Poštnina plačana ¥
Slovenski
Cena Din V-
Sfev. 267-
V Ljubljani, četrtek 24. novembra 1938.
Leto III
Po francosko-angleških razgovorih v Parizu -sporazum med Francijo in Nemčafo
Pari*, 24. novembra, o. Predsednik angleške ■vlade Chamberlain in zunanji minister lord Hali-fax sta z ženama dopotovala ob 17.50 snoči v Pariz. Na postaji sta se prisrčno pozdravila s predsednikom Daladieroin in zunanjim ministrom Bon-netom. Chamberlain je spregovoril nekaj besed v mikrofon, nato pa so se ministri navdušeno pozdravljeni od tisočglave množice odpeljali v angleško poslaništvo, kjer bosta angleška gosta prebivala.
Francoski zunanji minister Bonnet je takoj nato v svoji pisarni sprejel časnikarje. Javnost je pričakovala, da bo pri tej priliki časnikarjem prebral napovedano skupno nemško-francosko izjavo. Toda objavo te izjave so odložili na ča«, bo ko podpisana, kar se bo zgodilo še koncc tega meseca, ko bo Pariz obiskal nemški zunanji minister Ribbentrop.
Bonnet je časnikarjem pri sprejemu sporočil spored razgovorov med angleškimi in francoskimi
ministri. Ti razgovori so se začeli danes dopoldne in se nanašajo na špansko vprašanje, na priznanje vojnih pravic generalu Francu, ki ga želi Nemčija kot nagrado za francosko-nemško izjavo o nenapadanju, na vojno na Daljnem vzhodu, na gospodarska vprašanja, ki se tičejo Amerike, Anglije in Francije in na splošna vprašanja o sodelovanju med Anglijo in Francijo. Ta splošna vprašanja vsebujejo oboroževanje, vprašanje kolonij in naselitve judovskih beguncev.
Uradno izjavo o razgovorih bosta dala predsednika Chamberlain in Daladier nocoj, ko bodo posvetovanja končana. Objavo francosko-nemško nenapadalne izjave so odložili na željo Anglije, ki hoče pri teh razgovorih dobiti od Francije zagotovilo, da ji bo ta pomagala z vso vojaško silo, če bi jo kdo napadel.
Berlin, 24. novembra. V nemških političnih, krogih potrjujejo, da bo zunanji minister v. Ribbentrop odpotoval v Pariz v pričetku prihodnjega
j tedna, da podpiše skupno francosko-nemško deklaracijo. V teh krogih poudarjajo, da so o tej skupni deklaraciji začeli govoriti takoj po mona-kovskem sestanku, ter da je novi francoski veleposlanik v Berlinu Coulondre, ko je zavzel svoje novo mesto, prinesel iz Pariza nova navodila, oziroma, da je obvestil nemško vlado o namenih francoske vlade. Pospešena so pogajanja za podpis skupne deklaracije.
V	izjavi bosta Nemčija in Francija obljubili, da bosta spoštovali sedanje medsebojne meje, da bosta vsa sporna vprašanja urejevali mirno in da ne bosta nikdar več v sporih uporabljali oborožene sile.
Francoska in nemška javnost pozdravljata sklep glede skupne izjavo. Pričakujejo, da se bodo potem že v januarju leta 1939, ko bosta uredili medsebojno razmerje tudi Francija in Italija, začeli razgovori za trajni sporazum med štirimi evropskimi velesilami.
Sestanek rumunskega vladarja s Hitlerjem
Berchtesgaden, 24. novembra, o. Danes popoldne bo kancler Hitler v svoji vili v Obersalz-bergu sprejel romunskega kralja Karla. Obisk romunskega vladarja pri Hitlerju, kamor prihaja po uradnih obiskih v Angliji in Franciji, naj dokaže, da hoče Romunija postati v svoji zunanji politiki strogo nevtralna. Nemci uradno poročajo, da bodo razgovori, ki jih bosta imela Hitler in kralj Karel, veljali pregledu političnega položaja v Evropi in pa gospodarskim pogajanjem med Nemčijo in Ro-
munijo, ki potekajo zdaj v Bukarešti. Razen tega bo kralj Karel pojasnil Hitlerju romunsko stališče glede madžarskih zahtev po zasedbi Karpatske Ukrajine. Glede teh zahtev zastopata Nemčija in Romunija enako stališče. Zdi se, da bo kralj Karel prosil Hitlerja, naj Nemčija podpre Romunijo glede tega vprašanja in naj ne dovoli, da bi Madžarska zasedla Karpatsko Ukrajino, dosegla skupno mejo s Poljsko ter pretrgala zvezo med Romunijo in Češkoslovaško.
Madžarska vlada je snoči odstopila
Madžari morajo umakniti svoje zahteve po zasedbi Podkarpatske Rušile in po skupni meji s Poljsko
Budimpešta, 24. novembra, m. Po 20 letih se je včeraj prvič zgodilo v madžarskem notranjem političnem življenju, da je v parlamentu ostala vjada v manjšini. Ob včerajšnjem glasovanju o dnevnem redu je za vladni predlog glasovalo 94 poslancev, za predlog opozicije pa 115.
Kraljevski namestnik Horthy je zvečer že drugič sprejel v avdienco predsednika vlado lmre-dyja. Po tej avdienci je bilo tudi uradno objavljeno, da je Imredyjeva vlada odstopila in da bo namestnik lIort'ny danes začel s posvetovanji. Prav tako poročajo, da Horthy odstopa vlade še ni sprejel. Izjavljajo, da bo Horthy hitro zaključil posvetovanja in da bo, kakor zdaj mislijo, znova dobil naročilo za sestavo vlade Imredy.
Do padca vlade je prišlo zaradi razcepa v vladni stranki. Stranka se je razcepila zaradi delovnega programa, ki ga je sestavil Imredy. Ministrski predsednik je takoj po izstopu 50 poslancev iz vladne stranke začel z pogajanji, da bi dosegel zopet večino. Pri teh pogajanjih pa ni dosegel željenih uspehov.
Na seji poslanske zbornice je predsednik vlade Imredy predlagal, naj razpravljajo sprejem narodnih poslancev iz priključenega ozemlja v parlament. Iz teh pokrajin bi v madžarski parlament prišlo 14 novih poslancev. Ti poslanci, ki jih vodi minister Jaroš, izjavljajo, da bodo podpirali Ini-redyjevo vlado, zato jih je tudi Imredy hotel imeti v parlamentu pred glasovanjem. Opozicija pa se je postavila na stališče, da je treba na dnevni red postaviti razpravo o deklaraciji nove Imredyjeve vlade.
Zaradi tega Imredyju ni ostalo drugega, kakor da odstopi.
Globje ozadje odstopa pa je v tem, da je Im-redy po nemškem prigovarjanju bil za previdno in zmerno nastopanje glede Karpatske Rusije, o čemer priča njegova izjava v zbornici pred včerajšnjo sejo. Imredy je ponovil svojo predsnočnjo izjavo o Ukrajincih in dokazoval, da madžarska nima namena neposredno posegati v to stvar, da bi dobila Karpatsko Ukrajino.
Besede Imredyija, katere pripisujejo nemškemu pritisku, se glase: »Pri polnem poznanju zunanjepolitičnega položaja moram izjaviti, da mi ne moremo slediti nepremišljenim dejanjem, ki ne dajejo upanja na trajen uspeh. Vsakdo ve, kaj to pomeni, a jaz mislim, da moram dati jasno izjavo, da bi javno mnenje no bilo v zmoti.«
Budimpešta, 24. novembra, m. Včerajšnja poročila o nemškem posredovanju glede gonje, ki jo uprizarjajo Madžari zaradi Karpatske Ukrajine, v celoti potrjujejo. Na snoenji seji vladnega poslanskega kluba je predsednik vlade Imredy Še enkrat odločno izjavil, da Madžarska ne misli na; to, da bi vprašanje Karpatske Ukrajine rešila nasilno. To svojo izjavo je na včerajšnji seji ponovil. Zaradi tega smatrajo, da je Madžarska zavrnila misel o vojaškem posredovanju. Gonjo za dosego skupne meje bodo vsekakor nadaljevali in sicer izključno po politični poti ter v manjšem obsegu kakor do sedaj. Dobro obveščeni ljudje izjavljajo, da je treba pričakovati demobilizacijo precejšnjega dela madžarskih rezervistov.
Orkan nad Anglijo
London, 24. nov. o. Iz vseh krajev v Evropi poročajo zadnje dni o slabem vremenu. Angleška poročila pravijo, da je strašen orkan včeraj napravil v Ahgliji ogromno škodo. Vihar, ki je divjal nad Anglijo od zapada proti vzhodu, je imel brzino 170 km na uro. Do sedaj je nad 30 smrtnih žrtev. V pokrajini Wales je orkan raztrgal 650 telefonskih prog. Mesti Blackpool in Brighton sta bili poplavljeni. Ves promet med Anglijo in celino je bil pretrgan, ravno tako tudi vse letalske zveze v notranjosti. Največja angleška ladja sQueen Mary«, ki je zelo odporna in lahko kljubuje ogromnim'valovom, tokrat ni mogla vzdržati viharja in se je morala podati v zatišje.
ČSR poslanik v Moskvi noče priti v Prago
Praga, 24. nov. m. Agencija Stefani poroča, da je iz dobro obveščenih virov izvedela, da je češkoslovaški poslanik v Moskvi Firlinger, ki ga je češkoslovaška vlada poklicala ,da se nemudoma vrne v Prago, zavrnil ta poziv z izjavo, da želi sprejeti sovjetsko državljanstvo. Firlinger je bil eden voditeljev češkoslovaške socialne demokratske stranke. Kot češki poslanik na Dunaju je za februarske revolucije 1. 1934 omogočil voditelju bivše socialno demokratske stranke v Avstriji Otonu Bauerju, beg na Češko. Bauerja je Firlinger sam z avtomobilom prepeljal do češkoslovaške meje. Za časa prejšnjega zunanjega ministra dr. Krof te je deloval v zunanjem ministrstvu, kjer je igral veliko vlogo v znani aferi, ko so pošiljali orožje v Španijo.
Vsa sporna vprašanja med Češkoslovaško in Nemčifo so rešena
Čeiki in nemški koraki za mednarodno jamstvo novih češkoslovaških meja
Praga, 24. nov. o. Uradno poročajo: Ker je mednarodni odbor v Berlinu odobril zadnje popravilo meja, so zdaj končno in veljavno določene ineje med Češkoslovaško in Nemčijo. Zato je treba takoj rešiti vprašanje o mednarodnem jamstvu za nove češkoslovaške meje, kakor določa to miinchenski sporazum. Češkoslovaška vlada je pri državah, ki so miinchenski sporazum podpisale, storila vso potrebne korake. Poročajo, da je tudi nemška vlada po svoji strani storila potrebne korake in želi, da velesile, ki so sklenilu sporazum v Miinchenu, čimproj s posebno izjavo dajo svoje jamstvo za nove češkoslovaške meje. Nemčija želi to predvsem zaradi tega, da bo končno urejeno tudi vprašanje Podkarpatske Rusije, ki postaja zaradi drznih madžarskih zahtev Nemčiji neprijetna.
Berlin, 24. nov. m. Nemško-češkoslovaški sporazum glede optantov in zaščite narodnih manjšin, ki je bil včeraj objavljen, razlagajo v Berlinu kot novo pot za medsebojno varstvo obeh narodnosti v sudetskih pokrajinah. Povsod je v tem sporazumu namenoma izpuščena beseda »Narodna manjšina«, ker so se hoteli izogniti temu, da bi ohranjevali to važno vprašanje po starem vzorcu.. —
Kandidatna lista JRZ potrjena
Na njej kandidira vsega skupaj 746 kandidatov
juelgrad, 24. nov. Predsednik vlade dr. Stoja-dinovič je kot predsednik stranke in kot nosilec državne liste JRZ predsnočnjim pregledal listo svoje stranke, katero je sestavil posebni volivni odbor pod vodstvom ministra dr. Mihe Kreka. Listo so včeraj ob pol 9 predložili v potrdilo ka-sacijskemu sodišču v Belgradu. Ker jo materiala za vsedržavno listo ogromno, je bilo za prevoz listin potrebnih pet avtomobilov. Listo je predložilo določeno število predlagateljev pod vodstvom senatorja Dušana Tripkoviča, ki je tajnik glavnega odbora JRZ. Listo JRZ je predsednik kasacije Rusomir Jankovič takoj dal v pregled prvemu oddelku. Ker je bila lista v redu sestavljena, je ka-saeija do snoči listo pregledala in jo pozno zvečer Potrdila. Danes dopoldne je kasacijsko sodišče izročilo potrditveni odlok senatorju Tripkoviču ter niu vruilo en izvod državne kandidatne liste.
Ker je z JRZ sklenilo volivni sporazum več političnih skupin, je vseh kandidatov na tej listi 746. Od tega jih pripada stranki JRZ 600. — Od ostalih skupin jih ima Hodžerova jugoslovanska narodna stranka 104, zcmljoradniška skupina mi-
nistra Djordjeviča 37, bivša radikalno socialna stranka pa 5.
Kandidati z liste JRZ so razdeljeni po banovinah takole:
dravska banovina		34	kandidatov
savska	»	119	»
vrbaska	»	59	»
primorska	»	43	»
drinska		87	»
zetska		70	>
donavska		135	»
moravska	v ■	84	»
vardarska	»	110	»
Na področju			
Belgrad-Pančevo-Zemun		5	»
Sporazum določa ustanovitev stalnega nemško-češkoslovaškega odbora. Odbor bo imel 4 člane. Po sporazumu od 29. marca 1938 imajo pravico opcije Nemci, ki žive zdaj na Češkoslovaškem in Cehi v sedanji Nemčiji. Optanti bodo lahko prinesli s seboj vse svoje premično premoženje z nekaterimi omejitvami. Določene so tudi posebne olajšave za one Čehe, ki so se po vojni naselili v su-metskih krajih.
t>.tupaj 746 kandidatov Hodžera je postavil 5 kandidatov tudi v Sloveniji: v dolnjelendavskem okraju Josip Grčar, v okraju Maribor-levi breg Franjo Irgolič, Konrad Žluder, v dravograjskem okraju Alojzij Rozman, v ptujskem okraju Anton Šimek.
Na listi JRZ kandidirajo tudi vsi ministri.
Proglas dr. Puca za votivno abstinenco
Ljubljana, 24. novembra. Kakor smo poročali, je bivši ban dr. Dinko Puc pozval vsq svoje pristaše v Ljubljani, naj so volitev tl. dccembra vzdrže in naj ne volijo dr. Kramerja. Izdal je svojim somišljenikom proglas v imenu »narodno radikalne stranke«. (Doslej res ni nihče vedel, da v Ljubljani živi kaka taka stranka!) Iz tega razglasa prinašamo nekaj najbolj značilnih odstavkov, ne da bi se seveda z izvajanji dr. Puca strinjali, marveč jih navajamo samo v dokaz, kako ena skupina tako imenovanih naprednjakov v Ljubljani misli o drugi skupini. Razglas pravi med drugim takole:
»Zbor zaupnikov nar. radikalne stranke v Ljubljani je na sestanku dne 16. novembra 1938 ugotovil:
Od vsega začetka, odkar smo nastopili kot pristaši Udružene opozicije, smo se trudili za zbližanje opozicijskih skupin v Sloveniji v trdnem prepričanju, da zamore samo složen nastop vseh naprednih skupin osvoboditi Slovence politike, ki se je izživljala zadnja tri leta v Sloveniji. Preko napadov in obrekovanj smo šli molče, delajoč vztrajno na uresničenju svojega programa v veri, da bo sila razmer in navadna pamet premagala osebna nasprotstva in prevelike politične ambicije. Toda žal smo se varali. Politična kratkovidnost ter zaverovanost v lastne osebe je tudi tokrat premagala zdravo mišljenje, ki si je želelo skupnega in enotnega nastopa celokupne opozicije.
Mesto tega pa si bodo zopet posamezni kandidati odjedali drug drugemu glasove!
Pri takem herostratskem početju ne maramo sodelovati, niti nočemo povečati razpora v naprednih vrstah, ker smo uverjeni, da bo tudi po volitvah bolj kot kdaj potreben složen nastop vseh naprednih in narodnih Slovencev, ko se bo v prihodnjih letih odločalo, če ne o usodi Slovencev sploh, pa vsaj o njihovem po-
Vesti 24. novembra
Sv. oče Pij XI. je za apostolskega delegata in	svojega	stalnega pooblaščenca	v	Londonu
imenoval msgr. Godfreya, ki sicer javno ne bo imel diplomatskih pravic, bo pa dejansko tvoril vez med Sveto stolico in angleško vlado katere že 200 let ni bilo.
Splošno enodnevno protestno stavko so razglasile francoske levičarske delavske organizacije, ki bi rade s svojim nasprotovanjem vrgle vlado, ki ni po volji Moskvi.
Volitev	predsednika češkoslovaške	republike
so	odložili	za nekaj dni. Edini	kandidat bo
predsednik vrhovnega upravnega sodišča v Pra gi dr. Hacha, ki je velik strokovnjak za upravno pravo.
Angleška delavska stranka	je	zavrnila
predlog za ustanovitev skupnega opozicionalne-ga bloka, ki bi ga tvorili delavska stranka, liberalci in tisti konservativni poslanci, ki ne odobravajo sedanje vladne politike.
Nemški zakoni o Judih so danes začeli veljati tudi v svobodnem mestu Gdansku, kjer so Jude doslej pregnali iz vseh uradov, služb in se ne smejo ženiti z Nejudinjami.
Obletnico podpisa protikomunistične pogodbe med Italijo, Nemčijo in Japonsko bodo jutri slaviji v vseh treh državah. Radijske postaje bodo prenašale v proslavo tega dogodka govore zun. ministrov Ciana, Ribentroppa in Aripai
Včerajšnji nacionalistični letalski napad na Barcelono je zahteval 42 smrtnih žrtev. 125 ljudi je biio hudo ranjenih.
Italijanski zunanji minister grof Ciano bo potoval v Varšavo 12. decembra.
Knez namestnik Pavle in kneginja Olga bosta danes gosta angleške kraljice matere pri kosilu.
Belgijski kralj Leopold II. bo danes odpotoval z uradnega obiska v Holandiji.
Barcelonski listi silovito napadajo sestanek francoskih in angleških ministrov v Parizu in pravijo, da so ti ministri izdajalci, ker hočejo priznati vojne-pravico generalu Francu in pospešiti poraz barcelonske vlade.
Jugoslovansko vojaško zastopstvo, ki se je udeležilo pogreba Kemala Ataturka, je enoči pod vodstvom vojnega ministra generala Milutina Nediča odpotovalo iz Ankare.
Vsaka angleška bolnišnica bo dobila tako imenovana »jeklena pljuča«, ker se ta aparat zelo obnesel pri zdravljenju pljučnih bolezni. Tako ie povedal včeraj zdrvastveni minister Lord Nuffield.
Nemški finančni minister je včeraj v uradnem listu razglasil določila o plačevanju odškodnine, ki jo bodo morali dati nemški Judje zaradi umora poslaniŠkega tajnika von Ratha v Parizu. Od te globe so izvzeti samo Judje, ki so tuji državljani, in pa Judje, katerih čisto imetje ne presega 5000 mark. V mešanih zakonih bo globo plačala samo judovska polovica iz lastnih sredstev.
V newyorškem judovskem listu »Daily News« predlaga — kakor poroča berlinska »Borsen-zeitung« — neki Rosenberg, naj bi ameriška vlada izpustila iz ječe 10 ali 12 morilcev, obsojenih na dosmrtno ječo, pod pogojem, da pojdejo v Nemčijo in ubijejo Hitlerja in njegove sodelavce.
Češkoslovaški poslanik'v Parizu dr. Osuski je snoči odpotoval z letalom iz Prage v Pariz, da spel prevzame svoje posle.
Zaradi požara v kitajskem mestu Čansi, ki jr zahteval 200 človeških žrtev, so na smrt obsodili in takoj obglavili poveljnika policije in poveljnika orožnikov v mestu.
Grški državni svet je razveljavil izvolitev novega grškega patriarha Damaskinosa zaradi nepravilnega ravnanja pri volitvah.
Skoraj dve milijardi frankov kapitala se je vrnilo iz tujine v Francijo po zadnjih ukrepih novega finančnega ministra za gospodarsko obnovo države.
V enotno češkoslovaško stranko narodne unije je včeraj 6topilo tudi moravsko krilo češke ljudske stranke, ki je do zdaj hotelo ostati samostojno.
Uspeh IZD v Prekmurju
Ljubljana, 20, nov.
Zaradi 6pora, ki je nastal radi sklenitve kolektivne pogodbe in odpusta 34 delavk med tovarno perila »Šiftar« v Murski Soboti in Zvezo združenih delavcev, je bila v četrtek, dne 17. nOiV. na okrajnem glavarstvu v Murski Soboti poravnalna razprava, ki je privedla do popolnega sporazuma in povzročila znatno zboljšanje položaja prizadetega delavstva.
Podjetnik g. Šiftar je pristal na podpis kolektivne pogodbe, po kateri bodo delavke-začetnice izpod 18. leta starosti zaslužile pri 8 urnem delavniku 16 din, nad 18 letne pa 18 din na dan, medtem ko so zaslužile dosedaj le po 10 din dnevno Po šestmesečni zaposlitvi ba znašala najnižija urni-na za vse delavke ne glede na starost 2.60 din. Ako delavke, ki delajo v akordu, s tem ne bi prišle na plačo, ki je označena v kolektivni pogodbi, bodo zanje veljale urne plače z 20% doklada, tako da bo znašal manjši zaslužek v akordu na uro 2.12 din. G. Šiftar je tudi pristal na to, da sprejme odpuščene delavke takoj nazaj z službo.
ložaju v državi sami, o naši duhovni svobodi,
o	naši politični, gospodarski, socialni enakopravnosti. o verski strpnosti itd. Če bo odločala pa samo politična strast in osebni interesi, bomo izgubljeni.
Ker nismo uspeli s predlogom skupnega nastopa na listi, ki bi zajamčila največji uspeli, smo sklenili: volitev se ne udeležimo!«
K našemu včerajšnjemu poročilu nam je g. dr. Korun poslal pojasnilo, da on ni sodeloval pri pogajanjih, ki jih je skupina dr. Puca imela s skupino dr. Kramerja.
Belgrad, 24. novembra, m. Iz Zagreba poročajo, da je znani vseučiliški profesor in znanstvenik dr. Ferdo šišič vstopil v JRZ
Prvi transport sezonskih delavcev
iz Nemčije
Celo noč so jih razkuževali, ker v Nemčiji se vedno ranafa
živinska kuga
Maribor, 24. novembra.
Nocoj okoli 1.45 je pripeljal prvi vlak s sezonskimi delavci iz Nemčije. Teh delavcev je 700. Polovica jih je doma iz Prekmurja, drugi pa iz Vojvodin«, Zaposleni so bili čez poletje v Mecklen-burgu.
Prihod tako velikega transporta je povzročil na mariborskem kolodvoru ogromno posla. Razen običajnih obmejnih formalnosti, so morali vse delavce tudi razkužiti radi živinske kuge, ki v Nemčiji še vednq razsaja. Razkuževalci iz mariborske-
ga magistrata in obeh poglavarstev so imeli vso noč opravka, da so do jutra opravili posel. Delavcem so morali vsem umiti noge, roke, razkužili obleko in prtljago. Danes zjutraj so tako delavci mogli nadaljevati pot na svoje domove,
Z zaslužkom so se delavci še nekam pohvalili. Napovedali so tudi, da bodo v kratkem prispeli nazaj domov še novi transporti delavcev, ki so zaposleni v Nemčiji. Naijvečji bo prišel 6. decembra. Tedaj se bo vrnilo v domovino 1.600 delavcev naenkrat.
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 24. nov.
Še nekaj dni nas loči od velikega koncerta, ki ga bo v ponedeljek, 28. novembra priredilo ljubljansko filharmonično društvo. Znameniti dirigent, ki je zdaj, dasi še mlad, postal že svetovno znan, direktor bel-grajske opere Lovro Matačič, je že med nami in pridno vadi z našimi filharmotiisti. Razumljivo je, da za ta simfonični koncert, na katerem bodo poleg Bacha, Mozarta in Musorgskega na sporedu tudi tri kompozicije našega mladega skladatelja Blaža Arniča, že zdaj vlada izredno zanimanje. Zdi se, da bo koncert med najbolj obiskanimi v zadnjih letih.
Spet jasno in suho vreme
Čudno, prečudno, da dež letošnjo jesen v Ljubljani nima pravega obstanka! Zdelo se nam je, ko se je v nedeljo zvečer začelo usipati izpod neba, da bomo morali zdaj imeti dežnike odprte vsaj štirinajst dni zdržema in da bomo vsako jutro natikali galoše. Deževalo je, z raznih krajev so prihajala poročila o poplavah in o nevarnostih, ki so jih obetale naraščajoče vode. Prav trdno smo bili prepričani, da smo končno le neizogibno zajadrali v prislovnično jesensko deževje. Prišlo pa je drugače, Vreme se je namah spremenilo. Zjasnilo se je, mrzel sever je razgnal omake, dvignil megle in jih razpršil in zlato sonce je spet obsijalo mokro zemljo. Podnevi je bilo spet gorko kakor v zgodnji pomladi. Zjutraj je zdaj že tretji dan gosta megla, precej mrzlo je, proti poldnevu pa se beli zastor dvigne, jasen, solnčen dan 6e nasmehne, ljudje pa pohite na sprehod.
Tatvine in podobne akdie
Mlad fant je dobil velik apetit na železničarsko službeno svetilko. Pripravljal se je, da bi jo izmaknil nekemu železničarju, pa se je ujel; prijeli so ga. Ko so na policiji malo pregledali črno knjigo, so ugotovili, da doslej še ni bil kaznovan. Službujoči uradnik mu ie napravil pošteno, vzpodbudno priliko ter ga opozoril, da je s tem dejanjem prav za prav že zalezel v kriminal, in mu nasvetoval, naj se pazi, ker je zdaj še čas, da zavije na pravo pot. Za vsak primer so mu vzeli prstne odtise. — Adamiku Ivanu so z zaprtega dvorišča nekega manjšega hotela ukradli rjav kovčeg z mizarskim orodjem. Adamik je oškodovan za približno 500 din. — Postrežnica Marjeta Igličeva je zapazila, da ji je bilo v garderobi Delavske zbornice ukradenih 115 din v gotovini. — Na zvilo, pa prav nečedno misel je prišel neki možak, ki je doma iz mariborske okolice, Objavljati je začel po časopisih male oglase, v katerih se je ponujal, da bo reflektantom preskrbel službo šoferja. »Kljuka« pa je bila seveda skrita v tem, da je ta »izumitelj« hotel imeti kavcijo. To samo na sebi ne bi bilo nič čudnega; kolikokrat se zgodi, da mora kdo položiti kavcijo, ki io dobi seveda ob času lepo vrnjeno. Ta možak pa ni bil tak. Denar, ki {a je bil dobil za kavcijo; je kar meni nič tebi nič epo spravil v prazni žep. Pred nedavnim je tako izvabil nekemu lahkovernemu Ljubljančanu hranilno knjiico, kjer je bilo zaznamovanih vlog za 6000 din. Slepar se je knjižice seveda brž znebil in jo prodal v druge roke. Osleparjeni Ljubljančan pa je po krajšem filozofiranju spoznal, da ga ie opetnajstil goljuf; hitro je šel na policijo in knjižico so še pravočasno rešili. Podjetni »kombinator« pa jo je zdaj spet prisekal v Ljubljano, da bi potuhtal in izvedel kakšno novo »akcijo«. Zdaj pa je že bil »lastnik nekega mariborskega avtobusnega podjetja«. Za žrtev si je izbral brezposelnega, ki mu je izvlekel 1000 din, češ da mu bo preskrbel službo. Policija pa se v takih prilikah kaj rada razodene eni plati kot angel-rešitev, drugi pa kot vrag-maščevalec. Tega »človeškega ribiča« je tako včeraj iztaknil in pograbil za samoveznico policijski agent, ki ga je dobil v Tomačevem, v tem lepem le-toviščnem in kopalnem kraju, od koder ga je prignal med štiri mrke stene na ljubljanski policiji. Ne pravijo zastonj: za vsako zadnjico raste v grmovju šiba, — Policija je aretirala brezposelnega bivšega 21-letnega trgovca Z. R., ki je hodil po raznih stanovanjih z vsakovrstnimi potrdili in prošnjami, motiviranimi z revščino, bolno ženo, staro materjo in mladoletnimi otroci. Ko ga je policija prijela, je sprva pravil, da je doma iz Kamnika, nato iz Britofa pri Kranju, pokazal je dalje potrdila neveljske občine, nazadnje pa se je vdal, da stanuje v Ljublani in da je tu tudi prijavljen. —
t
U
Policija je aretirala pri raciji tudi osem postopačev. Kadar začne mraz, pritisnejo v mesto čopasti škrjanci in take vrste možaki. Postavljajo se po oglih ki beračijo.
Brezposelni trgovski potnik S. Z. ir. Kranja, je v bližini Višnje gore pridno goljufafl. V dveh do treh letih je izrabil od raznih strank približno 15.000 din. Govoril je, da je bil poslan od Slovenskega planinskega društva, da bi markiral pota ter pisal podatke ?a neki »Vodič«, ki ga bo izdalo to društvo v zvezi z banovinskim tujskoprometnim društvom. Pri oskrbniku tu-ristovskega doma na Polževem pa se je opekel. Žan-darji »o ga aretirali; pri aretaciji so našli v njegovi listnici cel kup naročilnic itd., ki so mu jih bili dali rami stanovi, hotelirji, gostinski obrati in podobno — za to, da bi njihovo podjetje dobilo reklamo v tem »Vodiču«. Na ta način je S. Z. izvabi! od mnogih ljudi zneske v višini od 10 do 300 din. Višniegorski orožniki so mu zdaj oskrbeli »markacije« in »Vodiča« do Ljubljane.
Za 100 din fe hotel 19 jurjev
Slov. Konjice, 24. novembra.
Pred kratkim se je v neki vasi v naši okolici odigral zelo zanimiv dogodek, ki nazorno kaže, kako 6e hočejo dandanes že mladi, mlečnozobi ljudje prikopati do lahkega, udobnega življenja brez truda in to celo po zelo prefrigano zasnovanem načrtu. Stvar je sledeča:
16 letni kmetov sin F. L. je pred tremi meseci zavaroval pri neki ljubljanski zavarovalnici pri njenem krajevnem zastopniku svojeRa 11 letnega brata I. za posmrtnino. Čeprav je sin precej premožnega kmeta in sam brez vsakih dohodkov, se je obvezal plačevati mesečni prispevek 50 din za zavarovalno vsoto 19.000 din. F. je po prejemu police plačal za dva meseca naprej. — Kdo v6, kje je dobil onih 100 din? Na pošten način najbrž ne, kajti doma so zadolženi in so mu starši zavarovanje odsvetovali.
Ko sta pretekla dva meseca zavarovalne dobe in bi moral dečko poslati zopet 50 din, se mu je-zazdelo, da je že prišel čas izplačila zavarovane premije od strani zavarovalnice. Kakor je videti, je prefriganec videl črne številke v zlatu in ni razumel pravil s police. Menil je tudi, da zavarovalnice izplačujejo takoj na sporočilo plačnika mesečnih prispevkov četudi po dopisnici. Prod kratkim je namreč s črnim na belem — na dopisnici sporočil zavarovalnici, da je »brat umrl, ker je padel v globok jarek« ter pristavil, naj mu takoj pošljejo polno zavarovano premijo. Denarja se je zelo veselil, ker je po vsej soseščini govoril o svojem »bogastvu*, ki ga bo »v kratkem« prejel. Toda, o razočaranje! Zavarovalnica je takoj uvidela, da gre za načrtno špekulacijo. 16 letnega domišljavca je naznanila slovenjekonjiškim orožnikom, ki so dečka trdo prijeli. Brat je še mlad in bo še dolgo živel. Resnim možem postave je F. dejal, da je zavarovalnico Me mislil preizkusiti«, čo resnično izplačuje.
To in ono iz justlčne palače
Pravomočne sodbe - Hude čase ;e preživel v Rusiji
Ljubljana, 24. novembra.
Oprostilna sodba v zadevi Vinka Barage iz Igevasi v Loški dolini, ki je bil obtožen zločinstva umora italijanskega finančnega stražnika na meji, je postala pravomočna. Državni tožilec se proti sodbi ni pritožil. Mag. višji oficial Fran Kovačič, ki je bil zaradi raznih manipulacij, kaznivih po kazenskem zakonu, obsojen na 5 mesecev strogega zapora, je po svojem zastopniku dr. Vladislavu Peganu prijavil proti zadevni sodbi okrožnega sodišča revizijo in priziv na stol sedmorice B kot kasacijsko sodišče v Zagrebu.
Sestri Ivanka in Katarina Jeretinova, ki sta bili pred kazenskim sodnikom-poedincem preteklo sobolo bsojeni na 6, odnosno 4 mesece zapora, nepogojno, sta sprejeli sodbo in nastopili kazen že takoj po sodbi. Sestri sta bili dalje obsojeni, da imata solidarno povrniti stroške kazenskega postopanja in izvršitve kazni, kakor tudi, da ima vsaka plačati 250 din povprečnine. Njiju sodba je postala tudi pravomočna. Povrniti pa imata tudi vso škodo, kakor jo je bilo kazensko sodišče določilo. Ob objavi sodbe sta obe zatrjevali: »Po nedolžnem sva obsojeni, gospod!« Sodnik: »Pristanete na to, da se izroči oškodovani upravi denar?« Obe odločno: »Ne in ne!«
Okrožno sodišče v Ljubljani je pred dnevi objavilo zanimiv razglas, s katerim je naznanjeno, da se proglasi za mrtvega Dejan Hubmajer, rojen 28. februarja 1898 v Belgradu, pristojen v Ljubljano, sin inž. Miroslava Hubmajerja in Madite Hubmajerjeve roj. Zanger, stanujoče v Ljubljani. Redek je primer, da kdaj državno pravobranilstvo nastopa kot predlagatelj, da je kaka oseba proglašena za mrtvo. To je storilo v tem primeru državno pravobranilstvo v Ljubljani za državni zaklad. Pogrešani Dejan Hubmajer je vstopil takoj ob izbruhu svetovne vojne leta 1914 v dobrovoljski odred, ki je odšel na francosko bojišče. Od takrat ni o ujem nobene vesti in domnevajo, da je na bojišču bil smrtno ranjen. Pogrešani je potomec Hubmajerja, ki se je z Aleksandrom Tomanom, Julijem Rozino, Merlakom in drugimi boril v bosanskem ustanku na strani blagopokojnega kralja Petra.
Po volivnem redu ne smejo biti razpisane in se tudi ne smejo vršiti sodne dražbe nepremičnin in premičnim 15 dni pred dnevom skupščinskih volitev in 3 dni po volitvah. Okrajno sodišče v Ljubljani je zato preklicalo mnoge sodne dražbe, razpisane za ta čas. Preložilo jih je na poznejši čas.
Prihodnji december bosta dve veliki dražbi.
Zveza fantovskih odsekov je založila knjigo: »Katoličani in različne vere«, ki jo je spisal dr. Alojzij Odar. Vsaka slovenska družina mora imeti to knjigo. Cena za člane je samo 5.50 din, za nečlane 7 din. Naroča se pri Zvezi fantovskih odsekov, Miklošičeva cesta 7/L
Dne 27. decembra t. J. pride na dražbo graščina na Fužinah, o kateri smo že poročali. Omenimo naj, da je bil g. Pauingarlen pred vojno v avstrijski konzularni službi najprej v Sofiji, pozneje pa kot generalni konzul v Rusiji v Petrogradu. Preživel je hude čase ob nastopu boljševiškega režima. Boljševiki so ga bili obsodili na smrt. Že je stal ob zidu in čakal na izvršitev smrtne kazni. Prišla je nepričakovana rešitev. Boljševiki so mu zaenkrat prizanesli. Kmalu nato je zapustil Rusijo. Pričakujejo, da bo vojni erar kupil večji kompleks ob železniški progi, kjer je bilo pred vojno obsežno vojaško vežbališče in v bližini katerega se sedaj nahaja aerodrom.	'
Za 29. december t. 1. ob 9 dopoldne je na okrajnem sodišču razpisana dražba vseh posestev in tovarniških objektov z vsem strojnim in drugim inventarjem, kar je last Strojnih tovarn in livarn.
V I. skupino na dražbo prihajajočih nepremičnin spada zemljišče vi. št 107 k. o. Kapucinsko predmestje s tovarniškimi poslopji, ozkotirno železnico in stroji. Cenilna vrednost je določena na 9,086.877 dinarjev, najnižji ponudek pa na 4,543.188 50 din.
V drugo skupino spada stavbna parcela št. 51/63 pod vi. št. 107 k. o. Kapucinsko predmestje. Cenilna vrednost 1,470.000 din, najnižji ponudek 735 tisoč dinarjev. V III. skupino spada zemljišče vi. št. 13 k. o. Karlovško predmestje z zemljiščem in tovarniški objekti v Zvonarski ulici. Ceniina vrednost 2,517.831 din, najnižji ponudek 1,252.915 din. Kot zahtevajoča upnica nastopa Narodna banka, podružnica v Ljubljani, ki je Strojnim tovarnam in livarnam dovolila večmilijonski menični kredit. Celokupno so nepremičnine Strojnih tovarn in livarn z vsem obstoječim inventarjem cenjene na 13,074.209 din.
Smrtna nesreča na mariborskem koSodvorii
Maribor, 24. novembra. Nocojšnjo noč 6e je pripetila na mariborskem kolodvoru tragična nesreča, ki je zahtevala spet človeško življenje. Ni še povsem pojasnjeno, na kakšen način ie prišel svetilničar 36 letni Martin Kranjc pod kolesje vagonov, ki mu je zdrobilo glavo. Nesreča se je zgodila pri premikanju garniture koroškega potniškega vlaka, ki jo je lokomotiva zapeljala proti severni strani kolodvora. Ob 21.35 so našli pod to garnituro omenjenega svetilničarja. Čepel je sredi med tiroma, roki je imel uprti v tla, glava pa je ležala na tračnici. Kolesje jo je popolnoma zdrobilo. Nesrečni Kranjc je bil na mestu mrtev. Verjetno je, da se je ponesrečil pri polnjenju vagonov s plinom.
Ponesrečeni Martin Kranjc je stanoval v Bet-navski cesti in je bil ločen.
Eden oproščen, druga obsojena
Maribor, 23. novembra. Kakor smo poročali v današnjem »Slovenskem domin, sta bili danes dopoldne pred mariborskim okrožnim sodiščem dve razpravi Pri prvi se jo zagovarja! trgovski potnik Drago Kačar iz Ljubljane, ker je dne 25. aprila t. 1. v Št. Janžu na Dravskem polju povozil 72 letnega gluhega občinskega reveža Aniona Ertla, ki je zaradi za-dobljenih poškodb v mariborski bolnišnici umrl. Kačar se je zagovarjal, da se je hotel Ertlu izogniti, čimbolj pa se je umikal z avtomobilom na kraj ceste, tem bolj je Etri silil v dotično stran ter mu je slednjič skočil naravnost pred vozilo. Sodišče se je prepričalo o nedolžnosti obtoženca ter ga je oprostilo vsake krivde.
Pač pa je bila obsojena druga obtoženka, ki se je v naslednji razpravi zagovarjala. Bila je to 36 letna viničarka Ana Cvetko iz Krčevine pri Vurbergu. 2e letošnjo pomlad je bila obsojena na
4	mesece zapora, ker je zanemarila svojega nezakonskega otroka tako zelo, da je dete zaradi tega zbolelo in umrlo. Apelacija je na njeno pritožbo sodbo razveljavila ter je odredila, da se mora vršiti ponovna razprava. Tudi sedaj ni imela obtoženka več sreče ter jo je sodišče vnovič obsodilo na 4 mesece zapora.
Cene električnega toka mestne elektrarne ljubljanske za pogon
Na ponovne očitke, da mestna občina ljubljanska s previsokimi cenami električnega toka odbija industrijo, je treba pojasniti, da je mestna elektrarna že pred 13 leti prodajala električno energijo za pogon v obrtne namene po 4 din za 1 kWh, nato je 1. 1926. režala ceno za 3 din in 1 1932. spet na 2.75 din za 1 kWh. Nazadnje je znižala ceno električnemu toku za pogon v obrtne namene lansko leto od 2.75 din na 2.50 din za
1	kWh. Ta cena se znižuje z obratnimi urami, kar je treba razumeti tako, da konsument doseže nižjo ceno, če dalj časa dela z motorjem. Če stranka veliko obratuje z motorji in dokaže nad 2000 obratnih ur, lahko izkoristi najnižja ceno 1.25 din za kWh. Tudi večje industrije se ne morejo, vet, pritoževati, saj vidimo iz uspeha mestne elektrarne o porabi električnega toka za 1. 1937-38., da ga je elektrarna prodala napram 1. 1936-37. za 2,159.216 kWh več ter zato prejela samo 1,321.751 din, kar gre na račun priključenih večjih indd&rij, ki plačujejo tok po nižji ceni, in na porabo toka v gospodinjstvu. Na porabo toka za razsvetljavo stanovanja pa odpade le malenkosten povišek konsuma. Industrija lahko dobi dandanes od elektrarne tok po odgovarjajoči nizki ceni ter ni treba več, da bi si sama postavljala električne naprave za pogon, in zato tudi niso utemeljeni očitki, da bi mestna občina ljubljanska s previsokimi cenami električnega toika odganjala industrijo od mesta.
Boj osnrh najboljših šahistov
Fine ni več prvi - Prehitel ga je Estonec Keres za pol točke
. Tokrat so se veliki šahovski mojstri, najboljši, kar jih danes premore svet, spoprijeli v Rotterdamu. To je bilo že enajsto kolo velikega turnirja, na katerem naj se odloči, kdo je najvrednejši, da igra prihodnje leto z dr. Aljehinom za najvišji šahovski naslov. Se vsak po tri partije morajo Igrati, in že bo odločitev tu.
V	enajstem kolu se je šele posrečilo mlademu Estoncu Keresu prehiteti odličnega Amerikanca Fmea, ki je ves čas tega turnirja vodil. Svetle zvezde vedno bolj prihajajo v ospredje. Izredno dobro se drži v tem boju tudi Rus Botvinik, ki ima zdaj s Fineom enako število točk in z njim deli drugo mžsto z le pol točke manj kot Keres. In četrti je šele Aljehin. Najslabše se godi zdaj na Holandskem Čehu Flohru. Čehi imajo letos sploh smolo.
V	Rotterdamu se je v torek začelo enajsto kolo. Iznenadil je hud poraz, ki ga je zadal Fineu dr. Euwe. Euwejeva zmaga je še toliko več vredna, ker je igral s črno uniformirano vojsko. Finejev tretji poraz! Botvinik je tokrat ujel Capablancine-ga kralja, ker ga je premalo zavaroval. To je ena najlepih njegovih partij, kar jih je dozdaj igral. Drugi dve partiji Aljehin-Flohr in Reshevsky-Ke-res nista bili še v torek končani, pač pa 6ta se nadaljevali včeraj. Aljehin je s premočjo kmeta premagal Flohra. Reshevsky pa je dosegel v obeh preKinjenih partijah s Keresom in Botvinikom remis.
Po 11. kolu je stanje tole: Keres 7, Botvinik in Fine 6 in pol, dr. Aljehin 6, Reshevsky 5 in pol, Capablanca 5, dr. Euwe 4 in pol, in Flohr 3,
Warren Dulf — R
SADOVI
Roman 8
Potem je hudomušno pogledal sestro in pristavil:
»Seveda, če je to njej po godu.«
Whitney je odvrnil:
»Mislim, da ji ne bo zoprno ...«
Lance se je poslovil, inženir pa je prijel dekle pod roko in ga odvedel v sobo, ki je držala do knjižnice strica Ralpha in v kateri je prej Serena zaman poskušala, da bi bik povedala -stricu, zakaj je pršla tako na lepem v mesto.
V	sobi sta se ustavila in Jared je spregovoril:
»Serena, moram takoj v Sacramento. Ostal bom lam nekaj dni Dobil sem prav zdajle povelje.«
Sereno je novica neprijetno presenetila. Na vse zadnje je imela Jareda še veliko vprašati nocoj, po vsem tistem, kar ji je bila dejala Rosanna. Zdaj pa je kazalo, da se bosta spet morala ločiti, ne da bi s bila čisto jasno in veljavno razodela, kako in kaj je z njima. Ni dejala nič drugega kakor:
»Zakaj?«
Inženir ji je razložil:
»Imamo nekake težave ...«
Ta kratki odgovor jo je neprijetno presenetil. Zdelo se ji je, da ima pravico do razločnega pojasnila, zato je zahtevala:
»Jared, povej mi po pravici, zakaj moraš nazaj?«
Inženir se je malo obotavlial, notem je počasi povedab
obert Buckner:
ZEMLJE
slikami
»Imamo težave zaradi rudnika. Moramo ga zavarovati...«
Serena je zdaj vedela vse. Ni hotela ničesar več spraševati. Obmolknila je in bilo ji je neprijetno.
Bilo ji je neprijetno in težko. Slutila je, da mora Jared tako nenadno nazaj v rudnik zaradi tega, ker se bo zdaj začel tisti tako dolgo izzivani in tako dolgo pričakovani boj med zlatokopi in med kmeti. Boj med zemljo in med zlatim teletom. Kdo bo zmagal, kdo bo odnehal? Slo je za očeta, šlo je za življenje in imetje toliko uglednih ljudi, dobrosrčnih kmetov...
Spomnila se je zdaj zadnjega sestanka z Jaredom v domači hiši. Takrat ga je ona opominjala, naj pusti vse skupaj in odide iz rudnika, ker bodo kmetje lepega dne, ko jim bo krivic zadosti, pregnali zlatokope iz rudnika. To je bilo po tisti strašni nesreči, ko je blatna voda iz rudnika uničila dom rodbini Mac Ken-zijevi in jim vzela mater.
Spomnila se je vsega, kako je pred zlatom in pred ljudmi, ki imajo z njim opravila, svaril oče in kaj ji je prerokoval. Takrat ni mogla verjeti, da bi se kdaj moglo uresničiti vse tisto, kar ji je pravil. Zdaj je videla, da so bile njegove prerokbe resnične. Domislila se je tudi, kako ji je govoril Jared. ko ca ie svarila pred jezo kmetov.
V	misli na tiste njegove besede mu je dejala:
»Zato si mi takrat dejal, da boste z orožjem branili rudnik, če bo treba. Saj se še spomniš, kaj?«
Jared ji je prepričevalno odvrnil: »Toda, Serena, do tega ne bo nikdar prišlo. Saj bomo vse lepo mirno uredili.« A dekle mu ni verjelo in govorilo: »Prizadevala sem si, da bi na vse te reči gledala, kakor gledaš in jih razumeš ti, toda ne morem. Ne morem več! Ne morem verjeti, da bi oče in vsi naši prijatelji iz doline ne imeli pravice. Saj zahtevajo samo, naj jim ostane nedotaknjena zemlja, ki je vendar njihova! Kaj pa hočejo zlatokopi? Sam denar, denar in nič drugega. Nimajo prav! In ti tudi ne, Jared, če jih zagovarjaš.«
Govorila je naglo, brez premolka, in razburjeno. Jared jo je poskušal pomiriti: »Prečrno gledaš na vse to. Serena! Saj ni tako hudo ...«
Dekle se ni dalo potolažiti:
»Ne! Videla sem naše ljudi, govorila sem z njimi stokrat, ne enkral, in vem, kako mislijo! če jih boste izzivali, kakor ste jih dozdaj, bo prišlo do krvi. In ta kri bo padla na vas!«
Jared jo je prepričeval:
»Do pobijanja ne bo prišlo. Saj smo vendar ljudje!«
On je zares verjel svojim besedam. Tega ne bi bil mogel pretrpeti, da bi bili zaradi zlata prelili nedolžno kri. — Toliko ga ta svetla kovina, ta malik milijonov, Ie šo ni hil zaslepil.
Serena je nadaljevala:
»Če boš še dalje delal pri teh liudeh. >Komo vsi skupaj nesrečni.«
Jaredu je bilo težko poslušati jo. Ni ji vedel prav za prav kaj odgovarjati. Dejal ji je samo:
»Serena, zakaj ne razumeš tega? Saj to je vendar moja dolžnost, da delam v rudniku.«
Naglo se je obrnil in brez besede odšel po dvorani.
Pri izhodu se je srečal z dr. Crouche-om, ki je gledal na uro in mu dejal:
»Pohitiva, še lahko ujameva vlak!«
V	Sereni so se vsi vtisi tega razburjenega večera začeli ‘mešati v grenko bolečino. Moči so jo jele zapuščati. S težavo je odšla na teraso in se tam razjokala kakor otrok.
Po solzah, ki jih je izjokala, ji je bilo lažje. Začela je poslušati v noč. Od daleč so ji na uho udarjali glasovi plesne godbe, ki pa je niso nič več mikali in vabili. Bila je preveč zaposlena s svojo bolesljo in s svojimi težavami, da bi si mogla želeti tega tujega veselja.
Ko je tako mislila, je nenadno začutila, da se ji je nekdo približal. Začutila je na rami njegovo roko.
Da se ni morda vrnil Jared. Morda ni mogel oditi kar tako, brez slovesa, in je prišel nazaj, da se porazgovori z njo, preden gre? Če je res, potem ji bo lažje iti odtod.
Od strahu, da se ne bi razočarala, se ni upala nekaj trenutkov niti nazaj pogledati, da bi videla, ali je res Jared. šele, ko je začutila, da se je neznanec usedel poleg nje in jo prijel za roko, se je ozrla.
Bil je Lance, brat.
Pogled nanj jo je potegnil iz sanjar-ikega pričakovanja in jo vrgel v stvarno,
mrzlo življenje. — Malo se je stresla in dejala:
»Domov pojdem! Ne morem več ostati tukaj!«
Brat tega njenega sklepa ni niti najmanj pričakoval. Saj je vendar tako poredko prihajala v mesto.
Serena je nadaljevala:
»Dovolj mi jc vseh teh gladkih ljudi. Niso kakor mi. Ničesar ne mislijo in ne povedo naravnosti«
Lance jo je zdaj v skrbeh in začudeno vprašal:
»Kaj to je kdo razžalil? Tak povej mi vendar!«
Serena mu je žalostno pravila: »Vračam se k očetu, ker sem mu potrebna. Posebno zdaj, ko prihajajo hudi časi. Nikogar nima razen mene. Vsi ti ljudje tu se bore proti njemu in proti njegovi pravici. Celo stric Ralpli sam!«
Lance še vedno ni docela razumel sestre, kam meri s svojim sklepom in s svojim govorjenjem. Dejal ji je:
>Tudi jaz sem se vedno prepiral z Ralphotn, ker imava pač različne nazore, kakor jih imava z očetom.«
»Toda oče in njegovi imajo zdaj prav. Bore se za pravično reči Nočem, da bi bil oče v tem boju sam. Vrnila se bom domov. Takoj jutri pojdem!«
Lance se ji je ponudil:
»Spremil te bom do vlaka.«
Serena ni vedela, kaj misli s temi besedami in za kaj se je odločil, pa mu je rekla:
»Saj lahko grem sama! Kaj bi si delal neprilike.«
Lance je videl, da nič ne sluti, zalo jo je pogledal, rekoč:
Od tu in tam
Nenavadno navdušen sprejem so priredili Belgrajčani včeraj slavnemu francoskemu gledališkemu in filmskemu igralcu Harry Bauru. Že pred prihodom vluka se je zbralo na postaji ogromno občinstva, v prvi vrsti seveda gledališki igralci in vodstvo belgrajskega gledališča. Po pozdravih so Baura obstopili častilci in častilke ter ga nadlegovali za lastnoročne pod pise. Baur se je komaj otresel teh modernih vsiljivcev in se s težavo prerinil do svojegu avtomobila. Danes in jutri bo njegova skupina uprizorila v Belgradu dve gledališki predstavi, za kateri so bile vse vstopnice že pred tednoni razprodane.
Danes dopoldne bodo predstavniki dr. Mačkove opozicijske liste bržkone izročili poslanski seznam združene opozicije kasacijskemu sodišču v potrditev. Poseben odbor opozicije je sezname vseh paralelnih kandidatur urejeval več dni. Delo je bilo težavno in zapleteno, ker gre število opozicijskih kandidatov vseh barv in odtenkov na tisoče. Predlagateljem se mudi, kajti jutri je zadnji dan za vložitev seznama na kasacijskem sodišču.
Veličasten pogreb so pripravili Dalmatinci
svojemu velikemu borcu pokojnemu dr. Anteju Trumbiču v Splitu. V mestu se je zbralo izredno veliko število okoličanov, ki so se hoteli pokloniti pred mrtvaškim odrom svojega odličnega sina. Vse mesto jc bilo v črnin zastavah, a ob času pogreba so bile zaprte vse trgovine in delavnice. Pogrebne obrede je opravil šibe-niški škof dr. Mileta, nakar je sprevod krenil skozi mesto do cerkve sv. Petra, v kateri so truplo pokopali. V sprevodu so korakali člani organizacij b. HSS, Hrvaškega Sokola, kmečka odposlanstva, veliko število godb, veliko število duhovščine, med njo tudi hvarski škof Miho Pušic, mnogi Mačkovi poslanci, pevski zbori, športniki in ostali Spličani. V imenu dr. Mačka se je od pokojnega Trumbiča poslovil inž. Košutič.
Na Jadranu je divjala predvčerajšnjim silna burja z nevihto. Z jugozapada je vlekel silovit veter z brzino več kot sto kilometrov na uro. Več nesreč so našteli. Nekatere ladje v pristaniščih so se odtrgale od svojih sider, da jih je val zanesel proti odprtemu morju. Naj-liujše se je pripetilo jadrnici bratov Vidan. Razburkano morje je odtrgalo od sidra njihovo jadernico in jo treščilo ob pomol, da se je razbila in se potopila, preden so mogli pristaniški delavci pomagati.
Deset tisoč dinarjev je dal za preprogo vredno preko milijon dinarjev somborski zdravnik dr. Grigorijevič. Zdravnik je pred leti potoval po Južni Srbiji in pri nekem trgovcu v Skoplju našel pTeprago izredne lepote. Brž sta sklenila kupčijo in se zmenila za deset jurjev. Zdravnik je preprogo obesil v svojem stanovanju, ne vedoč, da predstavlja dragocen zaklad. Ko 6e je nedavno pri njem zglasila skupina poznavalcev preprog, se je ugotovilo, da je preproda prava perzijska in je vredna drage denarce. Kasneje pa se je oglasil še strokovnjak z Dunaja, ki je povedal, da je preproga vredno 5000 agleških funtov, ker je stara najmanj 350 let. Barve na preprogi so izredno močne in sveže, kakor bi bila preproga izgotovljena šele nedavno.
Ženo je hotel obesiti delavec Lovro Dedič iz
Grabuščaka pri Čakovcu. Njun zakon je bil pravi pekel. Slednjič je Dedič poklical svojo ženo, zaklenil za njo vrata in ji prebral poslovilna pisma, iz katerih je žena naznanila, na kakšen način bo umrla. Na možev ukaz se je morala sleči, a Dedič je stopil na dvorišče, da bi prinesel vrv. To priliko je zbegana žena porabila in pobegnila. Ko jc videl, da se mu nakana ni posrečila, sc je Dedič sam obesil. Zunaj na vrata pa je obesil listič, na katerem je bilo napisano, da so v hiši vsi mrtvi. »Če hoče kdo notri, naj razbije okna.« Neki delavec, ki je napi6 videl, je obvestil orožnike, ki so vdrli v stanovanje, a so našli obešenega le Dediča. Kasneje pa 60 našli ženo, ki se je skrivala pri tujih ljudeh.
Za 70 milijonov lir se bo smel prihodnje leto povečati izvoz jugoslovanskega blaga v Italijo.
Nedavno jc bil v Rimu sklenjen nov trgovinski dogovor, ki ureja izmenjavo blaga med našo državo in Italijo. Naši delegaciji 6e je posrečilo doseči povečanje izvoznega kontingenta za 70 milijonov lir, od prejšnjih 180 na novih 250 milijonov lir. V prvi vrsti bomo lahko izvažali več lesa, živine, žita in industrijskih proizvodov. Sporazumu so dodana tudi določila, da se bo jugoslovanski izvoz smel povečati za toliko od dogovorjene vsote, za kolikoir bi se povečal italijanski v Jugoslavijo.
Za omejitev proizvodnje hmelja se zavzemajo
vojvodinski hmeljarji. Pravijo, da so morali letos svoj precej obilni pridelek prodajati daleč pod starimi cenami, kar jim je seveda prineslo z izjemo nekaj primerov le izgubo. V Vojvodini je namreč hmelj mnogo slabše kakovosti kakor pa naš savinjski in je, zato razumljivo, če se tudi v cenah očitno kaže ta razlika. Ker bi Vojvodinčani na vsak način radi dosegli dobičke, 60 sklenili predlagati vladi, naj omeji saditev hmelja, da 6e bo tako zaradi manjše proizvodnje dosegla boljša odkupna cena. Iz teh zahtev pa ni mogoče razbrati, če mislijo Vojvodinčani predlagati, da se tudi v Sloveniji omeji saditev hmelj.a.
Medsebojno sodelovanje na turističnem polju
hočejo pospešiti države balkanskega sporazuma. Nedavno je bila v Atenah konferenca zastopnikov turističnih organizacij in zavodov iz Jugoslavije, Romunije, Turčije in Grčije. Na sestanku je bilo sklenjeno, da bodo vse štiri države ustanovile v tujini skupne turistične pisame, s čimer si bodo prihranile stroške, ki bi jih zahtevale štiri ločene pisarne. Na ta način bodo lahko vzdrževale propagando v državah, kjer doslej tega niso zmogle zaradi prevelikih stroškov. Prva taka pisarna se bo odprla v Newyorky. Obenem je bilo sklenjeno, da bodo države izdajale skupne propagandne brošure v tujih iezikih. Prva knjiga bo imela 40 strani slik in 24 6trani besedila v angleščini. Na prihodnji konferenci pa se bodo delegati porazgovo-rili še o skupni turistični propagandi na radiu ter o olajšavah za dijaška potovanja po balkanskih državah.
Do pretresljivih prizorov je prišlo na sod-nijski obravnavi proti Muniri Ljutovič, ki je ubila drugo ženo svojega moža in njega samega težko ranila. Sodišče je zaslišalo štiri njene otroke, ki so vsi med jokom pripovedovali najlepše o svoji materi, a o očetu govorili, da jih je samo tepel in mučil. Povedali so tudi, da je t.jutovič ob vsaki priliki pretepal svojo ženo, Poslušalci na razpravi so se ob izpovedih majhnih otrok često jokali. Za tem so govorili drž. tožilec in odvetniki. V ponedeljek bo sodišče izreklo sodbo.
Pred koncertom našega Filharmoničnega
društva
Razgovor z slovitim dirigentom Lovrom Malačičem
Ljubljana, 24. novembra.
Povsem prirodna in človeško razumljiva je bila naša predstava o znamenitem dirigentu Lovru Ma-tačiču, novem direktorju belgrajske opere, o možu, ki ga s spoštovanjem sprejemajo, kadar pride, vsi veliki evropski glasbeni in kulturni centri. V njegovi osebi, v tem, kar je zunanjega, smo si zamišljali zapetega, nedostopnega olimpijca. Toda kako drugačnega, kako bližjega, kako od naše »možganske« predstave različnega človeka smo morali spoznati, ko smo se z njim seznanili! Visok, črn, v kretnji in v živi besedi vprav sugestivno simpatičen, odkrit in prisrčen, mora na mah osvojiti in nase navezati slednjega. Tod ni upiranja, slediti mu moraš v tok svežih misli, ki v navidez znanem in že stokrat dogmatično ugotovljenem razbirajo vse novo, močno in veliko. Vitalni, nemirni temperament ga je napeljal, da se je do kraja razgledal na vseh kulturnih popriščih ter 61 o vsem ustvaril sodbo, ki je v sklepih enako duhovita po strogih, izvirnih, pa pravilnih premisah, kakor je sveža po izpričanem daru opazovanja, ki se mu ne more nobena stvar izmuzniti, in preprosto jasna v dedukciji. Pieteta in srčna zbranost, s katero pa pristopa k posvečenemu oltarju glasbe in daruje z edinstveno oblikovalno močjo sodobnikom najboljše od najzrelejšega, najčistejšega in najtišjega, pa sta mu morali odpreti zmagoslavno pot, ki ga je ovenčala s slavo—pa ga tudi pustila skromnega.
Med starimi znanci
Pariz, Berlin, Dunaj, Praga, vsa mesta imajo svoje prijazne kraje, kjer se zbirajo kulturni delav-ci k razvedrilu in pogovoru. Kar imajo ta velika mesta, to imamo tudi v Ljubljani; umetniški krogi vedo, da je zanje taka žariščna točka prijazna restavracija »Košak«. Ko sem se včeraj tam pogovoril s skladateljem Arničem, sem pri sosedni mizi zagledal dirigenta Lovra Matačiča, ki je sedel v družbi svojih 6tarih ljubljanskih prijateljev. Porabil sem priliko, se mu predstavil ter ga zaprosil, naj mi pove kaj takega, kar bo naše občinstvo pred koncertom, ki ga dirigira v Ljubljani, zanimalo.
Rade volje mi je ustregel.
»Gospod direktor, slišimo, da ste s svojim umetniškim delom prav za prav pričeli pri nas v Ljubljani?«
»To bo skoraj držalo. Prišel sem v Ljubljano iz Novega Sada leta 1922. ter ostal do leta 1924. Iz tega časa je, to Vam moram pripomniti, tudi fotografija, ki je v koncertnem programu (»To povem, da občinstvo ne bo preveč razočarano«, je hudomušno pripomnil). V Ljubljano prihajam prav rad. Pri zadnjem koncertu, ki 6em ga dirigiral pred tremi leti, je bilo med občinstvom toliko zanimanja, da 6em sklenil izrabiti prvo priliko za ponovno pot k vam. Staro prijateljstvo z vašimi glasbeniki se je še okrepilo letos maja meseca, ko je bil v Belgradu festival zagrebške, belgrajske in ljubljanske filharmonije (škoda, da nismo mogli tega festivala ponoviti še v Zagrebu in v Ljubljani; upam pa, da bo tudi do tega prišlo). Tokrat sem se nekoliko zamudil; koncert bi moral biti že 18. t. m., pa prihajam šele zdaj.«
»Kakc> pa ste bili na vaji kaj zadovoljni z našimi filharmoniki?«
»Prav dohro. Vse je šlo v najlepšem redu. Sploh pa mora biti človek vesel, ko pride v Ljubljano po daljšem času in vidi, kako je mlajši rod agilen in kako je po nekakšni igri usode prav v Ljubljani vzrasla glasbena avantgarda v Jugoslaviji. Tokrat se mi je ponudila lepa prilika, da mi je dal g. Blaž Arnič v dirigiranje svoje tri kompozicije, ki predstavljajo zelo zanimivo nalogo za tehnično in muzično dirigentsko delo.«
»Ali nam ne bi hoteli povedati kaj zanimivega tudi še o ostalih treh skladbah in avtorjih, ki so na koncertnem programu?«
»Velika Bachova Passacaglia v c-molu daje možnost za plastično izvajanje Bachove polifonije. To je pot, da Bacha približamo tudi širšim množicam, saj ima modemi orkester več možnosti za diferenciranje tematsikega in kontra_punktskega materiala kakor orgle. Dirigentje sploh preveč radi pozabljamo, da množica stvari (n. pr. Bacha) premalo pozna, pa sc čudimo, — ko sami ugotovimo, da smo delo podali prav dobro, — čudimo se in strmimo, da ljudje nc izbruhnejo v ekstazo. Občinstvo pogosto ne more slediti, kar tudi ni nič čudnega; večina delo posluša prvič. Nevarnost je, da preveč razumsko, »cerebralno« dirigiranje ne more dela oživiti in ga posredovati.«
Na sporedu je Musorgskega »Noč na golem brdu«. To stvar sem lani dirigiral z berlinsko filharmonijo in v Budimpešti s simfoničnim orkestrom. Mozartovo simfonijo v g-molu sem dirigiral z dunajskim filharmoničnim orkestrom in z varšavsko filharmonijo. V januarju bom imel več nastopov na Dunaju, konec januarja bom v Pešti dirigiral Verdijev »Ples v maskah«; nato bo simfonični koncert v Szegedinu, marca pa abonement-konccrt peštanskega simfoničnega orkestra.«
Pogovor je nanesel na število članov v orkestrih, ki jim je bil že dirigiral. Pri tem je bil omenjen tudi festival v Belgradu.
»Kako pa bi se dal v Jugoslaviji pospešiti razvoj in napredek tega glasbenega dela?«
»Glavno vprašanje je v naši državi obseženo v temle: treba bi bilo čimprej z logičnim razvojem naših mest razviti samostojne filharmonije, Ti godbeniki bi morali imeti potrebno moč in zbranost, da bi se lahko povsem posvetili skušnjam in delu ob prirejanju simfoničnega koncerta. To, kar sem drugod po svetu videl in slišal, me je navdalo s prepričanjem, da so vse te iste vrline in sposobnosti v prav takem, ali rajši, še v večjem obsegu in meri v našem človeku, razmere, pomoč in socialno stanje člana filharmoničnega orkestra pa so v velikih centrih daleč nad ravnijo, ki velja običajno pri nas Zato pa moramo vsi skupaj napeti sile, da bodo naše filharmonije prešle v državne roke, da bodo svoji umetniški nalogi lahko v vsem obsegu zadostili «
»Kakšno pa je Vaše mnenje o »romanjih« naših odrskih umetnikov z odra na oder?«
»Moje osebno mnenje je, da mora umetnik kraj čim večkrat menjati. Zgodi se, da ostanejo člani gledališča predolgo na enem in istem kraju. Prav gotovo je dobro, če jc izmenjava moči med posameznimi državnimi gledališči čim večja; v Italiji in v Nemčiji ter drugod ima umetnik izbiro med šestdesetimi in več gledališči. To pa že pomeni vedno novo pobudo, vedno novo navdušenje. Kako dolgočasno in težko pa je, če mora eden in isti človek leta in leta pred isto publiko po x-krat odigrati, odpeti ali dirigirati — napol že skoraj kot uradnik
—	isto stvari Nazadnje tudi od občinstva ne moremo zahtevati, da bi leta in leta gledalo iste kreacije, pa če so še tako dobre in zanimive. Po mojem mišljeniu je zato potrebna okrepljena izmena med posameznimi kulturnimi centri več kot zaželena.«
S tem je bil ta — da ne rečem »oficielni« del pogovora zaključen. V prostem, nevezanem pogovoru pa je postajala impresija o tem izrednem člo-
veku le še vedno bolj presenetljiva in spoštovanje vzbujajoča. Glasbenik se je razodel za tenkočutnega poznavalca literature, ki jo pozna kot malokdo. O Cankarju je bilo govora, o svetovnih nazorih ter vplivih na kulturo. In kakor vsaka stezica povede v Rim, tako smo se končno spet vrnili h glasbi in izvedeli, da so mu med avtorji najljubši Bach, Mozart, Beethovem, Bruckner, Wagner in Wolf, zvedeli pa smo tudi njegovo zanimivo mnenje o sodobnih glasbenih prizadevanjih. V prijetnem kramljanju so nam postale znane mnoge drobne zanimivosti (med njimi tudi la, da je najvestnejši in najvne-tejši obiskovalec belgrajske opere naš dr- Korošec.)
Večerilo se je, ko smo se ločili. Z željo, da bi koncert, ki mu bo dirigiral v ponedeljek, 28. t. m. čim najlepše uspel, smo se ločili od tega dragega, k nam žal tako redko prihajajočega gosta.
Gradlanski pripravlja za LiubSjano poseben vlak
»Jutamji list« kliče podžigače Gradjanskega iz Zagreba, naj gredo v Ljubljano in pripominja, da je to prva tekma, ki jo mora igrati Gradjanski v pomladnem delu prvenstva na tujem igrišču. Z ozirom na okolnost, daje Hašk prejšnjo nedeljo v Ljubljani izgubil, pričakujejo Zagrebčani veliko in ostro borbo, pri kateri potrebuje Gradjanski vso podporo s strani svojega občinstva. Vlak bo odšel iz Zagreba v nedeljo ob 7 in se bo vračal ob 10 zvečer. Vozna cena je 55 din in Gradjanski računa, da se bo za ta lep izlet prijavilo veliko število pristašev.
is poziv poziv Gradjanskega nam dovolj jasno kaže,_ kakšno resnost pripisuje Gradjanski nedeljski tekmi z našo Ljubljano. Nedeljska zmaga naših reprezentantov nad Haškom je torej dala misliti tudi Gra-djanskemu in danes se Gradjanski dobro zaveda, da iz Ljubljane ne bo tako lahko odnašal točk. Zadnje gostovanje Gradjanskega v Ljubljani pred enim letom mu je prineslo veliko razočaranje. V zadnjem trenutku je namreč tedanje levo krilo Ljubljane Tičar, postavil edini zgoditek in Ljubljana je vzela Gradjanskemu obe točki. Ta poraz je lani močno vplival na Gradjanskega in to je bil ravno prvi začetek, da Gradjanski ni dosegel prvenstva.
Letos je Gradjanski v približno istem položaju. Če hoče sploh računati na boljši placement na prvenstveni tabeli, ne sme izgubiti ničesar. Zato bo v Ljubljano poslal svoje najboljše moštvo, ki je letos nekajkrat celo zastopalo Jugoslavijo. V zadnjem času je prišlo v klubu samem m med igralci do ostrih na-sprotij, ki 60 dobile svoj vidni izraz tudi prejšnjo ne-deljo, ko sta se na igrišču stepla Šipoš in Lešnilc, oba igralca Gradjanskega, Zaradi tega incidenta je Šipoša upravni odbor JNZ zaenkrat suspendiral in ne bo mogel igrati v Ljubljani. Toda Gradjanski ima sijajne rezervne igralce, ki vsak trenutek lahko enakovredno zamenjajo^ igralce iz prvega moštva.
Sklepi zadnje seje Jug, nogometne zveze: Igralca Vilija Sipoša ie odbor do nadaljnega suspendiral in se bo moral zagovarjati pred zagrebško nogometno podzvezo. Pavle Letič (Sparta) in Momčilo Djokič (Jugoslavija) ne smeta 14 dni nastopati pri ligaških tekmah. Protest Jedinstva proti verifikaciji tekme 6 Hajdukom v Splitu zaradi neregularnega gola je odbita, ker Jedinstvo svojega protesta ni omvočasno, to je v roku treh dni obrazložilo. Nedeljske tekme bodo sodili: Gradjanski (Z) : Ljubljana g. Nenkovič, v Belgradu BSK : Gradjanski (S) g. Vasa Stefanovič in Hašk : Bask g. Franjo Bažant.
Bežigrad — prosvetno društvo — ima svoj' četrti prosvetni večer danes, dne 24. novembra 1938 ob 8 zvečer v Mavričevi dvorani (poleg kavarne Majcen na ivrševi cesti). Na sporedu je domača fantovska pesem, deklamacija in zanimivo predavanje: Izseljeniško vprašanje — za naš narodni obstoj. Vsi Bežigrajci in ostali vljudno vabljeni.
Dne 1. decembra 193Š prične poslovati pošta Studenec pri Ljubljani pod naslovom Ig pri Ljubljani Aktualno predavane našega pedagoga. V soboto, dne 26. t. m. bo ob 18 zvečer predaval v dvorani mineraloškega inštituta na univerzi naš univ. profesor dr. Karel Ozvald o temi »Glavni viri neuspehov na srednjih šolah«.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Krai	Barometer- 1 s ko stanje I	Temperatura v 0		a s> t a •S M >	a o a >v c o	Veter	Pada- j vine	
		ag	naj- manjša			(smer, In kost)	ui/m	vrsta
Ljubljana	7647	U-o	-0-2	92	ffljl. 10	1 0	_		
Maribor	761‘9	12-0	o-o	SO	0	0	—	—
Zagreb	755-5	13-0	8-0	90	10	0	3'0	dež
Belgrad	753-8	13-0	70	90	10	WNW~	13-0	dež ;
Sarajevo	75(r7	10-0	6-0	yo	10	0	26-0	dež
Vis	7536	14-0	70	yo	8	(j	?	dež
Split	753t	16-0	9-0	90	10	n5	75-0	dež
Kumbor	755-4	1S-0	110	60	7	N,	52-0	dež
Rab	755-7	130	8-0	50	4	n4	—	_
Dobravam	752-5	16-0	10-0	70	5	N,	18-0	dež
Vremenska napoved: Zjutraj megleno in hladno, čez dan večinoma jasno vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Iz noči do 7.10 je bilo večinoma oblačno in redka megla, ob 7.15 se je megla zgostila in ostala do 9.15, nakar je bila redkejša in visoka. Ob 10 je posijalo sonce, vendar je bilo megleno in nekoliko oblačno. Ob 12 se je megla zgubila, nakar je bilo večinoma jasno do 16, od 16 dalje v noč pa popolnoma jasno.
Koledar
Danes, četrtek, 24. novembra: Janez od Kr.
Petek, 25. novembra: Katarina,
Obvestila
Nočno službo inmjo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec, Rimska c. 31.
Mestni muzej bo zaradi zime odslej ob nedeljah in praznikih za brezplačen obisk zaprt tja do tople pomladi. Kdor pa želi obiskati ob delavnikih, plača
5	din vstopnine.
ljubljanska drama bo vprizorila za 20-letnico obstoja Jugoslavije novo izvirno igro »Dobrudža 1916«. Dejanje drame se vrši za časa svetovne vojne v Ljubljani, Rusiji in ga dobruški fronti. Za to priliko potrebuje uprava Narodnega gledališča razne sive avstrijske uniforme (ne paradne) in prosi p. n. občinstvo, ki ima take garderobne predmete eventualno še v svoji posesti, da jih blagohotno odstopi ali posodi Narodnemu gledališču za to priliko. Prav tako prosimo tudi jugoslovanske oficirske uniforme sive barve. Blagohotna obvestila prosimo direktno na upravo Narodnega gledališča v Ljubljani, pismeno ali telefonično (štev. 4612).
Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov
—	sekcija Ljubljana priredi v soboto, dne 26. t. ra. popoldne ogled cestno-gradbenih del na banovinski cesti Podvin Lesce. Odhod ob 13 popoldne z avtobusi!111 “ Tavčarjeve ulice. Cena za osebo od 22.50 do „ 'P° ^ev^u udeležbe). Obvezne prijave do petka, 25, t. m. do 14 na UJIA, tel. 46-71.
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20.
Četrtek, 24. novembra: »Trideset sekund ljubezni«. Red Četrtek.
Petek, 25. novembra: Zaprto.
Sobota, 26. novembra: »Brezov gaj«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Nedelja 27. novembra ob 15: »Ženitev«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Ob 20: »Zene na Niskavuoriju«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Ponedeljek, 28. novembra: Zaprto.
Opera. — Začetek ob 20.
Četrtek, 24 .novembra: Zaprto.
Petek, 25 .novembra: >Aidac. Gostuje gdč, Veni Majdičeva. Izven.
Sobota, 26. novembra: »Roxy«. Premiera. Premierski abonma.
Nedelja 27. novembra ob 15: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol
Ob 20: »La Boheme«. Izven. Gostovanje tenorista g. Josipa Rijavca.
Ponedeljek, 28. novembra: Zaprto.
Dogodki med ameriškimi Slovenci
V Clevelandu je cerkveni pevski zbor »Slovenija« priredil v Slovenskem narodnem domu prav zanimiv koncert. Občinstvu, ki je dvorano napolnilo, je program nad vso ugajal in so bili prijetno presenečeni nad dovršenostjo pevskih izvajanj ter čestitali tako zboru kakor tudi njegovemu pevovodji, pesniku in glasbeniku Ivanu Zormanu. — Slovenska naselbina v Pittsburghu Pa je pred kratkim dobila prvega slovenskega odvetnika v osebi Mr. Fr. Bolteta, ki je dovršil študije za odvetniški poklic. Frank Bolte je brat prvega in edinega slovenskega zdravnika v Pittsburghu, dr. J- J. Bolteta. — V Ely, Minn., je pred kratkim dobilo dvanajst rojakov ameriško državljanstvo ali drugi papir, in sicer osem moških in štiri ženske.
— Jugoslovani v Chicagi in okolici se z vso vnemo pripravljajo, da kakor že toliko let, tudi letos proslave dan Zedinjenja. Letos bo ta proslava v nedeljo, 11. decembra, ko se bo obenem slavila 20 letnica zedinjene Jugoslavije. — V Milwaukee, Wis., jo rojaka Franka Šurla s South 9th St. yade! hud udarec, ko so mu nekega dne iz hiše izginili vsi njegovi prihranki večletnega trdega dela. Denar je imel spravljen v skrinji, kar je neki brezvestnež izvohal in ukradel, — V Detroit, Midi., se je slovenski boksar, 23 letni Jimmy Adamič, slabo branil pred črncem v četrtek, 28. septembra, ker ga je Toies s toliko silo vrgel Ob tla, da je obležal nezavesten in so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer je po preteku 11 ur prišel k zavesti.
— V Pueble, Celo., je umrl rojak Fric Rojc. —
V Clevelandu, O., je umrla Pavlina Brundič, rojena Cerar, v starosti 54 let. Doma je bila s Trške gore pri Krškem. Zapušča moža, sina, hčer in enega brata. V Ameriki je živela 25 let. — Pred kratkim je v Frontenac, Kans., umrl rojak Joseph Kreus v starosti 62 let. Doma je bil jz Briške vasi pri Mirni peči na Dolenjskem. — Ko je stopal 20 letni Viktor Munich po cesti v Clevelandu, so ga v bližini 59. ceste obstopili trije moški in ga prosili za cigareto. Medtem ko je Viktor izvlekel cigarete iz žepa, ga je eden naenkrat sunil z nožem v trebuh, drugi pa mu je segel v žep in mu vzel 15 dolarjev, nakar so vsi zbežali. Mu-nicha so hudo ranjenega odpeljali v bolnišnico. —
V Clevelandu, O., je podlegel hudim poSkodbam rojak John Poliš. Zvečer se je vračal z dela. pa ga je na cesti zadel neki avto in ga tako poškodoval, da so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je pod-
legel. Pokojnik je bil star 58 let in je bil rojen blizu Novega grada na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 32 leti. Tukaj zapušča dva sina in tri hčere ter več sorodnikov. — Ko je 22 lyetni Edvard Možina v Clevelandu, O., zvečer stopal preko ulice, je prišel med dva avtomobila, ki sta ga stisnila. Do nesreče je prišlo, ko je neki tretji avto zadel v enega izmed obeli teh dveh avtomobilov, med katerima je stal Možina. V bolnišnici, kamor je bil prepeljan, so ugotovili, da ima Možina zlomljeni obe nogi. — V Clevelandu je v bolnišnici umrl rojak Joseph Jakoš v starosti 30 let. Podlegel je hudim poškodbam, ki jih je dobil pri avtomobilski nesreči. Ko se je peljal 'z avtom, je bil zadet tako močno, da je padel na cesto, nakar je bil še povožen. Dasi so ga prepeljali takoj v bolnišnico, mu zdravniki niso mogli več pomagati. Rojen je bil v Clevelandu. — V Oeneva, O., je avtomobil povozil rojaka Josephu Sajlna. Udarjen je bil s toliko močjo, da je obležal na mestu mrtev. — V Mineral, Kans., jo bil aretiran Mike Testen, ki je bil obdolžen, da je na svojem vrtu gojil rastlino, imenovano »marialiua-no«, iz katere izdelujejo prepovedan narkotičen strup. Baje je.imel tega rastlinskega strupa v zalogi za nekaj tisoč dolarjev. Policija je zalogo zaplenila. — Nagle smrti je v Pueblo, Colo., umrl Fritz Roitz v starosti 80 let. — V Strabane, Pa., je umrl rojak Andrej Simčič v starosti 76 let. Doma je bil iz Sfudenega pri Postojni na Notranjskem. V Ameriki je živel 46 let, in sicer je ime) farmo. Zapušča dva sinova in šest hčera. — V Pa lisade, Colo., preminul rojak Josip Oražen v starosti 47 let, ki je podlegel jetiki. Doma je bil v Strugah pri Dobrepolju na Dolenjskem. V Ameriki je živel 28 let. — V Johnstownu, Pa., je nenadno umrla Mrs. Mary Lampert. Dne 10. oktobra je nenadno padla pred hišo na tla in izgubila zavest.
V	soboto okoli polnoči pa je izdihnila v bolnišnici kamor so jo pripeljali. Doma je bila iz Cerknice
—	V bolnišnici v Pittsburghu je umrl rojak Ja kol) Šinkovec v starosti 62 let. Pokojni je živel v Ameriki nad 30 let. Doma je bil v Volaski pri Poljanah nad Škofjo Loko. — Dvojno smrt v 2-t urah smo imeli v Bradley, Ul., v 'isti družini. V sanatoriju je umrl Mihael Jakofcich v starosti 62 let, kmalu za njim pa še njegova hči Mary Ann v starosti 25 let. Mr. Jakofcich je živel v Ameriki 40 let in je bil rojen v Gribljah na Dolenjskem.
40 let, odkar so odkrili radium
Življenje In delo velike Poljakinje Marije $klodowske
Znanstveni svet je včeraj praznoval znamenito obletnico. Minulo je štirideset let, odkar sta zakonca Curie odkrila svetu nav kemijski element, ki ima čudovite lastosti. To je radij. To znamenito odkritje ni v znanstvenem 6vetu samo povzročilo prave revolucije in mu dalo neke nove smeri, pač pa je btlo z njim tudi najdeno zdravilo za bolezni, ki so do tedaj veljale za neozdravljive. Z radijem so začeli zdravniki dosti uspešna zdraviti tudi raka. Radium je element, ki izžareva nevidne žarke. To so žarki posebne vrste, ki se odlikujejo tudi po silni energiji in učinku. Zakonca Curie sta se dolgo časa prizadevala, da bi pojasnila lastnost nekaterih rudnin, ki izžarevajo neke neznane, nevidne žarke z nenavadnim učinkam. Nazadnje se |Lm je le posrečilo to uganko rešiti. Prav tedaj, ko sta po	svojih	odkritjih na polju fizike že zaslovela po	širnem	svetu,	je ženi	Curie
umrl mož To izgubo je sicer težka prebolela, ni pa hotela prenehati s tem znanstvenim raziskava-njem ter svoja prejšnja dognanja še temeljito izpopolnila.
Kdo ie madame Curie
Kdo je torej ta velika učenjakinja Curie. Doma je bila v Varšavi	in se	je prej	pisala	Manja
Sklodavvska. • Njen oče	je bil	sloviti	poljski	profe-
sor v času, ko so nad Poljsko še vladali tujci. V šoli je bila mala Manja dobra učenka. Njena mati je 'bila jetična in je zgodaj umrla. Potem je v6a družina živela v precejšnji revščini. Otrok je bilo več in niso mogli V6i študirati. Taka je ostala do-
Marie Curie
ma tudi Manja in se ukvarjala z gospodinjstvom. Pri tem je toliko prihranila, da je odšla nekoč celo v Pariz, kjer je obiskala svojo sestro, ki je tam ho.dila v šole. Življenje v tujini jo je tako prevzelo, da 6i je zaželela študirati. Doma si je potem še toliko prihranila, da je začela obiskovati razna znanstvena predavanja in kmalu hodila na varšavsko visoko šolo tudi k praktičnim fizikalnim vajam. Pazneje je šla študirat še na pariško Sorbo.no.
Pravijo, da ji tam ni bilo dosti na tem, da bi se kdaj poročila, kajti o njej je bilo tudi težko reči, da bi bila kdaj imela koga rada. Preveč je bila zatopljena v svaje knjige. Nekoč pa so ji slučajno predstavili nekega mladega fizika, ki se je pisal Pierre Curie. Takoj pri prvem srečanju se je do ušes zaljubil vanjo. Manja se je nekaj časa pomišljala, ali naj bi res kdaj stopila pred oltar, nazadnje pa se je še njej zazdelo, da ima tega Pier-ra tudi rada. In ljubezen vse premaga, še strah pred bodočnostjo. Kmalu sta se vzela in odslej srečujemo Manjo Sklodowsko kot madame Curie.
Mlada zakonca sta se sprva borila z velikimi gmotnimi težkačami, kakor je to menda v navadi pri vseh listih, ki so preveč samo učenjaki. Tako je prišlo leta 1898., ko se je tema dvema zakoncema posrečilo najti nov element, ki je kazal izredne lastnosti, takšne kot dozdaj še ni imel noben drug.
Hčerka Eva Curie je napisala v knjigi, ki jo je posvetila svoji materi, da je bilo od tedaj v laboratoriju delati nemogoče razliko med obema znanstvenikoma pri njunem delu. Njun delež pri novih znanstvenih odkritjih je bil brez dvoma enak. V njunih rokopisih sta dve različni pisavi,
ki se menjavata druga za drugo. Ni mogoče reči, čigav duh, njen ali njegov je več novega ustvaril.
Nov element „polonium"
Treba je bilo novemu elementu dati svoje ime. Zena je tudi pri tem mislila na 6vojo domovino. Predlagala je možu, naj bi 6e nov element imenoval »polonium«. Že prihodnji mesec je glasnik pariške Akademije znanosti objavil, da se je posrečilo najti nov element — »polonium«.
Nekač je pomislila madame Curie, kaj bi bilo potem, če bi kdo od njiju umrl. Dejala je 6vojemu ljubljenemu možu:
»Midva ne bi mogla živeli drug brez drugega, ne?« Mož pa je odvrnil: »Nimaš prav, motiš 6e! Naj se zgodi, karkoli že, pa čeprav bi morala ostati kot telo brez duše, z delom je treba nadaljevati«.
Kako sta umrla
In leta 1906. je sloviti fizik Curie postal žrtev prometne nesreče. Ko je hotel preko ulice, mu je na gladkih tleh spodrsnilo, medtem pa se je že zaletel vanj voz in mu zadal 6mrtno rana. Bil je na mestu mrtev. Tako žalostno je končal eden najslovitejših učenjakov sedanjega stoletja.
Njegova užaloščena žena je nadaljevala z začetim delom. Postala je cela profesorica na pariški Sofboni, ter članica Akademije znanosti. Višek svoje slave pa je dosegla, ko je prejela za svoja odkritja na polju radija Nobelova nagrado.
Gospa Curie je umrla julija meseca leta 1934. Pokopali so jo brez hrupa in pompa v grobnico, kamar so pred osemindvajsetimi leti položili njc-
Pierre Curie
nega moža. Na nagrobni spomenik so še pripisali: Marie Curie-Sklodowska, 1867—1934.
Nobeno odkritje ni morda prineslo toliko koristi, kakor ravno odkritje radija pred 40 leti. Radium je do danes edino uspeno sredstva tudi za zdravljenje raka. Zato se ob štiridesetletnici tega novega odkritja spominja gospe Curiejeve in njenega moža ne samo znanstveni svet, pač pa tudi vsi tisti, ki vedo, da jih radium le utegne rešiti strašne bolezni.
„Živali samo govoriti še ne znaio"
Papiga (lsprejema" goste, kanarček zna „šteti,f do tri, konj pa ,,računati"
O živalih včasih rečema, da so tako pametne kot človek, samo govoriti še ne znajo. In res dobimo sem pa tja ta vtis, ko jih opazujemo. Zgodi 6e na primer tole: V tujo hiša pride kdo na obisk. Potrka na vrata in zasliši, kako nekdo v 6obi zakliče: »Naprej!« In ko ta obiskovalec res vstopi, vidi, da ni nikogar doma razen papige, ki 6edi na omari in prijazno ogleduje obiskovalca.
Obiskovalec se obrne in odide. V tem trenutku se mu že pridruži domači pes in se mu prilizuje, kakor bi ga hotel prositi, če sme s tem tujcem ven.
Nekdo je pripovedoval, da zna njegov kanarček šteti, čeprav samo da tri. Takole je dejal: Kadarkoli dam temu svojemu pametnemu ptičku namesto treh samo dva črvička, vselej se silno razburi, leta po kletki, kakor da bi hotel protestirati. Kadar pa mu dam tri, jih takoj poje in je videti čisto zadovoljen. Torej tudi ta ubogi ptiček zna šteti do tri, če ne, gotovo ne bi bil tako razburjen, kadar ga hočem ukaniti in mu ne dam toliko hrane kot po navadi. Da, živalce 60 pa res pametne!
Nenavadno začudenje pa je
novica, da je nekdo naučil svojega konja računati. Tako pameten je bil nek konj pred 30 leti. Pravijo, da ni znal samo seštevati, pač pa tudi odštevati, koreniti, kvadrirati in poiskati številom tretjo potenco. Ta čudoviti konj je imel tudi dober spomin. Že po sliki je poznal ljudi. Na nenavadno konjsko sposobnost so postali pozorni tudi učeni možje in so skušali razkrinkati to »pote-
gavščina«. Pa se jim dolgo časa ni posrečilo, dokler ni tega pojava.razložil nek psiholog, in sicer takole:	Gospodar tega konja je v resnici ljudi
pošteno vlekel, tako da jd še sam sebi skoraj verjel, da konj res zna računati. Zdresiral ga je na ta način, da mu je konj neprestana udarjal s kopitom ob tla, dokler ga ni z gotovim namigom prekinil. Konj je tolkel neprestano, dokler ni opazil gospodarjevega znaka, da je dovolj. Pri tem je gospodar 6eveda sam štel, in računal. Konj v resnici pri tem ni prav nič računal — to bi hilo vendar malo preveč — pač pa je pazil samo na gospodarjeve znake. Tako 6ta bila »razkrinkana« oba, konj in gospodar.
Tudi sloni so na vse zadnje zelo pametne živali, Ne potrebujejo nobene ure, pa vendar vsak dan ob točno istem času gredo na počitek.
Jasna je, da oni kanarček, o katerem je njegov gospodar trdil, da zna šteti do tri, nima prav nobenega pojma o številkah in se gotovo tudi ne zaveda, da šteje. Le oko mu pove, da je neka razlika med tem, če sta pri njem 6amo dva črva ali pa trije. Mogoče je tudi zato tako trmast, da »protestira«, kadar dobi samo dva, ker ve, da mu dva ne zadostujeta, da bi bil sit.
Tudi papiga v resnici nima. pojma o tem, kaj naj bi 6e reklo »naprej!«. Le naučen je tako, da vselej, kadar kdo potrka, »spregovori« to besedo. Pri tem pa gotovo ničesar ne misli.
Programi Radio Llubliana
Četrtek, 21. novembra: 12 Vsakemu nekaj (plošče) — 12.15 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Ivan Magister igra na harmoniko — 14 Napovedi — 18 Vsakemu nekaj, igra Radij, orkester — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. R. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nao. ura: Telovadno predavanje — 19.50 Deset minut zabave — 20 Koncert lahke glasbe: Skladbo Ant. Jakla. izvaja Radij, orkester, plesne pesmico pojeta Jožek in Ježek — 22 Napovedi .poročila r-! 22.15 Duet citer, gg. K. Mezgolits In M. Hebein.
Drugi programi
Cetrtelc, 21. novembra: Bclgrad: 20 Vokalni koncert, 20.30 Simfonični koncert, 21.30 Tamburice. 22.20 Plošče — Zagreb: 20 Belgrad, 22.20 Plesna glasba — Sofija: 19 Gosli in klavir, 19.30 Komornj koncert, 20 Klavir — Varšava: 19 Pisan konoert, 21 Igra. 22 Kvartet, 23.05 Poljska glasba — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert, 21 Igra. 21.40 Pl6an koncert — (?)m-Bari: 21 Simfonična glasba — Duvaj: 20.10 Gledališki prenos, 21.40 Pripovedka o duhovih — Eonigsberg: 19.05 Šramel, 20.10 Plesna glasba — KSln: 20.10 Bezotova opera »Carmen« — Bcromunster: 19.40 Mozartov konoert.
Domišljija. Prva prijateljica: »Zakaj pa nosi tvoj zaročenec vedno črne naočnike?« — Druga prijateljica: »Zato, da bi ga moja lepota ne oslepila.«
Francoski letalci so se vrnili z letalskih manevrov v Afriki Francoska letalska armada je imela v Afriki veliko manevre. Ko so se končali, so prepeljali letala in moštvo spet v domovino Na sliki: veliki francoski bombniki na pariškem letališču
I »Slovenski dom« je edini katoliški popoldnevnik!
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Sprva se je tudi Antonio smehljal. Vsaj poskušal je. Pa ni mogel več. Pri tej igri s prekupčevanjem ljudi so njegova lica izražala tisto, kar je hotel pri tem občutiti, namreč nič. Če ta ga hoteli še natančneje opazovati, bi videli, da mu niti ni bilo nič za dobrine, ki mu jih je prinašala ta trgovina. Sam pri sebi je govoril, da mu gre le za vzdrževanje samega sebe, kar mu pa omogoča le trgovina. To je bilo pač nekaj. Celo veliko — toda konec vseh koncev še ne vse. Tega si je bit v svesti. Sicer bi sam tega tako ne poudarjal. Delati, a ne pridobivati, to je bil njegov pravi cilj. Morda ludi občutek moči? Da, moč je bila skrivnost moža, globlja kot ljubezen žena. Moč je, ki si jo mož želi zaradi nje same in ne zaradi tega, kaj mu prinese. Sklenil je bil, da ne bo moči prodal za nobeno reč. In zanjo je bil pripravljen prodati vse, tudi ljudi. To je bilo, kar je označeval s svojim »hočem delati«. Potem pa to tudi delaj! Bil je mišljenja, da bi se kar ves istovetil z močjo dela — pa brezpogojno v vsakem pogledu. Take vrste mož je hotel biti. Imeti
— to je bila le postranska posledica delovanja. Zato je ostal njegov zunanji izraz enak, pa naj so jokali sužnji ali se smejali trgovci — ostal je taisti, pa naj se zgodi karkoli. Kot gonilni vzrok tragedije in komedije je ostal on sam sredi med obema negibno. Iz njegovih nst so padale besede bolj poredko kakor kdaj prej. Govoril je le to, kar je bilo potrebno, da se je zgodilo, kar je bolel. Zaradi tega so ga smatrali za trdega, mirnega moža skoraj vsi v njegovi okolici
— in se ga bali, ker niso vedeli, kaj je sam pri sebi hotel, kaj mislil in kaj čutil. Vsebina, pa tudi višina njegove cene je bila neznana. Kako neki se je dala njegova volja spremeniti? S kakšnim denarjem? Verjetno z nobenim. In zaradi tega je izdajal zakone in uravnaval igro življenja na Rio Pongo.
Njegova zveza z bratom Francoisom je mnogo pripomogla k temu da se je v njem utrdilo prepričanje, da tudi božji otroci^ na vsem leni ne morejo ničesar spremeniti. Mož mora živeti kot mož in ostati mož. To je bilo, kar je poudaril Cibo: bodi praktičen. In Antonio je bil uverjen, da je imel Cibo prav. Le nekaj je oviralo Antonia, da se ni mogel samega sebe uspešno in praktično preusmeriti — da namreč ni mogel svojih čustev popolnoma zadušiti. Med trgovanjem s sužnji je to posebno močno zmerom čutil. Edino, kar je mogel
delati, je bilo, da se na dan sejma s sužnji na zunaj ni pustil preveč prepoznati. Zaradi tega se je zdel še bolj samozavesten in strog, še bolj odrezanih kretenj in odločen kot običajno. Pa glej, kakšna tropska vroča peč je žarela v njem!
Ko se je ura pomaknila čez poldne in ko je uredil zadevo za zadevo, ko je kupljeno telo drugo za drugim izginilo s kamna sredi dvorišča ter odšlo v barake — takrat je postalo Antoniu pri djiši kar neznosno. Ves potek je stal pred njim v vsej nagoti kakor sužnji, ki so stopali na kamen. Vsak izmed njih je poosebljal njega, a vtis tega popoldanskega sprevoda se je stopnjeval do neskončnosti. Čutil je tesnobo in muko obenem. Kaj pa, če bodo njegova čustva enkrat zmagala nad njegovo voljo? Kaj bo potem počel? Kaj bo iz Gallegovine?
Njegovi roki in nogi sta bili suhi, a usta izsušena. Poslal je po pijačo. Kljub temu je čutil v sebi neko naraščajočo slast, da bi vrgel raz svojih živcev ta pritisk in izlil svojo jezo nad katerokoli najbolj običajno pogreško. Da bi se kar maščeval nad nečim ali pa nad kom zunaj zaradi bednega stanja v svoji notranjosti. Toda njegova politika je to prepovedovala. Moral jo ostati miren in trezen, on kot gospodar Gallegovine pa še celo. Proti večeru so se stvorile črne maroge pod njegovimi očmi. Potem se je v njem naenkrat nekaj sesulo in popustil je. Tudi tobak ni mogel več pomagati. Ko je stopal po hribčku proti domu, se je čutil naenkrat majhnega in mrzlega. Lahka omotica kot nekakšna slabotna mrzlica je povzročala, da so postajali njegovi koraki negotovi. In kako truden je bil potem! Tole podnebje ga bo vendarle premagalo, prekleto! Pa tudi Neleta je čakala, prekleta!
Za brata Francoisa, ki je kukal skozi špranjo pri Ferdinandovih vratih, je bil izraz Antonievega obraza točno odmerjen po prizorih na kamnu. Celo razumel je, odkod ta izraz. Že dostikrat je videl, kako sta se volja in čustvo človeka borila med seboj v boju, ki ga bosta spremenila bodisi v navadno svinjo ali pa v železno masko. Za njegov občutek je bil to eden izmed najbolj navadnih znakov moraiične bolezni sveta. Pa kako bi mogel to dvoje, voljo in čustvo moža, spraviti do takega sodelovanja, da bi bila oba zadovoljna s tistim, kar je delal — kako naj ta človek postal cel mož? Sam pri sebi je govoril: česa bi človek ne smel imeti, da ta postal cel mož? Spoznal je, da je le eden Edini tisti, na katerega se je mogel ozirati. Le en popolni kažipot, da človok lahko postane cel mož. In ker je našel v tem vzoru polnost svojega življenja kljub vsemu, kar se je pri tem moglo zgoditi bornemu telesu, ga je to potegnilo za seboj, da je to povedal in s svojim življenjem izpričal. Na videz najbolj nedelavna oseba na Gallegovini, namreč brat Francois, je bila v resnici eden izmed silno redkih ljudi zapadnega sveta, ki so se do temelja istovetili z močjo svojega bitja.
Ta redki	mož po vsem tem	ni imel nobenega	povoda, da bi
skozi špranjo	teh vrat gledal v	Afriki	nekaj izrednega. Ta izraz
iz življenja, tako neobdelan in nezamotan, kakor se mu je tal ponujal, se je zdel njemu kot nekaj vseskozi navadnega.
Po prepričanju brata Francoisa bi se dalo uporabiti samo eno zdravilo, s katerim bi vzbudili ljubezen v srcih ljudi. In zato je bilo na razpolago samo eno sredstvo, da bi jim kot nasprotje prikazal načine svojega Mojstra in jim pokazal, kako učinkuje. Besede ne bi bile zadosti. Ze na bilijone propovedi je bilo, odkar je sv. Pavel začel. Teorije	in modroslovski sistemi	so propadli,	ker jih ljudje
niso znali utelešene uveljavljati	ali pa	niso hoteli.	Le zgled sam,
pravo resnično življenje po zgledu njegovega Mojstra, le to bi moglo pomagati.
Ponižno in pogostokrat v dvomih, oborožen z močjo molitve in s težko pribojevano ljubeznijo do človeka, v kateri se je včasih zdelo, da se je dotaknil celo prstov razpela, je hodil brat Francois tipaje in čestokrat spotikujoč se, toda zmerom glasno in neustrašeno po nepopisno težki poti svojega Vzora.
Če je sedaj ves znojen in celo e solzami v očeh gledal ■ skozi vratno špranjo, kako dela svet za svojo pogubo, ni našel tu ničesar, kar bi ga moglo nepričakovano premagati in preokreniti, da bi sc predal svojini Čustvom in živcem in da bi izbruhnil v kako zdvojeno trenutno pridigovanje. Teh menjalcev (to mu je bilo jasno), bi ne mogel na noben način izgnati iz templa z njihovimi lastnimi biči. Tako daleč je prišlo, da je gledal na Gallegovino, zlasti pa na njen majhni vrtni del, enostavno kot na neke vrste	Getsemani.
Na Gallegovini je ta načrt obstajal v tem,	da	je z	vsem,	kar
jo mogel znositi skupaj ali naprosjačiti, odkupoval sužnje, ki so jih pri pregledu na kamnu zavrgli. Skrbel je za bolnike, dokler niso umrli. Obdržal je pohabljence ali slabotneže na svojem vrtu, kjer je njihovo slabotno delo pod tem podnebjem zadostovalo, da so životarili v tej majhni skupnosti. Nekatere teh nesrečnežev sc mu je posrečilo postaviti celo spet na noge, vendar pa ne veliko. Večina njih je odšla kmalu v pokoj na pokopališče, ki se je stalno večalo. Prav posebno pa se je brat Francois zavzel za otroke.
Marsikatero izčrpano črnsko otroče, ki ni imelo več moči, da bi šlo za karavano in dolgo vrsto, v kateri je bila tudi njegova mati, je pred njegovimi očmi izginilo^ v temi pragozda. Šel je za njim, njemu se je moralo zahvaliti za življenje. V gozdu je čakalo na mrak in na neizogibni konec, otrplo od utrujenosti in strahu, poslušalo je šelestenje listja, vpilo in kričalo — pa je potem prišlo k sebi v naročju pastirja iz Gallegovine.
»Kajti tudi jaz,« je rekel brat Francois, »grem	kot	lev	na	lov
in iščem meso, ki je prišlo iz božjih rok.«
»Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. ca Inozemstvo 25 din Uredništvo: Kopitarjev« ulica fi/TH Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva alica 8.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč, Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Jože Košiček.