ft. 241 DR. J03IV MK.i--"' MUZEJSKI SAVNATIM LJUBLJANA JTJSOSt«VT5 (CL & M )• ntddlo. t. oktobra 1M7. L etri K Lil U»t Uhaja j omet L JX l 6 50 več. /jSjjK r Sirokosti.t-Volon oicc, tahvaiUr 'P^ UredaiMvo te «p»aviii»hroi Tr»t {3). ulica S. Fraacasca d*A««W 20. Ta-Uioa 11-97 DopMt aaj m poiĐjcfo izkliućno uredništva. oglati reklamacij« m (Uaar pa uprmvmltvu. Rokopisi — aa vračajo. Nefraakiraaa pisma m a« aproiaaiaia. — Last. laloiba te tisk Tiskar«« «Ediao«t». Foduredmitvo vGorici: alica Giosu* Cardueci It. 7, L a. — Tatei 331 Glavni ia ocgovorni uradnik: prof. Filip Pariš. Kii j igra je človekova prijateljica. Kadar človeka ljudje zapuste, knjige ga ne zapustijo. Bodi obsojen v največjo samoto, bodi na potovanju ali v tujini. kjer ni nikogar domačega, da bi se z njim poraagorvoril, odpri knjigo in s prve strani se ti ho v prijazni besedi zasmejal znanec 'nasproti in se porazgo' voril s teboj. Ive bo ti dal samo razvedrila in zabave, tudi poučil in potolažil te bo. Dejali boste, da so to stare naze, že stokrat povedane o kmigi. Morebiti so res, a resnične so in to je glavno. In kako radi ljudje pozabijo na resnico, zato je prav, da jo večkrat povemo. Ni dolgo od tega, ko sem bral v neki napoljski reviji približno sledeče besede: «Kuliura slednjega naroda se ne meri po izgovorjeni, ~.mpak po tiskani besedi, p.e po steklenicah vina in po udobju stanovanja, ampak po knjigah, ki stoje v knjižnicah delavca, izobraženca in kmeta.« Kako resnične so te besede! Ne človeka ne ljudstva ne moremo soditi po njegovih vnanjih znakih, soditi ga moramo po njegovi duševni vsebini. In da mu prodremo do dna, poglejmo, koliko in kai čita, videli bomo tudi vanj in stehtali njegovo pravo vrednost. Pred leti sem prišel nekoč v srorsko vas med trde kmote; ki so poznali le rrdo delo od jutra do večera in niso nosili sm3ha na obrazu. Kmet, ki je bil tako redkobeseden kot les. me je peljal v liiSo in me je v svoji redkobesednosti pogostil. Med skopimi besedami ki so padle med tem opravilom, sem mu dejal tudi: «Pri vas mora biti dolga knjigo, je ravno tako, kot če ste slučaj sami doživeli ali z veemi vzroki in posledicami videli doživeti. Iz življenja se učimo dan za dnem; kar se ne moremo naučiti iz življenja, se lahko naučimo iz knjig. Kdor je mnogo in s pridom bral, ta je živel dvojno ali trojno življenje, ima trojne izkušnje, ki mu v bodoče lahko trikrat prav pridejo. Le tako je razumeti tudi branje romanov in leposlovja sploh za koristno in priporočljivo. Čemu sem zapisal te besede o kniigi? Zato, ker se bliža zima. fn bo treba po naših domovih odpreti tiste omarice v kotu ter poklicati nase prijateljice — knjige, da nam v dolgih zimskih večerih kaj povedo, da nas obogatijo z znanjem in izkušnjami in da dvignejo našo kulturo. Ali pa so tiste omarice po naših domovih, tiste «duševne žitnice«, bi jih lahko imenovali, tudi v redu? ŽaJibog, da ne povsodi. Saj ne rečemo, da ni zašla marsikatera knjiga v naše hiše, ali je pač po nekodi taka navada, da ljudje delajo s knj igrami tako kot «9vinja z mehoma. Kmalu leže raztrgane in zamazane v smetišču- To je dobeseden greh, kakor Je greh zametavati bla#o. Knjiga predpostavlja svojo posebno vrednost, ki je trajnejša in večja, lepša ko je knjiga po vsebini. Vsaka kmečka hifca, ki danes nima najmanj sto knjig v s^i domači knjižnici, naj ve, da ni storila svoje dolžnosti; vsako knjigo, ki se ni ohranila otrokom in vnukom, pomeni danes dvojen dolg. Prilike je bilo dosti, da si je mogla vsaka družina leto za letom nabaviti po par novih, lepili in cenih knjig. Tem, ki se zavedajo pomena lepe knjige, ni treba posebej priporočiti, naj dalje vršijo svojo dolžnost nasproti sebi in nasproti svoji družini. Tem, ki se do danes tega niso zavedali, živo priporočamo, da poskrbe tudi za duševno hrano kjer in kadar se jim nudi, da si nabavijo knjig-prijateljic; naj se uče iz njih in naj ustvarijo domačo knjižnico, ki naj bo merilo njih kulturne višine in napredka. slovensko zbližan je ne bo utrpela ikode in da bodo odgovorni činitelji obeh držav imeli dovolj uvšdevanja, da spor med Bolgarijo in Jugoslavijo škoduje v prvi vrsti njihovim lastni interesom. Francoska vlada preti Moskvi s prekinitvijo dxplomaUčnih odii^ajev P AH 12, 8. Včeraj zvečer so govorili v francoskem zunanjem ministrstvu, da je položaj glede vprašanja Rakovskega ze- I BEOGRAD, 8.1Danes papodne ^ ^^ Zatrjeyali SQ> da Fran_ se je vrnila v Beograd kraljev- , ^ namen^ prekiniti ska rodbina iz Topole. Te^orn dneva sta bila sprejeta v avdi-jenci ministrski predsednik Vu-kićević in vojni minister Hadžic. V poučenh krogih se zatrjuje, da se bo vršila te dni seja ministrskega sveta pod predsedstvom kralja. Na tej seji se bo raspravljalo o važnih vprašanjih jugoslovenske zunanje in notranje politike. BEOGRAD, 8. Jutri se vrši Odmevi KoialtsKIH Eizstatou o rlmsKih Ustih Jugoslovenaka kratkoročna not« Bolgariji t>mnmm se vrSi PO«r*b brlgadMfli s*«erala Kovafvlt* primer umor Stambulijskega, RIM, 8. Danes posvečajo skoro vsi rimski listi svoje uvodnike novemu sporu m*-d Jugoslavijo in Bolgarijo radi atentatov v južni Srbiji. «Tevere» označa državo SHS kot epicenter, iz katerega se razširjajo vsi nemiri na Balkanu. ^Italijanski tisk se je», pravi libt, »omejil samo na kratko poročilo o grozovitih vesteh, ki pr.hajajo iz Macedonije, takozvane južne Srbije. Če bi hoteli poročati o vsem, kar se tamkaj zima; sama puščoba in dolgčas dogaja> bi ne zadostovali stolpci par dolgih mesecev.» vsega lista. Inozemski tisk o «Po zimi skrbimo za duso,» vseil tetl dogodkih molči aH pa tni je odgovoril kmet. «Tudi ta komaj omenja. Pa vendar je mora dobiti svoj delež.» preganjanje bolgarsko-make ■ Predno sem ga popolnoma donskih dijakov tako grozovito, razumel, se je pomaknil v kot da b- ge lahko ž njim bavil ci-za mizo, kjer je stala pod raz- viiiziranj svet. Dogajajo se do-pelom in pod svetim Duhom le- podki kot QQ se dogajali za časa sena omarica. Obrnil je ključ m J nekdanje Crne gore. Ne vemo, ki je bil obtočen, da popušča napram Srbiji na račun Macedon-cev. Macedonsko vprašanje ^e izključno jugoslovensko vpraša nje, saj predstavlja Jugoslavija v resnici narodnostno mešano državo pod srbsko diktaturo.* «Tribuna«) zaključuje svoj u-vodni članek: «Ugotovi ti je treba, da se }x>vodi balkanskih :ija z Rusijo svoje prijateljske odno-šaje, toda dopustiti, da ostane gospod Rakovski kot zastopnik sovjetske vlade kljub svojemu nepravilnemu postopanju na svojem mestu, tega Francija ne more. V noti. ki io io trancoski ^slanik v Parizu včeraj izročil sovjetskemu komisarju za z u nanje zadeve Cičerinu, je francoska vlada ugotovila, da bo inoral Čičerin sam prevzeti vso Gospodinje!! manuffl k turnega blaga dajajte prednost eiikim SKlndidćem v Trstu. Via Genova Stev. 21 (prej Campanlle) MARIAACCERBOMI kjer se služijo slovenske odjemalke le toliko let. Bogati dohodi perila, platna vi9okeg* 160, kotenine po 4-90. gobastih, damaskiramh brisač L 7 90, ham-buršKc volne L 3 50, nogavic in volnc-| »in po najnižjih cenah (1086) se pietrgali I pogreb v Štipu umorjenepra bri- odgovornost, če bi se gadnega generala Kovačevića. diplomatični odnošaji me* Ru-Pogreba se bodo udeležili vla- \ si]o m Francijo radi za "nitve da, narodna skupščina, zastop- n,ene zahteve, da se gospod Ra-niki organizacij itd. Mesto je | kovski odpokliče iz Pariza Zapomnite si 1 Ako hoćete prihraniti na »totiac lir pri nakupu pohištva, t«dai je Daobhoduo potrebno, da ae obrnete naratmost na VELIKO OUfiRNO POHIŠTVA luksuanega in nav-dnega z lastno zalogo G. BIECKER TRST - Vi« deli* Utria 5t. 73 - TRST Pradaia^ ac tudi poaamezni koal. 1087 Emba1a2c In točne pollljatv« na d«ielo. odeto v črne zastave. mul lansilaeoa svsta kontoderacije fašistovskih sindikatov RIM, 8. Davi se je sestal na- I ^^^ ciooalm svet konfederacije fa-šiatovskik sindikatov, ki ga tvorijo tajniki nacionalnih udružen) in pokrajinskih uradov. Konfederacijo fašistovskih sindikatov tvorijo namreč vse ka-teeoriie delavcev, ki nalikujejo oilganisacijam delodajalcev; ti so namreč porazdeljeni v šest udružen j. Sestanek je sklical predsednik konfederacije fašistovsklh sindikatov on. Rossoni, ki je hotel dati pokrajinskim tajni kom navodila glede znižanja mezd. O znižanju mezd se bo- S tem je bila sovjetska vlada skoroda postavljena pred alternativo, tako da se da soditi d« bo ali od poklicala Rakovskega iz Pariza, ali ^ bo m »rala prekiniti diplomatične odnošaje s Francijo kot jih je morala z nun jtoW98iazil8 DVA K T H ki otpravi radikalno KIH KURJA OČESA ! Dobiva %m v vsah lekarnah. FHB1U1SPGRZA - Ida Tsr S. PiHO 10 - Int MOSKVA, 8. Včeraj zvečer je sporočil francoski poslanik Ilerbette kc«nisarju za zunanje zadeve ČiČerinu ustmeno noto. BERLITZ-SCHOOL Trat, Via Fabi® FlUi 2 J - telaf. 44-82 Pouk Id prevoti v vseh KzikHi.g7i različne jakosti. Nekateri so bili tako močni, da se je omajalo zi- glasom katere je zahtevala fran- dovje nekaterih stavb. Potres je coska vlada, da se odpokliče so- | trajal kakih 15 sekund vjetski poslar.'k v spod Rako/ski. Parizu go- C^amfesrigln !n Brlcnfl jo odprl. «Tu je naša zaloga,» je dejal s ponosom, kakor da je pokazal na žitnico. In glej, pred menoj so stale v predalih vrste knjig; bilo jih je kakih par sto. Vse je bilo v hiši staro, tra,-inovi, orodje, slike na steni, gospodarska oprava, a knjige so bile videti kot nove, čiste. V tej črni hiši tako bogata knjižnica, ki se ji je vsako leto gotovo pridružilo še novo število kniig, to je bilo zame novo, presenetljivo. In vendar sem od takrat videl še celo vrsto takih domačih knjižnic, ne tako bogatih sicer, a za kmečke domove zadosti bogatih. Koliko poznam inteligentnih družin, ki nimajo toliko knjig v svoji hiši kot marsikatera kmečka družina Zato. ker ne Čutijo duševne po-trebe po nji, ker so nižje stoječi, kot zgoraj omenjeni kmečki ljudje Kako pravilno pojmovanje življenja je to: dati telesu, kar je potrebno za telo, in duši, kar ona -otrebuje. Če je vse poletje sta se sestala ▼ petek PARIZ, 8. Angleški zunanji minister Chamberlain je dospel včeraj ob 8. uri zjutraj v Pariz ________Na kolodvoru ga je sprejelo o- » .^ir, Ukani do, kakor znano, pogajale med gobje angleškega poslaništva v apt^ov nikakor ne^smejo iskau ^^ prizadete organizacije de- Parizu in načelnik kabineta 1 1 lodajalcev in delojemalcev Če francoskega zunanjega ministra pa jim ne bo mogoče, med sabo ge tekom doi>oldneva je Cham-doseči sporazumov, tedaj bodo j beriain posetil Brianda, pri ka-snori predloženi v razrešitev pokrajinskim odborom. Na današnjem sestanku je dal on. Rossoni zastopnikom pokrajinskih sindikalnih odborov navodila, po katerih se ' bodo radi katerega peklenskega sporazuma v prilog Jugoslaviji se na vse to pozablja. Nočemo». se zaključuje uvodnik, «igrati vloge obtoževalcev, toda na podlagi notoričnih deistev u^otavlja^ mo, da je epicenter evropskih nemirov popolnoma dognan. Sleherno nesporazumljenje o tem bi bilo zlobno.« «Giornale d'Italia» pravi: »Nikakor se ne smemo prenagliti v sodbi, kajti poročila o mace-donskem sporu, ki prihajajo iz Beograda in z Dunaja so enostranska in vsled tega napačna. Zato je treba pojasniti nekatere bistvene točke. Spor je predvsem jugoslovensko-mace-donski, a ne jugoslovensko-bol-garski, kakor bi hoteli dopovedati svetu nekateri inozemski listi. Macedonci postopajo namreč popolnoma avtonomno. Vsled tega jih more bolgarska vlada le stežka nadzorovati. Jugoslavija pa bi hotela, kakor izgleda, prisoditi odgovornost za • ■ 1 ____ J •__- _ n „1 m i i (""im v italijanski politiki, kakor je hotela to dokazati social-maso-nerija, ampak iskati jih je treba v samem položaju na Balkanu, *vwbej ^a v Jugoslaviji. Medtem ko se odigravalo ti dogodki v Macedoniji. bi se hotela social-masonerija, ki nalašč prezira trpljenje in muko Macedoncev, podložnih krutemu srbskemu režimu, baviti, kakor smo že javili, z neznatnimi tujerodnimi manišinami v Italiji, ki uživajo terem je ostal nad eno uro. Chamberlain ie Brlandu razložil vsebino svojega razgovora z generalom Primo de n. vero. Dejal je, da se Anglija ne bo vmešavala v zadeve Franci- naibolje zdravje, in sicer na nija seveda niso bila v mkakem meii. Briand pa 3e LUA.JLKM.JC « __________„nUinimi cm Pml- « 0rn,'a airan r prevladovala skrb za telesni njihova dejanja Bolgariji Čim blagor, zakaj bi na zimo, ko je bi se narava tako uredila, da se telo | bodo gotovo pod vzeti diploma-nekoliko odpočije, tudi duša ne * ~ " dobila svojega deleža? In takrat se odpre omarica v kotu in pokaže, kar hrani v sebi; stoteri prijatelji, ki so spali v poletju brez besede, zdaj ožive in pripovedujejo... Ljudska kultura na ta način pridobiva na svoji vrednosti, duša bogati, ker pridobiva na novih spoznanjih in črpa vrednosti, kakor bi jih črpala iz dobre prijateljeve besede. Na tem mestu moram še enkrat opozarjati, da človek ne Čita samo za zabavo, da mu je prijetno, da čas izgine, ampak da zaiomlje iz knjig v isti meri %tudi koristi in nova spoznanja, nove izkušnje. Tega ne moremo trditi samo o znanstvenih in poučnih knjigah, ampak v isti meri tudi o povestih. Ni dolgo od tega, ko je bila v tem listu priobčena notica, kakšno mnenje ima o leposlovnih knjigah Češki vnanji minister dr. Beneš. On pravi, da se je iz romanov naučil spoznavati ljudi in se je iz niili tako usposobil, da se je o ljudeh le redko motil. Pisatelj opisuje ljudi in razmere iz lastne izkušnje in če berete tako tični koraki s strani onih držav, ki so najbolj neposredno odgovorne za mir na Balkanu. Ob koncu pravimo: Krvavi balkanski kroniki je treba slediti z vso pozornostjo, toda brez mrzlice in prenagljenosti. Pojasniti je treba tudi iz raznih vidikov in virov dogodke, ki jo sestavljajo. Vsekakor pa doka* zuje ta kronika, kako daleč smo še od trajnega miru in mednarodnega sporazumi jen j a. «Tribuna» piše v svoji današnji številki: Umor generala Kovačevića se je odigral nekoliko desetoric kilometrov daleč vstran od bolgarske meje na ju-goslovenskem ozemlju. Spričo tega ni mogoče označiti tega dogodka kot obmejen dogodek. General Kovačević je bil poslan v Macedonijo, da zaduši brez usmiljenja sleherni poskus odpora proti raznarodovanju, ki ga izvaja Srbija v Macedoniji. Vsled tega ni na mestu iskanje tujih vplivov na te umore Macedonsko gibanje je gibanje za avtonomno in je v nasprotju tudi z bo'rarsko uradno politiko. V dokaz temu zadostuje na onem smešnem kongresu udruženja društev za Družbo narodov.« V listu «Lavoro d'ItaJIa* ponavlja Alfred Signoretti v svojem uvodnem članku več ali manj ona izvajanja, katera je že večkrat objavil v omenjenem listu. BEOGRAD, 8. Jugoslovenska vlada je izročila bolgarski vladi kratkoročno protestno noto. Nekateri zagrebški listi so prinesli vest, da je že dospel v Beograd odgovor bolgarske vlade. Na najmerodajnejšem mestu v zunanjem ministrstvu pa zatrjujejo, da do sedaj ni dospel še nikak odgovor s strani bolgarske vlade SOFIJA, 8. Tu presojajo položaj kot zelo resen, ker vlada ne najde nobene možnosti, da bi onemogočila dogodke, kateri so se odigrali v Jugoslaviji, z novim nadzorovanjem mej. Zadušitev revolucionarnega pokreta je težko izvedljiva, ker gre za tajne organizacije. Jugoslovenske zahteve so zapopadene v jako kratkoročni noti. Jugoslovenska vlada vprašuje: Kaj namerava Bolgarija storiti, da v bodoče prepreči napade mace-donskih komitašev. Bolgarska vlada se je takoj sestala na po- nasprotju s splošnimi smernicami, ki so bile določene v tej zadevi na poslednji seji vodstva fašistovske stranke. Poslanska zbornica se bo sestala koncem novembra ali pričetkom decembra RIM, 8. Kot smo poročali, se bo sestal 7. novembra veliki fa-šistovski svet. Po zasedanju velikega fašistovskega sveta pa bo sklicana za koncem novembra ali najkasneje za pričetkom decembra italijanska poslanska zbornica. Glede zasedanja poslanske zbornice je bil med predsedstvom vlade in predsedstvom poslanske zbornice sklenjen sporazum. Ministrski svet se sestane sredi oktobra RIM, 8. Prihodnje zasedanje ministrskega sveta se bo pričelo v pondeljek, dne 17. oktobra ob 10. uri v palači Viminale. OlaJSave zakona o skupnih zemljiščih bodo veljale še za dobo •noga leta RIM, 8. Kakor poroča v svoji današnji številki rimski list tira poslednje atentate bolgar-sko-macedonskih komitašev v Jugoslaviji in povdarja, da je težko soditi, da je Bolgarija kriva za te obžalovanja vredne dogodke. Komitaši izvajajo teroristična dejanja ravno tako ▼ Jugoslaviji kot na Bolgarskem. List izraža upanje, da ohranita Beograd in Sofija hladno kri in da bosta obe državi nadaljevali započeto delo za zblii*-nje. Iz teh razlogov je treba atentate komitašev o»tro obeo-diti. Mir Evrope zahteva, da pride čim prej do balkanskega Lo-carna in zbližan j a med balkanskimi narodi. List zaključuje s nado, da kljub zadnjim dogodkom akcija za bolgarsko-jugo- morali ravnati pri predstoječih je |n gpanije glede tangerskega podajanjih za znižanje delav- vprašanja, da pa želi, da bi se skih plač. Navodila on. Rosso- 0be državi čim prej sporazu- .. .------. Chamb *r- lainu s svoje strani pojasnil zadevo sovjetskega poslanika v Parizu gospoda Rakovskega. O sestanku med obema zunanjima ministroma pravi uradno poročilo sledeče: V svojem razgovoru, ki je trajal nad eno uro, sta oba državnika poleg perečih vprašanj pretresala tudi probleme, ki bi se mogli pojaviti v bdočnosti, ter sta ugotovila. da se strinjata skoro v vseh točkah. Sinoči je Chamberlain sprejel novinarje, ki jim je podal daljšo izjavo o svojem posetu pri francoskem zunanjem ministru Briandu. Glede posled. zasedanja Družbe narodov je deja*» da je bilo za njegovo osebo najzanimivejše od vseh dosedanjih. Družba narodov je tekom svojega obstoja dOsegla velike uspehe, vendar pa je še daleč čas, ko se bo moglo o njej reči, da je zaščitnica in ustvaritelji-ca svetovnega miru. Glede tangerskega vprašanja je dejal, da o njem z Briandom ni govoril, pač pa da so ga obvestili o tozadevnih komunikejih. ZatrMil je, da se Anglija res ne bo vmešavala v to zadevo in da se ne bo upirala francosko-španske-mu sporazumu na podi agi mednarodne uprave Tangerja. Chamberlain bo ostal v Parizu do pondeljka, nato pa bo odpotoval v London. Danes sta se oba zunanja ministra v Quai d'Orsayu udeležila obeda. Na tem obedu so bili tudi Poincarć ter drugi člani francoske vlade, anerleški poslanik v Rimu in druge ugledne politične oseb nostL «Lavoro d'Italia», pripravlja mi- __ _______nistrstvo za gospodarstvo odred- svetovanje, vendar pa še ni ni- I bo, glasom katere bodo obstoje-česar sklenila. Splošno pa se či pravilniki o skupnih zemlji-pričakuje, da se bo vlada odlo- ščih izjemno podaljšani za dobo čila za ostre mere. do enega leta. Ta odredba je po- PARIZ 8 «L'Oeuver» komen-1 stala potrebna, ker bi takojšnja izvedba novega zakona o skupnih zemljiščih, ki je bil sprejet na poslednjem zasedanju poslanske zbornice, izzvala nedvomno znatne neprilike in težkoče. Spremembe t albanski vladi TIRANA, 8. Albanski listi napovedujejo, da se bodo \ kratkem izvršile spremembe v albanskem ministrskem svetu. Dva ministia sta baje že stavila predsedniKU lepublike na razpolago svoja portfelja. Ni izključeno, da se bodo slične spremembe izvršile tudi pri drugih ministrstvih. Po+res na čeheelova&kem In v Avstriji DUNAJ, 8. Nocoj ob 20. uri je bilo tu občutiti precej močan potres v treh zaporednih sunkih. Potres je povzročil mestoma paniko, škode pa ni bilo. Tudi na deželi, posebno v podonavskih krajih, so zaznamovali večje potresne sunke. BRNO, 8. Nocoj, nekaj sekund po 20.50 so tukajšnji seizmogra-fi zaznamovali potresne sunke GRADEC, 8. V Gradcu so se za-znali okrog 20.50 trije kratki potresni sunki, ki so zelo vznemirili prebivalstvo. Doslej še niso javili nikake škode. Kot sodijo, je bilo središče potresa v južni Čehoslovaški. l^škTpreslefl ITALIJA Zadnjo nedeljo se je sestalo pod predsedstvom načelnika vlade vodstvo fašistovske stranke. Uradno poročilo o tej seji je prineslo uradno glasilo fašistovske stranke «Foglio d'Ordini». V svojem poročilu pravi list, da se je vodstvo fašistovske stranke med drugim bavilo tudi z gospodarskim položajem države v okviru vpnašanja faši-stovskih sindikatov. Po poročilu on. Turatija, ki se je nanašalo na sestanke predsednikov fašistovskih konfederacij, ki so se bavili z vprašanjem delavskih plač, je načelnik vlade začrtal glavne smernice, na katerih bodo morale sloneti rešitve mezdnega vprašanja. Glasom teh smernic bodo reševali mezdne spore med delodajalci in delojemalci medsindikalni odbori. Toda tem poslednjim se bo treba ravnati po navodilih ministrstva korporacij in glavnega tajništva fašistovske stranke. Načelnik vlade je odredil nadaljnje znižanje mezd, katero se bo moralo ravnati po gospodarskem položaju v posameznih pokrajinah in ki bo znašalo najmanj 10, največ pa 20 odstotkov sedanjih delavskih plač. Istočasio bodo morala industrijska podjetja izpopolniti tehnično uredbo svojih obratov, trgovci pa nadalje nižati cene živijen-skih potrebščin. V četiltek so se spet isestall predsedniki fašistovskih konfederacij. Razpravljali so, kot je bilo napovedano, o vprašanju znižanja delavskih plač in sprejeli na znanje poročilo glavnega tajnika fašistovska stranke on. Turatija, po katerem so bila razposlana političnim tajnikom posameznih pokrajinskih fašistovskih zvez, ki so obenem predsedniki medsin-dikalnih odborov. Ta navodila se nanašajo v glavnem na to, da je treba pri znižanju mezd upoštevati Izključno le gospodarski položaj v posameznih pokrajinah, da se mora prepustiti odločitev nerazrešljivega spora med delodajalci in delojemalci ministrstvu korporacij in osrednjemu vodstvu fašistovskih konfederacij ter da mora ministrstvo korporacij odobriti tudi rešitve medsindikalnih odborov, ki so uredili vprašanja znižanja delavskih plač za posamezne pokrajine. Medtem se bliža vprašanje poljedelskih kreditov svoji rešitvi. Z ocirom na sestanek zastopnikov agrarnih kreditnih zavodov in na izjave minisfcr® n. «EDZNOST» V Trstu, dne 9. oktobra 1927 on. Belluzza so dobili pokrajinski sindikati poljedelcev potrebna navodila za posredovanje mod kreditnimi zavodi in poljedelci. Določeno je bilo tudi, da dobijo s potrebnimi garancijami izredne kredite oni poljedelci, ki se nahajajo v zelo veliki denarni stiski, tako da ne bi mogli zmagovati niti nadaljnjih tekočih kmetijskih izdatkov. Cene življenjskim potrebščinam se na splošno še nadalje nižajo. Pred kratkim je bil objavljen seznam cen vseh življenjskih potrebščin v vseh večjih italijanskih mestih. Po tem seznamu je življenje najdražje v Messini, zatem v Trstu in drugih mestih Italije. Bolgarski kralj Boris, ki se je mudil že dali časa v Italiji in ki je 23. septembra posetil tudi kralja v San Rossore, je prispel predzadnjo soboto v Rim. 2e v pondeljek ga je posetil načelnik vlade on. Mussolini, ki mu je zvečer bolgarski kralj vrnil o-bisk. Bolgarski kralj Boris je potoval v zadnjem času inkognito po vsej zapadni Evropi. Ko je nastopil svoje potovanje, je objavila bolgarska uradna agencija, da si namerava na evropskih dvorih poiskati nevesto in res so se v poslednjih vesteh iz Londona razširile vesti, da se je zaročil s princezinjo Ivano. Bil je tudi pri papežu. Se tisti večer pa je nenadoma odpotoval v domovino. V poslednjem tednu se je mudil v Rimu tudi londonski župan sir George Rowland ii^n-des, ki so ga spremljali žena, dve hčeri in dva londonska sherifa. V Rimu so ga sprejeli z velikim sijajem in ves čas je bil gost rimskega guvernerja kneza Potenzianija. Sprejeli so ga tudi kralj, načelnik vlade in papež. V četrtek pa je tudi on odpotoval proti domu. Poleg teh dveh je treba omeniti še argentinskega zunanjega ministra dr. Gallarda, ki je prispel v Italijo, da se udeleži odkritja spomenika generala Belgrana v Genovi. General Belgrana je bil po rodu Italijan, pridobil pa si je velike zasluge za Argentini-jo in ga smatrajo tam za narodnega heroja. Argentinskemu zunanjemu ministru na čast je priredil načelnik vlade v Rimu svečan banket. Dva dni prej je sprejel načelnik vlade tudi albanskega zunanjega ministra Vrionija, ki se je na potu iz Ženeve v Tirano ustavil v Rimu. Spočetka smo omenili, da je izšel pričetkom tega tedna «Fo-glio d'Qrdini». Ob koncu poročila o seji vodstva stranke napoveduje med drugim tudi sestanek velikega fašistovskega sveta, ki se bo sestal dne 7. novembra in ki se bo bavil z vprašanji ki se nanašajo na fašistov-sko stranko, na fašistovsko vzgojo in poleg drugega tudi na fašistovski nabor v letu 1928. INOZEMSTVO Pričetkom tega tedna so se vsi jugoslovenski klubi mrzlično pripravljali na zasedanje jugoslovenske narodne skupščine. Ta se je prvič sestala v sredo in ji je predsedoval starostni predsednik radikalski poslanec Selić. Na tej seji je bilo izvoljeno začasno predsedništvo narodne skupščine. Izvoljen je bil z veliko večino glasov kandidat radi kal ske, demokratske in muslimanske stranke bivši minister dr. Perić. Naslednjega dne se je skupščina spet sestala in volila verifikacijski odbor, ki ima nalogo, da overovi poslanske mandate. Čisto nenadoma in v nasprotju s pomiritvijo z Bolgarijo, Grčijo Ln Jugoslavijo po poslednjih atentatih makedonskih ko-mitašev v južni Srbiji, se je v Četrtek zvečer v Štipu v južni Srbiji pripetil nov incident. Makedonski komitaši so sredi ceste napadli jugoslovenskega generala Kovačevića in ga ustrelili. Po vsem mestu in sploh po vsej državi je zavladalo veliko razburjenje. Vlada je morala prepovedati v Beogradu več demonstracij, ki bi lahko izzvale neljube incidente. Spričo žalostnega dogodka v Štipu se je sestal v petek jugoslovenski ministrski svet. Za izsleditev atentatorjev je bila razpisana na-gTada 100.000 dinarjev. Obenem je bilo sklenjeno, da se žrtev atentata pokoplje na državne stroške v Beogradu. Že naslednji dan po atentatu na generala Kovačevića pa se je dogodil nov bombni napad na obmejno vas Klisuro. Štiri komitaške tolpe so z bombami napadle carinsko poslopje. pošto in orožniško po-•tajo. Orofcntki in v*£čani »o jih s silo pregnali Komi ta A i so vr- gli 5e na druga poslopja kakih 20 bomb. Povodom teh atentator so jugoslovenske oblasti takoj uvedle strogo preiskavo. In nekatera poročila, ki pa niso potrjena, pravijo, da so orožniki krivcem že prišli na sled in jih deloma tudi aretirali. Jugoslovenska vojska je zaprla jugoslovensko-bolgarsko mejo in jugosloven-ska vlada je, kot zatrjujejo vesti iz dobro poučenih krogov, naročila svojemu poslaniku v Sofiji gospodu Nešiću, naj bolgarski vladi javi, da bo jugoslovenska vlada pretrgala ž njo vse diplomatične stike, če bo ona dovolila, da se atentatorji, ki so bolgarski državljani, povrnejo v Bolgarijo in če ne bo takoj razpustila Notranje makedonske revolucionarne organizacije. Pri vsem tem je pomembno pred vsem to, da je Notranja makedonska revolucionarna organizacija v javnem proglasu priznala, da je ona povzročila poslednje atentate v Gjevgjeliji, Pčinju in drugod, in pa da je jugoslovenski poslanik v Parizu Spalajković posetil francoskega zunanjega ministra Bri-anda ter se ž njim dalj časa raz-govarial o poslednjih atentatih v Srbiji. V poslednjem času se je pričel razširjait med francoskimi mornarji komunizem. Pripetilo se je že več atentatov v Toulo-nu, na križarki «Ernest Renan» in predvčerajšnjim zvečer v nekem baru v Toulonu. Francosko mornariško ministrstvo je izdalo objavo, v kateri pravi, da so bile preiskave prejšnjih mornariških uporov že zaključene in pod vzete potrebne mere. Med tem je francoski tisk vedno bolj ostro napadal sovjetskega poslanika v Parizu gospoda Ra-kovskega, ki je bil ob svojem Času podpisal proglas francoske komunistične stranke, in se tako kot zastopnik druge države vmešaval v -francoske notranje zadeve. Očitajo mu še več drugih stvari. Francoska vlada je potom svojega poslanika v Moskvi sovjetski vladi najprej namignila, da želi, da odpokliče svojega poslanika gospoda Ra-kovskega iz Pariza. Po poslednjih vesteh pa je že naročila svojemu poslaniku gospodu Herbette, naj od sovjetskega komisarja za zunanje zadeve gospoda čičerina naravnost zahteva, da odpokliče gospoda Rakovskega iz Pariza. Predpretekli petek sta se se stala v nekem majhnem prista nišču na balearskih otokih na Sredozemskem morju angleški zunanji minister Chamberlain in general Primo de Rivera. Sestanek «e je nanašal na tan-gersko vprašanje. Listi so v poslednjem času mnogo pisali o sestanku štirih sredozemskih držav. Na drugi strani pa je neki pariški list zatrdil, da bosta morala rešiti tangersko vprašanje najprtej Španija in Francija med sabo in šele potem bodo lahko o njem razpravljali tudi zastooniki Italije in Anglije. V ostalem je vsa ta zadeva še jako nejasna. Chamberlain se je po sestanku z de Rivero odnravil v Francijo. Preko Marseillea je prispel v Pariz, kjer se je včeraj, kot so napovedali listi sestal s francoskim zunanjim ministrom Bri-andom. Pariški listi so k tej napovedi pisali^ da bo sestanek med Chamberlainom in Brian-dom sicer splošnega značaja, da pa bo mnogo doprinesel k poglobitvi odnošajev med Francijo in Anglijo in tudi k pojas-nitvi tangerske zadeve. DNEVNE VESTI Drobne vesti Praznovanje petdesetletnica Karputalski maharadža (indijski knez), ki je sledil L 1877. kot petletni deček svojemu o-Četu kot vladar, bo praznoval v novembru petdesetletnico vladanja. Na slavnost, ki bo trajala štirinajst dni, je povabljenih 2000 gostov, med temi indijski podkralj lord Irvvin, višji poveljnik angleške armade William Birdwood in vse polno drugih dostojanstvenikov. Ker je maharadža eden izmed najbogatejših mož, se sodi, da se bo odigraval pri slavnostih lep odlomek iz «tisoč in ene noči». Mrliča |a bril V Champorcher-ju ▼ pokrajini Aosti je zadela Josipa D'He-rina kap v trenutku, ko je sedel pri brivcu in se dal briti. Brivec ni prav nič opazil in je mirno dovršil svoj posel. Komaj ko mu je odvzel brisačo, je opazil z grozo, da je bril mrliča. SINDIKALNI DOM Načelniku vlade je predložil te dni posl. Ros s oni načrt za zgradbo sindikalnega doma v Rimu v ulici Vittorio Veneto. Načrt, ki je bil odobren, sta napravila arhitekta Vaccaro in Pia-centini. Načelnik vlade, je načrt zahvalil in je z zadoščenjem sliAal, da bo sindikalni dom posvečen že L 1929, in sicer na 23. marca, t. j. Da obletnico ustanovitve fašjev. NOVI VOJNOOD6KODNINSKI MNOŽITBjLJ Uradni list je objavil ministrski odlok, ki določa nov množitelj za izračunanje višine vojne od kod-nine za one porušene stavbe, ki se bodo gradile v dobi po 18. septembra letošnjega leta. Za pokrajine Ancona, Bel luno, Brescia, Forli, Mantova, Neber spojeni v eno samo novo občino s sedežem v Tomaj u. NOV PREDPIS O NAJEMNINAH Kot poroča «L'Informator® del-la Stampa», pripravlja pristojno ministrstvo nov ukrep glede najemnin, ki nalaga hišnim gospodarjem dolžnost, da bodo ob sklepanju novih najemnih pogodb morali naznaniti za to določenim urar dom in v določeni dobi višino najemnine, ki jo je plačeval prejšnji najemnik. S tem ukrepom bi se imelo preprečiti, da bi hifini gospodarji »kle- ' pali nove najemne pogodbe brez ozira na prejifcnjo najemnino. BRIVNICE OB NEDELJAH. Industrijsko nadzornižtvo faSi-stovskih sindikatov poziva brivce, naj ne delajo ob nedeljah, ker je nedeljsko delo brivcev v nasprotju z delovno pogodbo. Oni brivci, ki bodo delali ob nedeljah, se takoj izključijo iz sindikata. UDELEŽENCI PREDVOJA&KEGA TEČAJA poletni tečaj, so pozvani za danes ob 7. uri v kasarno, kjer se morajo udeležiti pouka v streljanju. Vpisani mladeniči se opozarjajo, da je za pripustitev k izpitom neobhodno potrebno, da so se udeležili vseh strelskih vaj, ki sojpredpisane. NOVI PROSE6KI ŽUPNIK. Vič. g. Josip KriŽman, duhovnik pri Sv. Vincenciju v Trstu, je imenovan za župnega upravitelja na Prošeku. Rudarska pokojnine Glede upokojenih rudarjev državnih rudnikov se bo tudi uporabljal kr. odlok od 13. avgusta 1926, št. 1431 z naknadno likvidacijo dodatkov (aggiunta di c on f rate mita). Tukajšnje neumorno Društvo državnih upokojencev je doseglo nov uspeh in nam sporoča po tozadevnem sporočilu finančne intendance v Gorici, zakladna sekcija, da se bodo radi ozi-rov na računovodstvo plačevali z as tanki prizadetim tako-le: 1.) v prvi polovi tega meseca zastanki od 1. VII. 1926. do 30. VI. 1927. 2.) 31. oktobra 1927. zastanki od 1. julija do 31. oktobra t. 1. Istočasno sporoča omenjena zakladna delegacija, da je poskrbela za rešitev 500 prošenj. Predsedništvo društva se toplo zahvaljuje zakladni delegaciji v Gorici za hitro dodelitev in izraža željo, da bi posnemala njen hvale vredni zgled tudi videm-ska. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRO 8. 10. 1927. Tudi zadnji dnevi niso tegu doprinesli nič novega. Ne more se reči. da bi se bil trg v zadnjih dneh poslabšal in tudi ne zbolj-šal. Sploh pa postaja enoličnost ena glavnih lastnosti tržaškega blagovnega trga. Se vedno je na irgu mnogo krompirja. Nekaj na boljšem je zadnje zelje, ki začenja zanimati kupce. Tudi sladka repa je te precej u-po Me v p na. Sadni trg sloni, na jabolkah in hruškah. Na trgu jih je mnogo — lepa kvaliteta. Konkurenca izziva večno spreminjajo cen, vendar pa sto.;e te v znamenju s kakovostjo precej visoko, tako, da prihaja lep sad le kot dezert v poštev. Na trgu je tudi precej lepega kostanja. — Zdi se pa da je blago Izključno domače — maroni so zelo redki. Danes je bil izdan naslednji cenik: Zelenjava: Česen 120-150 lir za stot; rdeča .pesa za kuho 70-140; navadna pesa 30-180; korenje 80-120; navadno zelje 80-120; kisla repa 140 vrzote 100-120; vodne dinje 100; čebula 55-65; fižol v stroč-ju 150-240; fižol v stročju za lušče-nje lisast in svetlorumen 180-220: iočike 100-240; melancane 40-100; zeleno-rdeča paprika 60-100; krompir 55-80; paradižnik 40-140; radič 40-380; sladka repa 60-80; Selen 120-160; apinača 60-220; buče za kuho 200-280. Sadje: jabolka 40-320; hruške 80-280; kostanj 100-140; fige 40-200; limone 6-55 lir za zaboj; me-lagrane 120-150; kutnje 80-160; če-flrplje 200; grozdje 100-600. Vse cene brutto per netto. Na drobno so cene za 20% višje. IZ NAŠEGA URADA: Maks: Shematičen izkaz voda goriške pokrajine je bil objavljen v uradnem Hstu (Gazzetta Ufficia-le) Št. 114, dne 17. maja t. 1. z ukazom, da mora biti izvešen v vseh občinah i .raj ine na županski tabli («AI3 pretorio») skozi dobo trideset dni. Interesiranci morajo v roku šestih mesecev (t. j. do 19. novembra 1927) vložiti pri civilno-tehmčnem uradu (genio civile) v Gorici upor, ako se kdo čuti prikrajšanega s tem, da se je njegova voda vpisala med javne vode. Po sedanjem italijanskem vodnem zakonu pa ni skoraj nobena voda več zasebna, ampak skoraj vse javne vode. Za zasebne vode je sedaj mogoče smatrati le še podzemeljsko vodo zemljišča, vodo nabrano od padcev snega in dežja, ter vode nahajajoče se v ceveh in kanalih napravljenih od lastnika za svoje privatne namene. Vse vode in vodice, potoki, potočki in studenci, ki so med seboj v zvezi in morejo biti za javne koristi uporabljene, so pa na podlagi zakona javne vode. Toliko v splošnem! Vam ni treba rekurirati, ker — kakor pravite — Vaše vode ni v izkazu. Čim bo razglašen definitivni izkaz in bo v njem zapopadena tudi Vaša voda in bi hotel izpodbijati ta vpis, boste morali to storiti le sodnim potom, to je z rekurzom na sodni dvor za javne vode (Tribunale del-le ac.ue puhbliche) v Benetkah. Za podrobnosti stopite v naš urad v Gorici: via G. Carducci 7/1. Td. Vidmar - Idrija: Ce ste pomotoma poslala prošnjo za prenos pokojnine na Vas na finančno intendanco v Trstu je ista bila takoj odstopljena" radi kompetence ravnateljstvu rudnika v Idriji. Ravnateljstvo mora izdelati pokojninski načrt in odposlati vso stvar na ministrstvo narodnega gospodarstva (Economia Nazionale). Dediči Pire - Idrija: Vložili smo vposlano listino. Akt je sedaj v redu, zato bo sledila izplačitev v naj-kraj^em času. Andrej Trbižan: Akt bo radi kompetence poslan v Gorico. RMael fitrancar - Ptonina: Vk:a stvar se nahaja še vodno na tdU-ničnem uradu zaznamovana s 723 To se prav\ da ]e pred Vami Še precej stotin interesi ran cev, pri katerih mora inženir oziroma geo-meler na licu mesta se uveriti o piiiavljeni škodi. M. P. Lokev: Pri odmerjanju pokoj. pride v poštev večja ali manjša ubožnost prosilca, ker je zakonito določeno kaj vsakemu pritiče v danih okolščinah. Vam, kot materi, po enem padlem a. o. vojaku pritiče čistih 55.— lir mesečno. Vse prošnje niso v stanu nič spreme- mivana Vitez - Idrija: Računski dvor ne more ukrepati ker se akt nahaja, radi zopetne proučitve, na fin. ministrstvu. Bomo povprašali tudi tamkaj v kakšnem Stadiju se zadeva nahaja. M. ečitelj: Stvar je .povoljno rešena in odlok je že v rokah pre- toria Vaše sodni je. Blai fctok - Povfr: Akt je zopetno vzet v pretres. Tajništvo. Iz tržaškega življenja Nenavadna avtomobilska nezgoda Na cesti med Opčinami in Sež.a-no se je včeraj okori poldne pripetila nenavadna nezgoda. Ob tistem času se je pomikal proti Sežani kmetiški voz ki ga je vleklo par krav. Na vozu je sedel kmet Anton Antonšič iz Dolenje va> par metrov za njim pa je korakal AntonšiČev 33-letni sin Jernej; moža sta se vračala iz Trsta domov. Ko sta dospela z vozom v bližino Sežane, je zdajci pridrvela z bližnje gmajne na cesto krava, ki je zbezljala na paši in ušla pastirici. V istem trenotku je privozil od Opčin avtomobil, katerega je vodil 40-letni trgovec Julij Besto, stanujoč v ulici Largo Sartorio Št. 5. Besto je takoj stisnil zavore a radi premajhne razdalje ni utegnil pravočasno ustaviti avtomobila, ki se je zaletel z veliko silo v kravo, tako da je žival odletela vstran in se prevrnila na Antonšiča, ki se je na nesrečo nahajal poleg nje. Do-čim je ubogo živin Če na mestu poginilo, je Antonšič obležal težko poškodovan; zlomil si je levo nogo pod kolenom, desno roko v zapestju in poleg tega zadobil še druge poškodbe na raznih delih telesa. Oče in Besto sta mu takoj priskočila na pomoč, ga previdno potegnila izpod crknjene živali ter ga nato spravila v Sežano, kjer je siromak dobil prvo pomoč od tamošnjega zdravnika. Nato je bil prepeljan z nekim drugim avtomobilom v mestno bolnišnico, kjer s* bo moral zdraviti kakih 6 tednov. Orožniki, ki so medtem prihiteli na lice mesta, so menda ugotovili, da nima Besto pri nesreči nobene krivde, kajti po zaslišanju so ga izpustili na svobodo. Tudi avtomobil se je pri nezgodi precej polomil; škoda znaša baje kakih 4000 lir. Tramvaj in kolesel]. Včeraj popoldne okoli 15. ure je tramvaj proge Št. 1, ki je vozil proti Sv. Soboti, zadel v ulici Istria od zadaj v enovprežen koleselj, na katerem je sedel 42-letni krčmar Karel Della Santa, ki se je vračal domov v Škofije. Radi sunka je Della Santa padel s koleselja ter se pri tem nekoliko ranil na glavi. Ker je zavirač naglo ustavil, nezgoda ni imela hujših posledic; le koleselj se je nekoliko polomil, do-čim se konju ni zgodilo nič hudega. Della Santa je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč, nato je bil na lastno željo prepuščen domači o-skrbi. Razne nezgode. Pri delu na parniku «Conte Grande», ki ga dograjujejo v ladjedelnici S. Marco, je 20-letnemu kot-larju Ruggeru Casalliju, stanujo-Čemu v ulici S. Marco št. 24, včeraj popoldne padla na glavo železna plo&ča, težka kake tri kg, in mu zadala precej globoko rano na temenu. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta, je dognal, da si je mladenič tudi pretresel možgane, zato ga je dal po prvi pomoči prepeljati v mestno bolnišnico. — 12-letni Marijan Micolich, stanujoč v ulici Giulia št. 71, se je včeraj popoldne igral s svojimi sovrstniki okoli nekega tovornega voza, ki je stal na dvorišču v bližini tramvajskega skladišča. Med igro je skočil z voza, a storil je to tako nerodno, da je padel in si pri tem zlomil desno roko pod komolcem. Dobil je prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje. Iz strahu pred aretacijo skušal končati življenjem. V stanovanju zasebnega uradnika Taddea Oracisky pri Sv. Alojziju __ Chiadino št. 833, se je včeraj zjutraj odigral dramatičen prizor. Okoli 8. ure sta prišla k Oraci-skyju na dom dva policijska agenta, z nalogom, da ga spremita na kvesturo, kjer bi moral podati neka pojasnila, tičoča se sodne preiskave, ki je bila nedavno uvedena proti njemu. Oracisky, ki je tedaj ravno vstal s postelje, je naprosil agenta, naj počakata par minut, dokler se umije in obleče. Nato se je podal v spalnico. Cez nekaj čr-sa se je razleglo iz sobe bolestno stokanje. Ko sta agenta vstopila, da bi videla, kaj se je zgodilo, sta našla Oraciskyja ležečega napol nezavestnega na postelji; iz ust mu je vrela krvava pena in krvavel je iz globoke rane na levem zapestju; poleg njega sta ležala brivna britev in majhna steklenica z ostanki neke strupene tekočine. Agenta sta takoj obvestila o dogodku reilno postajo, odkoder je kmalu potem prihitel na lice mesta zdravnik, ki je podal Oraci-skyju potrebno pomoč ter ga dat nato prepeljati v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno. Tržaško sodišče Čudni gostilniški gostje Včeraj so se morali zagovarjati pred tržaškim kazenskim sodiščem Angel Zubin, Alojz Giosento in Humbert Devetach, obtoženi cele vrste zločinov, predvsem poskušene goljufije na škodo gostilničarja Antona Zer-quenich, ki ima svoj lokal v ulici deiristria. Dne 26. septembra zvečer so namreč prišli v njegovo gostilno trije mladeniči. Izpili so nekaj piva — o računu pa niso hoteli ničesar slišati. Ko je že prišlo do prepira, je eden izmed mla-deničev začel pregledovati gostilniški cenik in opozo il gostilničarja, da ta ni v redu. Mladenič je začel tudi groziti z globo 500 lir. Predstavil se je pri tem kot tenente milice. Med tem ko je on govoril z gostilničarjem, sta tovariša začela preiskovati gostilno Več gostom, ki so bili priča vsemu, to ni bilo po godu, tako je prišlo do pretepa. Naposled so nepoklicani gostje odšli in pustili gostilno vso razdejano. Klarabineni to kmalu izsledili te tri tičke, ki so sprva tajili vse. Pozneje so priznali, da so se tisti večer res nahajali v Zer-quenichovi gostilni. Tega niso mogli utajiti v očigled dejstvu, da so karabinerji našli v Gio-sentovem žepu listek, na katerega je, kot dozdevni javni funkcijonar, pisal podatke, ki mu jih je moral dajati gostilničar. Na obravnavi trdijo vsi trije, da so usodnega večera bili zelo pijani. Bili so v vefi gostilnah. Zubin pravi, da je samo opozoril gostilničarja, da cenik ni ▼ redu. Na obravnavi ne ve nihče ničesar — niti gostilničar. Ve, kaj se je dogodilo, a ne kdo so krivci. Celo pretepeni Andrej Ger- lanz, ki je tudi zaslišan, ne ve ničesar. Branitelj odvetnik Ketich si je v svojem govoru omejeval na dokazovanje, da ni govora o nl-kaki slepariji. Druge obtolbe p« da sploh nimajo pravne podlage. Sodišče je oprostilo Zubina in Devetach a in obsodilo Giosenta na 8 dni zapora, ker se je izdajal za miličnega častnika. Vesti zjioriškega Goriške mestne vesti S knjižnega trga Te dni so izšle sledeče novt knjige: Dr. Just Bačar: Zdravje in bolezen v domači hiši; Gabrijel Majcen: Zgodovina domačih živali in pitomih rastlin; Koledar za prestopno leto 1928; Slavko Slavec: Župan Žagar; France Bevk: Krvavi Jezdeci in pa Venec pravljic. Knjige so jako okusno opremljene ter bodo nudile svojim čitateljem skozi dolge zimske večere obilo zanimivega Čtiva. Naročniki, ki so jih naročili zase ter za svoje znance jih vdobe na običajfn način. Odprte lekarne Danes v nedeljo dne 9. oktobra 1927. bodo v Gorici odprte sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Giubich, Via Rabatta 18; do ene ure popoldne pa lekarni Liberi, Corso Vittorio Emanue-le III. 39 in Cristofoletti, na Travniku 14. Izpred sodišča Tragičen konec nedeljskega pretepa. V petek dopoldne sta se morala zagovarjati pred sodniki mladeniča Albert Ipavec in Anton Kogoj, oba iz Podgore pri Gorici. Nastopalo je več prič, ki so bili sami Podgorci. Obtožnica pravi, da sta ob-dolžena težkih poškodb na bratih Caligaris iz Podgore. Bilo je neke nedelje zve-čer v mesecu januarju leta 1926. Sredi Podgore se srečata dve skupini nočnih nedeljskih gostov, ki so očividno bili že pokukali nekoliko pregloboko v kozarček in so rogovilili o-krog kavaren in gosti len, ki so se že zapirale, kajti bila je že pozna ura, nekaj čez polnoči. Gotovo je vladalo v obeh skupinah ono junaško razpoloženje, ki mu Gorenjec d£ duška s svojim tolikokrat usodnim «Aufbiksc*u». V prvi skupini sta bila obtoženca Ipavec in Kogoj ter Karel Bandelj iz Podgore. V drugi skupini pa brata Cali-garis Anton in Jožef ter Just Mi-kluž in Ivan Sušič. Srečali so se. Padla je morda taka ali taka beseda. Nekateri trdijo, da je eden izmed bratov Caligaris nahrulil nasprotno «klapo»: «Kaj delate tukaj, pojte spat smrkovci » Obtožnica pravi, da je eden izn^d bratov Caligaris zavpil nad Ipavcem in njegovimi: «lJojte spat komunisti.* Edeu pa celo trdi, da so jih podili spat z besedami: «šlafenberait.» Padla da je celo beseda «puajo-berditi,» kar bi pomenilo, da so pripravljeni se stepsti. «Naj bo že kakor hoče motiv prepiru gotovo ni manjkal. Sprva so se le malo, Mikluž je baje udaril Bandcija, k? teri pa je stekel takoj po karab:-nerje. To jo bil prvi de' usodnega pretepa ki je imel še nedolžno ob like. Nato so se oddaljili nekoliko urug od drugega, pa so se vnovič spoprijeli med seboj. Tudi sedaj ;e ni bilo prav hudega. Nobena kost š-e ni bila polomljeni. Takrat pa sta bajo izginila obtoženca za nekaj minut in se zopet vrnila, sedaj oborože* a. Bande!j z debelo palico, Ipavec pa baje z dolgim nožem. In tedaj so se začeli — zares. Bandelj je tolkel s polenom, Ipavec pa z nožem. In epilog v>ega tega je bil, da je obležal en Caligaris težko ranjen. Moral se je zdraviti leto dni. Tudi Mekluž je dobil lahko rano. Obtoženca, ki so ju takoj zapeli, sta bila rnrsec dni v preiskovalnem zaporu, nato so ju izpustili na začasno svobodo. Kako se zagovarjata obtoženca Ipavec je visok fant rdečelasoc. Govori navadno kot bi hotel s svojim večnim priseganjem prepričati sodnike o svoji nedolžnosti. T?ji dejanje. Po njegovem mnenju sta se brata Caligaris sama s seboj poklala. On ne ve nič tudi noža ni imel. Pravi, da sta brata Caligaris največja razgrajača v Podgoi i. Zagotavlja, da je on bil vedno zvest državljan Italije, ne pa kaj drugega. Preriral se je tisti večer, ker mu je rekel Caligaris smrkovec, toda on ju ni ranil. Kogoj, ki je miren fant, nekoliko ukrivljen v hrbet, prizna pač to, da je stekel na sosednje dvorišče po palico, ko so se pričeli pretepati in se tudi tepel, ni pa videl, da bi Ipavec nosil nož in z njim ranil Caligarisa. Brata Caligaris Brata Caligaris sta si podobna drug drugemu kot groš grošu. Človek bi ju zgreSil, če bi si ju dobro ne ogledal. Govorita burno kot bi hotela z obema rokama pričati, o-pisujeta Cisto na drobno vse potankosti tragičnega prizora in njegovega prologa »Kako se je zgodilo, povejte! ?» «Bili smo v gostilni in smo kvartali,« pripoveduje Anton, starejS' Ili. V Trstu, dne 9. oktobra 1S27. brat cN&to amo Sli na cesto. Mimogrede smo »topili Se v kavarno, kjer smo »pili vsak en punč. Hoteli §mo Se iti v kako drugo gostilno, pa je bilo zaprto. Kupiti smo hoteli steklenico vina, da bi ga pili doma, pa je nismo mogli dobiti. Srečali smo nato skupino Podgorcev z Ipavcem na čelu. Rekel sem Bandelju, ki je naš sorodnik: «Ali ne greš domov?» Tedaj se je Ipa-vec oglasil: «Kaj misliš, da si, če nosiš črno srajco!» Tedaj me je brat prejel za roko in me vlekel proč.» Predsednik: «Pa je komunist lpavec?» \nton Caligaris: «Ne vem, gotove i>a bo nasprotnik. Nato smo Šli dalje in jih pustili. Moj brat se obrne i.i pravi: «GIej jih, kako se prepi-nujo s Susičem!» In vide-l sem, ka ko so se Ipavec in drugi prepirali zadaj s Susičem. «Jaz grem tja» pravi brat. In gremo. Pa sem dobil od Ipavca en sunek v trebuh. Tedaj se je začel pretep. Nato smo se vnovič oddaljili, ona dva pa sta odšla v bližjo hišo in se vrnila o oborožena.. Sprva jih nismo zapazili. Šele čez nekaj Časa mi je rekel brat ki se je ozrl: «Pazi se. gro nad tebe z nožem.» In ie me }e usekal.« «Obtoženec pravi, da sta se sama z bratom stepla.» Caligaris se jezno obrne do I- pavca: »Buderado, ki nisi drugega.« —-Kmalu bi se spopadla, komaj jih je miril sodnik. Drugi brat Jožef Caligaris izpove večinoma isto kot njegov brat. «Ali Vam je Ipavec surovo rekel one besede, ker ste fašist?» «Da, prepotentno! Sploh pa mene sovražijo v Podgori. ker sem fašist, ona dva sta. pa prava komunista in tudi zločinca.« ^Komunista sta?» »Gotovo, resnično, naravno.« Kaj pravijo druge priče Karel Bandelj prinese na dan izraza 3lafenberait» in «punjobe-rait», ki sta povzročila v dvorani veliko smeha. On je kmalu v začetku prepira odšel po karabiner-je. Ko jih je pripeljal na mesto, ni bilo nikjer več nobenega. «Ali je imel Ipavec nož?« e lobro priklada «Veufcievemu» modrovanju o domačih nadloeah in težavah. Da je poleg vsega teera tudi še precej obilno poskrbljeno za zabavo in smeh. ie razumljivo samo po sebi. V «zapisniku» je odmer jenepa dovolj prostora za važne naslove, družinske spomine ter prejemke in izdatke za vse leto, razdeljeno po mesecih, in je na koncu Še dodanega čistega papirja za beležke. «Vedež, edini naš žepni koledar, v resnici ne potrebuje priporočila, ker se priporoča sam s svojo obče koristno in zanimivo vsebino. Želimo mu edino le srečno pot do vsake hiše, kjer ga gotovo povsod spreimejo z veseljem in zadovoljstvom. HIL1 OGLftSI BERUTZ-SCHOOL vo^i v vseh jezikih Via fabi* bini 23. pouk io pr^ MOTOMA svetovna. Likvidacij« v»led zaključka tezij«. Trst, Via Commerciale št. 7. _121? LvMU^UtA liCflJ-ULA se raui starosti proda. Pogoji ugodni. Dilena, Gorica, Bertolini 18/L__1390 300 L mleka dnevno oddam, tudi v malih količinah. Grgič Pavla, Brje 8, p. Komen 1384 ENO ALI DVE postelji oddam. Rojan, via S. Ermacora, 13/1_ 1387 SOrfA, z uporabo kuhinje ali brez, *c odda. Vrdela, nova cesta, 1823, Žerjal- 1388 VIOLIN O, poučuje prof. Ivančič, via išara Daviš 60, m Šalita Gretta 2.__1389 POSTELJA se odda delavcu. Trst, Via Ricmoado 12/1 Petrovič. »3** BABICA, diplomirana sprejema noseće. Via Madonnina 10/IL _\392 ZALOGA »Eternita. m najfinejšega cementa «Udiae», kakor tudi razno telez-nino, Štedilnike i. t. d.; vedno v zalog* o najnižji c«oi pri Ant. Krcaju v Ajdovščini ____ir POROČNO sobo. masivno drugo za eno osebo, prodam v pondeljek Scalmata 10 (Sv. Jakob). SOFEK, vešč slovenskega in italijanskega jezika, veič vožnje kamiona išče službe v mestu ali na deželi. Rojan - Mo-lini it. 685.___ VALVAZOR, vezan v usnje, krasna o- >rtma, se proda. Naslov pn tržaškem upravništvu.__________ ^v toriz.i aatrica i. t. d. Josipa Kerievavta / ^ prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za obilno u-deležbo pri pogrebu. Posebna zahvala gre domačim pevcem za žalostmke. g. Pericu za pretresljivi govor ob odprtem grobu in drugim za obilna sožalja. Bog stotero povrnil GRADIŠČE, 7. oktobra 1927. Soproga Alojzija, in ostali sorodnikL u.a hno plačo — U mesec tudi brezplačno — vstopi študent ubožnih staršev v notarsko, odvetniško pisarno. Vešč slovenskega in italiianskega jezika. Gre tudi drugam, a najrajši v Gorico. Naslov pove goriška uprava. _»384 tlNfl «IDEAL». Opčine. Danes v nedeljo od 16. ure naprej prvovrstni pro- fram s superfilmom Montecarlo * Betty alfour in Carlye BUckwel, dramatični roman v petih dejanjih, ki je doživel povsod največji uspeh._1385 POZOR! Velika zaloga vseh mrtvaških potrebščin. Krste za odrasle od L 60 naprej; krste male od 15 L naprej. J. Sak-sida, Dornberg.__793 PAZITE! Najboljše, najlepše, najcenejše obuvalo dobite pri Rebcu - Trst - Car-ducci 36. _ U5g ISaCCO aBINUM, velika delavnica, vatirane odeje, zimnice in vzmeti. Trst, via S. Maurizio 7. _1239 TOVARNA pohištva, furlanska, z zalogo v Trstu. Via Ginnastica 21. Poročne sobe, »bedne sobe, sobane, kuhinje in posa--mezni kosi. Cene zmerne. Plačevanj«= na obroke.________1073 Zli-OGA papirja. Uvoz in izvoz na vse kraje Cene ugodne. Tvrdka G. Dolhnar. \ I a 5' Trst:_ GL> SOVIRJE, harmonije, orgije itd. popravlja in ugiašuje Andrej Pečar. Gorica ~ 16/IL__*152 _-*rriSTI Trst. Sansebastiano 4. Plisse, nabiranje » gube. pariški vzorci, novi dohodi.____980 ĆEVLJARNICA -Buon operaio». Trst, Sorgo 31. Velika izbera čevljev. NizKe Ivta ZAHVALA. Ob priMki nenadomestli< ve izgube nsšega nepozabnega družinskega glavarja Ivana Križmana izrekamo tem potom najpr.srć ie šo zahva'o vsem. ki so n« k terikoli način skušali ublažiti naSo bol. Posebno se zahvaljujemo č. gosp. 2upnlku in v-eni dobrim sosedom, ki so nam bt i vedno Ob stran, z roko in srcem, sorodnikom In prijateljem za dokaze sočustvovanja v naših bridkih ur?h. Srčna h ala obrt m kons društvu. pt»seb o cerkvenemu pev skemn .boru zs ganljive žalostinke in za čas'no spremstvo, darovalcem in nositeljem cvetju ter ostalim, ki so blagega pokojnika spremlja« n* njegovi zadnji poti Bog p'ačaj vsem! SV. IVAN pri Trstu, 6. oktobra 19?7. 2*luJoZ-i družina KRIŽHAH. TOViBNliKE fENE cene. DAROVI V počastitev spomina nepoz&b-lj»ne edinke daruje g. Jurca Lit. 500.— za. eSolsko društvo«. Pokojnici časten spomin, darovalcu srčna hvalal Ob priliki obletnice smrti pok. Fanči Jurca daruje namesto cvetja na grob obitelj F. Knežič Lit. 50.— za * Šolsko društvo». Nadalje darujejo za «Solsko dru-tvo»: G. Ovidoni Lit. 10.E, Cerkve-nik Lit. 5.—, Prelog Lit. 5.— S. R. Lit. 10.— Kumar A. Lit. 15.—, A. G. Lit. 15.—. V počastitev spomina folagopo-kojnega očeta oziroma tasta g. Ivana Maršiča, ob šesti obletnici njegove smrti, darujeta g g. Marica in Josip Šturm Lit. 50.— za «Šolsko društvo«. Vsem cenjenim darovalcem srčna hvala! STABILIMENTO musicale cGiuseppe Verdi.. Via lmbriani 18. vogal Cardueci. Muzikalije, godala, orkester, itd. " FOTOG.^iCNI atelje (nasproti Teatro azionale) Fratelli Longo. Trst. Viale XX Seiiembre 59. Specijaliteta za otroke. Povedania. Posnetki v naravi. (1142) KROJAČ izdeluje obleke. L 150.— z pod-vlako. Corso Garibaldi 1, vhod Zudecche. 121a A-JOUR, angleiki vbod (na'.ivanic cipkj, V 7 n a a stroj. San Sebastiano 4. 11237 j .l^LOVANA če vi jar niča Gius-sppe Pachor. via Ginnastica 20. Prevzemajo se naročila in popravila vseh vrst. Cene zmerne. _ \23S INDUSTRIJSKO, elektro-mehanično pod jetje Guido De Santi, Trst, via Tesa 33. Popravila električnih in mehaničnih strojev. SploSna napeljava. 1240 PELLE®, KAiKAN *• €° a L TRST, Wia S. kIcoIo It. 12 La itna »ktatiišća v prosci laki TOVAR M A MOJI | lin po nizUiH cenah v sovi Ri nj^akturni piodajslni T^ST Phzza Ponterosso PrtmerlaJte tim« za naks?) In p-epriće f se to e t xnj~i/ijVULar-nj~-n.i-i ............................................ Za Vaše nakupe dajajte prednost tvrdki 1061 G. STRUCHEL Succ. - TRST Via Mazzini 36 - Via S. Caterina 7 ki Vam nudi PO NAJNIŽJIH CENAH VE IK O IZBERO vol-enega b?aga, baršuna, Pd'tich««, karakui, koži hov Ine za okraske, svilenln, čipk, traKOV in vseh drobnar j, voin. in bomba-iastih maj In nogavic, gilets, Puiiower, šiiov, voin. odej, pogri-njal, predpostelinlkov, preprog, trllia, moškega la žen. perila. NB. Vst blago fr zajamčeno. PODLISTEK Črni lovec Zgodovinski romam iz kanadska prošlosti iib) Spisal James Oliver Curwood Prevel Franc© M&gajna. Nekaj Časa je David molče šklen-fal s pokrovko na ponvici svoje kresilke. «Quebec nima ničesar, kar bi jaz hotel,« je rekel končno. «Tam je bogastvo in slava in — Anica,» >e odvrnil Peter. David je molčal in se igral naprej s pokrovko. «Toliko prelepih deklic je tam,» je prigovarjal Peter, «da borio postale tvoje oči omotične, ko u n bodo sledile.« V njegovem glasu se je razodeval rvok takega zadovoljnega veselja, da »e je David moral zasmejati. •Ce bi bilo po tvoji želji, bi s« oženil z vsemi zalimi deklicami na svetu. Ti ljubiš vse.» «Vsako!» je soglašal Peter gorko.*) «Ti misliš, da bi Anica hotela, naj zapustim gozd in odidem v Quebec?» «Prepričan sem o tem. Ona ljubi mesto in m^tno življenje.« David se je mehko smehljal. «Mo-tiš se, Peter. Ona prav tako ljubi gozdove kot jaz; še eno teto in prišla bo nazaj za zmeraj. Danes mi je to sama povedala. Poleg tega nas čaka v gozdovih večje delo, delo, ki ga nadzornik in njegovi ljudje očividno pozabljajo v svojem velikem kvebeškem mestu, •) GagnonL potomci Petra Gag-nona, predstavljajo danes eno Izmed treh najštevilnejših druiin v Kanadi. Peter, ki nastop« v pova-s ti, ja imel sedemnajst otrok. Ko je dosegel svoje štiriinsedetndeseto leto, je Imel 122 živečih vnukom. — Op. pisatelja. kjer se le igrajo in ple"ejo.» «In si nabirajo denai'ja slave in se ljuMtajo,« je popravil Peter. «A bojevanja ni tam nikakega.» •Dovol' ga je med galanti, med katerimi boš tuui ti kmalu, mon-sieur David! Bojevanje s piStolami na dvanajst korakov, če boš želel, ali pa 7 rapirji ob zori dneva ali ob mesečiui Obešanja na javnem trgu ter obglavljanja boš lahko gledal od časa do časa. Lahko se boš norčeval iz lopovov priklenjenih javno na tnala in za kratek čas boš lahko prisostvoval bičanjem, ko si tako krvoločen; zvečer pa v zgornjem in spodnjem mestu godba, petje in plesi in najlepša dekleta na svetu, ki Jih bo S poljubljal, če boš srečen — in vsega drugega, za kar je vredno živeti, bo v obilici U •Vse to ste ne mika.* je odvrnil David prezirno. «V gozdovih je Cisto življenje in več poštenega boja, ki ga ne bo manjkalo, predan mt obišče novo leto.« V c< ibroznanih skladiščih blaga in izdelanih moških oblek --------il Trst, Corso Garibaldi 10 - Tele«. 31-21 = dobite vedno - . CJ i C c . -o £ S c popolno izbero. naprej naprej Obleke, volnene, moške . . od L 118* Obleke, volnene, deške, z dolgimi hlačami......od L 75' Športne obleke, volnene, s kratkimi hlačami.....od L 45'— naprej Mornarske obleke, volnene,» kratkimi hlačami.....od L 32'- naprej Paletots ali ranglan iz sukna ali btaga double face, moški od L 98'— naprej Paletots ali ranglan iz blaga double face, deški .... od L 75— napre Mornarske jope, modre, deške od L 45' - naprej 'TZ rt - 03 < « _ -» CD = S O « 3 = o a.« • 3 5- S i: a» Površniki gabardine alt covercoat, moški, iz blaga angleškega tipa vseh vrst fn lteb vedno v veliki izberi. Zaloga hlač jop plascev Loden za šolarje podvlak z velblodjo dlako, pletenih g.lets v vseh barvah. 1082 7„Af.i mationALNEOA IN 1NOZEMSKEOA BLAOA r« obleke po meri, ki JFS&SSS^nvA..«-.tropj« ute stavbe. - Delo -o.no ,n .olldno- TRST - CORSO Va E. III št 26 Y mfleH 10. oktobra se začne razprodaja vsesa blaga po vsaki ceni IZDELKI ZA MOŠKE : Zimske obleke, suknene . . . Palletots, moški, debeli . . • Hlače, izdelane iz debelega blaga Nacionalno in inozemsko blago. Odrezki za površnike angleški tip od L 47.— naprej Blago se bo prodajalo do izčrpanja zaloge OLD ENGLAND TRST - Corso V. E. III št 26 od L 100.— naprej , 120.- „ 28.- n IV. «EDnrosT» V Trsta, dne 9. oktobra 1927, Geološka raziskavama v gorovji Pa.nir v srednji Aziji Gorovje Pamir spada pod sred-njeazijsko sovjetsko oblast Fer-gan in s svojima glavnima grebenoma, alajskim in zaalajskim, med najvišje planine sovjetske Rusije. Med temi vrhovi je tudi najvišja ruska gora, ki ji je bilo prej ime Pic Kauimann, sedaj pa Pic Lenin. Visoka je 7.350 m. Letos se je odpravila^-^^rc gore znanstvena ekspedicija, ki jo vodi profesor D. J. Mušketo*, ravnatelj sovjetskega geološkega komiteja. V naslednjem prinašamo kratek izvlečtk o delu in zaključkih te ekspedicije. Paunr spada med najvišja gorovja na zemeljski površini in je po svojem geološkem sesiavu zelo zanimivo pogorje. Mnogo ruskih in tudi inozemskih ekspeclicij je že raziskovalo predele pamirskega gorovja, s. je bilo njihovo delo vsled nepristopnosti gora zelo omejeno in otežkočeno. Največje zasluge za raziskovanje teh gora sta si pridobila proresor Mušketo v in avstrijski znanstvenjk Riickmers. ki je bil tam zadnjikrat leta 1913. V poslednjih letih se je zanimanje za to gorovje spet povečalo in pri sovjetski vladi se je zglasilo več inozemskih znanstvenikov, da se jim dovoli geološko raziskavanje pamirskega gorovja. Naloga ekspedicije profesorja Mušketova je bila, da se najdejo vzroki načina, kako so se gorski velikani Pamira tekom postanka sedanje zemeljske oblike formirali. Ugotoviti je bilo treba, Če so se tu zemeljske plasti premikale v vodoravni smeri. Dognali so, da so se ogromne plasti starejših kamenin tekom ča*a nariniie preko mlajših tvorb in jih deloma tako stisnile, da so se v^bočile do silne višine 7000 metrov. Fri tem je bilo dognano, da so poleg alajske^a grebena tudi vsa ostala gorovja v srednji Aziji nastala na enak način, kot smo opisali. Ti nepregledni vrhovi in p'anine so se vabočile vsled velikega pritiska s strani Indije. Ta pritisk se je usmeril proti sibirskim ravniuam in, kjer je bil najsllnejai, so se dvignili poledeneli vrhovi pamirskega gorovja. Velika iežišča premoga v Ferganu in na alaj. gorskem grebenu ter debeie žile drugih rudnin pi-ćajo, da je priročno bogastvo v tesni zvezi ravno strukturo srednjeazijskih pogorij. Sovjttsk-. ekspedicija profesorja Mušketova je v poldrugem mesecu prepotovala okrog 1500 km. Vreme je bilo po večini neugodno, v gorah je pritiskal mraz in stalno so morali potovati in prenočevati v dežju in megli. Ko pa so se vračali po dolinah navzdol z ledenikov in zasneženih gora, so naleteli na veliko vročino. Ekspedicija je na?la nova velika leri ča črnega premoga in ga je na licu mesta prizkuševala, v koliko se da izkoristiti v vse mogoče svrhe. Poleg ekspedicije profesorja Mušketova je raziskovala pamirsko gorovje še neka druga skupina geologov, iii ji je načelo-val Nalivkin. Ta ekspedicija je ostala še naprej v pamirskih gorah in se je imela šele koncem septembra povrniti s svojega dela. Rezultati obeh ekspedi«:ij se bodo mogli pravilno oceniti šele tedaj, ko bo znanstveni material, ki sta ;a nabrali obe skupini, docela urejen in predelan. Gospodarstvo VINSKE CrwE fJA VTPAVS*rFM Cene, ki smo jih navedli v zadnjem d op.s*- j uuvc^a Vina na Vipavskem, moramo popraviti v toliko da je šlo letos gTOzdje po L 1.25, a mošt gTe — dobro blago — po L 1.50 do 1.00. SEMENA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE Tržaška kmetijska dražba v Trstu ima v zalogi: SEMENA: Semensko rž in pšenico dospelo iz Nemčije. Semensko pšenico «Gentil i'0930» iz i tali j. hribov, vse vrste poljskih in vrtnih semen, ter ČebulCek za. sajenje. Detelje In trave vseh poznanih vrst. KMETIJSKE STROJE Slamoreznice «Mavfarth», pluge, brane, veliko stiskalnico za olje ter vse čebelarske potrebščine. UMFTNA GNOJILA Tomaževo žlindro imamo na razpolago še par vagonov pod 150 q, katera stane po Lit. 1.60 enota fco Trst.Superfosfat, kalijeva sol. Čilski soliter in amonijev sulfat. 7,?i umetp.a gnojila sprejemamo naročila za cele vagone. Tržaška kmet. družba v Trstu ul. Torrebianca 19 in ul. Raffi-neria št. 7. Telefon 44-39. štavi-ke razne zanimivosti i»žr€lw>fie dne 8. ektebra 1927. V E N1 v? IA 16 38 20 2 19 TORINO 76 65 11 17 8 RO>I A 81 tU 75 PA^m^ao 64 62 56 45 42 NAPOL1 23 47 15 42 bi MILANO 8 80 43 33 56 FIUliNZE 74 36 61 77 43 BAI1I 4 71 11 26 42 ;0 SO ŽIVELI FRANCOSKI KRALJI Francoski kralji v 17. in 18. stoletju so bili veliki lovcL Park v Versaillesu je obsegal deset milj, oni v Rambouilletu 25.000 oralov. Ludovik XIV. je v enem letu ustrelil 6400 ielenov; Ludovik XVI. v -mem dnevu 60, tekom 14-letnega TirfJanja 1254 jelenov in 189.251 drugih živali. Število ustreljenih živali so dvorni pisarji natančno zapisovali. Kraljevska kubinja je imela tri oddelke: 1. za kralja in mladoletne otroke; 2. kavalirska kuhinja za dvornega mojstra in za prince, ki so bivali v neposredni bližini kralja; 3. maršalska kuhinja za plemiče, ki so opravljali službo na dvoru. Bilo je 383 kuhinjskih uradnikov in 103 sirežaji. Izdatki so znašali 2.17S.OOO frankov (seveda v tedanji valuti); vrhu tega 389.000 frankov za kuhinjo princesinje E-lizabete. ki je bila sicer zelo skromna, in milijon frankov za druge princesinje. Zalagatelj vina je prejemal na le*o 300.000, zalapatelj divjačine in ribe milijon frankov. Pitno vodo so za dvor dovažali iz Ville d'Auray, kar je stalo na leto 70.000 frankov. Hibe so stale za kraljeve prince in princesinje 175.116 frankov. Notranjo službo na dvoru sta opravljala dva velika dvornika, vsak je imel pod seboj sto uradnikov. — Dvorna kapela je :-tela 75 oseb, to je duhovnikov, cerkovnikov, pevcev, glasbenikov, prepisovalcev not itd. Dvorni zdravniški oddelek je imel zdravnikov ranor.etnikov. lekarnarjev itd. Posvetna dvorna todoa je lineia 128 pevcev in godcev. — V kraljevi knjižnici je bilo Vniižničariev. tolmačev, graver-jev, geografov »tiskarjev in knjigo-vtzcev — Oseb za dvorne ceremonije 62. Kralj je imel poleg Versaillesa, kjer ie bila navadna rezidenca, še dve kraljevi palači v Parizu Lou-vre in Tuileriie. potem gradove v Chambordu, Trianonu. La Muetu, Meudon, Choisy, Fontainebieau, Saini-Cloud, S ai nt-Hubert, Saint-Germain, Compiegne. Rambouil-let Obnavljanje in poprava pohištva v teh gradovih je sta'a vsako leto dva mili iona frankov. Služabnikov je bilo nad tisoč. Vsaka selitev kralja iz enega grada v drugega je stala najmanj 120.000 frankov, s celo trumo služabnikov in rokoborcev. — Skratka vsega civilnega osobja na kraljevem dvoru je bilo okolu 4000 oseb. vojaškega pa 9000 do 10.000 oseb; osobje kraljevih sorodnikov 2000. skupaj 15.000 oseb. kar je stalo na leto 40 do 45 milijonov frankov v tedanji valuti seveda. Prvi kraljev kuharski mojster je prejemal na leto 34-000 frankov; prvi tajnik 200.000 frankov; guvernanta kraljevih otrok 115.000 frankov na leto in za vsakega otroka, ki se ie naknadno rod jI. po 35.000 frankov, general švicarske garde je preemal na leto 30.000 frankov. — Kralj je bil tudi dobrega srca in je svojim dvornikom plačeval dolgove, ko so bili v veliki stiski. Se v večji meri se je to dogajalo s kraljevimi princi. Tako je kralj Ludvik XVI. plačal nekdaj za svojega brata grofa Artois (poznejšega francoskega kralja Karla X.) 56 56 milijonov frankov, da je poravnal svoje dolgove, grofu Proverce (pozne-jšeii u francoskemu kralju Ludviku XVUI) 25 milijonov in princu Condi 12 milijonov.) Kralja jo torej stala njegova okolica o-gromne svote, zato je Trancosko ljudstvo dejalo, da je dvor izvir vsega zla, grob francoskega naroda. Gospodična otfvMnlca na potovanju. Z amerikanskimi legijonarji je prišla v Evropo Amerikanka, ki spada k oni stotini žensk, ki izvršujejo v Zedinjenih državah odvetniški poklic. Dorothy Frooks je nastopala v javnosti za žensko enakopravnost že kot enajstletno dekle. Pozneje je kot članica rezilne armade mnogo dobrega napravila za amerikanske legijona-rje. Ko je imela eden in dvajset let, je bila pripuičena kot zagovornica pred najvišjim sodnim dvorom v New-Yorku in kmalu potem je zagovarjala pred apelacijskim sodiščem Zedinjenih driav. Sedaj spremlja legijonarje pri njihovem potovanju po Evropi. Sprejel jo je italijanski kralj v Pisi, ministrski predsednik v Rimu in papež v Va-; tikanu. Z Dunaja pojde v Pariz, potem v Bruselj in od tam z letalom v London. Priglasila se je tudi za avdijenco pri belgijsken in angleškem kralju. Ona pripo veduje, da se je v zadnjih letih število juristov ženskega spola pomnožilo, toda večina teh študira zato pravno vedo, da bodo mogle upravlajti same svoje obsežne farme, posestva in tovarne. V vsem New-Yorku je danes samo dvanajst ženskih odvetnic. Frooks. ki ie bila že večkrat odlikovana, je spisala ve« knjitf, med njimi «Amerikansko srce» in «Postava ljubezni«. Petnajst let nklenjena Policija v Lodzu (Poljska) je odkrila v stanovanju gospe Ro-senberg, ki živi že petnajst let ločena od svojega moža, strašen, zverinski zločin. Ta gospa je Imela svojo osemnaj&tletuo hčer že petnajst let uklenjeno ▼ temni sobici In jo branila dan za dnem s slabim krompirjem. Dekle še je zmešalo. Prepeljali so jo vso slabotno v bolnišnico. Ker pa dvomijo, da bi mogla mati pri zdravi pameti kaj takega napraviti, so mater najprej oddali v norišnico, da jo tam preiščejo. Izšel je roman C«na L 6*—t po pošti L 7*50 ZLATAEtf*A fcloert Povh Trat, Vin fcfcst^zinl 40 Kupuje zialo srebro n krone Popravlja in prodaja zlateni-'o. ene zmerne. Brioni pstent za šoferja Zadnji tečaj s 50"/0 popustom. Celi tečaj L 100.—. Tečaj s hrano in stanovanjem L 250.—. Šola traja od 8—14 dni. Za one, ki se niso mogli vpisati se podaljša rok vpisovanja do 11. L m. Pozneje se primesti šola v Maribor. 1033 Združene šole KRALJ, OpEne 330 Izredna prilika!! Vsl2d ipustiiv; prodsjg ntfiM po neverjetno nizkih cenah. Trst — Via Sett ? fontane 1112 (nri kinematografu Buftalo BIH) ZolsszđrtpjEišKl ombalatađj Trst, Via Seitalontan« 6 od 9-13 In od 15-20 ob nedeljah in praznikih od 10-12. De6Hani dobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. to« Ljudske cene. Olajšano plačevanje. Manufakturna o«™ trgovina v bližini Trsta, d bro vpeljana se odda takoj. Potrebno poznanje italijanskega jezika. Eksistenca zasigurana. — Ponudbe pod „TEXTIL<1 na upravništvo „Ed nosti* A. O. ZarofSS pozlatar. Slike, okvirji, oleografije. Vsa popravila. 1001 Trst - Via na um Rev. 13 IVAN KE8ŽE TRST, Pia^a (Siovannl t ima v zalegi : kuhinjske in hišne potrebščino lončene, iz emajla in aluminija; steklenino, kc&arce, steklenice Ltd. Namizno orcdje (nože, vilice, žlice L dr.) pletenice za razne vporabe. lesene izdelke: Skale, brente, £ebz* za vino, krogle Na droba« " Na dtktle NIZKI CErti (1019. URARNA-ZLATARNA TREVISAN Trst - L argo Santo rio St. 5 • Trst Velika izbera zajamčenih ur, od L 20*— naprej. (ioao) Lastna delavnica za popravljanje ur in zla trni ne po poštenih cenab „LA SCUOLA IH ČASA44 (lola aa doaaa) je mesečnik, katerega pošilja najzanesljivejša lola za korespondenco vsakemu, ki ga zahteva. Te mesečnik interesira mlade in etare, vse one, ki morajo polagati izpite ali take, ki si hočejo izbrati poklic adi dobiti kako službe ia za one. ici telilo poboljšati svoj pololaj ali lastno izobrazbo. PoSljite Se danes vai naslov loli za korespondenco «E. Meschini», Roma, Via i Novt-mbre 96 B. (981) Prodajalno z usnjem In tesarskimi potreKOnaml P. Rehar Trst, Via Scalinata 3 S NAVI6AZI0NE GENERALE ITALIANA PRIHODNJI dohodi (razen sprememb/ V N«w-York (iz Genove) 25. oktobra ROMA i 11. novembra DUlLiO (U Keapelja dan pozneje) V Južno Ameriko (iz Oenove) 20. oktobra C1) UUCA D'AOSTA 28. oktobra GlULiO CESARE 31. oktobra R£ VITTORIO (*) 19. oktobra iz Neapelja) V Srednjo Amersko in Tini Ocaan (poitni iz Genove) 22. oktobra (otvoritveno putovanje) ORAZIO (12.000 ton) V Kubo-Sradnjo Ameriko* Tihi octtcit (trgovinski iz Genove) V Avstralijo (iz Genove) 0. oktobra CAPRERA (Iz Livorna dan pozneje) Otvoritvena potovanje Iz Genove v Južno Ameriko: AUOUSTUS (32.600 ton) 10. novembra Pojasnila in voznt listki prt N. G. 1 potni jk i urad v Trstu. Via Mercato vecehto 1 PRILIKA !! PLUGI slovite češke tovarne popolni z vozičkom na Uveli kolesih, z rezervnim ieniežtni. St. 5 tehta 70 kg . . L 310.— . 7 „ 84 ... . 3i0.— . 8 . 94 . . . „ 390.— . 10 . 125 „ . . * 500.— BRANB, lahke in te2ke na 2 m 3 oddelke, nacionalne 'n inozemske. MLINI in STtSitALftKs za jabolka. (1027) Vftil za MLEKO i. t. d. i. t. d lo}. Mihi & GMeuicii Irst, Piazza Golim št iia Kemitna pralnica za oime 1 F. SAMOKEC-flEEM TRST, Via Cesare Battisti 20 amMBB eanaMBB oMBaii Najnovejši dohodi dunajskega POHIŠTVA navadnega is fnH:usnega. 933 Najzmernejše cene. Na debelo. Na d ohno. R. CAMPCNOVO int, (lole XX. setirtn r; 33. G. Culot Trat, Vfla del le Torrl 2 A OBROKE. Obleke, dežni plašči, tkanine, perila, piatno, dežniki, obuvala, gilet volneni in svileni i. t. d. Znižane cene! Pogoji ugodni! yia Rena št, 3, tre'le nadstropje Dr. lunn SmerchlnicD Radiolog Dlcgaaza in zdravljenje z žarki X t Prej zdravnik v Rudolfspital~u na Dunaju in zdravnik sanatorija S. G usto in mestne bolnice v Gorici.) sprejema od i .oktobra vsaki dan od 8.30 od 12 in lo do 18. v nedel'ah od 9—12. GORICA, Via Semhi rio it. 24 (hiša bacerj ( 050) Oscar Canarutto arar-zla ar Trst - Via M. R. Imbrianl Ste v. 13 s podružnico v Via Giaclnto Galllna 5. Kupuje, prodaja in zamenjuje vrednostne predmete. (io89) gSlISSSSn&^SSBIiGESB ffl. crismancichI H Via Solitarlo 16 l| « Najboljše cene v Trstu. £3 ■■ Žganja.....L 12-— S Maršala 5*20 P3 Varmouth • • • • M 9*2) |jj Sirupi po L a*— kg, 10* O vina, likerji In špirit « na Isbero. (991) n Bogata izbera volnenin, svilenin, bombaževin tkanin in knjig za vezenje. § Trst« Via S« Lszzaro 9 H.....po L 1-80 M „«»p«r»!oa . . „ „ 2 — PtatM . • . „ 2*70 Patno ROMI....... „ 2*50 Matoo „Maštam" 150 cm ,, „ 5 — Bonba2evina pa ... . 2-50—2-70 Baflfeaiavina 150 cm 90 . 4-90 —*— zm za sralca . . ad L 1*80 naprti SATIH v barvah . . »a i 2-30 SATU &1 . . . . 94 L 4*50 naorei ttil&m vatotaa.....L 13 — COtJTIL a« ..... L 2-20 naprti VtHka fsbera fnitanja. Bin« prve vrsti. - Pottreaa točan. Al Gran Rlsparmio TRST - Via S. Lazzaro št 9 Lekarna Castellanovich Trst, Via dei Giulianl 42 (Sv. Jakob) Lastnik F. BOLAFFIO) msaM && m priznano ndjhol.iSe sredstvo za Člšienja krwlt posebno priporočljivo za omotic 3, na^al krvi v glavo, zgubljanje vida pri starih osebah, za arterlnscteroso in sploh za vsa motenja, ki nastanejo vsled slabe cirkulacija krvi. Cena s'eMenici L 10. .--(Za popolno ozdravljenje zadostuje 6 steklenic.) Največjo izbero Najboljše blago ser NAJNIŽJE CENE dobite v veliki prodajalni AL CALMIERE Ponte della Fabbra - TRST - Vogal Via Carducci (Palaća Georgladla) (1022) FERRO CHINA PIGATTi Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravnlitdh avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE M LEKARNA ZANETTI - TRST - Via Mazzlnl EDCfCllfA Stroji za Šivanje, vezenja • rC%bll%V ln pletenje, za dom In vsako obrtnfjo. Potrebščine. TRST« VI« Muda vacchia 3 Napeljave z motor, pogo- 741 no m. Popravila. — i '■■ ia nafflttratoa* i— Braspla«*« pouk v TM«aJ« Manufakturna prodajalna FONTE Dl RISPARMIO Trst, Via Giulia štev. 15, Trst Bombaževine, pletenine, volnenine, rokavice. Velika zaloga nogavic in moških srajc. Prodala po tovarniiRih conah. (I0i8)