The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium VOLUME XVII. — LETO XVTL ENAKOPRAVNO EQUALITY OFFICIAL ORGAhj, OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki CLEVELAND, OHIO, MONDA^, (PONDELJEK) AUGUST 6, 1934 ŠTEVILKA (NUMBER) 184 BORAH POZVAL POMEMBNA NOVA POLITIČNA °RH Velika prosojna del Roosevelt na ^ FAŠISTOV PEKA, DA SE UPRE OBLASTI NRA JENTACIJA V FRANCIJI Sen; at°r je obljubil peku brezplačno obrambo, ako bi ga vlada prosekutirala, ker prodaja kruh cenejše k°t Pa je odredila NRA. GLENNS PERRY, Idaho, 4. ^gusta. — Senator William E. Sorah je danes nastopil proti teoriji vladnega določanja ki jih delno izvaja NRA, ko stoP°Slal brz°Javko E- w- Ne" lem'''U' ^ e<3in* pelt v tem ma" br !fstu, da ga bo brezplačno vlaml Pred sodnijo, ako bi ga k a Prosekutirala, ker štruce ce?a ®e Vedno Podaja po 9 kot ' namest0 P° 10 centov, .Je odredila NRA. Dejstvo, Je v sl-y- • • - • ka°trah' ki Je oster kritik NRA, in trldolži' da podpira truste Je v slučaju nastopil senator ki . do JG malega podjetnika, afe°raferi takoj značaj narod- Zu iaz se ne bom uklonil uka-^ RA, da moram dvigniti ce-ker rUhu za 1 cent pri funtu, šaniS6m PrePričan, da tako zvi-daneg ^ uPravičeno,» je izjavil edina ,estor- MoJa pekarija je ne v, - m kraju, od drugod se mUr kruha in torej niko-eetle.vne delam škode, če kruh ci SeJse Prodajam. Moji odjemal-nizke di ne Pritožujejo radi Jti0rd °ene- Moja trgovina bi HnU trpela dosti' če bi ceno po m°J"em mne" ti mi 'd ni«ce pravice ukazova-sle. ' 0 naJ vodim svoje po- "Ko kovgj. mi j*e administrator pe-piSal ega Pravilnika 1. avgusta da t- m°ram ceno dvigniti in na m°ral Pečati $300 kazni Pisal n' *ega ne storim, sem ga Senatorju Borahu, katere-je, kaZnam osebn°. da mi svetu-Pf'osek naj" st°rim. Če me bodo ^s U+ aU' sem pri volji, da itoja a 0r zastopa pred sodnijo. sleneg ?ovina ni velika. Zapo- da3alea lm&m Samo eneSa P™-t:°dat ln enega pomočnika, bon,, kovina je moja in vodil jo y kot Nt p°Seh^\Sam mislim- da je prav, no ker Av. — sem čisto sam v tem j^JU." Vzeiako bo vlada v Washingtonu ^alt6r lro'. ni §e docela jasno. . hite, ki ima v rokah K pr Je. Pekovskega pravilni-^es v Vl' da se je cene kruhu lo, kernekaterih slučajih dvigni-§ati J5®. je hotelo s tem poma- ^avUnit P°d3etjem, da pa Ce c ne zahteva, da se mo-storj e določati, če se bo Ne- Vse dilo.' pa ?r?Sekutiralo, ni znano, aze, da se to ne bo zgo V sobotni izdaji "Enakopravnosti" smo priobčili poročilo iz Pariza, iz katerega; je razvidno, kako se v Franciji kristalizirata dva nova politična tabora—na-cionalnoTfašistični in marksistični proti - fašistični tabor. Francoski komunisti in socialisti, videč kaj se je zgodilo z delavstvom v Nemčiji in drugod, ker je bilo sprto in razdvojeno, so se zedinili v tem, da bodo v bodoče delali roka v roki proti fašistični nevarnosti. Tozadevno prinaša staro-krajska "Delavska Politika" z dne 21. julija naslednje poročilo. V Franciji so sklenili v nedeljo, dne 15. julija socialisti in komunisti enotno fronto, v svrho pobijanja fašistične nevarnosti. Socialistični svet francoski je sprejel tozadevno resolucijo s 3471 glasovi. Proti je bilo 366 glasov; glasovalo pa ni 67 glasov. Konferenca je pooblastila stalni odbor, da dogovor v tem zmislu s komunisti podpiše. Resolucija se nadeja, da bo enotna akcija v nadaljnjem privedla o-be stranki tudi do organične e-notnošti, kakor so socialisti vedno želeli. Zaradi učinkovitosti boja proti fašizmu in vojni nevarnosti se naj organizirajo skupne demonstracije po vsej Franciji ob dvajsetletnici napovedi vojne dne 2. avgusta 1914. Socialistično - komunistični pakt naj v bistvu vsebuje naslednje določbe: Dokler traja pakt in tudi izven skupnih akcij se morajo opu stiti vse medsebojne žalitve in vsi medsebojni boji. Skupne manifestacije se morajo baviti samo z določenim ciljem ter so na njih nedopustna vsakršna prerekanja o strankinih doktrinah in taktiki strank. V borbi proti fašizmu gre za obrambo demokratičnih svo-bodščin. Vse, ki hočejo te svobodščine braniti, se naj povabi, da se u-deleže skupne socialistično - komunistične akcije. Pri skupnih akcijah je sistematično nasilstvo izključeno. Socialistični svet apelira na, javnost, da se zavzame za bivšega dunajskega župana Seitza, Gabrielo Proft in Helo Prostra-nicky (člane predsedstva avstrijske socialne demokracije.) Glede resolucije je bilo na konferenci nekaj pesimizma. Tu di Leon Blum, ki je bil doslej nasproten sodelovanju s komunisti, je pesimist, misli pa, da pomeni ponudba sodelovanja morda le izpremembo dosedanje moskovske politike. stališča delavskega gibanja nujen. Zakaj, če se tozadevni dogovor sklene med internacionalo, je potem tu mednarodna podlaga za sodelovanje, dokler pa tega ni, tudi ni mogoče govoriti o istosmerni politiki in taktiki, monstračip v New Yorku važnost javnih elektrarn OBELODANJENO V CALIFORNIJI 15,000 delavcev in dijakov! BONEVILLE, Ore., 4. avg. - , . , „r i - -I-L • je bilo v pohodu ki ga j Predsednik Roosevelt, ki se vra-1 List prOVI, dO SrebrnOSrOjCmkl VeZD0|0 . j., ~ ' . j ča s počitnic na Havajskih oto-i priredila.ZveZa protl v°Hkih, je imel včeraj tukaj, kjer; ni m fašizmu. gradi zvezna vlada ogromen i j vodno - električni projekt ob Co-Danes j jumbia reki, kratek govor, v ka- ker se deželni pakti lahko nana- j NEW YORK, 4. avg šajo le na deželne razmere ali pa!„_ • „_«;!„ ' „ „„„ ----------------------—if - — potrebe posamezne stranke I je.tukaj vrsiIa 0Sr0mna Pro~: terem je naglašal pomen vladne Na Čehoslovaškem so se ko- j r^ih^iSn^f iIa8toVanib elektrarn v ekonom' m; glasom policijskih poročil vde-jskem življenju dežele Izjavil j6) munisti s svojo ponudbo obrnili na narodne socialiste ter češke in nemške socialne demokrate. Češki narodni socialisti se imenujejo socialiste, so samostojna! stranka, vendar pa podpirajo socialne demokrate v delavskih vprašanjih. Sodelovanje s ko- ležilo okrog 15,000 oseb. Pri demonstraciji je sodelovalo 77 različnih delavskih in dijaških organizacij. Pacifistična demonstracija se je vršila pod pokroviteljstvom Ameriške lige proiti vojni in fašizmu. William S. Tellentira, Tudi češki in nemški socialni (Dalje na ž. srr.) dinamit namenjen za predsednika roose-velta. SPOKANE, Wash., 4. avg. — Pred nekaj dnevi se je našlo ob progi nedaleč od tukaj, po kateri se je včeraj vozil predsednik Rosevelt, zaboj dinamita. Dina-mit ni bil zvezan z vžigalno vrvico, vsled česar bi v nobenem slučaju ne mogel eksplodirati, vendar se je dotični del proge; posebno zavarovalo. da električne naprave, ki se jih gradi tu in po drugih krajih v deželi, bodo za vedno ostale last vlade ter služile kot "vatel", ki bo meril in določal ceno elektriki tudi za privatne električne centrale, ker bodo slednje prisiljene konkurirati z vladnimi e-lektrarnami. "Zamislil sem si idejo, da je . . , , . vlada v stanu ustvariti tako me- lISUTSr t±3 ie 1 ^" * merilo je že začeto ob Colorado mlni^^,n.araVn0St,1°dkl0nib\ I Predsednik centralnega komite- ! ja v New Yorku, izjavlja, da je bila to največja proti-vojna de- močno razširjena tajna organizacija z imenom 'Srebrnosrajčni-ki", ki stremi za tem, da sfe polasti ameriške vlade ter jo spremeni po vzgledu fašističnih vlad v Evropi. nacijonalisti porazili kitajske komuniste ŠANGHAJ, 4. avg.— Kitajska vlada poroča, da so vladne čete zatrle komunistični upor v provinci Fukien ter preprečile zasedbo Funchow. Vse vesti o poteku bojev pa so pod strogo cenzuro. Prejšnje in nepotrjene vesti so javile, da se je komunistom na več krajih posrečilo prebiti fronto vladnih čet. IZVOZ BOMBAŽNEGA SUKANCA V NEMČIJO USTAVLJEN MANCHESTER, Anglija, 4. avg. — Tovarne, ki izvažajo bombažni sukanec v Nemčijo, so sklenile, da ustavijo vse nada-ljne pošiljatve, ker nemške firme še starih pošiljatev niso plačale. Sklep utegne imeti za posledico, da bo 15,000 delavcev v | tem okrožju izgubilo delo. Zdaj j so v teku pogajanja med angleško in nemško vlado in upa se, da bo zadeva v teku nekaj dni poravnana. Sodi se, da nemški im-porterji dolgujejo tovarnam v Lacashire okrožju okrog $2.500-000. reki. Dva druga vatla sta v razvoju, ob rekah Tennessee in Columbia. četrtega, ob reki St. Lawrence, pa se bo začelo." Avstrijski naciji se pripravljajo ženske izžgale pot iz jetnišnice. McALESTER Okla. 4. avg. —, Tri jetnice, ki so se nahajale tukaj v dolgoletnem zaporu radi umorov in ropov, so danes prežagale železne tramove v o-knu jetnišnice ter zbežale na prosto. dempsey postal oče. new YORK, 4. avg. — Soproga bivšega boksarskega čam-pijona Jack Dempseyja je danes tu porodila hčerko. Na w '" V Cw,Sku iz Chicaga se mudi Na obisku ku j %v4Vela»du Mrs. Mary Ver-^ ' ^ sieer pri svoji sestrič-: svetin na 1246 E. 173 sta pri§ia tudi dva sina. Vsl!m° 8e srečali z njo na Nšfcu ^Pnih društev SSPZ pri " dobrodošla! Hoja*!Uni za plin, itd. 0Pozarjamo, da lahko ^ktrik 6 raČ"Une za plin' v0" m sicer do 10. t. m. do 6 % Nul>anc, 1264 E. 168 St. ^ Ito ^rs. John, Aikb. 1234 . popolnoma opravičen in s dni na obisku pri sorodnikih in prijateljih ter sta nastanjena pri družini Pintar na Glass Ave. Hvala za prijazen obisk! Popravek Zadnjo soboto smo poročali, da je preminul rojak Ignac Knaflič, kar pa bi se moralo pra- j vilno glasiti Karlič. Nadalje se nam poroča, da je pokojni bival v Ameriki 30 let ter da zapušča tudi sina Johna. Smrtna kosa Po kratki bolezni je danes zjutraj nanagloma umrl rojak Fr. Savrič, star 50 let, stanujoč na 962 E. 76 St. Pogreb bo vodil pogrebni zavod Frank Zakrajška. Podrobnosti bomo poročali jutri. Mary Dremel, 15602 Ave. Coughlin v radiu Kot se poroča iz Detroita, bo Rev. Coughlin koncem oktobra zopet začel s svojimi radio govori, ki se bodo nadaljevali do spomladi. Izredna seja Nocoj ob 8. uri se vrši izredna seja društva "V Boj" št. 53 S. N. P. J. na kateri se bo razmo-trivalo o pogrebu umrlega člana Ignaca Karlicha. Ne bo seje Seja Ameriško - Jugoslovanske tiskovne družbe se ne bo vršila nocoj, pač pa prihodnji ponedeljek, 13. avgusta, kar naj direktorji upoštevajo.—Tajnik. Krušna vojslca Piketiranje židovskih peka-rij radi previsokih cen se nadaljuje. Na E. 105 St. blizu Kemper ave. je v soboto zvečer grupa piketov napadla nekega priletnega moškega, ki je šel v pe-karijo po kruh, nakar je prišlo do spopada s policijo, ki je napadla pikete s plinskimi bombami. Neki moški, ki je slučajno prišel mimo, je bil opečen po o brazu. Židovske pekarije pravijo, da so cene kruhu morale zvišati radi višjih mezd. Starostna pokojnina V soboto je prišlo v Cleveland prvih 41 čekov kot plačilo starostne pokojnine, dočim bi se i-mela starostna pokojnina pričeti izplačevati že s 1. julijem. Večina čekov je za $15 ali manj. mudil v Pragi na delavski olim-pijadi, je hotel iti na Dunaj, da obišče sodruga Seitza v zaporih deželnega sodišča. Vandervelde je potom praškega belgijskega poslanika zaprosil dunajsko belgijsko poslaništvo, da intervenira pri dunajski vladi da mu dovoli obiskati bivšega župana Seitza, 7. julija pa ga je poslaništvo obvestilo, da je avstrijska vlada zahtevo bivšega belgijskega zunanjega ministra Vanderveldeja zavrnila. Demokratska konfuzija Med demokratskimi glavarji v Ohio je nastala silna konfuzija glede vprašanja, koga naj se podpira pri primarnih volit vah, ki se vršijo prihodnji to rek. Newton D. Baker se je \ soboto izjavil za gov. White, ki je letos kandidat za zveznega senatorja, dočim je bivši gover-ner Cox, ki je bil pred leti. demokratski predsedniški kandidat, prišel na dan z izjavo za kongresmana Westa, čigar kandidaturo za zvezni senat podpirajo takozvani Rooseveltovi demokrati. sta ob 10. uri dopoldne v S. N. Domu na St. Clair Ave., za one mladino, ki je bliže Collimvooda, pa se vaja vrši v torek 7. avgusta ob 2. uri popoldne v Bridge Tavern 694 E. 152 St., ker je Mr. Plevnik dal svojo dvorano na razpolago, da otrokom v collin-woodskem okrožju ne bo treba, hoditi na St. Clair. Starše vpisanih otrok se prosi, da to upoštevajo. V bolnici Z Svetkovo ambulanco je bila v nedeljo poldne odpeljana v Glenville bolnišnico Mrs. Regina Vidušič, 14208 Darwin Ave. Nahaja se v sobi št. 110 V Mt. Sinai bolnišnico pa je bila odpeljana v petek zvečer Mrs. Rose Potočnik, 448 E. 157. Obema želimo skorajšnjo okrevanje. Letalka ubita V Daytonu, O., kjer se vršijo zrakoplovske tekme ameriških avijatičark, se je včeraj smrtno ponesrečila Mrs. Frances H« Marshall, ki je preteklega de« cembra z neko drugo letalko doi segla vzdržne#&i rekord a ku. STRAN 2. ^ ENAKOPRAVNOST 6, avgusta, 1934 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI V "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by niC AMERICAN JUGOSLAV PTO. St nm. CO. 6231 St. Clair Ave. HEnderson 5811 luued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL. Editor Po rainafialcu v Clevelandu, ssa celo leto ........ $5.50 Xa 0 mesecev ...... $3.00; za 3 mesece ........ $1.50 Po poŠti v Clevelandu «a celo leto .............. $6.00 Ea 6 mesecev ...... $3.25za 3 mesece ........ $2.00 Za Zedlnjene države In Kanado za celo leto .... $4.50 Za B mesecev ....... $250; za 3 mesece ........ $1.50 Za Evropo, Južno Ameriko ln druge inozemske države ta 6 mesecev ....... $4 00 &a celo leto ........ $8.00; >i R^Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at >j3af the Post-Office at Cleveland, Ohio, Under the ifff Act of Congress of March 3rd, 1879.. KULTURA V METROPOLI Pravijo, da je ljudem gotove vrste vsak izgovor dober, pa četudi ga pes ne repu prinese. Zato so clevelandski kulturni vrtnarji dvignili v javnosti krik, da napredni krogi akcijo za Cankarjev spomenik bojkotirajo ter 20. aprila tekočega leta na svoji seji uralno sklenili, da se v kulturni vrt postavi spomenik Barage. Za to smo jim pravzaprav lahko hvaležni, ker s tem so pokazali svojo pravo barvo. Če bi bili poštenjaki, bi bili morali to povedati takoj v začetku, oziroma vsaj takrat, ko je dospela Cankarjeva soha iz Ljubljane. Če bi bili klerikalci takrat javno povedali, kar so čutili—da Cankarja ne marajo—namesto da so se hlinili kot njegovi oboževalci, bi ne bilo treba nobenega prerekanja, kdo je bolj "zaslužen," Cankar ali Baraga, in slovenski Cleveland bi ne bil postal pozorišče neokusne farse, ki ne dela prav nobene časti tistim, ki so jo povzročili. Mi jim nič ne zamerimo, če Cankarja odklanjajo in mrzijo, kajti Cankar miselno ni bil nikoli njihov, zamerimo pa jim licemersko igro, katero so glu-mili od dneva, ko je dospel ne-bodi-ga treba kip Cankarja, pa clo dne, ko so javno izpovedali, da ga nočejo. Pričakovati kaj takega od ljudi takega kalibra, bi bilo seveda preveč. Oni so si mislili: naprednjaki bodo kar drli za nami, ker smo se celo do Cankarja "ponižali," mi pa bomo želi čast in slavo! Sicer pa take farse med nami Slovenci niso nič novega. Pokojni Cankar jih je doživel več in tudi povedal, kaj je mislil o njih. Leta 1908., ko je Slovenija obhajala "Trubarjevo leto," je Cankar napisal naslednje : Ob stoletnici Prešernovi je napisal Zupančič pesem, ki naj jo bero mladi lujdje vsakokrat, kadar praznujejo spomin naših velikih mož. Samo mladi ljudje naj jo bero! Za tiste, ki so kljub svežemu licu stari v srcu, v mislih in v pogumu,—za tiste ni pisal Zupančič.—Z brezprimerni-mi besedami je tam povedal, da je delo in življenje vseh naših velikih bojevnikov in mučencev last in bogastvo tistih, ki to življenje, to delo, ta boj nadaljujejo. In tistih, ki so močni dovolj, da uživajo delež vsakega resničnega in poštenega boja. Ta delež, visoko in zasluženo plačilo, se imenuje! trpljenje. Ne dajmo se motiti, ne preslepiti! Ob Prešernovi stoletnici so se polastili Prešerna taki ljudje, ki niso i-meli v resnici in v svojem srcu prav nobene stike z njim—ki so bili z vsem svojim življenjem in delom Prešernu bolj tuji, kakor svoje čase njegov cenzor. Pravi sinovi in vnuki Prešernovega duha niso slavili svojega mojstra in učitelja z navdušenimi narodnimi kroki, temveč slavili so ga in ga slave na enostaven način, da hodijo za njim in nadaljujejo njegovo delo. Kar se je takrat godilo, to se bo godilo tudi letos, v Trubarjevem letu. Še predno je to leto napočilo, so se že oglašali različni ljudje, ki ne morejo živeti brez odborov, in odsekov in ki so kratkomalo vzeli Trubarja v zakup. Meni se skoro dozdeva, da j( i i - (Dalje v 6. koloni) iK«mmnmmmmnmnmnt!i»nt>i»i»»»nttnnt»»n»»K»»»»»»»tin»mttffl:« UREDNIKOVA POSTA "Delavec'' se zahvaljuje Newburgh, Ohio Pevski zbor "Delavec" se prav lepo zahvaljuje vsem posetni-kom, ki so se udeležili piknika in s tem pomagali do dobrega uspeha. Najlepša hvala vsr^n za točno nam izkazano postrežbo v vseh ozirih. Na tem pikniku je bilo pokazano, da prijatelji "Delavca" so res zvesti in iskreni. Nikakor pa mi ni mogoče poza pravile, vzroka ne vemo. Ako pa so imele novo perilo, da se jim je zdela škoda, da bi mi prvi ga rabili, jim svetujem naj ga nesejo, predno gre v rabo, še na svetovno razstavo v Chicago. Naj bo čitateljem jasno, da jaz ne grem in ne zbor "Delavec" za izkoriščanje SDD, temveč za dobrobit iste. Ali kakor je meni dovolj jasno, ženski odsek SDD pa gleda samo biti vrlega ženskega odsekajna osebnost in to ni v prid dvo- Slovenske Delavske Dvorane, za!rane- To *am Je bil° Pokazaf njih točno osebnost izkazano J sedaj ze v d™gic. Toliko v zah- proti pevskemu zboru 'Delavec.'j val°- Ako ->e komu radl teša 1Z" Kar se tiče naročil pri oskrb niku SDD so bila izpolnjena točno in prvovrstno, za kar smo pod časti, sem pripravljena na odgovor. Pevski zbor "Delavec" ni vse- mu hvaležni. Na ženski odsek j eno radi tega nič prizadet, se SDD smo se obrnili za kuhinj- j enkrat vsem najlepša hvala, ske potrebščine, kar niso pri-1 Kristina Siskovic CLEVELANDSKI CIRKUS Ni še dolgo tega, ko se je u- j vrsto desetletij, da bi jim de-rednik "Enakopravnosti" po-jlal štafažo?" Sicer ne verjamem služil svoje uredniške avtorite-jv vstajanje iz grobov, ampak te, vzel v roko zloglasni rdeči j stvar je bila poročana čisto svinčnik ter začel z njim šariti i resno, da izprva res nisem vedel, ali bi zopet začel verovati v čudeže ali kaj. Toda poročilo je dostavljalo, da je bil omenjeni slavnostni govornik tudi "literarna osebnost" in "glazbenik in skladatelj", in ker se pri najboljši volji nisem mogel spomni ti, da bi bil ranjki škof kdaj prispeval kaj k slovenski literaturi j rajši ostane brez vsakega spo-ali glazbi, sem bil še najbolj pri- j menika, kakor da bi mu ga po: pravljen verjeti, da je reporter stavljali taki hinavci, zagrizen "Chicago Daily Newsa" pogledal pregloboko v kozarec ter po mojem zadnjem dopisu; rezultat tega izvajanja uredniške oblasti je bil skrajšan dopis. To pa meni ni bilo kar nič všeč. Nič ne zamerim, če uredniki šarijo z rdečim svinčnikom po drugih dopisih, ampak po mojih — nak, s tem se pa nikakor nisem mogel strinjati. Zato sem uredniku "Enakopravnosti" precej zameril njegovo izvajanje avtoritete rdečega svinčnika nad mojim dopisom ter jezno sklenil: "Kar sam piši dopise, zlomek nevšeč-ni, jaz ti jih že ne bom več! Saj nisem neumen, da bi se mučil s pisarjenjem dopisov, da bi ti šaril po njih s tistim zoprnim rdečim svinčnikom! Midva sva o-pravila za vedno!" ,In verjemite mi, da se nisem šalil, temveč sem imel trden namen, ne več pisati dopisov za "Enakopravnost". Nihče ne dela rad za rdeči svinčnik, jaz pa še posebno nerad, kajti ni prijetno mučiti se zaman. Ampak dogodki zadnjih dni so omajali moj sklep in rekel sem si, da bi bilo prav lepo in krščansko, če bi u-redniku odpustil njegov greh, ki ga je zagrešil z rdečim svinčnikom nad menoj in mojim dopisom ; in ker nisem baš tako slab človek in poleg tega tudi ne brez smisla za humor, sem se zasmejal na račun rdečega svinčnika in svoje jezice ter si rekel: "No, naj bo, pa mu odpusti zaenkrat, Janko. In potem pozabi vse skupaj. To ni samo lepo, temveč ti bo tudi zopet omogočilo, da se boš spet lahko oglasil v naši slavni javnosti, ne da bi te pekla vest zaradi prelomljenega sklepa, ter ji povedal, kaj si misliš o našem slavnem cleve-landskem cirkusu." In tako je bil uredniku "Enakopravnosti" ker ga je oropal priznanja za njegov greh odpuščen in poza- njegovo "literarno" delovanje bljen, jaz pa zopet pred vami,' med ameriškimi Jugoslovani, ki pa če vam je prav ali ne — po- j je vsaj v njegovih očeh nekaj magati si ne boste mogli. j vredno. Poročilo bi se moralo 5_ glasiti čisto drugače, na primer takole: neugodnih razmer skrajno težavno podvzetje. Zelo me zanima tudi razburjenje, ki se je polastilo nekaterih krogov v stari domovi^ zaradi naše farse s Cankarjevo soho. Meni se zdi, da se tam razburjajo po nepotrebnem in prepozno. Po nepotrebnem, ker ti-le naši črni klovni niso vredni, da bi se človek zaradi njih razburjal in ker na koncu koncev sploh ne vedo, kako ga lomijo, prepozno, ker bi se bili lahko poprej domislili ter poiz-vedeli, kakšne sorte tiči so ljudje, ki so za soho vprašali. Če bi bili to storili, bi si bili lahko prihranili vse današnje razburjenje in soha Ivana Cankarja bi ne bila postala predmet zapostavljanja in ciničnega zasmehovanja od strani naše črne garde, v čije umazane roke je prišla. Tudi bi v tem slučaju naši črni gardi ne bilo treba uganjati take grde hinavščine, kot jo uganja s to soho že ves čas, odkar so jo dobili iz Ljubljane it tudi mrtvemu Baragi, ki me navsezadnje kot tak kar nič ne zanima ter mu privoščim maga-ri tudi ducat spomenikov, bi ne bilo treba trpeti zaradi hinav ščine in silne duševne omejenosti predstavnikov klerikalizme. med ameriškimi Slovenci, ki so ga, reveža, čisto po nedolžnem porinili v kulturni škandal s Cankarjevim spomenikom. Men:' se celo dozdeva, da bi se tud; Baragi, seveda, če bi bil še živ. vsa ta umazana zadeva nemalo gabila ter bi najbrž izjavil, da "Oce mi vsako leto za rojstni dan podari kakšno lepo knjigo," je rekla gospodična, pri kateri, se je nagibalo že na jesen. "Ali res?" je rekel brezobziren fant. "Potemtakem morate imeti že precej lepo knjižnico!" "Takale oteklina, ki jo imaš ti na glavi, je znak nervoznosti," je rekel prijatelj rojaku. "Imaš prav," odvrne ta. "Moja žena je bila včeraj zelo nervozna ..." "Vidiš, kar človek dobrega stori, se mu vedno dvojno vrne," je učil moralist. "Vidim, vidim," odvrne glavar družine, "Lani sem omožil hčer in letos sta se oba z mojžem priselila k nam." POMEMBNA NOVA POLITIČNA ORIJENTACIJA V FRANCIJI. (Dalje iz 1. str.) demokrati na Čehoslovaškem so se posvetovali o komunističnem predlogu. Obe stranki sta ponudbo zaenkrat vljudno odklonili, ker komunisti v Nemčiji niso bili lo- videl stvari, ki jih prav za prav ni bilo nikjer. . Nenadoma sem se pa domislil, da mi je znanec Jaka nekaj dni poprej zaupal, da je uprava našega lokalnega klerikalno-na-rodnjaškega cirkusa sklenila, na j naš klovn Jože Grdina v Chicagu reprezentira ranjkega škofa Barago, kajti njihovo mnenje je bilo, da cirkus brez tega ne bi bil popoln. Ko sem se domislil tega, me je posilil smeh. "Aha, že vem, zakaj je čikaški reporter napravil iz Barage "literarno osebnost" in "glazbeni-ka" — zato, ker ga je reprezen-tiral naš slavni komičar in klovn Jože! In ker je Jože reporterju najbrž "zaupal", da je "znana literarna osebnost" med ameriškimi Jugoslovani, pri tem pa premalo povdaril, da on ni Baraga, temveč bo Barago samo pred stavljal, se je ubogemu reporterju vse skupaj čudno zmešalo in rezultat je bil "znana literarna osebnost in glazbenik" Baraga. S tem je seveda napravil krivico obema, ranjkemu Baragi in Jožetu: prvemu, ker mu je obesil na grbo literarne produkte, odgovornost za katere bi nedvomno hvaležno odklonil, če bi bil že živ; Jožetn pa s tem, ci in omejenci. Jaz sem človek mirne nara- j--------- - --------j------ ------ 1 jalni in tudi sami doma imajo večkratne enake izkušnje. ve, se nerad jezim in imam še kar precej smisla za humor. Hi navcem, raznim fanatikom in i dijotom se navadno vedno lah ko smejem. Ampak, kadar gre stvar predaleč, tako daleč, ka k or je šla pri nas zadeva s Cankarjevim spomenikom, k; postavlja ameriško Slovenijo v tako slab luč, da je videti že skoro kot kolonija idijotov, ki se mirno dajo voditi skupin'" brezvestnih oportunistov, šarlatanov in omejenih fanatikov, tedaj tudi mene mine smeh in lotevati se me začne jeza. Kar je preveč je preveč! In zadnji čas je, da naša javnost napravi konec tej škandalozni farsi s Cankarjevo soho ter odločno pove vsem tistim, ki nosijo odgovornost za ta kulturni škandal, da so šli predaleč in da je skrajni čas, da se konča to sramoto. Naj izroče Cankarjevo soho ljudem, ki Cankarja poznajo po njegovih delih, ljudem, katerim je njegov spomin drag in svet, ker vedo, da je bil Ivan Cankar vedno z dušo in srcem na strani zatiranih, izkorišče-vanih in poniževanih proletar-cev, ali naj pa gre nazaj v stari kraj! Janko Bambič Kar me je te dni najbolj za nimalo ter me obenem neznansko-zabavalo, je bil nastop cle- "Na sporedu je bil tudi nastop velandskega cirkusa na svetov- j mr. Jožeta Grdine iz Clevelanda, ni razstavi v Chicagu. Da je ta, ki nam je bil predstavljen za naš slavni cirkus nameraval na-, dobro znano literarno osebnost stopiti tam, sem vedel, vzlic te- j med ameriškimi Jugoslovani in mu pa sem bil dokaj presene* j ki je reprezentiral pokojnega čen, ko sem čital v chicaških li- J škofa F. Barago, Slovenca po stih, da je bil na sporedu tudi | krvi, ki je misijonaril med ame-nastop ranjkega škofa Barage,, riškimi Indijanci ter si s tem "dobro znane literarne osebnosti | stekel Velike zasluge za kultur-v jugoslovanskih krogih v Zdru- j ni razvoj Jugoslovanov." ženih državah", ki je obenem tu di "glazbenik in skladatelj". PARADIŽNIKI. Paradižniki, ki jih pozna danes vsaka dobra gospodinja, izvirajo iz Južne Amerike. V Pe ril in Mehiki jih poznajo že več stoletij. V Evropo so jih po velikih ovinkih prinesli Španci. Vrednost paradižnikov je v njihovih vitaminih in mineralnih snoveh. Zato pa manjkajo paradižnikom popolnoma beljakovine in hranila. Proti ugovoru, da vsebujejo dosti vode, se lahko postavi ugotovitev, da vsebuje ostalina skoro vse soli, ki so potrebne človeškemu organizmu. Poleg drugih vitaminov imajo paradižniki tudi vitamin A in B. Najboljše storijo ti- No, upajmo, da ta vnebovpijo-"Tristo kosmatih!" mi je ušlo vjča' krivica, ki se je zgodila Jože-|? presenečenju in oči toliko da mi tu, ne bo moža umorila, kar bi i niso ušle iz očesnih jamic. "Vsaj! ne bilo priporočljivo, kajti po-|sti, ki morejo uživati paradižni-ga vendar niso ti naši klovni iz-! tem bi bilo treba postaviti na I ke sirove. Pri kuhanju namreč grebli iz groba, v katerem uživa j našo "kulturno" fliko dvoje 1 izgubi ta sadež mnogo svojih j svoj zasluženi počitek že lepo spomenikov, kar bi bilo spričo dragocenih sestavin. Dalje so češki in nemški socialni demokrati v vladi. S sedanjo taktiko so ščitili demokracijo in socialne pravice delavcev, ker so v državi soodločevalen faktor. Če bi v sedanjem trenutku šli v opozicijo daleč na levo, bi se porušila demokratična večina in nastopila politična desorgani-zacija, kateri bi nujno sledila reakcija, ki se že nekaj let trga za oblast v državi. Pakt bi služil v sedanjem trenutku samo komunistom za akcijo. Razumljivo pa je, da tudi če-hoslovaški socialni demokrati načelno niso proti enotnosti, ki bazira na realnem in lojalnem sodelovanju, vendar se pa mora to vprašanje urediti mednarodno, to je, med obema internacio-nalama. Danes je najnevarnejši pojav mednarodna fašistična reakcija. Proti tej se mora naperiti vsa borba, ker so za napredek delavskega gibanja in njega akcijsko sposobnost potrebne predvsem najširje svobodščine. Vprašanje socialistično - komunističnega sodelovanja je torej zopet v razpravi. Naloga o-beh international je, da to vprašanje lojalno rešita in uredita modalitete, da se delavstva ne bo več zavajalo v medsebojna klanja in preganjanja. Cilj je i-sti: osvoboditev delavstva izpod kapitalističnega jarma. Kdaj in kako naj doseže delavstvo ta cilj, je pa taktično vprašanje enotnega delavstva. Temu cilju ne služi cepljenje delavskih vrst. MISLi Človekov obraz je človekov dnevnik. Diletanti so slaba vest uradnikov. Smatraj storjeno neumnost za čistilo! Vsi veliki ljudje dišijo po zemlji. Kdor gleda na noge, ne pride na vrh gore. Šele ljubezen odkrije deklici njeno dušo. Kdor ni neizprosen s samim seboj, ostane vedno pritlikavec. Zajčja nadloga v Avstraliji , ki jU» Vlada organizira splošen napad na zajce; je vsak dan več. Razne šibe tepejo sodobno človeštvo. Na Angleškem imajo velikansko sušo, drugod v Evropi, kjer straši pošast vojne pa brezbožniš-ke razstave. Avstralija vsega tega ne pozna, zato pa ima zajčjo nadlego. Pravijo sicer, da še nikoli ni bilo vzroka za pritožbe o pičlem razmnoževanju glodalcev kajti na glavo vsakega avstralskega prebivalca pride tisoč zajcev, toda to, kar se zdaj godi v Avstraliji, presega vse meje. Zajci povzročajo ogromno škodo. V svoji veliki požrešnosti so prodrli že tik do človeških naselbin in se ne strašijo napadati niti ljudi. Farmarji, ki živijo v večji koloniji blizu St. Georgesa (Queensland) so pred kratkim pono^ či zaslišali čudne šume. Oprezno so vstali in šl1 pogledat, kaj se godi. Videli so na tisoče zajcev, ki so ponoči vdrli na dvorišča kmetij in s« v bori polovici ure oglodali vse, kar jim je pri' šlo pod zobe. » Tudi iz drugih predelov Avstralije poročajo o sličnih rečeh. Sestradani zajci ne puste na poljih in livadah celega nobenega štrclja & požro vse, kar najdejo. Avstralska vlada je za' radi tega napravila načrt za zatiranje zajčje nadloge. Toda živalim je težko priti v oko®' ker se z velikansko naglico razmnožujejo. te We Bodočnost podmornic Z letali je mogoče videti globoko pod vodno gladino. Prav to je povzročilo, da bo P°d' mornica problematično napadalno sredstvo v bodoči vojni. Letalci imajo namreč zelo lah^0 nalogo, če hočejo obmetavati podmornice z bombami, ki se vžgejo šele v globini. Če ne z8' denejo podmornice v trup, lahko povzroči ra«' počen je takšne bombe tako silen pritisk v vo^ da razžene ladjo na vse strani. Prav iz tega razloga se tehnični strokov; njaki trudijo, da bi izgotovili tip podmornic,1(1 bi se pogreznile še globlje pod vodo. Doslej s° skonstruirali podmornice, ki dosežejo do 1°" m globine. Globlje pa skoro ni mogoče iti, ker postane konstrukcija podmornic potem sil110 draga. Ker se potapljači pogreznejo lahko d° globine 150 metrov, pa upajo, da bodo season13" zgradili tudi podmornice za vsaj takšno gl0*"' no. Seveda, če se že pred tem ne bo pokaza^ da je morebitna uničevalna tekma pod v0' brez nomena. h foi ov eni >2- ido NOČEJO V ZAKON Kakor je dognal češkoslovaški statisti^ urad, se število zakonskih kandidatov obeh SP lov od leta do leta krči. L. 1930 je bilo v ČSR se 252.000 zakona željnih ženinov in nevest, je padlo njih število na 228.000. Statistični P0' datki pravijo, da se vdovci mnogo rajši ženir kakor samci, seveda se tudi vdove rajše m°z| jo kakor dekleta. Vendar pa se v mnogih P1^ merih vdove odtegujejo ponovnemu vstopu , zakon, ker bi s tem izgubile del dohodkov, so jim v vdovskem stanu zajamčeni. KUHARICA CESARICE ELIZABETE Te dni so našli v stanovanju v starem burgu mrtvo 941etno kuharico pokojne avstrtj, ske cesarice Elizabete, Terezo Teuflovo. so jo v sedečem položaju. Policijska komi^J je prišla do zaključka, da je starka podleg starostni onemoglosti. Teuflova je bila najUu ša kuharica cesarice Elizabete in jo je spreItl ljala tudi na usodni poti v ženevo, kjer jo je hitela smrt pod Luchenijevim bodalom. dO' (Dalje iz 1. kolone) tem korenitim narodnjakom, (ki^ clijo okoli in iščejo, kaj bi slavi edina' .skrb in edino veselje le to se porodi na Slovenskem v enem dolga vrsta novih predsednikov, P° li)' d* letu d- predsednikov, tajnikov in drugih potrebnih ljudi. O Trubarju satfc fit" fl1 • 1 i fle imajo neko temno slutnjo; tisti, Ki ^ vedo ničesar o njem, ga smatraj0 navdušenega antiklerikalnega Jj rodrijaka. Tisti pa, ki so nekaj sli^ ' o reformaciji na Slovenskem, m01 jo na tihem in globoko v srcu "l barja edinole sovražiti! To, kar je Cankar zapisal glede vilcev" Prešerna in Trubarja, velja za njegove lastne laži-oboževalce. P0^ vite v gornjem citatu ime Cankarja, ^ se imenuje Prešerna in Trubarja, V* ' slika perfekta. Zgodovina se ponavlja* (Dalje prihodnUC) rti tU tfa 'al i* I; JI 6' avgusta, 1934 ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza ^tanovljena «08 Inkorporfrana, 1909 Poletna hrana I Nimajo krompirja i Tako zvano vegetarijsko hrano je treba uživati razumno in previdno. Nemčija ga mora zaradi pičle iS lastne letine uvažati iz tujine t I X Društveni I I GLAVNI URAD: 255 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665 Vat UPRAVNI ODBOR: John irvGfiU' pretJsednlk, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Ruflolnh t i u' L PodPredsednik, Bridgeville, Penna. WUliorn O IL podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O MirkoK-T5' tajnik' 255 West 103rd Street, Chicago, 111. Kuhel- blagajnik, 255 West 103rd St., Chicago, 111. Mike v h NADZORNI ODBOR: Williamn Predsednik, Huston, Penna. Jranlj /a n" 1058 E- 72nd Street, Cleveland, Ohio, »urich, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. V Nemčiji je zavladalo zad-:... Medicinska izkustva in moda j nje dni silno pomanjkanje | 'XX»X*X~X"XK~X"X"X"X"X"X~XK~X~X~X~X~X~X^ sta mnoge ženske privedla do i krompirja. Na trgih stoje žen-' ^ton Zait, • « » u i « » wi.uw.vi 8teve Mn„ predsednik, Box 924, Forest City, Penna. Vincent p,,ri' 4439 Washington Street, Denver, Colo. u8el, 1023 South 58th St., West Allis, Wis. ^ * J A» v GLAVNI ZDRAVNIK: • Aren, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. POROTNI ODBOR ^AKo] URADNO GLASILO NRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. denar za 7 stvarl, tiCofie se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-» uPra\ueBifpa na 11116 111 naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-Pritožbe SIf,f odsek& se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-1 Se Uredni«? , vsebine Pa na predsednika porotnega odseka. Stvari tt-P »»slov "EKTAr?^ upravnižtva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost --^^AKOPRAVNOSTT'. 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. Ohio. tega, da so začele živeti po novih pravilih prehrane. Mnoge so se na ljubo liniji odpovedale mesu, jajcem in ribam. Toda , kdor je vse življenje živel od teh živil, ne more posebno dolgo vzdržati brez te hrane. V poletju, ko je trg bogato založen z zelenjavo, je vegeta rijska hrana vsekako priporočljiva, saj hladi organizem. Sadeže, ki so nam v tej dobi do- i stopni, lahko razdelimo v tri kategorije: Najbolj redilni so: fižol, grah in leča. Ta živila vsebujejo celo ; če jih posušimo, več dušika nego mesnina in jo lahko popolnoma nadomestijo. V drugi vrsti zelenjave: krompirju, artičokih in pesi je mnogo škroba. Ti pridelki so manj redilni od prvih. Slednjič pridejo v poštev sadeži, ki so brez dušika ter dajo malo kalorij. To so v tej dobi pred vsem: ske kakor pri nas med vojno v AUGUST verigah in morajo potrpežljivo 12. avgusta nedelja — Pikniki čakati, da pridejo na vrsto. Pro- Slov. Nar. Doma na Maple daja krompirja je racionirana, j Heights, na Goriškovih pro-vsaka družina si ga sme naba- štorih, Green Rd., Warrens-viti največ poldrugi kilogram. ! ville. O. Zaradi tega je cena krompir- 19. avgusta nedelja — Hrvatsko ju silno narasla. Inozemski delavsko društvo priredi pik-krompir, ki je bil še pred štiri- nik na prostorih Slov. Društ-najstimi dnevi po 4 Din kg, je venega Doma, Euclid, O. poskočil na 6 Din in še več. 12. avgusta nedelja — Piknik s Dvig cen je seveda povzročil1 predstavo priredi dramsko dr. med prebivalstvom razburjenje, i «ivan Cankar" na Močilnikar- Uradno pojasnjujejo, da je zavladalo pomanjkanje krompirja zaradi občutne suše in mraza spomladi, ko je mnogo rastlin pozeblo. Vlada v Berlinu je zaradi tega podvzela niz ukrepov, da se ta nedostatek jevih prostorih. 12. avgusta nedelja — Piknik društva "Danica" št. 34 SDZ pri Jos. Zornu na Bradley Rd. 12. avgusta nedelja Klub Ljubljana priredi piknik na Stuš-kovi farmi. odstrani. Predvsem je znižala ;19> avgusta, nedelja — Vrtni uvozno carino za inozemski koncert priredi pevsko društvo "Zvon" pri Gorišku. zabava v Slov. Društvenem Domu na Recher Ave. 27. oktobra sobota — Društvo Strugglers priredi Hallowe'en ples v Slov. Del. Domu na Waterloo Road. 28. oktobra, nedelja — Otvoritvena predstava sezone dramskega društva "Ivan Cankar" v korist Slov. Nar. Čitalnice. 31. oktobra sreda — "Halloween" ples dramskega društva "Ivan Cankar" v S. N. Domu. NOVEMBER sko društvo "Abraševič" — Predstava v avditoriju Slov. Nar. Doma. 31. decembra pondeljek — Silvestrov večer prirteidi pevsko društvo "Soča" v Slov. Domu na Holmes Ave. 31. decembra ponedeljek — Pevsko društvo "Jadran" priredi Silvestrov večer v Slovenskem Delavskem Domu, Waterloo Road. "Goriški Slovenci . ' e dni T . _ , v, , ;niki, beluši, salata. Pač pa obi- Lojze Jereb, student na univer- 1 ■ ■ ± -i v , . „ , . ' v. U111VC- lujejo vsa ta živila mnogo zele- zi. Pokosila ga je susica v rani je Pr" ^igi štejeta S0 zel° ^ a težko pre Siko , ani in obsegata vseh Pojavov in dogod- flcev ieklosti goriških Slo-4 St d. leta 1840 do let; a živl °Semdeset let Jav Jp°4Xavieželi'kl J'e d-a -e dr. Rudolfa Marna. Pokopali grozdje) jagodei maline> borov. so jo na Viču. krompir, ki ga bodo v večjih1 ____ množinah uvažali iz Holandske, i^a^stanedelji—~Piknik 4 Italije in Belgije. Prvotno so priredi Gospodinjski klub na v . v nameravali uvesti tudi izkaznice j jutrovem pri Zornu na Brad- spinaca, strocji fižol, paradiž-] za krompir, ta načrt pa so opu- iey Road stili. Trgovec in branjevke, ki ,„ ' , .. „ . . „ '. . . ... , J ^ ; 19. avgusta nedelja — Pevsko so skusali izrabiti trenutno po-1 , " ,.T , ,, . .. . ,5 društvo Jadran pnredi pik- manjkanje krompirja v lasten: ., v, ^ , r ., . , , . r, nik na Stuskovih farmah, prid, je vlada strogo prijela. Zaprla jim je trgovine, odnosno jim vzela koncesije za nadaljnjo prodajo. Ta ukrep je nekoliko pomiril prebivalstvo. za. . . Nasprotnikom mesa še lahko V Ljubljani je umrla Magda-; priporočimo. orehe in mandlje) 1 nice, breskve, slive in smokve. ga pozna novej 'eJu Ga,":'v dobilo pisec' kako po1 stoletja se ft, proam udeleževal politična žiV]SVetnega in gospoda r-v ta J*?3'® na Goriškem in V Selcah nad Skofjo Loko je gadeži imajo y gebi dosti umrl sodar Joško Nastran. Za- celuloz6) yode in vitaminov, so dela ga je možganska kap. Bil pa borni na kalorijah. je 42 let star in zapušča ženi. y poletni vročini je zjutraj štiri otroke v nežni mladosti od na tegge najboljša čaša oranža. v An-!petih mesecev d0 12 let staro"ide, hladnega čaja ali zdravilne ' H ° V Ljubljani se je smrtno ponesrečil graditelj Jože Bricelj. Padel je v temi s kolesa, se pre-| vrnil v jarek, pri čemer si je kave. Višinsko podnebje n Sv°jevrstni sni« vrinil prebil lobanjo in obležal neza" Kdo sme in kdo ne vrne na hribe S^brir vnemi o^i^ini -i^ r-^il v, spis 116 SD0mi»o A 4 • vesten. Pokojni se je rodil v nomine. Avtor le 0 . .. tT v. . . . , . označil "tvt , , , Spodnji Hrusici in je bil 33 let ne. politi" Nar°dne, kul-J 1 J Rce." al Višinsko podnebje se razliku- čne in jrosDodarske|star' SoProgi' ki je Dolenčevaije od nižinskega po nižjem zra- . 8 1 1 i'7. T.no-atra 7flnnšča tri malei -____________...ji________1... NEKAJ ZA VSE Bakterije z redkimi izjemami silno hitro rasejo. V 24 urah se iz ene same bakterije z neprestano delitvijo razvijejo lahko milijoni novih klic. Posebno dobro opažamo to pri mleku. Če pustimo mleko, zlasti v vročem času, na prostem, se kmalu ski-sa in sesiri. Temu so vzrok bakterije, ki so. se v njem v kratkem času silno razmnožile. V e-ni sami kaplji takšnega mleka "; in.stem je razločno po-!iz. Lošatca' zapušča tri male!čnem tlaku, bolj redkem zraku, je na milijone bakterij. ' v. .ie hnfQi ___hčerke. 1,; vsebuie tudi mani kisika, do! čitatelf uh0tel napisati" N, ri„ • 0 Gabrščku rad Je položil v ta spis Ijubez^f truda 111 nič solni -SVOje °Žje d°" ne Goriške. C in t0^a v Aveniji. ptt ne Polet,,^ dan v letoš-"•je in 1, da ne bi nastalo kra?!eSlUo ^ča tega ali ki vsebuje tudi manj kisika, po Med prevozom v ljubljansko močnejšem žarenju in večino-bolnišnico je umrl dr. Janže NC- ma tudi po večjih temperatur-vak, advokat v Ljubljani. Na nih razlikah med dnevom in no-počitnicah ga je zadela solnča- ČJ-Q Dražijaji višinskega pod-rica, kateri je med prevozom ^^ p0Vzr0Čaj-0 porast levila podlegel. Bil je šele 41 let star, rdečih krynih telesc> pospešitev in doma iz Notranjih goric. preSnove in dihanja, ki se vrši V Ljubljani je umrla Marija y čistejšem zraku Ravnik. ak, V Novem mestu si je s krog- Že dolgo so znani zdravilni u-raJa. E>np :\ba "" lo v glavo končal življenje me- činki višinskega podnebja pri ,hrumel * n ■■T Je sar in prekaievalec Jožef Po- celi vrsti kroničnih obolenj, sa- JUbl3ansk0 okol^^st '^g°revčnik- Bil'ie še samec' star lm0 se moramo počasi priva' 80 ov ■ ^avlari 1 ar lorJT Je siIen Piš ter 19. avgusta nedelja — Piknik Samostojnega podpornega dr. "Loška Dolina" na Intiharje-vi farmi, Noble O. 26. avgusta nedelja — Piknik Slov. Šole Slov. Doma na Holmes Ave. se vrši na Intiharje-vih prostorih, St. Clair 26. avgusta nedelja — Velik ples povodom prenovitve dvorane Slov. Društvenega Doma, na Recher Ave. SEPTEMBER 1—2—3 septembra, soboto, nedeljo, pondeljek — Občni zbor J. S. Zveze v Slov. Del. Domu Waterloo Road. 1. septembra, sobota. — Industrijska Radnička organizacija. Konferenca v soboto, nedeljo in pondeljek v obeh dvoranah S. N. Doma. 2. sept., nedelja — Piknik dru-štiva "Beacons" št. 667 SNPJ na Z-omavl fairmi 15. in 16. septembra sobota in nedelja — Proslava 15. letnice otvoritve Slov. Doma na Holmes Ave. 15. septembra, sobota — No- v, . , ... » , vak Guards WOW prireditev Človeško telo sestoji povprec- , .. , . _ 11T ^ ,,, ,. j. - v spodnji dvorani S. N. D. no iz 16 odst. kosti, 42 odst. mi- l , J„ , . _. . lo. septembra sobota — Ples ob Na tešče je človeški želodec prazen ali pa vsebuje kvečjemu 20 cm snovi. Ženska umrljivost je napram moški večja le od 10. do 14. leta in v letih nad 60; večja je tudi v najvišjih starostih od 90 j do 100 let. V vseh ostalih življenjskih dobah je manjša. šic, 14 do 30 odst. žlez, živcev, se •, 32 let in ie šele pred kratkim diti. Takojšnje večje ture na kože in drobovja ogrnile nad me- ' J . ,T.......• ^v,™* co lahkn Unnčain 7 ne- n„ „„„;„„„-:„ i odprl mesnico v Novem mestu, vrhove se lahko končajo z ne- k: lomil ' " piS Lei 1 Doma je bil iz Starega trga pri prijetnimi presenečenji. WUla suha d u 1 VJU Slovenjgradcu Ija zlasti za osebe z zdr^jxv^ minut Mahnmn ^ V Begunjah pri Cerknici je u- živčnim sistemom, ki zapadejo Ni >a avniki O minut. Mahoma Polja in dvori-vsem je nevih- priliki 15. letnice Slov. Doma na Holmes ave. Po naziranju Empedokla, kiseptembra> nedelja _ Kulj ga navaja Aristoteles, sestojijo kosti iz dveh delov zemlje, dveh delov vode in štirih delov ognja, a mrla Pavlica Medenova, v sta- gotovo gorski bolezni. Vzrok te oziroma zg0rljivih snovi. rosti 21 let. V Dobovi pri Breži- bolezni je v prehitri menjavi odrasla ogeba ki tehta pri. cah je umrla Frančiška Cvetko- višine, ki se ji organizem ne - ,<1C1 ug°tavljali* ^kodo': vič' soproga orožniškega nared- more prilagoditi S19 Kl0 peščen fižol hudo nika" Pod nekimi pogoji pa ji lah- ub' ob- li)- etu otl' a. pesa in"pre*šičja V Žužemberku so pred dnevi, ko zapadejo tudi osebe, ki so 'la a ni niti prizanesla o- PokoPali ondotnega organista gora vajene: n. pr. če so mno-vila t r®hi- Istočasno je na- Pptra Simčiča, ki se je pred dve- g0 kadiie in pile, si obtežile že-^ občutno škodo v ma letoma vrnil iz Amerike, kjer ]0dec, si naprtile pretežak na-ila pJ°Sebno občutno je o- -ie opravljal organistovsko služ- jirbtnik ali se nesmotreno N i^ f na polju med bo 20 let- v domovini. lekle. neV'hta raV,lfmar;,i- še huJe' V Litiji je umrl Polči Bren, Qsebe z zdražljivim živčnim lista. Se?1"1 H l Polju bližno 70 kg, proizvaja, če počiva 24 ur v sobi, 2400 kalorij, torej 100 kalorij na uro. i,'*1 Pa nnu^^3- v Medvo-1 gostilničar in ključavničarski sistemom ali z boleznimi krvne Je na mojster. Pokojni je po vojni pre- ga obtoka bi morale tedaj le polagoma izvršiti prehod iz nižine na vrhove—če ni sploh bo- Proda se mesnico in grocerijo. Dober pro stor, samo za gotov denar, ker gre lastnik v drugo trgovino.— Naslov se poizve v uradu tega turna prireditev s koncertom in igro v Slov. Domu na Holmes ave. 22. septembra, sobota. — Društvo "Orel", Plesna veselica v spodnji dvorani S. N. D. 29. septembra sobota. — Društvo Martha Washington — Plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 30 septembra, nedelja — Slavnostni banket Jugoslovanskega kulturnega kluba v Slov. Nar. Domu. OCTOBER fe V kamni-.i!1' Pn Vodlcah vzel gostilno po svoji materi pri polagoma izvršiti prehod i i-, V0 Va skem srezu. Pe-1 "Fortuni" v Litiji -------ni «n1nl a toja VSePovsod, kjer je __ ^di ove°sPOln0pia raZCe" KAKO DOBIMO, NAJJOD? tfl V' 1« fl? ^ nT S311 toce VTes -ie hudo trpel isti d jsUnejše neurje Prof- Keer s kalifornijskega ihaji divjalo med Slo- vseučilišča je napravil zanimive lje, da opuste bivanje v višinah, kar jim lahko pove zdravnik. J. 'U . J>"U II1CU OlU- ..............—t--- Nos;, lcami- Zlasti hudo poskuse, ki potrjujejo staro Mi plačamo "cash" denar za zmrz- _ . njene vloge v posojilnicah. Prinesite 6- oktobra sobota — Comrades vaše hranilne knjižice k MR. SIBERT Pratt and Williams 850 EUCLID AVE.. ROOM »428 CHerry 7563 IMA RAJŠI PRIJATELJE I" H občin0 Jurjevski naziranje, da se nahod prenaša Lord Palmerston je bil glavni V'Sv. j1 °^{ine Varda, Pa- z okuženjem, a da ni človek v minister Anglije. Nekega dne I U1U-,rj ln Sitenci, kjer vsakem položaju dostopen zanj. mu pravi nadgozdar, ki je bil že Ua vso letino. V izoliranem prostoru je dal; štirideset let v njegovi službi: ^ftirtna kos večjemu številu zdravih, odpoči-1 "Vaša visokost mora končno r OUbli Jsa. večjemu številu zdravih, odpoci-, tih in krepkih oseb sedeti, diha- energično prijeti svoje sosede.' Jfici ?avlJaj°. da so v ti, jesti in piti skupaj z družbo! štev. 10 našli patentiranih nahodnikov, a ko j "Ker lovijo v Vaših gozdo-j "Zakaj?" vpraša lord. ^C* (.. iblto j|'toP'jenega 51-let- je čas eksperimenta minil, so o- vih in streljajo najlepše zajce.'' t V ^ajjf^^diča, ki je zad- stavile prostor popolnoma zdra-. "Kaj naj vendar naredim?" •gl' % na Ježi Pri Čr- ve. Isti poskus je potem napra- "Tožite jih, gotovo dobite pro- ^'^a preiskava je do- vil z osebami oslabelega in utru-;ces." V Vpojni po nesreči jonega organizma. Te osebe so "Dragi Martin, ^Hiiai utonil. I se skbraj brez izjeme okužile z lord, "rajši imam prijatelje ne- JSln Brniku reče blagi je umrl nahodom že po kratkem času. go zajce.1 Zavarovalnino proti OGNJU, TATVINI, AVTOMOBILSKIM NESREČAM itd. preskrbi Janko N. Rogelj Pokličite: ENdicott 0718 J No. 566 SNPJ. Ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 7. oktobra, nedelja — Dramsko društvo "Abraševič" Predstava v avditoriju S. N. D. 13. oktobra sobota — Društvo Pioneers HBZ ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 13. oktobra sobota — Sam. Zarja, ples v avditoriju SND. 14. oktobra nedelja — Banket Progresivnih Slovenk v spodnji dvorani SND. 20. oktobra sobota. — Community Welfare Club, ples v spodnji dvorani S. N. D. j 21. oktobra nedelja — Jugoslovanske bratske Federacije,— prireditev v avditoriju SND. 27. oktobra sobota. — Klub O-Pal ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 27. oktobra sobota —Slov. Dom 3. novembra sobota. — Društvo "Danica" št. 11 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 4. novembra, nedelja — Pevski zbor "Delavec" priredi opereto v Slov. Del. Domu na Wa-terlo Rd. novembra nedelja. — S. D. K. "Iskra" priredi popoldne i-gro, zvečer pa ples v Slovenskem Narodnem Domu, St. Clair Ave. 10. novembra, sobota — Društvo Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 S. D. Z. priredi plesno veselico v S. N. Domu. 10. novembra sobota — Ljubljanski klub priredi veselico v Slov. Dr. Domu, Recher Ave. 11. novembra, nedelja — Koncert pevskega društva "Soča" v S. Domu, na Holirnes Ave. 11. novembra nedelja — Opero priredi Samostojni pevski zb, "Zarja" v Slov. Nar. Domu. 11. novembra, nedelja — Dramsko društvo "Anton Verov-šek" vprizori igro v Slov. Del. Domu, Waterloo Rd. 17. novembra sobota — Društvo "Orel", ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 17. novembra, sobota — Ples Hippler Guards v Slov. Del. Domu, Waterloo Road. 18. novembra nedelja. — Društvo "Spartans" št. 198 S. S. P. Z. ples v avditoriju Slov. Nar. Doma. 18. novembra nedelja. — Društvo "Cvet" priredi opereto v Slov. Del. Dvorani, E. 109 St. in Prince Ave. 24. novembra sobota — Društvo "Comrades" št. 566 SNPJ— ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 25. novembra, nedelja. — Jugoslovanski Vojni Veterani, — predstava v avditoriju Slov. Nar. Doma. o. novembra nedelja—Društvo Sv. Anne št. 4 S. D. Z., ples v spodnji dvorani Slov Nar. Doma. 25. novembra, nedelja — Društvo "Zvon" obhaja 20 letnico v S. N. Domu, na 80 cesti 28. novembra sreda — Društvo "Napredek" zabava v Slov. Društvenem Domu, na Recher Ave. 28. novembra, sreda — Dramsko društvo "Anton Verovšek" priredi zabavni večer v Slov. Del. Domu, na Waterloo Rd. 29. novembra, četrtek. — Pevski Zbor "Zarja" odsek Soc. Kluba št. 27. koncert v avditoriju Slov. Nar. Doma. DECEMBER 1. decembra sobota. — Pevsko društvo "Lira", ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 2. decembra nedelja. — Društvo "Pioneers" HBZ, ples v avdi-j toriju SND. 8. decembra, sobota. — Hi-Step-pers Club, ples v spodnji dvorani SND. 9. decembra nedelja. — Blaue Donau, koncert v avditoriju Slov. Nar. Doma. 15. decembra sobota — Roustabouts Club. „ Ples v spodnji dvorani SND. 24. decembra ponedeljek. — S. Mlad. Šola SND., Božičnica v avditoriju SND. 30. decembra nedelja. — Dram. JANUARY 1935 5. januarja sobota — Društvo Napredne Slovenke št. 137 S. N. P. J. ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 6. januarja nedelja — St. Vitus Mothers' Club. Prireditev v avditoriju SND. 12. januarja sobota. — Orel Club, ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 19. januarja sobota—Predpust-ni ples dramskega društva "I-van Cankar v S. N. Domu. 27. januarja, 1935 nedelja — Predstava v avditoriju SND dramskega društva "Ivan Cankar". 26. januarja sobota. — Društvo Sv. Janeza Krstnika št. 37 K. S. K. J. pdes v spodnji dvorani SND. FEBRUARY 2. februarja sobota —Samostojna "Zarja", ples v spodnji dvorani SND. 3. februarja nedelja — Dramsko društvo "Abraševič", predstava v auditoriju SND. 9. februarja sobota, — Društvo "Spartans" št. 198 S. S. P. Z. ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 10. februarja, nedelja — Workman Sick Benefit Society, — Koncert v avditoriju Slov. Nar. Doma. 16. februarja, sobota. — Maške-radni ples v S. N. Domu, priredi dramsko društvo "Ivan Cankar" 17. februarja nedelja — Slovenski Sokol, javna telovadba v avditoriju SND. 23. februarja sobota — Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani SND. 24. februarja nedelja —Društvo Cleveland št. 126 SNPJ plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. MARC 2. marca sobota — Orel Club, ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 10. marca nedelja — Samostojna "Zarja" prireditev in ples v spodnji dvorani SND. 24. marca, nedelja — Predstava v avditoriju S. N. Doma dram skega društva "Ivan Cankar". JULIJ 14. julija, nedelja. — Piknik Slovenske Zadružne Zveze na Močilnikarjevi farmi. "O, Gee!—-Grandma?8 Walking » Downstairs— Bold Vi by Druggists Use WELDONA Tablets Write for FREE, fully Illustrated 24-paga book. "History of RHEUMATISM." with chapter discussing germs of rheumatism, to m, WELDONA CORPORATION A Desk T. Atlantic City, N. J. TELLS HOW SHE TOOK 4 INCHES OFF HIPS 7 INCHES OFF WAIST in 40 days by taking Kruschen Salts, taHtafeM ' of Jiew York inches Mrs, Hfitea -Blaugli or New York City reduced 26',i Jbs.—took 4 inches oft hips. 3 inches off bust and 7Vt inches off waist. She writes: "I h«ven't gojie hungry a moment—1 feel fine and look }0 yrs. younger." To .get rid of double chins, bulging hips, ugly rolls of fat on waist and upper arms &AI''ELY and without discomfort— at the same - timo bui)cTup glorious health and acquire a clear skin, bright eyes, energy and vivariousness—to look younger and feel it—take a half te^spoonful of Kru- f scheh Salts in a glatfs of hot water every morning before bneakfa^t. * »•Qne jun lasts 4 weeks *nd. cbsts but a tflfle it any1 drugstore the world over. Make sure' you get Kruschen because It's SAFE. Money back if not satisfied. —OH. I WASNT eoiMEBiN You NONE-1 HfsoTDClT ruta . I V<9CPOKI_*. TO 6(T ous C-1 LOVELS NOT eRfvtKtft!J WELL. ' ■ *W\S VWXS A. QOifeot^fc. aEC,s»,ur soo.5>tnse foa ANO 1 — v NE1H«, nas H&V/knJS MAO 6M Se. tor < ntekmmional cartoon co.n.y. njijrariiwwiJ^^ \\ and I thought S; I couldn't Sew IZVIRNA ZGODOVINSKA POVEST IZ 15. STOLETJA Spisal Jos. Jurčič stran i. ENAKOPRAVNOST 6. avgusta, 193! "Grem!" — šepetala je, — ''grem, četudi oče izvedo. Videti ga moram in hočem. Ena beseda od njega, zagotovilo, da me ima rad, in zopet bom hitela domu. In če oče izvedo? Naj. Na kolenih jih bom za zamero prosila, in če jim povem, kako ga ljubim ne morejo me zametati, morajo mi odpustiti." V tem hipu zasliši, da se od-spodaj vrata odpirajo, naglo skoči na okno. Sodnik, Grniščak in še trije meščanje so šli ven. Veselja je deklica poskočila. Brž pokliče svojo strežajko in ji veli, naj ji pomaga obleči se, ker bode šla za trenotek ven na sprehod. Mrak se je bil ravno storil, ko sta šli dve ženski skozi vrtna vrata. Obe sta bili tako oblečeni in s tako gostimi naličji zagrnjeni, da ni mogel nihče poznati hčere mestnega sodnika in njene služabnice. Na poldanski strani ljubljanskega mesta je tačas nekaj drevja stalo, nedaleč od ceste, ki pelje na dolenjsko stran. Tam je oborožen možak v zasenčju za uzde držal dva konja. Prvi je imel široko sedlo in podgri-njalo, na katerem je bil uvezan grb Auerspergov. Nedaleč od konj je na deblu slonel mlad mož, v žamet oblečen, z velikim črnim plaščem ograjen. Levico je naslanjal na dolg meč, z desnico pa je glavo podpiral in premišljal. Kakor da bi se hotel vseh dvomov in pomislekov iznebiti, otrese z glavo in pogleda po poti. Tamkaj vidi viso-cega moža bližati se. "Pozno si prišel," pravi mož pri deblu, ki ni bil nihče drugi ko Italijan. — "Pa ko bi ne bil, bilo bi tudi dobro, zakaj danes je ne bo mačice. Boječe dete to ne bom nič opravil." "Zdaj-le v mraku pride. Če res tako nori in gori za Vas, dal bi si trideset palic nametati, če je ne bo. Pa če se nisem motil, tiili ste prav v premislekih, preden ste me videli?" "Kaj meniš, da je vsak brez vesti, kakor ti? Zares sem premišljal, ali bi zvršil namen ali ga ne bi. Kako bom dekle potem zagovoril? In če njen oče reč izve, morda bi še tvoj gospodar Auersperg sitnosti imel." "I, dvajset let že imam njegove hlapce pod seboj, tedaj ga poznam, da ve, kaj privoli in kaj dela. Zato pravim prvič in tudi po krivem prisežem na to, da Vi babje nature nič ne poznate, če pravite, da se deklice pogovoriti in potolažiti bojite. Jaz Vas bom podučil. V drugič pa rečem, da Auersperg od njenega očeta ne bo nobene sitnosti imel, zakaj — na uho in skrivaj Vam povem nocoj ga bom v kraj dejal, pod ključ. Ha, ha! kaj ni to kakor nalašč za Vas? Tako je govoril, da moj gospod ni neumen. On je bil do vojvode pisal, da so Ljubljanci razkačeni nanj in so mu ubili enega hlapca. In koj, danes zjutraj, je odpis dobil, da sme tistega meščana kaznovati, ki je to storil. Mestni sodnik je pa to reč na-se vzel in zato bo zaprt in bo kruha stradal in svojo hudobno kri hladil. Ko bi Vi n| bili tak gospodek, ki, da-si tuje matere sin, vendar še rad poštenim ljudem prav po kranjsko pijače privošči, — jaz bi bil danes na večer za vse križe in težave zraven in bi bil videl, kako bodo mestnega sodnika v malho deli. Pa si zopet tako domišljam v svoji stari glavi, morda bo tudi pogleda in pripovedovanja vred- treba naglo sodniku naznaniti. On je moder, imeniten mož, otel jo bo, mislila si je in dirjala, kar je mogla, v mesto nazaj. Revica ni vedela, da je sodnika, modrega in imenitnega moža, medtem enaka nesreča zadela, ko hčer. VI. ti, Kolček, ki si ubrisane glave, vpraša Boječ. no, kako boste Vi njegovo hčer v malho vteknili." "Molči! gre!" pravi Cirijani in zgovornega tovariša ustavi. "Odpravi mi služabnico, toliko, da jo na konja denem." RekšL gre deklici naproti. Veselja se je deklica tresla, ko jo je prijel za roko. "Kam me pelješ? Jaz ne grem dalje, mudi se mi domu, dragi! Moj oče se ne mude dolgo in za boga ne bi hotela--" "Samo tja do drevja idi z menoj, rožica moja, srce moje! O-četa se pa ne boj, nič ti ne bo storil. Saj te vendar jaz ljubim neizrečeno bolj, ko te more tvoj oče, ki je celo preoster." "Ne, nikar ne govori tega!" — dejala je deklica, — "ti mojega očeta ne poznaš, on je dober, najboljši oče." "Ali ga imaš rajši ko mene?" "Tebe in njega!" pravi Helena in se zardi, — "tebe rajši." Med tem pogovorom sta bila prišla do drevja. Deset korakov proč sta stala konja. Helenino strežajko je bil Cirijanijev to variš zadržal, dopovedovaje ji nekaj, kar ji je bilo pogodi. "Tudi jaz te imam rajši ko deset očetov, srček moj! In če je to res, kar praviš, ali bi ne bila za vedno rajši pri meni ko pri 0-četu?" Deklica obledi, hoče roko izpuliti iz mladeničeve in pravi: "Ne brez očetovega dovoljenja." "Tega ne bo potreba. Z menoj, lepota moja! pojahajva kam, kjer bova sama." Res je zdaj Helena zagledala, da je strežaj konja bliže pripeljal. Strmenja in straha ni mogla spregovoriti. Pogledala je njega, na katerega je toliko zaupala, kakor da bi ga hotela vprašati, ali ni vse šala. Toda pri tem pogledu se ji je videl mladenič ves drugi, in ko je roko stegnil, da bi jo prijel, sunila ga je proč in zavpila: "Proč, malopridnež! Na pomaganje!" Služabnica je nedaleč stala s tovarišem Lahovim. Na krik svoje gospice je hotela na pomoč teči, a njen novi prijatelj jo je tako trdo za roko držal, da je videla, kako je oni mož v črnem plašču gospodično odnesel in na konja posadil in ji ni mogla pomagati, da, celo vpiti ne, ker ji je velikan usta tiščal. Šele ko je konj z jezdecem in njegovim lepim bremenom od-dirjal, izpusti stari vojak služabnico, gre k drugemu konju, za jaha in izgine v mraku. Jokaje si je služabnica lase pulila, ob čelo s pestmi bila in vpila: "O Jes-Marija, kaj bo, kaj bo, kaj bo!" Pa vse to ni nič pomagalo, gospice ni bilo, hudobni ljudje so jo odpeljali. Naposled se domisli, da je to "Kako je govoriti? Ali ne tako, da je lepa deklica Kakor sama namalana Mati Božja v šenklavški cerkvi na strani? Tako je govoriti! Kaj misliš ti, Podplatnik? Zini nam eno, pa še ti, Kolček, eno, da bosta dve modri besedi. In potlej bom vaju zaznamoval, dobro bom vaju pohvalil." Tako je dejal stražar Boječ, na sulico naslonjen, ko je kaka dva tedna po povedanih dogodkih nekega večera zbrano imel vse svoje kraljestvo od Platni-ka do Sušnje. "A-ha," dejal je oče Podplatnik skozi nos. "Slabo si se mi odrezal. Pirh, domisli me, da ga bom slabo zaznamoval. Hči mestnega sodnika se mora bolje pohvaliti. Kaj ni tako govoriti? — Je-li, Pirh, da. Domisli me, da ga bom slabo zaznamoval, pravim." "Bom," odgovori Pirh. "Bom, — kaj je ta beseda, — bom, bom. Človek ima jezik, da več govori ko samo bom, bom. Še tebe bom zaznamoval in te bom! Koliko je to besedi — bom. Samo ena je, kaj ne, Suš-nja?" Rekši upre stražni glavar Boječ svoje male oči v Sušnjo. "Samo ena beseda je, in še e-na majhna," odgovori ta. "No prav si govoril. Ena in še ena majhna: to je res, to je dobro povedano, prav dobro. Ti si beseden. Tebe imam rad, prav po božjih in cerkvenih zapovedih te imam rad. Ti boš z menoj hodil. Midva sama bova govorila. Kaj ni res, Kolček?" "Res je, Boječ," odgovori Kolček. "Dobro si rekel, Kolček! Pri mojduha, dobro! Mi smo mi in smo, kar smo, kaj ni res?" "Res. Naj bo sodnik zaprt ali kar hoče in njegova hči, kjer hoče, mi smo mi." "Dvanajst sto zaznamovanih! dobro in res je to. Kaj praviš kje je hči mestnega sodnika? Kaj praviš. Lepa je bila, to pa to, lepa, kaj ni bila? Še jaz sem jo rad pogledal, ki sem v letih — ne rečem, da bi bil star, tega ne rečem, a lepa je, govori ti, kakor češ. Kaj praviš, kje je?" "Pes jo vedi! Kaj mi mar in tebi nič mar in nam vsem nič," pravi Kolček. "To pa jaz vem," pravi Podplatnik. "Podplatnik ve; ali si slišal, Sušnja, Podplatnik ve! Govori in povedi, kako veš. Jaz bi bil stavil, da je pol tvoje glave prazne, pol s slamo natlačene in pol vrag te poznaj kakove, potlej šele pol pametne. In ti bi bil tudi stavil, Sužnja, in ti, Kolček, mi vsi trije. Kako veš? — Glejte si, Podplatnik bo še več vedel ko jaz, Boječ, ki sem mu po višji gosposki za glavo postavljen. Kako veš?" Čuvaj Podplatnik je malo za-| ničljivo pogledal Bojca in kom- i panijo ter začel praviti: "Kaj ne veste, da tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, ko mi." "Kajpak da vemo, kajpak!" seže mu Boječ v besedo. "No," — pravi Podplatnik, — "naš poglavar ima enega meniha. Ta zna brati in je tudi druge naučil; tudi tistega Laha, tistega mladega. Ta je pa nekje bukve dobil, tam noter iz Benetk je bukve dobil, v katerih se tako zapisano bere, da človek lahko samega vraga pokliče; in ta vrag pomaga človeku, da vse stori, kar če." "Kako se pokliče ta vrag?" "Tega niso povedali. Pravijo pa, da je Lah, ki je pri glavarju, nekemu ribiču v Krakovem črnega mačka ukradel, ki je i-mel belo liso na repu. Tega mačka je nesel za rep ob Ljubljanici enajsto uro ponoči. Tam ga je za vrbov grm privezal in drl in mu živo srce iz drobovja vzel. To srce je z neko mašča-vo mazal in je potlej dal hčeri mestnega sodnika. Zato je pa morala ž njim iti, kamor je hotel." "Dobro povedano to, kaj ni res?" vpraša Boječ. "Ali prav po postavi," odgovori mu eden. "Kako si pa vse to pozve-del?" vpraša Padplatnika. "Kako sem zvedel? Jaz nisem nič zvedel. Moja babnica ima tako napeljano, da ona vse zve. Moji babnici je pravila neka soseda in ta je vso resnico slišala iz ust tiste ženske, ki je pri sodnikovi hčeri služila." no mestni sodnik to krušno s "Tako je že vse istina, babe bo naklonil: zato je imel v t vedo, te imajo dobre nosove. Pa hipu toliko možate vesti, kaj meniš ti. Podplatnik, in mi dejal: "Veste kaj, to ni »H vsi, kaj menimo, ali je res de-želski poglavar zaprl sodnika našega, ali je to prazen glas med nami, kakor se pravi, kaj menimo? In če menimo, da ga je res, vprašam jaz in mi vsi vprašamo, ali nam to škodi ali nam ne škodi. In če nas nima kdo soditi, ako celo noč ne čuje> mo, menim, da nam ne škodi, torej nam ne škodi. Kaj ni res taka postava?" In nihče ne bi bil Bojcu izgovarjal, ko se ne bi bil Kolček nanagloma domislil, da mu je v velicih silah in nadlogah rav-1 kakor si ti, Boječ rekel. Gosf Sumerek je bil pošten nioz> to se jaz trikrat priveriffl. kler je on bil, ni se nikoffl«1 mestu v oči drezalo, da bi ob bil na noge stopil. Zdaj P»< je on zginil, naj bo že zaprt naj je po svetu šel kakor" v žen Tomaž, ta čas je ze «0 ljubljanskih meščanov P( po glavarjevih ljudeh. In J vedi, če še nas enega kaj ga ne čaka. Zato jaz trdim, nam škodi, ker mestnega so ka ni." (Dalje prihodnjič) TIRED, ACHING, SWOLLEN FEET Moone's Emerald Oil Guaranteed to Stop All Pain and Soreness and Banish Offensive Odors In just one minute after an application of Emerald Oil you'll get the surprise of your life. Your tired, tender, smarting, burning feet will literally jump for joy. No fuss, no trouble; you just apply a few drops of the oil over the surface of the foot night and morning, or when occasion requires. Just a little and rub it in. It's simply wonderful the way it ends all foot misery, while for feet that sweat and give off an offensive odor, . _ . there's nothing better in the IHA. world. - ^ Moone's Emerald Oil is guaranteed to end your foot troubles or money oack. DOES YOUR BREATH OFFEND? -PROBABLY Many attractive persons are not welcomed at social gatherings because their breath is bad. Don't be one of them. Make sure that your breath is sweet and inoffensive by gargling with Listerine. It combats infections in the mouth, checks infection and instantly destroys odors. Lambert Pharmacol Company, St. Louis, Mo. LISTERINE ends halitosis Kills 200,000,000 germs POL LETNA DELNIŠKA SEJA V smislu zaključkov in priporočil zadnjih dveh rednih delniških sej, se pol-letna delniška seja naše tiskovne družbe The American Jugoslav Printing and Publishing Co. vrši v PETEK, 10. AVGUSTA, 1934 v Slovenskem Delavskem Domu na 15335 Waterloo road. Pričetek točno ob 8. uri zvečer. Delničarji so tem potom prav vljudno vabljeni, da se polnoštevilno udeleže te pol-letne delniške seje. L. Medveshek, tajnik-blag. • Thousands of women are making the same discovery M taking advantage of the Singe«! "Make-It-Yourself" Plan. • Through this Plan, you receive lessons in making dressed children's clothes, rugs, peries—style consultations— fashion books—sewing books-" all the help you'll ever need to "Make-It-Yourself". • The complete service'' given at no extra cost with tnfl purchase of a new Singer Elec" trie. A small down-payment" (easy terms) places the Singe* in your home. Ask for complete details. Erasmus GorsM 1030 East 66th P}aCe Corner St. Clatf k HEnd. 4245 "I Can Work Every Day Now" If you must be on the job £ VERY DAY, take Lydia E. Pinkham's Tablets. They relieve periodic pain and discomfort. If you take them regularly . . . and if yours is not a surgical case ;; . you should be able to avoid periodic upsets, because this medicine helps to correct the CAUSE of your trouble. "I am a factory worker. I was weak and nervous and my stomach and back pained me severely, but since I took Lydia E. p A Pinkham's Tablets the pains don't appear anymore".— ^MT Miss Helen Kolaski, 3006 N. f^gSet Christiana Ave., Chicago,"III. Wt DO OUR M3T LYDIA E. PINKHAM'S Ask Your Druggist for the size "I took your - f painful periods, ached and I had pains. This med,c'jja4 lieved the pain imB>e I am able to do igjj now. —Mrs. C. c. Route Box 71, M01' tablet5 ftatsing the Family- ~M;v7dBa WaStvt purely A~itrm»uc> VfrSfrt WEMJ SEb&s&s ts 4 FC*~ M&-.1 ( CIO«*«* MCVS. 1 UAWWtlS •SELMT- UIHATS xvvu -ANNlvlfcnWVRI Oft SOMPIM —