Za kulisami 15. aprila Ce kak dogodek človeka prav posebno Zadeva, se je o njem zelo težko Izraziti, ker obstoja nevarnost, da opiše občutke na Dačin, ki bi se zdeli pozneje pretirani. To je tudi vzrok, da „Koroška Kronika" do da-ttes še ni zavzela stališča glede dogodkov, ki so se dne 15. aprila odigrali v kinodvorani v Št. Rupertu in na celovških ulicah. Naši bralci so gotovo čitali uradno objavo britanske vojaške vlade, ki je bila objavljena prejšnji teden v avstrijskih dnevnih listih. Iz nje je razvidno, da le ni bilo dovoljeno, korakati skozi celovške ulice. Tega pa večina Slovencev, ki so se zborovanja udeležili, očividno ni vedela. Njihovi voditelji te prepovedi niso razglasili. Za ■vse, kar se je nadalje dogajalo in kar mo-ta neprijetno dirniti slehernega, pravično Otislečega človeka, torej nosijo odgovor-host Imenovani voditelji. Zakaj se ni oglasil nihče izmed njih in glasno pojasnil, kakšen je položaj v resnici? Na noben način pa nočemo trditi, da so Postopala vsa oblas.tva ii*. vse organizacije inko, kakor bi pamet zahtevala. Storjene so bile tudi druge napake, tako, da se končno Vprašujemo, pri kom neki lahko najdemo pravico in pravičnost. Predvsem se moramo vprašati, kdo je bil pri vsej stvari udeležen, be da bi imel pri tem gotove demagoške in druge namene. Težko je nekoga najti, ki “i ta preizkus prestal. O voditeljih OF smo že govorili. Posrečilo *c jim 'je spremeniti zborovanje ljudi, ki so bili svojčas izseljeni, ki pa se nahajajo da-bes zopet v svoji domovini in na Svobodi, v demonstracijo proti vsemu, kar si lahko mislimo. Nekdo, ki stoji izven btvari, bi menil, da bi bil prej vzrok za ma-bifestacijo veselja, ker so ljudje, ki so jih ®Vojčas pregnali, mogli imeti spominsko Proslavo v domovini. Tu sicer lahko pristavimo, da so zborovalci po različnih nerazveseljivih dogodkih dopoldneva vstopili v dvorano v duševnem razpoloženju, ki je bilo rezdvomno bolj primerno za demonstracijo, '«kor za manifestacijo radosti. Vendar pa be bo nihče trdil, da so bili napisi v dvo-rabi, dobro izvežbani medklici, zvok prvih bagovorov, posledica teh doživljajev. Nasprotno! Vse to je bil del določenega, če ne el° spretno premišljenega načrta, speljati ^zadovoljstvo koroških Slovencev na go-°v tir in izrabiti v gotove namene. Pri tem ^ačrtu so udeleženi tako oni, ki bi raje ži-cli pod Jugoslavijo in ki so tako pošteni, a to svojo popolnoma upravičeno željo tudi gazijo, kakor tudi oni, ki skrbno pazijo, a ne bi prevedli jugoslovanskih zahtev =[ cde koroškega ozemlja v nemški jezik. ako se je zgodilo, da je nekdo, ki sloven-,69a jezika ne pozna, {a slovenščine niso . vladali prav vsi, ki so stopili na oder v pQn° dvorani —) ni imel pojma, da je bilo vedano v slovenščini marsikaj o smotre-0sb priključitve k Jugoslaviji. ^ Sedaj pa hočemo pogledati dejstva. Jugo-Ja ie že sporočila svoje zahteve o Ko- roški Piscu sporočila svoje zavezniškim silam. Obširnost zahtev tega članka ni znana. Nihče ne more prepovedati, niti zameriti jugoslovanski dr-Vl' da stavlja zahteve po obmejnem oze- w i ^• En© pQ 1 e\ l-M'o.'T /■l^rrvTY» »» v» tv» *• ^ . .. r* ** ^broške je brez dvoma, namreč: usoda ci — bo odločena pri mirovni konferen-Ve ? ta^rat pa si želijo Korošci, tako Slo-iuj c* kakor Nemci svoj mir. Dovolj stika dof11?0 2 naaimi čitalci, ki gotovo tvorijo lal?c*n prerez slovenskih Korošcev, da smo Č^te 0 prepričani, da jim gre manj za dolo-meje, kakor za pomiritev. tor-?0161111 °d vojne utrujenega človeštva bi Pren v.3*?1 Prosdi. naj bodo vsi tako dobri in t6V|,, a!°, eni s svojim vpitjem „Priključi- ' nemška prestava besede („Anschluß") Problem preseljenih oseb Medtem, ko se je sestajal varnostni svet organizacije združenih narodov v New Yorku, se je sestal v Londonu nek drug oddelek organizacije Združenih narodov: posebni odbor za begunce in preseljene osebe, G. Walter 'Roberts poroča o tem: Posebni odbor za begunce in preseljene osebe so poklicali v življenje pri zadnji skupščini Zedinjenih držav in gospodarskega in socialnega sveta. Problem je bil: Kaj naj se zgodi s približno četrt miljo-nom ljudi, ki nimajo nobene domovine več, ali se nočejo vrniti domov? Skupščina je odločila, da se teh ljudi ne sme siliti naj se vrnejo nazaj v svojo domovino. Gospodarski in socijalni svet UNO je bil poverjen z nalogo, rešiti ta težavni problem in je s svoje strani vzpostavil posebni odbor, ki naj do 25. maja izdela odgovarjajoče predloge. 25. maja se bo namreč sestal v Londonu gospodarski in socialni svet UNO in begunski problem bo na drve.vnem redu tega zasedanja. Nikak lahek problem. Ta problem ni nikakor lahek. Ko je bila vojna v Evropi končana, so šteli okrog 20 miljonov, deloma preseljenih, deloma politično in rasno zatiranih, deloma beguncev iz vojnih področjih. Devetnajst miljonov so že spravili nazaj v domovino. Ostali so brezdomci in tisti, ki se nočejo vrniti. Tukaj se gre za židovske begunce, Poljake, Jugoslovane in pripadnike Baltskih držav, kakor tudi begunce iz republike Španije. Dvajset narodov v posebnem odboru. Posebnemu odboru za begunce in preseljene osebe pripada dvajset narodov: štiri velesile, nato dežele, ki so bile prizadete od begunskega problema in tiste, ki so v stanju nuditi beguncem trajno bivališče. Po smernicah, ki jih je sprejel posebni odbor od gospodarskega in socijalnega sveta vidijo odposlanci svoje naloge v tem, da najdejo dežele, ki bi lahko prevzele begunce in dostavile sredstva za omogočenje potovanja v novo domovino. Kdo je begunec? V soglasju s stališčem vzhodnih evropskih držav, in vsak begunec ali preseljena oseba, ki se noče vrniti v svojo domovino, izjavljajo, da so med tem četrt miljon ljudi tudi vojni zločinci, Quislingi, nacisti in fašisti, Vendar pa so mnenja, da gre tu samo za poedine slučaje. /hslrijsho-jupsloianslio društvo V mali slavnostni dvorani nove mestne hiše na Dunaju je bilo pred nekaj dnevi zborovanje „Društva za nego kulturnih in gospodarskih odnošajev z Jugoslavijo". Predsednik O. M. Fontana je pozdravil župana Körnerja ter se spominjal junaštev jugoslovanskih partizanov, ki so se borili skupno z avstrijskimi partizani pod poveljstvom Honnerja. Voščil je društvu popoln uspeh. Tiskovni ataše jugoslovanske misije na Dunaju Gavrič je povdaril važnost združenja vseh demokratov v antifašistični blok, da bi se preprečila morebitna ponovna vojna. Narodni svetnik Scharf je kot Korošec povdaril prijateljstvo demokratov napram novi Titovi Jugoslaviji. Narodni svetnik Franz Honner (komunl-ističha stranka) je govoril o ciljih društva, ki bo predvsem vzdrževalo prijateljstvo z novo Jugoslavijo. Franz Theodor Csokor je nato prečital presunljive podatke o usmrčenju srbskih talcev po fašističnih rabljih. Nato je dr. David prečital seznam predsedstva- tega društva. Častni predsednik je Franz Theodor Csokor, predsednik Oskar Fontana, namestniki predsednika so narodni svetniki Gustav Kapsneiter, Ervin Scharf in Franz Honner. Seznam predsedstva je bil soglasno sprejet. Nato sta Marjan Rus in Niksa Stefanini predvajala jugoslovanske narodne pesmi in partizanske popevke. se nam zdi nekako znana, druga pa s svojimi mejami, ki so baje napojene s krvjo. Da 's takim početjem popolnoma prenehajo, bi bilo nabrže preveč zahtevano. Nek govomik v kinodvorani, ki se je posluževal nemškega jezika, je izrazil solidarnost slovenskih in avstrijskih protifa-šistov. Sam je bil nekoliko let v koncentracijskem taborišču in ve, kako se je godilo tam antifašistom. Zakaj je potem še preko tega videl potrebo, da zavzame stališče k vprašanju izostale maše v stolnici na način, ki je sicer za onega, ki je bil o stvari poučen, zelo jasno pokazal, da je govornik sam izdal svojo nevednost o resničnem položaju, ki pa je vendar za tam zbrano, nepoučeno množico pomenil, zasluženo obsodbo škofijskega ordinarijata? Zakaj niso objasnili občinstvu resničnega položaja glede maše? Voditelji OF so ga poznali že dva dni poprej e, vendar pa je mislila večina Slovencev, da se bo maša vršila in so bili temu odgovarjajoče razočarani in upravičeno užaljeni, ko je izostala. Način poročanja o 15. aprilu v Celovcu ravno tako ni zadovoljiv. Na žalost potvorbe dejstev niso ostale omejene samo na koroško ozemlje. Če jugoslovanski in dunajski tisk še ničesar nista priobčila — mogo- če radi pomanjkanja odgovarjajočih navodil, kdo ve? — smo pa prejšnji teden Stali v dnevniku, izhajajočem v Grazu o „več kot 80 osebah, ki se niso mogle legitimirati kot avstrijski državljani", ki so bile baje 15. aprila v Celovcu aretirane. Kdor pozna Gradec in se spominja, kateri časten naslov je to mesto imelo za časa Hitlerja, bo komaj menit, da bo doprineslo takšno poročilo k vsestranski pomiritvi, katero vsi tako zelo potrebujemo. Razen tega ne odgovarja omenjeno poročilo, čeprav ga je pisal nek v Celovcu stanujoč novinar, na noben način resnici, niti kar se tiče števila aretiranih, niti njihovega državljanstva. Na Koroškem pa se medtem trudijo v gotovih krogih izvedeti imena gotovih oseb, ki so igrale vlogo pri dogodkih v Št. Ru-prechter Straße. Te informacije, ki so zaže-Ijene, se zdijo na vsak način važne. Radi bi pa vedeli, v kakšno svrho jih zbirajo. Ali jih bomo mogli brati v kratkem pod velikimi naslovi? Ali pa bodo varčevali s papirjem, ki ga že tako primanjkuje, ali s poučevanjem, ki se zdi, da z njim ne varčujejo toliko in bodo dali informacije vsakokratnim, splošno znanim uradom, tako avstrijskim kot angleškim? Zelo smo radovedni, vendar pa mislimo, da odgovor že poznamo. Opozorilo uprave Prosimo vse, ki šo prejeli velikonočne razglednice, da jih čimprej plačajo. Prav tako prosimo tudi vse zamudnike, ki še niso poravnali zneska za stenske koledarje, kakor tudi za zemljevide, da to čimprej store. V zadnjem času se pogosto dogaja, da naši naročniki ne prejemajo časopisa. Vsem prizadetim sporočamo, da krivda v tem slučaju ni pri nas, temveč pri pošti. Obenem prosimo vse, ki časopisa ne bi redno prejemali, da nam to sporoče, zraven pa navedejo tudi poštni urad, ki bi jim moral časopis dostaviti. Ponekod se tudi dogaja, da poštni uradi nočejo dostavljati časopisov na dom, čeprav so to v začetku delali. Prosimo vse, da nam tudi take slučaje javijo, ker je enkrat le treba narediti konec sličnim šovinističnim dejanjem. Uradna objava britanske vojaške vlade na Koroškem: Dogodki, ki so se odigrali 15. aprila na celovških ulicah in sledili zborovanju Slovencev v Vciksicmo, ni je bilo na čast izseljenim slovenskim kmetom, kateri so bili pred štirimi leti nasilno odpeljani v Nemčijo, so bili predmet netočnih poročil v časopisju. Ta poročila imajo namen dejstva potvoriti, ali pa povečati važnost dogodkov. Zaradi tega objavljamo sledeče za informacijo vsem prizadetim. Voditelji OF, ki so organizirali zborovanje so sicer vedeli, da je bilo izdano do-voljneje za zborovanje, vendar da pa ni bila dovoljena demonstracija, ali obhod po mestu. Gospod Haderlap, sekretar celovške OF, je podpisal 12. aprila izjavo, v kateri se je obvezal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bo zagotovil miren potek zborovanja brez vsakršnih demonstracij ali incidentov. Vkljub temu, da so imeli gotovi govori, ki so se vršili med slavnostjo v kino dvorani, namen, izzvati izivanje ako ne celo nemir, ali pa vsaj občutek nezadovoljstva o načinu postopanja med poslušalci, so ti zapustili dvorano v popolnem redu in miru. V teku svojega govora je sicer priznal g. Prušnik, glavni tajnik OF, da mu je znano, da obhodi niso bili dovoljeni, vendar pa je podal svoje opombe na način, ki naj bi izzval ogorčenje zaradi prepovedi, in ne da bi odvrnil poslušalce od poizkusa demonstriranja. Končno je dr. Mirt Zwitter pozval vse navzoče naj zapustijo dvorano v miru in naj molče korakajo po ulicah v spomin na dan, ko so pred 4 leti izselili toliko Slovencev v Nemčijo. Ker pa zborovalcem ni bilo jasno povedano, da obhod ni dovoljen je bil poziv dr. Zwitterja dvakrat varljiv. Prvič je poslušalcem nalašč zamolčal važne informacije in drugič jih je pozval k dejanju, čeprav bi moral vedeti, da je bilo že v naprej prepovedano. Tako se je zgodilo, da je bila policija, ki je imela nalog vsako demonstracijo zadušiti, obvezana ta ukaz izvesti in je končno v ta namen uporabila brizgalne. Nepoučeni Slovenci, ki so mislili, da so upravičeni korakati skozi glavno mesto svoje dežele so na ta način postali žrtev zmote svojih lastnih voditeljev, ki so očividno upali z zakrivanjem resnične situacije, doseči to, kar je zakon izrečno prepovedal. Radio poslušalcem Vodstvo slovenskih radijskih oddaj ponovno obvešča vse Slovence, da so slovenske radijske oddaje ob nedeljah in četrtkih (polurni programi) od 21 uri 30 minut (pol desetih zvečer) po novem času. Poročila so še vedno kot do sedaj ob 20 uri 10 minut. Zanimivosti pveteMe&a tedna IRANSKA VLADA UMAKNILA SVOJ PREDLOG VARNOSTNEMU SVETU „Associated Press" poroča iz Teherana, da je generalni direktor uprave radia in propagande Irana izjavil predstavnikom tiska, da je iranska vlada poslala washing-tonskemu veleposlaniku Huseinu Aliju navodila, naj takoj umakne iranski predlog, ki ga je izročila v presojo Varnostnemu svetu. V časopisu „Rahbar" je bila objavljena vsebina razgovorov, ki sta jih imela poslanca britanskega parlamenta Foot in Head z voditelji iranske ljudske stranke. Voditelji iranske ljudske stranke o iranskih problemih Na vprašanje s kakšnimi metodami borbe želi ljudska stranka doseči svoje cilje, je član Centralnega komiteja ljudske stranke Kešavarz odgovoril: „Po parlamentarni poti.' Na vprašanje glede ustavodajne skupščine ije Kešavarz odgovoril: „Nujno potrebno je sklicati ustavodajno skupščino, ker iranska Ustava ne odgovarja sodobnim pogojem ter v neki meri tudi ne zahtevam ustanovne listine organizacije Združenih narodov". Na vprašanje glede odnošajev ljudske stranke do azerbejdžanske demokratične stranke, je Kešavarz izjavil: „Ljudska stranka nikakor ni povezana z demokratično stranko, smatra pa, da je azerbejdžansko gibanje demokratično in svobodoljubno ter da se je pojavilo kot odgovor na zatiranja, ki so jih izvajale diktatorske iranske vlade. Ljudska stranka v Azerbejdžanu nima svoje organizacije, ker je po ustanovitvi demokratične stranke njena organizacija prešla v sestavo te stranke." Na vprašanje, kje ima stranka svoje organizacije, je Kešavarz izjavil: „Organizacije ljudske stranke so na vseh področjih Irana in celo v Kirmanu in Hužestanu. Dokler ni vlada z oboroženo silo preprečevala delovanja stranke, je bila največja organizacija stranke na jugu tfrana v Isfaganu. Kandidat ljudske stranke Fedahar je dobil na volitvah za 14. medžlis največje število glasov v Iranu. V Abadanu delujejo organizacije stranke ilegalno, ker uprava petrolejske družbe odpušča člane ljudske stranke." Na vprašanje, kakšno stališče zavzema ljudska stranka glede vprašanja nafte, je eden izmed voditeljev stranke Kianuri odgovoril: „Iran na žalost ne more sam organizirati izkoriščanja svoje nafte in je zaradi tega primoran poslužiti se pomoči inozemskih družb. Ljudska stranka je proti temu, da bi se dale koncesije takim državam, ki bi rade Iran samo izkoriščale. Prepričan sem, da bo Sovjetska zveza, kot socialistična država, ki nasprotuje vsakemu izkoriščanju, nudila Iranu pomoč pri uresničenju njegovih nacionalnih teženj." BOLGARIJA SE PRIPRAVLJA ZA MIROVNO KONFERENCO Parlamentarna komisija pri ministrstvu za zunanje zadeve je imela sestanek, ki mu je predsedoval Georgij Dimitrov. Na sestanku je minister za zunanje zadeve Georgij Ku-lišev obvestil komisijo o zadnjih izjavah Johna Mačka o položaju v Bolgariji. Predsednik vlade Kimon Georgijev, minister za zunanje zadeve Kulišev in minister za informacije in umetnost Kazasov so sprejeli člana britanskega parlamenta Johna Mačka, ki biva v Sofiji. Po tem sestanku je John Mačk obiskal Narodno sobranje, kjer je bil predstavljen predsedniku sobranja Vasilu Kolarevu in generalnemu sekretarju nacionalnega komiteja Domovinske fronte Coli Dragojčevi. S tem v zvezi priobčuje „Narod" intervju svojega dopisnika z Johnom Mačkom. Na vprašanje, ali obstoja po njegovem mišljenju v Bolgariji svoboda političnega življenja, je John Mačk odgovoril: „O Bolgariji nikakor ni mogoče reči, da je dežela z diktatorskim režimom, ker ima v njej tisk širolke možnosti, da razvije svojo delavnost. V osnovnih načelih politike je tesno sodelovanje s Sovjetsko zvezo in močna želja po vzpostavitvi najprisrčnejših odnosov z Veliko Britanijo. Večina ljudstva zaupa voditeljem Domovinske fronte." Predlogi Georgijeva bolgarski opoziciji V zvezi z netočnimi vestmi, ki se širijo v inozemstvu glede predloga predsednika vlade Kimona Georgijeva predstavnikom opozicijskih skupin pri pogajanjih za sestavo nove bolgarske vlade, je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: „V inozemstvu so bile ponovno objavljene vesti, da je predsednik vlade Georgijev pri nedavnih pogajanjih za sestavo nove vlade dvema opozicijskima skupinama predlagal, naj prevzamejo njihovi predstavniki ministrstvo za pravosodje, kakor tudi položaj pomočnika za notranje zadeve. V zvezi s tem izjavljajo merodajni krogi, da so te vesti popolnoma neresnične. Predsednik /lade ni nikoli stavil takih predlogov. Ko je bilo to potrebno, so bile točno in podrobno objavljene vesti o razvoju pogajanj in zato ni bilo potrebno ničesar pristavljati. Molotov sprejel bolgarskega poslanika Minister za zunanje zadeve V. M. Molotov je sprejel izrednega poslanika in cpol-nomočenega ministra Bolgarije v ZSSR g. Najdena Nikolova, ki je ob tej priliki izročil akreditivna pisma Vrhovnemu sovjetu ZSSR, ter političnega zastopnika Avstrije Karla Waldbrunnerja. ZA 25. APRIL V PARIZU Ameriški zunanji minister James Byrnes je obvestil francosko vlado, da ameriška vlada ne ugovarja predlogu, da bi na konferenci zunanjih ministrov v Parizu razpravljali o nemškem vprašanju. Kitajski zastopnik pri ustanovi Združenih narodov je zanikoval možnost, da bi Kitajska vlada predložila sestanku zunanjih ministrov vprašanje Mandžurije, kjer so izbruhnili spopadi med silami osrednje kitajske vlade in komunističnimi oddelki. Obenem s poročilom o finančnem stanju Italije so predložili v Londonu poročilo o stanju italijanskega trgovinskega brodovja in o njegovem prispevku v boju proti nemškim oboroženim silam. NAVDUŠEN SPREJEM ANGLEŠKEGA POSLANCA V SOFIJI Radostno so sprejeli prvega britanskega laburističnega poslanca Johna Maeka, prvega britanskega parlamentarca, ki je obiskal Bolgarijo po končanih sovražnostih. Ob prihodu mu je 150 tisoč manifestantov živahno ploskalo. Mnogi izmed njih so imeli zastave z napisi: „Hočemo prijateljstvo z Anglijo". Vodja bolgarskih komunistov Dimitrov je izrazil Maeku upanje, da bosta v čim krajšem času obe državi vzpostavili najgloblje prijateljske odnošaje. AMERIŠKI TISK O SESTANKU ZUNANJIH MINISTROV Ameriški časniki izražajo v splošnem svojo naklonjenost sestanku zunanjih ministrov, na katerega so na povabilo ameriškega zunanjega ministra dale svoj pristanek Velika Britanija, Sovjetska zveza in Francija. Listi poudarjajo, da morajo najti zunanji ministri skupno podlago za rešitev zamotanih zadev, ki jih bodo predložili mirovni konferenci. „New York Herald Tribune" piše v svojem uvodniku med drugim: „Napor ministra Byrnesa, da reši mirovno konferenco s predhodnim sestankom zunanjih ministrov štirih velesil, je naletel na splošno priznanje, Manj pa je razvidno ,kako bodo mogli pomagati, da premagajo mrtvo točko v političnih, ideoloških in diplomatskih h mih, ki so „ohromeli obnove "vr -sveta." Poleg tega so neštevilna manjša Vi ki tvorijo zamotano zadevo skgpno nim vprašanjem. Življenske in odloči, žnosti je vedno vprašanje, kako najti . pno osnovo, po kateri bodo mogle Sov ska zveza, Združene države in briianslr. -ju-perij nadaljevati s skupno praktično akcijo. V kolikor je znano, nobeden izmed ministrov ne bo prinesel s seboj v listnici kaj takšnega, kar bi moglo rešiti osnovno vprašanje. Njihovi razlogi so izvrstni, toda izhajajo iz predpostavk, ki si popolnoma nasprotujejo." „A če ne nastane kakšen spor iz narodnostnih koristi, ki bi ga bilo težje izgladiti kot pa tiste, ki so se doslej primerili, lahko še vedno upamo, da bodo odnošaji ob zaključku boljši." O ŠPANSKEM VPRAŠANJU Ameriški tisk se splošno strinja s tem, da je Poljska upravičena zahtevati, naj špansko vprašanje predložijo Varnostnemu svetu UNO, toda opozarja, da mora Svet pri proučevanju tega vprašanja oprezno ravnati. List „New York Times" piše med drugim: „Poljski delegat izjavlja, da daje Francov režim zavetišče nacističnim vojnim zločincem, ki nadaljujejo s svojim delovanjem, podpira raziskovanja nemških znanstvenikov, ki so jih uporabili, da bi izumili novo vojno orožje. Svet mora odločno zahtevati in proučiti vse zadevne dokaze. Toda najvažnejše vprašanje za svet ni ugotovitev, če je Francov režim protidemokratičen, reakcionaren ali totalitaren {očividno je tak), ampak če predstavlja ta režim, ki ga obdaja nezaupanje in prezir, izločen od ostale Evrope, zdaj grožnjo za svetovni mir." List „Christian Science Monitor" piše: „Mi želimo poljski zahtevi proti Francu uspeh v imenu vseh prijateljev svobode, bodisi velikih ali majhnih. Poljska stori to tudi v korist španskega naroda. Dejstvo, da je mednarodni fašizem izgubil drugo svetovno vojno, preprečuje španskemu fašizmu, da bi ogražal našo svobodo. S španskim vpraša- njem smo se bavili 1. 1936., akoravno nismo tedaj ničesar ukrenili. Vsekakor pa je še danes za nas važno, če hočemo resnično zaključiti vojno." BRITANSKA POMOČ AVSTRIJI Po nekem uradnem poročilu znaša vrednost živil, mila in zdravilnih potrebščin, ki jh je dala Britanija Avstriji več kot 8,000.000 pfundšterlingov. Britanska pomoč pa se ne omejuje samo na prehranjevalno področje in enake probleme. Z uspehom so rešili tudi nalogo odpomoči Avstriji z življensko-važnimi industrijskimi sredstvi, prevoznimi sredstvi in pridobivanjem kuriva. Britanske oblasti so v teku devetih mesecev uvozile 257.500 ton premoga in koksa iz Nemčije za civilno uporabo. Pozimi so se udejstvovale britanske zasedbene čete pri nabavi lesa, da bi mogle dati premog na razpolago industrijam. 200.000 ton so stavila na razpolago samo provincialna mesta. Ob prihodu britanskih čet se je moralo zanašati prebivalstvo britanske zasedbene cone z ozirom na pridelavo olja skoro samo na britansko pomoč. Do konca meseca marca 1946 so dali na razpolago 8100 ton bencina, 7100 gasolina, 4200 ton petroleja in par sto ton olja. Na področju Industrijskih in poljedelskih uporabnih sredstev so uvozili med drugim 200 ton žveplene kisline, 270 ton karbida, 15 ton parafina, okrog 161 ton posevka itd. V teku devetih mesecev so uvozili nadalje še 1500 gum za kolesa in motorna kolesa ter zračnic, kakor tudi 6122 avtomobliskih gum ter 5698 zračnic. Uvoz živil je znašal 1. aprila 191.200 ton, medtem, ko se je nahajalo 23.488 ton na poti v Avstrijo. Količine, na katere še čakajo znašajo 9254 ton moke, 22 ton sira, 603 ton slanine, 775 ton suhega sočivja, 150 ton kave, 1230 ton sladkorja in 500 ton praškov za juho. Uvoz zdravil je dosegel 216 in eno sedmino ton. USA PRIZNALA JUGOSLAVIJO Jugoslovansko zunanje ministrstvo je objavilo, da je odpravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva izročil 2. aprila ameriškemu zunanjemu ministrstvu obvestilo, da se je vlada federativne ljudske republike Jugoslavije odločila prevzeti vse obveznosti kraljevine Jugoslavije, ki so jih 'naredile dosedanje vlade v Združenih državah. Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo besedico dveh poslanic ameriške vlade, katere je zunanje ministrstvo izročilo odpravniku poslov jugoslovanskega vele- Hovice to „Slovenski Sporočevalec" piše: | V Kočevskem okraju. V kočevskem okraju je mladina izpolnila že lep del obvez za prvomajsko tekmovanje. V Ribnici so delali 1846 ur. Zbrali in zvozili so na kolodvor 5000 kg starega železa, očistili okolico šole, posuli cesto in pomagali vojski pri prevažanju sena. Mladina iz Brega-Dolenje Laze je delala 300 ur in pomagala družini, ki nima delovnih moči. V Kotu-Jurjevici so 400 ur pomagali družini, ki sama ne zmore dela, in popravljali ceste. M o z e 1 j s k a mladina je 500 ur čistila ruševine in popravljala mladinski dom. V Sodražici so 1750 ur zasipali jarke, delali pri regulaciji Bistrice in popravilu mladinskega doma. V Loškem potoku so v 2448 urah očistili 5000 opek, mladinke so vojski oprale 890 kosov perila. V Dragi so v 3000 urah zbrali 4400 kg slame za vojsko in popravljali mladinski dom. V Kočevski Reki so v 342 urah popravili cesto, očistili 1500 opek in tramovje podrtega skednja. Mladina iz Dolenje vasi jev 300 urah popravila mladinski dom, zbrala 2500 kg železa in očistila 200 sadnih dreves. V Kotu so nakopali 12 kubičnih metrov peska in iz ruševin pridobili 3000 opek. — Travniška mladina je za ponovno uporabo pripravila 5000 opek. — Mladina mesta K o-čevja je delala 2250 ur pri čiščenju ruševin in zasipanju jarkov na športnem igrišču. Žene iz Notranjske za socialno skrbstvo Veliko požrtvovalnost in skrb za omilje-nje težkih vojnih posledic so pokazale žene pri nas na Notranjskem. S priznanjem zremo na tekmovanje posameznih organizacij žena, saj so v kratkem času z nabiralnimi akcijami, prostovoljnim delom in prireditvami doprinesle znaten delež k so-cijalnemu fondu za podpiranje siromašnih in onemoglih. Naj omenimo Dolenjo vas pri Cerknici, kjer so žene s kulturno prireditvijo in poslaništva. V prvi priznava vlado federativne ljudske republike Jugoslavije, v drugi daje svojo privolitev za imenovanje dosedanjega jugoslovanskega propagandnega ministra Save Sosanoviča za veleposlanika pri ameriški vladi v Washingtonu. V prvi čestita ameriški zunanji minister odpravniku poslov in potrjuje prejem poročila, s katerim je jugoslovanska vlada po proučitvi obveznosti prejšnjih vlad do Združenih držav pritrdilno odgovorila na zahtevo o mednarodnih obveznostih bivših jugoslovanskih vlad. S tem je vlada Združenih držav voljna izdati primerne poverilnice veleposlaniku Združenih držav pri vladi federativne ljudske republike Jugoslavije. V drugi poslanici minister Združenih držav izjavlja, da je imenovanje Save N. Ko-sonoviča za izrednega veleposlanika v Združenih državah vladi Združenih držav po volji. Poročevalec ameriškega zunanjega ministrstva je izjavil, da Richarda C. Patter-sona, veleposlanika Združenih držav v Jugoslaviji, ki ga je sprejela bivša vlada kralja Petra, ne bo potrdila nova vlada federativne ljudske republike Jugoslavije. GEORGE MARSHAL V ČUNGKINGU General Marshall, ameriški posebni odposlanec na Kitajskem, je prispel iz Pekinga v Čungking v spremstvu generala Alvina Gillema, ki ga je nadomeščal za časa njegove devet tedenske odsotnosti v Združenih državah. General Gillem je napravil inšpekcijsko potovanje po severnozahodni Kitajski. Kitajski minister za informacije K. C. Wu je izjavil, da so brzojavne zveze z Cang-čunom prekinjene in da je „položaj še naprej nejasen". Zadnje uradne vesti javlajo, da so komunistične čete zasedle letališče v Čangčunu in je ena izmed njihovih edinic vdrla v mesto, kjer se po poročilih ministra Wuja, posadka osrednje vlade, ki šteje 4000 mož sedaj upira navalu 30.000 mož komunističnih sil. Namestnik ministrskega predsednika Liu Cijeh je dejal, da so bile izmenjave vidikov med Kitajsko in Sovjetsko zvezv o obnovi kitajsko-sovjetskih gospodarskih pogajanj-Te izmenjave vidikov so se začele, ko so iz Moskve naznanili sklsp za popolno izpraznitev Mandžurije za konec tega meseca. Namestnik ministrskega predsednika je pristavil: „Nobenega sporazuma ni mogoče doseči, če ne bomo postavili popolnoma pod nadzorstvo osrednje vlade vseh se-vernozahodnih ozemelj." Siovenife i v nabiralni akciji nabrale znesek 6000 dinarjev in ga izročile v fond za uboge pri odseku okrajnega socijalnega skrbstva na Rakeku. Nadalje je prispeval v ta fond sindikat v Cerknici 1650 dinarjev, Hotederšica 821 dinarjev, gospodarski odsek pri krajevnem odboru na Rakeku ja zbral 3355 di- I narjev, žene iz Cerknice 2201 din., žene i* , Planine 521 dinarjev; ob priliki svojih porok so darovali tovariši Petrič Anton iz Borovnice 2000 dinarjev, Špeh Franc iz Ko-zaršč 150 dinarjev, neimenovana tovariša j 300 dinarjev, Winkler Miroslav 51 din. Stara vas — Videm. Razbit je bil tudi naš kraj in opustošen-Kamor si pogledal, sama pogorišča, hiše if j ostala poslopja večji del brez strehe. tudi po polju povsod sledovi okupatorja- Dvignila pa se je mladina Stare vasi-Vidma, ki se ni bala barbarov in se dane® ne boji dela. Vrnili so se izgnanci iz tujine-postalo je živahneje. Staro in mlado tekmuje pri nas, in zdaj lahko že pokažemo uspehe našega dela. V tem času pa smo žrtvovali še dolge večere za naše prosvetno delo. Gojimo lep0 slovensko pesem, pripravljamo prireditve-gostujemo drugod, da smo že kar za' j sloveli. Obnovili smo naše kulturno središč®- | „Dom ljudske prosvete" se je postavil ž mnogimi prireditvami, ki jih je podprl tudi orkester. Dvakrat „Raztrganci", dvakra1 „Matiček se ženi", „Kovačev študent". Pr',’ šli bodo še „Mladi aktivisti", „Divji lovec in „Hlapec Jernej". Mnogo truda smo vložili v to delo, zato bo pa naš uspeh od Pr‘ reditve do prireditve lepši. Zvesti sm° Osvobodilni fronti in kakor v preteklih 1® tih, tako tudi danes ne pozabljamo, da tu° s kulturnim delom pripravljamo lepšo bodočnost naši domovini. Umrli so: Janežič Jože iz Grosuplja; Leb®11 Ivan, predsednik KLO v Črnem vrhu; Kul” bus Tomo, šol. uprav, v pokoju; Šulc Rajb0' čevlj. mojster; Bohorič Anton, pek iz TrŽ1' ča; Rabič Janez, hotelir v Mojstrani. GOSPODARSKI STANOVI V prejšnjem članku o stanu smo kratko razložili, kaj si je treba predstavljati pod besedo: gospodarski stan. Ko pa zapišemo to besedo, moramo še enkrat izrecno naglasiti, da po pravilnem pojmovanju tak stan ni samo gospodarsko-produktivna interesna skupnost, pač pa tudi duhovno-kultur-na. Zato stan ni isto, kar strokovno združenje (Gewerkschaft). Stan je mnogo več! Strokovne organizacije zasledujejo v svojih prizadevanjih snovne interese svojih pripadnikov, dočim se za duhovno plat brigajo le toliko, kolikor to zahtevajo materialni interesi. In končno so vsa takšna združenja vendarle umetne tvorbe, ki se približujejo razrednemu pojmovanju človeške družbe. Gospodarski stan je pa naravno osnovana zajednica, ki ljudi ne združuje samo po gospodarsko-interesni strani, marveč jih zedinjuje po srcu in umu — da enako mislijo in čustvujejo /doživljajo in verujejo. Zato se stan mnogo bolj približuje narodu, kakor razredu. Za narod je pa značilna ravno duhovno-kulturna povezanost njegovih članov, ki je za pojmovanje naroda kar bistvena Da ne bi zašli predaleč v sociološka razpravljanja, naj za stan zadostuje, kar smo o njem do sedaj povedali. Komur stvar ni jasna, naj prejšni in današnji članek še enkrat ali večkrat prebere. Morda bi bilo celo umestno ,da bi se načel problem stanovstva v naših prosvetnih društvih, kjer naj bi se naši članki pojasnjevali in bi se o teh vprašanjih razvila debata. Če sploh v katerem Problemu, je potreben našemu ljudstvu danes pouk ravno v vprašanju stanovske ureditve družbe. Stvar je nadvse, sodobna in uktualna! Kdor med čitaielji vestno in marljivo zasleduje naša razmišljanja, se mu vsiljuje vprašanje: koliko bi pa bilo stanov in kateri so? Zares zanimivo vprašanje, na katero je treba odgovoriti! Da kmečki stan dejansko tu je, ni nobenega dvoma. Sicer je dosegel ravnoprav-nost z drugimi stanovi zelo pozno, zato je Pa pristni stanovski značaj med vsemi stanovi najbolj ohranil. Deloma zaradi svoje Prirojene konservativnosti in navezanosti nft tradicijo, deloma pa zaradi tega, ker je značaj kmečkega dela in življenja najbolj naraven — in zato najbolj ovira razkroj stanovske miselnosti. Kdo spada v kmečki stan? Prav gotovo vsi kmečki gospodarji (veliki, srednji in majhni) )s svojimi družinami, in vsi tisti ljudje na deželi, ki imajo •horda kakšno podeželsko obrt, pa so vendar nujno navezani tudi na obdelovanje zemlje in bi brez tega ne mogli živeti. To ®e pravi: zemlja jim je glavni vir za vzdrževanje. Razen teh sodijo v kmečki stan vsi kmečki posli in poljski, gozdni in drugi kmečki delavci, brez ozira na to, ali imajo kaj svoje zemlje ali ne. Posest zemlje sama Po sebi ni bistvena, pač pa značaj dela in Produkcije. Po stanovskem pojmovanju je torej treba odkloniti razloček med lastniki Posestev in med tako zvanimi „delovnimi kmeti" (Arbeitsbauer). Vsi pripadniki kme-ckega stanu so „delovni", pa še kako! Kdor Pa sam pri delovnem procesu na kmetiji ni udeležen tako ali tako (ni ravno treba, da 0rje in seje!), ne spada v kmečki stan, če-Prav ima na stotine hektarov zemlje! Tudi glede obstoja obrtniškega sta-nu ne moremo dvomiti. Svojo lepo tradicijo ••ha iz srednjeveških cehov, katere smo že omenili. Vanj sodi vsa mogoča obrt, ki je organizirana še po sistemu mojstra, pomoč-hika in vajenca. V stanu samem se posame-he sorodne obrtniške stroke združujejo v Posebne skupine (korporacije). Naša seda-la raba besede „stan" za krojača, čevljar-*a' zidarja, mehanika itd. ni umestna. To so Poklici v sklopu obrtniškega stanu. Tudi brtniški stan je še ohranil mnogo značilnih Potez pristnega stanovstva, ki se ne kažejo am0 v produkciji, temveč tudi v duhovno-^Ulturnem življenju. t Podobno tradicijo iz prejšnjih časov ima sr3°vski stan, ki mu z ozirom na po-v Ohost njegovega udejstvovanja (posredo-j^hje gospodarskih dobrin med ljudmi) vse-or značaja stanu ni mogoče odrekati. V stan ne štejemo samo trgovcev, ampak 6 tiste, ki so v trgovini zaposleni, torej močnike .vajence pa tudi vse vrste delav-jj . v trgovskih obratih. Po različnih stroki Se _tuc^ trgovski stan cepi v več skupin ki f- ^ivi^ska stroka, oblačilna stroka itd.), •Ul or9anizirane v okviru trgovskega sta-Pot ak°r obrtniški ima tudi trgovski stan v ez® Pristnega stanovstva, izraženo ne le tUr.načaju dela, temveč tudi v izročilu, kul-Pi® in sČinU Živlien^a ter 9ledania na življe- daj*an' k* šele nastaja, pa ima vendar že se-s^značaj prävege stanu, je industrij. s,ho if.*.a n' Naziv je nenavaden. Do sedaj *hačV 111 Vaieni ° industriji govoriti le pod *ake ° in^ustriiskega delavstva. In se je iz i®m 93 P0imovanja res izcimil napačen polnit? "1^e'av’skem stanu", ki ga moramo za-je p : Delavstvo ni nikak stan! Delavstvo 9iji ’em Za razred po marksistični ideolo-fhhDalr tak pojem sodijo ne le industrijski, tudi obrtni, trgovski, kmečki in kon- čno tudi duševni delavci. Takemu združenju najrazličnejših produkcijskih smeri je lahko skupna samo interesna borba, duhovno-kulturna skupnost pa sploh ne pride v poštev. Zato o delavskem stanu ne moremo govoriti. Industrijski stan je najmlajši in se razvija vsled hitrega napredka tehnike iz obrtniškega stanu v nov stan. Nihče ne more tajiti, da je način in sistem industrijske produkcije bistveno različen od obrtniške. Razmerje med delodajalcem in delojemalcem je povsem drugačno. Tudi duhovna nastrojenost industrijskega delavca se močno razlikuje od tradicionalnih potez obrtniškega stanu. Če industrijski stan doslej še nima bistvenih duhovnih potez, je temu kriva njegova mladost. V ta stan ne uvrščamo le delavcev vseh najrazličnejših industrijskih podjetij, ampak tudi lastnike podjetij, njihove direktorje in generalne direktorje, uradnike, nadzornike itd. — skratka vse ljudi, ki so pri industriji zaposleni, pa naj delajo z roko ali z glavo, tako ali tako, tukaj ali tam. Da se v sklopu industrijskega stanu poedine sorodne stroke grupirajo v posebne skupine (korporacije), je jasno prav tako, kakor pri drugih stanovih. Končno je še ena velika in zelo pestra skupina ljudi, ki pripadajo najrazličnejšim poklicem, pa jih vendar druži način dela in podobnost mišljenja in naziranja v več ali manj naravno enoto. Ta skupina je stan javnih delavcev in svobodnih poklicev. V ta istan sodijo javni nameščenci državnih in samoupravnih strok, umetniki, duhovniki, zdravniki, odvetniki itd. Pretežno jedro tvori izobraženstvo, kolikor izrazito ne pripada po svoji funkciji kateremu prej naštetih stanov. Zato bi ta stan mogli imenovati tudi stan izobraženstva. Vendar pa štejemo sem tudi nižje uradništvo in delavstvo v javni upravi. Pri tem stanu je zanimivo to, da v mnogih strokah predstavlja delodajalca država ali pa samoupravne ustanove (deželne samouprave .občine itd.). Z ozirom na to je tudi razmerje med delodajalcem in delojemalcem prav posebne vrste. Stan javnih delavcev in svobodnih poklicev je v narodu vodilnega pomena. Biti mora ne samo v gospodarskem, temveč v vseh pogledih „sol" naroda in domovine. Zlasti tudi v duhovno-kulturnem oziru. Kadar se ta sol začne priditi, nastopijo za narod težki časi. Sreča je, da se ta stan stalno obnavlja iz drugih stanov, zlasti iz kmečkega. Čim boljše je za obnovo preskrbljeno, tem večja je tudi notranja enotnost med stanovi, kar je za vse življenje naroda prav posebno pomembno. Z naštetimi peterem! stanovi je število gospodarskih stanov izčrpano. Kakšno razmerje naj vlada med člani posameznega stanu in med stanovi samimi in kako naj se urejuje? O tem prihodnjič! TUJ J Vprašanje, kako naj se učim angleščine, zanima danes marsikaterega mladega človeka, ki si mora pridobiti znanje v tem svetov nem jeziku. Vsakdo bi hotel v najkrajšem času in na najugodnejši način popolnoma obvladati tuj jezik. Toda kmalu se pokažejo težave in dvomi, in le zelo počasi gre naprej, razen, če dotični lahko napravi prijazno poznanstvo s kakšnim zastopnikom tega velikega naroda, ki ga nato s praktično uporabo uvede brez vsakega truda v tajnosti jezika. Na tečajih in srednješolskih zavodih je potreba več let in največje pridnosti, da se doseže zaželjeni uspeh, pri čemer pa se uporabi različne umetnosti in zvijače, kakor prevajanje, sklanjanje in spreganje, učenje na pamet od začetka do konca in morda tudi obratno, pisanje in prepisovanje, diktati in spisi brez predpriprave, in še mnogo drugih, navadnemu smrtniku nerazumljivih reči. Gorje ubogemu učencu, če je napravil napako, kajti strogemu gospodu profesorju ali gospej profesorici ne ostane skrita niti najmanjša napaka in prav lahko pade red kar za nekaj stopenj nižje. Splošne učne metode bi lahko primerjali z učenjem plavanja. Otroci si poiščejo peščeno obrežje s plitvo vodo, kjer kobacajo v vodi, ki jim sega do gležnja in so srečni, da sploh smejo biti v vodi. Po nekaj dnevih ali tednih sa že upajo nekoliko globlje v vodo. Ko jim ta sega približno do kolena, poizkušajo prve gibe z nogami, pozneje, v prsni višini ,pa že kar gibe z rokami in končno, ne da bi opazili kdaj in kako, pričenjajo počasi plavati. Prepuščeni so lastnim močem in zmožnostim in tako se nauče plavati na praktični in naravni način. Drugi, bolj strahopetni si iščejo rajši si-stematičih navodil pri kakšnem plavalnem učitelju. Tukaj se pouk vrši čisto teoretično; v prvih urah na suhem, najraje v kakšnem zaprtem prostoru. Učitelj skrbno razloži in nato uči vse gibe. Nato priveže učenca na vrv, ga spusti v vodo in drži v njej tako dolgo, dokler se učencu po večih poizkusih ne posrečijo uspešni plavalni sunki. Ta metoda vodi gotovo tudi k cilju, ima pa to neugodnost, da je malo vzpodbudna. Nevaren pa je tretji ,brutalni način: spustiti učenca neusmiljeno sredi vode, da pride v prisiljeni položaj in se nenadoma in nepričakovano poglobi v plavalno umetnost. Seveda pa se v naših sladkovodnih jezerih poglobi manj v umetnost plavanja, kakor pa v mokri element, ki ga človek sovraži, če ga ne zna obvladati. Siromak se potopi, če ga po velikem preudarku njegov prijatelj ne izvleče ven, seveda z zasmehovanjem. Približno tako se postopa tudi z učenci tujega jezika. Tudi tukaj igrajo vlogo: praksa, teorija in ljubezen. Zavisi pa od učitelja, kako jih podaja učencem. Neredko ima prednost teorija, a praksa ostane daleč proč. Gotovo pa je, da začetni pouk jezika trpi vsled prevelike teorije in prevladujoče slovnice. Takšen pouk vodi k duhovni zmedi, brezmiselnosti, površnosti in nezanimanju. Pozneje navajana slovnica posreduje samo poznanje jezika, toda ne jezikovnega znanja. Škodljivo je učenje besed, ker vodi do nepotrebnih vozlov, ki samo ovirajo gladko izgovorjavo. Tudi tehnika prevajanja vrši motnje, ker mora po ovinkih opisovati naravno zvezo med rečjo in besedo z materinim jezikom. Materinski jezik sam po sebi je treba spoštovati, toda pri učenju živega tujega jezika igra samo vlogo hišnega prijatelja: torej vodi oba zakonca — reč in besedo — druga od drugega in jih odtujuje. Kot ubijanje duha pa se pokaže končno preveliko učenje na pamet, ali „piflanje". Naša zapoved za prvi pouk v živih jezikih se glasi: Proč z gramatiko, proč s slovarjem in pa nobenega „piilanja”! Jezik ni nobena arhitektonska zgradba, ki bi jo ustvarila človeška roka, temveč velikanska rastlina, ki se je zakoreninila med narodom, kateremu pripada. Zato se je ne ®me cepiti in secirati kakor truplo ali poškodovan stroj, temveč se jo mora smatrati kot organično tvorbo, ki je nastala potom naravnih sil. S spoštovanjem se je treba približati tej velikanski rastlini in ji spoštljvo božati listi, nato pa si upati tudi v njeno mogočno vejevje in na vrh ter okušati njene sočne sadeže. Vsako priliko, ki se nudi, je treba zgrabiti, da smo lahko v njeni bližini, se z njo v dobrem prijateljstvu pozabavamo in se veselimo njene lepote in dragocenosti. Pri tem je treba postopati kakor otrok. Vsaka mati ve, kako se ta lahko in hitro nauči kakšnega jezika; in sicer brez slovnice, brez slovarja in brez „piflanja". Da, morda ravno zato. Nobeni materi, pa naj bo „izobražena" ali „neizobražena", s srednjo, visoko ali pa samo z navadno ljudsko šolo, ne bo prišlo na misel, da bi mučila svojega otroka s slovničnimi pravili. Kajti vkljub pomanjkanju vsemogočih teoretičnih navodil prispe malček v nekaj letih k čudoviti samostojnosti in gibčnosti v uporabljanju jezika. Tukaj se izražata seveda ljubezen in naravnost. Kakšno veselje doživlja otrok in mati ob vsaki novi besedi ,vsakem novem pojmu. Dobra mamica se pogovarja z njim, mu označuje stvari, ki še posebno vzpodbujajo njegovo dušo; otrok jo posluša in ji enostavno sledi, pri tem pa tudi polagoma razumeva njene misli in besede. Tako dospe k razumevanju jezika. Kmalu se misli spre-manjajo v besede in te zopet v misli, jezikovno premožanje pa raste, kakor dobro negovana rastlinica na vrtu ter raste z razumom, ki se razvija pri jeziku v detinskem svetu. Materin jezik ne sme biti umetno zgrajen, temveč mora naravno zrasti. Tako tudi tuj jezik, če hočemo, da bo ta postal duhovna last učenca. Zato proč z vsakim umet-ničenjem, s suhoparnim „piflanjem", s sivo teorijo v mladih letih in nazaj k enostavnosti, naravnosti in življenskim resnicami Hočemo se polagoma lotiti učenja tujega jezika; spočetka samo v najmanjših odstavkih in nato dopolnjujoče korakati naprej. Najprej je treba vzeti najvažnejše od važnega, tako v izbiri jezikovnega bogastva kakor tudi v razgovorih. Najprej vtis in nato šele jezikovno posredovanje. Vse čisto prosto iz srca in iz življenja, brez vsake pretiranosti. Takozvane jezikovne napake ne smatramo kot pogreške /popravili jih bomo če je potrebno, nikdar pa učenca vsled tega zasmehovali. Otroci govore tako, kakor jim narekujejo ustka. Za učitelja je to pravi od-počitek, kajti njemu ni treba drugega, kakor samo voditi, pomagati in dopolnjevati. Tudi smejo učenci vprašati svojega učitelja, kadar se pojavijo nejasnosti. On ne sme igrati v svojem razredu neomejenega gospodarja, temveč mora prevzeti vlogo izkušenega sočloveka. Samo v obojestranski vnemi rastejo moči in se razvijajo sposobnosti. Jezikovna pravila, ki jih učenec potrebuje najde sam od sebe in jih predela, ali pa jih spozna po navodilu učitelja. Razumevanje jezika si pridobi kakor majhen otrok na resničnih rečeh, na slikah, risbah, na logični zvezi beirila, potom razlage, opisa, kakor tud potom oblikovanja besed in stavkov. V prostem razgovoru zaide učenec če- sto v zadrego, ker se mora boriti za primemo besedo, ki mu takorekoč leži že na jeziku. Tedaj izgovori učitelj zaželjeno besedo in ta se poveže kakor dobrodošli gost z vsebino stavka tako močno, da ostane za vedno v spominu. V prvi vrsti gre za notranje sodelovanje učenca. Na ta način se učencu razkriva tuj jezik in z njim tudi duša dotičnega naroda. V njem se namreč čudovito leskeče in iskri; treba je samo najti vse bogastvo. Potom znanja tujega jezika spoznamo duševno življenje in kulturo tujega naroda in pri tem spoznamo tudi vrednote svojega jezika. V živahnem in predelanem pouku tujega jezika si ne pridobimo samo jezikovno spoznanje in znanje, temveč se pri tem razvijajo tudi naše lastne duhovne in duševne moči. ŽIVLJENJE na KITAJSKEM V Evropi je užitek, če se sprehajaš po deželi. Na Kitajskem bi se ti tak sprehod zdel precej drugačen. Človeka bi povsod odbijal prav zoprn smrad. Od kod ta smrad? No, kdor bi se malo ozrl okoli sebe, bi vzrok kaj kmalu dognal. Na vsaki njivi ima kitajski kmet izkopano jamo, kjer se pretaka mastna gnojnica. Ves ljubi dan zajema kmetič to dragoceno tekočino ter jo raznaša po svojem svetu. K vsaki rastlini posebej nese skrbno odmerjeno količino, saj posveča sleherni bilki toliko pažnjo, kakor bi bila od skromnega zelišča odvisna vsa njegova bodočnost. Ni pretirano reči, da pozna kitajski kmet vsako rastlinico na svoji njivi tako natančno, kakor pozna naš kmet vsako glavo živine v hlevu. Tu tiči ena izmed skrivnosti kitajskega kmetovalca, ki ume iz svoje zemlje pričarati plodov v tolikih količinah, da se temu tujci ne morejo načuditi. Gnojilo velja tu za zlato. Nič ne de, če še tako smrdi. Če bi dali kmetu priliko, da izbira med gnojem in zlatom, gotovo bi se odločil za prvo, kajti na zlatih tleh ne raste niti plevel. Na vse strani se živahno trži z gnojem vsakršne vrste. Razume se, da gre tudi človeškim odpadkom velika cena. Pridno prevažajo te odpadke sem in tja, saj pomenijo tržno blago. Morda je ni dežele na okrogli zemlji, kjer bi se ljudje tako velepotezno ukvarjali s to zares umazano trgovino. Mimogrede se sme povedati, da ni nič čudnega, če se na ta način raznašajo bolezni. Pustimo zdaj kmete in pojdimo malo gledat, kako je po mestih! Ulice v kitajskih mestih so tesne, ponekod kar obupno tesne. Strehe, ki štrle daleč preko hiš, dajejo mnogim ulicam videz mračnih hodnikov ali celo rovov. A tudi tiste, ki bi jih evropski človek še smel imenovati ulice, zožujejo šta-cunarji s tem, da navrhujejo pred svojimi prodajalnami čim več blaga. Najrajši bi postavil kitajski trgovec ali obrtnik kar vso svojo zalogo na cesto. Skladišče, prodajalna, delavnica, vse mora biti od jutra do večera razpostavljeno očem množice. Še večje pa je morda število krošnjarjev, ki nosijo svoje zaklade iz kraja v kraj in venomer preže na žrtve, ki bi se jim dalo nekaj obesiti. Z njimi tekmuje cela armada takih, ki se love za dobičkom. Vsiljivi znajo pač biti, a vendar se imajo za nekaj boljšega, kakor so krošnjarji. Ne hodijo namreč po hišah, ampak postavljajo svoje stojnice. Izza njih vpijejo mimoidočim v ušesa ponudbe da nikoli tega. So pač strokovnjaki, ne strašijo se nobene naloge. Če hočeš znajo vse, lotevajo se vsega. Pogumni so, verjeti, znajo biti kos vsem potrebam kitajskega življenja. Med njimi so ranocelniki in padarji, ki umejo zdraviti katero koli bolezen. Drugi so čistilci ušes ali vedeževalci, rotilci duhov ali čarovniki. Nebroj je artistov, ki te zadivijo z neverjetno spretnimi vajami. Precej dolga je vrsta pismoukov, ki pri njih lahko naročiš poljubno pismo. Mož ti ne bo rekel, da pridi jutri ali pojutrišnjem, ampak kar pri priči ti bo pismo sestavil. Potrpežljivi možak, ob čigar stojnici si se baš ustavil, ponuja naprodaj bonbone, sladko drobnarijo in kolače, tik njega kuha drug podjetnik čaj za žejne zemljane in ne prav daleč posluje javna kuhinja, ki za denar krepča popotnika z aromatičnimi juhami. Nekaj korakpv naprej so naprodaj ribe, sveže in posušene, dalje jegulje in trepang, to je neka morska žival iz velike skupine ježevcev. Tudi na klavnico boš naletel, kar na očitnem trgu obratuje, vsa tone v krvi in nepopisno umazana je. Ko se pa potrudiš za nekaj korakov dalje, obstaneš pred skladniščem krst. V mračni senci tega lesovja prodaja sosedni trgovec ravnodušno svoj porcelan. Da se znebiš neprijetnega vtisa, poglej čez ulico! Tam nasproti se vali dim iz javne kuhinje, ki jedva zmaguje naval lačnih gostov. Cele družine so tu zbrane bodisi pri južini, bodisi pri kosilu. Spretno love s palčicami drobna zrna riža iz svojih posod ter jih z mojstrsko urnostjo nosijo v svoja usta. Takih javnih kuhinj vidiš več kakor pogrebnih zavodov. Za evropsko oko, ki išče romantike, je to kakor nalašč. Kitajcem je pa menda tudi prav. lilllilllll friižr Domače novice Odločen korak naprej O ureditvi slovenskih zadrug Dne 6. marca je koroška vlada razveljavila odlok gestapa, ki je leta 1942. prepovedal naše zadruge, in je naročila, da se mora premoženje teh zadrug vrniti starim lastnikom. V torek, dne 16. t. m. je bilo drugo posvetovanje pni vladi pod predsedstvom dež. glav. namestnika g. Ferlitscha, h kateremu sta bila povabljena kot zastopnika Slovencev gg. msgr. Podgorc in Henrik Osterman. Najprej je g. ravnatelj Raifl poročal o položaju. Msgr. Podgorc je naglasil, da imajo slovenske zadruge dvojni namen. Posredovati ljudem potrebne kredite, katerih naš kmet poprej v nemških kreditnih zavodih ni našel vedno, kadar jih je potreboval. Drugi namen pa je kulturen. Človek, ki nima denarja, je siromak, narod, ki nima denarja, je berač. Denar daje človeku nekaj veljave, in naš denar naj daje veljave tudi nam. Pravijo, da se nam boljše postreže, če smo vsi v eni zvezi, v eni nemški zadrugi. To se mi zdi, kakor da kdo 'pristopi k lastniku hiše z zahtevo: „Ti, prepusti svojo hišo meni, skrbel bom za te." Ljudsko življenje pozna užitkarje. V užitek gre Človek, kose pripravlja za smrt, mi Slovenci pa še ne nameravamo umreti, zato ne moremo svojega premoženja dajati iz rok. Pripravljeni smo za vsako pošteno sodelovanje. Če g. ravnatelj nemške Zveze pravi, da razdružitev ni mogoča, nam naš revizor g. Küpper pravi, da je možna. Vse je mogoče, če je le časa dovolj. Nam se ne mudi nič. Muditi se mora vladi, da Izbriše slabi vtis ki je nastal zbra- le g- nitvijo našega zadružništva. — Nato msgr. Podgorc predlagal sledeče: 1. Trgovsko sodišče je treba obvestiti o sklepu vlade z dne 6. marca, ker pravi predsednik istega, da ne more v registru nič spreminjati, dokler nima od vlade pismenega naročila. 2. Magistrat Celovec naj dobi naročilo za dodelitev prostora Zvezi slovenskih zadrug, v katerem je delovala posojilnica Celovec 40 let. 3. Posojilnicam naj se dovoli takojšen pristop k slovenski posojilniški zvezi. Gospod Newole je predlagal kot zaključek posvetovanja naslednje sklepe: 1. Trgovskemu sodišču se da ukaz, izbrisati komisarja slovenskega zadružništva g. Geißnerja in na novo postaviti druge komisarje, ki so: gg. Flor. Lapuš, predsednik Zveze, msgr. Podgorc in Osterman, ki bodo začasno oskrbovali Zvezo in njej pridružene posojilnice. 2. Magistratu Celovec se naroči zaseči posojilnični prostor in dati istega Zvezi. 3. Nemškemu Verbandu se naroči izločiti iz svoje zveze bivše slovenske posojilnice. Tem posojilnicam se od vlade svetuje, pristopiti k slovenski Zvezi. Tako je bil storjen v tej kočljivi in za nas tako pomembni zadevi lep korak naprej. Vsč menda zdaj, po mnenju juristov, ni mogoče. Prvi korak je storjen, upamo, da mu bodo v kratkem sledili tudi drugi. Obsodbe vojaških sodišč Že zopet. • 0 Že zopet moramo nasprotovati novi vladni odredbi: tisti namreč, ki prepoveduje zasebno vožnjo ob nedeljah in praznikih. Vse uradne vožnje so seve dovoljene. Umevno je, da je potreba omejiti nepotrebno vozarjenje, ker je pomanjkanje bencina. Manj umevno je, da ob nedeljah ne vozjjo vlaki, ker se mora štediti s premogom. Morebiti se more ugovarjati proti obojemu z ozirom na to, da se krati s takšnimi prepovedmi zaslužek avtolastnikov in voznikov ter zaslužek železnice. Ni res, da se bodo ljudje pač vozili ob delavnikih. Delovne dni čovek nima časa, kliče ga poklic in razni opravki. Če se nedeljska vožnja prepove zasebnikom, je s to prepovedjo prizadetih mnogo ljudi, ki potem ne morejo več ustrezati življemskim in kulturnim željam, kakor smo bili doslej navajeni. Ob delavnikih ljudstvo nima časa. Okoli večjih mest je nastalo vse polno malih domov. Ti ljudje imajo svoj rojstni kraj, svoje starše, brate, strice in tete na deželi. Pustite jim, da gredo ob nedeljah k svojim in se tam najejo enkrat do sitega. Dosti je še ljudi, družin, ki še nimajo primernega stanovanja v razdrtem Celovcu ter so spravili otroke nekam, kjer je ali oče, ali mati doma. Ljudje si že pomagajo is kolesom, dokler ga imajo, če pa človek pride v leta, se mu ne bo ljubilo, ali pa mu je naravnost nisvarno, voziti se, recimo 50 km, s kolesom. So pa nekatere vožnje. so ne-so pa Dolžnost registriranja za vse čolne na Vrbskem jezeru Britanski vrhovni stan poroča: Vsi čolni, ki so v uporabi na Vrbskem jezeru, morajo biti do 4. maja 1946 registrirani. Čolne, ki po tem roku ne bodo opremljeni z reg. štev. bodo varnostni organi zaplenili. Registracija se bo vršila v času od 9. do 16.30. ure na sledeče dni pri pristaniščih, ki so navedsini: Celovec 23. in 24. aprila; Ribnica 25. aprila; Vrba 25. in 29. aprila; Poreče 30. aprila in 1. maja; Kriva vrba 2. in 3. maja. Lastniki čolnov morajo pripeljati čolne s seboj in predložiti lastninski dokaz. V slučajih, da to ni mogoče, mora potrditi priča, da je čoln lastnina tega, ki to trdi. Čolne bodo istočasno opremili s številkami in jih bodo lastniki lahlko zopet takoj vzeli s seboj. Žitara vas Vsem, ki so pri zlomu nacizma kakorkoli pomagali in nam s tem odprli vrata taborišča, se prav lepo zahvaljujem. Prav posebna hvale še Žitarcem in mladini, ki je izkupiček od slovenske igre podarila meni. Apolonija Küster. Človek ki iz- ki so res nepotrebne. Veselice potrebne, gospodarska zborovanja potnsbna in družinske vožnje tudi. potrebuje veselja in razvedrila, popolni nedeljski počitek in nas usposobi za težavno delo, ki nas čaka v ponedeljek v tovarni ali kje drugje. Tega oddiha ljudem ne smemo krajšati, saj državo nič ne stane. Ljudje bodo avto sami plačali in ne bodo godrnjali, če se jim ugodi v upravičenih zahtevah. Srednje vojaško sodišče v Volšperku je po avstrijskem kazenskem zakonu in po zakonskih določbah vojaške vlade obsodilo nekoga na deset let ječe, ker so mu dokazali dva prestopka posilstva in več vlomov. Zaradi zlorabe službene moči so obsodili orožnika Antona Eggerja na 6 mesecev zapora pogojno za tri leta. Radi nedovoljenega prestqpa meje, prestopka proti določbam o devizah, tihotapstva necenzurirane pošte in blaga je bil obsojen Hans Nutschlechner na 4 mesece zapora in zapad denarnega zneska pod vrnitvijo blaga lastnikom. Radi nedovoljenega prestopa meje in prestopka proti določbam o devizah in posesti necenzurirane pošte je bila obsojena Margareta Kindl na 4 tedne zapora pri za-padu denarnega zneska. Radi nezakonitega potovanja v zaporno cono so bili obsojeni na 10 dni zapora: Zenek Zaidmann, Salomon Eichener in Salomon Schmuc. Poljski Židje Thomas Künstler, Isak Ka-plun, Juda Schwarz, Alexander Weis, Moses Schwarz, Ladislav Rosenberger, Mosss Molter, Moses Forkosch, Dof Hadel in Isak Jakobovic so bili obsojeni na pet dni zapora in poslani nazaj v taborišče v Ko-blencu. Radi istega prestopka je bil obsojen Simon Rubenstein na sedem dni zapora in poslan nazaj v taborišče Koblenz. Richard Marchex, ki je poiskusil prekoračiti mejo, je bil obsojen na 14 dni zapora. Michael Potiuk, ki val masne konserve pri zapadu konserv. Na dva msiseca zapora in 500 šilingov denarne kazni je bil obsojen Franz Salier, ker se je nahajala pri njem lastnina zavezniških vojaških moči in pištola. Na šest mesecev zapora so obsodili Johanne Edlinger, ker je odlašala z dolžnostjo javljenja nekisiga ropa. Wilhelm Linninger je bil kaznovan z denarno kaznijo 5000 šilingov, ker je bil v posesti inozemskih valut. je nedovoljeno kupo-je dobil 7 dni zapora Franz Llppnlg je bil obsojen radi ropa na 4 leta in 4 mesece zapora. Radi istega prestopka je dobil Matthias Winkler 3 leta in 3 mesece in Ernst Edlinger 5 let in 9 mesecev zapora. Kmečka zveza za Slovensko Koroško Kmečka zveza, ki je imela svoj zbor 23. marca 1946, je s potrdilom 19. aprila 1946 uradno dovoljena. S tem je dana slovenskim kmetom, kmečkim in gozdnim delavcem možnost organizacije in udeležbe pri volitvah v kmečko zbornico. Posebni gospodarski in socialni položaj zahteva, da ise slovenski kmetje in kmečki delavci tesno združijo v svoji organizaciji in kot celota skupno z nemškimi sedeže-lani pristopijo k reševanju gospodarskih nalog, kot so: Poprava po nacizmu povzročene gospodarske škode; zdrava in goispodarskim potrebam odgovarjajoča agrarna reforma; socialno zavarovanje kmečkega in gozdnega delavstva; starostno in nezgodno zaravovanje kmetov in najemnikov; podvig zadružništva v slovenskem delu dežele; podvig gospodarske izobrazbe; proti kolonizaciji slovenskega ozemlja po tujerodnih elementih. Naša organizacija je zastopnica slovenskega kmečkega ljudstva in ni naperjena proti drugim stanovskim organizacijam, pač pa proti vsakomur, ki bi poskušal izrabljati naš težavni položaj v gospodarskem, socialnem ali političnem oziru. Naš interes je, da ostansimo na svoji zemlji gospodarji kot so bili naši predniki skozi stoletja. Čeprav nimamo na razpolago gospodarskih strokovnjakov, sem uverjen, da borne s svojo gospodarsko in življensko izkušnjo kos vsem nalogam, ki jih bo morala kmečka zveza reševati. Karl Miki, predsednik. ülavM stan britanskih zasedbenih čet javlja: V širokih krogih prebivalstva vlada napačno mnenje, da bodo namreč ukinili meseca julija prepoved o sklepu zakona z avstrijskimi ženami, ki obstoja za britanske vojake. To nikakor ne odgovarja resnici Britanska vlada je prepovedala sklep zakona med pripadniki britanskih zasedbenih čet in pripadnicami avstrijske ali nemške narodnosti. Za ukinitev tega zakona v bližj' bodočnosti ne ostojajo nobeni znaki niti za Avstrijce niti za Nemce. Jlaie Pogled v nedolžno oko. iP pp -t- •Je, Me, Se, gled mi ce ti na se cist, me po spo sr o - ko ca - rob • sih mi ce se v pr - sih mi to Me Se po spo to spo ko - mi - na v tvo-ja m c zrem m la -o Mr. GERALD SHARP. Veseli lelikonofni prazniki med koroškimi Slovenci Že dolgo je tega, ‘odkar sem slavil Veliko noč doma v krogu svoje družine. Tudi V Angliji je Velika noč velik praznik. Velčina od nas pač niso katoličani, vendar imamo Iste praznike, med katerimi je Velika noč tudi eden glavnih praznikov cerkvenega leta. Cvetno nedeljo slavimo tudi pri nas Ua sličen način. Na veliki petek jemo ■vroče torte, ki nosijo odtisek križa, Otedtem ko na velikonočno nedeljo tudi poklanjamo pirhe. Slednji pa niso prava kurja jajca, marveč narejeni kot škatljica, ki vsebuje druga velikonočna darila, ali pa so iz čokolade, katere otroci razumljivo pojedo. Vendar pa že nekoliko let tega nisem več doživel. Letos sem imel srečo, da sem prvič doživel Veliko noč na slovenski način. Obiskal sem Slovence v vseh delih Koroške, tako kmeta kakor duhovnike in povsod so me prisrčno sprejeli. Cvetno nedeljo sem prebil v Skofičah. Prišel sem ravno ob času, ko se je pričela jutranja maša. Procesijo na Cvetno nedeljo sem sicer zamudil. Dan je bil tako lep, da sem potem ostal več ur v vasi in fotografiral. Te slike bodo naši bralci v eni sledečih številk videli. Ostali del dneva sem Prebil s svojimi tovariši na obali Hodiške-ga jezera. V soboto sem se zopet peljal iz Celovca v smeri Vrbskega jezera. Najprej sem se "stavil v Sekiri, kjer sem obiskal Slovence, ki so lani pogostili enega mojih angleških Prijateljev. Sedaj je bil ta prijatelj zopet tu, tokrat s svojo nevesto, da bi preživel par dni v miru pred mestnim vrvežem. Ti dobri ljudje žive na nekem zemljišču, ki so ga ®vojčas nacisti odvzeli kot last slovenske hranilnice in ga dali članom nacistične stranke. Z zadovoljstvom sem izvedel, da je s sklepom koroške deželne vlade prišla slovenska hranilnica zopet v prave roke, Irt da je s tem zopet ena krivica odstra-niena. Drugič sem se ustavil v Plešivcu na Ho-diškem jezeru, kjer smo oddali radijski sparat, ki je namenjen za poslušanje slovenskih oddaj. Potem na® je vodila pot Preko Škofič in Št. lija v Zgornjo vesco. Spotoma sem srečal mnogo prijateljev, ki So bili na poti k farni cerkvi k Vstajenju. ^ Zgornji vesci sem našel doma samo ene-9a družinskega člana mojih znancev, ma-tUo, kateri sem istotako prinesel aparat, in hi mi je pri slovesu stisnila v roko veliko-Počno darilo. Upam, da bodo vaščani Zgornje ves-ce veseli, ko bodo videli sliko °nih 4 kozličkov, katere je nedavno povrgla v vasi neka koza. Na žalost je bil čas prekratek, da bi se I bil lahko pri povratku ustavil v Bilčovsu, I ali videl sem med ljudmi, ki so šli v tamkajšnjo cerkev, nekoliko znanih obrazov, med njimi tudi člane gasilske čete v svetlih krojih. Moral sem hitro v Celovec, kajti povabil me je Msr. Podgorc na žegen, da si deliva kos potice in steklenico vina — in kakšno vino! Kaj takega se na Koroškem na žalost ne najde več. Pri Msr. Podgorcu sem se bil seznanil s patrom Odi-lom, ki je bil deset let v Združenih državah, tako, da sva se mogla sporazumeti tudi angleško, kar je bilo za mene dobrodošla spremenba. Priznati namreč moram, da mi dela učenje slovenščine težkoče. Drugi dan sem zgodaj vstal in šel v slovensko cerkev v Celovcu, o katere cerkvenem zboru sem že toliko lepega slišal. Niso me varali, kajti petje je bilo nadvse uglašeno in me je spominjalo, na čase, ko sem pel kot deček pri šolskem zboru v Angliji. Ob tej priliki sem bil na žalost vzrok motnje med verniki, kajti poizkusil sem posneti petje na ploščo, kar je bilo možno samo s precej velikim hrupom. Na žalost se tehnikom ni posrečilo narediti dober posnetek, zato bom pa poizkus ob drugi priliki ponovil. Po kratkem odmoru sem se napotil s svojimi tovariši proti Velikovcu, od tam pa smo se obrnili navkreber v Djekše. To je bil doživljaj. Priznam, da sem že dalje časa imel namero, obiskati tudi te kraje in sicer ne samo zaradi prebivalcev, marveč zaradi njihovih naravnih lepot. Bil je krasen dan. Ljudje so šli ravnokar v cerkev, a mi za njimi, potem ko smo se seznanili z župnikom. Posebno nam je ugajala zgradba cerkve, čije zunanje stene so služile v pre-iteklih stoletjih kot branik proti Turkom, kakor tudi krasni razgled proti gorski verigi vzdolž državne meje. Lahko razumemo, da so Slovenci na Djekše, kot najsevernejši kraj slovenskega področja ponosni. Imajo prav. Potem smo se podali okrepčani od žegna, ki smo ga dobili pri gostoljubnem župniku v predel, ki mi je že znan, namreč v Podjuno, v Globasnico. Pri tem sem se spomnil enega prejšnjih obiskov, ko sem prišel v Globasnico ravno tedaj, ko so pekli krofe. Nekoliko teh krofov sem odnesel na Dunaj, k ljudem, za katere so take stvari že dolgo samo spomin na stare čase. Tokrat nisem imel manj sreče. Potem sem se vračal preko Dobrle vasi domov. Velikonočni ponedeljek, dan obiskov, je napočil. Kam pa se naj peljem? Ziljsko do- I lino in njene prebivalce sem doslej malo I poznal. Torej gremo preko Beljaka, Plaj-berka, Rut in Cajne. Lepo potovanje okoli impozantne Dobraške skupine. Spotoma smo obiskali mladeniča, ki se pripravlja na snemanje filma o ziljskih narodnih nošah. Potem do italijanske meje, kjer čitamo: „LTtalia avra il suo grande pošto nel mon-do" — vsekakor brez podpisa avtorja, ki k sreči ne pripada več k velikim možem sveta! Mnogo Slovencev živi tudi v tem obmejnem področju poleg Nemcev in Italijanov in nismo hoteli zamuditi, da tudi tukaj ne napravimo obiska. Če zopet povem, da smo bili v Vratih zopet prisrčno sprejeti, potem tega ne vzemite za prazne besede. Menda je bilo to za tamkajšnje ljudje presenečenje, da dobijo tuj obisk, pri tem pa gostje še slovensko govore. Najpreje celo niso hoteli priznati, da so Slovenci. Ni li to strašen dokaz za to, kaj je nad ljudmi zagrešil nacistični duh, da se še danes komaj upajo nastopati kot Slovenci? Pot od tromeje nas je vodila preko Loč v Št. Jakob. Najprej smo zgrešili pot, ki nas je menda brezpogojno hotela peljati preko Korenskega sedla. Na poti je stal kažipot: toliko in toliko kilometrov do Kranja. Škoda, da je po drugi svetovni vojni še vedno tako ali še bolj otežkočeno prekoračenje meje, kakor pa po prvi. Vprašamo se, zakaj morajo narodi med seboj oddeljeno živeti, Kmalu smo pozabili naše razočaranje zaradi ponesrečenega izleta na Bohinjsko jezero, o katerem smo sanjali, kajti pred nami se je dvignila Golica. Kar smo videli, bodo tudi naši bralci videli na slikah. Čevljar v Šit. Petru je bil naš naslednji gostitelj.