Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani OBVESTILA republiške matične službe 1982 št. tl OBVESTILA Ljubljana, 1982 Vsebina: - Breda Filo: Informacijska naloga splošnoizobra= ževalnih knjižnic v knjižnično-infor= macijskem sistemu Slovenije........... - Šolska knjižnica na osnovni šoli...... - Načrt dela matične organizacijske in inštruktorske službe Narodne in uni= verzitetne knjižnice v Ljubljani za leto 1982............................... - Načrt dela matične službe Centralne tehniške knjižnice Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani za leto 1982.... - Načrt dela Knjižnice Otona Župančiča, enota Pionirska knjižnica na področju matične dejavnosti za leto 1982......... - Merila za posamezne storitve matične de j avnosti............................ - Novosti pri AIK katalogizaciji........ št. 1 str. 3 8 16 19 23 24 27 INFORMACIJSKA NALOGA SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH KNJIŽNIC V KNJI ŽNIČNO-INFORMACIJSKEM SISTEMU SLOVENIJE Breda Filo Osnovna naloga knjižnic je zbiranje, shranjevanje in organizacija znanja, ki ga vsebujejo dokumenti človeških misli in spoznanj. Ta osnovna naloga je od začetka do danes, torej več kot 2500 let, ostala nespremenjena, čeprav so vsakokratne družbene raanere odlo= čilno vplivale na strukturo knjižnic, na vsebino njihovih zbirk in na naravo njihovih služb. Vsa ta dolga stoletja so knjižnice imele monopol nad posredovanjem informacij, ki jih vsebujejo shranjeni in sistematično urejeni dokumenti. V zadnjem stoletju, predvsem v zad= njih desetletjih, pa so nastajale nove informacijske službe, ki so s sodobnejšimi metodami in moderno tehnologijo bolje obvladovale ekstenzivno rast informacij. Še ne dolgo tega sta informacijska teorija in praksa gledali na knjižnice le kot na skladišča zastare= lega znanja. V sedandesetih letih pa so se taka stališča začela umikati. Pojavljajo se novi pogledi, ki vlogo in mesto knjižnic zopet postavljajo v središče informacijskega procesa. Zakaj? Infor= macija je postala poleg energije in surovin tisti vir, ki pcmeni moč in oblast. Za vsako razvito družbo je bistvenega pcmena, da so vsi, ki opravljajo družbene in strokovne službe na kateri koli ravni, neprestano seznanjeni z razvojem stroke in da so navajeni na meto= dologijo znanstvenega dela, katerega bistveni elanent je delo z dokumenti, sposobnost njihove selekcije in analize ter ne nazadnje suvereno uporabljanje vseh možnosti, ki jih dajejo moderne infor= macijske službe. Kajti edino tak način dela zagotavlja njihovo kreativnost ter odgovorno in strokovno pravilno reševanje zaple= tenih problanov družbenega in tehničnega razvoja. Kako panonbna je informacija za usklajen razvoj vsake družbe, naj= bolje dokazujejo koordinacijski procesi v okviru UNESCO. Leta 1971 sorejeti sistem UNISIST še govori o izgradnji svetovnega sistana znanstvenih in tehničnih informacij. Že tri leta pozneje pa se je v okviru projekta NATIS razvila misel o enotnan planiranju integralne informacijske infrastrukture. V Nairobiju se leta 1976 oba programa združita v skupni Splošni informacijski program. Sam projekt UNISIST pa leta 1979 v UNISISTU II razširja panen izraza znanstveno tehnične oz ir an a znanstveno tehnološke.informacije na ekonomske, socialne, kulturne in druge informacije. Naraščajoča potreba po informacijah in dokumentih vseh vrst je dvig= nila pcmen knjižnic. Naloge, ki so jih morale reševati so postale vse kortpleksnejše. Reševati jih je bilo mogoče le z uvajanjem moderne tehnologije, predvsan pa z organiziranjem knjižnic v posamezne sistane in mreže. Bibliotekarstvo pa je tudi kot stroka doživelo bistvene spremenbe. Vključevati je začelo popolnana nova do sedaj predvsan hu= manistično usmerjeni ustanovi tuja področja. Najponembnejša usmeritev raziskovanja pa je študij potreb uporabnikov. Uporabnik postane bist= vena kannonenta v vsakan informacijskan sistemu, tudi knjižničarskan. Zato ni potrebno raziskovati samo psihološke, sociološke in stro= kovne značilnosti uporabnikov, ampak je treba glede na njegove po= trebe neprestano preverjati tudi metode dela in samo funkcijo in= formacijskega sistana. Študij informacijskih potreb sicer še ni dal takih rezultatov, ki bi jih lahko uporabili pri načrtovanju služb. Pokazal pa je že na določene zakonitosti pretoka informacij, zlasti pa na zapleten od= nos uporabnika do informacijskih sistonov. Spoznanje, da so infor= macijske službe kljub kvalitetnim uslugam slabo izrabljene in da si uporabniki kljub najmodernejši tehniki iščejo informacije po osebni poti, je opozorilo informacijske teoretike na referenčni proces v knjižnici, kjer je knjižničar posredovalec med uporabnikom in in= formacijskim sistemom. Knjižničar se v osebnem stiku lahko pri= bliža individualnim potrebam uporabnika z vsani njegovimi psiho= loškimi in drugimi značilnostmi. Nanoč posameznih informacijskih sistenov, da bi sami obvladali ce= lotni pretok informacij, ki jih uporabniki potrebujejo, a jih ne uporabljajo, je sprožila koordinacijo istovrstnih informacijskih služb. Nemoč, da bi zajeli vse uporabnike, pa je sprožila sodelo= vanje različnih tipov informacijskih služb. Informacijske službe se na določenan območju povezujejo, da bi lahko uporabniku naj= hitreje in najbolje nudile možnosti, ki jih ima v svoji bližini. Tako območno navezovanje pa omogoča tudi unoštevanje vseh krajevnih značilnosti in specifičnih potreb uporabnikov. Močan krajevni informacijski sistan različnih tipov ali vrst knjižnic in informacijskih služb tudi lažje posreduje uporabniku informa= cije, ki so v nacionalnem informacijskan sistanu. Tako povezovanje na kratko imenujejo povezovanje po horizontali in vertikali. Povezovanje ni samo rezultat dognanj v naši stroki. Gonilna sila tega povezovanja je prav gotovo družba, ki mora cmogočati dostop do potrebnih dokumentov in informacij vsan cbčanan, kajti strokovno znanje je instrument družbenega razvoja in vir ekonanske moči na= roda. Za splošnoizobraževalne knjižnice misel ni novost. V Slo= veniii smo jo izrazili že pred desetimi leti, ko smo trdili, da mora splošnoizobraževalna knjižnica v enaki meri služiti izobraže= vanju, strokovnemu izpopolnjevanju, širjenju znanstvenih dognanj, kulturnemu delovanju in razvedrilu. Res pa je, da je bila ta misel mnogim cilj, mnogim pa tudi samo nepotrebno leporečje ali utopija. Razvoj informacijske dejavnosti v Sloveniji, razprave o družbenan sistanu informiranja, mreža modernih specializiranih centrov za posamezna strokovna področja, pa ta cilj, ki ustreza plemenitim usmeritvam naše družbe, postavljajo v realne okvire. Cilj je po= stal naloga, ki jo je treba časovno operacionalizirati in jo glede na metodologijo dela in organizacijo knjižnic strokovno obdelati. Predlog zakona o družbenem sistemu informiranja opozarja, da je pri closedanii izrazito vertikalni organiziranosti skupnih informacij= skih sistenov treba uveljavljati tudi horizontalno povezavo de= javnosti in tokov informiranja, ker bo le tako možno doseči eno= ten in usklajen sistem, ki bo skupna last in skrb vseh subjektov družbenega sistana informiranja na ravni družbeno-politične skup= nosti. Povezovalni člen za vse vrste knjižnic določenega območja je matična knjižnica, ki postane tako knjižnično informacijski center družbenopolitične skupnosti. Knjižničnoinformacijski center mora načelno zadovoljevati: - kulturne potrebe uporabnikov, - izobraževalne potrebe (permanentno izobraževanje, študij ob delu, izobraževanje za samoupravi j cin je, osebno izpopolnjevanje) , - potrebe po znanstvenih in strokovnih informacijah vseh strok, informacije o preteklosti in sedanjosti območja, - vse referalne informacije za službe v knjižničnoinfarmacij= skan sistanu SR Slovenije, pa tudi službe v družbenem sistemu informiranja, - strokovne bibliotečne informacije. V tezah, ki sem jih pripravila za delovno skupino za pripravo zakona o knjižničarstvu, sem razširjeno funkcijo splošnoizobraže= valne knjižnice kot knjižnično informacijskega centra opredelila takole: Knjižnično informacijski center mora biti aktivna in odprta institucija, ki obvladuje vse ohnočje, zato, da lahko ugotavlja njegove informacijske potrebe in poskuša najti možnosti za njihovo reševanje. Knjižnično informacijski center občine ali več občin skrbi za pretok informacij na svojem območju, pa tudi za pretok informacij, ki so na razpolago v knjižnično-informacijskih službah Slovenije, ali pa jih le-te nosredujejo iz tujine. Knjižnično in= formacijski center pa nosreduje uporabnikom informacije tudi iz drugih informacijskih služb občine ali republike. Knjižnično in= formacijski sistan služi uporabnikom v polni meri le, če uporablja vse informacijske možnosti v občini. Skrbeti mora, da so vsi tipi knjižnic na celotnan območju razviti v skladu s potrebami indivi= dualnih uporabnikov in družbeno nolitične skupnosti v celoti. Matična knjižnica načrtuje nabavno politiko in skrbi za smotrno raznoreditev gradiva v posameznih knjižničnih enotah. To pomeni, da mora sistanatično spremljati informacijske potrebe in se dogo= var jati o potrebah po graldivu v vseh delovnih organizacijah, v tistih, ki imajo knjižnične enote, predvsan pa v manjših delovnih organizacijah, ki nimajo možnosti za lastne knjižnice. Na tak na= čin bo lahko tudi ugotavljala, katero gradivo in katere informacije uporabniki na njenan območju toliko potrebujejo, da morajo biti v knjižnicah knjižničnega sistana občine, kaj pa lahko svojim upo= rabnikom posredujejo iz drugih knjižnic v Sloveniji, ozircma ka= tere informacijske usluge lahko uporabniki dobivajo iz speciali= ziranih informacijskih centrov in osrednjih knjižnic Slovenije. Naloga knjižničnega informacijskega centra družbeno politične skupnosti je strokovno in družbeno zelo zahtevno. Knjižničarji morajo biti strokovno taneljito usposobljeni. Naloge, ki jih imajo v sodobni splošno izobraževalni knjižnici zahtevajo od njih bolj poglobljeno noznavanje metod informacijskega dela. Programi izobraževanja knjižničarskih kadrov za javne knjižnice v tujini so v teoriji in praksi informacijskega dela enako zahtevni kot za delavce v specialnih knjižnicah. Splošno izobraževalna knjižnica ohranja še vedno dejavnosti osrednje kulturne institucije svojega okmočja, ki ob knjigi in vseh drugih medijih opravlja svoje kulturno in izobrazbeno poslanstvo. Razširja pa informacijsko funkcijo s tan, da poglablja referenčne naloge v referalno službo in poglobljeno informiranje o okmočju, za katerega je zadolžena. Splošnoizobraževalna knjižnica deluje v knjižnično informacijska« sistemu kot referalni center in kot celovit informacijski center za vse vrste informacij o svojem cfcmočju. Vsebinski okviri za zbiranje dokumentov nekega okmočja so zelo široki. Za jana jo celotno življenje nekega kraja, njegovo zgodovino, prirodne značilnosti, socialno stanje, običaje, osebnosti ipd. Za opravljanje tako zahtevne naloge pa ni dovolj, da se knjižnice v celoti prestrukturirajo, ampak morajo svojo funkcijo informacijskega območ^ nega centra’ tudi povezati z ostalimi informacijskimi službami v občini. V cbčinah se ustanavljajo INDOK centri za delegatsko informiranje. Njihova naloga je, da zbirajo vse informacije pcmanbne za dele= gatsko odločanje. Ko je odločitev, sporazum ali ukrep sprejet, gradiva ne potrebujejo več, ker je njihova naloga v celoti oprav= ljena. Naloga knjižnic bi bila, da vse gradivo, ki nastaja v de= legatskem sistanu, pregleda in izbere vse tisto, kar vsebuje pri= marne podatke, pcmanbne za anlizo ali študij nekega dogajanja ali pojava na določenem otmočju. Da bi knjižnice lahko obvladovale to novo nalogo, bi marale tradicionalno knjižničarsko obdelavo za tiskano gradivo dopolniti z metodami dokumentacijskega dela za polpublicirano gradivo. Poleg delegatskega gradiva nastaja zaradi danokratizacije in polnosti življenja, pa tudi zaradi možnoszi, ki jih dajejo modeme in cenene tiskarske tehnike, v vsakan kraju ve= liko polpubliciranega gradiva in drobnih tiskov. To gradivo ima za knjižnice različno vrednost. Večina polpubliciranega gradiva^ vsebuje sporočilo, ki ga je treba hraniti v nacionalki in vključi= ti v nacionalno bibliografijo. Splošnoizobraževalna knjižnica lahko s sistematičnim zbiranjem tega gradiva na svojem otmočju deluje kot člen v splošni bibliografski kontroli Slovenije. Poleg takega gradiva, ki ga je težko evidentirati, ker izhaja izven knjigotrške mreže v majhnih nakladah, ozirana je samo razmnoženo, pa obstaja cela vrsta efanemega tiska, ki ga običajno imenu j ono drobni tisk, in ima samo kratkotrajen in lokalni pcmen. Za to gradivo bi bilo najbolj gnotrno, če je zanj zadolžena samo splošnoizobraževalna knjižnica. To paneni, da ga zbira, obdeluje, hrani in daje o njan informacije. Dejstvo je, da družba tako informacijsko službo potrebuje. Ni pa dovolj, da je to samo naloga knjižnice, za katero vedo samo stro= kovni krogi ali celo samo delovna skupnost knjižnice. Tako spre= menjena, poglobljena in odgovorna funkcija mora biti dogovorjena in sprejeta v ustreznih samoupravnih organih na občinski, medob= činski ravni, obvezna za vse, tako za izvajalce, kot za družbeno politično skupnost. Referalna funkcija Splošnoizobraževalne knjižnice so zadolžene za posredovanje znan= stvenih in strokovnih informacij. Kakšen je njihov delež pri tem posredovanju? Globina in obseg informacij je vedno odvisen od vsebine knjižničnega gradiva, od njegove obdelave in od usposob= ljenosti informatorja in vseh delavcev knjižnice, da gradivo v polni meri izčrpajo. Pravilcma je to danes cmejeno celo v velikih knjižnicah, zato si informatorji pomagajo z referalnimi uslugami. To paneni, da napotijo uporabnika na ustrezne informacijske službe ali osebnosti, ali pa sami od le-teh preskrbijo informacije, gra= divo ipd. Referalno službo za svoje območje bi vsaka knjižnica morala znati opravljati v slovenskan knjižnično-informacijskem sis= tenu. Knjižničar v knjižnici bi moral biti toliko usposobljen, da bi se znal pogovoriti s strokovnjakom in ga ali usmeril do pravega vira, ali pa bi se sam zanj obrnil na pravi vir. Ne nazadnje je celotni knjižnično-informacijski sistan koncipiran tako, da je za slovenski sistan v Narodni in univerzitetni knjižnici republiški referalni center, ki povezuje vse knjižnično-informacijske službe v Sloveniji. Prepričana san, da bi s tako organizacijo posredo= vanja informacij pridobili tudi specializirani centri, ki bi na tak način zajanali tudi posamezne strokovnjake v manjših delovnih orga= nizacijah. Tako urejena informacijska služba bo ustrezala modernim konceptan v stroki. Ustrezala pa bo tudi potrebam naših uporabnikov. ŠOLSKA KNJIŽNICA NA OSNOVNI ŠOLI Gradivo Šolska knjižnica, kot sta ga pripravili strokovni službi Zavoda SRS za šolstvo in Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani ŠOLSKA KNJIŽNICA 1. SMOTRI IN NALOGE Za vzgojo in izobrazbo, katerih nosilec je osnovna šola, sta gradivo in dejavnost šolske knjižnice nepogrešljivi sestavni del. Šolska knjižnica s svojim gradivom in dejavnostjo dopol= njuje in izpopolnjuje vsa področja vzgojno-izobraževalnega programa in dela osnovne šole. Skladno s potrebami tega programa nabavlja in strokovno obdeluje tiskano (knjige, periodični tisk, drobni tisk in druge vrste grafičnih za= pisov) in audiovizualno gradivo (diapozitivi, diafilmi, prosojnice, plošče, trakovi, kasete, tonski filmi, audio= vizualne kasete ipd.) in ga z metodično domišljenimi obli= kami dela z učenci in ob sodelovanju z učitelji aktivno vključuje v vsa področja vzgojno-izobraževalnega dela osnovne šole. Dejavnost šolske knjižnice je enakovredno z drugimi področji vključena v vzgojno-izobraževalni pro= ces in je enakovreden del tega procesa. Vsaki šoli je za izvajanje vzgojno-izobraževalnega progra= ma potrebna šolska knjižnica, katere delovanje je vskla= jeno s tem programom. Za vsakega učenca je obvezno, da se vključuje po navodilih učitelja in ob animaciji knjižni= čarja v dejavnost šolske knjižnice. Šolska knjižnica ni dopolnilna občasna in interesna de= javnost, temveč je del celotnega vzgojno-izobraževalnega programa osnovne šole in zmore spričo interdisciplinar= nosti gradiva, s katerim se vključuje v delo in življenje osnovne šole, "pokrivati" tudi fakultativne in interesne dejavnosti, ki jih izvaja osnovna šola. Temeljne naloge šolske knjižnice so: - smotrna in vzgojno-izobraževalnemu programu ustrezna nabava knjižničnega gradiva (tiskanega in AV gradiva); - oskrbovanje učencev in učiteljev z gradivom, ki je po= trebno za izvajanje programa in obvladovanje in utrje= vanje učne snovi; - vzgoja in oblikovanje učenca-uporabnika knjižničnega gradiva na vseh stopnjah njegovega razvoja in dela; navajanje učenca na uporabo vseh vrst knjižničnih pcmagal in knjižničnega gradiva ter vključevanje le-tega v vzgojno-izo= braževa.lno delo; spremljanje in vrednotenje uspešnosti učenčevega dela z vidika uporabijenosti knjižničnega gradiva pri osvajanju in utrje= vanju učne snovi (ob povezovanju z razrednimi in predmetnimi učitelji). ORGANIZACIJA IN VSEBINA DELA 1 o ORGANIZACIJA DELA Dobro izbrano in številčno ustrezno ter strokovno urejeno knjižnično gradivo je eden od osnovnih pogojev, da se šol= ska knjižnica lahko vključuje v vzgojno-izobraževalni pro= gram osnovne šole; to pcmeni, da morajo biti v knjižničnem gradivu vsebinsko zastopana vsa področja vzgojno-izabra= ževalnega dela v približno enakem sorazmerju kakor so le-ta razporejena v vzgojno-izobraževalnm programu, vključno z u&ndmi načrti. Za osnovno šolo s 500 ali več učenci, ki ima razvito vzgojno -izobraževalno delo na razredni in predmetni stopnji je po= trebno nabaviti 8-10 knjig na učenca„ Minimalno knjižno gra= divo 3000 knjig pa je potrebno vsaki osnovni šoli tudi z manj kot 500 učenci za uspešno izvajanje vzgojno-izabraže= valnega programa„ Ko šolska knjižnica že doseže obseg knjiž= nega gradiva 8-10 knjig na učenca, naj v vsakan naslednjen letu za obnavljanje in aktualizacijo knjižnega gradiva nabavlja vsaj 1 knjigo na učenca„ AV gradivo nabavlja šol= ska knjižnica v skladu s potrebami vzgojno-izobraževalnega dela in glede na njegovo dosegljivost na tržišču. Knjižno gradivo šolske knjižnice je urejeno po veljavnih pravilih univerzalne decimalne klasifikacije (UDK), pritan je leposlovni del urejen po starostnih stopnjah otrok0 AV gradivo je urejeno po zvrsti gradiva oz0 formatu. Šolska knjižnica uporablja za izdelavo katalogov Šolski set centralne katalogizacije slovenskega tiska, ki obenem panaga usmerjati tudi nabavo knjig in ureditev knjig po starostnih stopnjah oz. UDK. Vsaka šolska knjižnica mora za knjižnično gradivo voditi inventarno knjigo in za potrebe učencev izde= lovati abecedni imenski katalog, naslovni katalog in stvarni katalog za vse knjižnično gradivo (tudi AV gradivo). Gradivo priročne strokovne pedagoške zbirke, namenjene uči= teljem, je v celoti ločeno od gradiva, namenjenega učene an, vendar prav tako urejeno po pravilih UDK. Zbirka vsebuje predvssn strokovno in pedagoško literaturo za stroke in pod= ročja, ki so prisotna v vzgojnoizobraževalnon programu osnovne šoleu . VSEBINA DELA V vzgojno-izobraževalno delo se šolska knjižnica vključuje z vsebinsko in metodično domišljenimi oblikami dela z oddelčnimi skupinami in pedagoškim delan pri individualnih obiskih učencev „ Skupinsko in individualno obiskovanje šolske knjižnice je za vse učence na šoli obvezno. Skladno s programcm dela šolske knjižnice naj vsak učenecdvakrat mesečno obišče šolsko knjiž= nico, enkrat mesečno z oddelčno skupino, najmanj enkrat me= sečno pa kot individualni obiskovalec. Skupinske oblike pri= pravi in izvede šolski knjižničar s sodelovanjen učitelja ali učitelj ob strokovni pomoči šolskega knjižničarja. Za šolo s 500 učenci je potreben en višji knjižničar. Delovni čas traja 42 ur tedensko. Pri šolski knjižnici, ki je v celoti urejena po veljavnih strokovnih načelih, knjižničar 50% teh ur porabi za pedagoško delo z oddelčnimi skupinami (vključujoč pripravo) od preostalih 50% ur porabi knjižničar polovico časa za pripravo in obdelavo knjižničnega gradiva, polovico pa za individualno delo z učenci in učitelji ob izposoji, ki vklju= čuje tudi svetovanje. Na šolah, kjer je več kot 500 učencev in skladno s tem več knjig, pa samo en knjižničar, izvaja knjižničar v okviru svo= jega programa le toliko pedagoškega dela z razrednimi skupinami, da njegove pedagoške obveznosti bistveno ne presegajo norma= tiva. Šolski knjižničar s sodelovanjen učiteljev pripravi svoj letni delovni načrt na osnovi teh normativov. Pedagoške ure, ki jih opravlja knjižničar v šolski knjižnici z oddelčnimi skupinami so učne ure, vključene v tedenski obseg ur, predpisan s predmetnikan za posamezne razrede. Zato je po= trebno, da spremlja potek in delo take ure na nižji stopnji razredni in na višji stopnji predmetni učitelj, ki poprej sku= paj s knjižničarjon določi tono, ki jo bodo obravnavali. To po= meni, da dela knjižničar usklajeno z v zgoj no-izobraževalnim pro= graman in v tesni povezavi z drugimi pedagoškimi delavci „ Pri delu z oddelčnimi skupinami sta dve pedagoški uri letno (ena v prvam, ena v drug an polletju) v vsakem posameznem oddelku na= menjeni seznanjanju s knjižničnim gradivan ter z uporabo pana= gal, ki omogočajo vsestransko uporabo knjižničnega gradiva, raz= lagi pravil in načina delovanja šolske knjižnice, tj. vzgoji uporabnika knjižničnega gradiva. Knjižničarjevo pedagoško delo ima dve izhodišči: knjižnično vzgojo in knjižno vzgojo učencev. Knjižnična vzgoja je postopno, razredni (starostni) stopnji primemo sistematično usposabljanje učencev v samostojne upo= rabnike knjižnice in knjižničnega gradiva s pcmočjo ustreznih knjižničnih panagal, kot so: katalogi, leksikoni, enciklopedije, priročniki, bibliografije, slovarji, atlasi itd0 Knjižna vzgoja je sistematična, razredni (starostni) stopnji primerna vzgoja h knjigi in s knjigo. Gre za postopno usposab= 1janje učencev najprej v osveščene uporabnike knjige - leposlov= ne, poljudnoznanstvene ter strokovne, nato pa tudi različnega AV gradiva. Knjižnična in knjižna vzgoja se v praksi včasih nerazdružljivo prepletata, pogosteje pa je izraziteje poudarjen prvi ali drugi vzgojni vidik. Tako knjižnična kot knjižna vzgoja pričenjata že v predbralnem obdobju, potekata pa bodisi indivi= dualno - z vsakim posameznim učenem ob njegovem obiskovanju knjižnice, bodisi v skupinah, ko posamezni oddelki sodelujejo pri učni uri, ki poteka v šolski knjižnici. 3. DELO Z ODDELČNIMI SKUPINAMI 3.1. KNJIŽNIČNA VZGOJA 1 o razred V I. polletju izpolni knjižničar vse obiske razrednih skupin v šolski knjižnici z urami pravljic. Na ta način navaja učence na posebno okolje in vzdušje knjižničnega prostora0 Knjižnico predstavi knjižničar prvanu razredu šole v II. polletju, ko pri učencih tehnika branja že doseže primerno stopnjo. Pri pedagoški uri, ki jo izbere v ta namen, knjižničar učence naj= prej seznani s pravili za uporabnike knjižnice in s postopkan pri izposoji knjig, nato jim podrobneje predstavi tisti del knjižnega sklada, ki je primeren njihovi starostni stopnji. 2U razred VI. in II. polletju izrabi knjižničar po eno pedagoško uro za to, da z učenci najprej obnovi pravila za uporabnike knjižnice, na= to pa jim predstavi nov knjižni sklad, namenjen njihevi starost= ni stopnji, in osveži starega. 3. razred V I. polletju nameni knjižničar eno pedagoško uro delana pred= stavljanju novih knjig, namenjenih starostni stopnji učencev, predvson pa jo izrabi za pogovor o ton, kaj je knjiga^ Pri ton ob izbranih primerih opozori učence na poglavitna ustvarjalca mladinske knjige avtorja besedila in ilustratorja, in skuša čim bolj domiselno razložiti njuno vlogo in delež pri nasta= j an ju knjige. V II. polletju izrabi knjižničar eno pedagoško uro delana za pregled starostni stopnji primernega novega knjižnega sklada, predvson pa za ustrezno razlago strokovne ureditve knjižničnega gradiva. Cfo leposlovju učenec s poudarkan opozori tudi na stro= kovne knjige za mladino in v primerni obliki pojasni osnovna izhodišča za ureditev knjig (starostne stopnje in princip raz= vrščanja po decimalnih vrstilcih). 4. razred V I. polletju uvaja knjižničar učence v uporabo abecednega imenskega in naslovnega kataloga ter stvarnega kataloga. V II. polletju vadi z učenci uporabo obeh katalogov; obenon jim predstavi novo knjižnično gradivo, namenjeno njihovi starostni stopnji. 5. razred Pri pedagoških urah, ki jih namenja skupinski knjižnični vzgoji, knjižničar predstvai učencon novo knjižnično gradivo, primemo njihovi starostni stopnji; predvsan pa z učenci vadi in utrjuje uporabo abecednega imenskega in naslovnega kataloga ter stvarnega kataloga. Pri vsebinskon oblikovanju tovrstnih pedagoških ur se knjižni= čar povezuje ne samo s slavistom, marveč tudi z drugimi pred= metnimi učitelji; na ta način se skupinska knjižnična vzgoja smotrno vrašča v vzgojno-izobraževalno delo, saj usposablja učence v samostojne uporabnike tiskanih informacijskih virov za vsa strokovna področja, ki jih za 5. razred predpisuje učni načrt. 6. razred Pri urah skupinske knjižnične vzgoje predstavi knjižničar novo knjižnično gradivo, primerno starostni stopnji učencev, obenon pa s primernimi oblikami dela učence postopoma uvaja tudi v upo= rabo strokovne in poljudnoznanstvene literature za mladino (knjige in periodični tisk) ter še posebej priročnikov (leksiko= ni, enciklopedije, strokovni priročniki za različne veje znanosti in umetnosti, slovarji, atlasi itd.). Na ta racin knjižničar učence sistenatično usposablja v samostojne uporabnike tiskanih informacijskih virov. V dogovoru s posameznimi predmetnimi učitelji oblikuje knjiž= ničar ure skupinske vzgoje tako, da jih vsklajuje s strokovnimi vsebinami posameznih predmetnih področij in s tem snotrno vklju= čuje v celotno vzgojno-izobraževalno delo na razredni stopnji. 7. in 8. razred Pri urah skupinske knjižnične vzgoje seznanja knjižničar učen= ce z novim knjižničnim gradivan, primernim njihovi starostni stopnji; predvsem pa vadi in utrjuje z učenci samostojno upo= rabo vseh katalogov, strokovne in poljudnoznanstvene literature ter še posebej priročnikov (eneiklopedije, leksikoni, bibliogra= fije, priročniki za posamezne veje znanosti in umetnosti, slo= varji, atlasi itd.). Na tej razredni stopnji pričenja knjiž= ničar tudi s postopnim uvajanj en učencev v poznavanje in sa= mostojno uporabo različnega AV gradiva. Usposobljenost učencev v samostojnem in aktivnen uporabljanju knjižnice, knjižničnih panagal in informacijskih virov vseh vrst knjižničar lahko preverja in tudi utrjuje z obliko sku= pinske knjižnične vzgoje KDOR IŠČE, TA NAJDE„ V dogovoru ozi= rana strokovnon sodelovanju s posameznimi predmetnimi učitelji oblikuje knjižničar tovrstne kvize tako, da jih vsebinsko vskla= ju je s posameznimi predmetnimi področji in jih s ten smotrno vključuje v celotno vzgojno-izabraževalno delo na obravnavani razredni stopnji„ 3.2. KNJIŽNA VZGOJA 1. razred Pedagoške ure, namenjene skupinski knjižni vzgoji, izpolni knjižničar z URAMI PRAVUIC. S to obliko literamo-estetske vzgoje uvaja učence v svet knjig in leposlovja, jim širi li= terarna obzorja, bogati in brusi literarni okus in jih uspo= sablja v doživljanju lepe besede. 2. razred Pedagoške ure, namenjene skupinski knjižni vzgoji, izpolni knjižničar z URAMI PRAVLJIC; le-te lahko popestri z ustreznim AV gradivan (govorne, govorno glasbene plošče in kasete, dia= pozitivi ali diafiimi po primernih pravljičnih besedilih itd.), povezuje jih lahko z likovnim poukom: učenci slikajo ali rišejo po motivih zgodb, ki so jih spoznali pri uri pravljic. 3. razred Med oblikami skupinske knjižne vzgoje izbora knjiž= ničar bodisi URO PRAVLJIC, bodisi literarni kviz PRAVLJIČNE URE; obe obliki dela lahko popestri z us= treznim AV gradivom. Primerna oblika skupinske knjiž= ne vzgoje je tudi OBISK MLADINSKEGA PESNIKA, PISATELJA ali ILUSTRATORJA: 4. razred Pri pedagoških urah, ki jih namenja skupinski knjižni vzgoji, prireja knjižničar v šolski knjižnici različ= ne inačice KNJIŽNIH UGANK; le-te so animacija za vred= no mladinsko knjigo, leposlovno in poljudnoznanstveno. Obenem pa preverjajo in utrjujejo ter obenem tudi ši= rijo literarno obzorje učencev, brusijo njihov lite= rarni okus, bogatijo besedje, jih usposabljajo v iz= ražanju itd. Knjižničar organizira in vodi OBISK MLA= DINSKEGA PESNIKA, PISATELJA, ILUSTRATORJA ali strokov= njaka, ki piše za mladino. 5. in 6. razred Do 4. razreda je knjižna vzgoja po oblikah in metodah dela vezana na področje mladinske književnosti; njen temeljni namen je predvsem ta, da spodbuja v učencih željo in potrebo po knjigi ter veselje do branja, da usposablja učence v doživljanju leposlovja, jim ši= ri literarno obzorje, bogati besedje, brusi literarni okus in jih usposablja za sporočanje. Čeprav je nače= lo estetske vzgoje v ospredju, se učenci skozi knjigo spoznavajo z vsemi področji človekovega dela. V 5. in 6. razredu pa se obseg knjižne vzgoje razširi na celovitejšo vzgojo s knjigo in h knjigi: ob lepo= slovju pričenja knjižna vzgoja enakovredno vključe= vati tudi strokovno in poljudnoznanstveno literaturo, še zlasti tista tovrstna besedila, ki izhajajo v po= sebnih knjižnih zbirkah (oziroma izdajah) za mladino. Tako usmerjena knjižna vzgoja usposablja učenca v ak= tivnega in samostojnega uporabnika knjige kot vira estetske in strokovne informacije. Širše pojmovanje knjižne vzgoje vzgoje, ki sledi tudi večji razčlenje= nosti učnega načrta, obvezuje šolskega knjižničarja, da pri načrtovanju in izvedbi različnih oblik sku= pinske knjižne vzgoje še tesneje kot na razredni stopnji sodeluje s predmetnimi učitelji za posamezna strokovna področja. Kot obliko skupinske knjižne vzgoje lahko knjižničar s pridom uporabi različne inačice KNJIŽNIH UGANK; ta oblika je sicer najbolj primerna za sodelovanje z učiteljem slovenskega je= zika, vendar lahko knjižničarju služi tudi kot vzo= rec za podobno obravnavo drugih strokovnih tem ali pa kot spodbuda za iskanje novih oblik dela z od= delčnimi skupinami. Podobno velja za nekatere druge oblike skupinske knjižne vzgoje, ki so primerne za 5. in 6. razred, npr. KNJIŽNA RAZSTAVA, POGOVORI 0 KNJIGAH, MOJE NAJLJUBŠE KNJIGE, PESNIK ali PISATELJ NA OBISKU, STROKOVNJAK NA OBISKU, ZALOŽNIŠNKI DELAVEC NA OBISKU (Urednik, tehnični urednik, prevajalec, lektor itd.). 7. in 8. razred Knjižna vzgoja se s področja vzgoje h knjigi (lepo= slovni, poljudno-znanstveni in strokovni) in s knji= go (leposlovno, poljudno-znanstveno in strokovno) razširi k vsem medijem in z vsemi mediji (avditiv= nimi, vizualnimi in avdiovizualnimi) kot viri estetskih in strokovnih informacij. Orisana izhodišča knjižne vzgoje knjižničarja obve= zujejo, da se pri načrtovanju in izvedbi različnih oblik skupinske knjižne vzgoje tesno povezuje s predmetnim učiteljem za posamezna strokovna področja. Razmerje in delitev strokovnega dela med knjižničar= jem in predmetnim učiteljem pri tovrstnem sodelovanju je v veliki meri pogoj za obliko in značaj izvedbe: od oblike skupinske knjižne vzgoje, ki jo ob stro= kovni pomoči predmetnega učitelja pripravi in izvede knjižničar, do inačice, ko je knjižničar kot poznava= lec knjižničnega gradiva lahko samo strokovni sveto= valeč pri uri skupinske knjižne vzgoje, ki poteka v šolski knjižnici pod vodstvom predmetnega učitelja. Knjižničar in predmetni učitelj izbirata oblike dela, ki so navedene pri 5. in 6. razredu in uvajata nove. DELOVNI PROGRAM REPUBLIŠKE MATIČNE SLUŽBE IN MATIČNIH SLUŽB CENTRALNE TEHNIŠKE KNJIŽNICE V LJUBLJANI IN PIONIRSKE KNJIŽNICE V LJUBLJANI Načrt dela matične organizacijske in inštruktorske službe Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani za leto 1982 Republiška matična služba bo v letu 1982 skrbela za strokovno rast knjižnic in za uvajanje sodobnega kon= cepta razvoja knjižnic v Sloveniji, pri čemer bo neposredno in načrtno usmerjala splošnoizobraževalne knjižnice in knjižnice visokošolskih in znanstvenih delovnih organizacij, za šolske knjižnice bo skrbela v sodelovanju z obema vzorčnima knjižnicama in s Pedagoško akademijo v Ljubljani, za tehniške spe= cialne knjižnice v sodelovanju s CTK, za ostale spe= cialne knjižnice pa v okviru možnosti in v sodelova= nju z občinskimi matičnimi knjižnicami. Za leto 1982 načrtujemo naslednje naloge: I. Organizacijsko delo 1. Inštruktorska pomoč splošnoizobraževalnim knjižnicam Knjižnicam bo posredovala strokovne nasvete, mnenja in informacije v pismeni obliki in po telefonu, poleg tega pa načrtuje še: a) 10 obiskov v SIK - individualno svetovanje o organizacijskih in strokovnih vprašanjih knjižnic, b) 60-80 obiskov iz SIK - različna problematika knjižnic c) 100 ur inštruktorske pomoči pri preurejanju knjižničnega gradiva d) svetovanje pri adaptacijah, novogradnjah in notranji opremi knjižnic. Posebna skrb bo namenjena knjižnicam na manj razvitih območjih in knjižnicam v zamejstvu. Inštruktorska pomoč knjižnicam visokošolskih in znanstvenih 00 Knjižnicam bo posredovala strokovne nasvete, mnenja in informacije v pismeni obliki in po telefonu (20 obsežnejših informacij), poleg tega pa načrtuje še: a) 15 obiskov v knjižnicah - individualno svetovanje o organizacijskih in strokovnih vprašanjih knjižnic, b) 20 obiskov iz teh knjižnic - različna problematika knjižnic. Ostali obiski v zvezi z organizacijo knjižnic a) 10 obiskov na raznih forumih in v organiza= cijah v zvezi s problematiko knjižnic, b) 30 obiskov v matični službi v zvezi^s pro= blematiko knjižnic - obiski knjižničarjev iz drugih republik in iz drugih držav, obiski delavcev, ki niso knjižničarji (PA, arhitekti, statistiki, založniki itd.) Organizacija posvetov in sestankov a) 4 seje kolegija republiške matične službe b) 4 seje komisije za univerzne knjižnice (januar, maj, september, december) c) 1 posvet z univerznimi knjižničarji o aktualni temi (jeseni) d) 1 posvet z vodji II. in III. skupine SIK o problemih periodičnega tiska (prenos na mikrofilm) . . e) 1 posvet s SIK (razdeljen na posamezne regije) o organizacijskih vprašanjih, oblikah dejavnosti v mreži in organiziranosti knjižnic (jeseni) f) več drugih manjših sestankov (CKST, predava telji na tečajih, somatične knjižnice) po potrebi . . Izobraževanje Tudi v letu 1982 bo republiška matična služba skrbela za strokovno izobraževanje knjižničnih delavcev s tem, da bo organizirala seminarje, tečaje in strokovne izpite. Še naprej bo organizacijsko vodila komisijo za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke in izpitno komisijo. V letu 1982 so predvideni: a) 2 termina strokovnih izpitov - 10. do 15. maja in 8. do 13. novembra. b) Tečaj za pripravo na strokovne izpite. Od 22. marca do 2. aprila. c) Letni knjižničarski tečaj. Od 30. svgusta do 25. septembra. d) Seminar AIK (serije) - jeseni e) Seminar AOP - jeseni f) Komisija za priznavanje kvalifikacij biblio= tekarske stroke - 4 seje in izpitna komisija - 4 seje. 6. Statistika Republiška matična služba bo v letu 1982 zbrala statistične podatke o delu SIK in knjižnic visoko= šolskih in znanstvenih ustanov. Podatki bodo zbra= ni do sredine marca, obdelani pa do junija 1982. Zbrani podatki bodo analizirani in pripravljeni za objavo v Obvestilih in Knjižnici. Strokovno delo 1. Publikacije a) Obvestila republiške matične službe - 3 do 4 številke. b) Gradivo za letni knjižničarski tečaj - Pri= pravljeno in razmnoženo bo gradivo predvsem za tiste predmete, kjer je na voljo najmanj literature (organizacija SIK, organizacija univerznih knjižnic, delo z bralci idr.) 2• Strokovno delo inštruktorjev a) Izvedena bo druga faza priprav za uvedbo KDI sistema ljubljanske univerze. b) Pripravila bo podrobno analizo univerznih knjižnic v Ljubljani c) V skladu z novim zakonom o knjižničarstvu bo pripravila spremembe v organizaciji somatič= nosti in poskrbela za boljšo organizacijo območnih matičnih služb - strokovna priprava ocen, predlogov in smernic. d) Sodelovala bo pri pripravah standardov za vrednotenje dela knjižnic. e) Spremljala bo domačo bibliotekarsko strokovno dejavnost, pri čemer bo z usmerjanjem skrbela za strokovno pravilnost teoretičnih stališč. f) Razen tega pa bodo delavci MS predavali na strokovnih tečajih, pisali članke in referate, strokovna mnenja in ekspertize, vse glede na trenutne potrebe v stroki. 3. Dokumentacija člankov o knjižničarstvu Pregledanih bo približno 1500 številk časnikov, iz katerih bo izrezanih in urejenih približno 400 člankov. IV. Sodelovanje Delavci republiške matične službe bodo v letu 1982 sodelovali s strokovnimi delavci drugih oddelkov NUK, aktivno se bodo vključevali v strokovne komi= sije DBS in ZDBJ, sodelovali bodo v DBL, še bolj bodo okrepili sodelovanje s somatičnimi knjižnicami, kot doslej bodo sodelovali s KSS, ZSS, SZDL, CKZKS, ZKO, s komisijo za informatiko in dokumentacijo Univerze v Ljubljani, s Centrom za razvoj univerze, z Univerzitetno knjižnico Maribor in z nacionalnimi in univerzitetnimi knjižnicami v drugih republikah oziroma pokrajinah. Načrt dela matične službe Centralne tehniške knjižnice Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani za leto 1982 Matična služba Centralne tehniške knjižnice Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: CTK) bo opravljala naloge v skladu s programom repub= liške matične službe pri Narodni in univerzitetni knjiž= nici v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu:’ NUK) in v skladu z zakonom o knjižničarstvu. Pospeševala bo sodo= ben razvoj tehniških visokošolskih in specialnih knjiž= nic (v nadaljnjem besedilu: tehniške knjižnice) v Slove= niji. Knjižnicam bo nudila strokovno pomoč in skrbela za izobraževanje knjižničarskih delavcev in dokumentalistov tehniških knjižnic. Tudi v 1.1982 bo posvečala posebno skrb sodelovanju tehniških knjižnic v knjižničnih pove= zovalnih procesih^ koordinaciji nabave literature, medknjižnični izposoji in sestavljanju centralnih katalogov, prav tako bo še nadalje poglabljala in razvijala teorijo poslovanja tehniških knjižnic, t.j. bibliotečne dejav= nosti in področja znanstvenih informacij ter vzgoje uporabnikov znanstvenih informacij. Pri izvajanju na= log bodo sodelovale vse strokovne službe CTK. Za 1. 1982 so načrtovane naslednje naloge: I. Strokovno svetovanje, mnenja in informacije s pod= ročja bibliotekarstva in znanstvenih informacij bodo posredovane tehniškim knjižnicam in INDOK službam pri visokošolskih delovnih organizacijah, znanstve= no raziskovalnih organizacijah ter pri gospodarskih organizacijah; a) strokovno svetovanje knjižničarjev in dokumenta= listov med obiski v CTK. Načrtujemo 7 0 obiskov; b) krajši strokovni nasveti in informacije (ustne in po telefonu - cca 200); c) pismene informacije (strokovna mnenja, ocene, po= datki - cca 10) ; d) strokovne ekspertize (predvidoma 2); e) večdnevna praksa v CTK bo organizirana za predvi= doma 5 knjižničarjev; f) predvidoma v Ljubljani tri inštruktorske obiske tehniških knjižnic oz. INDOK služb, izven Ljub= ljane pa tri. II. Izobraževanje Organizirani bosta dve predavanji za cca 140 knjiž= ničarjev in dokumentalistov o aktualnih vprašanjih s področja specialnega bibliotekarstva in informa= tike/dokumentacije. Za knjižničarje, ki delajo v manjših, manj razvitih knjižnicah pri gospodarskih organizacijah, načrtujemo dva enodnevna tečaja o uporabi virov znanstvenih informacij, za katera je treba izdelati še program. Načrtujemo tudi dva enodnevna tečaja o katalogiza= ciji monografij in serijskih publikacij s tehniške= ga področja. III. Koordinacija nabave tuje literature in INDOK gradiva med tehniškimi knjižnicami v Sloveniji CTK bo posvečala tudi vnaprej posebno skrb uskla= jevanju naročanja tuje literature s področja teh= ničnih in prirodoslovnih znanosti med cca 60 knjiž= nicami v Sloveniji. Hkrati si bo knjižnica pri= zadevala, da bodo tehniške knjižnice učinkovito sodelovale v medknjižnični izposoji ter pri ses= tavi centralnih katalogov. Organizirana bosta dva širša sestanka z udeležbo cca 7 0 oseb v prostoru izven CTK in več sestankov o specifičnih temah v ožjem krogu v CTK. Stro= kovni nasveti o koordinirani nabavi literature bodo posredovani med obiski knjižničarjev v CTK, pa tudi v pismeni obliki in po telefonu (cca 40 knjižničarjem). Knjižnica bo popravila in vnesla spremembe v računalniški izpis naročenih serijskih publikacij CTK v 1.1982 za Katalog tujih strokovnih in znan= stvenih revij, naročenih v Sloveniji v 1.1982, ki ga pripravlja NUK. CTK pa bo tudi sodelovala s popisom svojih 1.200 serijskih publikacij za ka= talog, ki ga bo NUK ažurirala za 1.1983. IV. Vodenje razvida o tehniških knjižnicah in INDOK službah v Sloveniji Podatki o stanju INDOK služb ter specialnih in vi= sokošolskih knjižnic v Sloveniji v 1.1979, ki jih je matična služba zbrala in pripravila za računal= niško obdelavo v Inštitutu za nuklearne znanosti Boris Kidrič v Vinči, bodo objavljeni hkrati s po= datki iz drugih republik in avtonomnih pokrajin v vodniku, ki ga bodo financirale republiške in po= krajinske raziskovalne skupnosti. Matična služba bo obdelane podatke za Slovenijo analizirala in obja= vila v Knjižnici. Po potrebi bodo izdelani razni seznami tehniških knjižnic in INDOK služb, hkrati pa bodo dopolnjene obstoječe kartoteke z novimi po= datki in spremembami. V. Izdaja strokovnih publikacij 1. Univerzalna decimalna klasifikacija: prevod -Kratka izdaja. - V Ljubljani: Centralna tehniška knjižnica Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Redakcijski odbor: Sonja Goreč (CMK), Franica Kočevar (CTK) , Slavica Ludvik (CTK - odgovorna urednica), Miloš Rybar (NUK), Mara Šlajpah (CTK), Lepša Šturm (CTK). Ožji odbor: Slavica Ludvik, Sonja Goreč, Miloš Rybar. Delo na izdaji prevoda se nadaljuje iz prejšnjega leta in bo v tem letu zaključeno. Strokovnjaki bodo obdelali še skupno UDK 3 in opravili redakcijo za celotno delo. CTK je zaprosila Kulturno skupnost Slovenije za sredstva, potrebna za dokončanje in tisk publikacije v višini 568.000,00 din, odobreno pa ji je bilo 300.000,00 din. 2. Centralni katalog serijskih publikacij v knjiž= nicah Slovenije: Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. -D.2: dodatek 1975-1979. Redakcijski odbor: Mara Šlajpah (CTK), Vera Mirt -Levovnik (ISKRA), Lepša Šturm (CTK), Maja Kušt= rin-Čemažar (CTK). Ker je Raziskovalna skupnost Slovenije prekinila financiranje te akcije v 1.1980, se je CTK v 1.1981 obrnila na razne delovne organizacije za sofinanci= ranje računalniške obdelave podatkov in za izdajo publikacije. CTK brez namenskih sredstev publikacije ne moremo izdati, četudi so na magnetnem traku zbra= ni podatki za cca 8000 naslovov revij od 1975-1979 leta. VI. Sodelovanje Matična služba CTK bo sodelovala z republiško matič= no službo pri NUK, s Komisijo za univerzne knjiž= nice pri NUK, s Komisijo za informatiko, knjižni= čarstvo in dokumentacijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, z Društvom bibliotekarjev Slovenije in Ljubljane, z Društvom dokumentalistov in informa= torjev Slovenije in Društvom za pospeševanje stan= dardizacije Slovenije. Sodelovala bo tudi s Komisijo za specialne knjižnice pri Zvezi društev bibliote= karjev Jugoslavije. Načrt dela Knjižnice Oton Župančič, enota Pionirska knjižnica na področju matične dejavnosti za leto 1982 Pionirska knjižnica bo v letu 1982 opravljala strokov= no in organizacijsko delo na področju matične službe za javne pionirske in šolske knjižnice v skladu z dogo= vorom z republiško matično službo pri Narodni in uni= verzitetni knjižnici. Načrt dela obsega: 1. Posameznikom in skupinam bomo posredovali informaci= jo o strokovni ureditvi gradiva, o organizaciji mladinskih knjižnic, o knjižni in knjižnični vzgoji v obliki inštruktaž, hospitacij, pismenih informa= cij, strokovnih razgovorov, izposoje gradiva in po telefonu. 2. Večdnevna praksa bo organizirana za študente knjiž= ničarstva in knjižničarje javnih pionirskih knjiž= nic. 3. Priredili bomo predavanje o bralnih interesih otrok (aprila). "0 kvizu kot obliki knjižne in knjižnične vzgoje", načrtujemo predavanje in demonstracijo za aktiv šolskih knjižničarjev Gorenjske. Predavanje "Inventurni popis knjig v knjižnici" - načrtujemo za aktiv ljubljanskih osnovnošolskih knjižničarjev (2 krat). Predavatelji bodo sodelovali z določeni= mi temami na seminarjih, ki jih bodo organizirale druge knjižnice. Na zagrebškem knjižnem sejmu Inter= liber bomo sodelovali pri posvetovanju o mladin= ski književnosti s temami: "Koliko je naša knjiga prisotna v svetu" in "Možnosti kritičnih meril za sodobno mladinsko slovstvo". 4. V jeseni bomo priredili seminar za javne pionirske knjižnice o oblikah knjižne in knjižnične vzgoje. 5. Organizirali bomo 9 strokovnih sestankov za knjiž= ničarje ljubljanskih osnovnih šol in predstavnike drugih slovenskih aktivov osnovnošolskih knjižničar= jev, kjer jim bomo posredovali novosti s knjižnega in knjižničarskega področja. 6. Za mednarodni dan mladinske knjige bomo poslali ma= tičnim SIK po Sloveniji in ljubljanskim W0 stro= kovno gradivo: seznam knjig, ki so jih otroci izbrali kot svoje najljubše knjige, seznam knjig primernih za VVO, ki so izšle v letu 1982 in seznam knjig, primernih za otroke z bralnimi težavami. 7. Sodelovali bomo pri centralni katalogizaciji slo= venskega tiska za mladino (Š-set). 8. Dopolnjevali bomo arhiv slovenskega mladinskega tiska (knjig in periodika) in strokovno domačo ter tujo literaturo o knjižni in knjižnični vzgoji in mladinskem knjižničarstvu, sestavljali dokumenta= cijo in bibliografijo člankov z naštetih področij. 9. Pri razvoju pionirskih vzorčnih knjižnic bomo sode= lovali z republiško matično službo pri NUK in komi= sijo za mladinsko knjižničarstvo pri DBS. Z Zavodom za šolstvo SR Slovenije pa bomo sodelovali pri ure= janju delovanja šolskih knjižnic na osnovni in sred= nji stopnji usmerjenega izobraževanja. 10. Udeležili se bomo knjižnega sejma v Bologni, raz= stave mladinskih knjig v Miinchnu, razvijali nove oblike dela z mladim bralcem in svoje izkušnje po= sredovali uporabnikom tudi preko javnih občil. MERILA ZA POSAMEZNE STORITVE MATIČNE DEJAVNOSTI Kolegij republiške matične službe pri NUK je letos spre= jel poskusna merila za vrednotenje matične dejavnosti. Ta merila so poskus, da tudi za to delo, ki je zelo raz= novrstno in težko merljivo, najdemo neke skupne osnove^ dogovorjeno načrtovanje in za merjenje opravljenega dela. V letošnjem letu bodo ta merila preizkusile republiška matična služba pri NUK in vse tri knjižnice, ki jim NUK odstopa del matičnih nalog. Morda bi ta merila, seveda primerno dopolnjena, lahko služila tudi SIK, če se bodo te med seboj dogovarjale za opravljanje matične službe za več občin.Ena točka v merilih ustreza 1 uri inštruk= torjevega dela v letnem povprečju za posamezno opravilo. Odstotki pri končnih elementih se izračunajo od skupne vsote dobljenih točk. A) Elementi, ki so do neke mere merljivi; 1. Obiski knjižničarjev v knjižnicah, ki opravljajo matično dejavnost (strokovno svetovanje, mentorstvo, hospitacija) - en obisk 2 točki 2. Obisk inštruktorja v knjižnici v istem kraju 7 točk 3. Obisk inštruktorja v knjižnici v drugem kraju 11 točk 4. Statistika (zbiranje podatkov, obdelava, analiza in objava) - za vsako zajeto knjižnico 3 točke 5. Krajše informacije (ustne in po telefonu) - za vsako informacijo 1/2 točke 6. Pismene informacije (strokovna mnenja, podatki) - za vsako 7 točk 7. Sestanek (organizacija, vodstvo, zapisnik, izvedba sklepov) 28 točk 8. Tečaj, seminar, predavanje (organizacija) za vsak dan 14 točk 9. Predavanja s pripravo - za vsako pedagoško uro 2 točki B) Elementi, ki so težko merljivi: 10. Strokovne ekspertize, referati in druge posebne naloge (po dogovoru) 11. Vzorčne oblike dela po dogovoru na kolegiju 12. Sodelovanje v raznih organih v zvezi z nalogami matične dejavnosti, udeležba na sejah in sestankih + 20 % 13. Strokovno izpopolnjevanje inštruktorjev, spremljanje stroke + 10 % 14. Materialni izdatki + 20 % C) Do sedaj MS ni dobivala sredstev za; Koordinacijo nabave tuje do sedaj ni bilo literature in centralni posebej financirano katalog - dogovor s finan= cer j i NOVOSTI PRI AIK KATALOGIZACIJI S 1. julijem bomo v centralni katalogizaciji sloven= skega tiska uvedli nekaj sprememb, za katere smo se dogovorili v delovni skupini za katalogizacijo pri Skupnosti jugoslovanskih nacionalk. Samoupravni sporazum o izmenjavi enotnega biblio= grafsko-rkatalognega vpisa med republikami in po= krajinama v SFRJ določa, kot enotni in edino veljav= ni jugoslovanski pravilnik za abecedno imensko kata= logizacijo, "Pravilnik i priručnik za izradbu abeced= nih kataloga" dr.Eve Verone (Zagreb 1970) . Slovenska komisija za katalogizacijo je podprla Sporazum in aplikacijo "Pravilnika" v slovenskih knjižnicah (centralna katalogizacija). Pri tem smo upoštevali le tista določila, ki ne zahtevajo spre= membe dosedanjih katalogov. Hkrati uvajamo v zapis kongresnih publikacij pripo= ročila IFLA, ki so sprejeta kot sprememba oziroma dopolnilo jugoslovanskega pravilnika (Form and structure of corporate headings, London 1980) . Poglavitne razlike med dosedanjim slovenskim pra= vilnikom in jugoslovanskim so naslednje: 1. Zapis osebne značnice KERSNIK Janko » KERSNIK, Janko DEŽELIČ Velimir ml. > DEŽELIČ, Velimir, ml. PIUS II - papež > PIUS II, Papež FRIEDRICH II der GROSSE - pruski kralj * FRIEDRICH II, pruski kralj (vzdevek se pri enotni značnici ne upošteva) BOŠKOVIČ-STULLI Maja p BOŠKOVIČ-Stulli, Maja (samo prvi del sestavljenega ali dvoj= nega primka pišemo z majuskulami) JANEZ Svetokriški » JANEZ Svetokriški (ni inverzije zato ni vejice) Zapis korporativne značnice - samo prva beseda imena korp. telesa z majuskulami - ime sedeža je v okroglem oklepaju - štetje, leto in kraj pri kongresnih značnicah je v okroglem oklepaju - polno ime korp. telesa, če njegov specifični del ne označuje jasno značaj in naloge telesa BOKELJSKA MORNARICA, Kotor *> BOKELJSKA mornarica (Kotor) INGRAD, Celje > GRADBENO Industrijsko podjetje "Ingrad" (Celje) AUTO-MOTO DRUŠTVO "SVEUČILIŠTE", Zagreb > AUTO-moto društvo "Sveučilište" (Zagreb) Die HEIMAT, Kiel * HEIMAT (Kiel) (člena ne pišemo, če ne vpliva na gram. obliko) Dr. WILLIAM LIBRARY, London » DR.William Library (London) (na začetku izvirnega imena korp.telesa lastnega imena ali akademskega naslova) KONGRES PRAVNIKOV SLOVENIJE, 1948, Ljubljana » KONGRES pravnikov Slovenije (1948 ; Ljubljana) CONGRESSO GEOGRAFICO ITALIANO, 10, 19 27, Milano » CONGRESSO geografico italiano (10 ; 1927 ; Milano) ZVEZA KOMUNISTOV SLOVENIJE. Kongres, 9., 1982, Ljubljana * ZVEZA komunistov Slovenije. Kongres (9 ; 1982 ; Ljubljana) 3. Zapis formalne značnice Namesto dosedanjega enotnega izraza v podznačnici Zakoni itd. se uporablja za zakone izraz Zakoni in za odredbe, odloke in slične predpise izraz Predpisi SLOVENIJA. Zakoni itd. > SLOVENIJA. Zakoni SLOVENIJA. Predpisi V skladu s Sporazumom uvajamo še naslednje novosti v opisu publikacij 1. V 1. območju se kot podatek o odgovornosti navedejo vsi primarni avtorji, ne glede na njihovo število, 2. beleži se podatek o tiskarni, 3. beleži se podatek o nakladi, 4. v opombah se uporablja tipiziran izraz za podatke kot so: bibliografija, literatura, viri in podobno - bibliograf ij a in za izraze: kazalo, register, imenik in podobno - kazalo PRI NARODNI IN UNIVERZITETNI KNJIŽNICI LAHKO NAROČITE: ABECEDNI imenski katalog. Ljubljana 1967. (25 din) BAJEC, J.: Slovenski časniki in časopisi 1937-1945. Ljubljana 1973. (100 din) BULOVEC, Š.: Bibliografija slovenskih bibliografij 1961-1973. Ljubljana 1976. (100 din) GLASBENI rokopisi. (15 din) ISBD(M):Mednarodni standardni bibliografski opis zaključenih publikacij. Ljubljana 1981. (100 din) ISBD(S): Mednarodni standardni bibliografski opis tekočih publikacij. Ljubljana 1981. (100 din) KATALOG rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice. 1., 2., 3., snopič (š. 100 din); 4. snopič (200 din); 5. in 6. snopič (150 din); Komplet (800 din) NOVOSTI UDK s področja družbenih ved. Ljubljana 1977. (50 din) OBVESTILA republiške matične službe. (20 din) SEZNAM tujih periodičnih publikacij, ki jih v letu 1977 prejemajo knjižnice visokošolskih zavodov v Slove= niji. Ljubljana 1977. (150 din) SEZNAM tujih periodičnih publikacij, ki jih prejemajo univerzne, znanstvene in specialne knjižnice v Slo= veniji. Dopolnilo in dodatek za leto 1978. Ljubljana 1978. (150 din) SEZNAM tujih periodičnih publikacij, ki jih prejemajo univerzne, znanstvene in specialne knjižnice v Slo= veniji. Dopolnilo in dodatek za leto 1979. Ljubljana 1979. (150 din) SEZNAM tujih periodik, ki jih prejemajo knjižnice v Sloveniji. Ljubljana 1962. (11 din) SLOVENSKA bibliografija za leto: 1949 (15 din) , 1950 (15 din) , 1954 (15 din) , 1955 (13 din) , 1956 (30 din) , 1957 (45 din) , 1958 (30 din) , 1959 (25 din) , 1960 (32 din) , 1961 (32 din) , 1962 (32 din) , 1963 (32 din) , 1964 (32 din) , 1965 (36 din) , 1966 (44 din) , 1967 (44 din) , 1968 (80 din) , 1969 (180 din) 1970 (180 din) , 1971 (200 din) , 197 2 ( 250 di 1973 (800 din) , 1974 (3 50 din) , 197 5 ( 1 .250 STANDARDI za javne knjižnice. Ljubljana 1975. (20 din) VODIČ kroz narodne biblioteke Jugoslavije. Beograd 1979. (200 din) VODIČ po knjižnicah slovenskih univerz. Ljubljana 1976. (5 din) VRANČIČ, R.: Uporaba knjižničnega gradiva in informa= cijska služba v knjižnicah. Ljubljana 1969. (15 din) ZAKLADI "NUK", Ljubljana 1981. (400 din) ZBORNIK Narodne in univerzitetne knjižnice. I. Ljubljana 1974. (40 din, za člane DBS 30 din); II. Ljubljana 1978. (100 din, za člane DBS 50 din) Izdala, založila in razmnožila kot interno publikacijo Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, Turjaš= ka 1. Uredila Miša Sepe. Odgovarja Tomo Martelanc. Naklada 500 izvodov. Cena 20 din. YU ISSN 0350-3577