velik je še prepad med obema državama, kako veliko še vedno medsebojno nezaupanje in kako velika še na-sprotstva med hitlerizmom in sedanjim režimom v Avstriji. Še vedno so močnejše posledice dogodkov pred tremi leti, kakor pa posledice lani sklenjenega sporazuma. Da je res tako, o tem priča tudi govor kancelarja Schuschnigga, ki je bil pretekli teden gost inozemskih novinarjev na Dunaju. V svojem govoru se niti z besedo ni dotaknil lanskega sporazuma. Govoril je o zunanji in notranji politiki Avstrije. Aludirajoč na Hitlerjev govor ob letošnji obletnici prevzema oblasti v Nemčiji, je Schuschnigg ki so govorili proti odobritvi konkordata. Napetost in zanimanje sta dosegla višek na popoldanski seji, ki se je začela ob 18. Kar se zgodi le v izjemnih primerih, se je zgodilo to pot. da so bile namreč točno ob napovedanem času že vse klopi v skupščinski dvorani zasedene. Rekorden je bil tudi naval na galerije Kljub skrajni napetosti je glasovanje poteklo v popolnem redu in brez vsakega incidenta. Pri načelnem glasovanju se je 166 poslancev izreklo za in 123 poslancev proti odobritvi Konkordata Ker se pri podrobni razpravi nihče ni javil k besedi, je takoj sledilo zaključno glasovanje, ki je dalo 167 glasov za m 129 glasov proti odobritvi. Ko je razglasil izid glasovanja, je predsednik Čirič sejo zaključil in sporočil, da bo prihodnjo sklical pismeno. Po splošnem prepričanju se bo to zgodilo šele jeseni, tako da je odšla skušči-na nocoj na poletne počitnice. Beograd, 23. julija, p. Današnja ..sja narodne skupščihe, ki se je pričela kmalu po S. ur- dopoldne, je bila zop^t znlo živahna ir. mestoma burna, zlasti mod obširnim govorom dr. Voje Janjiča predsednika odbora za proučevanje konkordata, ki je danes nastopil proti odobritvi predloženega konkordata. Do prerekanja je prišlo tudi ob priliki govora nar. posi. Vojka Cvrkiča (JRZ), kj je v imenu vladne večine odgovoril dr. Janjiču. H konkordatu je danes prvi govoril poslanec Milenko Glišovič (Delovni klub), ki je kritiziral konkordat, govoril o zaslugah pravoslavne cerkve in izjavil, da bo glasoval proti konkordatu. Tudi posi. Djordje Petkovič (JNS) je kritiziral konkordat in izrazil bojazen, da bi mogla njegova ratifikacija škodovati verskemu miru. Analiziral je nato posamezne doloibe konkordata in utemeljeval svoje pomisleke proti njim. tiziral konkordat s stališča slovanskega Balkana. Posi. Jovan Zdravkovič (demokrat) je očital vladi, da v konkordatu niso v dovolj-ni meri zaščiteni državni in nacionalni interesi Govor posi. dr. Janjiča Ob veliki pozornosti vse zbornxe je sto-pii za govorniški pult dr. Vojislav Jatfjič, ki je spadal do pred par dnevi med voditelje JRZ in je bil zato od vladne večine izvoren tudi za predsednika skupščinskega odbora za proučevanje konkordata. Njegov nastop je pozdravila opcsicija s ploskanjem v'adna večina pa s hladnim moikom. V svojem obširnem in temperamentnem govoiu je dr. Janjič ostro kritiziral konkordat. Med drugim je primerjal današri- položaj s pc^ožajem na današnji dan pred 23 leti, ko je Avstro-Ogrska poslala Srbiji znani ultimat. Kakor je takrat Srbija ultimat odklonila, tako bj morala tudi danes Jugoslavija odkloniti konkordat. Obširno se je bavil tudi z dogodki pri Saborni cerkvi in zavračal trditve beograjske pol:cije. Daljša iz vajanja je posvetil odnošajem Jugoslavije do Vatikana in med drugim navajal kako je bil pred 10 leti kot bivši minister in kot predsednik delegacije določen, da vodi pogajanja za sklenitev konkordata. Podrobno je opisoval potek teh pogajanj m zatrjeval, da bi lahko vsi narodni poslanci mirne duše glasovali za tiiti konkordat, o katerem je on vodil pogajanja. Omenjal je, kako je takrat tedanje ministre Mišo Trifu-noviča, Momčila Ninčiča ter Stjepana in Pavla Radiča pozval na konferenco v zunanjem ministrstvu, kjer je obširno poročal o poteku in razvoju pogajanj za konkordat. Pokojni Stjepan Radič ga je takrat oštel, da je »arhiklerikalec«, ker zagovarja take določbe. Enako je ozmerjal Stjepan Radič tudi Mišo Trifunoviča. Zadnji govornik je bil Voj. Cvrkič (JRZ), ki je ostro odgovarjal dr. Janjiču in polemiziral z njegovo kritiko konkordata. S tem je bila načelna razprava končana in je pred-ednik ob 15. sejo prekinil ter napovedal nadaljevanje za 18. uro, ko bo takoj glasovanje. Zato je pozval poslance, naj pridejo točno. Prvo ist drugo glasovanje Z ogromno napetostjo je vsa javnost pričakovala za 18. uro napovedano nadaljevanje seje, ko se je imelo pričeti glasovanje. Že mnogo poprej so bile galerije zasedene do zadnjega kotička. V novinarski loži je vladala prava gneča, ker so bili poleg domačih navzoči tudi številni tuji novinarji Tudi diplomatska loža je b'ila tokrat dobro zasedena. Prisotnih je bilo večje število diplomatskih predstavnikov, med njimi italijanski, avstrijski in madžarski poslanik. Narodni poslanci so se začeli zbirati že kmalu po 17. Vsi klubi so kontrolirali prisotnost svojih članov. Ner-voznost je naraščala od minute do minute in je dosegla vrhunec, ko je ob 18. zadonel skupščinski zvonec, pozi-vajoč poslance k seji. Ob 18.04 je predsednik Čirič otvo-ril sejo in napovedal, da bo sedaj glasovanje o konkordatu v načelu. Apeliral je na narodne posl?nce, naj mirno spremljajo glasovanje in se izognejo vsakemu prerekanju. Nato je pozval tajnika skupščine Dragana Damiča, da je po imenu pozival poslance, ki so nate oddajali svoje glasove za ali proti. Ko je prvi poslanec JRZ glaso* val proti, ga je opozicija viharno aplavdirala, enako tudi druge poslance JRZ, ki so glasovali proti ratifikaciji. Kontrolo nad glasovanjem je izvajal v imenu opozicije Mirko Uroševič, v imenu vladne večine pa Jevrem Tomič. poudaril, da od avstrijske politike zares ni pričakovati nobenih presenečenj. Sloj ko prej je njen glavni cilj utrditev državne neodvisnosti. Ker je evropski mir važen pogoj za neodvisnost in samostojnost Avstrije, pödpira in bo podoirala Avstrija z vsemi silami prizadevanje za ohranitev miru. Avstrija je majhna država, a tudi ne želi postati večja. Med kancelarjevimi notranje-političnimi izvajanji je izzvalo največjo pozornost njegovo priznanje, da znana papeževa okrožnica »Quadragesimo anno« ne nudi zadostne osnove za ureditev države. Ona daje sicer smernice za socialne reforme, ne pa tudi za zadovoljivo organizacijo državnega ustroja. Končno je izrazil še upanje, da bo stanovska ureditev Avstrije v enem letu dovršena in da bo potem mogoče razpisati volitve za vsa stanovska zastopstva. Kakor že rečeno, kancelar ob tej priliki ni omenil lanskega sporazuma z Nemčijo, čeprav so ravno takrat-o njegovi obletnici pisali vsi listi. Enako značilno je, da se tudi sedanjih odnošajev do Nemčije ni dotaknil. Ta njegov molk je najboljši dokaz, da trenja v medsebojnem razmerju obeh nemških držav l kljub formalni spravi trajajo še dalje. Glasovanje je bilo končano ob 18.45, nakar je predsednik čirič takoj objavil izid. Glasovalo je skupno 294 poslancev. Od teh je oddalo svoj glas za odobritev konkordata 166, proti odobritvi konkordata pa 128 poslancev. Vladna večina je sprejela izid glasovanja s ploskanjem in ovacijami vladi, opozicija pa s protesti. Ko se je dvorana malo pomirila, je predsednik objavil, da se bo takoj pričela podrobna razprava. V podrobni razpravi se ni nihče javil k besedi in ob 19. je bilo že zaključeno glasovanje. Glasovalo je sedaj 296 poslancev in sicer 167 za, 129 pa proti. S tem je bil konkordat v narodni skupščini definitivno odobren. Predsednik je par minut po 19. zaključil sejo in napovedal, da bo prihodnja sklicana pismeno z dnevnim redom: 1. predlog zakona o ugodnosti in pravicah nosilcev Karadjordjeve zveze z meči in 2. poročilo odbora za prošnje in pritožbe. Senat o konkordatu še ne bo razpravljal Sporočilo predsednika vlade v klubu JRZ — Senatu bo konkordat predložen šele jeseni Beograd, 23. julija, a. Takoj po končani seji narodne skupščine se je sestal poslanski klub JRZ. Na seji se je predsednik vlade dr. Stojadinovič zahvalil poslancem, da so izglasovali konkordat. Rekel je med drugim: »Vi ste poslušali moje nasvete in ste glasovali za konkordat, čeprav vam ta sklep ni bil lahek. Govorili in agitirali so zoper vas in vam grozili tako s cerkvene strani kakor z ulice. Junaško in dostojanstvena ste vzdržali vse te napade, čestitam vam. S tako krepkimi značaji, kakršni so zdaj zbra ni v tem klubu, je naša stranka pokazaia, da je dorasla velikim nalogam in -'a laiiko vod; državno politiko. Boj, ki smo ga te dni vodili, nam je bil vsiljen. Nismo si ga želeli, morali pa smo pobrati rokavico, ki nam je b.:!a vržera.« V nadaljnih izvajanjih je predsednik vlade kritiziral stališče poslan-kega kluba JNS v katerem sta tudi Bogoljub Jcvtič in ar. Auer, od katerih je prvi konkordat klenil, drugi pa podpisal. »Ako mi konkordat ne bi predložili narodni skupščini, bi nas JNS gotovo obtožila da ne delamo po sporočilu Veliksga kraija.« Dr. "Stojadinovič se je toplo zahvalil po_ slancem JRZ, da so glasovali za konkordat in s tem tuai njemu izs&vali zaupanja. To zaupanje hoče upravičiti. Nato je nadalje, val: »Kar mislim glede konkordata takoj storiti je to, da ga ne bom takoj predložil senatu. Med tem časom, ki mi bo na razpolago,' pa ž«'»im -ve enkrat poizkusiti da se s srbsko pravoslavno cerkvijo dogovorim. Med nami ni nikogar, absolutno nikogar, najmanj pa bi mogel jaz želeti prepir in boj s srbsko pravoslavno cerkvijo. Svetemu arhierejskemu saboru sem stavil 30. prejšnjega meseca nekatere predloge Sveti arhierejski sabor mi je odgovoril 13. t. m. V svojem odgovoru pravi, da zaradi slabosti Nj. svetosti patriarha že po samih cerkvenih kanonih sveti arhierejski sabor sploh ne more zasedati in obvezno sklepati. Zato sabor tudi ne more -izprerre. nit. svojega prejšnjega sklepa. Te razloge =v. arhierejskega sabora moramo upošteva, ti. želim počakati, da bo sveti arhierejski sabor mogel obvezno sklepati. Konkordat je lež3l na moji mizi dve leti. Zato more počakati še kakšen mesec. Zdaj, ko imamo vaš sklep in ko nismo pod nobenim pri- ' tiskom, kako naj delamo, ne od pravoslavne cerkve ne od pritiska ulice, se to lahko zgodi Predlagam, da za nekaj časa vprašanje konkordata odložimo z dnevnega reda. Pokazali smo dovolj dobre in čvrste volje, da s konkordatom proderemo, vendar moramo vsi želeti, da se to zgodi v lepšem in pomirljivejšem razpoloženju našega ljudstva«. Tudi senat odhaja na počitnice Beograd. 23. julija, p. Senat je imel danes popoldne ob 18. kratko sejo, na kateri je bila končana razprava o predlegu zakona o gospodarskih zadrugah. Zakon je bil v načelu im podrobnostih brrz na dalj nje debate soglasno sprejet. Predsednik je nato sporočil, da bo prihodnja seja sklicana pismenom potom. Kdaj bo prišel na dnevni red zakon o prekrških, še ni znamo. Izključitve iz JRZ Beograd, 23. julija. AA. Nocoj ob 19. uri ie bila plenarna seja poslanskega kluba JRZ. Predsednik vlade se je s toplomi besedami zahvalil poslancem JRZ za zaupanje, ki so mu ga izkazali z današnjim složnim glasovanjem v narodni skupščini. Plenum kluba je pozdravil z enodušnim ploskanjem izvajanja predsednika kraljevske vlade, ki je v svojem govoru tudi izjavil, da o zakonskem predlogu o konkordatu senat za enkrat ne bo sklepal. Nato je na predlog predsednika Dragiše Cvetkoviča klub enodušno izklučil iz članstva zaradi kršitve klubske discipline poslance Bogdana Petroviča: Jakèo Božiča, Si-mu Budimira, Momčila Sekjča, dr. Bogdana Ercegovca, Ste vana Trpkoviča, Jovana Arandjeloviča, Strahinjo Bo risavi j evi«5 a, Petra Galosažo, Branka Vasiljeviča. Stojana Krstiča, Dušana Popoviča, Milivoja Stepa-noviča, Petra Staiševiča in Todora Mihajlo-viča. Francoski protest v Berlinu Nenadno poslabšanje francosko-nemških odnošajev zaradi nemških obdolžitev o pošUjanju francoskih prostovoljcev v Španijo Pariz, 23. julija, g. Trditve nemškega tiska, da' je iz Francije odšlo v Španijo 800 francoskih prostovoljcev, se na merodaj-nem mestu in v tisku odločno dementira-jo. Spor med Nemčijo in Francijo, ki je nastal zaradi napadov nemškega tiska proti Franciji vsled dozdevne prekršitve nevtralnosti v španski državljanski vojni, se čini dalje bolj poostruje. Francoski poslanik Francois Poncet v Berlinu je dobil nalog, naj protestira pri nemški vladi zaradi trditve nemškega tiska, da je poslala Francija v Španijo svojo tujsko legijo. Francoska vlada je poslala v Berlin službeni de-manti teh vesti, pa ga ni objavil niti nemški službeni tiskovni urad niti ga niso objaviti nemški listi. Zato ugotavljajo pariški listi, da je to prvi primer, ko je kaka vlada popolnoma ignorirala službeni de-manti druge vlade. Tudi francosko zunanje ministrstvo vidi v tem izrazito nepn-jateljsko dejanje. Poislužbeni »Petit Parisien« pravi, da onemogoča tako postopanje vsak sporazum v odboru za nevmešavanje, zaradi česar je upanje v kompromis zelo majhno. »Völkischer Beobachter« tudi v svojem današnjem uvodniku ne upošteva kategoričnega demantija francoske vlade, pač pa ponavlja svoje trditve in pripisuje Franciji celo namen, da hoče izvršiti napad na špansk' Maroko. »Völkischer Beobachter« in »Berliner Tageblatt« sta objavila sporočilo DNB o francoskem demantiju ter pristavljata, da »Francija pobija dejstvo, dočim je pošiljanje francoske tujske legije v Španijo dokazano«. Berlin, 23. julija. AA. Francoski veleposlanik je popoldne obiskal nemško zunanje ministrstvo in v imenu svoje vlade odločno protestiral proti lažnivim navedbam narodno socialističnega tiska, češ, da je oddelek francoske tujske legije odpotoval v Španijo. Razen tega je francoski veleposlanik izrazil začudenje, ker so mogli listi razširjati podobne laži, čeprav je francoska vlada objavila o tem uraden in odločen demanti. Italijanski očitki Parizu in Moskvi Milan, 23. julija. AA. V svojem današnjem komentarju vprašanja nevmešavanja poudarja. »Corierre della Sera«, da potrju-; jejo vsi dogodki domnevo, da skušajo v Parizu in Moskvi onemogoirti vsak resen sporazum v tej zadevi. Iz Francije in Sovjetske unije pošiljajo še nadalje španskim republikancem prostovoljce in municijo; Francija in Rusija želita s svojimi manevri v Londonu pridobiti čas, da bi čimbolje oskrbeli valencijsko vlado. Seja tehničnega pododbora za nevmešavanja London. 23. julija. AA. Ob 11. dopoldne je imel v zunanjem ministrstvu sejo tehnični pododbor, ki ima nalogo proučiti vprašanje nadzornikov v španskih lukah. Posa-r-zne države so zastopali pomorski atašeji fn tajniki poslaništev. Obisk rumunskega kralja v Bruslju Bruselj, 23. julija. AA. Rumunski kralj Karol H. bo prispel v ponedeljek ia Londona v Bruselj. Kralj potuje incognito. »JUTRO« Št. 170 Premirje pri Pekingu Kttnjake čete se se p* sklenjenem sporazumu umaknile s pekinškega področja Saijgh^J, 23. julija. rocesiio v ulici kralja Petra in se jim je e s težavo posrečilo, da so ločili duhovščino od ostalega občinstva. Pri tem poli-c:ja ni upofabila nobenega orožja razen fizične moči. V trenutku, ko še jim je posrečilo ločiti duhovščino, so ljudje napadli orožnike. Voja Janji« je orožnike tepel s palico. Vfi H^ppri, da se pomirijo razburjen4, poslanci, piso nič zalegli. Ko se je Erocesija z duhovščino in zastavami pomi-ala dalje, je* naletela na drugi kordon, k|er je občinstvo zopet napadlo orožnike. Prav tako pa je tudi duhovščina dejansko napadla orožnike. Kordon se je počasi umikal proti poslopju Narodne banke. Tu je občinstvo to duhovščina začela obmetavati orožnike s kamenjam. Masa je hotela za vsako ceno prodreti do Knez Mihaj-love ulice, kjer je bilo polno ljudi. Neka-terfoa ljud«n W d»hpFRik{#n se jg poste-čilo prodreti kordon, ostala duhovščina pa se je vračala proti saborni cerkvi. Ves čas sg> ljudje na vse stran', širili letake z neresnično vsebino. Ko se je ljudstvo vrnilo do saborne cerkve, je duhovščina sporočila, da je škof Skneon šabački ranjen. Policija pa ugotavlja, da orožniki, ki so bili v službi v tem delu mesta, sploh niso rabil?, niti hladnega, niti strelnega orožja, temveč so uporabili samo svojo telesno moč in ; gumijevkami" odbijali napade d e0.000 mož na rekrute, ki so izšli iz splošne vojaške obveznosti. 280.000 je pripadnikov prejšnje poklicne vojske, okrog 50.000 je pod-pficirjev in strokovnjakov pri tehniških odredih vojske. Število oficirjev znaša 36.000, vendar se od meseca do meseca množ>', ker vzgajajo oficirski naraščaj v enoletnih tečajih, v katere 6e vpisujejo absolventi srednjih šol. Ko se bo oficirski kader z/idostpo ijovečal, nameravajo povečati tudi števi- I o redne vojske, ki pa je že danes najvišje X Evropi ako izvzamemo Sovjetsko Rusijo, I :$o5ola^ TI SQL 1937, Srditi bp)l pred Madridrai Republikanci z uspehom odbijajo silne napade Francare vojske na madridskem bojišču Madrid, 28. julija, o. Silni napadi nacionalistov, da bi zavzeli izgubljene postojanke na severozapadnem in zapadnem boji-1 šču, se nadaljujejo, vendar pa so bili doslej vsi odbiti z velikimi izgubami za nacionaliste. Republikanci $q včeraj poppi (Ine osvojili celo nove nacionalistične postojanke pri kraju Perai es. V teku popoldneva so republikanci ponovno Izvršili tudi napade na postojanke pred Boadilio del Monte. Sovražnik se je zelo močno upiral ter so se borili celo na nož. Bitka je trajala dve uri in se je končala neodločeno. Na obeh straneh so imeli ogromne izgube. Neprestano bombardiranje Madrida Madrid, 23. julija, br. Od včeraj dalje nacionalisti neprestano bombardirajo Madrid. Cilj obstreljevanja z dalekosežnimi topovi je zlasti središče mesta, ki je že hudo razdejano. Prebivalstvo se je bombardiranju skoraj že odvadilo, ker nacionalisti zaradi ofenzive na baskovski fronti. a pozneje zaradi ofenzive republikanskih čet pred Madridom, niso utegnili obstreljevati prestolnice. Sedaj nameravajo očividno z neprestanim obstreljevanjem mesta skrhati odpor in demoralizirati bra-nitelje. Obstreljevanje je zahtevalo v teku zadnjih dveh dni okrog 50 smrtnih in veliko število ranjenih. V mestu je zaradi obstreljevanja zastal ves promet. Civilno prebivalstvo se mora stalno skrivati v utrjenih zaveti&ih. Tudi letalski napadi se vrste drug za drugim, vendar pa je tudi republikansko letalstvo zelo aktivno in uspešno odbija letalske napade, obenem pa samo bombardira nacionalistične postojanke. Republikansko vojno poročil/% Saint Jean de Luz, 23. julija. AA. Poročilo valencijske vlade trdi, da so nacionalistični napadi na madridski fronti ostali brez uspeha. Republikanci so zavzeli važno postojanko na višinah v bližini Peralesa. Na aragonskj fronti so republikanci izvedli napad na vas Fuentes del Ebro. V odseku Mahona so republikanci ■aaplenili mnogo vojnih potrebščin. General Franco na madridskem bojišču Salamanca, 23. julija. AA- General Franco je danes obiskal madridsko bojišče. Vojaki so ga povsod navdušeno pozdravljali. Z aragonskega bojišča Salamanca, 23. julija. AA, Današnje nacionalistično vojno poročilo po