©M© YIN rt
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 93.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 21st, 1930.
LETO XXXII.—VOL.XXXII.
Vse smo doživeli na velikonočnem slovenskem radio programu: voščilo se nam je srečno Novo leto, vesel;j božične praznike in pa srečno Veliko-noč! In to od strahi naših
Velikonočni slovenski ra- Preko Zedinjenih držav je dio program je ugajal Lindbergh s soprogo stotisočim	preplul v 14 urah
Roosevelt Field, N. Y., 20. aprila. Col. in Mrs. Lindbergh šta dospela sem nocoj ob 11:11 ter s tem ustvarila rekord hitrega poleta preko Zedinjenih držav. To je bil najbolj zanimivi oznanjevalcev, ki so bili najbrž in uspešni polet preko Amerike toliko zaposljeni tekom dveh ur I v zgodovini zrakoplovstva. Lind-radio programa, da so našteli bergh je zasedel zrakoplov ob vse naše praznike skupaj. V 8:26 zjutraj in sicer v Glendale, ostalem pa je bil slovenski /a-iCal. V Wichita, Kans. je dospel dio program v nedeljo najlepši, ob 3:20. Tu je pristal in dobil kar smo jih imeli doslej.	novo zalogo kuriva, nakar je že ,
Program je bil otvorjen s Ao- v 20 minutah se zopet nahajal na vensko narodno koračnico, ka-1 potu ter dospel v newyorški zra-teri je sledila šaljiva pesem koplovni pristan ob 11 :H. Vsa "Čukova ženitev," zapeta po vožnja od enega konca Zedinje-pevskem zboru Zvon. Jako do- nih držav do druzega je trajala bro so zapeli. Solo točka: 14 ur in 23 minut. Videti je bi-"Fantje mladi," katero je zape- lo, ko je Lindbergh dospel, da la Miss Molly Kozelly je bila je zelo utrujen. Bil je umazan' izboma. Dekle ima v resnici in jako zaspan. Enako se je po-prikupen radio glas. Sledili- so kazala utrujenost tudi na licu Hojerjevvi, ki so za Warren,; njegove žene, vendar je bil Lind-Ohio, zaigrali slovensko polko, bergh vesel, ker je v zrakoplov-
"Kaj mi nuca planinca," je istvu zopet dosegel rekord, bila prihodnja točka, Josephine Lausche in Mary Udovich, s "
spremljevanjem dr. William J.; je zapela Miss Molly Kozely, Lausche in drugih so pesmico v smo v polni meri uživali. Ni ču-resnici tako prijetno zapeli, da da, da so pri enakih pesmicah br-nas je duh ponesel v one sloven- zojavi in telefoni delovali s pol-ske planince, o katerih poje na- no paro. Nekaj prav novega je ša lepa narodna pesmica. Naj bila pesmica "Zakaj ?". besedi-na tem mestu omenimo, da je ]0 g. ivana Zormana, glasba dr. bilo iz irrfenika darovalcev za Lauscheta, kar je zapela Jose-radio program izpuščeno po phine Lausche kot solo, v kate-krivdi oznanj-evalcu ime Frank1 v[ nam je podala vso moč in Ambrožič, ki je daroval $2.00. i pestrost svojega itak odličnega Nastopil je zopet moški zbor glasu Zapeia je pesmico v
Le počasi, silno počasi, se polagoma odpira delo
Seveda, tako se glasi star Nove naselniške postave pregovor, nehvaležnost se kujejo v senatu in
je plačilo sveta
Chicago, 19. aprila. Vprašanje
poslanski zbornici
Washington, 19. aprila. Se-
"Zvona," ki je zapel pesmico "Pastir." Pesem je krasna, toda nekoliko predolga ter mnogo boljša za koncert v dvorani kot za radio. Noviteta na radio je
po-
čast svoje mamice. Enako lep je bil duet "Zdravica," zapet po Josephine in Mary, odmev lepih časov tf domovini.
Veličastna pa je bila pešerh "Vprašanja," katero je zapel g.
Angleška vlada namerava začeti vladati z železno pestjo v Indiji
bila "Poslednja noč," katero je , -vprašanja," katero je zapel g. London, 19. aprila. Angleška zapel nas operni pevec g. Bano- Svetozar Banovec dočim ga je delavska vlada namerava začeti
vec tako čarobno lepo, da vemo, na piani spremijai g. ivan Zor-da je marsikomu segla globoko man To je Zormanova kom-v srce. In za rojake v Niles,
man. to je
j pozicija, besedilo in glasba, in Ohio, je nadalje zapela Miss Ko-;,mo jo prvič slišali> kako jo -e
pel pravi umetnik, in kako jo je mojster spremljal na glaso-virju. Imeli smo užitek! In
Zelly pesmico "Rožmarin se je Posušil." Bila je to njena najlepša pesmica. Miss Kozelly ima tako simpatičen, v srce segajoč k^a7u potem glas!
z železno roko gospodariti v Indiji, da absolutno zatre nemire, ki so se tam pojavili pred enim mesecem, in ki ogrožajo angleško gospodstvo nad Indijo. Delavska vlada Anglije je odposlala pred dvema mesecema v Indi
gorske zvonove," katera pesem Prihodnji nastop je imel Mr. b; imela biti zapeta za rojake v Louis Belle, ki je zapel' "Bleda Canton, O., toda je oznanjeva-Luna" v počast društva "Zarja" ]ec se sp0zabil in ni tega pove-
g. Ivanusha ter pesmici) "An- j cjak čica" v počast Collinwoodčanov. Skratka, program je bil v ne-Pel je krasno, tako, da je prišlo delj0 dostojen zaključek serije veČ telefonov in brzojavk na po- j si0Venskih radio programov
smo začuli "Za- j0 posebno komisijo, ki naj pre-
išče vzroke puntov in nezadovoljstva v Indiji. Ta komisija bi imela poročati šele koncem prihodnjega meseca, toda je že sedaj pripravljena s svojim poročilom. Dosedaj se je angleška vlada v navzlic indijski vstaji, zadovoljila s tem, da je Indijce
stajo, da ponovno nastopi, kar katere so preskrbeli slovenski! negovala z rokavicami, toda ka Je seveda nemogoče, ker je čas trgovci od i. decembra, lanske- kor hitro pride uradno poročilo Prekratko odmerjen.	g.a jetHj naprej. Zaključni go- 0 vzrokih nezadovoljnosti v In-
Duet Josephine Lausche in Vor je'imel g. Primož Kogoj, kijdiji, tedaj bo angleška vlada primary Udovich "His'ca pri cest' se je zahvalil trgovcem in pev- jela za meč in vporabila svojo stoji je bil zapet z vso nežnostjo Cem, nakar je g. Ivan Zorman armado, da s silo zatre vsak čutili. Zapeta je bila za roja- recitiral "Velikonočno moli- punt. Angleška vlada je med v Sharon in Farrell, Penna. tev." Govoril je prekrasno, v tem pripravljena dovoliti Indijce ste peli ob spremljevanju dr. srce segajoče, in se tako z opo- Cem mnogo več svobode kot jo ^auscheta tako milo in čuteče! mtnom na naš slovenski narod, uživajo dosedaj, toda pripravlje-pHhodnji nastop je imel g. Ba- da ohrani svojo govorico in pe- na je tudi aretirati Mahatma Ppvec, ki je-^apel zaeno z Mr. smico. dostojno poslovil od slo- Gandhi, ki je pravi povzročitelj pogojem "Planinarica." Hva- venske radio avdijence. Pro- indijskega upora. Dosedaj je ležni moramo biti, da smo imeli gram je bil zaključen z "Star bilo v spopadih med Indijci in ^ Velikonoč v svoji sredini g. Spanglecl Banner," zaigran v Angleži ubitih 17 oseb, nad 500 ^anovca, ki nam je tako v srce počast "Ameriške Domovine." ranjenih in nad 600 aretiranih. ' egajoče zapel. In ena najlepših jn sedaj, ko smo s programom Nemiri trajajo v raznih mestih, °čk programa^ je bila gotovo ; gotovi, razven prihodnje nede- toda videti je, da v splošnem In-esmica "Srcu," solo Miss Mary jje> radi slišali od prijateljev dijci niso pripravljeni za splošno J^ovich. Pela je tako lepo čute- vadio giasbe nadalnje nasvete I uštajo.
in navodila. Pišite nam, kaj že-	-
"Should I" je zapela Mitzie lite.	Ako vas niso Šteli
_J"dina za našo slovensko ame-	__Več rojakov je prišlo v naš
*ško mladino in priložila zra- Grškem SO imeli mo~ urad in s0 izjavili, da se na njih
Posest opojne pijače za privatno uporabo ne krši suhaške postave
Pittsburgh, Pa., 19. aprila. Zvezni sodnik v tem mestu, R. M. Gibson, je danes uradno izjavil, da posest opojne pijače, četudi je opojna pijača bila pridobljena na nepostaven način, in če je pijača namenjena za privatno uporabo, nikakor ne zna-či kršenje prohibicijske postave. Policija v tem mestu je s pomočjo zveznih prohibicijskih agentov udrla v stanovanje dr. Delano Thomas-a, kjer je dobila štiri" sode žganja, žganje je bilo zaplenjeno in zdravnik je bil aretiran. Ker se je pa tekom pričevanja na sodniji dognalo, da je imel zdravnik žganje za svojo privatno uporabo in za svoje goste, je sodnik odredil, da morajo prohibicijski agenti nemudoma vrniti žganje doktorju in je obenem obtoženca oprostil vsake obdolžitve. Sodnik je dejal: Iz vseh dokazov, ki smo jih slišali, je jasno, da zdravnik ni imel žganja na svojem domu za prodajo, pač pa za privatno uporabo. Seveda je resnica, da je zdravnik dobil nepostavnim potom žganje v svojo hišo. Toda nakup žganja za osebno potrebo nikakor ne pomeni kršitve prohibicijske postave!" Po tej obsodbi je sodnik zapovedal prohi-bicijskim agentom, da so morali na vladne stroške vse štiri sode žganja brezplačno dopeljati na dem zdravnika. Boy, dajte nam še kaj takih sodnikov!
Ublažen je prohibicijske postave bi bilo skoro gotovo umestno
Washington, 19. aprila. George W. Wickersham, eden prvih odvetnikov Amerike, in ki je bil od Hooverj"a imenovan za
naj
cije in položaj zločinov v\ Zedinjenih državah, je danes govoril
je, ali je oseba, ki je hotela sto- dan j a brezposelnost povzroča v riti samomor, in katero je zdrav- kongresu, da se stavijo vsako-nik proti njeni volji rešil in vrstni predlogi glede nadalnje ohranil pri življenju, dolžna, da omejitve naseljevanja v Zedinje-plača zdravniku za njegovo po- nih državah. Poleg tega so ko-. moč? Walther Blohm je obupal munistične propagande v Ameri-nad življenjem. Vlegel se je v ki povzročile toliko, da bo kon-posteljo, ko je poprej odprl plin gres skoro gotovo naredil posta-in potom gumijaste cevi si na- vo, glasom katere ne bo v bo-peljal plin v svoja usta v name- dočnosti mogoče nobenem j nu, da bi se zadušil. Stanovalci rdečkarju priti v Zedinjene dr-i v isti hiši so pa začutili plinov žave. Kongresman Allen, repu-duh, vdrli so v sosedno sobo in blikanec, iz Kansasa, je stavil videli prizor. Potegnili so napol predlog, da se naseljevanje v 1 zadušenemu človeku plinovo cev Zedinjene države sploh prepove iz ust in poklicali zdravnika, za prihodnjih deset let. Vsaka Zdravniku se je posrečilo ob- kveta za vsak narod mora pre-upanca ohraniti pri življenju, nehati. Kongres, kakor danes ,Toda Blohm pa s tem nikakor ni obstoji, je mnenja, da so vzrok bil zadovoljen. Namesto da bi §e brezposelnosti v Zedinjenih dr-zdravniku zahvalil, da ga je:zavali, novi naseljenci. Kongres ohranil pri življenju, ga je po- je sicer sprejel novo tarifno pošteno opsoval in mu povedal, naj stavo, ki daje ameriškim indu-rc rajo zanima za svoje "lastne1 strijam milijone novega dobi-zadeve, ne pa za razmere ljudi, čka, naredil pa ni ničesar glede ki ga nič ne brigajo. Zdravnik odprave brezposelnosti. Obenem je. predložil račun za svoje delo,i se poroča, da je vložil kongres-katerega računa pa Blohm neče man Johnson, ki je načelnik odplačati, češ, da ni zdravnika kli-jseka poslanske zbornice za na-cal. In v tem je kandidata za sa- selniške zadeve, nov predlog v momor podpirala tudi njegova poslanski zbornici, ki naj .nase-. žena, ki je izjavila, da ji je vse- ljevanje kratkomalo omeji. Vi-eno, če je njen mož pri življenju deti je, kot da se kongres z vso a!i ne. Rekla je, da bi raje vide- silo boji novih naseljencev, ki la, da nima več moža. Zdravnik vondar prineso s seboj milijone pa je vložil tožbo proti samomo- dolarjev premoženja, čvrste živ-i ilfikemu kandidatu, in slučaj bo Ijenske sile in nove odjemalce za te dni enkrat zanimal tukajšne ameriško blago. Pričakuje se sodnije.	pa, da sedanji kongres ne bo na-
-o—--redil definitivnega koraka gle-
Župan v Škripcih	dc spremembe naselniških po-
V bližnji vasici Linndale ima- stav, ker se v jeseni vršijo volijo za župana nekega Thomas I tve, katerih posledica bo najbrž, O'Malia, ki je v neprestanih spo- da bo večina ^-sedanjih kongres-rih in prepirih s svojimi vašča-; manov zavrženih in zavzamejo ni. Sedaj je pet nevoljnih vaš- njih mesta novi ljudje, kf imajo čanov vložilo na probatni sodni- popolnoma druge nazore, kot seji prošnjo, da se odstrani župa- danji kongresmani.
na iz urada, ker baje ne izpolnu-	-o-
No, če |
načelnika posebne komisije, ki je prohibicijske postave.
preiskuje posledice prohibi- ni kaj hujšega> naj ga le pusti_ Aretacija moža, ki je ubil
jo. Menda ravno oni, ki ga toži-	mlado dekle
tred skupino urednikov Iziavil f™	kr§ij° Prohibi" Washington, 19. aprila. Obla-
pred skupino uredmkov. Izjavil c,jsko postavo.	sti v Arlington, Virginia, so si-
Pclicija na delu	I noči aretirale trgovskega potni-
V noči med preteklim petkom ka Marvin Sissen v zvezi z umo-
se je, da bi ublaženje prohibici-je najbrž pomagalo, da se odpravijo številni zločini v Ameriki, . , , . .... „. .	, , ,	„. . ,, vendar, je pristavil, ni prav go- ^ S°bf° f Pohdja v Cevean- rom mlade stenografije, Mary tov o tem. Prosil pa je uredni- ?U aretirala 388 avtomobilistov, Baker, pretekli teden. Sissen, ki ke, da z vso močjo podpirajo pro- 80 kr+Slh toTah star 35 let, oženj en in oče več
hibicijsko postavo, dokler je *za- P°StaV°- T° Je ed+en ™vt'0tr<^ je bl1 aretlran na SV0"iem pisana v postavnih knjigah.^ P°!°n0V na avtomobiliste domu. Izjavil se je, da lahko do-
Medtem se pa poroča, da je Zadnje Case' •	da na dan umora ni bil v
Skok v smrt	v/ashmgtonu. Njegova zena je
Wm. Granfield, 54 let star, je izjavila,,da je bil tudi dan prej skočil iz 9. nadstropja hotela dema, toda ko so ga na policiji Statler na cestni tlak. Bil je ta- dalj časa izpraševali, se je za-koj mrtev. Granfield je že delj! plete! v nasprotja, radičesar ga
Henry Curran, načelnik organizacije, ki se bori proti prohibici-ji, izjavil pred senatnim preiskovalnih o d b o r o m, da ima od predsednika Hooverja pismo, v katerem se je Hoover baje izrazil, da "zelo dvomi, ako je mogoče prohibicijo spolnovati." Hoover da je posvetil mnogo pozor-
časa bolehal, radičesar je šel raje v smrt kot bi trpel.
Za mladinsko šolo
Društvo sv. Janeza Krst. št.
je policija zaporu.
sklenila pridržati v
nosti prohibiciji, in je prišel do 37 J. S. K. J. je sklenilo na svoji prepričanja, da se postava nika- seJ> v nedeljo darovati $10.00 kor ne more spolnovati.
Štirje ubiti, ko je zrakoplov zadel žico
Jersey City, 19. aprila. Ka-
veii še eno živahno. Gotovo je obila mnogo aplavza pri mla-Mitzie je izborna radio ^evka. Izborno je bila zapeta
'Pl
enice je prala," po Josie
čan potres
domu ni oglasil zvezni števec. V tem slučaju vam svetujemo, da Atene, Grška, 19. aprila. Mo- i se podaste v glavno poštno počni potresi so se čutili že včeraj jslopje in vprašajte tam za "Cen-po vsej Grški, in potresi se še sus Bureau." Popisali vas bodo ,aUsche in Mary Udovich, in danes nadaljujejo. Najmanj 20 takoj.
"^emljevanje dr. Lauscheta,, eseb je bilo že do danes ubitih. * V New Yorku so zaprli radi
Viol
lr>e in Hojer orkestra je bilo škoda, povzročena po potresu, je uboja James Maxona, sina epi-
resnici umetniško, '^ocoj pa, oh, nocoj,
neizmerna, in prebivalstvo silno j skopalnega škofa, ki je v pijano-kar1 trpi, ker je brez strehe in živil. ' sti ubil svojega tovariša.
šole zaprte?
Poročali smo že o epidemiji nepoznane bolezni, podobne mrzlici, ki je začela divjati v bližnjem mestu Brunswick. Obolelo je nad 30 osebi Bolezen se tako razširja, da bodo prihodnji teden zaprli tudi šolse, ker se boje, da se bolezen raznese med otroke.
Lepo gospodarstvo
Pred poldrugim letom so dr-
v spodporo Slovenske mladinske nadski zrakoplov je danes v bli-
šole S. N. Doma. Iskrena hvala žini tega mesta, ko je letel zelo
j društvu.	nizko, zadel v električni kabel, v
Draga raca	katerem se je nahajalo 132,000
Dva lovca sta bila te dni are- voltov elektrike. Zrakoplov je
.. tii 'ana blizu Fremont, Ohio, ker začel takoj goreti, in vse štiri zavijam v Clevelandu dovolili ^ loyila divje race_ Državni
mestni vladi, da si najame poso- lovski nadzortliki s0 2asačili oba
jilo v svoti $2,500,000, da se | rf streljanju.
zgradi ogromen stadion ob jezer- Ia v plačilo $125.00 kazni. igrofHenry de la Vaulz, predsed-slci obali. Z delom se m se p„-| Mrg> ^	a |nik francoske zrakoplovne druž-
V State bolnici je v nedeljo be.
osebe, med njimi ena ženska, ki so se nahajali v zrakoplovu, so Obsojena sta bi-1 zgorele. Med mrtvimi je tudi
čelo. Denar je tu. Toda razni inženirji, promoterji in graftar-ji
so potrošili od tega denarja™!- ^^ ^etelec rodom
že svoto $162,000, ne da bi da-
i Hrvatica. Pogreb se vrši v sre
. No, tudi ječe niso več
nes ljudje sploh vedeli, kje se b do dopoldne pod vodstvom A.
nahajal stadion. Lepo gospodarstvo.
Avto žrtve
varne pred žganjem
Grdina & Sons. Bodi ji ohra-j Rushville, 19. aprila. — njen blag spomin!	jšerjf tega okraja je včeraj na-
Vreme	redil pogon na mestno ječo, kjer
Pirhi so razsekani, šunke so j je dobil dve galoni žganja in šte-Letos je bilo v Clevelandu ubi- zginile, želodci prebavljajo, sa-'vilo praznih steklenic. Žganje tih že 67 oseb od avtomobilov, | mo "the only Slovenian daily i so dobili pri jetnikih. Pogon se dečim jc bilo lansko leto v istem between Chicago and New York" j je naredil, ko je bil odsoten času le 54 žrtev.	'še vedno praznuje — post! mestni ječar.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NKW8PAF1R
Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA:
Ka Ameriko, edo
leto
.IMO .n.N
njena edina hčerka je poročena jz znanim pekovskim mojstrom Markičem v Trnovem. Pokojni-ca je bila že prababica, kar je pač danes redek primer.
Krvav zločin na sodišču. Na so-
3.
| za Olmluul, »o polti, celo leto $7.00 dišču v Vinkovcih je bil dne
|sa Cleveland, po 90MI. pol leta W.5ohprila popoldne izvršen zagone-
Za Cleveland po rasnaSalclh: celo leto 15.60; pol leta «3.00 Za Evropo In Kanado je Ista cena kot za Cleveland po poŠti. Posamezna Številka I cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Amerlika Domovina, _«117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderton 083»._
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Put^Uahen
Entered as second clasa matter January 6th, 1B0B, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March »rd, 187».__
Pšice in strelice.
ten umor. V arhiv sodišča je prišel sodni služitelj Ivan Ge-cič ter je, ne da
(Pavla Rovanova)
MRTVA HIŠA
1. APRIL
ril besedo, z revolverjem ustrelil sodnega uradnika Lukšiča, ki se je takoj zgrudil na tla. S težavo pa je zopet vstal ter skušal zbežati na hodnik. Gecič pa je
vr R/i a 'i	še enkrat ustrelil nanj in ga je
No. 93. Mon. April 21st, 1930. jsmrtnQ zadel< Lukšič je čez par
; minut izdihnil. Atentator je bil aretiran in izročen sodišču. Motiv atentata ni znan, domneva pa se, da gre za nekp maščeva-
Vesel norec ima več prijateljev kot pa čmeren učenjak, i "je.
*	*	*	Blizu smrti. V Klinčevem
Edina pametna poroka je za onega moža, ki vzame bo- mlinu v škofji vasi pri Celju je gatb deklico iz ljubezni.	zgrabil transmisijski jermen 28;
*	*	letnega mlinarja Leopolda Dvor-
Vsak nasvet je dober in sicer iz dveh razlogov: Ali mu šaka iz škofje vasi in ga poteg sledimo, ali ga pa v nemar pustimo.
Pod strmim, dobro obsežnim hribom sanja v tihem gorskem zatišju mirna,.vasica in zvedave zre'preko manjših hribov in dolin v sinje morje. Hiše slone v vodoravni črti druga ob drugI kakor bi se držale za roke in bi bi izpregovo- j kakor razposajena mladina počasi drsele v dolino. Kadar se zdrami solnce, pošlje svoje prve žarke pozdrave v to vasico in ves dan se ji dobrika, jo boža in kopa v svoji mehki prijetni toploti in svetlobi. Zvečer, predne zatone, se s škrlatnim poljubom poslovi od nje,, da vsa zagori in zablešči, kakor od božje milosti obžarjena. še vaščani, vračajoči se z dela, čutijo ta pekoči poljub, se nasmehnejo in pospešijo korake k večernemu oddihu in počitku.
Redkodaj butne razburkane
morje življenja ob to tiho gorsko zavetišče. In če se dvigne razdivjan val, trešči ob ta ali oni
Kadar je ljubezen sveta, tedaj imajo gledalci okoli navadno jako ostre oči.
>,'(	.	sis
Škoda je, ker si nihče na svoj nekrolog ne more spo- smrti. Mladi mlinar je
soditi denarja.
živ
So ljudje, ki lahko zgubijo svojo reputacijo, ne da bi se krst zmenil za to!
:!< *
Mi vidimo solnce vedno za oblaki — drugih!
* # * , '"
; nil s seboj v višino. K sreči je
jnesrečo opazil neki drugi slučaj-,	h> strese ,n ruši> fl
no se v bližini nahajajoči dela-	^ ng mQre Rakor bj
vec, ki je urno snel jermen sko-.^	m zaščito strm,
lesa in s tem rešil Dvorsaka ,., i . .	, „ ,
,, v , ga hribovja in bi ga to z ljube-oblezal	,
...	, . , icimi rokami prizemalo na svoja
na tleh nezavesten, ker je dobil ^
močan pretres možganov. V celj-!	• ±
Eno samo veliko znamenje sto-ski bolnici, kamor so ga prepe- .. .. .	..
,.,.•11 -'li 4.- • U sredi vasi v svarilo vs6m valjali, je kmalu prišel k zavesti m . ' . .	,.	i sfcanom
je zdaj izven nevarnosti.
V Škocijanu pri Mokronogu
je umrla dne 4. aprila ga. Neža
Koliko dobrega bi lahko včeraj naredil, če ne bi. s svojo jMarinčič, žena škocjanskega žu-idejo in s svojim delom čakal do jutri.	-Pana Antona Marinčiča, Dobro
*	*	*	ženo in mater je zavratna bple-
Pa naj si je solnce še tako žarko, pa pride vselej človek, jzen položila na prezgodnji mr-
ki pravi, da bo solnce kmalu zašlo!
* *
Zakon je le tedaj loterija, kadar ste zadeli
jtvaški oder. Ranjka je bila bla-
to je mrtva hiša. Kakor slepa deklica med vriskaj o-čo mladino, je žalostna, zamišlje-na v lepše čase, ki so ji bili dodeljeni. Sedaj pa je mrtva, tiha in prazna. Vsa okna so zagrnjena s' temnimi zavesami in vrata v tečajih rjavijo. Po pu-
terno!
Na svetu so pevci in pevci da so pevci.
Največja redkost na svetu' j-e zdrav človeški razum.
Diplomat je mož, ki si zapomni rojstni dan gospodične, toda pozabi pa na njeno rojstno leto.
gega in usmiljenega srca in občejstih in mračnih sobah pa gospe
spoštovana.	darl PaJek z vellko druzmo- ča"
Belokrajinski kotiček. -"V | "h .pride stara gospodična iz !" Vsp hiti, vse poganja. mesta, da prezrači m počisti so-
v be in druge prostore. To delo
pa tudi ljudje, ki mislijo, I goro!" Vse
Človek in žival, vse je pohitelo v .
*	goro. Saj ne vemo, če bo jesen opravlja z mrzlično hitrostjo, da
dala kupca za pridelek, pa .ven-j Z0Pet čimpreje odide. Hiša pa
*	dar vse čuti, da Bela .krajina brez 1zaPade prejšnjitoposti m pozab
Nismo nikdar stari dovolj, da se ne bi naučili, kar nima trte ni več naša dežela. Spet od-; Uenju.	.
nobene veljave za nas.	meva vetje in vriskanje, novi bin pa so pasi, ko je tuc^v
>	*	*	*	koli rastejo iz tal, trte se bude v | tej hisi vladalo vrvenje m ziv-
kakšne solnčno pomlad, toda — evo jt-UJenje. V komaj sezidano se je i naše neprilike — ne bodo se zbu- nastanila mlada zakonska dvo-
*	dile več vse. Po cele kupe kore- jica. Ona, šestnajstletna vaška
Sorodniki (bogati) so nam vedno milejši kot pa prija-lnin najdeš nagrmadenih tu in krasotica, idealno upapolno dek-tejji	tam, pa morda ne veš, kaj'je to. le, ki je smehljajoče zrlo v roz-
*	#	*	Leta so, leta, tako si morda pre- nato bodočnost. On, visok, zal Skopost se začne tam, kjer se neha varčnost. sodiš; tudi trta ne bo sodnemu j mladenič, komaj za par let sta-
*	*	*	dnevu trobila, tudi njena leta so rejsi od nje. Dve mladosti sta
Kdor v svojem življenju ni nikdar naredil napake, ta je šteta.	se srečali na križpoti in se zve-
naredil največjo napako, kajti tak človek v svojem življenju In vendar so te odmrle trte še zali brez zivljenskih izkušenj, sploh nikdar delal ni.	mlade, še bi lahko živele in rodi- ! Ze P° Ptvih mesecih zakona jc
*	*	*	, 1 le pa ne bodo več. To so sa- I ugasnil rožnat sijaj v njenih Stava je samo tedaj zločin, kadar zgubite. dovi lanske zime! Sedaj se šelei°Čeh. Svetla zvezda idealov in
*	*	*	prav vidi, kako veliko razdeja "Pov se je utrnila. Njeno neiz-Psi, ki vedno lajajo, in ljudje, ki veliko govorijo, na-1nje je pustila za seboj.	|kuŠerio srce je z vsakim dnem
vadno ničesar ne naredijo.	! < Umrla je v Ljubljani Neža spoznavalo njegov sebični, brez-
k , *	♦	Belak, žena trafikanta.	obzirni značaj. Ljubil je v njej
Pravijo, da je čas denar, toda samo za one ljudi, ki ga; Smrt v Litijt v predilniških Prid n varčno gospodinjo in :majo. Za ljudi Da, ki nimajo nobenega denarja, ni čas vre- i stavbah je 24. marca v najlepši I clekl°- Vsa nJena mehka cuv-den niti centa.	moški dobi 46 let star, v 4 dneh stva in udani Pogledi, polni pro-
*	'*	*	lUmrl „a pijučnici> daleč na okoli :šenj P° nežni ljubezni, niso na-So ljudje, ki začnejo svojo kariero spodaj, so ljudje, ki znan voznik in dober poznavalec;šh Potl v njegovo zakrknjeno sr-
nehajo s svojo kariero spodaj, so pa tudi ljudje,	ki naredijo |konj g. Tond švarc. Bil je mir- :ce- Tak0 Je začela počasi hirati
oboje.	! nega in blagega značaja, ki ni. velika> vroča ljubezen, ki se je
*	* *	imel nobenega neprijatelja. — rodila v maju njenega življenja, Mož lahko tako propade, da sploh ne more nižje pasti, prvj je bil vedno po koncu in šel Pa Je bila tako prezirata in za-
loda mož se lahko tako visoko dvigne, da se dviga vedno še budit druge voznike na "furo.' I vržena. Ena sama lučka jc še za eno stopnjo višje.	*	Bil je marljiv in zanesljiv moža- trepetala na obzorju njene mla-
*	*	*	kar, na katerega se je vsakdo j zakonske dobe. Čutila je no-Vsaka mošnja napolnjena s tujim denarjem postane; iahko zanesel. — Kako je bil pri- i vo življenje pod svojim srcem,
kmalu prazna.	, ..	ljubljen, priča vzlic slabemu vre- j v katero je z zadnjo močjo upala
*	* , *	menu velik pogreb, ki se je vršil in verovala. Videl bo majhno Kdor vedno slabo govori o' drugih ljudeh, ta pozna ves \z stavb na farno pokopališče na nebogljenče, ki se ga bo okleni
Ijala in nazivala z najslajšimi imeni. Dete se je zbudilo, vpr-lo vanjo svoje lepe modre oči, iz katerih ji je sijala uteha in tolažba.
Komaj je dopohiil otrok eno leto, mu je sledil že drugi in sledilo jih je še enajst. Na trinajst delov je razrezala mlada mati svoje srce in jih razdelila med nje. Oče je skoparil z denarjem za vzgojo, še bolj pa z Ljubeznijo. Otroci so trepetali pred njim in se mu skrivali. Če mu ni bilo vse po godu, jih je klel in pretepal, da so zbegani pritekli k materi, ki je ž njimi vred plakala. Tako so rastli od veli-*ke materine ljubezni obdani in pod udarci očetove palice v kaj čudne značaje. S strahom j> spoznala mati, da jo vseh trinajst delov razrezanega srca iz-žema in izkorišča. Ali niso mogli, ali niso hoteli spoznati njene življenske žrtve, darovane na oltarju materinstva. Od solz so se ji zameglile oči, usta so pozabila na smeh, hrbet se je krivi) in čakal novih udarcev.
Starejša sinova, ki sta se šolala v mestu, sta venomer pisarila po denar. Zalegel pa ni denar, še manj pisma s prosečimi opomini. Srednja hčerka se je mlada poročila na dobro imovino. A komaj je preteklo dobro leto, sta zapravila z možem na potovanjih in v luksuznem življenju vse. In pomagala je, kolikor je mogla. Na tihem je prodala vse svoje, kar se ni pogrešalo z očmi, in jih rešila, če tudi morda samo za kratek čas. Dve mlajši hčerki sta bili pri teti, bogati stari samici, ki pa ni bila kos veliki nalogi nadzorstva teh dveh tako zvihranih bitij, šele na prošnje in solze materine jih je obdržala. Še najbolj zadovoljna je bila z najmlajšima, ki sta drug za drugim odšla v večnost. Ostali trije so bili na domu. Delali so doma pod očetovim strogim očesom. Drugače pa so lenarili, se potepali, zapravljali denar in čas po gostilnah in slabih družbah. ,
Koliko noči je preklečala vsa trudna in izmučena pred podobo Križanega in ihtela k Vsemogočnemu: Q, Bog, če je Tvoja volja, vzemi ta kelih, trpljenja in če nisem vredna, pomagaj mi vsaj, da dvignem to strašno breme, ki si mi ga namenil. Svojega sina si se usmilil na težki, križevi poti, usmili se tudi mene
in pošlji mi Simona iz Cirene \ tolažbo in pomoč.
A prišla ni pomoč, ne tolažba Otroči so rastli strastem in pogubi. DO zadnjega vinarja, do zadnje kaplje krvi so jo iztisni Ji. Ko je dala vse, še tisto, k bi ne smela, je padla.kocka.
Nenadna vest o samomoru najstarejšega sina jo je zgrudila nezavestno na tla. Zdravnik jo je pač spravil k zavesti, ali moči nikoli vec. Mirna in uda-na je čakala rešitve in ločitve Za dober mesec dni je počivala med svečami in iz Svežega zelenja se je smehljal dekliški obraz v sreči in pokoju. Otroci so jo
1. april je nevaren dan. Kdor le more, "potegne" koga in tudi najboljšemu prijatelju ni zaupati.
Navada pošiljati po "aprila"' je stara okrog 300 let. Do začetka 17. stoletja ni nobenega sledu o tem, čeprav so burke in šale že od nekdaj priljubljene pri vseh slojih. Gotovo je navada starejša, kakor nam povedo poročila. Prvo vest srečamo leta 1634 na Lotarinškem in sicer v zvezi z visoko politiko. Ka/rel IV., vojvoda Lotarinški, se je takrat pridružil sovražnikom francoskega kralja Ludovika XIII. in je že poprej silno razjezil Ri-chelieu-a. Ta je izrabil priliko in francoske čete so vdrle na Lo-tarinško in oblegale Luneville. V tem mestu sta se nahajala Franc Lotarinški; z vlado poverjeni brat pobeglega vojvode in princezinja Klavdija Lotarin-ška. Richelieu se je nameraval polastiti Klavdije in jo poročiti s kakim princem francoske krvi, da bi vsaj naknadno nekoliko opravičil aneksijo Lotarinške. Franc Lotarinški je pa velikemu minisaru prekrižal račun: poročil se je s princezinjo Klav-dijo. Novoporočeno dvojico so Francozi nato odpeljali v utrjeno mesto Nancy in strogo stra-žili. - Upali so, da se jim bo posrečilo zakon razveljaviti. Franc je iskal prilike za beg in si je za to izbral 1. april. Vest o svojem ta dan nameravanem begu je dal razširiti po vsem mestu.
rancozi so malo prej iz Lotarinške čuli nekaj, o aprilskih potegavščinah in so mislili, da jih hoče princ potegniti za 1. april. Ko je knežja dvojica 1. aprila zgodaj zjutraj v kihečki obleki res pobegnila, so bili Francozi tako prepričani, da jih Franc 'vleče," da neki kmetici, ki je sporočila, da je videla preoblečeno knežjo dvojico iti skozi mestna vrata, sploh niso verjeli ampak se je straža smejala, češ, da se ne da potegniti za aprila. Ko so se res prepričali, da sta res pobegnila, sta bila begunca že daleč za gorami.
Navada se je polagoma razširila po vsej Evropi. Prve literarne priče so na Angleškem iz leta 1711: pri Adisonu in Swiftu. V svojem "Journal to Stelal" objavlja Swift 1. aprila to-le šalo: "Preteklo noč je potres porušil palačo vojvode Buckinghamskega, ki se je do polovice vdrla v zemljo." — Seveda je vse mesto drlo gledat porušeno palačo. Ko so ljudje videli, da so "potegnjeni," so se seveda silno hudovali, pa še sram jih je bilo in so se potepeno zopet razšli.
Če verjamete, al' pa ne...
svet, samo — samega sebe ne!
Savo, katerega so se z vozmi ude-1 lo z drobnimi ročicami. Toplo i kali ob njeni smrti in komaj se ležili skoro vsi litijski in okoliški telesce bo počivalo na njegovem'daj spoznali, kaj jim je bila in
Vlomi v Toplicah. Med pre
bivalstvem Toplic na Dolenjskem je nastalo dne 3. aprila zjutraj precejšnje razburjenje, ko so se razširile vesti o t r e h drznih vlomih pri uglednih domačinih. Prva je na vsezgodaj opazila, da je bilo vlomljeno v domačo hišo žena znanega gostilničarja ter izdelovalca soda-vice ga. Sitarjeva. Ko je prišla v kuhinjo, ji'je bilo takoj jasno, da so imeli ponoči neljub obisk. Res je nato našla v gostilniških prostorih odprte predale, od katerih so bili mnogi izpraznjeni. — SliČen obisk je imel topliški župkn, gostilničar in trgovec, g. Pečjak. Ponoči je čul ropot, radi česar je vstal ter pogledal skozi okno. Ker ni ničesar opazil,
ozniki, ki so mu poklonili lep j srcu in ga presunilo in preobr-| venec rdečih nageljnov. — V nilo. Sklonil se bo k njej, jo po-; starost 76 let je umrla ga. Ne-1 božal in-se ji zahvalil za to tiho žika Benegalija v Litiji, ki je!srečo, se je vlegel nazaj. Drugega ju- skozi vse življenje pošteno služi-1, Ko pa je ležala trudna in iz-tra pa je naš&l izložno okno 'tr-:la PO litijskih hišah in je bila j mučena v belih blazinah, jo je govine odprto ter predmete, ki!vsled svoje marljivosti in tihe; komaj pogledal. Izrazil je pač
so bili v njem, razmetane na prostem. Odnesenega mu ni bilo ničesar, ker so se tatovi naj-brže prestrašili in zbežali, ko je odprl okno. Nekoliko več sreče
narave vsepovsod priljubljena. J željo, da bi kaj kmalu vstala, ker Samomor 11-letnega dečka, v gospodinjstvu vse narobe, V vasi Kuzminu se je pripetil ža- in pa, da bi kaj kmalu doraster losten slučaj. 11 letni Dragiitin j sin, ki mu bo pomagal pri gospo-Mojsilovič je izvršil samoumor, darskih in kupčijskih zadevah, pa so imeli vlomilci v mesnici j ker je mislil, da je njegova mati [To pa* je bilo tudi vse. Tako ji topliškega mesarja g. Šolarja, umrla, ko je padla z lestve. De- je s sirovo roko ugasnil še ta Jtjer so odnesli nekaj gotovine, ček je vzel puško, se z njo ustre- droben plamenček-njenega srca, Smrt ugledne Trnovčanke. V lil v trebuh in bil takoj mrtev, ki se je krčilo v divjem obupu Cerkveni ulici v Trnovem pri Mati pa je v resnici dobila le ne- na razvalinah svoje mlade sre-Ljubljani je umrla v lepi staro- znatne poškodbe. Vsa družina če. Po bledem obličju so ji lile sti 76 let ga. Terezija Zagorče- Mojsilovičev je tuberkulozna in solze trpke bolesti in kapale na va. Poznalo je to blago ženo vse i je gotovo tudi to vplivalo na speče dete. Sklonila se je k trnovsko in krakovsko pred-1strašno dejanje malega dečka. njemu, ga stisnila k sebi, poljub-
mestje. Bila je vzorna žena v V Šmartnem pri Kranju je-----—
vsakem pogledu. Po rodu je bi-.umrl g. Gašper Slavec, doma iz mačija, ter prihitel v Jugoslavia iz šmihela pri Novem mestu; j Postojne, katero je zapustil, ko jo, da bi tu preživil svojo druži-rnož ji je umrl že pred 40 leti, 'mu je leta 1927 pogorela vsa do- no.	v
kaj so izgubili. Mož pa je mir no šel preko vsega tega, le skrb za gospodinjstvo mu je rojila po glavi.
Po njeni smrti je šlo premo žen je vidno navzdol. V kuhinj so gospodinjile dekle svojim že, pom. Otroci so zagrabili vsak svoj kos, vlekli in natezali, kav se je dalo. Gospodar je žive sam sebi, udal se pijači in veči noma dremal v svoji sobi. Tri leta leta po njeni smrti so našli mrtvega, od kapi zadetega v nje govi sobi. Tako se je pretrga la še zadnja vez, ki jih je družila.
Prodali so vse skupaj za ma le denarje, odšli v svet in se tam izgubili
Sredi vasi pa stoji hiša, mrt va, tiha. Samo v nočeh plava nemirna duša rajnjce po temnih prostorih in išče svoje izgublje ne otroke.
BOBNAJOčA lady
Ta mesec bo v nekem glasbenem zavodu v Londonu nastopila bobnarica, ki je. prvič stara 83 let, drugič je lady, tretjič pa je ena najboljših bobnaric Anglije, in ki je vse svoje življenje samo radi bobnanja bobnala. Nikakor niso bile denarne skrbi, ki so lady Emely Dyke, soprogo graščaka v Lullingstone, pripravile na to, da se je lotila bobnanja. Lady Emely se je posvetila bobnanju, ko je njena hčerka začela s — klavirjem. Ne da bi preglasila muzikajna izvajanja svoje hčerke, marveč da bi zbolj-šala njen ritem, je začela dobra mati tblči takt s prstmi, S tem ji je pojavil nov svet, svet bobnanja. Sledili so resni štu diji, nastopi najprej na malih in nato na večjih koncertih, dokler ni slava lady Emely tako narast la, da jo je odlični londonski glasbeni zavod naprosil, naj mu izkaže čast z gostovanjem. Bob-nanje je duševno in zdravstveno na lady izborno učinkovalo, za kaj 83-1 etna gospa je še tako sveža in mladostna, da se ji vsi čudijo, še bolj zanimivo pa je, da bobnanje na gradu Lullingstone tudi graščaku ni škodilo, zakaj njegova soproga ga bo letos zbobnala v njegovo triindevetdeseto leto.
Pa je oče Matevž vzel v roke Matijca, mu sukal bučo, napel pamet in napletel s prekoristni-mi nauki. Učil ga je in svaril, potem ga je pa zapodil v cerkev.
Gaspud najso hudi, drugače če si se česna preveč najedel pred spovedjo — vajš po česnu gre huda sapa iz ust, vsakemu ni povšeči. Nič se jih ne boj in jim popravici razloži in povej, kaj si dajlal in počel. Boš videl, de ne bo napek."
Matijec gre in se skesano izpoveduje, kaj vse je delal in počel.
"Najpoprajt sem s krivcem leskovih palic nasajkal. Potlej sem vitre klal in ravnal. Obodi kriviti in šivati pa še ne znam, vaj ste, se bom poboljšal. Potlej sem pa z očetom suho robo po svajtu potiskal."
Gospod poslušajo, pokimajo in pravijo: "V žagrad pojdi, tam bo obhajilo."
Matijec uboga, kakor so mu veleli. Gospod pridejo za njim, v kotu je stala palica, pa ga pošteno natreskajo. Matijec pride domov, ga vpraša oče:
"Nu, ljubi moj lajpi sin, kaku jekajblu?"
Sin pove: "Spoved rajs ni bila napek, ali obhajilu, obhajilu se mi je po grbi lomilu."
Mater je peklo, da se sinek ni obnesel pred gospodom. Pa ga je šla opravičevat, Češ, ni se nalašč tako nerodno izpovedal, le prav ni razumel očetovih naukov.
Gospod so bili dobri in so mu odpustili in mati jih je nazad-dnje še preprosila, da ga vzemo za ministranta.
"Naj bo," so rekli, -"poskusim ga, kako bo vozilu, če mi ne prekucne svetega opravila." .
"Ministrirat znam, o jej, saj še Jerin Jakec zna, ki ga z ano roko vržem. Le tu mi ne gre v glavo, kedaj je treba, de po-zvončkljam."
"Kar mene v cerkvi poslušaj," ga je potolažila, mati. "Kadar bom zakašljala, t a č a,s pa po-zvončkljaj, to ti bodi ranku znamenje."
Prišla je sv. maša, ki je Matijec pri nji stregel. Ali se je zgodilo, da je bila mati Mina pre-hlajena in je vso mašo prekaš-ljala in prekrehala. 'Matijec pa je verno, kakor ga je bila podučila, za njo zvončkljal in zvonč-kljal, še pri evangeliju, da ljudje niso vedeli, ali bi vstali, ali bi klečali.
Po maši so mu stisnili gospod krajcar v roko zato, ker jim je stregel, še enega pa zato, da ga ne bo več blizu.
"Veš," so rekli, "krivo vero smo že imeli, pa se ni toliko ob-nesl^, da bi mi jo ministranti spet obnavljali."
Modrost Matijčeva je bolj in bolj rastla z leti. Pravijo, kadar je šel rake lovit v potok, si je večkrat v roke pljunil, da bo bolj trdo prijemal. In se je raznesel glas njegove učenosti. Se je primerilo, da so naleteli na ježa in nihče ni vedel, kakšna je to zver. Potem so dejali: "Matev-žev Matijec bo veclel, kaj je, Ma-tevžev Matijec naj pride."
Gredo ponj, pride, si ogleda ježa in pravi:
"Ali je volk, ali pa medved, č« naj mar lisica!"
Lončar Matevž ni dal fanta šolat, sevejda, ker je bil brez šole dosti učen in moder. Drugi pa so dali svoje in kar se je tega ribniškega sej mena modrilo po ljubljanskih latinskih šolah, mu je lončar Matevž, kadar ga, je pot z robo pripeljala v Ljubljano, seboj prinašal z doma pozdravov in česa boljšega.
Delil jim je in pravil: (Dalje prihodnjip.)
MOŠKA OBLEKA
vestno sčiščena in zlikana samo za 8 0 C
Ako pridemo na vaš dom iskat in nazaj pripeljemo, pridenite še 20c
The Frank Mervar Co.
SLOVENSKA ČISTILNICA
592 1 Bonna Ave. Tel. HEnderson 7 i 23
Odprto do 8. ure zvečer
KEnmore 2016 478 E. 152nd St.
GLenville 5751 15222 Saranae Rd.
CLEVELAND, O
GRDINA'S SHOPPE
Popolna itloga oblak in ve« oprema sa nara-«te 2si družica
Vodno na]moderaa}ii ianaki klobuki.
Trenta« uprta vsak* »r«d* •»». •hud c«l« l«t>.
6111 ST. CLAIR AVE,
HEnderson 7112
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 21ST, 1930
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
APRIL
22.—-Young Men's Club, št. 36 SDZ, ples v spodnji dvorani N. Doma.
24—Vandalier Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
26.	— Društvo Lipa, št. 129, SNPJ. Zabava in ples v spodnji korani SND.
2	6__Društvo Cavaliers pri-
redi veselico v Slov. Dr. Domu v Euclid Village.
26—Društvo Euclid Circle, 189 J. S. K. J., veselica, Slov. Dom.
26—Veselica	društva sv. Ja-»eza Krstnika št. 71 JSKJ, v ^ovenskem Domu na Holmes Ave.
27.—člani	Altarnega dru-Ktva fare sv. Kristine priredijo ^ro tridejanko v spodnjih šolskih prostorih na Bliss Rd.
2	7__Hrvatsko Gospojinsko
društvo priredi predstavo in Ples v Grdinovi dvorani.
27. — Slovenska Mladinska S°la, SND. Otroška pomlad-na Predstava v avditoriju SND.
27—Pevsko	društvo Cvet Priredi koncert v Slovenski De-ljlVski Dvorani na Prince Ave.
27. —Banket društva sv. Ane st-150, K. S. K. J., v S, N. Domu v Newburgu.
27__Gospojinski klub H. N.
predstava in ples, v Gr-d'Hovi dvorani.
27—Altarno društvo priredi '^bavni večer v Slovenskem °Hu na Holmes Ave. MAJ
<Društvo Euclid Sports ^iredi veselico v Slov. t)r. Do-^ v Euclid Village. 3. __ Društvo sv. Cecilije, št. 8> SDZ. Ples v spodnji dvojni SND.
3.—Klever	Kids Klub ima j^sno veselico v Slovenskem
°mu na Holmes Ave.
4.—Dramatičfio	društvo Kr-Priredi Shakespearjevo igro
beneški trgovec" v S. N. Do-tnu na 80. cesti.
j,4- Pevsko društvo "Blau °nau." Koncert v Avditoriju
(. 4—(Društvo Euclid št. 29
^ 2 priredi plesno veselico v
' D. na Recher Ave.
, -Pevsko društvo Zorisla-Va
. Priredi veselico s petjem v lj°dnjih šolskih prostorih na Rd.
j, ^-—Ženski odsek Slov. Del.
, družne Zveze priredi banketi vSl
°venskem Domu na Holmes
«tv,
1<U
-Basketball Team dru-
v * sv. Ane št. 4 S. D. Z., ples, ^rdinovi dvorani.
—Community Welfare ijul3> ples v spodnji dvorani ' Doma na St. Clair Ave. 5 —Društvo Loyalites št. lj SNPJ priredi plesno vese-b0 v ■ Slovenskem Domu na ^es Ave.
tj j 3-—-Para sv. Kristine prire-s ^vrstno domačo zabavo v b,0citliih šolskih prostorih na
(j —Materinska prireditev ^va Orel v S. N. Domu — Piknik S. N. Doma v O pie Heights, na farmi pri
ralka" v S. N\ Domu.
18.—.Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 S. D. Z. ima bla-goslovljenje in razvitje zastave v Knausovi dvorani.
18. — Dramsko društvo Triglav. Predstava v avditoriju SND.
18.—Društvo Zapadna Zveza priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
18.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi prvi piknik na špelkotovih prostorih v Noble, O.
21.—Izredna delniška seja S. N. Doma, v avditoriju.
24.—Društvo sv. Cirila in Metoda, K. S. K. J., veselica, Slov. Dr. Dom.
24.—Društvo	Pioneers, št. 663 HBZ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
25.—Društvo	Imena Jezusovega priredi svojo prvo veselico v spodnjih šolskih prostorih fare sv. Kristine na Bliss Rd.
25.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na špelko-tovi farmi.
25.—Piknik društva Progressives na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
25.—Slovenska Ženska Zveza št. 32 priredi veselico v spodnjih prostorih na Bliss Rd.
25.—Slovenska Narodna čitalnica na Holmes Ave. priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
30.—"Društveni	Dom" priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
31.—"Društveni	Ddm" priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
JUNIJ f
1.—"Društveni Dom" priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
1.—Slovensko pevsko društvo "Zvon" priredi piknik pri Anton Gorišku na Gre^n Rd.
1.—Piknik Slov. Del. Zad. Zveze na Močilnikarjevi farmi.
6.—Piknik društva Vipavski Raj, št. 312 SNPJ na Špelkotovih prostorih.
8.—jDruštvo Abraševič priredi piknik na »Močilnikarjevi farmi.
8.—Federacija društev S. N. P. Jednote priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.	j'
8.—Puknik Slov. Del. Dvorane na Goriškovi farmi v Ran-dallu.
8.—Piknik društva Srca Marije (staro), na štrumbljevih prostorih.
15. — Društvo Bled št. 20 S. D. Z., piknik na Goriškovih prostorih na Green Rd.
15.—Društvo Slovenec, št. S. D. Z., piknik na špelkotovih prostorih.
15.—Piknik Collinwoodske-ga Sokola na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
15.—Carniola Hive št. 493, The Maccabees, ima piknik pri štrumblju na Bliss Rd.
15.—Društvo Collinwoodske Slovenke priredi piknik na Mo-
22.—Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na Špelkotovih prostorih.
29.—Piknik društva Glas Clev. Delavcev, št. 9 S. D. Z., na Pintarjevi farmi.
29.—Slovenski Dom, Holmes Ave., ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
29.—Praznovanje 10-letnice S. N. Doma v Newburgu. Popoldne koncert, zvečer banket.
29.—Farani iz vseh vasi fare Hinje in okolice priredijo piknik v Maple Gardens, Maple Heights.
29—Društvo Kras št. 8 SDZ priredi piknik na špelkotovih j prostorih.
RED IN VARČNOST
NORWOOD THEATRE, 6210 St. Clair Ave.
Kupuj, česar ne potrebuješ, pa boš moral kmalu prodajati, kar ti je neobhodno potrebno. (Franklin.)
Na vseh koncih in krajih čutimo pomanjkanje, tolikim željam se moramo odreči, tolikokrat preračunati, kam in kako bomo izdale denar, da bo bolj k pridu obrnjen. In ko tako tarnamo, pa iščemo in premišljamo, kako bi iztaknile kje nov vir dohodkov, pozabimo, da bi se morda v hiši sami dalo kaj prihraniti in privarovati.
Ali ne verujete, da je red veli-
■ kega pomena za dobro gospodar ■ 29.—Društvo Slovenija pri-lstvo in prijetno razpoloženje v redi piknik na prostorih Slov. hiši?
Dr. Doma v Euclid Village. ; Rednost ni šele pridobitev JULIJ	i omike ,ni samo zahteva novega
6.—Piknik Kluba slovenskih socialnega življenja, ni muha-
vdov na špelkotovih farmah.
6.—Piknik društva sv. Pavla na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
13.—Društvo št. 120 S. S. P. Z. priredi piknik na Goriškovi farmi v Noble, O.
13—Društvo sv. Vida št. 25
vost sitne gospodinje, nego je utemeljena že v prvotnem prastarem, pravečnem obstoju vsega stvarjenja in vsega življenja. Biljoni zvezd v vsemirju so podrejeni skrivnostnim silam reda in pravilnosti, zdravje naše je prizadeto, če količkaj motimo
KSKJ priredi piknik na špelko- redno delovanje najmanjše celi-
tovih farmah.
13.—Piknik >n telovadba društva Slovenski Sokol iz Clevelanda na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
13. — Piknik S. N. Doma v Maple Heights, v Maple Gardens.
13.—ženski klub Slovenskega Doma na Holmes Ave. ima piknik na Močilnikarjevi farmi. 20.—Društvo Naprej št. 5
SNPJ ima piknik na Močilni-; večje bogastvo; čeprav je tuin karjevi farmi.	j tam le malenkost, kar propada
20.—Društvo Orel, telovadba in piknik na Pintarjevih farmah.
20.—Društvo Danica, št. 34 S. D. Z., ima piknik na Goriškovih prostorih na Green Rd.
20.—Slovenska Ženska Zveza št. 14, piknik, Slov. Dr. Dom.
20.—Samostojno društvo sv. Alojzija v Newburgu praznuje 30-letnico in priredi piknik v Maple Gardens.
24—Društvo Jutranja Zora
ce svojega organizma, uho nas zaboli, če se v vrsti glasov le en zvok izmakne z mesta, ki mu je sanio od sebe, prirodno določeno v tonovskem sestavu. Istotako je tudi naš mali svet, naš dom, ozko 2vezan z zakoni reda. Red je ona sila, ki vlada in vzdržuje svet, pa tudi našo družino, naše gospodarstvo; le v redu je temelj vsemu obstoju. Nered in površnost lahko pokopi j eta naj-
priredi piknik na prostorih Slo- kaj in si prihranim dvojno žeh
vsled zanikarnosti, se vendar lahko razraste v nesrečo, če se taki primeri kopičijo.
Ni taka reč, če posode nocoj takoj ne pomiješ. Ali če odlagaš pomivanje večer za večerom, se nesnaga vsakikrat prisuši in drugi dan vselej potrebuješ več sode, več peska in mila, pa tudi bolj moraš drgniti posodo in jo boš seveda prej pokvarila. "Res ni vredno prati vsak teden; ko se malo pribere, operem vse sku-
venskega Društvenega Doma v Euclidu.
27.—Društvo sv. Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. J., priredi piknik na Pintarjevih farmah.
27.—Društvo sv. Jožefa št.
to." Pa ni res. Umazanost se zaje v tkanino in jo razjeda; pri mencanju moraš rabiti več mila in več sile, da odpraviš zastarele madeže. Pa tudi zdravje tvoje je v nevarnosti; manj boš občutila trudnost, če pereš perilo
169 KSKJ ima piknik na Mo- sproti in ne vsake tri tedne ter
čilnikarjevi farmi.
27.—'Piknik društva sv. Ane št. 150, K. S. K. J., na cerkvenih prostorih v Maple Heights.
27.—Piknik društva sv. Pavla na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.	,
31.—Društvo Hrvatski Radi-ša št. 13 priredi piknik'na prostorih Slovenskega Društvenega Doma v Euclid, O.
AVGUST
3.—Društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ priredi piknik na Goriškovih farmah na Green Rd.
3.—Cerkveni pevski zbor Ilirija ima piknik na Goriškovi
si razdeliš tako trud na dva ali morda na več delov.
In če pospravljaš vsako smet sproti ter paziš, da ti ne mečejo po tleh papirja in obgrizkov ali pepela, boš veliko pa boljem, ka-
kor če samo zjutraj temeljito j r pometaš in puščaš, da ti črez dan I smete po mili volji. Prah se ti; bo vzdigoval in koliko časa bo treba, da ga očistiš v sobi ali kuhinji. Da ne govorim pri tem o škodljivem učinku prahu na človeška pljuča!
Izmeri svoji družini želodce; ako skuhaš preveč, in posebno če nimaš živali, mečeš pominje proč, nisi li zavrgla s tem denarja? Istotako ni prihranek, če iz strahu, da ne bo ostajalo, kuhaš prepičlo in moraš potem dopolnjevati z dodatki, ki te gotovo več stanejo.
Pred vsem pa mora imeti gospodinja red v računih, če si točno zapisuje izdatke in dohodke, lahko ob vsakem času ve, koliko ima denarja, koliko ga bo potrebovala do tega in tega časa in koliko lahko* potroši za izredne potrebe ali želje. Samo če lahko uvidiš, za kaj si že izdala denar, lahko tudi spoznaš, kje bi se bila lahko omejila, katera stvar ni | bila neobhodno potrebna. Gospodinjski denar mora biti točno razdeljen. Najprej odštej vsoto, ki jo potrebuješ za stanarino, kurjavo, šolske potrebščine de-ce, za mleko, kruh in še kaj drugega, kar plačuješ na mesec ali teden in kar redno vsak dan potrebuješ. Ostanek potem razra-čunaj za hrano, obleko in hišne potrebščine. Pri tem dobro pre-udari, kaj je res potrebno in brez česa lahko prebiješ. Marsikatera ženska kupuje stvari le zato, ker ima priliko, da kupi poceni; zdi se ji, da je storila ja-ko prav. črez par dni pa vidi, da si radi onega troška ne more kupiti kake stvari, ki ji je neobhodno potrebna.
Katera izmed nas ne pozna v svoji bližini dekleta ali ženske, ki ima začetih več ročnih del, dodelanega pa nobenega. Eno je I samo začeto, drugo napol narejeno, tretjemu manjka rob itd. Včasih čaka delo toliko časa, da pride že iz mode, ga načno molji ali lastnici že lhine veselje nad njim. Tak nedovršen izdelek ima manj vrednosti, kakor če, bi ga sploh ne bilo, kajti materij al, delo, čas, vse je zapravljeno po nepotrebnem. Koliko krat jo morda zaboli srce, ko pomisli na neštete ure, katere je preždela pri vbadanju; koliko bolje bi bilo, da je tisti čas čitala knjigo, ali kopala obleko družini, ali pospravila pred hišo. Morda bi
CHAPLES BICKFORD ona GRETA GARBO in "ANNA CHOISTIE"-
PONEDELJEK, TOREK, SREDO, 21, 22. IN 23. APRILA
Greta Garbo v
"Anna Christie"
njena prva govoreča slika Misterijozno, privlačno, krasno! • Greta ima * prikupljiv glas, ki vas bo kar očaral. Ena najboljših slik y seziji.
»V ČE T R TEK IN PETEK
vse govoreče in, poječe
"NO, NO, NANETTE"
Alex. Gray, Louise Fazenda, Mildred Harris, Bernica Claire
V SOBOTO
samo en dan: Dorothy MacKaiil v
"The Love Racket"
vse govoreče, jako zanimivo
Ženske, ne pozabite da dajemo ob četrtkih in petkih lepa darila.
Zakaj si podaljšati bolezen?
$10.00 X-žarki preiskava za $1.00
Za hitro in gotovo olajšanje akutnih in kroničnih bolezni, moških in žensk, se posvetujte z Doctor Baiiey-jem, ki je z uspehom zdravil tisoče ljudi v zadnjih 30 letih. Vse bolezni v krvi, koži, hemoroide, otrpnenje žil, v želodcu, pljučih, odprtih ranah, visok pritisk krvi, ledice, kronično gnojenje, hitro ozdravimo. Ker se nahajamo v kraju, kjer ni drag rent, imamo lahko nizke cene. Ce sc sami zdravite, ali rabite zdravila nepravilno, je nevarno.
Doktor BAILEY "specialist"
Soba 402, 787 Prospect Avenue, Cleveland, O.
Uradne ure:
9:30 do 7:30 dnevno, ob nedeljah samo po dogovoru. Mi govorimo slovensko
nik, Slov, Dr. Dom.
26.—Društvo Slovenski Dom št. 6 SDZ ima veselico v Slovenskem Društvenem Domu v Euclid, O.
SEPTEMBER
7.—Društvo Abraševič ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
OKTOBER
4.—"Vinska trgatev," prire-farmi pri St. Clair Ave., Noble, di jo vodstvo Slov. Dr. Doma v
A. F. SVETEK CO.	^
SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD
Pri nas lahko dobite pogreb za 125 DOLARJEV in cenejši, v slučaju potrehe. Za to ceno, vam damo točno postrežho, krsto zunanjo krsto, balzamiranje, sveče, palme venec za na vrata, mrtvaški voz, dva avtomobila. Ako pa vam ne ugaja tak pogreb vam lahko preskrhimo boljšega za zmerne cene.
Imamo na razpolago ambulanco in avtomobile za vse slučaje, podnevi, ali ponoči. Samo pokličite nas:
zasukala. Pa četudi moraš delo za nekaj časa zanemariti, ne boš pri tem trpela škode, če je drugače vedno vse v lepem redu. Kako težko je iti v hišo, o kate-
ri veš, da nisi nikoli dobrodošla, bilo bolje za njeno zdravje, da ker je gospodinja vedno zaposle-
Ohio.
3.—Piknik društva Zapadna Slovanska Zveza na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
3. — Piknik društva sv. Ka-
Euclid Village.
25__D r u š t v o Progressives
priredi vinsko trgatev v prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
NOVEMBER
bi, bila brezdelno ležala ali se sprehajala.
Velike važnosti je varčevanje s časom. Vsako delo bodi opravljeno ob svoji uri. če ga odložimo za jutri ali za popoldne, se lahko zgodi, da nas nenadoma kaj zadrži. Gospodinja, ki napravi vse ob določenih urah, ima veliko več prostega časa kot ona, ki si urejuje delo po razpoloženju in ne po potrebi.
Vsaki stvari, pa naj bo še tako neznatna, določi v hiši posebno mesto. Kolikokrat si pozabila, kam si odložila šivanje, kje je krtača, kod so raznesli žeblje, kje si pustila škarje, kam si založila krpe itd. Ali bi si ne prihranila časa, slabe volje, morda celo škode, če bi sama sprav-1. ,

na Green Rd. -Piknik delavcev sloven-. arne Euclid Foundry Co. Pelkotovem vrtu, Noble, O.
K.
tov
n.
Newburgu priredi piknik
• V
v • H A
,*Ple Gardens, tj,.,-' Praznovanje 20-Ietnice %t • Slovenskih Lovcev sv-§l0vuKia. Piknik na prostoru tli,! '^"uštveriega Doma v Eu-
pillage, št, , '"^Društvo Na Jutrovem, ti0 y 7 S. N. P. J., priredi ples-polico v Slov. Del. Dvorani }8tinC(HAve. *0tj 'T-^ruštvo Triglav Zborno komedijo
tarine št. 29 Z. S. Z. na Špdlko- S 1.—Društvo Napredne Slo-tovih farmah.	t venke št. 137 SNPJ priredi ban-
10.—Pevsko društvo Lira, j ket ob priliki 20-letnice dru-1 piknik, na špelkotovih farmah, štvenega obstanka v S. N. Domu.
čilnikarjevih farmah.
19.—Piknik Slovenskega Do-1 10.—Društvo Cvet priredi ma na Holmes Ave. na Močil-1 piknik na Goriškovi farmi na nikarjevi farmi.	Green Rd.
22.—Slovenian Root Hunt-1 10.
na, ker neprestano tarna, koliko dela ima še koliko ji ga je zaostalo, koliko časa mora izgubljati . . . Potrudi se, da ne bo tvoja hiša zrcalo čistega, mrzlega, suženjskega reda, nego od-se'v okusa, skrbnosti in preudarnosti, pa tudi dom miru, srčne toplote in neprisiljene gostoljubnosti.
Vrhovni sodnik nosi žganje s seboj
Selma, North Carolina, 19. aprila. Vrhovni sodnik državne najvišje sodnije mora priti te dni pred zveznega komisarja Mas-seya, da se zagovarja, zakaj so dobili v njegovi ročni torbici steklenico žganja. Sodnik pravi, da
ljala vsako stvar vedno na isto if nedolfe"> da nc ve	0
mesto in bi tudi od drugih to i™!1:^^,3!."^ strogo zahtevala.
8.—Veselica skupnih dru-jštev J. S. K. Jednote v Sloven. ■Društvo Mihael Granos, i skem Domu na Holmes Ave.
16.—Proslava dvajsetletnice društva Slovenec, št. 1 S. D. Z., v obeh dvoranah S. N. Doma na 'St. Clair Ave.
27.—Društvo Slovenski Dom,
upri-'Izbi-
ing klub ima piknik na Močilni- j piknik, Slov. Dr. Dom. karjevi farmi. '	10.—Društvo sv. Helene št.
22.—Društvo Carniola Tent 193 KSKJ priredi izlet na Go-št. 1288, T. M., ima veselico v riškovih prostorih v Noble, O. Slovenskem Društvenem Domu! 17.—Socialistični klub, Cleve-v Euclid Village.	land, priredi piknik na Močilni- št. 6 S. D. Z., veselica, Slov. Dr.
22. —• Društvo Warrensville j karjevi farmi.	Dom.
št. 31 S. D. Z. priredi piknik na 17.—Piknik združenih dru-	DECEMBER
Goriškovih prostorih na Green štev fare sv. Vida na Pintarje- 6.—Društvo Progressives pri-Road.	vih farmah.	| redi veselico v prostorih Slov.
22.—rDruštvo Maccabees pri- j 17.—Ženski klub Slov. D. Z. i Dr. Doma v Euclid Village, redi piknik na prostorih Slov.! Zveze ima izlet na Goriškovih j 31.—Veselica v Slov. Dr. Do-Dr. Doma v Euclid Village. farmah pri St. Clair Ave., v mu v Euclid Village, katero 22.—Piknik društva Mir št. Noble, O.	i priredi vodstvo Društvenega
142 SNPJ na špelkotovi farmi. 17.»-Društvo Napredek, pik-1 Doma.
Pri razdelitvi dela in časa pn>m* v njegovo torbico-	80
mobil sodnika na javni cesti, pre | iskal avtomobil in dobil stekle-Well!
[njegovih prijateljev v šali vtaknil
ne smemo pozabiti, da je potre- |dob»\ fodniku' ^ nf1 ben tudi odmor. Celo kovinski | pr(Sblc^1 a8"ent_ust^l; avto-
stroj se pokvari, če ga neprestano goniš, pa se ne^bo tvoje telo in tvoja duša! Deca, mož, dru- mco ge osebe v hiši so istotako del I * §000 japonskih novih nase-tvojega delokroga kakor kuha in j ]jencev je dospelo v mesto San-pospra'vljanje. Tvoja lepa bese- tos> Brazilija, da, vesel nasmeh, ura prisrčne- « oseb je bilo ubitih na oto-ga pogovora jim je tako potreb- ku Macao, ko je nastala razna kakor oprano perilo in zdrav strelba v tovarni, obed. Pa tuintam malo presene-' * It^ja je pravkar zgradila čenje v obliki izrednega pribolj- največji submarin na svetu
ška ali nepričakovanega daru je ----
družini kot svetel solnčen^arek	Naprodaj je
sredi dolgočasne jesenske megle, hiša na 1128 E. 66th St., za dve In če ti nenadno pride gost v hi -! družini, moderna, ima 6 sob, koso in te zadrži pri kakem red- ■ pališče spodaj, 5 sob in kopališče nem delu, ne bodi radi tega ne-i zgorej. Garaža za dva avtomo-strpna, ne kvari volje sebi in bila, velik lot. Vprašajte zgorej drugim; se boš že potem hitreje j ali pa na 1105 E. 148th St. (96)
JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK 401 Engineers Bldg.
Main 4126	#
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1691
WILLIAM A. VIDMAR
SLOVENSKI bDVETNIK
212-214 Engineers Bldg. Tel. MAin 1195 URE: 9 do 5
Stanovanje: 18735 Chapman Ave Tel. KEnmore 2307-M
Stanovanje
se da v najem, 4 sobe, kopališče, klet, furnez, vse v dobrem stanju, zgorej.% 1134 E. 76th St.,
John Unetič.	(93)
_i___>.......
Restavrant
naprodaj. Trži dnevno $50. Lastnik je plačal pred 4 meseci $1200 za opremo. Se proda za $800. Adam Klimack, 7820 I.o-rain Ave.	(93)
■AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 21ST, 1930
SAMO ZA EN LAS
Spisal GABARIOU
za "Ameriško Domovino" A. SABEC.
Dr. Seignebos je bil šestdeset let star. Bil je to majhen, droben možiček, s plešo na glavi in vedno malomarno in površno oblečen. Snel si je očala, jih obrisal ter si jih spet nataknil. Njegova zdravniška znanost je bila daleč naokoli znana in ljudje so pravili o čudovitih ozdravljenjih, ki jih je že izvršil. Vendar pa kljub temu ni imel mnogo prijateljev. Ljudje so mu zamerili njegovo trpkost, kmetje njegovo neizprosnost pri zahte-vanju honorarja, meščani pa njegovo politično naziranje.
Tako je šla govorica, da je tekom nekega javnega banketa vstal ter sledeče napil: "To čašo pijem v spomin zdravnika, ki je vedel, kaj je treba ljudem, v spomin doktorja Guillotina (dr. Gu-illotin je iznašel in uvedel giljotino, morilno pripravo za sekanje glav).
Ali je res izrekel tako napit-nico? Nu, dejstvo je, da se je delal ognjevitega radikalca in da je bil duša aktivnosti v malih socijalističnih in radikalnih klubih.
Zdaj se je lahno priklonil trem možem in rekel:
"Vidite, gospodje, z grofom Klavdijem stvar slabo stoji. Ob-streljen je bil s puško, ki je bi* la nabita z majhnimi šibrami, in nikoli se ne more z gotovostjo vedeti, kaj se izcimi iz takih ran. Vendar pa upam, da ni bil ranjen noben življenski del. Ampak jamčiti pa ne morem za nič. V svoji dolgoletni praksi sem videl že marsikatero majhno rano, prizadeto z majhnimi šibrami, ki se je šele čez dvanajst a}i več ur izkazala za nevarno."
Zdravnik bi tako še dalje razlagal svoje teorije, da ga ni prekinil državni pravdnik, ki je rekel:
"Doktor, saj veste, ,da sem tu-•kaj zato, ker je bil izvršen zločin. Treba je najti zločinca, da se ga kaznuje. Zato zahtevam v imenu zakona tudi vaše pomoči."
III.
S to frazo se je naredil Galpin mojstra situacije. Zdaj je pre-ostajalo, misliti samo na zločin, ki je bil izvršen, in na zločinca.
"Doktor, ali imate kaj proti temu, če stavim grofu Klavdiju nekoliko vprašanj ?"
"Na vsak,način bi bilo za bolnika bolje, če bi se mu dalo mir,, ki ga je zdaj najbolj potreben," je odvrnil zdravnik. "Zaradi moje operacije je že itak mnogo trpel in zdaj bom moral spet pričeti, da mu odstranim šibre, ki so še ostale v mesu. Ampak, če je na vsak način potrebno —"
"Da, potrebno je."
"Torej opravite hitro, kajti kmalu bo nastopila vročica."
Daubigeon ni mogel skriti svoje nevolje, ker je videl, da neme-rava državni pravdnik mučiti ranjenca z vprašanji, in zaklical je:
"Galpin, Galpin!"
Toda državni pravdnik se ni brigal za to. Potegnil je iz žepa beležnico in svinčnik, stopil tesno k ranjenčevi postelji in vprašal:
"Ali ste dovolj močni, gospod grof, da, mi lahko odgovorite na moja vprašanja?"
"Da."
"Torej, prosim, povejte mi o vsem, kar veste, da se je primerilo nocoj."
Grof je takoj povzel:
"Mislim, da ono malo, kar jaz vem, ne bo pomagalo izslediti zločinca. Morda je bila enajst ura — niti tega si nisem popolnoma gotov, ko sem šel k počitku in pravkar ugasnil svečo, ko se je nenadoma zasvetilo okno. Bil sem skrajno začuden, kaj naj to'pomeni. Rekel senj si: 'Kaj je neki to?' toda nisem vstal. —
nenadoma zbudil neki ropot. Takrat se mi je zdelo, da čujem drugi strel. Odšla sem iz sobo, bolj začudena kot prestrašena. Medtem pa se je ogenj že tako razširil, da je bilo na stopnicah svetlo kakor ob belem dnevu. Naglo sem hitela dol. Vrata so bila odprta, in ko sem stopila na dvorišče, sem ugledala nekaj korakov pred seboj ležati mojega, moža. Sklonila sem se naglo k Tedaj pa je nekaj zaropotalo, njemu. toda mojih klicev ni sli-puav tako, kakor da se je podrl gaL Mis]ila aem> da je mrtev in kak zid, in mislil sem si: Hiša je priče]a sem klicati na pomoč.» v ognju. Kar me je najbolj skr- «Dobro » je rekel Galpin, "dobro ste storili."
ANTON STRAŽAR:
Gašperček najdenček
Povest iz časov tlačanstva
Z leta se je tesar Klemen zaradi plohe, ki ga je dobila na poti, tako prehladil, da je kar legel; ozdravil ni več. Dobre tri tedne za tem je umrl. Oj, kako je jokal in žaloval za njim. njegov re-jenec.
Nekaj dni po Klemenovi smrti je govoril Gašperček svoji po-
belo, je bilo dejstvo, da je tilo na dvorišču kakih šestnast tisoč butaric suhih drv. Napol oblečen sem planil dol. Komaj pa sem stopil na dvorišče, ko sem začutil na desni strani, nekoliko nad ledji, pekočo bolečino, isto-1 svetjih plamenov zbudili nekate-časho pa sem čul tudi strel." ri naši delavci in služabniki. Pri-Državni pravdnik ga je pre- hiteli so na dvorigge in kričali,
da gori. Ko so me zagledali,
so
prihiteli k meni ter mi pomagali odnesti moža na varno mesto, kajti nevarnost je postajala
kinil.
"Vaša izpoved je zelo natančna, gospod grof. Toda treba je še nekaj dognati. Ali ste bili obstreljeni v trenotku, ko ste se pojavili na vratih?"
"Da, gospod."	i širil. Hlevi in lope so bile v pla-
"Torej je moral biti morilec menih, gospodarska poslopja so nekje v bližini na preži. On je jgorela, iz strehe stanovanjske hi-
Skoro ves čas, ko se je razgo-varjala klepetava Majdalena z lahkomiselno, a pošteno Urško, sta ju izza gostega brmovja poslušala Jera in Boštjan.
Takoj, ko je odšla Jera, sta
"Saj veste," je nadaljevala I'P«Slaoba k Urški, grofica," kako težko je zbuditi - ženica je kajpak takoj spozna-okoliško ljudstvo. Zdelo se mi jla Jero ki je takoj p anila k svo-
jemu otroku, a Boštjana ni poznala. Fant je samo rekel:
"Kar mirna bodi, Jera, jaz moram iti takoj za to babnico Bodi brez skrbi, vse bom dobro opravil in kmalu se vrnem!"
Boštjan je hitro odšel, še pred Vidmom je d o š e 1 Majdaleno. Ker je bila tamkaj samota, se je zenica na vso moč
"Jaz odidem za nekaj dni z doma. Čuvajte vi dom ta čas, j dokler se ne vrnem."
Pa je odšel žalostni in potrti fant tja v svet.
Taval je okrog ves dan in'sam ni vedel, kako se je naenkrat znašel pred pečavskim gradom.
Pred gozdom na klopici pod košato lipo so sedeli graščak, žena in še dva odrasla mladeni-Gašperček jih je pozdravil
ca.
moral vedeti, da boste prišli za-;še so švigali zublji. Bila sem radi ognja ven in je prežal na [tako zmešana, da sem popolno-
je, da sem že dolgo poleg svojega moža. Končno so se vslerl
in vprašal ali potrebujejo kakega hlapca. Omeflil je še, da je vajen tudi tesarskega dela.
Grajščak je takoj sprejel krepkega fanta in ga vodil s seboj v sobano. Velel mu je sesti j in ga vprašal od kod je in kdo vedno večja. Vsled močnega ve-	,IB/B"	a so njegovi starši.
tra se je ogenj čudovito hitro! kr®p?e*a la"ta' kl J11J® z;zaP°-| pa komaj je fant povedal, da
vedaiocim glasom zaklical: - -	„	-j,,.,. • •
fa	T>,! je njegova mati pred tolikimi m
j tolikimi leti služila v tem gradu.
pa da ji*je bilo Jera ime, je graš-
Stoj in ne premakni se dalje! šele čez čas je Majdalena vsa strahu vprašala, kaj hoče od
nje.
vas.
"To sem si tudi jaz mislil," krat pa je neki pogumen človek j je odgovoril grof.	[skočil v sobo ter jih rešil gotove
M. Galpin se je obrnil k Dau- smrti. Ogenj nas je morda uni- I bigeonu.	čil, toda kaj za to, samo da so
"Torej je morilec oni, s kate-|moj mož in moja otroka varni." rim imamo najprej opravka," jei Ko si je zdravnik med tem rekel, "in požar je le posledica kakih dvajsetkrat snel očala, jih
Kam si sedaj namenjena?
ma pozabila na svoje otroke, ta-' mislil," krat na ie neki pogumen človek :Vem vse- Ako mi ne-govoriš po
pravici, bo ta govoril!
Boštjan je potegnil izza pasa kratko bodalce in ga držal nad
čak kar planil k njemu, ga objel in zaklical:
"Ti si, ti si moj sin!"
Dolgo časa sta se gledala oče in sin. Naposled je izpregovoril oče:
"Ali hočeš ostati pri nas?"
"Ostanem, ako sem všeč vam in vaši gospe!"
"O tem ni govorenja, saj sem jaz gospodar, svojih otrok pa tudi nimava. To pa je kazen bož ja, to vem," vzdihne graščak.
Pečavski je poklical svojo ženo ; govorila sta nekaj po nemški. Večkrat je gospa po strani pogledala Gašperčka. Seveda ju ta ni razumel, kaj se pogovarjata, a spoznal je takoj, da ga mizi. Odhitela je kmalu venkaj.
"Ona že ve, kdo si. Kar osta ni! Kako ti je pa ime?"
"Gašperček sem. Po vrhu mi rečejo še najdenček. Ne vem, če bi ostal. Gospa me gledajo zelo postrani."
"Nič ne dene. Sčasoma se bosta že privadila drug drugega.'
"Ne vem, kako bo," odgovori sin.
že tisti večer je spal Gašperček v pečavskem gradu; šele po dolgih 24 letih pod streho svojega očeta.
*
Gašperčku ni nič primanjkovalo v gradu kljub hudim voj nim časom, ki so bili takrat.
Bilo je nekega mrzlega zimskega dne. Graščak pečavski
in njegov nezakonski sin Gašperček sta sedela sama v toplo zakurjeni sobi in gledala, kako je mrzla burja vrtela sem in tja snežinke. Pa izpregovori otožno sin:
"Oče, meni ni več obstanka pri vas, gospa me ne more vid'.1-ti, a tudi* vsa družina me gleda postrani. Kar posmehujejo se mi. Zato bom šel iz tega kraja proč, daleč proč."
"Kar hočeš iti v tem mrazu in v teh hudih časih?" ga vpraša oče.
"K vojakom grem. Ako ste Irko dobri, vodite me čimprej v Ljubljano!"
Par dni zatem sta odšla oče in sin v Ljubljano.
V isti sobi, kjer sta pred pav dnevi sedela Pečavski in njegov nesrečni sin, pa so sedeli pri najboljši volji graščakinja Elizabeta špitelska in njena dva sorodnika, ki jima je govorila:
(Dalje prihodnjič.) Išče se
dober mož, ali pa mala družina, ki bi delala na farmi. Stanovanje zastonj in si tudi lahko kaj pridelajo. Oglasite se v soboto zvečer ali v nedeljo na 929 E. 207th St. Euclid Village. (94)
V takem strahu še ni bila Majdalena, odkar je živela. Sesedla
okolščin.
obrisal ter zopet nataknil, je se-
bi se bila od strahu na tla, če bi
Nato se je*obrnil spet h gro- del k mizi ter si pričel preganja- ?e nePrijel ki •>>je tudi ma
fu in dejal:
"Prosim, nadaljujte." "Ko sem čutil, da sem ranjen," je rekel grof, "je bil moj prvi impulz, da sem skočil proti mestu, odkoder se mi je zdelo, da je bil splošen strel. Toda nisem
ti čas s tem, da je polagal v krog kakih dvajset šiber, ki jih je potegnil iz grofovega telesa. Ko je grofica izgovorila zadnje besede, je vstal, stopil h Galpinu ter ! mu dejal:
"Gospod, zdaj pa upam, da mi
lo bolj z mehjdm glasom govoril:
"Ne boj se! A tja mi ne hodi,
kamor si namenjena. Ti misliš
iti k strmonskemu graščaku in izdati, kje je Jerin otrok. Ali
ne?"
storil še treh korakov, ko sem | boste spet dali mojega pacijen- Kajpak ^ mora,a začutil isto bolečino v rami in ta"	priseci Bost.lanu> da ne bo lzda"
vratu. Ta druga rana je bila | Državni pravdnik je nevoljno :la ?raščaku Gašperčkovega biva-hujša od prve, zakaj zapustile | zmajal z glavo in rekel':	,Ksca'
so me moči in padel sem v neza- j "Vem, gospod, da imate tu vest."	i svoje dolžnosti, toda moje niso,
"In morilca niste videli?" j mislim, nič manjše in nič mani "V trenotku, ko sem padel;: nujne." se mi je zdelo, da vidim nekega "Tako?"
'To ti povem, če prelomiš pri-so ti štete ure! Ti ne poznaš mene; a jaz vem za tvoj brlog ! Greš lahko k graščaku, pa mu natvezi, kar hočeš, samo res-
moža, ki je skočil izza skladovni ce drv, stekel preko dvorišča ter izginil na polju.
"Ali bi ga spoznali?" "Ne."
"Toda videli ste, kako je bil
"Torej, gospod, mi boste dovolili še pet minut razgovora z ranjencem."
"Dobro, če mora res biti tako. Samo to naj vam še povem, da bo poslej vsaka nadaljna mi
oblečen« in mi morda tozadevno j nuta ogrožala življenje mojega
opišete."
"Ne, prav ničesar nisem videl. Naredila se mi je senca pred očmi in v naslednjem trenotku sem so.onesvestil.
Državni pravdnik ni mogel za kriti sVojega razočaranja.
"Nič zato," je rekel. "Ga'bo-rao že našli. Toda, nadaljujte, gospod."
Grof je zmajal z glavo.
"Zdaj nimam ničesar več povedati," .je rekel. "Onesvestil
pacijenta." Oba moža sta
nice ne! Le poglej to bodalo, kako je ostro. če prelomiš prisego, ti bo to bodalce podpisalo ! pot za drugi svet! Več ti ne govorim, srečno hodi!"
Boštjan se je vrnil a Majdalena je hitela proti domu, kar je mogla, kajti V grad je ni \teseli-Sklenila je: Ljubše mi je
stopila drug tik	'v° [}L . , ,
drugega ter se gledala z izzi.	^benje kakor pa vsi grascako
valnimi pogledi. Pa se vendar	V1 denarji.	|
ne bosta sprla ob postelji umi-	u.,Jera 'ie blla vsa.srecna' ko
rajočega moža? Po vsej priliki	blla. znova pri ^ojem otroku. S
pa se je grofica baš tega bala,	SV0Jim zvestim rešiteljem sta sej
kajti stopila je k njima in zapro sila:
"Gospoda,, prosim, gospoda, nikar —"
Kljub vsemu je stopil državni pravdnik Galpin spet k poste
sem se, in ko sem nekaj ur nato jlji in rekel: prispel k zavesti, sem se znašel i "Samo še eno vprašanje vam na tej postelji.	j imam staviti, gospod: kje in
Galpin si je natančno zabele- j kako ste stali, kje in kako, misli-žil grofove odgovore, nato pa i te, da je stal napadalec v trenot vprašal:	I ku, ko se je izvršil zločin?"
"Zdaj je zelo važno, da izve- "Gospod," je odgovoril grof mo, kaj se je zgodilo, ko, ste vi j z veliko muko, "kakor sem vam
padli. Kdo bi nam mogel to povedati?"	' '
"Moja žena, gospod."
"Zdelo se mi je tako. Vaša žena je gotovo tudi vstala, ko je videla, da ste vi vstali."
"Moja žena sploh še ni šla k počitku.
"A tako," je rekel državni pravdnik.
"Berta, moja,najmlajša hčerka, ki tamle leži," je rekel grof, "ima ošpice in moja žena je sedela ob njeni postelji. Okna njene sobe pa gledajo na vrt, torej baš na nasprotno stran, kjer je izbruhnil ogenj."
že povedal, sem stal pod podboji vrat, ki vodijo iz hiše na dvorišče. Napadalec je moral biti skrit za skladovnico drv, kakih dvajset jardov na desno pred menoj."
Ko si je zabeležil izjavo ranjenega moža, se je državni pravdnik spet obrnil k zdravniku in dejal:
"Slišali ste, kaj je rekel gospod grof. Zdaj je vaša dolž^ nost pred zakonom, da izrazite svoje mnenje glede daljave, iz katere sta bila oddana strela."
"Jaz nimam navade reševati ugank," je odvrnil zdravnik ma
zamudila pri Klemenu nekaj dni. To ju je poslušal tesar, ko sta mu pripovedovala svoje burne doživljaje.
Oba mlada človeka sta dobila službo v bližnjem, komaj četrt ure oddaljenem brdskem gradu.
Poročila sta se kajpak kmalu za tem.
Malega Gašperčka sta kar pustila tesarju Klemenu. Boštjan je večkrat rekel tesarju:
"To vam rečem, Klemen, dok-| ler bom živel, se otroku ne sme skriviti las na glavi."
Brhki Jeri so vselej ob takih besedah prišle v oči solze hvaležnosti, da ima tako dobrega1 moža.
v-
Ob svitu ognjev je v temnem gozdu v polnočni uri govoril upornim kmetom, njihov mladi vodi-tel j: "Nič manjši sovražniki od divjih Turkov niso naši graščaki. V boj za Staro pravdo!"
Odkar sta stopila v grajsko službo na Brdu Boštjan in Jera ter v lepi zakonski slogi živela
"Kako pa je torej žena izvede-1 lomarno.	j skupaj, je poteklo že nad dvaj
la o nesreči?" je vprašal državni "Ah, čuvajte se, gospod!" je! set let.
pravdnik.	| rekel Galpin. "Pravica, katero j Tesar Klemen se je že posta-
Sedaj se je grofica sama vme-i jaz tuk$j zastopam, pozna na-i ral in bil udovec, a njegova krep šala:	:čine, da si vsili spoštovanje in ka opora je bil njegov Gašper
"Kakor vam je moj mož prav- j rešpekt. Vi ste zdravnik, go- ček najdenček. Skupaj sta hodi-kar povedal, sem sedela ob Ber- spod, in vaša znanost je zmožna la na delo, a če sta bila doma, je tin i postelji. Bila sem zelo utru-! odgovoriti na moje vprašanje s gospodinjstvo vodil kar njegov
jena, ker sem bila tudi .prejšnjo skoro matematično natančnost-noč ob njeni postelji, ko me je i jo."
rejenec. Toda
v pozni jeseni tistega

1015 25
povelikonočna čistilna
C
PRI
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste SAMO 3 DNI
ZAČENŠI V TOREK, 22. APRILA, OB 8:30 ZJUTRAJ
Ker je to naša peta povelikonočna razprodaja, smo pripravljeni, kakor še nikdar poprej, da vam nudimo blago po najnižji ceni v mestu. Vaši niklji in dajmi bodo faktično delali čudeže na tej razprodaji. Pomnite, da se razprodaja prične v torek, 22. aprila, ob 8:30 zjutraj.
TUDAJ NAVEDEMO SAMO NEKAJ POSEBNIH CEN:
5c bo kupilo nogavice za dečka, kakoršne ima oče, vredne do 39c 5c bo kupilo ženske obstranske lasne zaponke, vredne do 25c 5c bo kupilo dekličje, koščene lasne zaponke, vredne do 25c 5c bo kupilo dva ženska žepna robca, vsak vreden 10c 10c bo kupilo ženske bele predpasnike, navadna cena 35c vsak 10c bo kupilo otročje bloomers, mer 2-4-6, navadna cena 25c vsak 10c bo kupilo dekličje rayon svilene nogavice, vredne do 49c 10c bo kupilo lisle nogavice za ženske, vredne do 39c 15c bo kupilo obleke za blazine, 36x42, navadna cena 29c vsak 15c bo kupilo jard barvanega broadclotha, 36 palcev širok, vreden 39c 15c bo kupilo razne druge predmete, vredne do 50c 25c bo kupilo ženske lisle union suits, vredne do 98c 25c bo kupilo moške letne spodnje srajce, vredne do 75c 25c bo kupilo ženske in dekličje ročne torbice, vredne do 75c
Bo še veliko drugih predmetov na razprodaji, ki so premajhni, da bi jih omenili.
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste