174. številka. Ljubljana, v sredo 31. julija 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI MM lahaja vsak dan eveeer, isimsi nedeljo in praznike, ter velja po poftti prejeman za avstro-ogerske deiele aa TH leto 15 gld., za pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., za jeden ■Mate 1 gld4 40 kr. — Za Ljabljf.no bres pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za leden meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na meaec, po 30 kr. ta četrt leta — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znala. Za oznanila plačajo so od itiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., te se dvakrat, in po 4 kr., ce ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frank trati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je aa Kongresnem trgu fit. 12. Upravnifttvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. NI »t« o p. n. obetaotvo nljndno vsliimo na aove aaro#bo, itar« sroapode naročnike pa« k»-terlm bo potekla koieem meseca naroialaa, prašimo« da Jo o pravem cnan ponove, da poAl-IJaaJe ne preaeba la da dobe v«e fttevllke. „SLOVENSKI NAROD" valja aa Lfabljaaeke naročnike bres pošilja* aja na doni t Vse leto . . . gld. is-— I Četrt leta . . gld. S*SO Pol lota • . . «■ 6*So| Jfdru mrie«. l-lO Ba po*llJan|e na dona ao računa lO kr. na meaee« tO kr. sa oetrt leta. 8 pošiljanjem po po Šil veljat Vsa lato . . • gld. IS—I Četrt leta . . . «1*1. — Pol lata • • • «« I Jedra naeaoe . l-to fjsfn Mareoaja aa lahko a vsakim dnevom, a b krat d sa mora poolatl tudi naročal ua, drugače sa ae oziramo aa doticao naročilo. Upravnlitvo »Slovenskega Naroda". Sodne razmere v Gorici. Pri razpravi o proračunu pravosodnega ministarstva eo se izvedeli o razmerah pri goriškem sodišča kaj čudne reči, ki zelo karakteristično osvetljujejo mišljenje odločilnih oseb. Poslanec Gessmann je pri tej razpravi v seji dne 19. julija mej drngim rekel: „Z raznih stranij se čujejo pritožbe, da se pri okrožnem sodišču v Gorici na povsem nedopusten način protežirajo ondotni židovski odvetniki. V nasprotju z zakoni in navadami se je primerilo, da so se odvetniki na nepravilen način vtikali v posvetovanja porotnikov, da niso na porotnike v sodni dvorani a po svojih govorih apelovali, nego jih — kar je naravnost kršenje zakonov — spremili tudi v posvetovalno dvorano, tako da se torej zlasti pri obravnavah s političnim značajem na nezaslišan način upliva na porotnike. To se pozna tudi na sodbah, katere so se v tiskovnih pravdah pri tem sodišču izrekle, kakor se sploh pri goriškem okrožnem sodišču jemljejo posebni obziri na italijansko-iredentovske liste. Drug 8luČHJ karakterizuje prav značilno pristranost ondotnega sodnega predsednika glede teh odvetnikov. Popotovanje avstr.-ogr. vojnih ladij v Kiel in slavnostna otvoritev kanala. (Posneto iz dnevnika vdoležencR-rojaka.) IV. 1. junija. Ko sem zjutraj l. junija prišel na krov« imeli smo francosko obrežje pred Brestom dobro pred očmi in imeli smo za seboj mnoge pred luko iz morja štrleče pečine in manjše otoke. Lidije plavajo naravnost v luko Mresta, glavno pristanišče za severno francosko brodovje. Peljali smo se precej blizu obrežja in oči so se mogle zopet po dolgem Času spočiti na svežem zelenji matere zemlje. To nam je tem bolj ugajalo, ker v naših vodah nimamo ob obrežju drugega pred očmi kakor pust in skalovit Kras. Malo pred vhodom pride nam mogočna francoska vojna ladija „Valmyu z vihra-jočo admiralno zastavo nasproti. Mi jo kakor običajno pozdravimo s streli. Pri vhodu v pristanišče Bresta se mora krmiti skozi ozek kanal, ta se lahko zapre z minami in razun tega je še zavarovan na obeh straneh od več trdnjav, tako da bi sovražnik Odvetnik dr. Morpurgo je tožil sodnega slugo Kattniga na plačanje ekspenzara; ker je sodni sluga trdil, da je tirjatev poravnal, se je odvetniku dru. Morpurgu naložila prisega. Ta je prisegel, dasi po krivem, kakor se je pozneje izkazalo. Sodni Bluga Kattnig je namreč našel pobotnico odvetnika dra. Morpurga glede prepira« tirjatve. Na tem ni nič posebnega, saj se neki večkrat primerja, da naši interesantni sodržavljani krivo prisežejo. Kar pa obuja začudenje, je to, da je predsednik okrožnemu sodišču sodnemu slugi priporočal, naj odvetnika ne ovadi radi te krive prisege in res je sodni sluga Kattnig vložil ovadbo proti židovskemu odvetniku dru. Morpurgu šele 11. junija 1895 sub št. 3GO0 poen. Tako postopanje moža, ki je v prvi vrsti poklican, varovati zakon, mora narediti jako čuden utis. To je tudi posledica tiste izredne prepotence ondotnih židovskih odvetnikov, ki je postala mogoča le vsled tega, ker se z njimi od strani merodajnih krogov pri rečenem sodišču na nedopusten način postopa. Morda je temu povod to, da so dotični gospodje odvetniki največ ireden-tističnega mišljenja, kar se tam večkrat zmatra kot posebno priporočilo. Povedalo se mi je tudi, da se v Gorici neki višji sodni uradnik v uradnih urah in v interesu nekega goriškega zavoda bavi z denarnimi opravili." Na te hude obtožbe je odgovoril vodja pravosodnemu minister st v u dr. Krall to-le: „Po mojem mnenju mora biti pravosodna uprava hvaležna vsakemu poslancu, ki jo obvesti o obstoječih nepravilnostih. Dragocena pridobitev parlamentarizma je, da se morejo take reči razpravljati v tej zbornici. Želeti pa bi bilo, da se stvar kolikor mogoče preišče, predno se spravi v javnost; ako se te pritožbe izkažejo kot neosnovane, je vender s tvar naredila utis na javno mnenje, in ta se ne izbriše, tudi če se navedbe kasneje po-pravijo. Tako je s tem, kar se je povedalo o sodnem uradniku, ki se bavi s posredovanjem denarja. Pravosodno ministerstvo je to izvedelo in stvar preiskalo, a izkazalo se je, da je pritožba bila neosnovana. Drugače je s tem, kar se je reklo glede odvetnikov, da zahajajo v posvetovalnico porotnikov. Tega nisem vedel in preiskal bom, je-li kaj na tem. le težko mogel priti do mesta, če ne mogoče na kak način na kopnem. Francozi so že zgodaj uvideli ugodno lego mesta in že kardinal Richelieu utrdil je luko in sezidal arsenal in ladjedelalnico. V poznejših časih se je to še vse popravilo in dandanes izdelujejo v Brestu največje francoske vojne ladije. Piloti so spremili ladije vsako na svoj določen prostor. V pristaništu videli smo več francoskih vojnih ladij in mej temi celo divizijo v Kiel namenjenih ladij. Pozdravili smo se s streli in ko smo se peljali mimo admiralove ladije ,Hochett, zadonela nam je nasproti avstrijska himna, na naših ladijah so pa svirali marzoljezo. Pogled na mesto in okolico raz ladije naredi ugoden utis. Mesto je amtiteatralično sezidano in zeleni drevoredi se vlečejo mej kamnitimi stavbami. Brest ima 6000 do 7000 prebivalcev in se deli po majhni reki Penfeld v staro mesto na levem bregu z ozkimi, kratkimi in strmimi ulicami, in v novo mesto „Recouvranceu na desnem bregu. Oba dela sta zvezana z velikanskim, železnim, 100 m dolgim in 30 m visokim mostom. Ob tej reki leži prostorni 5 km dolgi arsenal. Raz mosta je vedno lahko videti kolone ladij, ki vsidrane v reki čakajo na po- Poslanec dr. Gessmann je grajano podpiranje, kakor pravi on, židovskih odvetnikov v Gorici pripisoval iredentističnemu mišljenju sodnih uradnikov. (Posl. dr. Gessmann: Ne, nego iredentističnemu mišljenju odvetnikov.) če je sodišča znano iredenti-stično mišljenje odvetnikov, potem to gotovo ni povod, da se jih podpira, če pa sodišču to mišljenje ni znano, potem mu ni v zlo šteti, da odvetnikom ne nasprotuje zaradi mišljenja, katero mu ni znano.* To je bilo vse, kar je vedel vodja pravosodnega ministarstva odgovoriti. Faktično je popravil le jedno trditev Gessmannovo, a še to mu je Gessmann ovrgel. Gossmann se je namreč oglasil za stvarni popravek in rekel: „ Vodja pravosodnega ministerstva je rekel, da je preiskava dokazala, da se pri okrožnem sodišču noben višji sodni uradnik ne bavi s posredovanjem denarja na račun nekega ondotnega zavoda. Popravljam dejansko, da je tak uradnik res več let se bavil s posredovanjem, ker imam za to dokazov od povsem častivrednih in zanesljivih oseb, in povem lahko, da je dotični gospod tu deloval kot član upravnega odbora v Gorici obstoječega zavoda „Banca coope-rat iva di credito". — Vodja pravosodnega ministerstva je obljubil preiskati, da-li laški odvetniki res porotnike spremljajo v posvetovalnico, drugega pa ni obljubil ničesar, ostalo bo torej vse tako, kakor je, iz česar se da sklepati, da zmatra dr. Krall razmere pri goriškem sodišču za dobre in korektne. V IJulilJttiil, 31. julija. Odlaganje mandatov. Oficijozni Fremden-blatt" naglasa, da levičarji zaradi tega tako odlagajo mandate, ker so dopustili, da so radikalni elementi dobili mej njimi prevelik vpliv in ž njimi zmernejši hoditi ne morejo. „Vaterland" pa naglasa, da levičarski poslanci zaradi tega odlagajo mandate, ker se boje boja proti radikalnim elemeutom v svoji stranki. Levičarskim glasilom to ni prav po volji, da nasprotniki tako dobro poznajo razmere mej levičarji. Jeze se, da je koalicijska vlada s teljako gimnazijo pospešila radikalizem. Pri tem pravo. Po ulicah je celi dan in pozno v noč vse živo in živahno, kakor si Francoz ravno želi. Okoličani so spoznajo precej po posebnih po-krivalih, tako moški kakor ženske. Oni nosijo nizke, širokokrajne klobuke iz sukna, z dolgimi črnimi traki, ženske pa belo pečo. Kar se našega bivanja v mestu tiče, omenim takoj v začetku, da je bilo prav veselo in kratko-časno. Na Francoskem se sploh človek ne more dolgočasiti, vrh tega so nas pa ondotni prebivalci, posebno pa častniki francoske marine zelo prijazno .sprejeli. Ves drugačen kakor Anglež je Francoz ; oni je bolj osoren in rekel bi na prvi pogled posebno proti ptujcu Čmeren, a ta kot nositelj etikete vedno prijazen in ljubezniv. Ko smo prišli na suho, obkrožili so nas precej gospodje, pripravljeni nam vse znamenitosti mesta pokazati in naše bivanje v mestu kolikor mogoče prijazno storiti. Sprejeli so nas kot svoje goste in pri vsaki priliki, kadar je bilo treba plačati, je bilo že vse poravnano. Mi jim ta preljubeznjiv sprejem nismo mogli drugače vrniti, ko da smo jih dvakrat povabili na naš krov k di-neju. Sploh sem opazil, da so Avstrijci pri Francozih jako priljubljeni, kar se je pokazalo posebno pri različnih napitnicah o priliki oficijelnih zabav. pa ne pomislijo, da so s tem le dali brco sebi in svojemu nekdanjemu voditelju Plenerju, ki je sestavil in predložil budget, v katerem je bila celjska postavka. „N. Fr. Pr.u piše, če se smatra to za zmernost, da levičarji glasujejo za slovansko gimnazijo v Celju, ni mej vnjimi nobenega zmernega. Seveda ko bi ,Neue Freie Presne" hotela dobro pomisliti, bi kmalu videla bistven razloček mej levičarji. Zmer-nejii so glasovali proti osnovi dvojezične gimnazije | le v drugem branju, radikalnejši pa tudi a* trnjem ' branju proti državnemu proračunu bsi zasadi Gelja. , Nova stranka na Dunaj i Na Dunaju se snuje nova stranka svobodomiselnih obrtnikov, ki hoče postaviti svoje kandidate pri volitvah. Ta stranka se bode pred vsem zanimala le za obrtne koristi. Nam se dozdeva, da je nova stranka delo nemško-liberalne stranke. Ker pod njeno firmo več ne gre, poskusila bode v nekaterih okrajih pod obrtniško lirmo nekaj svojcev spraviti v zbor. Protisemitje to tudi slutijo in so prišli precej številno na prvi shod in ga .skušali razgnati, pa se jim ni posrečilo. Mi ne verujemo, da bi nova stranka dosegla posebne uspehe, posebno se ne bode uresničila liberalcem želja, da bi svobodomiselni obrtniki kar izpodkopali protise-mite. Prišel bode tudi za protisemite Čas, da se prebivalstvo od njih obrne, a poprej se pa mora prepričati, da od te stranke ne doseže, kar sedaj pričakuje. Italijanska zbornica. Pri razpravi o bud- gefu vnanjih stvarij je poslanec Denicolo opominjal vlado, da se naj sporazumi z Avstro-Ogersko, da bodeta skupno pobijali slovanski vpliv. Gotovo so tržaški iredentovci naprosili Denicolo, da se oglasi v zbornici proti Slovanom. Minister vnanjih stvarij Blano je odgovoril, da se ne bode spuščal v Deni-oolovo željo, kajti napraviti bi utegnil razpor mej opozicijo, ker jeden del opozicije želi pospeševanja slovanstva. — Imbriani je zahteval, da Italija popusti kolonijalno politiko. Crispi mu je odgovoril, da to ni mogoče, ker je Afrika šola za italijanske vojake. Dobro izvežbanih vojakov je po Italiji potrebno, ker se lahko vsak čas kaj pripeti na vzhodu, kar bi motilo evropski mir Zbornica je vladno pojasnile vzela z odobravanjem na znanje. Rusko-francoska zveza Nemški listi prinašajo poročila iz Peterburga, s katerim se oporeka, da rusko ministerstvo vnanjih zadev in pa rusko vojno ministerstvo oporekata, da bi se bila sklenila kaka zveza mej Rusijo in Francijo. Nam se čudno zdi, da bi rusko ministerstvo po nemških listih demsntovalo take stvari, ker ima vender svoja glasila v Peterburgu. Čemu sta pa potem „Journal de Saint Petersbourg" in „Invalid"? Makedonsko vprašanje. Grki se začenjajo oglašati po raznih časopisih proti Bolgarom v Makedoniji. Boj«' se namreč, da bode Makedonija zanje izgubljena. Sedaj poživljajo evropske vlasti in Turčijo, da naj podpirajo Grke in Albance v Makedoniji, ker ti so jedini jez proti panslavističnim težnjam. Bolgari pa, kakor najnovejši dogodki kažejo, delajo Busiji pot do Carigrad« Posebno na-glašajo Grki, da so v Makedoniji grške in turške koristi popolnoma slične. Prete pa, da si bodo sami znali pomagati, če se nanje ne bode oziralo. Le-to je dobro, da se jih ni kdo ne boji. Madagaskar. Vojna na otoku Madagaskar postaja za Francoze lažja, nego so pričakovali. Ma-dagasi so se sprli mej seboj in je v več krajih že popolna ustaja. Kraljica je že iz glavnega mesta pobegnila. Pri tac i h razmerah pač ne bode težko Franciji pokoriti lladagase. Seveda težji bode potem napraviti kak stalni red. Dopisi. Ia Postojftue. 30. julija. Postoj i na šteje se srečno, da se je tukajšnje moštvo navdušilo za godbo in se v kratkem času, kar so binkostni izletniki sami uvideli, jako dobro izurilo. Ker se to ne vrši pod krdom naših častiželjnih klerikalcev, jim je godba le trn v peti in komaj so čakali, ke-daj pokažejo svoj srd. V nedeljo popoludne imeli smo nekak promenadni koncert in na to so se v najlepšem redu mirni godci malo okrepčali. Kdo bi jim tega ne privoščil, saj obiskujejo ti trpini kjlubu temu, da ves dan težko delajo, zvečer godbene vaje prav točno in se s tem vzpodbujajo k delavnosti. Mej godci je bil tudi Jože Kovač, 'j.'lletni sin železniškega čuvaja, čislan in marljiv fant. Ko se je vračal ob 11. uri mimo hotela „pri kroni" domov, prime ga druhal mladih fantalinov in jeden njih — baje božjasten — zadere mu nož tako nesrečno v vrat, da se je revež v nekaj minutah zgrudil in takoj umrl. Dasi se Postojnci že dolgo ne spominjajo jednakoga slučaja, dasi smemo žaii-bog pričakovati, da se bodo poboji in umori vsled klerikalnega hujskanja in zdivjanja njihove „katoliške stranke mej kmeti" (Stari trg, Cirknica) še če*to ponavljali, vender bi se ne bil oglasil, kajti vedno mirna Postojina je izletniški kraj in krivo bi bilo iz tega posameznega slučaja sklepati na kako občno nesigurnost. Pri tej priliki se pa je prigodilo nekaj, kar se ne more m ne sme zainol-čati, ker ni lokalnega, temveč za vso Kranjsko principijelnoga pomena. Nesrečnikov oče gre ves potrt k gospodu kanoniku m hoče plačati za zvo-nenje z velikim zvonom. Vsakdo bi bil pričakoval, da bode g. kanonik potrtega, osivelega očeta, katerega je zadela tolika nesreča, s solzami v očeh prav krščansko potolažil. Toda g. kanonik mu je odgovoril, da ne pusti nič zvoniti, da je bil fant pri ponočevanju ubit, da naj bode to za vzgled drugim fantom, in očeta baje posvaril, zakaj je pustil sina k godbi! — Tedaj postojinska godba je kriva njegove smrti? Društvo, ki naj mladeniče odvrača od pogubljivega pijančevanja, Vam je tudi trn v peti ? Kot blisk se je raznesla po trgu govorica, da se nesrečni rodbini rajnkega odreka zadnja tolažba. Prijatelji so se začeli zbirati in bati se je bilo resnega izgreda. Gg. nadžupan in god-beni vodja gresta na to k gospodu kanoniku, da bi se stvar mirno uravnala. Ko mu predočita, da je bil rajnki miren, priden in v obče vzgledeti fant in čisto po nedolžnem zavratno usmrćen, dovoli kanonik, da se mu bo zvonilo, toda fantom v svarilo le z malim zvonom in prepove tudi slavnostui sprevod z godbo in svečami. Kaj storiti? Ljudstvo je razburjeno; rajneega tovariši pošljejo deputacijo k gg. kanoniku, kapelanu in nadžupauu, ali prva dva jim pomagati nočeta, slednji ne more. Odpošlje ho takoj na knezoškotijski ordinarijat sledeča brzojavka: rSmoči bil Jože Kovač, fant lepega vedenja domu gredoč napaden in zavratno umorjen. G. kanonik ne dovoli niti proti plačilu zvoniti z velikim zvonom. Razdraženost velika. Prosimo takoj od-pomoči. Županstvo". — Plačani odgovor pride čez 3 ure, namreč: Pismen odlok se ob jednem odpošlje župništvu. Ordinarijat." Hvala Bogu smo, vzdihnili, misleč, da pride s popoludanskim vlakom ekspresno pismo, naj gospod kanonik od nepravilnega ukrepa odstopi, a varali smo ae. Zvečer, zjutraj in pri po- Popoludne sem imel stražo od 12. do 4. ure, takoj potem šel sem v mesto in našel tam tovariše, ki so ta čas pridno poizvedovali o vseh znamenitostih in zabavališčih mesta; jaz torej nisem ničesar zamudil. Setaje po obljudenih cestah zvedel sem kmalu o zabavah za ta večer, bodisi v gledališču, bodisi v kavarnah ali drugod. Naredili nismo nobenega programa, a sklenili smo trdno, nobene prilike ne opustiti in se veselemu francoskemu življenju z mladenisko gorečnostjo vdati. Za večerjo zbrali smo se vsi v neki restavraciji in se tam seznanili z nekaterimi francoskimi častniki, ti so nam kot naši voditelji stavili jako ugodne predloge. Precej po večerji pričeto se je veselo in živahno življenje. Stakmli in ogledali smo si vse kraje, kjer je bilo kaj smeha in zabave, k zadnjemu je mnogo pripomogel šampanjec in izvrsten konjak. Predaleč bi zašel, če bi hotel vse opisati, kako smo to noč prebili, kajti bilo bi pre-dolgočasno za bralca in jaz si nečem s pisanjem več klicati v spomin teh zabav, ker prepolna bi morala biti moja glava takih malenkostij, posebno sedaj, ko stojimo pred durmi velikanskih slavnostij v Kielu. Vender zabil ne bodem nikoli takozvanoga „Bal de nuit", ki sem ga občudoval to noč. 2. junija. Utrujen od prečute noči prikimal sem ob 9. uri zjutraj na krov in prevzel precej stražo. Za opoludne povabili smo več gostov k dineju. Potem .smo pohiteli v mesto, kajti hoteli smo videti velikanski cvetlični korso, ki ga priredijo običajno na Sv. Martina dan. Prišli smo malo prekasno k „Bataille du fleurB, kajti lepo okrašene kočije so bile že na povratku proti domu Na me in tovariše naredil je ta korso utis predpustnega karnevala; vsi udeleženci so bili kostumirani bodisi na konjih, bodisi na vozeh; metali so okoli šopke cvetlic, dolge papirne trakove in se obsipali s papirnimi izrezki. Na večer bili smo s Francozi vkupno pri večerji v njih klubovih sobah. Bilo je precej pusto in jaz sem se previdno odstranil z drugimi tovariši, kajti imeli smo obiskat še 3 različne plese; jednega je priredilo moštvo vrnivše ladije francoske in ta se je prav dostojno vršil. Na druga dva smelo se je ravno še v civilni obleki iti, ali bilo je veselo. Ob 2. uri zjutraj vrnil sem se na krov in ob 4. uri moral sem zopet stražo prevzeti do 8. ure zjutraj. grebu zvonilo je le z malim zvonom — seveda „ fantom v vzgledu, kakor je dejal g. kanonik. Tu sem pridite, vi nerodoviti profesorji posvetnih in cerkvenih zakonov, ki po nepotrebnem zagovarjate svoje teorije: obesiti je treba najprvo oekohko nedolžnih in drugi, gleda jasi trepetale, se^boab zbali! — Stambulov, ti težiš t -prsti, s ttvoj Juh ni izumrl, temveč dviga se v srcih — kaanjakih klerikalcev, seveda v njih aelakcogu Postojina ia okolica je seveda pri tej priliki pokazala, «da ji jje pravica in nedolžnost bolj v čislu nago fcesaa* domačega g. kanonika in se je udeležilo *aogršbs do 1000 lju Itj. Pred krsto nesli so prijatelji travme vence z belimi trakovi, krsto pa s šopki okreftesi Železniški delavci, njegovi tovariši; v obes Postojina priprostega, tako lepega sprevoda še ni videla. Notranjskim roditeljem „ katoliške" stranke zakličemo: „Quousque tandem" — varujte se, da si ne brusite nože za lastne vratove! Vi pa zavedni in tudi Vi preslepljeni Notranjci, vzdramite se, spoznajte, kam Vas pelje slepo zaupanje v stranko, ki se diči z imenom „katoliškaa. Načelo svojega učitelja o ljubezni do bližnjega so v svoji sebični strasti ti voditelji že davno zavrgli, da le zadoščajo svoji častihlepnosti in gospodstvaželjnosti. Zapomnite si to! Regulacija našega mesta. Naš rojak, gospod Maks Fabiani, diplomirani arhitekt na Dunaju, je izdelal in občinskemu svetu doposlal natančen in obsežen načrt za regulacijo našega mesta. Stvar je za bodoči razvoj naše Ljubljane pre-znamenita, zanimanje za regulacijo splošno. Umevno je torej, da bi občinstvo rado izvedelo, kakih nazorov so posamični strokovnjaki, kaj mislijo in kako sodijo o regulaciji. Gospod Fabiani je v pojasnilo svojega regulacijskega načrta izdal posebno brošurico, v kateri pojasnjuje in utemeljuje svoje nasvete. Brošurici je dodan pregledni načrt. Glavne ideje, vodilna načela Fabijanovega načrta se nam zde tako važna, da jih hočemo posneti, tembolj, ker je že sedaj brez dvoma, da bode jeden, in sicer najvažnejši Fabijanovih nasvetov obveljal. Gospod Fabiani piše v svoji brošuri glede bistvenih točk regulacije: „Stari trg", Mestni trg", „Stolni trg11. »Valvazorjev trg" in njih arhitekto-nična zaključka „S v. Jakoba trg" in „C e s a r Jožefov trg" vse to zjedinjeno je temeljni motiv podobe ljubljanskega mesta in umljiv je sam ob sebi vsakomur, ki premisli, kako da teče Ljubljanica in kako da stoji „Grad". Hrbtišče Grada označuje takorekoč simetrijo mesta. Pri „Francovem mostu" zavije se Ljubljanica pravokotno in tako določuje tudi na levem rečnem bregu naravnana lega sama, kako naj vodijo tu bližnje dve ali tri glavne ceste (Strassenziige). Na opisani motiv oziral sem se vedno in zaradi tega zdi se mi primerno, da se pred veliko „Nušakkasarno" in pred cerkvijo sv. Petra pustijo večji prostori — trgi. Ti trgi so torej prav za prav novi zaključki onega motiva in so prav posebnega arhitekt o ničnega pomena za regulirano : Selenburgovo ulico, Aemonsko cesto in Cesto v mestni log oziroma za Poljske ulice, ki naj vodijo od ceste Marije Terezije do Sv. Petra. Arhitektonično nujno zdelo se mi je tudi celo mesto obdati sširoko cesto, ki bi šla ob mestni periferiji. Ta pas (Ring), ki si ga mislim, je — deloma vsaj — že vresničen (Gruberjeva cesta, Cesta na južni kolodvor in — deloma že regulirana — Tržaška cesta); treba ga je torej le primerno zaključiti, treba je, da postane povsod jednako širok — vsaj 28 m — in spremeniti ga v nekak boulevard, s stranskimi drevoredi za pešce itd. Z ozirom na promet je tudi neobhodno potrebno, da se K a r 1 o v h k a cesta direktno brez ovinka zveze s sv. Jakoba trgom in orijentirana naj je ta cesta naravnost na spomenik Matere Božje na omenjenem trgu. Nujno potrebno zdi se mi to, ker sem prepričan, da se bode Karlovsko predmestje, posebno pa Kurja vas v kratkem tako razcvela, da bo omenjena projektirana cesta postala živa potreba. Nič manj potrebna ni direktna zveza ceste Marije Terezije (kapelica sv. križa, sedanja cerkev pri bolnici) in Marijinega trga. Ravno sedaj, ko bo treba toliko hiš porušiti, je tudi lahko mogoče, da se napravi sledeča cesta : od Mestnega trga čez Ribji trg ob Zvezdi proti Tivoliju, vsporedno s S 1 o n o v o ulico in L a t t e r ni a n o v i m drevoredom. Cesta je potrebna, to spozna vsakdo, ki ve, da sta Spi t a I h k a in Slonova ulica preozki za promet. Gosposke, Špitalske, Čevljarske ulice itd. menim, da ne bi trebalo za mnogo razširiti, a kar bi se v tem oziru storilo, moralo bi se dosledno izpeljati. Treba je. da se pri vsakem reguliranju ozira na to, da so zveze vseh cest Ti, ki vodijo v mesto, mej saboj in z južnim kolodvorom, kolikor mogoče prikladne, zdi se mi pa, da se ni preozkosrčno ozi- Dalje v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" it 174, dne 31. jnlija 1895. rati na smer pri onih cestah, ki naj le skupine hiš (Banbldcke) delijo v manjše skupine. Vse ceste pa, ki bi bile onkraj mestnega pasa (Ring), naj bi vodile r a d i j a 1 n o v mesto; direktiva naj bi bil grad. Glede vprašanja „Kako naj zidajo posestniki hiše?" piše gospod Fabiani: „Nikakor naj se ne dovoli, da bi kdo v mestu zidal več kot trinadstropne zasebne hiše, kojih največja visočina bi bila 17 m. Onkraj mestnega pasa — prav posebno pa proti Tivolijn — naj se zidajo k večjema dvonadstropne hiše ali vile, ker ravno Tivoli, ki je najlepši kraj mesta — naj ohrani svoje cottage-am podobno lice. Vse hiše ob pasa naj krase na cestni strani mali lepi vrtici. Skrbeti je tudi za to, da ostane in postane pasaža ob bregovih Ljubljanice prosta. To je jako lahko mogoče storiti, ne da bi posestniki pri tem kaj škode trpeli, nasprotno, le koristila jim bo ta pasaža, ako se napravijo arkade ob bregovih. Arkade ne bi samo gmotno mestu in posameznikom koristile, temveč bile bi tudi pravi kras Ljubljane. Važno zdi se mi omeniti še to, da naj bi bili obe vrsti hiš — ob desnem in levem bregu Ljubljanice — vedno vzporedni; nikakor se mi pa ne zdi opravičena brezpogojna zahteva, da bi morala biti oddaljenost vse skozi ista. Glede mestnih trgov, vrtov, igrališu in tržišč piše g. Fabiani: .Karakteristični so in ostanejo za Ljubljano dolgi trgi (Lang-Pliitze) kot Kongresni trg i. d. Slično si predstavljam tudi trg pri jahalnici in trg v kolodvorski ulici. Marijin trg mora se kolikor mogoče dobro regulirati, saj je vendar v mnogih ozirih središče mesta in to zadošča, da ss opravičim, če zahtevam ravno za to regulacijo precejšnjo požrtvovalnost. Hišne skupine treba bo staviti tako, kot zahteva to pročelje cerkve in smerFrancovega mosta. Arkade in spomeniki — slednji nikakor ne bodo prometa ovirali — označevali bodo ta trg in mu vstvarili karakteristično jednotno lice. Poslopje — od mosta na levi —, ki je nekoliko vzvišeno, in ki ga krase arkade, posvetilo bi so lehko slavljencem in služilo bi tako kot ostali trg javnim namenom. Trg Cesarja Jožefa ima kaj pripravno lego in obliko; spreminjati ga ne bi trebalo nikukor, spopol niti bi mn bilo le treba mejo na strani proti Gradu. Mislim si, da je najboljše ondi nastaniti požarno brambo v jednonadstropnem poslopja, v pritličju arkade. Tako poslopje bilo bi za lepoto trga odlo čilno. Nujno potrebno zdi se mi tudi, da se ohrani mal trg nasproti „Slonu". Ravno ta trg, kot tudi gorenji kot Križevniškega trga je kar vstvarjen, da se ondi postavijo spomeniki. Spomenik na križevniškem trgu stal bi ravno tam, kjer se Rimska cesta in Vegova ulica križati. Nekateri spomeniki bi se tudi lahko postavili nasproti kolodvoru, pred sv. Petra cerkvijo, pred novo v o j a š n i c o (t rg predcerkvijo Srca Jezusovega), morda tudi na mestnem trgu (iz katerega bi se deloma odpravilo trgovanje) v obližju mestne hiše. Na Gradu — vsaj na precejšnjem kosu Grada — treba bi bilo marsikaj prenarediti: treba je potov, steza, razgledov, počivališč, paviljonov, vremenskih hišic itd. Grad bi postal na ta način tudi pristopuejši od sedaj. Vse to bi se moralo v teku let napraviti in treba je, da se Že sedaj na to misli. Nova pota na grad naj bi se napravila pri Hradeckega mostu in pri mestni hiši. Ni li nihče tolik prijatelj in mecen mesta, da bi napravil na Cesar-Jožefovem trgu v smeri projektirane centrale požarne brambo lep, veličasten in dostojen dohod na Grad in ga podaril mestu? Za mesto toli značilno poslopje na Gradu mora na vsak način ostati. V novih mestnih okrajih razdelil sem primerno parke; vsak park bil bi tudi ob jednem otroško igrišče. Drsališča stavil sem v Trnovsko predmestje in ob železnici blizo tobačne tovarne, vse seveda onkraj mestnega pasa. — Tu bi bilo tudi mogoče napraviti drkališče (Rennbahn). Mogoče in primerno je postaviti tržišča le ob bregove Ljubljanice. Izbral 8Rm za to prostor ob Francovem mostu, kjer bi bilo treba precejšnjo skupino hiš podreti. Manjše trgovišee mislim si prvemu nasproti, na nasprotnem bregu Ljubljanice. V Ljubljani ni tako hudih viharjev in vetrov, da bi znatno ovirali ljudi pri njih delu. Za radi tega zadoščajo tržišča, ki su na vse strani odprta in kolikor mogoče primitivno konstruirana, oblika temelja (Grundriss) bila bi eliptična. V sredini bil bi prostor, vse skupaj krije seveda streha, ob tem imeli bi prodajalci svoje mize, knpovalci bi pa kupovali in hodili ob tem srednjem prostoru, in pred vremenskimi nezgodami varovalo bi jih pred-strešje. Za prodajalce rakov, rib itd tudi ne bi bilo težavno poiskati pripravnega prostora ob bregovih Ljubljanice. Trg za lesovino je projektiran v Trnove m*. Končno pravi g. Fabiani: Vse, kolikor in kar sem spreminjal pri. trgih in cestah, prilagodil sem principijelno kolikor sem le mogel, tradicijo-n e 1 n e m u značaju mesta. Cisto tehničnih vprašanj se nisem lotil, ker nisem imel za tako delo dovolj pripomočkov. Upam p«, da jim v nobenem oziru ne nasprotujem, in prepričan sem, da sem s svojim načrtom pripomogel, da se čim preje določi temelj, na katerem se mora razvijati nova Ljubljana. Vsi krogi naj delujejo na to, da priprosto pa dostojno okrase* svoja stanovališča in tako sodelujejo pri prenovitvi mesta in če vsak po svoje za to deluje, sem prepričan, da se bo Ljubljana iz razvalin prenovljena povspela, da postane najlepše provincijalno mesto, da postane ponosno narodno središče. To so najvažnejše Fabianijevih idej. Seznaniti se ž njimi natančno je le mogoče, ako ima čitatelj v rokah brošuro z načrtom. Najvažnejši vseh nasvetov je pač ta, naj se deloma že projektovani pas okolu mesta, nekak bulevard, izvede popolnoma, tako da bi oklepal celo mesto. Na to se doslej ni mislilo, zlasti glede Prul so se delali čisto drugi načrti. Nasvet pa je tako logičen in tako praktičen, je res genijalen, ter bode obveljal na vsak način, naj se že mestni zašto p odloči za katerikoli regulacijski načrt. Izborna misel je tudi podaljšanje Dunajske ceste do projektovanega pasa v Trnovem in pa direktna zveza mej Karlovškim mostom in Sv. Jakoba trgom. Težko izvedljiva pa se nam zdi zveza mej Cesto Marije Terezije in Marijinim trgom, projekto-vana čez Piklov svot za frančiškansko cerkvijo. Močno pa pogrešamo dijagonalno zvezo SVz — JZ in SZ—JVz, kjer bo tekel tramvaj, in neposredno zvezo mej Hradeckega mostom in Erjavčevo, oziroma Tržaško cesto. Nas namen ni, kritikovati in ocenjati Fabia-nijev načrt, nego nanj le opozoriti občinstvo in če mogoče sprožiti o njem javno diskusijo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 31 julija — (Deželni zbor) je imel danes popoludne zadnjo sejo. Na dnevnem redu je bilo poročilo o zakonskem načrtu glede razlastitve zemljišč v Ljubljani, nadalje poročilo o loterijskem posojilu v znesku 1,000.000 gld. za Ljubljano in končno poročilo o predlogu glede zgradbe lokalne železnice iz Ljub Ijane na Vrhniko. Dež. zbor je vzprejel vse tri predloge in naposled izrekel zahvalo presvetlemu cesarju, vladi, drž. zboru in vsem korporacijam, društvom in zasebnikom, kateri so se udeležili po možne akcije. Dež. glavar je potem zaključil sejo in zasedanje. Namesto odsotnega dež. predsednika je vlado zastopal vladni svetnik dr. pl. Rit II in g. — (Slovenski in hrvatski učiteljlžčniki in učiteljišČnice za družbo sv. Cirila in Metoda) NaproŠeni smo prijaviti nastopno: Abitu-rijentaka veselica, kojo so hoteli prirediti tekom letošnjih počitnic v Ljubljani slovenski in hrvatski uČitt Ijiščniki ljubljanskega, koprskega in zagrebškega učiteljišča, oziroma učiteljiščnice ljubljanskega in goriškega zavoda, se je morala iz ozirov na velikonočno katastrofo opustiti. Mesto nameravane abilurijentske veselice pokladajo bivši ljubljanski učiteljiščniki na žrtvenik domovinski vsoto, ki naj izjavlja, da ni popolno zamrla v njih željepolna ideja, dasiravno je morala, usodi na ljubav, propasti njih veselica. V to svrho darujejo 100 kron družbi sv. Cirila in Metoda; na željo koprskih učiteljiščnikov-abiturijentov pa 2 0 kron družbi sv. Cirila in Metoda za Istro. — V dolžnost in v čast si omenjeni štejejo, da se na tem mestu javno zahvaljajo koncertnemu ravnatelju „Glasbene Matice" g. M. H u bati u za obilo nasvetov in za njega vsestransko pomoč, a takisto izrekajo zahvalo gg. skladateljema p. Hug. Sat t-nerju ter Iv. Hartlnu, ker sta takoj blagohotno vzprejcla njih prošnjo. — (Moška Št Jakobska Trnovska podružnica sv Cirila in Metoda) bode imela svoj javni občni zbor dne 4 avgusta t. 1. ob G. uri zvečer v rokodelskem domu, Poljske ulice, s sledečim dnevnim redom: Nagovor prvomestnika; poročilo zapisnikarja; poročilo blagajnika; volitev prvomestnika, zapisnikarja, blagajnika in njih namestnikov j volitev zastopnikov k veliki skupščini; volitev dveh pregle-dovalcev računov; posamezni nasveti. — (Potrjen zakon.) Nj. Vel. cesar je potrdil načrt zakona, ki uvaja deželno naklado na pivo, kakor ga je sklenil doželni zbor kranjski. — (Pevsko društvo „Slavec") se bo udeležilo po večji deputaciji pevske slavnosti v Ptuji dne 4. avgusta t. 1. in opozarja tudi one podporne člane, kateri se nameravajo udeležiti te slavnosti, da je skupni odhod iz Ljubljane v soboto 3 avgusta ob '/a 12. uri po noči, s poštnim vlakom. — (Ogenj) nastal je včeraj popoludne okolo polu G. ure v skladišču tukajšnjega trgovca Trdine na Starem trgu štev. 17. Vnel se je bil petrolej v svetilki, vsled tega tudi slama, ki je ležala po tleh ter okolo 50 metlja, ki so bile v bližini spravljene. Ker je v istem skladišču nakupičeno mnogo zabojev petroleja in druzega zaradi ognja nevarnega blaga, bila je nevarnost seveda jako velika. Domačemu osobju in gasilnemu društvu, ki je takoj prihitelo na pomoč, posrečilo se je v kratkem ogenj popolnoma udušiti. — (Šolska poročila) „Jahresbericht des k. k. Staat8-0bergymna8iums zu Laibach" prinaša na čelu članek „ Dio astronomische Strahlenbrechung", spisal prof. M. Vodušek. Poleg ravnatelja g. Andr. S e neko viča je poučevalo še 20 profesorjev, gimnazijal-nih učiteljev in suplentov obligatne in G učnih močij neobligatne predmete. Učencev je bilo koncem šolskega leta 681, vsi razredi so imeli po 2 oddelka, V. razred celo 3. Vsled potresne katastrofe je ostavilo 20 učencev zavod; tekom leta so umrli 4. Po materinem jeziku je bilo Slovencev 504, Nemcev 123, Čeha 2 in po 1 Hrvat in Srb. Po veri je bilo G24 rimsko-katoliške, 4 evangelske, po 1 židovske, grško-katoliške in pravoslavne. Po starosti so bili od 8—24 let; v Ljubljano pripadajočih 247, vnanjih 384. Spričevalo z odliko je dobilo 84, I. tid 448, II. red 17, III. red 4, ponavljalni izpit jih bode delalo 69, naknadni izpit zaradi bolezni 9. Podporna zaloga je imela dohodkov 978 gld. 23 kr., stroškov pa 641 gld, 18 kr. Ustanove je imelo 100 učencev v znesku 9440 gld. 23 kr. — (Politično društvo „Jednakopravnost" v Idriji) priredi dne 4. avgusta t. I. na prostorih g. A. Leskovca „Na pristavi" pod sinjim nebom ob neugodnem vremenu pa istotam v zaprtih prostorih javno zborovanje. Vzpored: 1. Nagovor predsednikov ; 2. Ruzgovor o političnih in narodno-go-spodarskih rečeh; 3. Slučajnosti. Začetek ob 5. uri popoludne. — (Podružnice „Pivka" družbe bv. Cirila in Metoda) občni zbor bo v nedeljo dne 4. avgusta ob 5. uri popoludne v prostorih ljudske šole v Št. Petru na Pivki. — (Nova tovarna) Na Vrdu pri Vrhniki bode ustanovila gospa Marija Kotnik večjo tovarno za izdelovanje zarezanih strešnikov. Komisijonelna lokalna obravnava bode dne G. avgusta, katere se udeleži tudi tehnišk uradnik deželne vlade. — (Zdravstveno stanje.) V Trati nad Skofjo Loko so ošpice že skoro ponehale, bolnikov je samo še 7. — V mestu š ko tj a Loka je za škrlatieo še 12 bolnikov, v Stražišu pri Kranju 5. — V liiti-njah v postojinskem okraju je ponehala bolezen otrpnenja tilnika. Izmej G zbolelih so umrli 3, obe deklici, ki sta najdalj bili bolni sta sicer ozdraveli, a ostaneta bržkone pohabljeni na desni strani života. — V Šturijah je ponehala vratica; izmej 14 zbolelih otrok jih je umrlo G. Bakterijologična preiskava je dognala LufHorjev bakcil. — (Odkritje Krempeljevega spomenika) v Mali Nedelji bode dne 11. avgusta 1895. I. Vzpored slavnosti: 1. Ob 8. uri zjutraj sprejem gostov. 2. Ob 10. uri zjutraj slovesna sv. masa, po maši cerkveni govor; govori prof. dr. Anton Medved, 8. Slavnostni govor, govori dr. Lav. Gregorec. 4. Ob 1. uri popoludne skupni obed. (Petje, tamburanje, godba.) P. n. gostje, ki se hočejo udeležiti skupnega obeda, naj to saj do 8. avgusta naznanijo g. nadučitelju S. Cvahte pri Mali Nedelji. — (Težave ki se delajo „katoliško političnemu in gospodarskemu društvu za Slovence na Koroškem".) »Mir" poroča: „To društvo, kterega se, kakor vsa znamenja kažejo, v Celovcu boje, je hotelo dne" 21. t. m. zborovati v Št. Jakobu pri cesti, jedno pičlo uro od Celovca. Odbor je to naznanil pravočasno celovškemu okrajnemu glavarstvu, in sicer dne 18. t. m. dopolndne ob 10. uri z re-koniandovanim pismom; dne 20. t. m. popoludne pa je dobil sledeči odlok : „Načelništvu katohško-političnega društva za koroške Slovence v Celovcu. Po določbah 2. postave z dno 15. listopada 18G7, drž. zak. št. 135, o pravicah zborovanja se morajo ljudski shodi tri dni poprej naznaniti; vaše naznanilo z dne 18. mal. srpani 1895 pa je šele danes popoludne fcomkaj došlo, torej prepovem zborovanje pod milini nebom, ki bi se imelo vršiti v nedeljo dne 21. mal. srpana, naznanilo o nameravanem izletu se pa vzame na znanje. C. kr. okr. glavarstvo v Celovcu dno 20. mal srpana 1895. C k. vladni svetovalec: baron Mac Novin I r." — Predsednikov namestnik je vsled tega poslal na pošto prašat, kako je to, da se priporočeno pismo, ki je oddano 18., dostavi še le 20. Na poŠti pa se je povedalo, da je bilo pismo še tisti dan dostavljeno, to je že 18., popoludne ob 3. uri. Torej ah uradnik, ki je pismo sprejel, tistega ni precej izročil okr. glavarju, ali pa g. glavarja ni bilo do sobote doma. Naj bo jedno ali drut^o, to smo le navedli, da se vidi, kako se pri našem c. kr. okr. glavarstvu postopa proti nam in kako fe nas vedno draži. — Tudi je bil odlok v nemškem jeziku pisan. Zivoljo tega je društvo uložilo priziv na c. kr. deželno vlado. Dostaviti je, da . do dne 27. t. m. nobeden prebivalec. Cel teden brez mrliča v glavnem mestu Koroške je nekaj, kar nikdo ne pomni. — (Deželnozborske volitve na Goriškem) se bodo vršile: I.) Volitev poslancev kmetskih občin dne 10. septembra t. I. in sicer: za volilni in politiški okraj Goriška okolica, Kanal in Ajdovščina v Gorici; za volilni in politiški okraj Gradiška, Kormin, Tržič in Oervinjan v Gradiški; za volilni in politiški okraj Tolmin, Bovec in Cerkno v Tolminu; za volilni in politiški okraj Sežana iti Komen v Sežani, 2 ) Volitev poslancev mest, trgov in indostrijalnili krajev ter Goriške trgovinske zbornice dne 19, septembri! t. I. in sicer: za volilni okraj Gorica v Gorici, za volilni okraj Kormin in Gradiška v Korminu; va volilni okraj Červinjan, Tržič in Gradež v Červiiijanti; za volilni okraj Tolmin, Bovec, Kobnrid, Kanal in Ajdovščina v Tolminu; za Goriško trgovinsko zborn co v Gorici. 3.) Volitev poslancev veleposestva in to: dne 23. septembra v Gorici za volilni okraj, sestoječi iz politiš-krga okraja Gradiška-Ćerviujau-Tržič-Korrnin, iz-VZemši krajne občine Devin, Doberdob, Bilje, Dolenja, Kož bana in Medana; dne 2i>. septembra v Gorici za volilni okraj, sestoječi iz mesta Gorice ter po-litiških okrajev: Goriška okolica-Kanal-Ajdovščina, Tolmin-Bovec-Ctrkno, Sežana-Komen ter gori omenjenih kiajnih občin Devin, Doberdob, Bilje, Dolenje, Kožbana in Medana. — (Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda za Istro se je vršd dne 25. t. m. v Opatiji. Predsedoval J« dr. Dinko Vitezić. V prvem letu svojega delovanja od julija 1893 do 31. marca 1894 je imela družba 12.416 gld. 75 kr. dohodkov in 2261 gld. 78 kr. izdatkov; od 1. aprila do 31 de cembra 1894 je bilo 21.672 gld. 84 kr. dohodkov in 9.790 gld. 20 kr. troškov. Tekom lanskega leta se je ustanovilo 24 novih podružnic. Odborovo po ročilo se je vzelo odobrnje na znanje. — (Novo gledališče v Zagrebu ) Te dni so podrli vse odre okolu poslopja novega gledal šča, ki se prerentuje prav impozantno. Dela v notranjih prostorih se vrše prav marljivo. Na vnanji strani se delajo okolu gledališča nasadi. * (Potresi v Italiji) V eraj okolu poludneva jfl bil v Floreuci potres, ki so ga čutili tudi v okolici. Ljudstvo je bilo vznemirjeno. — V Comachio blizu Ferrare sta bila ob istem času dva lahka sunka, ki sta vzbudila velik strah. Nekoliko dimnikov se je zrušilo * (Rudniška katastrofa) jeduaka oni v Mostu se je primerila v VVittenu pri Dortmundu. Pri nekem Htarem rovu se je udrla zemlja in je vse poslopje za stroje se pogreznilo v zemljo, da ni ničesar več videti. Na srečo ni nikdo prebival v tem poslopju. Velika jama kaže mesto, kjer je poprej stalo poslopje. * (Hude nevihte) s silnim vetrom in točo so divjale v minulih dneh po Nemčiji ob Renu in V Vestfalskein ter prouzročile veliko škodo. Treščilo je nad 1 -kr.it v hiše in so nekatere pogorele. Dva moža je strela ubila. * (Ljubezniva gospodinja.) V Bratovem na 0,:erskem je s. dišče obsodilo te dni soprogo svetnika Vizija na poltretje leta zapora zarad teškega ttdesne^a poškodovanja Ljubezniva gospa je namreč pretepla svojo tleklo tako brutalno, da je služkinja umrla vsled tega. Državni pravdnik je apeliral na kraljevsko višje sodišče, da se kazen po-ostri. * (Volkovi po leti) so redka prikazen v obližji človeških bivališč. V občini Dragostan v Temeškem komi tatu se klati cela tolpa volkov, ki so naredili že veliko škodo. Napadli so celo čredo ovac in raztrgali mnogo živine. Tudi na južnem Ogerskem delajo volkovi nadlego. * (Cela rodbina zgorela.) V noči na 25. t. m pričel je goreti takozvuu Gruberjev dom v Esche-nau-u na Solnogrsškem. Ogenj se je siril tako naglo, da niso le poslopja pogorela do tal, ampak da so živi zgoreli tudi posestnik Langbrandner, njegova žena, dva otroka, jeden 5, jeden 8 let star, in 2 dekli. Jedna dekla rešila je dva druga otroka, a pri tem se je strahovito opekla. Na pogorišče prihiteli so sicer gasilci iz bližnje vasi Fahrenbach, toda malo ho mogli opraviti, kajti pogorelo poslopje je oddaljeno poldrugo uro od Fahrenbacha, in leži osamljeno na griču. Doslej našli so trupli kmetice in jedne dekle, a ti ostanki niso več po- dobni človeškim truplom, od ostalih štirih pa ni niti sledu. * (Aristokrat kot morilec) Pred nekaj meseci je v Fočanu pri Arezzu, na Toskanskem, umrl topničarski častnik grof Neri. Ko je nmiral, je svojemu sila bogatemu bratu priporočal neko dekle, s katero je imel ljubavno zvezo, in njenega sina. Grofu je bila nelegitimna svakinja kar je trn v peti. Najprej se je je skušal iznebiti tožbenim potem in ker mu je to izpodletelo, je najel svojega slugo in nekega kmeta, naj mu pomagata umoriti dekle in njenega otroka. Na nekem samotnem kraju so vsi trije čakali, in ko je prišla dekle s sinom, je grof nanjo planil in jo z bodulom usmrtil. Otrok je utekel. Ljudje so hoteli grofa na mestu ubiti in orožniki so ga jedva ubranili ter odpeljali v zapor. Palačo grofovo morajo vojaki stražiti, ker so ljudje že znašali drva, da bi jo zažgali. * (Drag poljub.) O precej dragem poljubu lahko pripoveduje neki mladi uradnik v mestu Marienu erder na Pruskem. Na klopi pred hotelom R. je sedela te dni mlada dama v mraku. Mladi uradnik prišedši iz vesele družbe jo zagleda in sklene dati samski devici krepek poljubek. Tako je tudi storil. Komaj pa se je dotaknil ustnic dame, se mu je dala spoznati, ga prav dobro oštela, naposled pa mu kategorično velela, da plača za poljub 50 mark v blagajnico za mestne siromake. Ves potrt je odšel mladi poljubovalec, drugo jutro pa so ga videli že na vse zgodaj hiteti na magistrat, kjer je plačal 50 mark za reveže. 1 - Slovenol In Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I Darila i Za prebivalce, prizadete po potresa: Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Mestno županstvo v Moravskih Budejovicah 105 gld. 56 kr ; g. Vekoslav Legat v Celovcu (po gospodu Ivanu Hribarju) v imenu koroškega pomožnega odbora nadaljnjo zurko 100 gl ; tvrdka C J. Laesser v Dornbirnu 100 gl ; županstvo v Hrouovu na Češkem zbirko 34 gld. 20 kr ; gospod Hozhevar, c. in kr. konzul v Sofiji 20 gl. 22 kr ; županstvo Karbitz na Češkem 10 gl.; grofica H o m pese h na Dunaju 10 gld. 20 kr.; goap. Henrik Holz v Šumperku na Moravskom zbirko 6 gl. 2 kr.; grofica L v Steinamanger 5 gld.; baronica Hageu na Dunaju 2 gld.; gospa Marija H-imel na Dunaju 1 gld 85 kr.; gospa Etna pl. Reinisch v Sumperku 1 gld 50 kr. ; Zdenka baronica Egger v Pragi 1 gld. 50 kr.; gospod G.isser v Šumperku 1 gid. 10 kr. ; gospod Viljem Hooig v Liebau 1 gl. 5 kr.; gosp. Anton Kukula v Sumperku 65 kr. Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gg. Slovenski in hrvatski u č i t e 1 j i š č n i k i - a b i t u -rij en t i ljubljanskega, koprskega in zagrebškega učiteljišča, oziroma gg. uči tel j iš čnice ljubljanskega in goriškega zavoda 100 kron za dražbo sv. Sirila in Metoda ; na željo koprskih učiteljiščnikov-abiturijentov pa še 2 0 kron družbi sv. Cirila in Metoda za Istro. — Živeli vzgledno rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki I Za „Narodni dom" v Izubijani: Gg. urad niki banke „Slavije" v Ljubljani 3 krone. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki 1 Dunaj 31. julija. Vlada je dovolila suplentom na državnih srednjih šolah letne doki ado po 100 gld., začenši 8 1. januvarijem 1895. 1. Dunaj 31. julija. Uradni list prijavlja imenovanje Ernesta pl Plenerja predsednikom najvišjega skupnega računskega dvora. Dunaj 31. julija. Plener nastopi svoje mesto predsdnika skupnemu najvišjemu raču iršču v oktobru. Dunaj 31. juliji, Vsa bolgarska deputacija je bila včeraj popoludne pri grofu Ignatjevu, ki biva s svojo bolno hčerjo v kopališču Kaltenleutgcben, 3 ure od Dunaja. Zaradi tega se je odpotovanje odložilo. Krakov 31. julija. „Czasu" poroča se z Dunaja, da se pod začasnim ministerstvom Kielmanseggovim še re'i budget za 1896. leto in še le potem pride definitivno ministerstvo. Narodno-gospodarske stvari. — Letina na Kranjskem je, žal, letos precej neugodna. Ozimina, rž in pšenica ter deloma tudi ječmen je večinoma že pod streho, ali pa se žetev že vrši; zrna bo razmerno le malo, ker sta posebno rž in simski ječmen vsled hode zime zelo trpela; nekoliko bolje uspela je pšenica. Tudi sadno drevje je le v nekaterih krajih dežele bolje obrodilo, splošno pa imamo na Kranjskem letos mnogo manj sadja, nego zadnja leta in so cene vsled tega jako visoke. Vinska trta kaže v onih krajih, kjer jej ni škodovala t rt na uš ali peronospora, precej dobro in se je torej nadejati vsaj dobre vinske letine. — G. kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic javlja, da se z dnem 1. septembra 1895 kilometerski kazalci v svrbo preračunjenja pristojbin za prevažanja civilnih osob in prtljage kakor tudi vojaštva na c kr. avstr. drž. železnicah in od države upravljanih privatnih železnicah zapadne in vzhodne mreže z dne 1. januvarja 1892 razveljavljajo in da se od imenovanega dne dalje pristojbine za osebe, potno prtljago in pse dalje za vojaške osebe pre-računjajo na temelju kilometerskih kazalcev, obse* ženih v tarifu za vozno blago. Osnsno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja bo priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkote prebavljenja. Originalna škatljica 1 gld. a. t. Po postnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. NOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MObL-ev preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (4—11) Proti mehurnim boleznim (moburucniu in obistnemu kataru, produ, pesku, protinu itd.) ae mnogo priporoča od zdravnikov Radenska kiselica. Mnogo uspehov je bilo doseženo a to kiselico. ObSiren spis bresplačno pri vseh prodajalolb mestih Hli pa direktno od zdravilišča v kopališči Raden, Štajersko. Zalogi v Ljubljani pri Ivana I.lniuK*r-Ju in Ml« Imelu KHntuer.|u. (1368—7) Zalivala. Odbor kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana" iteje si v dolžnost z ozirom na izvrstno uspelo dirko dne 28. t. m. na Vrhniki izreči na tem mestu uajprisrčneja.) zahvalo Vrhničanom v obče za simpatičen vzprejem, njih županu g. Jelovaeku pa posebej za vodstvo častnega predsed-nifitva mej dirko in veselico. Udano zahvalo izreka nadalje cenjenim vrhniškim damam za krasno darilo k dirki, posebno mora biti hvaležen gospej Lenarčič evi in gospej Grudnovi za požrtvovalno nabiranje doneskov k temu darilu prvej pa 6e posebno za radostno sodelovanje pri razdelitvi daril. Hvaležno se spominja tudi gospice Olge Grudnove ter jej izreka za nje iskreni pozdrav ob prihodu, sa nje tiudipoln posel pri razdelitvi vene'V zmagovalcem in za poklonjeni krasni šopek najlepšo zahvalo. Ddano zahvalo izreka nadalje (lanu kluba g. Uri le i u za njegovo požrtvovalnost in trudapolno delo pri določitvi daljav sa dirko in merjenju diltanc, kakor tudi izvrstno vodstvo svečanega sprevoda. Hvaležno mora povdarjati odbor dalje neprecenljive zaslugo gospe Brilejeve in njene gospice sestre, ki sta sami prevzeli in prekrasno izvršili dekoracijo 42 koles s cvetkami in trobojni mi trakovi ter s tem člane kluba, ki tako srčen izraz simpatij niso mogli pričakovati, faktično presenetili. Popolno priznanje izreka odbor nadalje tudi g. Jurci za izvrstno postrežbo pri večernej veselici in krasno dekoracijo vrta. Vrhničani t Bodite prepričani, da smo si popolnoma v svesti Vase požrt ovalnosti in da vemo ceniti nevenljhe zasluge Vale za ta v vsakem osiru kramo uspelo veselico. Ta dan prelit v Valej sredi naj bo zapisan s zlatimi črkami v naži zgodovini in nam ostane nepozabljiv. Slava in čast Vam! Zdravo X (987) Odbor kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana". Dr. Josip Kušar, Božidar Vernik, t. 6. predsednik. t d. tajnik. Iz uradnega lista. IsvrAllne »II ekurkutltne dražbe i Jakoba Opeke posestvo v Dolnji vasi, cenjeno 274 gld., dne 5. avgusta (v drugič) v Cerknici. Antona Mlakarja posestvo v liki vasi, ce»Jeno 1411 gld. 30 kr, dne 5. avgusta v (drugič) v Ložu. Katarine G o d no v posestvo v Tržiču, cenjeno 622 gld., dnč 5, avgusta (v drugič) v Kranju. Tomaža Sražifičarja deleži zemljišča v Kroraunci, cenjeni 30 gld., dne f>. avgusta in 4. septembra v Ložu. Josipa Štembergurja posestvo v Vrbo vem, cenjeno 1290 gld. in 10 gld , dnć 6. avgusta in G. septembra v Ilirski Bistrici. Janeza Paternosta posestvo v Dolenji vasi, cenjeno 3G0 gld., dne 5. avgusta in 7. septembra v Čirknici. Petra Kmeta zemljišče v Vol«sovem, cenjeno 4.r> gld.; Matevža Križnarja posestvo v Gornjem Bitnji, cenjeno 465 gld.; Antona E k ar j a posestvo v Predvorn, cenjeno 1160 gld. 250 gld. in t§0 gld.; Jakoba Dri nov ca posestvo v Trbojah, cenjeno 3290 gld., vsi dne 5. avgtiBta in 9. septembra v Kranju. Franceta Kranjca posestvo v Hribu pri Beli Cerkvi, cenjeno 55 gld. in Janeza Hude-ta posestvo v Malenski vasi, cenjeno 8970 gld., dnć 6. avgusta in 5. septembra v Novemiuestu. Janeza Ko v t ar j a zemljišče v Leskovcu. cenjeno 250 gld., dnć 7. avgusta in 7. soptumbra v Krftkcin. Janeza Kralja posestvo v KanliSčah, cenjeno 2428 gld, (v drugič) dne 8. avgusta v Metliki. Antona Modica zdaj Marije Modic posestva na Unci, cenjena 2815 gld., dne 8. avgusta (potom reasumacije) v Logatcu. Martina Klopčarja posest-o v Tomaži vasi, cenjeno 1430 gld., dne 8. avgusta (v drugič) v Novemmeitu. Martina Slauca posestvo v Rozalniui. cenjeno 2850 gld. 50 kr, dne 8. avgusta (v drugič) v Metliki. 0<1I|Trr.e»!ra od. 3.. j-Q.X3.ija. 1865. (•aitopno oroenjfliii rrthajal^l In oahajolut 6m1 om»6«nl ao * Gr+4fJ*evrrrp*h*mi &uru. Hr»dnje«Trop»kl tM J« krajnemn oa#n t L.jnb-IJaaJ m S minuti naprej. Odkod ls LJubljane ;ju?.. kol.) OS lit. hH S mnd - Oaalnin, Zeli na Jeceru , Ino-taoet, Hr.^il.', Ourih. Ooubto, Pari«, C-e* Klein BuiHin«, 8toyr, L.ino, Gntnnden, Ieohl, Budojevioa, Plaeuj, Marijine Tare, hjer, Krancova Tare, Karlova varo, iTu.-n. lilpnko, Dunaj via Amatetten. ftf> 7. Mri VO min. mr***r meian. vUk v Novo meato, Kn.-nvie Kar.ni. t j i ob nedeljah in praauikth ob li, uri '-iti minut popoludne oaohui vlak v Loace-IUed. Prihod v lajubljano fltul. kol.). O* «. ««ri li'4 min. tJutnO osobul vlak « l>-xi.aja Tla, Amatetten, Iiip-mfe, Pratre, Franoovlh varov, Karhtvlh varov, KRra, Marijinih varov, Planja, Hudejevlo, Solncara.ia, Ij'.noa, ritevra, Otuundena, Iaohla, Aua- a«ea, Zella na jezeru, Lend Oaatoiua, Ljnbuegm, Celovoa, Beljaka, VrauT.6Uareatb. Trbiia Oh H. uri 1» min. rfutriij ino^iiui vli\k H Kočevja, Novejra meata. On 21. uri iti min. titrjttMurt-iK uaeboi Tlak a Dunaja via Amatetten, r.ipalje, Vrafle, Franoovlh varov, Karlovih varov, Kffra, Marijinih varav, Planja, Hudi?jevlo, Boluograda, Llnoa, St*yTa, Partaa, OeueT«, Ooriha, Bro^uio«, Inomoata, Zella na Jcaeri], I»»< /»»•Iti*' motani vlak 1e Ko6evja, Novega moata, Ob ti. uri 83 min. pipolutlne -...i-lmi vlak a Dunala, LOubaega, Selathala, Beljaka, :> .. »•••», Vransouafeato, Vontahla, Trbiaa Ob V. uri 4 min. «..•-<•.••• <>tab:u vlak ■ Dunnja preko Amatettena in r4abnafra, Beljaka, Oelovt-a, l'ontabla, T'blia. Vb V. uri 99 min. »rrrtr ni«A»ril vlak la Kočevja, Nov«Ra Meata. Basnu toga ob nedeljah lu praznikih oh tO. uri -tO minul aTočar oaobn vlak ia hoicu-Bloila Odhod tz LJubljane (drV kol..' Ob ?. Mt-v MlM, iKiml v KadUtk. , U. , 05 „ pirfiolurln* m n , l%. ,, fl'I a ev*>r*r „ „ „ lO. ,, tO „ »twff ,, ,, (aladii|l vlak le ob nedeljah lu praaulklh ) Prihod v LJubljano >drS. kol.). Ob T *ri fiO min. UftitrU) le Kanirlka a It. „ tU i /U>poi*idni , ,, f, it. *0 „ »rciVr ,, . t». « » *vr«vr ■ n (alodujl vlak le ob nedeljah ln praznikih. (0—106) Gotova eksistenca z dobrimi dohodki ae nudi damam, ki se hote nauditi masaže. Pouk v masaži v hotelu ,,Lloyd', soba fit. 14, od 1. do 4. uro popoludne. (984—2) Gostilna (968—33 tik neke železnične postaje na l>oleii]Nkeiu se odtla takoj ali i. septembra v najem. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". Išče se mož kateri si lahko prisluži postranski zaslužek. Plača po dopovoru. Novotnv v Gradišči. Vec se izvo pri gospej Gostilna ■iu \ol ran i>?.» v nt«jem. — Veiv- pove iz prijaznosti upravništvo ^Slovenskega Naroda". (97i»—2) St. i\\\22. (9o7—2; Kn ilv/i'liii viiiurNkia Niul|»rmkl In poljetleldkl fioll mi talriiiii pri Xoveiai iiit'Nln, z dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom, izpraznjenih je osem deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1895 katero se prične 4« novembru t. I. Pravico do teh ustanov imajo nIiiovI kraiijNklh kiiittovnlrrv iu viiio^i-JMliifl%<>v, ki so vsaj IG let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in so z dobrim vspehom dovršili vsaj I|ii«ImI40 noI«». Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da ss bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali. Učenci z ustanovami dobivajo lirex|»laeiio hrano, stanovanje in poduk v šoli, obleko pa si morajo sumi preskrbovati. V šolo vzprejemajo se tudi: 1. ) 1'laeiijoel ucenel, kateri plačujejo po 30 kr. na dan za hrano in stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto, in 2. ) ekttteriiiNtl, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo le šolnino. Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s ko- iekom za r>0 kr., se imajo do dO. avgusta izročiti vodstvu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu. Prošnjam priložiti je rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenju. Prošnjam za vzprejem proti plačilu priložiti je reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdržavanja učenca. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dnć IG. julija 1895. Razglas. v Graščina v Črnomlju proda iz proste roke vsa svoja posestva Skupaj ali |H»saili4'/.llo na parcele, in sicer: G-rad v Črnomlji št. 1 z vrti, v katerem so velika gostilna, pisarne c. kr. okr. glavarstva in druga stanovanja. (955—2) Mlin v mestu št. 94 s 6 tečaji in žage. Vrtovi, nekoliko čez........... 2 orala, Hrastove in smrekove loze, prav blizu in lepo ležeče . ?03 „ Njive................ 40 oral, Pašnici in košenice.......... 25 „ Sknpaj . " ! 270 oral. Prodajati se bode pričelo dne 1. oktobra t. I., kupi se pa tudi lahko prej. — Pogoji so jako ugodni. — Natančneje poizvedbe daje oskrblllštvo graščine v i rnoiiilfu. 20 g Inžener B. Borkovec in arhitekt O. Dvorak ^ stavbeno podjetništvo in konstrukcijski bnreau (986~l) S Lattcrmannov drevored, nasproti Narodnemu domu H prevzema lz\ rstevaiije si« vb v višavi in vodnih stavb po najnižjih cenah. Lj Tudi su pr iskrbujejo v to ntroko spadajoči projekti in proračuni stroškov v najkrajšem času. r Matija Gorišek sobni slikar Rimska cesta št. 8, III. nadstropje slika sobe po najnovejših vzorcih, zelo trajno, lepo in najceneje. (985—1) legantni album •*^:£/a6t/'aaa po potresu in cesar i* Ijjtthl jant, s 16 jako zanimivimi podobami Ijubljnn.sk i/t razvalin, v platno vezan in pozlačen, kot najlepši vseh tlo sedaj izišlih, po jako nizki ceni strmo 40 kr. in opis potresa zraven zastonj. — Iltistrovane knjižice po 20 kr.f več skupaj pa ceneje. Zahteva naj se Iv Paulinov elctjantni album ali ihtstrovana knjižica, ki M dobivata po vseh knjigarnah. V blagohotno naročevanje se priporoča (813—10) Jos. Paulin v Ljubljani. Sesalke in Ifi'lzKaliilcc vsake vrste motorje za na veter, zh zgret. zrak in petrolejske motorje v svrho napeljevanja vode ali pa za poganjH- unHnunHfl ** mesta, nje strojev IUUUIUUO vasi, graščine, gospodarstva ali kmetije,ville.vrte itd. Moravska, Bela cerkev *pt'cijalnu tovarna, b (445—15) selilar">*l*:l čopiči hišne fasadne barve mavec (gips) dobiva te pri (9t>2—2) Adolfa Hauptmann-u v I*jubijani. 3Crf3 CXO O-OCVO 0.0 00 O-.' C- J O- Ji"---.> cyj<- - 'JO-.' J C-fi O-P r_-> $2 Preselitev. Vsled potresa pornfiiti se mora hiSa fit. 7 v Špitalskih ulicah in zato sem prisiljen preseliti BVOJO trgovino z lesnimi, pietarskimi In sitarskimi izdelki ter zalogo žime in morska trave s danalnjim dnem postavljeno v Šolskem drevoredu, za knezodkofijsko palačo. Obveščajoč o tem slavno občinstvo, sahvaljn-jem svoje p. n. Častite naročevalce in odjemnike na dosedanjem zaupanji ln naklonjenosti ter se olj mino priporočam za mnogobrojne nove naročbe in zagotavljam najsolidnejso postrežbo, kajti vPoitenoHt" je in bode moje geslo. (960—2) Z odličnim spoštovanjem Resna ženitna ponn*. Mlad železniSk uradnik na Gorenjskem si iBče mlado, izobraženo družico, pridno in zmožno v gospodinjo za veliko posestvo. — Imovite imajo n£* prednost. ? Ponudbe s sliko, katera se na zahtevanje tndi Izvrne, naj se pošiljajo upravnifitvu „Slovenskoga tŠ3 Naroda'. (975—2) p, Ceno ! Cen6! Ceno! Matko Arko. '/■• ir-j O-fi t\fi (vn «"vo O-O «"*-ra eiJt rvo 0.0 «"•- o ' — i c n_f", rvj-j r 7 debelimi Širokimi fičipalnicami, za katere bo jamci, da dospo živi, po povzetju v postnih košaricah: (951—7) 120 komadov sa Juho........ 2 gld. — kr. 90 „ srednjih namiznih . . . 2 „ 50 p 60 „ velikanov namiznih. . . 3 „ 50 „ 50 „ najboljših solo-rakov . . 4 „ 25 „ 40 . največjih kot Jastogt . . 5 „ — „ 200 „ rakov sa pleme . . . . 2 „ — „ %W1J3SJJ*5 pCrjC fino skubljeno. funt po 1 gld. 32 kr., neskubljeno po 84 kr. poštnine in colnine prosto. Bf. ftliiller, Buczacz št. 406 (Galicija). Jakob Štrukelj v Trstu tU Caaerma št. 16, vhod piazza della Caserma (nasproti veliki vojašnici) prodaja po nevrrojetno niskih ceiinli vsakovrstna »iigl«' liku kolesa (Meffela). Zastopstvo koles „A«ller" iz tovarne II. Klejer v Frankobrodu in „Vtktorln <'.vlile Worka" Wolverhampton, Angleško. Kolesa ^Atller" so sverovnoznaua in se rabijo v nemški vojski. — Jamči se za vsako kolo 12 mesecev j kdor ne zna voziti, nauci se brezplačno. — Pošilja se na deželo in na vse kraje. — Ceniku pošilja se poštnine proBto. (728—21) \ Rogaška slatina priporočevana od iiujiincaiit neJNlIi medicinsk ili Mvtoritrt. Tempeljski vrelec, ;T^™£.inioi* v**6* 3tyrJ3~Vr6l6C 'zknSeno zdravilo za obolele prebavne R.lZrCŠiiid SS *10 deželnem o*tarbni§trq vrelca v KogMtcii-Niatini. * j <«lu*ii» zmIokh pri Ivmuu l.iuing«'r-ju in .Tlih»|lu KitHiu« r-)ii v Ljubljani. (350—14) r ^^^bisbW^^ ^e^g^p^ g^f^ssjsj pj^^i ij^^H ^kllsi^^ bssbbsB Hb^HB ^ss^ I železniške šine, traverze, 1 J cinkasto iu pocinkano nlošce?ino i t železo za vezi !Nova in koristna iznajdba! C. kr. priv. aparati za konserviranje (894—7) piva patent „l>el»elMk" Neobhodno potrebni za vsako gostilno ln sa zasebnika. Pivo oatane oele tedne svete ln slastno in ne gubi nič od svojih dobrih svojstev. Aparat je sila jednostavan, kar se doBtajc manipulacije i njim — ter je tu izključena uporaba ogljikove kisline ali drugih sredstev. Cena komadu 75 gld. Ledena omara od 10 gld. višje. Cenik in navod o uporabi pri izdelovatelju Actitschin-u sen. g§ggf i i za okna in vrata *4 sploh T7-se, kar ae pri stavbah polruhnje, priporoma po celo A A Aiii>imili minit A| S Andr. Druškovič g X trgovec z železnino (442-ao) K ^^Glav^nM^ Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip Moli i. v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8. Kari Wanitzky f arhitekt in mestni stavbeni mojster z Dunaja 9 prevzema - vsakovrstne poprave, prezidanja in nove stavbe pod 3^a,3\a.grocir^e3^ii^CLi pogoji. 4Ur* Pojasnila se dajć im ^flarljc TorcxlJe cemtl nt, 19. II. liadiitropje^ vsak dan od 2. do 3. ure popoludne- 725—'J7) i Lastnina in tisk .Nirodne Tiskane". 3G