rt v* 0 Tj- = r<"> m СЛ = 0 c- INTERVJU S pisateljem Ivanom Sivcem o celjskih On plemičih str. 26-27 SPORT Tajfun nemočen proti »vetru«, polom Zlatoroga str. 17 St. 8 / Leto 71 / Celje, 25. februar 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak AKCIJA novi Čez približno mesec prva odpuščanja Predstavniki sindikata v laški pivovarni so nam povedali, da je vzdušje tam v teh dneh zelo napeto. Kako tudi ne, ko so na vidiku prva odpuščanja. Zaposleni bodo najbrž čez dva tedna izvedeli, ali so med tistimi, ki bodo morali »na cesto«, ali bodo zgolj premeščeni na novo delovno mesto ali pa za zdaj v pivovarni ostajajo. str. 4 str. 36-37 AKTUALNO Odličen obisk v zdraviliščih str. 2-3 CELJE Brez podrtij v središču mesta str. 6 VELENJE јВДУммШММ' ami iirriaii^ V vrtcu spet razvojni oddelek str. 9 BRASLOVCE Stanovanja v starem kulturnem domu? str. 10 NASA TEMA Kako do medicinskih pripomočkov str. 12-13 KULTURA Premiera filma Dom str. 14 AKCIJA (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje str. 35 2 AKTUALNO UVODNIK Dramilo Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK »Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan.« ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA „ „ „ mm ИВ 9B mm PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK o аши am mm Misel tedna Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. (Valentin Vodnik) Odličen obisk v zdravil Optimizem zaradi več denarja za promocijo in zaradi novih investicij, pesimizem z Nemalo sem bila presenečena, ko je minuli teden Jernej Mazej, mojster vrta in vsega, povezanega z zemljo, na vprašanje, kaj je vodilo njegovega dela in vrtnarskega prizadevanja, kot iz topa izstrelil: »Dramilo Valentina Vodnika!« Vsebina te razsvetljenske pesmi še danes prinaša izjemno aktualno sporočilo. Tako pravi tudi naša lektorica Tanja Drolec, ki je ob pregledu teksta za tokratno rubriko o vrtnarjenju uvodni misli iz Dramila »Slovene', tvoja zemlja je zdrava« dopisala še naslednjo misel: »Lenega čaka strgan rokav, palea beraška, prazen bokal.« In to dvoje je osnovno sporočilo časa, v katerem je Vodnik Dramilo pisal, in današnjega časa. V bistvu je univerzalna resnica, mimo katere ne moremo, če si še tako zatiskamo oči. Če bomo delavni in bomo znali izkoristiti naravne danosti, lastne fizične in umske sposobnosti za delo, bomo živeli lepo. Najslabše, kar lahko naredimo, je, da zapademo lenobi. Verjetno bi slednji danes lahko dodali še kakšno od »bližnjic«, ki jih ljudje ubirajo za dosego svojih eiljev. Ta preprosta in stvarna Vodnikova budniea je polna ljudske modrosti, je univerzalna za vse. Vredna več kot sto pridig, je nekdo zapisal. Vodnik v tej pesmi med danostmi našteva polja, vinograde, gore, morja, rudo in trgovanje. Prav v teh dneh, ko smo beležili svetovni dan maternega jezika, lahko dodamo še svoj jezik, slovenščino. Tudi ta je nam, rojenim konee 20. in v začetku 21. stoletja, dana, položena v zibelko. Zapisana živi, kot je v letošnji poslaniei ob dnevu materinščine zapisal predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina, že skoraj pet stoletij. Tako kot drugi jeziki tudi naš zori, se plemeniti in bogati, a se obenem nikdar ne postara. Zato bi moral, kot piše Svetina, buditi posebno obliko naeionalnega ponosa. Slovar slovenskega knjižnega jezika je zbirka bogastva, ki ga ni nikjer drugje. Iz njega »se pojijo knjige, plemenite hčere slovenske besedne umetnosti«, je vzneseno poetičen Svetina. Jezik je tisti, s katerim kot narod ohranjamo samozavest in samobitnost. Kljub reku, da več jezikov kot znaš, več veljaš. Svetini tudi glede tega lahko samo prikimamo. Iz spanja nas lahko prebudita tudi dve novi knjigi enega najplodnejših slovenskih pisateljev Ivana Sivea, ki piše o usodi eeljske plemiške rodbine. Budi nas iz nevednosti s podatki, da so bili Friderik I., Herman I. In Herman II. podjetne, sposobne, v Evropi prepoznane in eenjene osebnosti. O tem, da je bilo Celje veliko kulturno središče. In še o čem. Sivčevo dramilo te dni je: bodite ponosni na svojo zgodovino, črpajte iz nje. Budi nas tudi vrtnarski strokovnjak Jernej Mazej. Imamo zemljo, ki je zdrava. Imamo semena starih sort naših babie, ki bi jih bilo sramotno in neumno zavreči in zamenjati s takšnimi, ki nam jih vsiljujejo mednarodne multinaeionalke. Imamo polja, gozdove, vinograde in sadovnjake. To zemljo tudi znamo obdelovati. Če le hočemo. »Lej, narava vse ti ponudi, iz rok ji prejemat ne mudi!« V času zimskih šolskih počitnic bodo lahko z dobrim obiskom zadovoljni ne le na smučiščih, marveč tudi v zdraviliščih iz celjske regije, ki so vključena v Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ). Od povsod poročajo o dobrem obisku med zimskimi šolskimi počitnicami. V Termah Dobrna tako beležijo 85-odstotno zasedenost nočitvenih namestitev med tednom in stoodstotno ob koncih tedna. V Thermani Laško načrtujejo, da bodo v času zimskih počitnic ustvarili skupno približno 4.700 nočitev in v februarju imeli več kot 80-odstotno zasedenost, kar je za 2 odstotka bolje kot lani. V Termah Oli-mia v bazenskih kompleksih beležijo večji obisk v prvem delu počitnic v primerjavi z drugim, hotelske namestitve pa imajo skorajda polno zasedene. O podobni sliki poročajo tudi iz Unior turizma Zreče: na Rogli in v Termah Zreče so imeli v prvem tednu počitnic namestitvene zmogljivosti polno zasedene, v tem tednu pa na Rogli pričakujejo približno 95-odstotno zasedenost, v Termah Zreče pa več kot 80-odstotno. V času zimskih počitnic v naših zdraviliščih največji delež nočitev ustvarijo domači gostje, med tujimi turisti pa prevladujejo gostje iz Avstrije, Italije, s Hrvaške, iz Srbije in z Madžarske. V SSNZ so sicer še povedali, da je bil tudi lanski zadnji mesec za večino njihovih članic rekorden, ko gre za obisk gostov in ustvarjene nočitve. Podobno rast v SSNZ pri domačih gostih ugotavljajo tudi za lani, medtem ko je pri tujih turistih ta rast nekoliko nižja, pri približno treh odstotkih. Tako je bil v lanskem decembru v naših zdraviliščih za skoraj 7 odstotkov večji obisk domačih gostov, tujih gostov pa je bilo več skoraj za deset odstotkov. Dobri produkti, večja promocija Kot je povedal Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, lahko tako dobre rezultate med drugim pripišejo dobro pripravljenim turi- stičnim produktom in njihovi uspešni prodaji. Poudaril je, da je zdraviliški produkt še močneje usidran v zavesti domačega in tujega gosta kot najprivlačnejši, najbolj celovit, raznovrsten in najbolj prepoznaven turistični produkt v Sloveniji. »K temu vsemu je svoje prispevala splošna krovna promocija Slovenije na tujih trgih ali posameznih zdravi- Nov investicijski ciklus v zdraviliščih Da gre zdraviliščem bolje po letih krize in lastniškega preurejanja, sporočajo tudi večja investicijska vlaganja, za katera so se v tem letu odločili v nekaterih naših zdraviliščih. Iz Term Zreč so sporočili, da v tem letu ne načrtujejo večjih investicijskih vlaganj. - ___—- V Thermani Laško bodo letos prenovili sobe v petem nadstropju hotela Vrelec, saj obstoječe stanje ne zmore več zadovoljiti današnjih potreb in želja uporabnikov. Letos bodo pripravili tudi projektno dokumentacijo za preureditev pritličja v hotelu Vrelec, kjer so savne in wellness programi. V hotelu Thermana Park Laško pa v letošnjem letu večjih investicij ne načrtujejo. (Foto: RG) AKTUALNO 3 ■ V V ■ I iscih aradi koncesnin lišč na trgih, od koder v naša zdravilišča prihaja največ gostov iz tujine - v Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem, v Srbiji, Rusiji ...« je še dodal Altbauer. K dobrim decembrskim rezultatom je po njegovem mnenju verjetno prispevala tudi zelena zima, saj so zdravilišča ob nedelovanju smučišč ponavadi prva izbira gostov. Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) Končno črto pod rezultati tudi v finančnem pogledu bodo v zdraviliščih potegnili šele ob koncu marca, ko bodo za objavo pripravljena finančna poročila. »Že zdaj lahko napovemo, da so bili mnogi člani SSNZ uspešni tudi v ključni kategoriji, pri doseganju višje iztržene cene,« je še poudaril. Več optimizma, a krize še ni konec Kljub temu direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč meni, da ti dobri rezultati še niso dokončno znamenje, da se je vsaj za zdravilišča kriza končala. Je pa prepričan, da je pri ljudeh nekoliko popustila zavora, ki je bila značilna za gospodarski krč v minulih letih. »Iz zdravilišč poročajo, da so ObCuten padec obiska ruskih gostov Kljub dobrim rezultatom slovenskega turizma v minulem letu, tudi zdraviliškega, ki je k tem dosežkom prispeval levji delež, so turistični delavci zaskrbljeni zaradi občutnega padca ruskih gostov. Tega so še posebej občutili v Rogaški Slatini. Tam se je v letu delež ruskih gostov zmanjšal za kar 27 odstotkov, število nočitev pa za 30 odstotkov. Vzroki za krčenje ruskega turizma ne le pri nas, marveč tudi drugod po svetu so sicer gospodarska kriza, velik padec vrednosti rublja in sankcije zahoda proti Rusiji. »Te so na drugi strani povzročile reakcijo Rusije, da je prepovedala svojim državljanom uporabo zdraviliških storitev v Evropski uniji. V naših zdraviliščih so to najbolj občutili pri organiziranih skupinah, ki jih je bilo v letu 2014 kar precej,« je povedal Iztok Altbauer, direktor SSNZ. Kot je še poudaril naš sogovornik, je do občutnega izpada pri obisku ruskih gostov prišlo predvsem v drugi polovici preteklega leta. Na državni ravni je šlo za kar 40 odstotkov ruskih prenočitev manj. Kar pomeni velik udarec za turizem, saj so še pred dvema letoma našteli 150 tisoč ruskih prenočitev na državni ravni, zdaj pa jih našte-jejo zgolj še 90 tisoč. Tako velikega padca se po Alt-bauerjevem mnenju ne da nadomestiti v tako kratkem času: »Kljub temu smo jo v zdraviliščih še kar dobro odnesli, da imamo zaradi tega samo 2,8 odstotka manj tujih prenočitev.« RG, foto: ROBERT REICH gostje bolj sproščeni, večkrat se odločajo tudi za krajše počitnice, o več optimizma pri nas govori tudi podatek, da smo v zdraviliščih najboljše rezultate dosegli prav na domačem trgu.« Letošnje leto bo po tako visoki rasti v lanskem letu pravi izziv, še posebej v luči izjemno zapletenih varnostnih vprašanj v Evropi in s tem povezanih ukrepov, ki jih je že sprejela Slovenija. Direktorja SSNZ razveseljuje, da bo ponovno osamosvojena STO imela na razpolago bistveno več denarja za promocijske aktivnosti in da sta leti 2016 in 2017 namenjeni izpostavljanju zdravih voda kot krovne teme. Smelim načrtom napoti višine koncesnin »V skladu s sprejeto Strategijo razvoja slovenskih naravnih zdravilišč smo si za letos zadali smele cilje, in sicer želimo število prihodov in prenočitev v letu 2016 povečati še za 3 do 4 odstotke. Po podatkih o zasedenosti v januarju in februarju bomo te cilje lahko tudi realno dosegli,« je prepričan Altbauer. A ta optimizem uplahne ob misli na višino koncesnin, ki jih je lani z uredbami določila vlada. »Vse še tako dobro zasnovane promocijsko--prodajne aktivnosti in dobre rezultate lahko izničijo nerazumni ukrepi pri določanju višine koncesnin in nepripravljenost za sprejemanje kompromisnih rešitev.« Novosti glede razreševanje te problematike namreč ni, kar pomeni, da vlada oziroma okoljsko ministrstvo ostajata pri svojem. ROBERT GORJANC Foto: RG Največ bodo za investicije namenili v Termah Olimia, kjer bodo v celostno prenovo wellnes štirizvez-dičnega hotela Sotelia vložili milijon evrov. Ta prestižni hotel, za katerega so prejeli tudi Plečnikovo nagrado za arhitekturo, letos praznuje deseto obletnico poslovanja. Dela bodo začeli marca in končali do konca junija. Foto: arhiv NT (GrupA) »rr ' 6!>> TermeQlimia gostišče «Lipa \ П(чЛ Sotelia "Breza > ~ MpitrthdU'l > —'Biizemi.. V Term a uj a j 'Wellness \ Orhidelia / V Termah Dobrna letos nadaljujejo investicijski cikel za dvig kakovosti storitev in širitev prodajnega programa. Tako načrtujejo naložbe v nadaljnjo prenovo nastanitvenih in gostinskih zmogljivosti, širitev Diagnostično rehabilitacijskega centra - Dobrna Medical ter infrastruk-turne investicije za ohranjanje kakovosti storitev. Foto: GREGOR KATIČ V zakon bolj zreli Manj porok in manj ločitev - Največ porok v maju in avgustu Mit, da se polovica zakonov konča z ločitvijo, ne drži. Pri nas število ločitev od leta 2012 rahlo upada, a se vse od leta 1995, odkar statistični urad o tem vodi evidenco, njihovo število ostaja pri približno dva tisoč na leto. Tudi število porok upada, a je še vedno približno trikrat višje od števila ločitev. V letu 2012 je prvič po letu 2002 število sklenitev zakonskih zvez znova več kot 7 tisoč; zakonsko zvezo je sklenilo 7.057 parov. Že leto kasneje je v zakonski stan skočilo občutno manj parov. V letu 2014 se je trend znova obrnil navzgor, poročilo se je 6.571 parov. Sorazmerno s številom porok se tako na ravni celotne države kot tudi v Savinjski statistični regiji giblje število ločitev. Pri tem se sklepanje zakonskih zvez pomika v višje starostne skupine. Ženini, ki so se v letu 2014 poročili prvič, so bili v povprečju stari 31,6 leta, neveste pa so bile v povprečju dve leti mlajše (29,4 leta). Povprečna starost moža ob razvezi je bila 45,9 leta in povprečna starost žene ob razvezi 42,9 leta. V Sloveniji je bilo v letu 2014 registriranih 27 istospolnih partnerskih skupnosti, in sicer 14 med moškimi in 13 med ženskami. Kriza in poroke Gospodarsko krizo radi krivimo za vrsto slabih stvari, ki se nam dogajajo v življenju, tako za ločitve, ko naj bi nam finančna nestabilnost kvarila medosebne odnose, kot tudi za upad ločitev, ko naj bi nas finančna nestabilnost zadrževala pri razhodu, saj bi pomenila še večjo negotovost. Če pogledamo statistične podatke za Slovenijo, bi krizi težko pripisali odločilni vpliv na naše odnose, bi se pa verjetno morali vprašati, kaj se je dogajalo leta 2005, ko je bilo v Sloveniji rekordno nizko število porok in rekordno visoko število ločitev. LK Sklenjene zakonske zveze (Slovenija) l. 1980 12.377 l. 1990 8.517 l. 2000 6.528 l. 2012 7.057 l. 2014 6.571 Razveze (Slovenija) l. 1980 2.309 l. 1990 1.858 l. 2000 2.125 l. 2012 2.509 l. 2014 2.469 Sklenjene zakonske zveze (Savinjska statistična regija) I l. 1995 1.053 ■ l. 2005 644 ■ l. 2010 757 l. 2012 859 ■ l. 2014 773 Razveze (Savinjska statistična regija) l. 1995 235 l. 2005 302 l. 2010 322 l. 2012 276 l. 2014 260 Vir: SURS NE PREZRITE Priloga Poroka strani 28-33 4 GOSPODARSTVO Konec devetdesetih let je bilo v Pivovarni Laško zaposlenih 630 ljudi. Trenutno jih v podjetju dela 415. Koliko jih bo po aprilu 2016? Kdo bo odšel in kdo ostal? Zaposleni v Pivovarni Laško v teh dneh trepetajo za svoja delovna mesta - Iz podjetja bo odšlo najmanj 75 ljudi Čez dva tedna bo najverjetneje že znano, kdo bo ostal v Pivovarni Laško in kdo bo moral oditi. Po zdajšnjih napovedih bo službo izgubilo približno 60 ljudi (prav toliko tudi v ljubljanski pivovarni), najmanj petnajst naj bi jih šlo k novemu delodajalcu, medtem ko dvajset ljudi čaka premestitev na drugo delovno mesto znotraj podjetja. »Vzdušje v pivovarni je v teh dneh zelo napeto. Nihče namreč ne ve. ali je na seznamu presežnih delavce ali ni. To so res zelo težki časi,« pravi predsednik sindikata v podjetju Andrej Škorja. Uradno imena tistih, ki bodo morali zapustiti podjetje, še niso znana. Uprava seznam najbrž že ima, vendar ne v sindikatu ne v svetu delavcev, kot zatrjuje tudi njegov predsednik Boštjan Terček, zanj še ne vedo. Pogajalska skupina, v kateri so predstavniki sindikata in sveta delavcev, je ta ponedeljek z upravo sklenila že tretji krog pogajanj o programu razreševanja presežnih delavcev. »Dogovarjamo se o tem, kako ohraniti čim več delovnih mest, govorimo tudi o višini odpravnin in odškodnin odpuščenim delavcem, a seveda tudi o kriterijih za določitev presežnih delavcev. Imena bodo znana, potem ko bo predlagani program sprejet, pričakujemo, da bo to po 10. marcu. Temu bo sledila priprava seznamov in vseh ostalih podatkov. Program odpuščanja se bo torej najverjetneje začel po 10. aprilu in končal do poletja,« pojasnjuje Andrej Škorja. Nič spornega Tako v sindikatu kot v svetu delavcev pravijo, da v programu razreševanja presežnih delavcev ni nič spornega, da je narejen tako, kot zahteva zakonodaja. To je potrdila tudi sindikalna pravna služba. S pogajanji pač želijo za tiste, ki bodo morali oditi, in za tiste, ki bodo ostali, izpogajati še boljše pogoje in še višje odpravnine, kot jih predvideva zakonodaja. Izkoriščajo torej dejstvo, da je Skupina Laško dobila bogatega lastnika? »Nikakor ne,« pravi predsednik sveta delavcev Boštjan Teršek. »Pogajamo se o kriterijih za določitev presežka delavcev, o pogojih za prezaposlitev nekaterih delavcev k novim delodajalcem in tudi o prerazporeditvah, ki so predvidene znotraj podjetja. Govorimo tudi o tistih, ki bodo v programu presežkov, a jim do upokojitve ne manjka več veliko. O višini odpravnin se ne pogajamo, pogajamo pa se o odškodninah.« Andrej Škorja: »Naša sreča je, da smo tehnološko zelo dobro opremljeni, tudi v primerjavi z ostalimi pivovarnami Heinekena in s konkurenco. Je pa res, da je del naših zmogljivosti neizkoriščen. Zato upam, da bomo z novim lastnikom dobili še več dela.« V javnosti že nekaj časa kroži podatek, da bo v obeh pivovarnah, laški in ljubljanski, delo izgubilo 120 ljudi. Ali bo to tudi končna številka, je trenutno še težko napovedati, pravita Škorja in Teršek. »Ne vemo namreč, ali bodo ljudje, ki bodo na seznamu presežkov in sodijo v varovano kategorijo, torej jim do upokojitve manjka manj kot pet let, sprejeli odpoved pogodbe o zaposlitvi. Če bodo odpoved sprejeli, pričakujemo, da bodo dobili tudi odškodnino,« pojasnjuje Teršek. Velika vsota za odpravnine Znesek, ki ga bo Heineken namenil odpravninam, ni majhen. Znaša kar 6,5 milijona evrov. Veliko za le 120 ljudi. Vendar, opozarja Teršak, vsega tega denarja ne bodo dobili tisti, ki bodo odpuščeni. Od te vsote bo treba namreč odšteti davke, ki niso majhni. Poleg tega ne gre samo za odpravnine, ampak tudi za odškodnine. Vsak, ki bo odšel iz pivovarne, bo za leto dela v podjetju dobil pol plače. Vendar je dejstvo, da bodo odpravnine višje, kot jih določa zakon. Čim boljši izplen Tako v sindikatu kot v svetu delavcev pričakujejo, da bodo v pogajanjih za odpuščene in za ljudi, ki bodo odšli k novemu delodajalcu - gre za tiste, ki zdaj delajo v menzi, za vratarsko službo, čistilke in za službo, ki je skrbela za vodo- Boštjan Teršek: »Naš glavni pomislek je, ali je res treba vse naredili v tako kratkem času. Si za odpuščanje res ne moremo privoščiti nekoliko daljšega obdobja? Žal proti volji lastnika ne moremo nič, res pa je tudi, da bolj kot se stvari vlečejo, slabše je.« vod - dosegli čim boljši izplen, to je čim višjo odpravnino in odškodnino. »Od vsakega posameznika bo odvisno, ali bo sprejel odpravnino in zraven še kakšno odškodnino. To zlasti velja za zaščitene kategorije, kamor poleg invalidov sodijo tudi tisti, ki imajo do upokojitve manj kot pet let. V tej kategoriji smo tudi predstavniki delavcev. Vendar moram poudariti, da bo tudi za tiste, ki bodo ostali, prihodnost negotova. Proces reorganizacije je živ in se najbrž še nekaj časa ne bo končal,« opozarja Teršek. Nemočni Predsednika sindikata in sveta delavcev ne želita odkrito oceniti, ali je uprava pivovarne v pogajanjih z novim lastnikom razmišljala predvsem o svojem položaju ali o položaju delavcev. »Ne vem, kaj je Heineken ponudil upravi. Predstavniki delavcev namreč v pogajanjih nismo sodelovali, čeprav smo to želeli,« pravi Teršek. »Je pa res,« dodaja Škorja, »da znesek za odpravnine dokazuje, da upravi vendarle ni vseeno, s kakšno popotnico bodo od- puščeni zapustili pivovarno. Raje bi sicer videl, da bi upravi uspelo ohraniti več delovnih mest, vendar se očitno ni dalo narediti več. Žal proti volji lastnika ne moremo narediti nič.« Ljubljančani na boljšem Andrej Škorja in Boštjan Teršek menita, da 120 odpuščenih delavcev še ni končna številka. »Ne vemo, kaj se bo dogajalo v naslednjih letih. Želimo si, da bi se količinska proizvodnja povečala, saj to pomeni tudi več zaposlenih,« pravi Teršak. Vendar, kot poudarja, bodo tisti, ki bodo delo izgubili v Ljubljani, na boljšem kot tisti, ki bodo odpuščeni v Laškem. »V Ljubljani je več možnosti za zaposlitev kot v Laškem, kjer je večina večjih podjetjih propadla. Enako velja tudi za celotno celjsko regijo. Zato sem prepričan, da odpuščanja in spremembe v pivovarni ne bo občutila le laška občina, ampak kar cela regija.« Lahko bi bilo še slabše »To, kar se zdaj dogaja, je vsekakor velik šok za zaposlene. Pivovarna Laško v takšnem položaju ni bila nekaj desetletij. Na dolgi rok pa je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo pivovarno prevzel nekdo večji. Na globalnem pivovar-skem trgu se prevzemi dogajajo že dvajset let. Pri nas bi se to lahko zgodilo že leta 2005, ko so Union želeli prevzeti Belgijci. Če se to, kar se dogaja, ne bi zgodilo danes, bi se nam zagotovo v naslednjih letih. Kot pozitivno ocenjujemo, da je naš novi lastnik pivovar. Lahko bi bilo slabše, če bi pivovarno kupil kakšen finančni sklad,« je prepričan Boštjan Teršek. Andreju Škorji pa je predvsem pomembno, da bosta laška in ljubljanska pivovarna ohranili zdravo jedro in da se proizvodnja piva v Sloveniji ne bo ustavila. JANJA INTIHAR Foto: GrupA Franc Zdolšek o odpuščanjih v Pivovarni Laško Ob zaskrbljenosti zaradi Pivovarne Laško zadovoljstvo z novimi najemniki v Secaplastu in Paronu V Občini Laško so informacijo o napovednih odpuščanjih sprejeli z zaskrbljenostjo. Čeprav so v občini, kot nam je povedal župan Franc Zdolšek, v stiku z vodstvom Pivovarne Laško, niso podrobneje seznanjeni z načrti novega lastnika, kar zadeva organizacijske spremembe in s tem povezano število delovnih mest. »Konkretnih informacij, slim, da to tudi v pivovarni koliko ljudi naj bi šlo v pred- še ni dorečeno,« je povedal časni pokoj ali na zavod za Franc Zdolšek. Kot je še dodal, zaposlovanje, nimamo, mi- je Heineken multinacionalka in ima svojo poslovno filozofijo, zato občina težko vpliva ali kaj konkretnega stori glede odločitev, ki zadevajo odpuščanja v pivovarni. Ta bi sicer v prihodnjih letih, ko se bodo iztekla nadomestila za brezposelnost, lahko poslabšala socialno sliko v laški občini. »Vsa leta ljudem, ki pridejo v stisko, poskušamo pomagati z enkratno denarno pomočjo v višini 200 do 300 evrov in tako prebroditi najtežje trenutke,« je še poudaril Franc Zdolšek. Za te namene sicer v občini letno namenijo približno 50 tisoč evrov. Župan Franc Zdolšek je ob tem še povedal, da jih v občini veseli, da se je po stečaju Secaplasta v njegovih proizvodnih prostorih z začetkom novega leta pojavil nov najemnik, ki je zaposlil približno šestdeset ljudi, novega najemnika pa ima tudi Paron. Kar vsaj malo prispeva k vedrejši gospodarsko-soci-alni sliki občine Laško. RG GOSPODARSTVO 5 Stalno izobraževanje in povezovanje formula uspeha Prva generacija diplomantov Gorenje Create Academy Vodstvo Skupine Gorenje je v hotelu Paka v Velenju podelilo diplome prvi generaciji diplomantov Gore-njeve akademije za razvoj novega izdelka - Gorenje Create Academy. S tem izobraževalnim programom v Skupini Gorenje spodbujajo inovativnost in nadgrajujejo znanje pri razvoju novih izdelkov. Gre za mednarodni izobraževalni program, ki so ga uvedli lani in je del kor-porativne univerze tega podjetja. »Gorenje je z mnogimi prevzemi in internacionalizacijo v preteklosti gradilo točke odličnosti v različnih državah. Poleg Velenja imamo močne razvojne centre na Nizozemskem, Švedskem, Češkem in v Srbiji. S programom Gorenje Create Academy postavljamo ne le nov mejnik v internem izobraževanju, temveč predvsem trdne temelje za doseganje sedanjih in prihodnjih strateških ciljev,« je povedal Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja V Gorenje Create Academy so vključeni zaposleni s področja razvoja, oblikovanja, produktnega vodenja, prodaje, nabave, kakovosti in proizvodnje in tudi drugi. Da bi Gorenje v ustvarjalnem procesu, ki vodi do novih, inovativnih izdelkov, pridobilo najnovejša teoretična in praktična znanja, so se povezali s tremi priznanimi univerzami: nizozemsko in švedsko tehnično univerzo ter našo Univerzo v Ljubljani. »Na univerzi smo zelo zainteresirani, da se znanje s fakultet prenaša v podjetja in druge organizacije. Takšno izobraževanje hkrati univerzi vrača tisto znanje in izkušnje, ki nastajajo v poslovnem okolju. Monopola nad znanjem ni več, ampak mora znanje krožiti in s tem ga vsi ustvarjamo v večjem obsegu,« meni rektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Svetlik. Četrt stoletja načrtnega izobraževanja V Skupini Gorenje je interno izobraževanje pomemben del strategije razvoja družbe, ki se mu načrtno posvečajo že skoraj četrt stoletja. Vlaganje v zaposlene in razvoj kadrov tudi v novi strategiji skupine za obdobje od leta Slušateljem prve generacije, ki je končala Gorenjevo akademijo za razvoj novega izdelka, sta diplome podelila predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac in direktorica Korporativne univerze Gorenja Irena Zupančič. 2016 do 2020 ostaja med ključnimi poslovnimi usmeritvami. Zavedajo se namreč pomena dobro izobraženih, visokousposobljenih strokovnih kadrov za razvoj, rast in ohranjanje konkurenčnosti v zahtevnem in nepred- vidljivem mednarodnem poslovnem okolju. Sistem izobraževanja, ki temelji na načelih učeče se organizacije, v Gorenju razvijajo v okviru lastne korporativne univerze, katere dejavnost temelji na pridobivanju in združevanju znanja, prenosu najboljših praks, povezovanju različnih poslovnih kultur in utrjevanju skupne kor-porativne identitete. »Ideja za korporativno univerzo se je rodila iz dobrih izkušenj in praks izobraževanja v okviru mana-gerske akademije, ki smo jo ustanovili ob razpadu Jugoslavije in izgubi velikega dela tržišča, zaradi česar smo se morali v Gorenju usmeriti na druge trge,« je povedala Irena Zupančič, direktorica Korporativne univerze Gorenja. Od leta 1991 se je Mana-gerske akademije Gorenje udeležilo že več kot 500 sodelavcev, v zadnjih nekaj letih pa so udeleženci prispevali več kot tisoč poslovnih zamisli, od katerih so jih več kot 50 oblikovali v poslovne načrte. V okviru Gorenjeve korporativne univerze delujejo poslovna akademija za management, mednarodna poslovna akademija in akademija za razvoj novega izdelka, Gorenje Create Academy. Korporativna kultura kot vezivo Z lastnimi izobraževalni programi, za katere na leto namenijo približno milijon evrov in ki se jih je lani udeležilo več kot tri četrtine zaposlenih, želijo v Gorenju razvijati poslovno odličnost na vseh področjih in kor-porativno kulturo v celotni skupini. »Ne samo struktura naših lastnikov, nadzornikov, ampak tudi struktura zaposlenih je danes zelo mednarodna. Skupina Gorenje je postala veliko mednarodno multikulturno podjetje in ravno močna korporativna kultura je izredno pomembno vezivno tkivo, da lahko skupaj delamo in sledimo istim ciljem,« je še poudaril predsednik uprave Gorenja. Med več kot 10 tisoč zaposlenimi v Skupini Gorenje je kar 42 različnih narodnosti, približno 40 odstotkov zaposlenih pa jih dela v tujini. ROBERT GORJANC Foto: Gorenje »Popolna zmeda« Ohranili 67 delovnih mest Podjetje Turnaplast iz Velenja, ki je v začetku leta najelo prostore propadle laške družbe AHA Secaplast in prevzelo tudi vso njeno dejavnost, je do zdaj zaposlilo že 67 delavcev. V prihodnje naj bi jih še več. Turnaplast je bil ustanovljen prav zaradi najema Secaplasta, sicer je del skupine Turna, ki je pomemben dobavitelj komponent za industrijo bele tehnike, a tudi za avtomobilske proizvajalce in za gradbeno industrijo. Secaplast, ki se ukvarja s predelavo plastične mase in je bil v lasti Mojce Lukančič oziroma njene Skupine AHA, je bankrotiral septembra lani. Nihče od upnikov namreč ni podprl prisilne poravnave, prav tako tudi nihče od upnikov ni želel svojih terjatev pretvoriti v lastniški delež. Ob stečaju je bilo v podjetju zaposlenih 70 ljudi. Stečajni upravitelj Miran Kos proizvodnje ni ustavil, temveč jo je zaradi dokončanja naročil nadaljeval do konca leta, nato jo je prevzelo velenjsko podjetje. Kos je Turnaplastu proizvodne prostore in stroje Secaplasta oddal v najem za eno leto. Hkrati je sodišču že predlagal tudi prodajo podjetja. Kdaj bo sklep o tem sprejet, je težko napovedati, pravi, saj morajo o prodaji poleg upniškega odbora odločiti tudi vsi največji upniki, to so finančna uprava, pokojninski zavod in Družba za upravljanje terjatev bank. Kljub temu stečajni upravitelj upa, da bi lahko bila prva dražba že pozno spomladi. Tržna cena za Secaplast znaša 2,4 milijona evrov. Med tistimi, ki se bodo potegovali za nakup Secaplasta, bodo zagotovo tudi Velenj-čani. Kot je povedal direktor Turne Vladimir Pogač, so se za najem laškega podjetja odločili zaradi širitve proizvodnje, vendar jih v primeru, da bodo podjetje tudi kupili, čaka še veliko trdega dela. »Secaplast je tako na tehnološkem kot na kadrovskem področju zelo izčrpan, veliko bo treba vložiti tudi v razvoj. Naredili bomo vse, da preživi. Naše dosedanje izkušnje s podjetjem so dobre, bo pa treba poiskati nove kupce in nove trge,« pravi Pogač. JI, foto: arhiv NT (SHERPA) Odločitev sodišča, da izbriše vpise sprememb pri zamenjavi nadzornikov v šentjurski Meji, je v pravno poslovanje podjetja prinesla kar nekaj zmede. Direktor Roman Gregorn pravi, da gre predvsem za proceduralni zaplet, ki ga bodo kmalu rešili. Vendar trenutno izgleda tako, kot da je glavni nadzornik v podjetju še vedno Darko Zupanc, nekdanji večinski lastnik družbe PSZ, ki je bila tudi večinska lastnica Meje. Gre za to, da sodišče še vedno ni razsodilo o izpodbojnih tožbah, ki jih je na sklepe zadnje seje skupščine podjetja, na kateri so izvolili tudi nov nadzorni svet, vložila Zupan-čeva družba Dakont. In ker registrski del sodišča očitno ni dovolj povezan z ostalim delom sodišča, je prišlo do zmede, meni Roman Gregorn. Dejstvo je, pravi, da je Zupanc podal odstopno izjavo z mesta predsednika nadzornega sveta v Meji in da je potem skupščina imenovala nov nadzorni svet. Na te sklepe ni bila vložena nobena izpodbojna tožba, bila pa je vložena na sklep, ki govori o zmanjšanju in povečanju osnovnega kapitala, s čimer je večinska lastnica podjetja postala Družba za upravljanje terjatev bank. In dokler sodišče ne bo rešilo te zadeve, bodo morali vsi ostali postopki, meni Gregorn, mirovati. Kljub vsem tem pravnim zapletom v šentjurski Meji poslujejo dobro. Roman Gre-gorn sicer o številkah še ne želi govoriti, a pravi, da so lani povečali prihodke in poslovali z dobičkom. JI Brez podrtij v središču mesta Z nakupi poslovnih prostorov v središču mesta jih želi občina rešiti pred propadanjem in jim dati vsebino CELJE - V razpravi o letošnjem proračunu je bilo na zadnji seji mestnega sveta veliko govora in razprav tudi glede predvidenega denarja za investicije za nakup poslovnih stavb in prostorov v starem mestnem jedru in čemu naj bodo ti namenjeni. Župan Bojan Šrot pravi, da želijo z nakupi poslovnih prostorov preprečiti njihovo propadanje in jim dati ustrezno vsebino. Miloš Rovšnik, svetnik iz stranke SDS in predsednik odbora za gospodarstvo in turizem, je povedal, da je bilo glede predvidenih nakupov poslovnih prostorov precej vprašanj in dilem tudi na seji odbora, ki pa načelno podpira to usmeritev občine. »Če bomo lastništvo in rabo poslovnih prostorov v središču mesta povsem prepustili komercializaciji, potem tudi ne moremo izvajati strategije razvoja mestnega jedra,« je poudaril Miloš Rovšnik. »Ali je vlaganje denarja v zidove pogoj in možnost za razvoj Celja?« je v razpravi v mestnem svetu med drugim vprašala Štefka Presker iz DeSUSa, Gregor Gregorin (SMC) pa je postavil še konkretnejše vprašanje: »Ali moramo letos res nameniti kar šeststo tisoč evrov za nakup poslovnih prostorov v središču mesta ali ne bi raje teh nakupov racionalizirali in prostore počasi odkupovali še nekaj let?« Celjski župan Bojan Šrot je ob tem povedal, da je v mestu kar nekaj praznih stavb, ki sicer niso last občine, vendar kazijo podobo mesta. Pri tem je navedel prostore Majolke, Turške mačke, Mode (nad trgovino DM) pri mestni Celjski župan Bojan Šrot je na seji mestnega sveta podrobno orisal problematiko praznih stavb in poslovnih prostorov v mestu. zvezdi ... »Na koncu ti objekti, če so prazni, propadajo. S tem se dela gospodarska škoda in če si lahko zasebni lastniki to privoščijo, si občina ne more,« je prepričan Bojan Šrot. Gregorčičeva za zdravstvo, Teko za inkubator Razprava v mestnem svetu glede predvidenega občinskega nakupa stanovanjskih prostorov v objektu v Gregorčičevi ulici je znova pogrela nekaj lanske vroče juhe glede primernosti teh prostorov za izvajanje zdravstvene dejavnosti in glede investicije zdravstvenega doma (ZD) v prizidek, kjer bi izvajali fizioterapijo oziroma dodatno dejavnost. Svetnik mag. Dejan Žohar (SMC) se je zavzel, naj občina vrne denar zdravstvenemu domu, ki ga je imel načrtovanega za investicijo v prizidek, in mu prepusti avtonomno odločanje o prostoru za dodatno dejavnost. Po njegovem mnenju bo občinska prenova prostorov v Gregorčevi ulici za zdravstveno dejavnost tudi precej dražja od prizidka, ki so ga načrtovali v ZD. Tudi Žoharjev svetniški kolega Vinko Skale je prostore v Gregorčičevi ulici označil za neprimerne za zdravstveno dejavnost. Temu je oporekal župan Bojan Šrot, ki je poudaril, da ima občina kot lastnica tudi odgovornost, da ne dopusti, da bi bili občinski prostori, kjer se je nekoč že izvajala zdravstvena dejavnost, v neposredni bližini zdravstvenega doma prazni. Po drugi strani pa bi ZD sili gradil prizidek na že zelo s pozidavo obremenjenem prostoru. Kot je povedal župan, je na podlagi idejnega projekta razvidno, da je raba prostorov za zdravstveno dejavnost povsem ustrezna. Nenazadnje, kot je še dodal Bojan Šrot, je mogoče narediti tudi neposredno povezavo med ZD in Gregorčičevo z nadhodom. Svetnik SMC mag. Dejan Žohar je ob razpravi o prenovi stavbe v Gregorčičevi ulici 6 znova obudil vročo temo o gradnji prizidka k zdravstvenemu domu, o čemer so v mestnem svetu na veliko razpravljali že pred letom. Sicer pa bi selitev zdravstvene dejavnosti v Gregorčičevo ulico pomenila tudi, da bi Inkubator Savinjske regije preselili v nekdanjo veleblagovnico Teko, za to investicijo pa je občina rezervirala milijon evrov. V nekdanjem Teku sta trenutno »v funkciji« klet in pritličje, občina bi sprva kupila prvo in drugo etažo, želi pa kupiti objekt v celoti, kot je na odboru za gospodarstvo in turizem povedal vodja občinskega oddelka za finance Sandi Sendelbach. Prazne šolske stavbe v lasti države Župan Bojan Šrot je v razpravi opozoril tudi na problematiko praznih stavb v središču mesta, ki so v lasti države. Gre za srednjo ekonomsko šolo, ki je bila pred leti obnovljena, in nekdanji Kajuhov dom, kjer so bili sprva nameščeni begunci, preden je bil začasni namestitveni center urejen v eni od hal na Celjskem sejmu. Kot je povedal celjski župan, so v občini razmišljali celo o možnosti, da bi pouk iz III. osnovne šole preselili v srednjo ekonomsko šolo, v stavbo III. osnovne šole pa glasbeno šolo, ki potrebuje dobro zvočno izoliranost med posameznimi prostori Z državo, ki očitno nima vsebine za ekonomsko šolo, ima celjska občina na področju šolstva še precej neurejenih zadev: gre za občinska vlaganja v telovadnico Gimnazije Celje - Center in vlaganja v zemljišče za srednjo zdravstveno šolo. »Kjer se je zelo mudilo, ko je bilo treba pripraviti zemljišče, se zdaj nič več ne mudi, ko bi država morala z nami urediti razmerja. Z državo poskušamo najti neko ustrezno rešitev, da bi vsa pretekla občinska vlaganja v državne šolske objekte poplačali s pridobitvijo srednje ekonomske šole,« je povedal Bojan Šrot. Župan je tudi opozoril, da če v tej stavbi ne bo ustrezne vsebine, bo kmalu postala tarča vandalov, narkomanov, poklicnih beračev in brezdomcev kot nekatere druge prazne stavbe v mestu, na primer Lanovž in Rakušev mlin. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Stavbe v v središču Celja, ki potrebujejo vseb Prostori gostilne Majolka, ki je v lasti podjetja Domine, katerega lastnik je Darko Zupanc. Podjetje Domine ima blokiran račun, gostilna je zaprta že nekaj let. Stavba nekdanje elitne veleblagovnice Tkanina, v kateri je med omenjenimi stavbami še največ poslovnega utripa oziroma trgovin, kljub temu pa je eno nadstropje prazno. Nekdanja veleblagovnica Teko je bila v lasti podjetja Family Shop iz Kopra, ki je od maja 2014 v stečaju. Vse dražbe doslej so bile neuspešne, stečajna upraviteljica Margarita Škorja napoveduje že tretjo. Na zadnji dražbi marca lani je bila cena 1,8 milijona evrov. Stavba v delni lasti občine Žalostna podoba nekdanjega hotela Turška mačka, ki je prav tako sodi pod okrilje Zupančevega podjetja Domine. Prostori nekdanje trgovine Moda, ki so prazni nad trgovino DM. Stavba je v lasti PSZ. Poslovni sistem Zupanc. Dražba bo naslednji mesec. Stečajni upravitelj pravi, da je zanimanje le za nakup pritličnih prostorov, vendar bo stavbo prodajal kot celoto. Izklicna cena je 850 tisoč evrov. Stavba na Gregorčičevi 6, ki jo namerava celjska občina prenoviti in zagotoviti pogoje za dejavnosti zdravstvenega doma. Na Gregorčičevi 6 celjska občina namerava kupiti 5 stanovanj, ki so v zasebni lasti in še en poslovni prostor. Skupna površina omenjenih prostorov znaša več kot 254 m2. Preostali večinski del stavbe je v lasti MOC, del prostorov pa je še v državni lasti, za potrebe delovnega sodišča (okrog 545 m2). O prenovi Celjskega doma, nakupu traktorja in balona Župan Bojan Šrot je na proračunski seji mestnega sveta pojasnil še nekatere investicije, predvidene v letošnjem občinskem proračunu. Prenova Celjskega doma V okviru investicije v Celjski dom namerava občina poleg prenove fasade in ostrešja izboljšati tudi akustičnost prostorov za različne prireditve. Del prostorov bodo namenili tudi Glasbeni šoli Celje, ki ima predvsem težave s prostori za orkestralne vaje. V ta namen bo občina iz Celjskega doma v druge prostore v mestu preselila društva, v Celjskem domu bosta tako ostala le zavod Celeia in občinska finančna služba Desetka. Nakup traktorja Nov traktor želi MOC kupiti za občinski režijski obrat, v katerem je redno ali v okviru javnih del zaposlenih 23 ljudi. »Vse košnje v mestu opravljamo z našim režijskim obratom in še vrsto drugih opravil. Režijski obrat trenutno čisti na območju nekdanjega Vrtnarstva Celje, kjer so v žalostnem in zapuščenem stanju tamkajšnji rastlinjaki,« je povedal župan. Kot je še dodal, v celjski občini zelo resno razmišljajo, da bi se z režijskim obratom lotili tudi nadaljevanja gradnje pešpoti okrog Šmar-tinskega jezera. V sedanji finančni perspektivi ne vidijo velikih možnosti za sofinanciranje tega projekta na Šmartinskem jezeru z evropskim denarjem, zato bi po županovem mnenju takšna rešitev lahko bila zelo smiselna in tudi relativno poceni. Pri tem je še dodal, da delavci v režijskem obratu vzdržujejo že obstoječe pešpoti ob Šmartinskem jezeru, urejali so tudi okolico pri Brkatem somu. Nakup balona na Skalni kleti Bojan Šrot je pojasnil, da balon ni več v zasebni lasti, ampak v lasti banke, ki je dala zasebniku kredit. »Del tega balona, v katerem je javni športni objekt, je že odplačan, balon pa stoji na občinskem zemljišču. Cena je zelo ugodna, takšen balon stane precej več, kot bo plačala občina,« je poudaril. Balon pokriva športna igrišča, na katerih je mogoče igrati nogomet, badminton in še kaj, zanj pa bo občina odštela približno 33 tisoč evrov. RG ino ali obnovo Stavbi v državni lasti Čeprav je bila pred leti prenovljena, Srednja ekonomska šola Celje zdaj sameva. Hmeljarski strokovni vrh v Laškem Na mednarodnem seminarju o fitofarmacevtskih sredstvih in zaposlovanju tuje delovne sile Čeprav se s hmeljarstvom v Sloveniji ukvarja samo približno 130 pridelovalcev, je naša država s tremi odstotki svetovne proizvodnje hmelja peta največja pridelovalka na svetu. Doma hmelja lastne proizvodnje porabimo le za približno desetino, vse ostalo Slovenija izvozi. To je med drugim na 53. mednarodnem seminarju o hmeljarstvu povedala Martina Zupančič, direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pi-vovarstvo Slovenije (IHPS), ki je pripravil ta strokovni mednarodni dogodek. Na njem so domači in tuji strokovnjaki razpravljali o aktualni problematiki v panogi, v kateri ima, kot je razvidno iz omenjenih podatkov, tudi naša država pomembno vlogo. Malo zanimanja za registracijo fitofarmacevtskih sredstev Ena od osrednjih aktualnih problematik hmeljarjev po svetu je trenutno registracija fitofarmacevtskih sredstev za varstvo hmelja pri nas in na ravni Evropske unije. »Hmelj se v svetovnem merilu prideluje na približno 50 tisoč hektarjih, kar je za proizvajalce fitofarmacevtskih sredstev malo, zato tudi nimajo velikega interesa, da bi registrirali sredstva za hmelj. V državah EU brez registracije za točno določen namen sredstvo ne dobi dovoljenja,« je opozorila Martina Zupančič. Kot je še dodala, je razpoložljivo število fitofarmacevtskih sredstev, s katerimi se je mogoče ubraniti pred bo- Martina Zupančič, direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivo-varstvo Slovenije (IHPS) leznimi in škodljivci, vedno manjše, kar vpliva tudi na zagotavljanje pridelave, zato se hmeljarji zavzemajo za mednarodno harmonizacijo fitormacevtskih sredstev. Zakaj na hmeljiščih tuja delovna sila? Na seminarju v Laškem so razpravljali tudi o zakonodaji na področju zaposlovanja sezonske delovne sile na hmeljarskih kmetijah, in sicer kar zadeva zaposlovanje tujcev, zdravstveno varstvo, davčne obveznosti ... Predpisi s tega področja se namreč stalno spreminjajo. Martino Zupančič smo vprašali, zakaj na hmeljarskih kmetijah dela pretežno tuja delovna sila in zakaj ne na primer naši brezposelni. »Izkušnje z našimi brezposelnimi hmeljarji že imamo, pred leti smo poskusili s takšno akcijo, vendar ni bilo pravega uspeha. Naši ljudje niso navajeni tega kar težkega dela pod milim nebom, v različnih vremenskih pogojih in nasploh v kmetijstvu, Žalski inštitut med najbolj inovativnimi na svetu V Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS), ki ima sedež v Žalcu, so z intenzivnim žlahtni-teljskim delom v zadnjih letih za prodajo na trg razvili šest novih dišavnih sort hmelja. Gre za sorte, ki jih pivovarji uporabljajo pri trenutno zelo modnih »kraft pivih«. S temi posebnimi sortami je z večjim dodajanjem hmelja mogoče doseči raznolike okuse, ki so podobni ribezu, citrusom, ananasu, bezgu. »Lahko si štejemo v čast, da smo eden od štirih hmeljarskih inštitutov na svetu, ki jim uspevajo takšni dobri žlahtniteljski rezultati. Da smo lahko konkurenčni takšnim velikim državam, kot so Nemčija in ZDA, zagotovo ni zanemarljivo,« je vesela Martina Zupančič, direktorica IHPS. Udeleženci so lahko po seminarju v Laškem tudi degustirali pivo iz novih dišavnih sort hmelja. ki ima v našem gospodarstvu le 2,5-odstotni delež,« je povedala Zupančičeva. Kot je še opozorila, ne gre za to, da naši ljudje ne bi hoteli delati, vendar so bolj navajeni dela v tovarnah, pisarnah, zato je takšen preskok na hmeljarska polja zanje resnično preveč zahteven. »Delali so dva dni in zboleli, na poljih pa je treba od-biro poganjakov opraviti v enem tednu. Takšna praksa s tujo delovno silo je pravzaprav povsod po svetu: Američani imajo Mehičane, Nemci se poslužujejo Poljakov, v Sloveniji imamo Romune in v manjši meri tudi delavce iz ostalih republik nekdanje Jugoslavije,« je še povedala Martina Zupančič. Velik pomen sodobne tehnologije Na seminarju so strokovnjaki Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije predstavili tudi nasvete in nova spoznanja pri tehnologiji pridelave hmelja. Ta je po besedah Martine Zupančič zelo pomembna, saj je mogoče v dveh dneh, če na primer pride do zamude pri spravilu hmelja ali če se v spravilni tehniki pojavijo težave, pokvariti ves nekajmesečni trud. »Zato je zelo pomembno zlasti pri zaključnih opravilih, da uporabimo vsa znanstvenoraziskovalna spoznanja, analize in nasvete ter novejšo tehniko in tehnologijo pri spravilu,« je še poudarila Martina Zupančič. ROBERT GORJANC Foto: RG Sameva tudi nekdanji Kajuhov dom, potem ko v njem ni več nastanitveni center za begunce. Foto: SHERPA Vedno več prosilcev za denarno pomoč ŠMARTNO OB PAKI - Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki sprejeli pravilnik o dodelitvi enkratne denarne pomoči in tako pravno uredili podeljevanje denarne pomoči. V njem so tudi pojasnili, kdo so osebe, ki lahko prosijo za takšno pomoč in da so do te pomoči posamezniki upravičeni le enkrat na leto. Pomoči v vrednosti 150 evrov v občini niso nakazovali v denarju, ampak so v tej vrednosti poplačali položnice prosilcev. Župan občine Janko Kopušar je še dodal, da so lani iz proračuna namenili 2.850 evrov pomoči posameznikom v nerešljivi finančni situaciji, letos bodo namenili podoben znesek. Na podlogi pravilnika bo o dodelitvi denarne pomoči odločala občinska uprava, le v izjemnih primerih bo odločal mestni svet. Tako so na zadnji seji družini, ki ji je požar uničil hišo, namenili 500 evrov enkratne pomoči. BGO Lahko bodo ploskali REČICA OB SAVINJI - Rečiška občina bo kot kaže druga v Zgornji Savinjski dolini, ki ji bo uspelo sprejeti nov občinski prostorski načrt. Prva je bila Mozirje, kjer so svetniki zaradi dolgoletnih postopkov lani ob sprejemu celo zaploskali. Občinski prostorski načrt je temeljna prostorska listina vsake občine. Rečiška občina je namreč prejela od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ta mesec še zadnje soglasje, ki je potrebno za sprejem občinskega prostorskega načrta. Za njegov sprejem si je prizadevala kar devet let, saj je bila pogodba z izvajalcem podpisana še v času nekdanje skupne mozirske občine. »Prizadevali smo si, da bi bilo v novem načrtu več zazidalnih površin, vendar vsega nismo mogli uresničiti,« pravi župan Vinko Jeraj. Rečica bo vseeno pridobila nekaj takšnih površin. Občinski svet naj bi občinski prostorski načrt sprejel na svoji naslednji seji, ki bo v začetku marca. BJ Za prometni strategiji ROGAŠKA SLATINA, ŠMARJE PRI JELŠAH - Občini sta za pripravo celostne prometne strategije prejeli sredstva za sofinanciranje iz Evropskega kohezijskega sklada in iz državnega proračuna. Omenjena strategija je strateški dokument trajnostnega načrtovanja prometa. Sprejem tega dokumenta je tudi pogoj, da se lahko občine prijavijo na razpise za manjše izboljšave prometne infrastrukture, ki bodo sofinancirane iz naslova finančne perspektive 2014-2020. Občina Šmarje pri Jelšah je za izdelavo prometne strategije pridobila približno 59 tisoč evrov, v letošnjem in prihodnjem letu pa bo sama zagotovila še približno 26 tisoč evrov. Občina Rogaška Slatina je za strategijo pridobila približno 30 tisoč evrov, sama bo morala primakniti še približno 14 tisoč evrov. Občini bosta za izdelavo strategij objavili javni razpis, izdelava teh dokumentov naj bi bila končana približno v letu dni. TS Nepremičninski trg oživlja Ob povečanem povpraševanju se cene nepremičnin na Celjskem ne višajo CELJE - Po podatkih republiškega statističnega urada, ki so zadnji objavljeni podatki, so se cene stanovanjskih nepremičnin (stanovanj in hiš) v tretjem četrtletju lanskega leta v povprečju znižale za 3,5 odstotka. Izjema so rabljena stanovanja v Ljubljani, katerih cene so se spet zvišale. Zanimivo je tudi, da je ponekod na Štajerskem povpraševanje celo preseglo ponudbo, saj novogradenj skorajda ni. In kakšne so zadnje razmere na nepremičninskem trgu na Celjskem? Po državi je bilo v tretjem četrtletju preteklega leta prodanih malo več kot dva tisoč novih in malo več kot dva tisoč rabljenih stanovanjskih nepremičnin. Statistični urad podatkov po posameznih slovenskih regijah ne izračunava in ne objavlja, zato so na Celjskem najboljši vir informacij nepremičninske agencije. »Opažamo povečano povpraševanje po vseh bivalnih nepremičninah, to je hišah in stanovanjih, ter tudi po poslovnih nepremičninah. To se »Kar se tiče povpraševanja in ponudbe, sta letos za zimske razmere presenetljivo dobra,« odgovarja prav tako odličen poznavalec razmer na nepremičninskem trgu Janko Parfant iz celjske družbe Kapitol. odraža v povečanem številu ogledov,« odgovarja vodja celjske podružnice mednarodne nepremičninske agencije Re/ max Vasja Crnjakovič. Vodja podružnice omenja, da je bilo lani po Re/maxovih notranjih podatkih opravljenih več kot sedemsto ogledov. »Z gotovostjo lahko trdim, da trg oživlja. To se odraža v več kot 20-odstotni rasti v primerjavi »Zaenkrat trg raste, enako pričakujemo v prihodnje,« pravi Vasja Crnjaković, vodja celjske podružnice mednarodne nepremičninske agencije Re/max. z letom 2014,« še navaja Crnjakovič, ki opozarja, da je po podatkih za celotno panogo kupčij za desetino več. Zaradi vse višjega števila sklenjenih pogodb v Re/maxu tako vabijo medse nove nepremičninske posrednike. »Banke so tako rekoč odprle vrata in si prizadevajo, da bi ponudile za nakupe nepremičnin dobre pogoje,« pravi Crnjakovič. Re/max ugotavlja, da se boljše prodajajo manjše stanovanjske hiše, še posebej, če sodijo v višji energetski razred. Stranke iščejo predvsem novejše nepremičnine, med temi je v Re/maxu največje povpraševanje v Novi vasi. Če povpraševanje po nepremičninah narašča, to ne velja za cene, ki se vsaj zaenkrat ne višajo. In kako kaže nepremič- ninskemu trgu v prihodnosti, ki je zaradi splošnih gospodarskih razmer po Evropi negotova? »Zaenkrat trg raste, enako pričakujemo v prihodnje,« pravi prvi mož celjskega Re/ maxa. Živahnejša zima »Kar se tiče povpraševanja in ponudbe, sta letos za zimske razmere presenetljivo dobra,« odgovarja prav tako odličen poznavalec razmer na nepremičninskem trgu Janko Parfant iz celjske družbe Kapitol. Pozimi je na tem trgu običajno manj živahno, vendar opaža letos januarja in februarja povečano število strank tudi med kupci. »Moram reči, da se trend optimizma nadaljuje,« opaža Parfant. Novogradenj ni, z izjemo novogradnje z desetimi stanovanji in s poslovnim prostorom v Levcu. Novogradenj starejšega datuma na trgu tako rekoč ni več. Po Parfantovih opažanjih so najbolj iskane lege nepremičnin tiste, kjer je več zelenja. To je seveda celjski Otok, vendar je tam ponudba omejena. In cene v Celju? »Za stanovanja lahko rečemo, da so cene stabilne. Iskane nepremičnine lahko dosežejo višjo ceno, kot so jo v preteklosti,« opaža Parfant. Druge ostanejo na trgu dlje časa, zato morajo njihovi lastniki ceno znižati. Okvirna cena kvadratnega metra stanovanj znaša približno tisoč evrov in starejših hiš od približno osemdeset tisoč evrov naprej. V Kapitolu opažajo, da so nepremičnine kupljene z visokimi deleži bančnih posojil in z razmeroma malo lastnimi sredstvi. In prihodnji meseci? »Padca cen zagotovo ne pričakujem,« pravi prvi mož Kapitola. BRANE JERANKO, foto: BJ Zaradi očitkov zavrelo med celjskimi poklicnimi gasilci Poveljnik PGE Celje Janko Požežnik: »Inšpekcije in nadzora nas ni strah. Nepravilnosti ni.« CELJE - Konec preteklega tedna je Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije javnost seznanil s svojimi navedbami, da je v nekaterih poklicnih gasilskih enotah zaznal nepravilnosti pri izplačevanju raznih dodatkov direktorjem, do katerih niso upravičeni. Gre za dodatke za pripravljenost na domu in prispevke za predčasno upokojevanje. Med primeri, kjer naj bi bile nepravilnosti, naj bi bila tudi Poklicna gasilska enota Celje, so povedali v sindikatu. Zaradi novice o tem je zavrelo med celjskimi poklicnimi gasilci, ogorčen je tudi njihov direktor in poveljnik Janko Požežnik. Ta pravi, da je razlog za očitke sindikata poklicnega gasilstva ta, ker gasilski zavodi operativnim gasilcem ne izplačujejo do 50-odstotno višje nadomestilo za malico. Sindikat zahteva nekaj, kar je po zakonodaji nedopustno, dodaja Požežnik. To je na posebni novinarski konferenci utemeljil z mnenjem obrambnega ministrstva in ministrstva za javno upravo, kamor je že lani poslal vprašanje, ali je takšno izplačilo dovoljeno, saj bi - če bi bilo njuno mnenje drugačno - ta- kšno nadomestilo takoj začeli izplačevati. Z ministrstev je torej dobil negativen odgovor, češ da takšno plačevanje, kot ga zahtevajo v sindikatu, ki niza očitke o nezakonitem izplačevanju dodatkov, ni zakonito. »Zatem se je zgodilo, da so v sindikatu izjavili, da bodo, če ne bomo poklicne enote ne glede na to začele izplačevati nadomestila za malice, kot zahtevajo, šli v vojno z direktorji. In to zdaj počnejo,« komentira Požežnik. Zavrača navedbe sindikata Očitke, da dobiva tudi sam nezakonite dodatke za pripravljenost na domu in da mu plačujejo zavarovanje s povečanjem zavarovalne dobe, zavrača z dokumentacijo. Že leta 2014 je Ministrstvo RS za obrambo dalo soglasje za delo preko delovnega časa, dežurstvo in pripravljenost na domu. Enoti ni samo direktor, ampak tudi poveljnik, kar pomeni, da je v stalni pripravljenosti in ob večjih posredovanjih tudi vedno na terenu, četudi izven delovnega časa. Takšen primer je bil na primer ravno požar v noči na ponedeljek v Celju. Požežnik je s soglasji in z dokumentacijo predsta- vil dokaze, ki po njegovem mnenju kažejo, da pri takšnem izplačevanju ni nobenih nepravilnosti. »Inšpekcije v enoti še nismo imeli, a jo pričakujemo. Vendar bojazni, da bi karkoli pokazalo na nepravilnosti, ni. »Zdi se mi, da takšno delovanje sindikata slovenskega gasilstva nakazuje na povzročanje škode gasilstvu v Sloveniji, namesto da bi sindikat skrbel za napredek,« še dodaja. Celjski poklicni gasilci ga popolnoma podpirajo, še več, iz sindikata so se pred leti iz-članili, ker se niso strinjali s sindikalnimi odločitvami. To potrjuje tudi predsednik celjskih poklicnih gasilcev Vas-ja Krenker: »Med drugim se nismo strinjali z izplačili, ki so si jih nakazovali sekretarji sindikata slovenskega gasilstva.« V ponedeljek je bila tudi seja sveta zavoda v Poklicni gasilski enoti Celje. Predstavnik zaposlenih v PGE Celje Boris Žnidarko pravi, da ima Požežnik vso podporo. »Kdor nas pozna, ve, da je celjska poklicna gasilska enota v zadnjih desetih letih doživela razcvet glede opremljenosti in delovanja. Mnenje sveta zavoda je, da zaupamo vodenju naše ekipe,« še zaključuje. Sšol Veleposlanika veselijo gospodarske vezi Ameriški veleposlanik Brent R. Hurtley prvič na obisku v Rogaški Slatini Župan Občine Rogaška Slatina Branko Kidrič je ameriškemu veleposlaniku v Sloveniji Brentu R. Hurtleyju v spomin na njegov prvi obisk v tem zdraviliškem kraju podaril monografijo Rogaške Slatine. Ameriški veleposlanik je županu Rogaške Slatine podaril steklenico prestižnega rdečega kalifornijskega vina. ROGAŠKA SLATINA - »Veliko novega sem spoznal in se prepričal, da obstaja že veliko vezi med ZDA in tem prijetnim krajem,« je ob svojem prvem obisku Rogaške Slatine v torek povedal ameriški veleposlanik v Sloveniji Brent R. Hurtley. Kot je še dodal ameriški veleposlanik, sta z županom Brankom Kidričem imela zelo zanimiv pogovor, sicer pa je obiskal tudi Steklarno Rogaška in medicinski center ter se sprehodil po ulicah kraja in znamenitem Zdraviliškem parku. »V Steklarni Rogaška so me seznanili, da kar 80 odstotkov proizvodnje prodajo v ZDA -ali neposredno ali ameriškim turistom v Sloveniji in drugod po Evropi. Spoznal sem, da je tudi turizem v Rogaški Slatini zelo močan in mednarodno usmerjen,« je med drugim o obisku povedal Brent R. Hurtley. Dodal je še, da bi Rogaško Slatino rad obiskal tudi kot turist. Morda že poleti, ko bo zaživel prenovljen Zdraviliški park, o čemer ga je seznanil župan. Brent R. Hurtley in Branko Kidrič sta se sicer pogovarjala tudi o možnostih ameriških podjetij za naložbe v občini oziroma o možnostih podjetij iz občine Rogaške Slatina za prodor na ameriški trg, ne pa tudi o konkretnih poslih. Župan je ameriškemu veleposlaniku predstavil zgodovino in zdraviliško tradicijo Rogaške Slatine, dosežke občine v minulem desetletju in ključne projekte v prihodnosti. »Veleposlanika smo seznanili, da smo že leta 1999 podpisali pogodbo s predstavniki ZDA o gradnji čistilne naprave v Rogaški Slatini, kar ga je veselilo. Smo pa tudi izrazili željo, da bi več ameriških turistov prišlo v Rogaško Slatino,« je še povedal župan Rogaške Slatine. Po mnenju Brenta R. Hur-tleyja je Slovenija še vedno premalo poznana v ZDA. »Ko bodo Američani odkrili Slovenijo, bodo navdušeni. Pri vas so velike možnosti za aktivnosti v naravi, hojo, plezanje, smučanje ...« je laskal ameriški veleposlanik, ki je napovedal, da namerava spoznati vsak kotiček naše države. ROBERT GORJANC, foto: RG Vrata je odprla v Polžah Vojnik je pripravil letos dan odprtih vrat občine na Sorževi kmetiji v Polžah pri Novi Cerkvi. Oglasili so se številni udeleženci. VOJNIK - Nekatere občine so prejšnji teden sodelovale v akciji dan odprtih vrat občin. Tako so povabile občane, ki so lahko postavljali različna vprašanja. Ponekod so jim občine tudi predstavile pridobitve zadnjega obdobja in načrte. Občina Vojnik je že drugo leto zapored pripravila dan odprtih vrat nekoliko drugače. Če je bil lani poudarek na predstavitvi novega voj-niškega medgeneracijske-ga središča, je bil letos na Sorževem mlinu in njegovi zadnji pridobitvi. Na lanski občinski razpis za sofinanciranje ohranjanja kulturne oziroma tehniške dediščine se je namreč uspešno prijavila Sorževa turistična kmetija iz Polž pri Novi Cerkvi, ki je tako uspela pridobiti novo kolo žage venecijanke. To je po premeru v Sloveniji največje. Lastnik izjemne kmetije Oton Samec je poleg tega v zadnjih letih poskrbel tudi za novi kolesi mlina. Kmetija služi turistični dejavnosti in tudi kot učna kmetija za osnovnošolce ter študente. Občinskega dneva odprtih vrat v Polžah so se udeležili številni občani, ki jim je župan Branko Petre najprej predstavil lansko delovanje občine. Leto 2015 je bilo še posebej v znamenju sanacije plazu pod gradom Lemberg, gradnje kanalizacije, vodovoda Tomaž in prizadevanj za pridobitev listine Občina po meri invalidov. Izpostavil je tudi veliko razstavo jaslic na prostem z naslovom Božični Vojnik, ki si jo je ogledalo nič manj kot dvajset tisoč obiskovalcev. Kot največji nalogi za leto 2016 pričakuje Petre dokončanje dveh, ki sta tesno povezani z državnimi organi. To sta zaključek protipoplavnih ukrepov, ki zelo zamujajo, in sprejetje občinskega prostorskega načrta. Poleg tega naj bi občina letos zgradila pločnik v središču Vojnika, ki naj bi ga že lani, vendar se je zapletlo zaradi soglasja direkcije za ceste. Med letošnjimi nalogami so med drugim še različna asfaltiranja. Vse večja je tudi potreba po novi stavbi vrtca na Franko-lovem, kar ostaja naloga za prihodnja leta. BRANE JERANKO, foto: BJ V vrtcu spet razvojni oddelek VELENJE - V enem večjih slovenskih vrtcev, trenutno je vanj vpisanih približno 1.400 otrok, bo po dvanajstih letih prekinitve 1. marca ponovno začel delovati razvojni oddelek oziroma oddelek s prilagojenim programom. Mestna občina se je kot ustanoviteljica Vrtca Velenje za ponovno odprtje razvojnega oddelka odločila zaradi povpraševanja staršev. Prav tako so pediatrinje in psihologinje Zdravstvenega doma Velenje nedavno izrazile potrebo po takšnem oddelku. »V takšnem oddelku je lahko največ šest otrok. Zaenkrat imamo vpisane štiri otroke, za dva pa verjamem, da se nam bosta kmalu pridružita, ko bodo odločbe o usmerjanju urejene,« je povedala ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler. Na lokaciji, kjer bo razvojni oddelek - v enoti Najdihojca -pripravljajo vso opremo, tudi tisto, ki jo zahtevajo odločbe o usmeritvi za te otroke. Zavod Republike Slovenije za šolstvo mora namreč pred izdajo odločbe o usmeritvi v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ugotoviti, ali javni zavod izpolnjuje pogoje za sprejem otroka oziroma pogoje za iz- Dnevni utrinek iz vrtca v Velenju vajanje ukrepov, povezanih s posebnimi potrebami otroka. Specialni pedagog za celodnevno oskrbo otrok Otroci s posebnimi potrebami so otroci z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, gluhi in naglušni otroci, slepi in slabovidni otroci, otroci s čustvenimi in z vedenjskimi motnjami in otroci z avtističnimi motnjami. »Za takšne otroke je najbolje, da so vključeni v razvojni oddelek, kjer je zaposlen specialni pedagog. Ta se potem ves svoj delovni čas posveča zgolj tem otrokom,« je razložila ravnateljica vrtca. Vključevanje v igro z ostalimi otroki in v prireditve, ki jih organizira vrtec, bo kljub posebnemu oddelku vseeno omogočeno za otroke s posebnimi potrebami, poudari ravnateljica vrtca Nataša Doler in doda, da bodo s 1. marcem zaposlili specialno pedagoginjo in pomočnico vzgojiteljice. Starši, ki se jim konča porodniški dopust, želijo svoje otroke vključiti v vrtec med šolskim letom, zato se že nekaj let zapovrstjo v prvi polovici leta pojavi potreba po oblikovanju dodatnih oddelkov za najmlajše. S 1. februarjem so v Vrtcu Velenje odprli nov oddelek za najmlajše v enoti Vrtiljak, poleg razvojnega oddelka pa pripravljajo tudi prostore za odprtje novega oddelka za najmlajše v enoti Tinkara. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Preurejanje stavbe za mlade VOJNIK - Občina ureja poslovno-stanovanjsko stavbo v Novi Cerkvi, kjer bodo stanovanja za mlade in invalidsko stanovanje. Pred koncem lanskega leta jo je povečala s prizidkom, ki je izboljšal njen zunanji videz. To je bila tudi ena od zahtev zavoda za varstvo kulturne dediščine. Gre za prizidek v skupni površini 60 kvadratnih metrov. Velika trška poslovno-stanovanjska stavba v središču Nove Cerkve, ki je v občinski lasti, je namreč vedno bolj samevala. V spomeniško zaščiteni hiši so zaenkrat zelo velika prazna stanovanja, ki nujno potrebujejo prenovo in preureditev. Po novem bo v njej deset stanovanj. Občina trenutno pridobiva gradbeno dovoljenje za preureditev stavbe, ki je bila zgrajena med drugo svetovno vojno. V letošnjem proračunu ima občina denar za ureditev dveh etaž zagotovljen, prihodnje leto naj bi preuredila še preostali dve. Preurejanje stavbe naj bi bilo tako končano leta 2017. Po prvi oceni bi stala prenova notranjosti celotne stavbe približno štiristo tisoč evrov. Občina si prizadeva, da bi pridobila sredstva za sofinanciranje. BJ Dotik šmarskih dobrot ŠMARJE PRI JELŠAH - Izšla je zloženka Dotik šmarskih dobrot, ki predstavlja dobrote sedmih tamkajšnjih kmetij in ponudnikov turističnih storitev. Zloženka je izšla v slovenskem jeziku v nakladi tisoč izvodov, denar za tisk je zagotovila Občina Šmarje pri Jelšah. Pobudo za izdajo zloženke je dala občanka Simona Šilec, ki zadnja tri leta obiskovalcem šmarske občine v najem ponuja tri sobe z osmimi ležišči in brunarico, za najem pa iz leta v leto beleži več zanimanja. Opaža tudi, da želijo gostje, ki obiščejo Šmarje pri Jelšah, okusiti tamkajšnje domače dobrote ponudnikov in njihove izdelke tudi kupiti. V zloženki je zato predstavljena raznolika paleta lokalnih ponudnikov, ki so svojo dejavnost ustrezno registrirali in ki so pripravljeni svoje proizvode predstaviti kupcem. Gre torej tudi za to, da imajo urejene prostore za pokušino in da gostom izdelke ustrezno predstavijo. V zloženki so predstavljeni Ekološka kmetija Biodobro iz Predence, sobe in brunarica Šilec iz Šmarja pri Jelšah, prodaja vina Vreže iz Bobovega, kmetija Vreže iz Vodenovega, ekološka kmetija z vizijo Vizjak iz Zadrž, domačija Tacer iz Škofije in Čar vrta, Nada Vreže, iz Šmarja pri Jelšah. Ponudniki to zloženko zdaj predstavljajo udeležencem različnih dogodkov po državi. Izdati želijo še njeno različico v angleškem in nemškem jeziku, k naslednji izdaji pa k sodelovanju pritegniti še kakšnega novega ponudnika. TS Stanovalce bi Komunalni stroški preselili v stari zdaj na vseh p|ečih ailturni dom Izogibanje plačilu okoljske dajatve uporabnike udarilo z visokimi položnicami Ministrica Anja Kopač Mrak si je območje stare žovneške graščine ogledala v spremstvu župana Branimirja Strojanška. S socialno sliko braslovške občine se je seznanila ministrica Kopač Mrakova BRASLOVČE - Občina bi stanovalce, ki živijo v dotrajanih objektih na območju Žovneka, preselila. Socialna stanovanja zanje bi uredila v starem kulturnem domu. Že lani so občinske službe pripravile idejno zasnovo za prenovo doma, kjer bi lahko uredili do osem manjših socialnih stanovanj. Župan Braslovč Branimir Strojanšek je v zvezi z občinsko namero, da v starem kulturnem domu uredi potrebna socialna stanovanja, že pred časom obvestil tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je nedolgo tega predstavilo pilotni projekt mreže socialnih stanovanj za pomoč deložiranim družinam. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak se je na povabilo hitro odzvala, se seznanila z načrti braslovške občine in župana ter si v tem tednu že ogledala dotrajana stanovanja v graščini in možne lokacije novih socialnih stanovanj. Kot je povedal braslovški župan, je bilo srečanje z ministrico zgolj informativne narave. Predstavniki občine in ministrica so izmenjali mnenja in iskali realne možnosti, kako bi v doglednem času lahko problem socialnih stanovanj in stanovalcev, ki bivajo v dotrajanem objektu žovneške graščine, rešili, je po sestanku povedal Strojanšek. Podpora ideji, a denarja za izvedbo ne bo Ministrica Kopač Mrakova je županu in občinskim svetnikom, ki so ji prisluhnili v precej skromnem številu, pojasnila, da ministrstvo, ki ga vodi, ni pristojno za področje socialnih stanovanj. »Osebno idejo, ki prihaja iz lokalnega okolja, podpiram. O nameri bom obvestila kolegico Ireno Majcen, ki vodi ministrstvo za okolje in prostor, ki pri nas ureja področje stanovanj in tudi socialnih stanovanj,« je dejala Kopač Mrakova in ob tem poudarila, da so pri nas za socialo in s tem tudi za tovrstna stanovanja zadolžene lokalne skupnosti. »Čeprav ima naše ministrstvo na zalogi še nekaj evropskega denarja, ta ni namenjen za zidove, temveč za vsebine,« je še pojasnila Kopač Mrakova. S tem je vodstvu braslovške občine dala vedeti, da vsaj za zdaj posebej izdatne finančne pomoči države pri tem projektu ne morejo pričakovati. »To bomo skušali izpeljati v javno-zasebnem partnerstvu,« pravi župan občine, ki je v zadnjem letu prav na takšen način izvedla nekaj večjih investicij. Sodelovanje s CSD Žalec zgledno Delovnemu obisku ministrice je v Braslovčah prisostvovala tudi Helena Bezjak Burjak, direktorica žalskega centra za socialno delo, ki pokriva tudi braslovško občino. Ta je ministrico seznanila s podatki o potrebah ljudi in številkah podeljenih pomoči na ravni celotne upravne enote kot tudi občine. Kot je povedala, se socialne stiske kljub podpori občine vsako leto povečujejo. Vse več je namreč prošenj braslovških občank in občanov za dodelitev pomoči iz javnih sredstev. Prav tako je izpostavila težavo socialnih stanovanj, ki jih je na celotnem območju, ki ga pokriva žalski center za socialno delo, bistveno premalo, v nekaterih občinah jih sploh ni. Ministrica je priznala, da bo morala država na tem področju postoriti več, in se zavezala, da bo takšne in podobne projekte, ki bi omilili stanovanjsko stisko ljudi v ŠENTJUR - Z začetkom tega leta so v Šentjurju začele veljati spremembe pri načinu obračunavanja komunalnih storitev gospodinjstvom, ki se oskrbujejo s pitno vodo hkrati iz javnega in zasebnega vodovoda. Mnogi so se na ta način doslej učinkovito izognili plačilu okoljskih dajatev. Tem uporabnikom zdaj obračunaj o komunalne dajatve po pavšalu na osebo in ne več glede na nično ali minimalno porabo iz javnega vodovoda. Visoki zneski na položnicah so med ljudmi dvignili precej prahu. A kot smo preverili pri vodstvu JKP Šentjur, zakonska podlaga za takšen ukrep izhaja že iz občinskega odloka iz leta 2008. Na položnicah za oskrbo s pitno vodo poleg porabljene vode plačujemo tudi odvajanje in čiščenje voda. Slednji postavki sta se vsem uporabnikom javnega komunalnega omrežja doslej obračunali glede na porabo vode. V občini pa je bilo več kot štiristo uporabnikov, ki so bili zgolj priključeni na javno omrežje, a so še vedno uporabljali vodo iz zasebnih virov. Tem bodo odslej zaračunavali pavšalni znesek okoljske dajatve po normativu, ki predvideva 4,5 kubičnega metra porabljene vode na osebo. Direktor JKP Šentjur Igor Gorjup priznava, da je normativ visok, vendar je določen na državni ravni. Neurejeni so še statusi stalnih bivališč, ki nekaterim uporabnikom prinašajo plačilo tudi za osebe, ki na njihovem naslovu sploh ne živijo. »Temu se je seveda mogoče izogniti tako, da ljudje to uredijo na upravni enoti in plačujejo stroške bivanja v gospodinjstvih, kjer res živijo.« Izjema kmetije in male čistilne naprave Določene prilagoditve pri obračunavanju čiščenja greznic tako ostajajo zgolj za kmete in tiste, ki imajo vgrajene male čistilne naprave. Kmetje imajo na primer možnost svoje greznice prazniti v gnojne jame, zato jim komunalno podjetje zaračuna zgolj okoljsko dajatev, ne pa tudi čiščenja. Tisti, ki nimajo možnosti priključitve na javno kanalizacijo in še vedno uporabljajo klasične greznice, plačujejo določen mesečni znesek, s katerim se krije čiščenje greznice enkrat na tri leta. »Iz dosedanje prakse je namreč izhajalo, da so nekateri uporabljali javni kanalizacijski sis- Igor Gorjup, direktor JKP Šentjur, pravi, da so stroški čiščenja in odvajanja komunalnih voda, ki so se jim doslej nekateri uporabniki učinkovito izogibali, nepravično padli na vse ostale. tem in čistilne naprave, niso pa zato plačevali sorazmernega deleža stroškov. Te so posledično plačevali ostali uporabniki. Po novem bo ta strošek bolj pravično razdeljen,« je še dodal Gorjup. Kot še poudarja, je bil odlok, po katerem je takšno obračunavanje stroškov možno, v občinskem svetu sprejet že leta 2008. Uveljavili pa so ga šele z januarjem letošnjega leta. StO Foto: Arhiv NT (SHERPA) manjših občinah, podpirala in zagovarjala. Je pa izpostavila tudi nekoliko zgrešeno slovensko logiko, da se socialna stanovanja urejajo v starih, dotrajanih objektih, saj so stroški bivanja in vzdrževanja v takšnih stanovanjih neprimerno višji. »Avstrijci na primer socialna stanovanja urejajo v stavbah pasivne gradnje. Ravno zaradi nižjih stroškov. V takšni stavbah so urejeni tudi skupni prostori za pranje in podobno, kar stroške še dodatno zniža,« je pojasnila. Žovnek turistično središče Župan Strojanšek je povedal tudi, da za zdaj negativnih mnenj stanovalcev žovneške graščine še ni prejel. »Verjetno se vsi zavedamo, da bo to treba slej kot prej rešiti,« pravi župan in priznava, da so se reševanja tega problema v občini rešili tudi zaradi tega, ker pripravljajo občinski podrobni prostorski načrt omenjenega območja. Ta na tem mestu predvideva turistično ureditev. »Predpogoj, če želimo najti oziroma privabiti kakšnega morebitnega investitorja, je, da to stavbo uredimo do te mere, da bo omogočal širšo turistično ureditev,« je jasen Strojanšek. LK, foto: TT Pester športni počitniški program CELJE - V času zimskih šolskih počitnic sta Mestna občina Celje in Športna zveza Celje ponovno omogočili pester program brezplačnih športnih dejavnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Učenci, dijaki in študenti lahko tako v nekaterih celjskih športno-rekreacijskih objektih od ponedeljka v dopoldanskem času drsajo, plavajo, kegljajo, kar so že po tradiciji najbolj obiskane športne aktivnosti. V zadnjih letih so na voljo tudi drugi športi, kot so namizni tenis, badminton, športno plezanje in borilne veščine. RG, foto: GrupA Učenci pri igranju namiznega tenisa v telovadnici IV. osnovne šole v Celju. Nižja cena oskrbe pomoči na domu VRANSKO - Na predlog Zavoda svetega Rafaela, ki na Vranskem med drugim izvaja tudi storitev pomoči na domu, so vranski občinski svetniki potrdili nov cenik za omenjeno socialno storitev. Nove cene bodo v veljavi od 1. marca. Cena storitve pomoči na domu, ki jo v občini Vransko že 14 let zagotavlja Zavod svetega Rafaela se bo za uporabnike zaradi pridobitve državne subvencije za javna dela bistveno znižala. Cena opravljene ure storitve pa bo za občino višja za 4,5 odstotka. Izhajajoč iz zadnjih sprememb, tako cena storitve znaša 16,63 evra na uro. Subvencija iz proračuna občine znaša 8,92 evra, uporabniki pa bodo morali za uro storitve plačati 3,56 evra. LK KRONIKA 11 Hitra prijava lahko reSi življenje pogrešanemu Nenadni odhodi od doma največkrat povezani z osebno stisko Policija vedno opravi temeljit ogled kraja bivanja pogrešane osebe. To je pomembno, ker nekatere najdejo šele po daljšem času oziroma najdejo njihova trupla. Takrat potrebujejo primerjalni vzorec bioloških sledi, na podlagi katerih lahko opravijo identiteto najdene osebe oziroma trupla. V zadnjih dneh so Slovenijo preplavila obvestila o pogrešanih osebah. Med njimi je bilo veliko mladih. Nekaj so jih že našli. Tudi 33-letno Mojco Slamek iz Velenja. A na žalost mrtvo. Znakov nasilja na njenem truplu ni bilo. Na celjski policiji pravijo, da je težko govoriti o tem, da se število pogrešanih z leti povečuje in da »pravila« za nenadne odhode ljudi od doma ni. Res pa je, da so nekatera obdobja, ko število tovrstnih primerov poraste. Največkrat je takšno obdobje tik pred zimskimi ali poletnimi počitnicami, ko od doma neznano kam odidejo predvsem mladoletniki. Razlog za so lahko težave v šoli, ki jih mladi s težavo zaupajo staršem. »Lahko bi rekli, da gre v tovrstnih situacijah za nekakšno uporniško vedenje mladoletnikov,« razlaga Aleksander Podgrajšek, inšpektor v Sektorju uniformirane policije Policijske uprave Celje, ki je znan po tem, da predvsem v iskanje pogrešanih vloži veliko svojega truda. Najpogosteje pobegle mladoletnike čez nekaj dni najdejo pri njihovih prijateljih ali v drugih krajih, največkrat v obmorskih, kamor zbežijo. Iskati je treba takoj Za nenaden odhod od doma se pogosto odločijo tudi ljudje v zrelih Lani je bilo na Celjskem deset iskalnih akcij pogrešanih, leto prej osem. letih in starejši. Razlogi so različni. Od zdravstvenih težav, duševnih stisk do samomorilskih nagnjenj. »Povezava med odločitvijo nekoga, da bo odšel, in odločitvijo za samomor je pogostokrat na žalost močna,« dodaja Podgrajšek. Včasih je veljalo nenapisano pravilo, da se policija vključi v iskanje pogrešanega šele po 24 urah od izginotja osebe, kar ne drži. S tem se strinja tudi Podgrajšek. »Zelo pomembno je, da policija začne takoj ob prijavi preiskovati vse okoliščine izginotja. Zato danes stremimo k temu. Podatki, ki jih dobimo in zberemo v prvih urah od obvestila, da svojci nekoga pogrešajo, so namreč za preiskavo najpomembnejši. In ravno zaradi hitrega ukrepanja smo bili mnogokrat uspešni in smo preprečili marsikakšno tragično posledico,« še dodaja. Zato je ključno, da svojci ob prijavi pogrešane osebe policiji povedo čim več podatkov, ki lahko pri izsleditvi pomagajo. Treba je vedeti, da policija ob vsaki takšni prijavi preiskuje tudi možnost, da je posredi kakšno kaznivo dejanje. Četudi najde poslovilno pismo, ki ga nekdo pusti in v njem navede, da se je odločil končati svoje življenje, to še ne ovrže suma, da je morda pogrešanemu nekdo nekaj storil. O preiskavi policisti zato obvestijo okrožne državne tožilce in preiskovalnega sodnika. Celotno zbiranje podatkov pa pokaže natančne razloge za izginotje. Pogovor bi rešil osebno stisko A tudi na policiji se zavedajo, da je za odhod od doma pogosto vzrok duševna stiska, ki se skriva v ljudeh in o kateri največkrat dolgo ne spregovorijo. »To, da primanjkuje pogovorov med ljudmi, je rak rana slovenske družbe,« je komentar Podgrajška. »Mnogokrat ljudje preživijo veliko časa v virtualnem svetu, se morda tam veliko prej zaupajo neznancem kot svojcem in prijateljem. Iskreni osebni pogovori bi marsikdaj pravočasno rešili stisko ljudi, svojci in prijatelji pa bi pravočasno zaznali misli ali samomorilsko nagnjenje pri nekom in mu lažje in takoj pomagali. Te znake bi morala družba prepoznati,« še dodaja. Po njegovem mnenju bi morala država dati še večji poudarek oza-veščanju ljudi o tem, kako prepoznati znake in vedenje nekoga, ki se bo morda odločil oditi neznano kam, zapustil vse in dvignil roko nad samim seboj. Tu ni samo policija, še pravi sogovornik. »Gre za ves sistem. Od vzgojno-izobraževalnih ustanov, centrov za socialno delo do ostalih, ki so vpeti v življenje posameznika. Vsi smo soodgovorni tudi drug za drugega,« še poudarja Podgrajšek. Informacije ljudi rešujejo življenja »Kadarkoli pride do primerov, ki se končajo tragično ali z nekimi neprijetnimi posledicami, to kaže, da bi lahko naredili še več, da do tega ne bi prišlo. Če zaposleni v šolah opazijo, da se je pri kom poslabšal učni uspeh, če prihaja do težav v šoli, je to lahko znak, da se z njim nekaj dogaja. Starši pogosto ne vedo, kaj otrok počne. Dogajalo se je že, da je otrok zaradi vzgojnih težav zapadel v slabo družbo, morda v odvisnost ali družbo, ki izvaja kazniva dejanja. In to je bil razlog, da se je nato odločil za odhod od doma ali za samomor,« razlaga Podgrajšek. Če svojci pogrešajo osebo, lahko to prijavijo na katerikoli policijski Vedno bolj tudi policisti opažajo, da število prijav o pogrešanih osebah poraste v obdobju vremensko spremenljivih razmer ali ob pojavu polne lune. postaji, in to takoj. Dosedanji primeri kažejo, da se mnogi, ki jih pogrešajo, odločijo storiti samomor na osamljenem kraju, praviloma na tistem, ki jim največ ali veliko pomeni. Zato je hitro iskanje ključnega pomena »Svojci naj nikoli ne čakajo s prijavo,« meni Podgrajšek. Policija ponavadi o pogrešanih takoj obvesti javnost, a to stori vedno s privoljenjem svojcev pogrešanih. Nekateri svojci ne želijo takoj obveščati javnosti. »To je tudi določena težava, kajti v tem primeru imamo preiskovalci omejene možnosti,« pravi Podgrajšek. Znano je namreč, da pogosto najdejo pogrešane ravno s pomočjo obvestil ljudi, ki so opazili pogrešane ali njihova prevozna sredstva, kot se je to zgodilo v primeru pogrešane Velenjčanke. Odločitev o tem, kje in na kakšen način policija začne iskalno akcijo, je odvisna od vseh podatkov, ki jih v preiskavi ima. Če obstaja podatek, da so pogrešano osebo videli na določeni lokaciji, iskalno akcijo usmerijo tja. In velikokrat so iskalne akcije obsežne, saj v njih poleg policije sodelujejo tudi gasilci, svojci in lovska društva. »Zelo so nam v pomoč tudi gorski reševalci, kadar gre za težko dostopen teren,« še zaključuje Podgrajšek. SIMONA ŠOLINIČ Vzrok požara še ni znan Kriminalisti še vedno preiskujejo okoliščine požara v stanovanjski hiši v Zagaj-škovi ulici 13 v Celju. Zagorelo je v noči na ponedeljek, in sicer okoli pol dveh zjutraj, ko je bilo v stavbi sedem stanovalcev. Ogenj je uničil pritlične prostore in del mansarde, v požaru pa je umrla 69-letna ženska. Dosedanja preiskava je pokazala, da napaka na električni napeljavi ni bila vzrok za požar. To z drugimi besedami pomeni, da celjski kriminalisti preiskujejo tudi možnost, ali je zagorelo zaradi odvrženega gorečega predmeta ali zaradi namernega požiga. Te možnosti je potrdil tudi vodja oddelka za V začetku tedna je gorelo tudi v Cvetlični ulici v Nazarjah, kjer je požar izbruhnil v stanovanjski hiši. Zatlelo je v lesenih tleh ob peči v kurilnici. Požar so pogasili nazarski gasilci. Višina škode še ni znana. Poškodovan ni bil nihče. Splošno kriminaliteto na celjski policiji Milan Vogri-nec. »Prav tako še čakamo rezultate sanitarne obdukcije o točnem vzroku smrti 69-letnice,« je še dodal. Po prvih podatkih na njenem truplu ni bilo znakov nasi- lja. Ogenj je uničil pritlične prostore in del mansarde stavbe, gre za eno najstarejših v tem delu Celja. Požar so pogasili celjski poklicni gasilci in prostovoljni gasilci društva Lokrovec-Dobrova. Foto: SHERPA, PGEC Padel v globel V ponedeljek nekaj minut pred 13. uro se je zgodila hujša nesreča v Vrenski Gorci pri Kozjem. Moški se je hudo poškodoval pri padcu po zelo strmem pobočju, saj je zdrsel v globel. Na kraju so posredovali gasilci PGD Buče in Steklarna Rogaška, ki so zavarovali kraj dogodka, nato so reševalcem iz Šmarja pri Jelšah moškega pomagali oskrbeti. Zaradi hudih poškodb so morali poškodovanca s helikopterjem Slovenske vojske z zdravniško ekipo odpeljati na zdravljenje v UKC Ljubljana. S ceste v drevo Pretekli petek se je na Celjskem zgodila hujša prometna nesreča. Na lokalni cesti izven Platinovca pri Grobelnem je 76-letni voznik osebnega vozila v ostrem nepreglednem ovinku najverjetneje zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste. Vozilo je trčilo v drevo. V prometni nesreči se je izredno hudo poškodovala 79-letna sopotnica, ki se zdravi v celjski bolnišnici. 76-letni voznik je dobil lažje poškodbe. 12 NAŠA TEMA Kako do medicinskih pripomc za nego starejših Težav pri pridobivanju bi bilo manj, če b pravici do teh pripomočkov večja Staranje prebivalstva je eden najresnejših izzivov za prihodnost. Ne samo za družbo kot celoto, ampak za vsako slovensko družino. Že danes se dogaja, da morajo starejše na domu negovati svojci, saj je finančna kriza udarila po družinskem proračunu, ki ne dopušča vedno možnosti oskrbe v domovih za ostarele. Preverili smo, ali sistem tistim, ki za ostarele svojce skrbijo sami, ponuja dovolj medicinskih pripomočkov, ki so danes na voljo. In kako jih dobiti. Sistem, ki to omogoča, je dokaj zapleten. Mlajši, ko pridejo v situacijo, ki terja skrb za bolnega starejšega svojca, se sicer znajdejo. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ima vse predpise, seznam medicinskih pripomočkov, kriterije in točne pogoje za njihovo predpisovanje zelo natančno opisane na svoji spletni strani. In dostop do spleta mladim ne dela težav, zato jim je pot do teh informacij olajšana. Težje je za starejše, ki skrbijo za onemogle partnerje. Dostopa do spleta nimajo in do informacij o tem, kaj vse jim za lažjo nego pripada, težko pridejo. Podatki naših bralcev kažejo, da vsi osebni zdravniki in specialisti niso ravno seznanjeni s tem, kaj od medicinskih pripomočkov nekomu lahko predpišejo in česa ne. Zato v praksi pogosto prihaja do pošiljanja bolnikov od osebnega zdravnika do specialista in obratno, kar starejšim povzroča dodatne težave, preden sploh dobijo prave informacije in prave pripomočke. Seznam, ki je »alfa in omega« ZZZS ima na svojem spletu objavljen seznam s šifrantom, z medicinskimi kriteriji, s pooblastili, postopki in cenovnimi standardi. Dostopen je tako bolnikom, svojcem kot zdravnikom. Na njem so navedeni vsi medicinski pripomočki, kdo je pristojen, da jih predpiše, kakšna je trajnostna doba in kakšni so pogoji, da jih bolnik dobi. Pogled na seznam bi marsikomu dal številne odgovore. Tudi tisti, ki dostopa do interneta nimajo, lahko na seznam opozorijo zdravnike, kadar pridejo v situacijo, ko v ambulantah tuhtajo, kaj bolniku pripada in kaj ne. Potreb po medicinskih pripomočkih za starejše je iz leta v leto več, saj se slovenska populacija stara, pri čemer se z vprašanji o tovrstnih pripomočkih marsikdo sreča šele, ko pride v situacijo, ko mora negovati. »Vsak ima možnost, da informacije o tem dobi v naših območnih enotah, tako svojci bolnikov kot bolniki. Enako velja za zdravnike. Vedno jim svetujemo, naj pokličejo, kadar dvomijo in morda ne vedo, kdaj in v katerih primerih lahko nekomu predpišejo določen medicinski pripomoček,« pravi Sergeja Travner, vodja oddelka za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja v celjski območni enoti ZZZs. Dobrodošla obnovljiva naročilnica Za uporabnike in starejše, za katere skrbijo, je najbolj pomembno, da zdravniki za Jeza »zgrmi« na zdravnike Tako v Splošni bolnišnici Celje kot v zdravstvenem domu so nam potrdili, kar omenjajo v celjski enoti ZZZS - da jih pogosto sami kličejo za nasvete. Medtem ko v bolnišnici pogrešajo le več skupnih izobraževanj, ki bi jih po njihovem mnenju moral organizirati ZZZS, v zdravstvenem domu pravijo, da imajo redna srečanja s predstavniki območnih enot ZZZS, kjer govorijo ravno o odprtih vprašanjih s področja medicinskih pripomočkov »V času obveznih izobraževanj v okviru specializacij zdravniki o tem izvemo premalo. Seveda obstajajo velike razlike med posameznimi medicinskimi strokami, od tistih, kjer je predpisovanje del vsakdanjega zdravniškega dela, do tistih, kjer se s tem srečajo nekajkratletno ali celo manj,« pravi strokovni direktor SBC Franc Vindišar. Direktor ZD Celje Milan Rajtmajer dodaja, da se pravilniki o pravici do medicinskih pripomočkov pogosto spreminjajo in da so o tem družinski zdravniki redno obveščeni. »Morda ni problem toliko v nepoznavanju pravil, ampak v tem, da ZZZS daje zdravnikom pojasnilno dolžnost o upravičenosti do pripomočkov, torej jeza ljudi največkrat >zgrmi< ravno nanje. Prav tako se kriteriji za upravičenost do medicinskih pripomočkov vedno bolj zaostrujejo, kar pomeni, da je tudi manj možnosti za predpisovanje.« Poudarja pa, da so vse pravice in pogoji zelo dobro zapisani na spletni strani ZZZS. pripomoček izdajo naročilnico na podlagi ugotovljenega zdravstvenega stanja posameznika. Brez naročilnice pripomočka ni mogoče dobiti preko ZZZS, ampak zgolj z lastnim plačilom. Naslednja izredno pomembna stvar je t. i. trajnostna doba, ki jo ima vsak pripomoček (rok uporabe). Med bolniki in svojci prihaja pogosto do nerazu- mevanja ravno tega pojma, zato Travnerjeva pojasnjuje: »Ko zdravnik izda naročilnico za pripomoček, jo je do dobavitelja treba dostaviti v tridesetih dneh od datuma izdaje. Dan kasneje pomeni, da je naročilnica že neveljavna. Trajnostna doba pripomočka pa je čas uporabe, ki se začne z datumom izdaje pripomočka, ne naročilnice.« Kaj to pomeni v praksi? Vzemimo primer plenic za ostarele bolnike. Če zdravnik presodi, da jih oseba potrebuje in zanje izpolnjuje pogoje, gre svojec po pripomoček k dobavitelju oziroma ponudniku. Če zdravnik predpiše šestdeset plenic za mesec dni, v tem času oseba pri ponudniku ne more dobiti dodatnega števila plenic. Izjema je le, če na podlagi poslabšanja zdravstvenega stanja zdravnik presodi, da se je potreba po uporabi takšnega pripomočka spremenila, in izda novo naročilnico. Seznam in pogoji ga omejujejo toliko, da lahko na mesec izda enemu bolniku največ devetdeset plenic. Torej lahko izda naročilnico s številom plenic, ki je razlika do najve- li^QI \/Om lahkn nI O ICO ПОПП ZZZS omogoča pravico do ogromne-Kaj VdlN lallftU Uldjbd licyu gaštevila rnedidnskm pri pornočkov лплтлп1лпо Р\/Л1ЛоО za nego ostarele osebe na domu. Za OrieiTlOUieUd SVUlCd? vas smo naredili izbor nekaterih, ki so PRIPOMOČEK PRAVICA DO PRIPOMOČKA: VZROK Voziček na ročni pogon (standardni) Začasna funkcijska prizadetost hoje ali če je pripomoček zaradi stanja in nezmožnosti hoje osebi nujen krajši čas, kot je trajnostna doba pripomočka. Negovalna postelja (standardna) Trajna nepomičnost z nego na domu. Hodulja (navadna) Omrtvelost enega ali obeh spodnjih udov. Amputacija uda, ko je hoja s protezami otežena. Toaletni stol Stanja, ki so posledica živčno-mišičnih bolezni in poškodb centralnega živčnega sistema. Stanja, kjer ima oseba sposobnost izločanja blata in urina, a je zaradi bolezni trajno gibalno ovirana, da ne more do toaletnih prostorov. Prsna proteza za nošenje v modrčku in ortopedski nederček Za tega v praksi velja, da starejše ženske ne vedo, da so do obeh pripomočkov upravičene enkrat letno v stanju po amputaciji dojke brez njene rekonstrukcije. Vrečka za seč (z različnim izpustom) Popolna inkontinenca urina. Plenice za težko inkontinenco Popolna bolezenska inkontinenca urina in blata. Kompresa (sterilna) Erozije in razjede kože, preležalnine. NAŠA TEMA 13 OB ROBU Ujeti v kriterije Vsak, s katerim smo se v sklopu priprave teme o medicinskih pripomočkih pogovarjali, bodisi s strokovnjaki bodisi z uporabniki, nam je povedal, da gre za področje, ki je eno najpomembnejših za ljudi, a tako zapostavljeno v družbi. In res. Kot da bi ljudi bilo sram govoriti o tem in kot da sami nikoli ne bomo onemogli... Ob pripravi članka so se nam od- SIMONA ŠOLINIČ pirala nova in nova vprašanja, zato je neizpodbitno, da se bomo k tej temi zagotovo še vrnili. Zakaj? Ti pripomočki so namreč povezani z nešteto bolezenskimi stanji pri ljudeh, bolezni pa je v naši družbi vedno več. Vedno več je starejših, zgodb in izkušenj, ki vplivajo ne samo na njihova življenja, marveč na življenja njihovih otrok in njihovih družin. Raziskava pravic do medicinskih pripomočkov na eni strani je pokazala, da sistem res omogoča možnost lažje nege svojcev domu. To drži. Pravila in kriterije je postavil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V njih je vse jasno opredeljeno. Teža odločitev o izdaji pripomočkov pa je na zdravnikih. S tem tudi posredno prevzamejo odgovornost, da bodo predpisali ustrezen pripomoček na ustrezen način. In dejstvo je, da so zdravniki premalo poučeni in da so zaradi tega tudi jezni. Nekateri osebni zdravniki naj bi celo pisali pooblastila specialistom, da njihovim bolnikom lahko izdajo naročilnice za pripomočke ob specialističnem pregledu, a v pravilniku je zapisano drugače in takšna pooblastila ne veljajo. Ujeti so v kriterije, ki niso vsem pogodu. Najdejo se izjeme, kjer tudi jasna opredelitev ni dovolj, in spet nastanejo težave. Bralka je za svojo mamo, ki je zaradi zloma reber in roke obležala, želela posteljni trapez. Ni ga mogla dobiti, saj trapez pripada samo trajno nepo-mičnim. Pravila se nato v realnosti pokažejo na takšen način. Krivca za to ni mogoče iskati. Pravila so pač takšna. Jasna, a na žalost v nekaterih primerih tudi neživljenjska. Toda v njih bo treba zagristi in jih razumeti. Slovenska družba se stara. Starejših bo vedno več. Medicinski pripomoči so enostavno - neizbežni. Zaključek? Največjo skrb pa morajo prevzeti svojci, ki negujejo bolnike. Od njih je pravzaprav vse odvisno. Se bodo zavzeli zanje? Bodo zanje naredili vse, kar lahko? Preučili vse možnosti. Ker marsikaj po domovih vidijo tudi patronažne sestre in negovalke. Tudi njihove zgodbe poznamo. Ne stori namreč vsak vsega za svojega obolelega člana družine. Nekdo je doma, v krogu lastne družine, zapuščen bolj, kot bi bil med neznanci. Te zgodbe bolijo. Presenetijo. A to ... to je področje, ki bo kmalu nova tema raziskovanja. >čkov i bila ozaveščenost o čje omejene številke. Če jih nekdo porabi več v mesecu dni, potem mora dodatne kupiti sam. Šele s potekom trajnostne dobe lahko zdravnik izda drugo naročilnico. Zdravniki so tisti, ki morajo vedeti, za katere pripomočke to velja in koliko lahko predpišejo katerih plenic, saj jih je več vrst. Za nekatere pripomočke pa omejitve števila ni, če se izdajajo količinsko. Zapleteno? Ravno zato je zdravnikovo dobro poznavanje kriterijev za predpisovanje ključno. ZZZS se je na tej točki vendarle še bolj približal uporabnikom in omogočil obnovljivo naročilnico. Za izdajo določenih pripomočkov tako po izteku trajno-stne dobe ni treba iti ponovno zdravniku, ampak ta naročilnico izda za eno leto. Torej gre v tem času oseba samo enkrat zdravniku in ne vsakič po novo naročilnico. In spet: obnovljive naročilnice ni mogoče izdati za vse pripomočke. Pripomoček si je mogoče izposoditi Nekateri morda ne vedo, da si je mogoče medicinske pripomočke izposoditi za določen čas. Po poteku tega časa, ki se ga lahko podaljša, morajo uporabniki pripomočke vrniti. Če jih ne, jim lahko dobavitelj zaračuna dnevne stroške uporabe. Gre za stvari, ki se lahko večkrat uporabljajo, kot so nekatere bolniške postelje, hodulje ali invalidski vozički. Ves čas morajo biti svojci previdni, saj se pravice do nekaterih pripomočkov za nego njihovih onemoglih svojcev med seboj izključujejo. Ostareli, ki je nepokreten, ima pravico do standardne negovalne postelje, a mu pravica do postelje izključi pravico do nekaterih invalidskih vozičkov. To je sicer eden nazornej-ših primerov, medtem ko je manj viden primer, kjer lahko pride do težav za bolnika, na primer naslednji. Če ima pravico do plenic, ne more dobiti toaletnega stola za veliko potrebo. Kajti stol ni namenjen inkontinentnim, ampak le tistim, ki nimajo težav z zadrževanjem odvajanja, a težje hodijo na stranišče. Gre za malenkosti, ki jih svojci in bolniki sami brez ustreznih nasvetov in napotkov strokovnjakov težko razumejo. »Pomoč je smisel naših služb!« Ljudje se zato na ZZZS dnevno obračajo z vprašanji, ki so povezana ravno s pravico do medicinskih pripomočkov. »Zagotovo je razlika pri potrebah ljudi, če primerjamo trenutni čas z obdobjem pred desetimi leti, velika. Več je potreb po pripomočkih za sladkorne bolnike ali po pripomočkih pri inkontinenci. Treba je vedeti, da medicina napreduje in da se da marsikatera zdravstvena težava rešiti s posegi in sodobno tehnologijo, kar pomeni, da pripomočki v nekaterih primerih niti niso nujni,« še razlaga Travnerjeva in dodaja, da tudi ZZZS stremi k upoštevanju novih smernic in na seznam pripomočkov, do katerih so zdravstveni zavarovanci upravičeni, uvrsti tudi tiste, ki so na trgu novi. Travnerjeva poudarja, da je pomembna celostna oskrba bolnikov in da ljudem, tako svojcem, zdravnikom, patro-nažnim sestram, negovalkam kot tudi svetovalcem v ZZZS, v primeru vprašanj uporabnikov nikoli ne sme biti vseeno. »Menim namreč, da če vsi ključni strokovnjaki, ki pridejo v stik z bolnikom ali s svojci, ki jih negujejo, opravijo svoje delo dobro, jim svetujejo, do težav pri pravicah do pripomočkov ne sme prihajati. V prvi vrsti so to zdravniki. Tudi patronažne sestre in negovalke. Kadar opazijo, da bi nekemu onemoglemu bolniku življenje olajšal določen medicinski pripomoček, lahko o tem seznanijo svojce. Tudi center za socialno delo je možno obvestiti, ki lahko nadalje to ureja. »To je smisel naših služb. Da vsak posameznik naredi in tudi seznanja ljudi, da dobijo tiste medicinske pripomočke, ki jim pripadajo in ki jih potrebujejo,« razlaga Travnerjeva. Ljudje kupujejo, namesto da bi dobili Večna težava zdravstvenih služb je, da so zdravniki preobremenjeni, tudi z birokracijo, a kljub temu je poznavanje pravil o pravicah do medicinskih pripomočkov ena od njihovih osnovnih nalog. Travnerjeva dodaja, da jo zdravniki pogosto kličejo za nasvete in dodatne informacije. Zavedajo se namreč, da morajo pri izdaji naročilnice za določen pripomoček kriterije natančno upoštevati in se jih držati, saj so lahko v nasprotnem primeru tudi kaznovani. Pogosto zdravniki kličejo tudi lekarne in specializirane ponudnike za nasvete, kdaj sploh lahko izdajo nekomu tovrstno naročilnico. To so nam potrdili tudi pri dveh vidnejših celjskih ponudnikih medicinskih pripomočkov: v CRI Centru za rehabilitacijo invalidov Celje in Sanolabor-ju. Pri obeh ponudnikih navajajo, da je največ potreb po negovalnih posteljah, invalidskih vozičkih, hoduljah, plenicah in materialih, ki lajšajo bolečine in celijo rane pri preležalninah, kadar gre za nego starejših. »Opažamo, da ljudje pogosto pridejo k nam, še preden se o potrebi po medicinskih pripomočkih pogovorijo z zdravnikom. Ravno zato, ker ne vedo, kaj bolniku pripada glede na njegovo stanje in kako naj pridejo do pripomočkov. Zato jim pogosto svetujemo, kakšen je postopek,« pravi Lidija Dov-jak iz CRI - Centra za rehabilitacijo invalidov Celje. Enako navaja Nina Čoper iz Prosane, celjske poslovalnice Sanolaborja. »Res je, da imajo nekateri, predvsem svojci, ki skrbijo za ostarele, že nekaj informacij, nekateri pa postopkov sploh ne poznajo. Predvsem jih zanima, kaj potrebujejo za nego in kaj morajo poleg tega dokupiti sami. Marsikdo za nego kupuje nekatere pripomočke, čeprav mu glede na zdravstveno zavarovanje pripadajo, zato ljudi opozarjamo tudi na to.« Veliko ljudi naj bi doku-povalo predvsem plenice. »Ob pravilni negi ostarelega količina plenic, do katere so zavarovanci upravičeni, največkrat ni zadosti,« pravi Čo-perjeva glede na izkušnje ljudi. Tako v CRI in Sanolaborju opozarjajo na to, da imajo ljudje težave, ko jim zdravniki predpišejo pripomočke, a se zdravniki ne prepričajo dovolj, da se nekateri med seboj izključujejo. Tako z izdajo naročilnice za en pripomoček nevede onemogočijo izdajo drugega, ki je morda prav tako pomemben. Prav tako sta oba ponudnika enotna pri oceni, da sistem pravic do medicinskih pripomočkov ni slab in omogoča dobro pomoč ljudem, treba je le dobro razumeti pravila in predpise. In biti tudi zelo vztrajen. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA, GrupA ZZZS vsako leto redno preverja kakovost vseh medicinskih pripomočkov pri vseh ponudnikih, s katerimi ima sklenjene pogodbe. Do zdaj napak ni ugotovil. v praksi najpogostejši. Za nekatere lju- dne. Če si nekdo izbere sodobnejši pri- dje še vedno ne vedo, da jim kot zava- pomoček, lahko to stori z doplačilom. rovancem pripadajo. V vseh primerih Trajnostna doba je torej čas uporabe, pripomočkov velja, da gre za standar- ki se lahko podaljša z novo naročilnico. TRAJNOSTNA DOBA KDO PREDPISE? POZOR! od 36 do 60 mesecev Za izposojo ga predpiše osebni zdravnik. 120 mesecev Posteljo predpiše osebni zdravnik, lahko tudi specialist. Za blazino proti preležalninam je nujna druga naročilnica, saj gre za drug pripomoček. 36 mesecev Za izposojo jo predpiše osebni zdravnik. Hodulja izključi možnost izdaje negovalne postelje. Izda se v trajno last, ne v izposojo. Predpiše ga osebni zdravnik. Toaletni stol izključi možnost izdaje plenic. 12 mesecev Predpiše ju lahko osebni zdravnik ali specialist. Ta pripomočka izključita možnost prsne proteze, ki je samolepljiva. Po presoji osebnega zdravnika. Količina je odvisna od ocene osebnega zdravnika, ki vrečke tudi predpisuje. Do 30 (nočne) oziroma 90 vseh kosov na mesec, odvisno od stanja. Prepiše jih osebni zdravnik. Velikost plenic je pomembna od bolnika in vrste inkontinence. Plenice izključujejo možnost izdaje toaletnega stola. Po presoji osebnega zdravnika. Komprese predpiše osebni zdravnik. Zavarovancem je na voljo ogromno obvezilnega materiala, do katerega imajo pravico, a ga, nepoznavajoč možnosti, največkrat ljudje kupujejo na lastne stroške. 14 KULTURA »Pasje življenje« samskega doma Nemočen položaj je številne stanovalce spremenil v živčne razvaline. Propadli Vegrad je vsakemu od delavcev ostal dolžan po 15 do 20 tisoč evrov. V Mestnem kinu Metropol v Celju je bila celjska premiera nagrajenega celovečernega dokumentarnega filma Dom. V zgodbi se prepletajo usode delavcev propadlega Vegrada, delo-žirancev in mladostnic iz nefunkcionalnih družin. Pod scenarij in režijo se je podpisal Metod Pevec, ki je po projekciji filma spregovoril o snemanju filma in o presenečanjih, ki jih je doživel med snemanjem. Metod Pevec, režiser nepozabnih filmov, kot so Pod njenim oknom, Lahko noč, gospodična, Hit poletja, in pretresljivega dokumentarca Aleksandrinke, je zadnji dokumentarec posnel o nekdanjem samskem domu in njegovih današnjih prebivalcih. »Ker zelo blizu te lokacije stanujem in sem hodil vsakodnevno mimo samskega doma, sem skozi okna opazoval to skromno, borno življenje. Samo slutil sem, da so tam zadaj za okni same zanimive zgodbe,« je povedal Metod Pevec o tem, kako je dobil idejo za film. Dom za ljudi z roba družbe Življenje v domu je režiserja zelo presenetilo, saj je mislil, da tam živijo zgolj delavci propadlih gradbenih podjetij in da se bo soočal samo z delavskimi problemi, a se je izkazalo, da so ti v manjšini in da se je dom spremenil napol v socialno ustanovo. V njem so tudi mladoletni otroci iz neurejenih družin, deložiranci in drugi ljudje s socialnega obrobja. Če ob besedi dom pomislimo na občutke topline, jih ta dom pri njegovih stanovalcih ne sproža. »Praktično nihče temu domu ne reče dom, vsi tam živijo z upanjem, da je nekaj začasnega. Pri mladih gre dejansko za začasno stanovanje, saj morajo ob polnoletnosti zapustiti dom, pri številnih drugih pa gre za navidezno začasnost, ki se zavleče v večnost.« Ali ni ironično? Večino filma se režiser posveča zgodbam gradbenih delavcev iz propadlega Vegrada, ki so v Slovenijo prišli v začetku osemdesetih, da bi na hitro veliko zaslužili. A so ostali tukaj več kot trideset let in na koncu ostali brez marsičesa ter se odtujili od svojih družin. »V filmu so predvsem ljudje, ki tam živijo, so ljudje, ki jih srečujemo, a se nam ne zdijo nič posebnega, pri čemer se na koncu pokaže, da so njihove zgodbe še kako zanimive.« Delavci v filmu življenje v domu označujejo z besedami, kot so: »Pasje življenje, klinična smrt, nemočna situacija ...« Ironija, s katero se srečujejo, je tudi, da so morali Vegradu kot enemu od nekdanjih lastnikov samskega doma delavci plačevati najemnino. »Istemu podjetju, ki jim je bilo v povprečju dolžno po 15 tisoč evrov,« dodaja Pevec. Režiser je poudaril tudi to, da so ti delavci stisnjeni v kot in številni od njih so redni odjemalci antidepresivov, ker ne morejo prenesti nemočnega stanja, v katerem so se znašli. Nagrada občinstva govori o gledljivosti filma Film je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu dobil vesno za najboljši dokumentarni film in pomembno nagrado občinstva. »Nagrada občinstva je najpomembnejša, govori o privlačnosti in gledljivosti filma. Ker včasih je lahko film še tako dober, a če je hermetičen, potem ne najde svojega občinstva. Tukaj se zdi, da gre za zah- tevno temo, ki je vendarle sprejemljiva. Na projekcijah opažam, da se ljudje hitro povežejo s filmom.« Čeprav bi najprej pomislili, zakaj režiser ne uporabi zgodb slovenskih delavcev propadlih podjetij, ki so ostali na cesti, je Metod Pevec dodal, da imajo ti delavci nekdanjih jugoslovanskih republik vseeno malce težjo zgodbo. »Prvič zato, ker se redko zgodi, kot se je v Ve-gradu, da je podjetje ostalo dolžno svojim delavcem 11 milijonov evrov. Vsakemu od delavcev po 15 do 20 tisoč evrov. Za kar je kriva slovenska zakonodaja. Drugo je to, da nimajo slovenskega državljanstva, imajo status tujca s stalnim prebivališčem v Sloveniji, kar je neugoden položaj še posebej v primeru zdravstvenega zavarovanja.« Leto življenja v samskem domu Režiser se je za potrebe snemanja za leto naselil v sam- skem domu v ljubljanskih Mostah, kar mu je omogočalo, da je od blizu spremljal dogajanje, spoznal veliko stanovalcev in se z njimi povezal. Tako je veliko lažje začutil celotno življenje. Tudi po snemanju je z nekaterimi ostal v stikih in še vedno spijejo skupaj kakšno kavo. BARBARA GRADIČ OSET Foto: dom-home.si Alpinizem ima svoje filmske navdušence Gorniški festival je med celjskimi filmski navdušenci zelo dobro sprejet. V petek se je v Ljubljani končal jubilejni, 10. festival gorniškega filma. Eno od prizorišč festivala je bil tudi Mestni kino Metropol. V Celju si je 674 navdušencev alpinizma ogledalo enajst filmov. Celje je znano središče ljubiteljev alpinizma in med prebivalci smo opazili veliko zanimanje za gorništvo. Zato so v Mestnem kinu Metropol pred šestimi leti začeli prikazovati posamezne cikluse gorniškega filma, nato pa z direktorjem festivala in vrhunskih alpinistom Silvom Karo navezali stik in pripeljali festival v knežje mesto. »Letos smo pripravili šest sklopov, v dogovoru z direktorjem festivala pa smo izbrali bolj »akcijske« filme, ki prikazujejo plezanje in alpinizem. Znano je namreč, da imamo v Celju in okolici kar nekaj svetovno (pri) znanih alpinistov in cel kup navdušencev nad športnim plezanjem, ki jih združujejo alpinistični odseki in številna planinska društva. Slednja so nam pri promociji festivala veliko pomagala,« je povedal Samo Seničar, programski vodja Mestnega kina Metropol. V Metropolu si je bilo mogoče ogledati enajst filmov, zadnji dan tudi zmagovalni film festivala, poljski film o alpinistu Jerzyju Kukuczku z naslovom Jurek. Organizatorji se lahko pohvalijo, da je obisk na festivalu zelo dober, letos si je strnjeni program ogledalo točno 647 gledalcev. »Glede na to, da sta na dan dve projekciji, druga za drugo, je tri dni zaporedoma obiskovati kino ob šestih in ob osmih, si ogledati enajst filmov in jih nato predelati, pohvalna avantura,« dodaja Seničar. Alpinizem in pohodništvo sta med Slovenci zelo priljubljena. Samo Seničar temu pritrjuje in nadaljuje, da so na začetku prihajali bolj al- pinisti in pohodniki, zadnja leta pa festival dobiva vedno nove navdušence. V sodelovanju s knjigarno Antika so tudi letos pripravili knjižno stojnico s planinsko literaturo. »Med obiskovalci je stojnica izredno dobro sprejeta, saj ponuja veliko specializirane literature na enem mestu, ponavadi z akcijskimi cenami,« dodaja Seničar in poudarja da to ni zgolj filmski festival. »To je predvsem družabni dogodek, kjer se ob ogledu filmov prepletajo zgodbe in izkušnje obiskovalcev, po projekcijah pa za omizjem naredimo nove načrte za plezalno sezono oziroma izlete v gore.« Festival gorniškega filma je v približno desetletju prerasel v pravi gorniški praznik in se postavil ob bok uveljavljenim filmskim festivalom po svetu. BARBARA GRADIČ OSET Foto: Arhiv Mestnega kina Metropol KULTURA 15 Duhovnik, ki je verjel v marksistične ideje Jože Lampret tragični junak povojnega časa V veliki dvorani Kina Velenje je bila premierna predstavitev dokumentarne zgodovinske drame Križ in kladivo. Glavni, tragični junak drame je šaleški rojak, partizanski duhovnik, politik in napredni narodni delavec Jože Lampret. Fotografija partizanskega duhovnika Jožeta Lampre-ta, kako nosi ranjence po Paškem Kozjaku, je postala neke vrste simbol upora med narodnoosvobodilnim bojem v šaleških krajih. Scenarist in režiser filma Bojan Labovič je ob nekem obisku Muzeja Velenje opazil to fotografijo in Jože Lampret ga je tako prevzel s svojim izrazom na obrazu, s svojim razmišljujočem pogledom, da se je odločil za dokumentarno dramo o njegovem življenju. »A Jože Lampret ni bil samo duhovnik. Od svoje mladosti je bil politik, napreden narodni delavec. Iz spomina je mogoče izbrisano, da je eden tistih, ki so prisostvovali pri nacistični vdaji pri Topolšici,« je povedala Mateja Medved iz Muzeja Velenje. Levo usmerjen duhovnik Bil je tudi med tistimi, ki so osnovali Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov oziroma kasnejše društvo duhovnikov, ki je poskrbelo, da so duhovniki prišli do pokojnine. Že kot dijak je pisal socialne in družbene študije, v mariborskem bogoslovju je osnoval in vodil študij marksizma, zaradi svoje leve usmerjenosti je bil večkrat aretiran. Bil je tragičen junak svojega časa. »Bil je namreč na eni strani duhovnik, na drugi partizan. Bil je človek, ki je videl enakost med socializmom in marksizmom in evangelijskimi nauki. V praksi pa je zaradi takšnih pogledov prihajalo Jože Lampret nosi ranjence na begu pred nemškim okupatorjem. do nasprotij.« Dokumentarna drama je nastala po njegovih spominih, ki so jih leta 2011 na pobudo Ljube Dornik Šubelj, dobre poznavalke njegovega življenja, izdali v Muzeju Velenje v knjižni obliki pod naslovom Med zvezdo in križem. V uvodnem delu je zapisala, da so o njem mnogi pisali, z objavo spominov pa so dali možnost Jožetu Lampretu, da spregovori sam. Izobčenje iz Cerkve Zaradi političnega udejstvo-vanja, predvsem pa zaradi delovanja v društvu katoliških duhovnikov, ki je delovalo pod okriljem oblasti, ga je leta 1950 doletelo izobčenje iz Cerkve. Tik pred smrtjo je proti svojim nazorom sprejel predpisano pokoro. »Čeprav se ni želel pokoriti, je leta 1966 le popustil. Njegova pokora je bila eden od pogojev za podpis t. i. beograjskega sporazuma med Jugoslavijo in Vatikanom,« je dodala Mateja Medved. Iz njegovih besed, da se počuti vpetega med križem in kladivom, izhaja tudi naslov drame. Jože Lampret je umrl v prepričanju, da sta ga izkoristili obe strani oziroma oba nazora, v katera je verjel. Praktično krščanstvo in mednarodni socializem. Obenem se je spraševal, če se bosta sploh kdaj uresničila. Mogoče bo Jože Lampret z novo dokumentarno dramo našel pravo mesto v slovenski zgodovini kot tudi v zgodovini Cerkve na Slovenskem. BARBARA GRADIČ OSET Foto: Arhiv Muzeja Velenje Raznolike in kakovostne komedije za veseli marec V Slovenskem ljudskem gledališču Celje letos pripravljajo že 25. festival Dnevi komedije, ki se bo začel 3. in končal 19. marca. Ob koncih tedna, od četrtka do sobote, se bo predstavilo devet gledališč z devetimi predstavami. Osem jih je selektorica festivala Tatjana Doma uvrstila v tekmovalni program. Festival Dnevi komedije je edini gledališki festival v Sloveniji, ki ponuja ogled najboljših komedij preteklega leta. »Trudimo se, da Dnevi komedije prinesejo v Celje smeh in dobro voljo ter odlične igralske kolege iz vse Slovenije. Prepričana sem, da bo selek-torica festivala v Celje pripeljala zelo raznolike komedije, katerih skupni imenovalec je kakovost,« je povedala upravnica gledališča Tina Kosi. Selektorica festivala Dnevi komedije Tatjana Doma je dodala, da je bilo letos prijavljenih manj komedij kot pretekla leta. Eden od vzrokov je, da se gledališča med sabo povezujejo in delajo koproduk-cijske predstave. Meni tudi, Predstava Duohtar pod mus! v izvedbi SNG Nova Gorica in Gledališča Koper iz leta 2008 je z oceno 4,9494 najvišje ocenjena predstava po izboru občinstva. da se komedije še vedno drži oznaka manjvredne zvrsti v primerjavi z vzvišeno tragedijo. »A komedija ni samo nekritična zabava, saj lahko pri gledalcih sprošča tudi druga čustva, kot so usmiljenje, sočutje in pomilovanje. Komedija je zrcalo časa, v katerem živimo.« Premalo politične satire Na festivalu bodo štiri krstne uprizoritve, tri od teh so slovenske novosti. O tem, zakaj na festivalu ni več političnih satir, Tatjana Doma pravi, da žal nastajajo v manjšem številu kot komedije intimnih odnosov: »Predstave, ki se dotikajo sodobne politične stvarnosti, so v našem gledališkem prostoru redkejše.« Da lahko festival izpeljejo v takšni obsežni obliki, je pomembno sofinanciranje Mestne občine Celje. Za festival, ki stane 75 tisoč evrov, občina nameni 50 tisoč evrov »Oče« festivala je nekdanji član ansambla Marjan Bačko, ki je nekoč navrgel idejo, da bi v celjsko gledališče povabili ostala gledališča, ki gojijo komedijski žanr. Leta 1992 se je to uresničilo s prvim festivalom Dnevi komedije. Na lanskih Dnevih komedije je nagrado za najboljšo komedijo prejela uprizoritev Prevare v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega, njen režiser Jaka Ivanc pa je postal žlahtni režiser. Ista predstava je postala tudi žlahtna komedija po izboru občinstva. Naziv žlahtne komedijantke je dobila Ana Urbane, medtem ko je naziv žlahtnega komedijanta domov odnesel Gašper Tič. Komedije, ki jih bo mogoče videti na celjskem festivalu Tekmovalni program: Trio - Gledališče Koper Divjak - Siti Teater BTC Tartuffe - SNG Nova Gorica Čudežna terapija - Mestno gledališče ljubljansko Demokracija - SNG Drama Ljubljana Pašjon - v koprodukciji SNG Nova Gorica in Gledališča Koper Nostalgična komedija - SLG Celje Večno mladi - Drama SNG Maribor Dodatek za zaključek festivala: Staro za novo - komedija Tina Vodopivca in Borisa Kobala Selektorica festivala Tatjana Doma, upravnica SLG Celje Tina Kosi in vodja marketinga in odnosov z javnostmi Gregor Potokar in šest tisoč za žlahtno komedijsko pero. Ostalo naberejo s pomočjo ostalih sponzorjev in prodanih vstopnic, žal pa ministrstvo za kulturo že nekaj let ne nameni denarja za festival. Med osmimi predstavami bo žirija Dnevov komedije 2016, ki jo sestavljajo dolgoletni gledališki kritik Slavko Pezdir, režiser in prevajalec Jaka Andrej Vojevec in direktorica Osrednje knjižnice Celje Polona Rifelj, podelila nagrade za žlahtno predstavo, žlahtnega režiserja, žlahtno komedijantko in žlahtnega komedijanta. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Živahna gledališka dejavnost GORNJI GRAD, MOZIRJE - V Zgornji Savinjski dolini so pripravili pester gledališki konec tedna. V Gornjem Gradu je bila v soboto premiera igre Mož, ki si ne upa, ki jo igra gornjegrajska gledališka skupina. V nedeljo je bila še njena ponovitev. Gledališka skupina z Lepe Njive je zadnji konec tedna pripravila dve ponovitvi svoje predstave. Predstava gledališke skupine KD Gornji Grad je komedija Curtha Flatowa o matičarju, ki je postal hud nasprotnik poroke. Gornjegrajska skupina uprizori vsako leto po eno predstavo, vendar se je v preteklosti že zgodilo, da je uprizorila celo po tri. Gledališka skupina KD Lepa Njiva je imela v petek in soboto ponovitvi svoje predstave v Kulturnem domu Mozirje. Gre za komedijo Matjaža Zupančiča Bolje tič v roki kot tat na strehi, ki se zaplete, ko se v stanovanju srečajo vlomilca in ljubimca. Njena premiera je bila že 13. februarja v dvorani na Lepi Njivi. Na ta datum so bile ob isti uri kar tri zgornjesa-vinjske gledališke premiere, poleg predstave z Lepe Njive še Gledališča Mozirskega in gledališke skupine KD Nova Štifta. BJ 16 VSI NAŠI MOJSTRI RAZMIŠLJATE 0PRE1 л v"' 1НШ1Ш NAKUPU ALI ODLIČNI STORITVI Preberite aktualno ponudbo in, si -privoščite najboljše! Hoby les - pohištvo po meri, kakršnega ste si vedno želeli Hoby les je podjetje z bogato, več kot osemdesetletno družinsko tradicijo. Z lesom se ukvarja že od leta 1934. Izkušnje zaposlenih v podjetju so plod dela štirih generacij mizarjev. Poslanstvo podjetja je proizvodnja pohištva po meri, v svojih trgovinah pa nudijo široko izbiro repro-materiala za mizarje. V teh letih so postali prepoznavni po izdelavi notranjega pohištva, opreme za dom in poslovne prostore, še posebej pa po izdelavi glede na individualne načrte strank. Pohištva ne prilagodijo le meram vaših prostorov, ampak pri izdelavi prisluhnejo vašim vsebinskim željam in potrebam. Od povpraševanja, priprave okvirne ponudbe, ogleda in spremljanja vaših idej, svetovanja, ter-minskega načrta ter vse do montaže sledijo zadovoljstvu svojih strank. Ekipa 11 strokovnjakov in visoko usposobljenih mizarjev z bogatimi izkušnjami TEL.: 091693394 PRODAIA IN SERI/IS TRAKTORIEI/ je zagotovilo, da bo besedna zveza »po meri« dobila nove razsežnosti. Maloprodaja -ponudba za mizarje in domače mojstre Kot dopolnilo k proizvodnemu programu v okviru podjetja Hoby les deluje še pet trgovin (v Škofji vasi, Slovenskih Konjicah, Mariboru, Nazarjah in Šmarju pri Jelšah) s ponudbo repromaterialov za mizarje. Z njimi poskrbijo za vse male in velike mojstre, poklicne ali ljubiteljske, ki se ukvarjajo z lesom. Pri nas lahko najdejo velik izbor materialov različnih proizvajalcev, to so: pohištveno okovje, kljuke za vrata in okna, pohištveni ročaji, vijačni material, mizarska kovinska in lesna galanterija, barve, laki in lepila, okovje za okna in varnostna vrata, kuhinjski pulti in dodatki za kuhinjske elemente, talni laminati, lesene letve, kuhinjske mize in stoli, mizarsko orodje ... Prednosti podjetja Ustvarjajo izključno po meri, za znanega naročnika. V času prostorskih in časovnih omejitev želijo stranki ponuditi celovito rešitev bivalnih ali delovnih prostorov v kombinaciji z zadnjimi modnimi trendi. Cilj podjetja je optimalna uresničitev želja in potreb strank. Največ truda vlagajo zaposleni v boljšo uporabnost izdelanega pohištva in praktičnost glede na navade kupcev. Kratki dobavni roki in sprejemljive cene so še dodaten razlog za nakup. r Asfalt Kovač d.o.o., PLANINA PRI SEVNICI 47 A. 3225 PLANINA PRI SEVNICI ASFALTK +386 3 7491 031 +386 3 7491 03S ASFALT.KOVACl9SIOL.NET 4. flVILjfld ГШЖ FLIkCA A. QrtvemhvUk 1, WOO Cdjt »ilKfeervisfHkcaj 021 i*:»! NOVO: DELOVNI ČAJ: /m. - pet.: ој1Љ Murt; stir.: o& X. dtr 13. urt veter v hrbettežka trojka< ali kaj drugega ... Predstavljajte si, kako je, ko dobiš >veter v hrbet<. Ne bom pa tega komentiral. Vsak naj opravlja svoje delo, pošteno in po svoji dobri volji. Vsi smo na parketu zaradi istega namena in iz dneva v dan točk je odlična popotnica pred gostovanjem v Latviji. Za vzdušje so skrbeli Šentjurski vitezi, sicer navijači Tajfuna. Pridružili so se jim preostali gledalci. Takšnega vzdušja v dvorani Gimnazije Celje - Center do zdaj še ni bilo. Brez evforije Vladala je evforija, a kaj kmalu se je polegla. Razumljivo, opravljenega je resda že veliko, nikakor pa mirnost še ni zagotovljena. Vse se lahko še pošteno postavi na glavo. »Naše igralke so zelo enotne. To so pokazale tudi na parketu. Tokrat je zmagala obramba, ne napad. V napadu nismo bili posebej uspešni, a skoraj neverjetno je, da smo uspe- pošteno delamo, se trudimo, doma imamo družine ...« »Veter« glavni vzrok Vidno razočaran je bil tudi kapetan Tajfuna Dragi-ša Drobnjak. »Kar je bilo v naši moči, smo dali od sebe. Nasprotnik nas je presenetil že na začetku tekme, ko si je priigral visoko razliko. Veter v hrbet? Točno tako, to je glavni vzrok za poraz. Zdaj moramo poraz hitro pozabiti in te napake, ki smo jih delali, odpraviti. Se pa vidi, da bo letošnja liga za prvaka zelo izenačena, saj ni več velikih razlik med ekipami. Zanimivo bo,« meni najizkušenejši v šentjurskem moštvu. Zasedba Tajfuna zdaj vse misli znova usmerja v Jadransko ligo. Za obstanek morajo varovanci trenerja Mihevca zmagati na zadnjih dveh tekmah, jutri li omejiti reprezentanco, ki ima tako izjemne posameznice, da je dosegla tako malo točk. Čestitke igralkam,« je po drugi zmagi iskreno dejal selektor Da-mir Grgič. »Trenerski štab nas je vrhunsko pripravil na tekmo. Po njihovi zaslugi smo v tekmo šle samozavestno in z mislijo, da lahko to tekmo zmagamo, čeprav so bile Latvijke favoritinje tekme. Zelo sem ponosna na celotno ekipo. Naša reprezentanca je ta- v Skopju proti ekipi MZT in zatem doma z Igokeo. Povsem neprepoznavni Zlatorog je v četrtfinalu ustavil Union Olimpijo, ko jo je dvakrat premagal, proti Lastovki pa je bil povsem nerazpoložen. Usoden je bil zlasti met za tri točke 4-24. Domžalski ekipi se ni maščevalo kar 18 izgubljenih žog. Najboljši strelec je bil 26-letni Ukrajinec Semen Ša-škov, ki je dosegel 24 točk. Bržkone je bila to življenjska predstava povprečnega košarkarja. Trener Zlatoroga Aleš Pipan se je po tekmi glasno jezil na delegata tekme zaradi sodniškega kriterija, ki - roko na srce - za Laščane ni bil usoden. Ti so se premagali sami, potem ko so imeli na stežaj odprta vrata do finala. »Škoda iz- kšna, da mora od začetka igrati agresivno, čvrsto, in to vse četrtine. Pohvalila bi vse gledalce, to, kar so pripravili, je bilo resnično neverjetno. Hvala vam,« je dejala Nika Barič, ki je znova odlično razigravala soigralke. Kvalifikacije se bodo nadaljevale v drugi polovici leta. Slovenija bo 19. novembra gostila Litvo, štiri dni kasneje bo gosto vala v Latviji. MITJA KNEZ Foto: SHERPA gubljati besede. Lastovka je zasluženo zmagala. Mi smo se kot kaže preveč izčrpali v četrtfinalu, tokrat fantje niso bili prepoznavni. Slabo so igrali tako v obrambi kot v napadu. Karkoli smo želeli narediti, ni šlo. Mogoče nekateri fantje še niso dovolj zreli, da ne vedo, kaj je to pokalno tekmovanje,« je dejal Pipan. Po zmagoslavju nad Olimpijo je varovance nemudoma opozoril, da bo Lastovka nevarna, kar pa ni zaleglo. Lahko z vsemi Kapetan Zlatoroga Goran Jurak je pristavil: »Za nami je naporen teden. Nasprotnik v polfinalu je bil tokrat boljši in to je treba športno priznati. Smo pa prišli do spoznanja po dveh obraču- Športni koledar Petek, 26. 2. MALI NOGOMET 1. SFL, 17. krog: Dobovec Pivovarna Kozel - Sevnica (20). Sobota, 27. 2. NOGOMET 1. SL, 16. krog, Velenje: Rudar - Krško (15), Maribor - Celje (16.55). KOŠARKA 1. SL, 16. krog, Laško: Zla-torog - Rogaška, Domžale: Helios Suns - Hopsi (19). ROKOMET Liga prvakov, skupina A, 13. krog: Zagreb - Celje Pivovarna Laško (20). 1. SL (ž), 15. krog: Ajdovščina - Zelene doline Žalec (19). Nedelja, 28. 2. ROKOMET 1. SL (ž), 15. krog, Maribor: Branik - Celje Celjske mesnine (17). nih z Unionom Olimpijo, namreč da lahko igramo z vsemi. Zdaj je treba strniti vrste, verjamem, da bo dobro vzdušje v slačilnici ostalo tudi v prihodnje. Moramo biti pravi športniki in tudi po neuspehih dvigniti glavo.« Na povratni tekmi četrtfi-nala pokala Alpe Jadran so košarkarji Zlatoroga z 98:61 ugnali Levice in občutno nadoknadili zaostanek s prvega srečanja na Slovaškem (minus 6). Najboljši strelec je bil Jamar Abrams s 24 točkami. V soboto bo sledilo nadaljevanje državnega prvenstva. Drugouvrščeni Laščani bodo gostili vodilno Rogaško. Z zmago lahko dokončno potrdijo uvrstitev v ligo za prvaka. MITJA KNEZ Foto: GrupA Sreda, 2. 3. KOŠARKA 1. SL, 17. krog, Polzela: Hopsi - Šenčur (20). Panorama MALI NOGOMET 1. SFL, 16. krog: Oplast -Dobovec Pivovarna Kozel 3:3 (2:1); Lojen (19), Vrhovec (38, 40-10 m). Vrstni red: Maribor 36, Oplast 32, Dobovec 30, Litija 23, Sevnica 21, Puntar 19, Bronx 13, Benedikt 7, Ajdovščina 3. ROKOMET Liga prvakov, skupina A, 12. krog: Celje Pivovarna Laško - Flensburg 26:30 (15:12); Janc 7, Mlakar 5; Svan 8. Vrstni red: Flensburg, PSG 20, Veszprem 19, Kiel 13, Zagreb 9, Wisla 8, Celje 5, Bešiktaš 2. KOŠARKA Pokal KZS, polfinale: Zlatorog - Lastovka 61:72; Jeftić 14, Đekić 13; Šaškov 24, Krka -Tajfun 87:75; Mulalić 17; Drobnjak 15, Čebular 13. (MiK) Grgičeva četa na pragu evropskega prvenstva Dragiša Drobnjak in Dejan Mihevc sta si bila enotna: »veter« v Krkin hrbet je bil premočan tudi za Tajfun. nagala mladim košarkaricam Athletea do lovorik. V soboto je v celjski Pred sobotno tekmo je bila seja Združenja slovenskih ženskih klubov, ki je dobilo novo vodstvo. Za novega predsednika je bil izvoljen Borut Kop. 49-letni podpredsednik ŽKK Athlete Celje je bil lani eden najpomembnejših členov pri organizaciji evropskega prvenstva za mladinke v Celju. Maja Erkič je še v prejšnji sezoni pomagala mladim košarkaricam Athletea do lovorik. V soboto je v celjski dvorani vpisala devet točk. 18 ŠPORT Vohajo točke, dobijo jih ne V Zagrebu nujna vsaj točka Rokometaši Celja Pivovarne Laško ostajajo brez domače zmage v ligi prvakov. V 12. krogu je bil boljši Flensburg s 30:26. Celjani so dobili prvi polčas s 15:12, deset minut pred koncem so vodili s 24:22, čeprav so v 2. delu igrali brez poškodovanega Mihe Zarabca. V končnici so Nemci pritisnili na plin in gladko zmagali. Pri »pivovarjih« sta bila najbolj učinkovita Blaž Janc s sedmimi in Žiga Mlakar s petimi goli. Zarabec je ob bolečinah - po udarcu pod rebra - obsedel na klopi in vajeti je sredi napada v svoje roke vzel David Razgor: »Ključnih trenutkov je bilo več, najprej nam je Karlsson ob vrnitvi s klopi odvzel žogo, sledil je še prehiter zaključek napada ...« Zdaj na vse ali nič Da je bilo celjsko moštvo blizu senzaciji, je z obrambami omogočil vratar Urban Lesjak: »Nam ne zmanjka moči ali zbrano- sti. Pozna se nam primanjkljaj tekmovalne energije v končnici derbijev. Pridobimo jo lahko le v zahtevnih obračunih, ki pa jih je v domači konkurenci, iskreno povedano, premalo. 50 minut je za 10 minut premalo do 60, tako pač je. Za dobrobit slovenskega rokometa bo treba nekaj spremeniti. V Zagrebu je možno vse. Ne smemo pozabiti, da smo se proti hrvaškemu prvaku v Zlatorogu premagali sami!« Lesjakova obramba je bila izbrana za najboljšo v minulem krogu lige prvakov: pred njim se je sam znašel Lasse Svan, »Lesi« pa je na parketu napravil »špago« in atraktivno zaustavil strel. Drugi najboljši strelec tekme je bil biser slovenskega rokometa Blaž Janc, ki je bil drugič zapored izbran v idealno sedmerico kroga, tokrat na mestu desnega zunanjega napadalca: »Nismo izkoristili obramb sijajnega Lesjaka. Še se bomo borili, v Zagrebu na vse ali nič!« Še vedno draga šola Pred 4 tisoč gledalci je v dvorani Zlatorog dolgo dišalo po senzaciji, po zmagi nad Flensburgom ali vsaj odrešilni točki za šesto mesto v skupini A, toda končnica je pripadla gostom; slavili so po delnem izidu 8:2 v zadnjih desetih minutah. Strateg Branko Tamše je dejal: »Imeli smo marsikaj v svojih rokah pred končnico, toda spet so odločile menjave na obeh straneh, a tudi malenkosti. Fantje so bili v mojih očeh večino tekme na visoki ravni.« Nato je dodal: »Vsaka šola nekaj stane, nas zelo drago. Upam, da bomo prej ali slej le nagrajeni. Vohamo točke proti najboljšim klubom na svetu, a jih zaenkrat še ne dobimo. Smo blizu, a še vedno daleč.« Derbi državne lige je bil v Mariboru, kjer so rokometaši Gorenja zmagali s 26:22, včeraj zvečer pa so gostili Celjane. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA V Zagrebu bo še huje . Začetek rokometa in združitev mestnih rivalov Navdih iz Zagreba Zanimanje za veliki rokomet je v petdesetih letih počasi upadalo. Vse ekipe so se v nekaj mesecih preusmerile k malemu rokometu, ki je postajal vedno bolj množičen. Mlajša generacija igralcev Celja se je leta 1951 vedno bolj intenzivno ukvarjala z malim rokometom in na prvi tekmi na betonu pred železniško postajo premagala Ljubljano s 43:4. Najboljši strelec tekme je bil Pavle Bukovac z 18 goli. Leta 1953 je bilo prvič jugoslovansko prvenstvo, Celjani pa so istega leta zaigrali na prvem republiškem prvenstvu in zasedli 6. mesto. Po koncu velikega rokometa se je leta 1958 začela bitka za primat v malem rokometu med ekipama ŽRK Celje in TVD Partizan Celje - mesto. Dokončne ločitve med velikim in malim rokometom v Celju ni bilo tako hitro kot drugje. Po večletnem igranju v mariborski podzvezi (1954-1958) in okrajni ligi (1959-1961) so se po dveh neuspelih kvalifikacijah (1959 in 1960) rokometaši ŽRK Celje leta 1961 končno prvič uvrstili v enotno republiško ligo. Obetavni celjski mladinci TVD Partizan Celje - mesto (Žare Presinger, Andrej Te-lič, Janez Goršič, Jure Koren, Silvo Krelj, Bogdan Po-valej ...), ki jih je vodil Jože Kuzma - Pepi v sodelova- nju s Tonetom Goršičem, so medtem štirikrat zapored osvojili naslov mladinskih prvakov Slovenije (19601963). Žare Presinger in Silvo Krelj sta bila prva mladinska jugoslovanska reprezentanta iz Celja in sta se leta 1963 udeležila priprav v Beogradu. Pozimi 1964 sta se združila mestna rivala ŽRK Celje in TVD Partizan Celje - mesto in že naslednje leto je bilo enotno moštvo ŽRK Celje republiški podprvak. Leta 1965 so Celjani prvič slavili v večnih derbijih s Slovanom iz Ljubljane (17:11), ga premagali tudi v finalu slovenskega pokala (19:12) in prvič osvojili to lovoriko. Med najbolj zaslužnimi za združitev mestnih rivalov je EMDESET LET ROKOMETA Piše: ANDREJ SUSTERIC V CELJU IN SLOVENIJI Združena ekipa ŽRK Celje in Partizan Celje - mesto (1964). Stojijo z leve: Janez Goršič, Žare Presinger, Jure Križnik, Tone Goršič, Niko Markovič, Rihard Ratej, Andrej Savodnik. Cepijo: Alojz Snedič, Silvo Krelj, Peter Hribernik, Janez Markovič. Žare Presinger (levo) in Silvo Krelj Tone Goršič bil Tone Goršič, ki se spominja: »Vse skupaj se je začelo leta 1960 z mojim odhodom na študij v Zagreb. Šel sem zaradi vaterpola, za jugoslovanskega prvaka Mladost sem igral do leta 1962, in takrat najboljših jugoslovanskih rokometnih ekip, Zagreba in Medveščaka, z vrhunskima trenerjema Štenclom in Dolencem. Njihove tekme in treninge sem pogosto obiskoval in si zapisoval vtise. Obča- sno sem v nižjih klubih tudi treniral, skupaj s kolegom s fakultete Antejem Koste-lićem, krožnim napadalcem in takrat vodilnim hrvaškim smučarjem. Stika s celjskim rokometom pa nisem izgubil. Ob petkih sem prihajal domov in igral za ŽRK Celje. Poleti 1962, ko sem imel 20 let, mi je Pepi Kuzma, selektor mladinske reprezentance Slovenije, zaupal njene treninge. V njej so bili v večini Celjani, gene- racija letnika 1946. Jeseni sem postal tudi trener in igralec v klubu. V sezoni 1963/64 smo ŽRK Celje priključili še mlade igralce TVD Partizan Celje - mesto in s tem postavili temelj današnjemu celjskemu rokometu in klubu. Druženje z zagrebškim športom pa mi je dalo pomembno osnovo in navdih!« ANDREJ ŠUŠTERIC Foto: arhiv RK CPL in Tone Goršič ŠPORT 19 »Brez komunikacije klub ne bi več obstajal« Pogovor z direktorjem NK Celje Borutom Arličem Le še dva dneva sta do začetka spomladanskega dela 1. slovenske nogometne lige, ko bo celjski klub gostoval v Mariboru, velenjski pa bo pričakal ekipo Krškega. Priprave so bile dolge, trajale so poldrugi mesec. Novinci v celjskem klubu so branilca Damir Hadžić in Lovre Čirjak, vezisti Rudi Požeg Vancaš, Mario Brlečić in Žiga Rožej ter napadalec Matej Podlogar. Moštvo so zapustili vratar Ivan Hosman, branilca Ramon Alonso Soria in Amir Bilali, vezisti Mihovil Klapan, Abd Al Rahman Osman Ali in Valon Ahmedi ter napadalca Enis Đurković in Ivan Firer. V spomladanskem delu smo se ozirali predvsem na spodnji del lestvice. Krško ima 19 točk, po 22 Rudar, Krka in Koper, eno več Celje. Borut Arlič, ste zadovoljni s pripravami? Glede na pogoje, ki jih imamo, smo. Na naravni travi smo trenirali v Umagu, večino pripravljalnih tekem smo odigrali izven Celja. Kaj so pokazale prijateljske tekme, pred katerimi ste vadili na umetni travi? O tem je bilo v zadnjih letih veliko povedanega. Umetna trava ne omogoča kakovostnega treninga. Posledica je ogromno poškodb, kar se ponavlja že vrsto let. To je sestavni del tega, kar v Celju pač imamo. Verjamem, da se v Mestni obči- ni Celje tega zavedajo in da bodo skušali storiti vse, da bi odpravili težave, torej da bi v Celju dobili igrišče s kakovostno umetno travo, primerljivo ne le s tistimi, ki jih imajo prvoligaši, temveč tudi drugoligaši. Na nekaterih tekmah so fantje prikazali solidne predstave in ob manjših popravkih bodo kmalu na ustrezni ravni. Kakšen je načrt za državno prvenstvo? Cilj pred sezono je bil uvrstitev v sredino lestvice. Zdaj si navkljub zahtevnemu razporedu želimo, da bi ekipa čim prej izplavala iz nevarnih voda in da bi potem lahko zaigrala sproščeno ter prikazala svoj pravi obraz. V našem zadnjem nogometnem intervjuju je bil gost Darko Klarič. Omenjal je tudi spremembo filozofije kluba, ciljal je na bolj obrambno igro v jesenskem delu 1. SNL. Moje mnenje, da se naša filozofija ni popolnoma nič spremenila. To dokazuje tudi zadnji prestopni rok, saj smo pripeljali mlade slovenske igralce. Nadaljujemo po istih tirnicah, kot so bile zastavljene pred leti. Veliko se govori o tem, kaj je napadalni ali obrambni nogomet. Gospod Klarič je dejal, da naših tekem jeseni ni obiskoval. Ne vem, po čem je sodil, da igramo obrambno, če jih ni gledal. Je bila za odhod trenerja Simona Rožmana kriva slaba komunikacija? Borut Arlič Zelo mi je žal, da je Rož-man zapustil klub. V prejšnji sezoni je Celje igralo odlično, poletno, doseglo je dve visoki uvrstitvi. Po slabših rezultatih v novi sezoni je sprva odstopil Rožman, nato še športni direktor. Ne vem, kaj je Klarič menil glede slabe komunikacije. Lahko zagotovim le, da smo v našem klubu imeli dobro komunikacijo in jo še imamo. V klubu nas je malo. Če ne bi komunicirali, klub ne bi več obstajal. Drži pa, da je med zadnjim prestopnim rokom prišlo do različnih pogledov glede kadrovskih zadev med trenerjem Simonom Rožmanom in športnim direktorjem Ambrožem Krajn-cem. Morda je Klarič mislil na to. Zdaj, ob slabših rezultatih, je komuniciranje v klubu bolj intenzivno. Pogodba med NK Celje in Bravom 1 je še v veljavi. Je kaj novega glede ritma vračanja kredita? »Drži, da je med zadnjim prestopnim rokom prišlo do različnih pogledov glede kadrovskih zadev med trenerjem Simonom Rožmanom in športnim direktorjem Ambrožem Krajncem. Morda je Klarič mislil na to.« Pogodba velja do 30. junija. Do tedaj bodo vsa posojila vrnjena, kar je za naš klub dobro. Sodelovanje je bilo pohvalno, kot vselej v športu so tudi tu bili prisotni vzponi in padci. Pred kratkim nam je na sestanku Darko Klarič sporočil, da pogodbe ne bo podaljšal. Iz intervjuja z njim sem razbral, da bi on pri morebitni novi pogodbi več pozornosti posvetil določilom v njej in ustrezni komunikaciji. Glede na to, da je vse pogodbe in anekse v njih pripravila pravna služba Bravo 1, je verjetno Darko Klarič namenil kritiko njej. Glede komunikacije pa menim enako kot pri strokovnem delu kluba; vsak teden nas je Klarič obiskal in v sodelovanju z upravnim odborom smo razgrnili stvari ter sproti reševali težave. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT (GrupA) »Devetka« osvojila slovaški turnir S Slovaške so se vrnili z osvojenim prvim mestom na turnirju. Podmladek Hokejskega kluba ECE Celje se je v kategoriji U9 udeležil turnirja v Michalovcih na Slovaškem. Dečki so dokazali, da se v Celju z mladimi dobro dela, saj so v deželi hokeja osvojili prvo mesto. Premagali so Košice z 11:3, s Tre-bišovom izgubili s 6:3, toda zaradi najboljšega razmerja v krogu treh ekip so zaigrali v finalu. Od domače Mlade-ži Michalovcev so bili boljši s 14:11. Pod vodstvom trenerjev Tomaža Felicijana in Roberta Jerama so nastopili: Gal Zupanc, Matevž Marin-šek, Gašper Bervar, Luka Ramšak, Tilen Zidanšek, Anže Krofl, David Rakita, Anže Kerkoš Šarlah, Žan Krofl, Jure in Matic Robek, Tim Koštomaj - Valenčak, Urh Skamen in Žak Krajcar. DŠ Foto: HK CELJE V soboto podvig ali konec Hokejisti ECE Celja pošteno dvigujejo svojo formo in v četrtfinalu lige INL grenijo življenje favoriziranemu Lu-stenauu, ki sicer vodi s 3:0 in potrebuje le še eno zmago. Celjani so na prvi tekmi v gosteh izenačili na 1:1, v svoji dvorani so nato celo povedli (obakrat so izgubili s 3:1), v torek pa so na skrajnem zahodu Avstrije iztržili celo podaljšek. V tretjem obračunu z Lustenauvom so prikazali najboljšo predstavo v sezoni, klonili so šele v 18. minuti dodatka. Bivši igralec NHL Scott Barney je zadel za 4:3 v 78. minuti obračuna; v tej fazi tekmovanja namreč kazenskih strelov ni. Celjani so dvakrat vodili, sprva po golu Žana Jezovška v 5. minuti, kasneje v 12. minuti z 2:1, ko je zadel Aljaž Ogrizek. Po zaostanku je na 3:3 izenačil Jezovšek v 29. minuti. Dogajalo se je marsikaj. Slovenski sodnik je na primer opazil napako gostiteljev in prekinil igro zaradi šesterice na ledu, toda avstrijski sodnik je njegovo odločitev razveljavil! Trener Rok Rojšek je že v ponedeljek dejal: »Lustenau ni najbolj srečen, ker nas je izbral za tekmeca.« Dan kasneje so bili celjski hokejisti boljši v razmerju strelov (35:31), zato v soboto na celjskem ledu ponovno pričakujemo spektaku-larno predstavo. Danes bo sicer v Celju gostoval še Maribor. »V končnici državnega prvenstva moramo najprej izločiti Bled, potem pa bo sledila polfinalna serija z Jesenicami, kjer imamo visoke ambicije,« je zaključil Rojšek. DEAN ŠUSTER, foto: SHERPA V torek je dva gola Lustenauu zabil Žan Jezovšek. NA KRATKO Poškodbe storile svoje Zagreb: Kegljavkam Celja se po dolgih letih ni uspelo uvrstiti med najboljšo četverico v evropski ligi prvakinj. Po domači zmagi s 6:2 so v hrvaški prestolnici v močno oslabljeni zasedbi izgubile z Admiralom s 7:1. Mihalinčeva potrdila normo Celje: Na dvoranskem državnem prvenstvu v atletiki je Maja Mihalinec (Velenje) zmagala v teku na 60 m in s časom 7,27 ponovno potrdila normo za SP marca v Portlan-du. Normo ima tudi Marina Tomič (Kladivar), ki je bila z 8,32 manj zadovoljna kljub zmagi na 60 m z ovirami. V ZDA je želel odpotovati tudi najboljši slovenski atlet v letu 2015 Robert Renner, toda norma je bila prezahtevna. V soboto je v skoku s palico preskočil 5,30 m in končal zimsko sezono, v kateri je na treningih preskakoval tudi 5,70 m. V skoku v daljino je zmagala Velenjčanka Nina Djord-jevič. Luka Janežič (Kladivar) nastopa na močnih mitingih. Po dveh letošnjih državnih dvoranskih rekordih v teku na 400 m bo jutri tekmoval v Madridu. Tina spet na vrhu Düsseldorf: Velika nagrada v judu se je zaključila s prvim mestom Tine Trste-njak (do 63 kg) in tretjim Ane Velenšek (do 78 kg). Rok Drakšič je bil med borci do 73 kg peti. Na tekmi svetovnega pokala v Nemčiji je nastopilo devet slovenskih tekmovalcev, vsi so bili iz celjskega Sankakuja. Ratejeva in Venko Slovenske Konjice: Najboljša športnika občine za leto 2015 sta atletinja Martina Ratej in boksar Aljaž Venko. Najboljšo žensko ekipo ima Ženski košarkarski klub Konjice, najboljše moštvo pa Košarkarski klub Slovenske Konjice. Pezić s Poredskim Dobovec: Do spremembe je prišlo na klopi državnega prvaka v futsalu, KMN Do-bovec. Na sceno se je vrnil trener Ilija Pezić, ki je vrsto let vodil Nazarje v 1. in 2. ligi. Moštvo Dobovca bo vodil skupaj z dosedanjim trenerjem Alešem Poredskim, jutri v Rogaški Slatini proti Sevnici. Zaključni turnir slovenskega pokala bo 5. in 6. marca v Podčetrtku. (DŠ) 20 MALI OGLASI /INFORMACIJE VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., KopaliSka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si MOTORNA VOZILA PRODAM MOPED avtomatic (peda), letnik 2014, štiritaktni, vozen brez čelade in registracije, hitrost 25 km/h, prodam. Telefon 041 577-714. 402 Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27, 1000 Ljubljana. STROJI PRODAM TRAKTORSKO prikolico, enoosno, zavora, lesene stranice, za Tomo Vinkovič, prodam za 250 EUR. Možna menjava za drva. Telefon 041 645-898. 366 TRAKTOR, japonski, 35 KM, pogon 4 x 4, manjši, vinogradniški, generalno ljubiteljsko obnovljen, prodam. Telefon 041 645-898. 366 OBRAČALNIK za traktor Tomo Vinkovič prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 285-424. 394 ZGRABLJALNIK 430 Sip Šempeter in trosi-lec Tandem, 10 ton, odlično ohranjena, pripravljena na sezono, prodam. Telefon 031 506-383. 418 TRAKTOR Univerzal 550 dtc, letnik 1987, odlično ohranjen, prodam. Telefon 031 276-086 . 421 KIPER prikolico, tristanski skip, nosilnost 1.500 kg, prodam. Telefon 041 574009. 428 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Univerzal, Štore ali Tomo Vinkovič, letnik in model traktorja nista pomembna, kupim. Telefon 041 678-130. p POSEST PRODAM V ŠEMPETRU prodamo samostojno hišo na lepi lokaciji s 1.256 m2 parcele. EI F, 171 kwh/m2. Telefon 031 754-156. 309 HIŠO v Šmartnem v Rožni dolini prodam za 39.000 EUR. Telefon 041 898-986. 307 LESIČNO pri Kozjem (Marcen). Ugodno prodamo starejšo hišo s hlevom, kmetijskim zemljiščem (14.000 m2) in gozdom (približno 37.000 m2). Hiša stoji na lepi lokaciji, ima elektriko, vodo, asfalt do parcele. Cena 47.000 EUR. Informacije po 12. uri, telefon 041 599-185. 318 HIŠO v centru Laškega (Aškerčev trg), tlorisne površine 80 m2, podkleteno, z mansardo, zemljišča 350 m2, hiša v celoti na novo adaptirana, streha, okna, vrata, elektrika, voda, kanalizacija, centralna, fasada demit, ugodno prodam. Telefon 041 645-898. 366 MANJŠO kmetijo, 4 ha gozda, 1,5 ha obdelovalne zemlje, lepa lokacija, 12 km iz Šenjurja, energetska izkaznica 2015-150-136-16794, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 620-004. 422 KUPIM V OKOLICI Celja kupim novejšo, takoj vse-ljivo stanovanjsko hišo za do 90.000 EUR. Gotovina. Telefon 041 474-923. 395 ODDAM NA Tinskem oddam v najem vinograd s kletjo. Telefon 051 851-234. 432 STANOVANJE PRODAM GARSONJERO v Celju, 26 m2, Nova vas, balkon, prodam. Telefon 031 505-253. 245 лтжта lastrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operatorja DVOSOBNO stanovanje v Laškem v bližini zdravilišča, vseljivo takoj, prodam. Telefon 031 216-675. ODDAM PRIBLIŽNO 100 m2 delno opremljenega stanovanja v okolici Laškega oddam v najem. Informacije po telefonu 031 707-860, vsak dan po 18. uri. 396 OPREMLJENO stanovanje, 70 m2, vseljivo takoj, in manjšo sobo za eno osebo, s souporabo sanitarij, oddam. Telefon 041 650-737. 326 V ŠTORAH oddam enosobno stanovanje. Telefon 041 717-624. 328 ms ] Ш astrologinjai GSM H Ш Л9С jasnovidnosti bioterapqeL ШШ Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal in ne boš več pel. Ne boš nemiren čakal več pomladi, kdaj breskve cvetejo in trt nasadi. (A. Gradnik) ZAHVALA V 85. letu je sklenil svojo pot življenja oče, ded, pra-ded, tast, brat, stric in boter MARTIN ROMIH Nad streliščem 2, Štore (1931 - 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vse iskreno izrečene besede sožalja ter podarjene sveče, cvetje in svete maše. Hvaležni smo govorniku sindikata, gospodu Ma-stnaku za lepe misli o njegovem življenju in delu ter gospodu župniku Mihi Hermanu za lepo opravljen obred. Hvala sodelavcem Štore Steel in kolektiva Mane za podarjeno cvetje in sveče ter vso podporo v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Veking in pevcem za odpete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga spoštovali, imeli radi in ga boste za vedno ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi PRODAM GENERALNO obnovljen štedilnik Fekonja, na centralno ogrevanje, dolžina 1.000 mm, desni stranski dimniški priklop, vgrajen popolnoma nov grelec, še nikoli zakurjen in na novo »zašamotiran«, prodam. Telefon 041 243-089. 392 PODARIM TROSED, televizor in omaro za oblačila podarim. Telefon 041 283-833. 356 PRODAM PRAŠIČE, težke od 80 do 160 kg, cena od 100 kg naprej je 1,60 EUR/kg, domača hrana, dostava, prodam. Telefon 031 524-147. 259 NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Zlatko Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel.: (02) 582-14-01. KOKOŠI nesnice jarkice pred nesnostjo, rjave barve prodamo. Telefon 040 130979. p PRAŠIČE domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061. 38 j Ime in priimek: ^^^ ^^P Naslov, kraj: (US " > o C E-poštni naslov: Telefonska številka: Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in strica MARTINA DROZGA iz Celja (17. 8. 1942 - 3. 2. 2016) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, bivšim sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za vse tople besede tolažbe, pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju oddelka za intenzivno medicino operativnih strok bolnišnice Celje in vsem, ki ste mu kakor koli pomagali. Toplina njegovega srca in njegova ljubezen bosta ostali za vedno v naših srcih. Žalujoči: žena Cvetka, hči Nataša z družino, sin Bojan ter brata Peter in Viktor PRAŠIČE, težke od 90 do 140 kg, možna dostava, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 538-966, 041 876-978.p PUJSKE, težke od 30 do 60 kg, mesni tip, možnost izbire moškega spola, možnost dostave, prodam. Telefon 041 455-732. 234 PRAŠIČE, težke od 170 do 210 kg, 1,50 EUR/kg žive teže, prašiči so mesni tip, možnost tudi dostave, prodam. Telefon 041 655-528. 234 PRAŠIČE od 30 do 200 kg in izločene svinje prodamo. Zberemo tudi naročila za breje svinje mladice. Domača hrana in dostava. Telefon 051 214-174. 236 TELICO simentalko, brejo v 9. mesecu, prodam. Telefon 041 220-495. 322 LEPO telico simentalko, brejo v 8 mesecu, težko približno 700 kg, prodam. Telefon 5777-398. 382 DVE telički, čb, stari 3 in 5 mesecev, prodam. Telefon 041 725-720 . 389 DVE telici, težki od 160 do 175 kg in pašno kravo, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 041 547-769. 400 DVA bikca simentalca, težka 340 in 370 kg, prodam. Telefon 031 705-771.41 BIKCA simentalca, starega 6 mesecev in kravo za zakol prodam. Telefon 041 809-162. 409 JARKICE, rjave, pred nesnostjo, cepljene, vam preko celega leta nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375-677.n TELIČKO ls, staro 14 dni, prodam. Telefon 041 579-358. Š 17 MLADO kravo za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041 248-889. 413 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p BIKCE, črno-bele, od 1 tedna do 3 mesecev in prašiče od 30 do 120 kg ugodno prodam. Možna dostava ali zakol. Telefon 031 506-383. 418 DVE breji telici simentalki prodam. Telefon 041 548-255. 427 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. š 221 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELIČKO simentalko, staro 3 mesece, kupim. Telefon 051 470-362. l 40 SLADKO hribovsko seno, pospravljeno na roke in posušeno v kozolcu, cena 5 EUR/m3, v okolici Vojnika (Male Dole), prodam. Telefon 041 932-160. 401 SLAMO, bale, 120 x 120, prodam. Telefon (03) 5461-419. 410 SUHO seno, ročno spravilo, planinsko, lokacija okolica Dobja pri Planini, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 743-694. Š 21 SENO ali rdeče vino prodam ali menjam za drva ali ječmen. Telefon 041 866-611. 419 SENO in otavo v rinfuzi prodam. Lahko naredim tudi kocke. Telefon 031 249072. 4233 PRIBLIŽNO 100 l vina iz domače brajde jurka prodam. Telefon 051 358-304. 425 SENO v kockah po 1,6 EUR/kocka in seno v rinfuzi prodam. Telefon 040 827-587. 426 VEČJO količino krme zelo ugodno prodam. Telefon 041 210-520. 384 KUPIM PRODAM Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. SILAŽNE bale prodam. Telefon 041 763409. 335 SENO v kockah prodam v okolici Franko-lovega. Kocka je težka približno 18 kg, cena 1,20 EUR/kos. Telefon 068 183-779. 387 SENO v kockah in orehe prodam. Telefon 040 742-180. 397 OREHOVA jedrca in skuto prodam. Telefon 041 943-816. 399 SENO v kockah, ročno sušeno, prodam. Možna menjava (žito, drva). Telefon 041 210-105. 412 FIŽOL, rumeno stročje in rumeno zrnje, razen drug fižol in ameriško šalotko kupim. Telefon 051 325-474. 416 OSTALO PRODAM TRIBRAZDNI obračalni plug, burskega kozliča in kakovostno seno, kocke, prodam. Telefon 041 649-414. Š 13 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041420111*041954206 Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko MALI OGLASI /INFORMACIJE 21 Ni te več na njivi, ne na vrtu ne v hiši, nič več se tvoj glas ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Izgubili smo dragega moža, očeta, dedija, brata, nečaka, strica in svaka JOŽETA POVALEJA iz Prapreč pri Vranskem (18. 11. 1940 - 10. 2. 2016) Iz srca se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za vsak stisk roke in izražena sožalja ter za vse darovano. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Ropotar za pogrebne in ostale storitve, gospe govornici za prelep govor, pevcem, društvu Sonček Celje, rotary klubu ter Domu Lipa Štore in Domu upokojencev Polzela. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena in ostalo sorodstvo ter vsi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je. ZAHVALA Prezgodaj nas je zapustil dragi mož, ati, dedi in zet JANKO KROBAT iz Kompol 52 (15. 5. 1958 - 17. 2. 2016) Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter denarno pomoč. Zahvala družinam Resnik, Resnik-Plahuta, Stamenić, Milanu in Marički Kresnik, sodelavkam OŠ Štore ter vrtcu Lipa ter sodelavcem Surovine Žalec in Laško. Hvala bolnišnici Topolšica, osebni zdravnici Eriki Povh Jesenšek, gospodu župniku Hermanu ter pogrebni službi Zagajšek. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: žena Marjana, hči Janja z družino, sinova Matej in Damjan z Andrejo ter mama Gelika ZAHVALA Ob izgubi drage mame IVANE ANDRIĆ TODIĆ (19. 6. 1968 - 30. 1. 2016) se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom in prijateljem, ki so nama v težkih trenutkih stali ob strani ter nama pomagali z nasveti, s tolažbo in prispevki. Hčerki Maja in Antonija Mine dan, mine leto, tako je na tem svetu. Odšli ste tja, kje je le večnost... V SPOMIN 26. februarja bo minilo deset let, kar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek JOŽE ŽOLGER iz Loke pri Žusmu 67 JOŽE ŽOLGER ml. (31. 5. 1957 - 7. 7. 2003) JULIJANA BOVHA (18. 2. 1909 - 13. 1. 1998) Hvala vsem, ki se jih spomnite. Vsi vaši Smrt nikoli ne vpraša, če lahko vstopi. Tisti, ki ga imamo radi, nikoli ne umre, le daleč je. V 96. letu je tiho zaspal ljubi mož FRANJO ŽABOT (22. 1. 1921 - 14. 2. 2016) Od njega smo se poslovili v petek, 19. februarja 2016, na celjskem pokopališču. Žalujoča žena Vlasta in ostalo sorodstvo Ko življenje tone v noč, še žarek upanja išče pot. Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. V SPOMIN 28. februarja bo minilo devet žalostnih let, kar nas je zapustil naš dragi mož, ati, sin, brat in stric IVAN PUKMAJSTER Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate sveče. Žalujoči: žena Mojca, sinova Darko in Uroš ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi našega dragega brata in strica MARJANA LIPARJA iz Kompol se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala Občini Štore, domu Lipa, urološkemu oddelku Celje, Mariji Lamut, Ivanki Tofant ter vsem, ki so mu stali ob strani. Hvala gospodu župniku Vladu Župančiču in gospodu župniku Andreju Urbanclu za opravljen obred in mašo zadušnico. Hvala pogrebnima službama Veking in Zagajšek ter Branetu Mlakarju za vso organizacijo. Brata Martin in Jože z družinama Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšla, v naših srcih večno boš živela. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila naša draga mama in babi ANGELA KRAMER rojena Velenšek z Ostrožnega (19. 9. 1932 - 14. 2. 2016) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje in sveče ter izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala gre zdravstvenemu osebju oddelka za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje. Žalujoča: sin Roman z Vanjo in vnuk Rok s Tamaro 284 408 415 P NA farmi Roje pri Šempetru prodajamo vsak delavnik jarkice na začetku ne-snosti, rjave, bele leghorn, črne lahke in težke pasme, dnevno sveža jajca, rjava in bela in vse vrste visoko kakovostne perutninske krme. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. 301 NEUPORABLJENO obhajilno obleko (Čipka Bled), žensko kolo, zelo dobro ohranjeno, 90-basno harmoniko Weltmeister in dva otroška motorja na akumulatorski pogon ugodno prodam. Vse ostale informacije dobite na telefonskih številkah (03) 5414-185, 031 838-499 in 031 890-183, po 20. uri. 398 TELIČKO simentalko, težko 140 kg in lušče-ne orehe prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 051 384-807. Š 18 ŠTIRI zimske gume na platiščih, 165/65/14 col, prodam. Telefon 041 718-306. 417 SUH rezan les, hrast, bukev in javor, debelina 50, 35 in 25 mm, prodam. Telefon 040 827-587. 426 DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. 431 KUPIM HLODOVINO: smreka, bor, sušice, hrast kupim. Telefon 031 649-201. p ŽENITNA posredovalnica Prstan iz Nove Gorice vam najhitreje in najceneje uredi resno zvezo. Telefon 070 413-428.p Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ponudbe iz vse države, različnih starosti 031 836 378 www.zau.si 55-letni moški išče sebi primerno in pošteno žensko. Možnost preselitve. Telefon 040 531-256. p ZAPOSLITEV V PODJETJU Pišek logistika, d. o. o., Lopata 17 d, Celje iščemo novega sodelavca za delovno mesto disponent-organiza-tor prevozov v mednarodnem prometu. Za razgovor pokličite telefonsko številko (03) 492-1423 ali (03) 492-1424. n IŠČEMO študentko za delo v baru Pišek na Lopati 17 v Celju. Zainteresirane, pokličite po telefonu 041 945-118. p IŠČEM prevoz na delo na relaciji Ostro-žno-Citycenter trikrat tedensko ob 6. uri. Telefon 041 935-131. 420 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n GOSTIŠČE ČATER objavlja prosto delovno mesto: KUHAR zaželene izkušnje možnost redne zaposlitve Vlogo z življenjepisom prosim pošljite do petka, 4. 3. 2016, na mail naslov: gostisce.cater@siol.net ali na naslov: Gostišče Čater, Marija Gradec 34,Laško. STAVBNO kleparstvo Streha: izvajamo kro-vsko kleparske storitve s pločevinastimi in opečnimi kritinami. Barbara Stojan, s. p., Loka pri Žusmu 20, telefon 041 771-740. 383 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 368 IZVAJAMO vse vrste gradbenih del: adaptacije, strojna zemeljska dela, izdelava kanalizacije, čistilnih naprav, škarpe, tlakovanje, asfaltiranje, rušitve ... GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas, telefon 051 377-900. 278 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 25. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdo-skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. STITCHES - SHAWN MENDEZ (3) 2. BIRCH TREE - FOALS (5) 3. WORK THIS BODY - WALK THE MOON (5) 4. MAKE UP - R. CITY FEAT. CHLOE ANGELIDES (4) 5. KEEPING YOUR HEAD UP - BIRDY (6) 6. SECRET LOVE SONG - LITTLE MIX FEAT. JASON DERULO (2) 7. SAME OLD LOVE - SELENA GOMEZ (2) 8. PILLOWTALK - ZAYN (3) 9. LET THE GAMES BEGIN - ALOE BLACC (1) 10. THE SOUND - THE 1975 (1) DOMAČA LESTVICA 1. PRELEPA ZA PORAZ - JAN PLESTENJAK (2) 2. DIVJA VODA - BILLYSI (6) 3. SAMO POTNIK - ZLATKO FT. ADAM VELIĆ, OTO PESTNER (4) 4. PESEM IN POLJUB - ALEX VOLASKO (1) 5. JE MIMO LETO - ČEDAHUČI (5) 6. STOPINJE V SNEGU - AVTOMOBILI (4) 7. ČAKAM - ŽAN SERČIČ (3) 8. ODPLEŠIVA - BORDO (3) 9. LADJA NORCEV - LAČNI FRANZ (2) 10. MILIJONE ČRNIH PTIC - ŽIGA RUSTJA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: ALL MY FRIENDS - SNAKEHIPS FEAT. TINASHE & CHANCE THE RAPPER DROP IN THE OCEAN - OMI FEAT. ARONCHUPA PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: POJEM ZATE - LEONART JST BI TE MEL - CLEMENS Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Po slovensko s Katrco 1. Ans. Jureta Zajca: Ljubezen je kriva za vse 2. Stanko Fajs s prijatelji: Rože in pesem 3. Mladi odmev: Ne jamram, iščem rešitve 4. Vrt: Na plesu 5. Okej: Modre oči tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PETEK, 26. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15. 30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SOBOTA, 27. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val) NEDELJA, 28. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Ciril Zlobec, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PONEDELJEK, 29. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Ciril Zlobec, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 1. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 2. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Pou-darjeno,15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) KINO VELENJE PETEK 18.00 Robinson Crusoe - animirana pustolovščina, sinh., 3D KINO CINEPLE Spored od 25. 2. do 2. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. (Ne)profesionalec - komedija četrtek: 14.50, 16.45, 18.30, 20.00 petek, sobota: 14.50, 16.45, 18.30, 20.20, 22.10 nedelja: 14.50, 16.45, 18.30, 20.20 ponedeljek, torek, sreda: 16.45, 18.30, 20.20 Alvin in veverički: Velika Al-vintura - animirani, pustolovski četrtek, petek, sobota: 14.00, 15.00, 16.00, 17.00 nedelja: 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00 ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 17.00 Ave, Cezar - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 18.20, 20.30 petek: 16.10, 18.20, 20.30, 22.40 sobota: 18.20, 20.30, 22.40 Bogovi Egipta - pustolovski, fantazijski od četrtka do srede: 15.30, 17.55, 20.40 Deadpool - akcijski, fantazijski četrtek: 15.40 petek, sobota: 15.40, 18.00, 20.10, 22.20 nedelja: 13.10, 15.40, 18.00, 20.10 petek, sobota, nedelja: 15.40, 18.00, 20.10 Dedek uide z vajeti - komedija četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 18.55, 21.00 nedelja: 11.45, 18.55, 21.00 Misija Arktika - družinski četrtek, petek, sobota: 13.35, 17.50 nedelja: 11.40, 13.35, 17.50 ponedeljek, torek, sreda: 17.50 Petdeset odtenkov črne - komedija od četrtka do srede: 21.10 Povratnik - drama, pustolovski od četrtka do srede: 18.10 Razgibano življenje samskih - komedija četrtek: 13.50, 20.20 petek, sobota: 13.50, 19.50, 22.00 nedelja: 13.50, 19.50 ponedeljek, torek, sreda: 19.50 Robinson Crusoe - animirani četrtek, petek, sobota: 13.30 nedelja: 11.30, 13.30 ponedeljek, torek, sreda: 15.25 Robinson Crusoe - animirani, 3D četrtek, petek: 15.25, 17.20 sobota, nedelja: 15.25 ponedeljek, torek, sreda: 17.15 Zoolander 2 - komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 19.10, 21.15 sobota: 19.30, 21.40 nedelja: 19.30 Zootropolis - animirani, družinski, 3D sobota, nedelja: 15.50, 17.20 Čas za sneg - družinski, animirani nedelja: 12.20, 12.50 Čas za sneg - družinski, animirani, 3D četrtek, petek, sobota, nedelja: 14.20, 16.15 ponedeljek, torek, sreda: 16.15 IIICirO|M»l ČETRTEK 19.00 Carol - romantična drama PETEK 17.45 Carol - romantična drama 20.00 Nemirna obala - drama SOBOTA 17.45 Nemirna obala - drama 20.00 Carol - romantična drama NEDELJA 17.45 Carol - romantična drama 20.00 Nemirna obala - drama SREDA 19.00 Ovna - drama OSREDNJA Knjižnica Celje SEZNAM DOGODKOV MED 25. FEBRUARJEM in 4. MARCEM ČETRTEK, ODDELEK GLASBA FILM 25. februar, Zgodovina filma ob 17. uri Predava dr. Matic Majcen SKO PONEDELJEK, UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJEN ■ 29. februar, OBDOBJE U ob 17.30 Indonezija redava Matej Košir 2. marec,eekmov5nje slikanic ob 17. uri Predstavitev slikanice LjJ ČETRTE 3. mar ob 17 ČETRTEK, ODDELEK 3. marec, Ali lahko ob Jluri Predava SBA FILM še sploh kaj počnemo s filozofijo? tjana Rozman PETEK, UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO 4. marec, OBDOBJE ob 17. 30 Bachova cvetna terapija kot meditacija v gibanju Predavata Irena in Igor Kononenko 19.45 Ali je stevard v letalu? - komedija 20.30 Frankofonija - zgodovinska vojna drama 21.50 Zoolander 2 - komedija SOBOTA 18.00 V žarišču - zgodovinska biografska drama 18.15 Frankofonija - zgodovinska vojna drama 20.30 Ali je stevard v letalu? -komedija NEDELJA 16.00 Robinson Crusoe - animirana pustolovščina, sinh., 3D 18.00 Zoolander 2 - komedija 19.00 Frankofonija - zgodovinska vojna drama 20.00 V žarišču - zgodovinska biografska drama PONEDELJEK 17.30 V žarišču - zgodovinska biografska drama 20.00 Dom - dokumentarni film POČITNIŠKI KINO (cena vstopnice 3 EUR) ČETRTEK 17.00 Hotel Transilvanija 2 - animirana pustolovščina, sinh. 3D 19.00 Ali je stevard v letalu? - komedija Kulturne prireditve ČETRTEK, 25. 2. 10.00 Muzej Baroka Šmarje pri Jelšah Počitniška delavnica otroška delavnica okraševanje črk 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Med nebom in zemljo predstavitev knjige avtorice Vere Vardjan 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Politična satira: Demokracija predstava abonmaja Gustav v izvedbi SNG Drama Ljubljana 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Ta mala gledališki abonma Šentjakobskega gledališča 19.19 Knjižnica Velenje Potovanje po Združenih arabskih emiratih potopisno predavanje Ane Seher 19.30 SLG Celje_ Vinko Möderndorfer: Mali nočni kvartet izven abonmaja in Zimski gledališki trojček 19.30 Barago bar Terme Olimia Podčetrtek Kamay, žarek, ki nikoli ne ugasne večer s Stojanom Knezom, predstavitev otroške knjige PETEK, 26. 2. 19.00 Kulturni dom Vojnik Vokalna skupina Jazzva koncert 19.19 Knjižnica Velenje Humanistični večer z zgodovinarko Majo Lukanc predstavitev diplomskega dela, nagrajenega s študentsko Prešernovo nagrado 20.30 Barago bar Terme Olimia Podčetrtek Citrarka Jasmina Levičar in pevka Mateja Bobek koncert ob citrah SOBOTA, 27. 2. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 17.00 SLG Celje_ Vinko Möderndorfer: Nostalgična komedija abonma Sobota popoldanski in izven 18.00 Skomarska hiša Skomarje Jaz mam en stari znucan koš literarni večer 19.00 Dom krajanov Vrbje Trojka, trojkica gledališka predstava KUD Polzela 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Slovenska literatura od A do Ž z Ladom Bizovičarjem 19.00 Kulturni dom Mozirje Kopalniški rock 'n' roll gledališka predstava, Gledališče Mozirsko NEDELJA, 28. 2. 18.00 Kulturni dom Mozirje Kopalniški rock 'n' roll gledališka predstava, Gledališče Mozirsko NAPOVEDNIK 23 PONEDELJEK, 29. 2. 15.00 Knjižnica Podčetrtek Ustvarjalna delavnica 17.00 Knjižnica Vojnik Poseben gost pravljica 17.30 Osrednja knjižnica Celje Indonezija potopisno predavanje Mateja Koširja TOREK, 1. 3. 9.00 Dom kulture Velenje Balcan Dance Project Vol. 1 mednarodni plesni diptih 17.00 Vila Bianca Velenje Skupina 83 odprtje razstave Društva šaleških likovnikov 18.00 Knjižnica Velenje Priročnik MMS - zdravje v lastni odgovornosti predstavitev knjige dr. Antje Oswald; knjigo bo predstavila prevajalka Ksenija Šajn 18.00 Železarski muzej Teharje Teharske in štorske gostilne predstavitev knjige zgodovinarja Mateja Ocvirka 19.30 Celjski dom_ Trobilni kvartet Sibrass koncert SREDA, 2. 3. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Tekmovanje slikanic predstavitev slikanice Ljudmile Conradi v sodelovanju s člani Ljubiteljskega gledališča Teharje 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Zablode postsocializma predstavitev knjige avtorice Vesne Vuk Godina 18.00 Dom kulture Velenje Poslušaš srce ali glasbo abonma Mladost in izven; igrata: Barbara Mrak in Denis Horvat 18.00 Vila Bianca Velenje_ Bele pesmi predstavitev pesniške zbirke Danija Bedrača Si želiš zabavno, raziskovalno, poučno, ustvarjalno, čudovito, barvito in nepozabno praznovanje? Svoj rojstni dan praznuj v družbi Hermana Lisjaka! m u mof rtctn t ћ h toryl celje ШП7Г mu 7 tj noveji^? go d o v I nc kc) J e PRAZNOVANJE ROJSTNEGA DNE V OTROŠKEM MUZEJU HERMANOV BRLOG Praznovanje dopolnimo z lahkotnim ogledom razstave v Otroškem muzeju Hermanov brlog, svojo razigranost in prazničnost sproščamo v ustvarjalnici in pri igri. Obiščemo lahko katerega izmed mojstrov obrti na muzejski Ulici obrtnikov in praznujemo rojstni dan na stalni razstavi Živeti v Celju. Kmalu bomo dodali dva nova programa praznovanj: na novi občasni razstavi Herman Lisjak vodi po vodi ter v Fotoateljeju in galeriji Pelikan. INFORMACIJE in REZERVACIJE v odpiralnem času muzeja: osebno v muzejski informacijski pisarni ali na št.: 03 428 64 28. 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec Javna produkcija Ostale prireditve ČETRTEK, 25. 2. 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Počitniške delavnice 16.00 Hiša Sadeži družbe Žalec Motnje hranjenja pogovorna delavnica 17.00 Osrednja knjižnica Celje Zgodovina filma predava. dr. Matic Majcen 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Ob letu usmiljenja predavanja nadškofa dr. Marjana Turnška 20.00 Klub eMCe plac Velenje 90' z HipHop sprehod po hip hop časovnici zadnjih deset let PETEK, 26. 2. 22.00 Klub eMCe plac Velenje Birthday and a half -elektronika koncert SOBOTA, 27. 2. 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 9.00 do 13.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo knjižni sejem 10.00 Branibor club Celje Brezplačna otroška delavnica starši na kavo, otroci na zabavo 21.00 Klub eMCe plac Velenje Kholn and Snogg album release koncert NEDELJA, 28. 2. 11.00 Citycenter Celje Nedeljska džungelska dogodivščina pravljica v otroškem parku Džungla 13.00 Citycenter Celje Zimske radosti lutkovna predstava v izvedbi Gledališča Makarenko PONEDELJEK, 29. 2. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, ustvarjalne in kuharske delavnice, družabne in športne igre ... 16.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti voditeljici pogovorov: Metka Klevišar dr. med. in Julka Žagar, dr. med. 17.00 Knjižnica Velenje Ustvarjalnice sveta: Češka, dežela vojaka Švejka ustvarjalna delavnica za otroke od 5. leta starosti dalje; vodi: Janja Gril 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Odvisnost od sladkorja predava: Ana Dobnik 19.19 Knjižnica Velenje Refleksoterapija predavanje Petre Žist TOREK, 1. 3. 11.00 Hiša Sadeži družbe Žalec Kako pametno ravnati z denarjem predava: Mateja Kuzmus 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, ustvarjalne in kuharske delavnice, družabne in športne igre . 16.00 do 18.00 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Okrasni obhišni vrt in Sonaravni sadni vrt predavata: Štefanija Kos Zidar in Romana Špes 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta - Voščilnica za praznik ustvarjalnica za otroke in starše Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Razstave Stara grofija pod Celjskim stropom: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letnica slovenskega kmečkega upora; do preklica Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana, do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje: razstava Stare razglednice Celja avtoric Alenke Hren Medved in Janje Jedlovčnik; do preklica Galerija sodobne umetnosti Celje: fotografska razstava Evolucija avtorja Rajka Bizjaka; do 16. 3. Likovni salon Celje: razstava Nevena Aleksovski in Ana Ma-kuc, do 13. 3. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade: devetdeseta 1990-1999; do 31. 3. Kvartirna hiša Celje: filate-listična razstava Čebele avtorja Bojana Himmelreicha, do 29. 2.; razstave grafik Kurent slovenskega slikarja in ilustratorja Franceta Miheliča, do 29. 2. Dom sv. Jožefa Celje: fotografska razstava Sebastjana Juga Padli angel in odrešitev, do 31. 3. Celjska kulturnica: razstava fotografij Od zgoraj navzdol avtorice Sandre Ž. Fajfarič, do 29. 3. Galerija Železarskega muzeja Teharje: skupinska razstava celjskih fotografov, do 25. 3. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev, do 31. 3. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava zbirk Mirka Megli-ča Dubrovnik; do 28. 2. Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: slikarska razstava Sanje slikarke Kaje Lukač, do 29. 2. SREDA, 2. 3. 10.00 Knjižnica Velenje Moč branja bralni klub za odrasle; pogovor bosta vodili Andreja Kac in Brina Zabukovnik Jerič 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Kaligrafija z Natalijo Resnik Gavez 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic namenjena otrokom od 3. leta dalje; pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik 18.00 Hiša sadeži družbe Žalec Joga smeha Slovensko -dalmatinski večer ob dnevu žena Torek, 8. marec 2016, ob 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec ■'.i ® s f» Л Iniiß žajc JSujXBf Uja Sahiiia JHajia fpi/n.i Vstopnice v TiC-u Žalec, tel. 03 710 04 34, in preko spleta kupikarto.si. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti zvočne slike kulture жџ ЈШ ll&lfEj MS vsak četrtek ob 14.10 in 19.15 radio celje vw.radloeelje.com 95.1 | 95.9 1100.3 | 90.6 MHz Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Magična ptica, ki povezuje ljudi Na Ljubečni so preselili gnezdo štorkelj na bolj varen drog Čeprav je bil minuli četrtek deževen, se je na Ljubečni zbrala pisana druščina tistih, ki jim ni vseeno za naravo in živali. V kraju namreč že dve leti gnezdi par belih štorkelj, ki je povezal ljudi. Ti zadnje čase ne razpravljajo več o politiki in podobnih stresnih temah, temveč so se začeli zanimati za naravo in te posebne ptice, ki se menda naselijo le tam, kjer živijo dobri ljudje. Ko je prvič priletel par štorkelj in se odločil za postavitev gnezda ne obcestnem električnem drogu na Ljubečni, je to spremenilo življenje bližnjim stanovalcem, saj so z zanimanjem spremljali gradnjo in celotno kasnejše dogajanje, ko so se izvalili mladiči in sta starša prizadevno skrbela zanje. Štorklje so postale širše priljubljene in ko so lani kar trije mladiči od štirih v junij skem hladu in neurju umrli, je to sprožilo zaskrbljenost in razprave, da je treba z naravo ravnati bolj premišljeno. Če je to čez noč težko spremeniti, pa je bila lažje izvedljiva zamisel, da je treba štorkljam zagotoviti bolj varen prostor za gnezdo. Nastal je odbor za preselitev gnezda, ki je ob podpori krajevne skupnosti in občine Celje ter s pomočjo Zavoda RS za varstvo narave in Elek-tra Celje dosegel, da bo par spomladi, ko bo priletel iz Afrike, gnezdil na varnejšem prostoru. Ob drogu z električnimi vodniki so namreč delavci Elektra Celje postavili novega in nanj prestavili gnezdo, ki lahko tehta tudi več sto kilogramov. Krajani zdaj upajo, da se bosta štorklji letos vrnili in da jima bo nadomestno mesto všeč. Primer iz Arclina, kjer so pred leti postavili povsem nov betonski drog, namreč paru ni bil všeč in je gnezdo naredil na drogu, ki si ga je sam izbral. Skrb za varovanje narave Ob akciji na Ljubečni niso pripravili le širše predstavitve v domačem kulturnem domu, temveč so v okviru odbora poskrbeli tudi za pripravo raznih dobrot in za izdajo posebne brošure o štorkljah, kar pomeni, da so ptice tudi tokrat povezale ljudi. Kot pravi Milan Brecl, eden od članov odbora, je štorklja magična ptica, ki prinese mir in zadovoljstvo. Zato želi, da bi bilo gnezd čim več po Sloveniji in drugod in da bi povsod zavladal mir ter da bi zrasla zavest o ohranitvi narave. Ob tem je pozval celjsko občino in svetnike, da je treba biti bolj pazljiv pri varovanju narave. Njegovemu pozivu se je pridružil tudi dr. Darij Krajčič, direktor Zavoda RS za varstvo narave, ki je spomnil na predvolilno obljubo župana Bojana Šrota o tem, da bo poskrbel za ohranitev območja Volčekov, kjer živijo redke rastlinske in živalske vrste. Takšna selitev gnezda je za zavod že običajna praksa, veliko jih je predvsem v severovzhodnem delu Slovenije, skupno pri nas gnezdi približno dvesto parov. Štorklje so zaščitene ptice, a še vedno ogrožene, saj se jim zaradi intenzivnega kmetijstva in izsuševanja mokrišč zmanjšujejo območja, na katerih najdejo hrano. Na ta problem je na predstavitvi opozoril Gregor Kalan iz celjske enote zavoda za varstvo narave, medtem ko sta učenca OŠ Ljubečna Žiga Čurković in Rene Puc predstavila ugotovitve raziskovalne naloge o štorkljah na Ljubečni, ki sta jo izdelala pod mentorstvom Marjete Gradišnik Mirt. TC, foto: SHERPA Štorklja je po ljudskem izročilu simbol blagostanja, sreče in rojstva. V naravovarstvenem smislu predstavlja znanilko ohranjene narave, zato je veselje ob njenem gnezdenju upravičeno. Na Ljubečni so delavci Elektra Celje takole prestavili gnezdo na bolj varen sosednji drog, ki nima električnih vodnikov. Zdaj je treba le še počakati, da se bo par vrnil, in upati, da mu bo novo mesto všeč. Akcijo so spremljali številni krajani, ki so ob paru štorkelj postali že pravi strokovnjaki za te ptice. II урчђл K Tednikove »zaodbe St. 8 / Leto 71 / Celje, 25. februar 2016 Dva tisoč kosmatih str. 43 Iz slovenskih mest v japonske vrtove str. 34 Sorte naših babic str. 42 Ko se spoprijateljijo zajčki in ptički str. 45 26 INTERVJU Najlepše za pisatelja je, da je nj O usodi celjske plemiške rodbine, ki je bila ena najbolj sposobnih, je Ivan Sivec napisal pet knjig Ivan Sivec je eden najplodnejših slovenskih pisateljev in slavist, ki je svojo poklicno pot začel kot novinar in urednik. Njegov literarni opus obsega 135 del zelo različnih literarnih vrst, od biografskih romanov do kmečkih povesti. Po njegovem romanu Pozabljeni zaklad sta bila posneta tudi film in TV-nadaljevanka. Za narodnozabavne ansamble je napisal skoraj tri tisoč besedil, številne pesmi so tudi zaradi njegovih besedil postale skoraj ponarodele. Fenomen bratov Avsenik je izbral za svojo magistrsko nalogo. V začetku leta je izdal prvi dve knjigi o Celjskih grofih in knezih. Vseh bo pet. V knjigah je izbral literarno »finto«, kar pomeni, da je napisal še eno kroniko tistega časa. O Celjskih grofih je namreč že neznan minorit napisal kroniko. A za Sivca je bilo to premalo, saj ga je zanimalo, kako so grofi živeli in kako so se ljubili. Ustvaril je svojega patra Modesta, da je pisal dve zgodovini, eno uradno in drugo za ljudi. In ta druga je njegovo videnje celjske zgodovine. V začetku leta ste predstavili prvi dve knjigi od skupaj petih o mogočni slovenski in evropski rodbini Celjskih grofov in knezov. Kako in zakaj ste se odločili, da bo dobila novo knjižno upodobitev? To je malo hodilo za mano. Zgodovina me zelo zanima, napisal sem že številne knjige o slovenski preteklosti, med njimi tudi trilogijo o Karantaniji. Tam sem se srečal s kneginjo Emo Krško, ki je imela eno od gospoščin v Savinjski dolini, na Zovneku. Ko sem končal pisanje, sem še ugotovil, da je predstavljal Žovnek začetek Celjskih grofov, in tako sem nadaljeval tisto, kar sem končal v Karantaniji. Na gradu Žovnek je bil celo meč, ki me je zelo vznemiril. V Karantaniji sem ga ustvaril sam, a je v resnici obstajal na gradu. Nekaj, za kar sem mislil, da sem si izmislil, je resnično obstajalo in to je bil nekakšen zunanji klic, da moram nadaljevati pisanje. Koliko časa ste pisali monografijo o Celjanih? Ker dolgo zbiram gradivo, potem tudi knjige dolgo pišem. Prebral sem več kot sto del in se veliko pogovarjal s strokovnjaki. Zbiram dve do tri leta in potem ob tem nastaja tudi knjiga. Ena od spodbud je bila tudi knjiga Ane Wambrecht-samer Danes grofje Celjski in nikdar več, ki je odlična, ampak je njen prevod že malce zastarel. • rojen 23. maja 1949 v Mostah pri Komendi, • prvo daljše pripovedno delo je bila povest Pesem njenih zvonov, ki je izšla v nakladi 35 tisoč izvodov, • na Radiu Slovenija je delal najprej kot tehnik pri oddajanju radijskega programa, nato kot novinar, • zagovarjal je magistrsko nalogo z naslovom Fenomen Ansambla bratov Avsenik, • njegov literarni opus obsega 135 del, • je med prvimi petimi najbolj branimi slovenskimi pisatelji, • imel je več kot devetsto nastopov ob podelitvi bralnih značk in samostojnih literarnih večerov. »Vesel sem, da je v ljudeh zavedanje, da so bili Celjski grofje zelo pomembni in da je tu osnova za slovensko državnost.« »Moje oboževalke so stare tudi osemdeset let.< Na predstavitvi knjig ste dejali, da ste želeli zgodovino približati mlajšim in starejšim bralcem. Mislim, da premalo poznamo našo zgodovino. Da se preveč učimo po učbenikih in letnicah. Moje knjige so tako primerne za tiste od šestega razreda osnovne šole do 105. leta. Kakšni so prvi odzivi? Zelo dobri. Knjige se dobro prodajajo in izposojajo v knjižnicah. Prvi odzivi tudi pravijo, da so to pravi ljudski ljudje in dekleta. Vesel sem, da je v ljudeh zavedanje, da so bili Celjski grofje zelo pomembni in da je tu osnova za slovensko državnost. Najlepše, kar se lahko pisatelju zgodi, je, da ljudje berejo njegovo knjigo. V knjigi Bleščeče celjske zvezde ste zapisali naslednje besede, ki jih mlademu Frideriku izreče oče Ulrik II.: »Največja prednost je v vsakem človeku samem. Če boš znal prisluhniti sebi, boš znal bolje razumeti ljudi okoli sebe, postal boš bolj prepoznaven, boš močnejši od povprečnežev.« Ko sem brala te vrstice, se mi je zdelo, da bi vam te besede lahko govoril vaš oče. Lahko bi bil moj oče, lahko mama, mogoče pater Modest, ki pripoveduje celotno zgodovino. Ko sem pisal knjige, sva se s patrom zelo zbližala. Na koncu nisem vedel več, kdo tako misli, on ali jaz. Pater Modest je bil zelo pameten človek. Vedeti morate, da so ljudje, preden je Gutenberg izumil tiskanje, veliko prepisovali. V samostanih so imeli zaposlene ljudi, ki so prepisovali in s pomočjo zapisovanj prišli v stik z veliko modrostjo. Znano je, da je bilo Celje veliko kulturno središče. Omenili ste bleščeče celjske zvezde. Ali bodo bralci po prebranih knjigah bolje razumeli, zakaj imamo te tri bleščeče zvezde tudi v slovenskem grbu? Upam. Trije Celjani, Friderik I., Herman I. in Herman II., so bili izredno podjetni, sposobni, tudi v Evropi prepoznavni in cenjeni, seveda pa so imeli svoje napake. Herman II. je bil zelo dvolična osebnost, veliko je prispeval k razvoju naših krajev, veliko je doniral, zgradil je samostan Pleterje, s katerim se je posebej želel odkupiti za svoje grehe. Grofje INTERVJU 27 egova knjiga brana »Einstein je nekoč rekel, da je pet odstotkov talenta, ostalo je delo, delo, delo... in v to sveto verjamem.« so bili zelo gospodarni, na koncu so imeli več kot sto gradov. Bili so najbolj sposobna rodbina tistega časa, mogoče celo evropska. Imeli so veliko ekonomsko moč, ki so je pridobili s spretnostjo, in imam občutek, da so dobro sodelovali s preprostimi ljudmi. Vsak dober gospodar mora dobro ravnati s svojimi delavci, zato mislim, da razmerje med tlačani in graščaki ni bilo tako slabo, kot mogoče poznamo iz učbenikov. Ko ste omenili Hermana II. in njegov odkup grehov ... Četrta knjiga je posvečena Veroniki Deseniški. Ljubezen med njo in Friderikom je uspešnica sama po sebi. Zakaj o dveh zaljubljenih dušah ne znamo narediti svetovne zgodbe? Pater Karel Gržan je napisal zelo navdušeno spremno besedo, Franci Kralj pa mi je napisal samo: »Špica.« Mislim, da je to svetovna ljubezenska zgodba, ki si jo morajo drugi izmisliti, medtem ko je ta obstajala, samo napisati sem jo moral tako, da je razumljiva ljudem. Posebej mi je pri srcu tudi zgodba Barbare Celjske, ki je imela močno vlogo v Evropi, a se zdi, kot da se je sramujemo. Bila je izredno lepa in inteligentna ženska. Bila je ena bolj emancipiranih žensk tistega časa, saj je znala od svojega moža Sigismunda Luksem-burškega dobiti tisto, kar je potrebovala, in tudi v tem smislu je bila v tistem času pred drugimi ženskami. Bila je trojna kraljica in nesojena cesarica. Bomo po prebranih knjigah lahko bolj ponosni na naše grofe? Zagotovo. Upam, da bodo knjige prebrali tudi šolarji. Zakaj hlastamo po tujih zgodbah, če imamo doma tako veličastne? Kaj je z nami, da ne znamo ceniti, kar je domačega, in raje segamo po tuji literaturi ali tujih stvareh? Mislim, da se to malo popravlja. Sčasoma bo bolje. Ljudje radi posegajo po zgodovinski knjigah, ampak tega je premalo napisanega. Mislim, da bi morali tudi v medijih malo popraviti vtis. Nekje sem zasledila, da si bralci na dan izposodijo 140 vaših knjig. Ste peti najbolj bran slovenski pisatelj. Kdo bere Ivana Siv-ca? Imate svoj klub oboževalcev? Moji bralci se mi pogosto javljajo preko spletne strani in Facebooka. Ampak imajo same pohvalne besede, kar me včasih kar malo moti. Precej berejo tudi v šoli. Nimam občutka, da se ne bi bralo. Veliko bere srednja generacija, veliko berejo starejše gospe, od katerih dobivam pisma. Moje oboževalke so stare tudi osemdeset let. Všeč mi je, da tudi moški v zrelejših letih zelo pozorno preberejo knjige. Glede na količino napisanih knjig bi lahko rekli, da ste s pisanjem zasvojeni. Mine dan brez pisanja? Ponavadi ne, sem zasvojen deloholik. Ko pišem, se zaprem v sobo, a uživam v tem. Pisanje je končna faza tistega, kar prej dolgo časa zbiram, in če mi uspe, sem toliko bolj zadovoljen z delom. Ampak kot vedno poudarjam - veliko Slovencev dela od jutra do večera. Bolj me skrbijo tisti, ki malo delajo in vzamejo rezultate dela drugega. Če se pogovarjava o rezultatih. Kako ste pisatelji nagrajeni za svoje pisanje? Od pisanja knjig se ne da živeti. Sam sem denar služil kot novinar na Radiu Slovenija in sem lahko preživljal svojo družino. Pisanju sem pa dal marsikatero noč in dopust, za kar mi ni žal. To je del mojega življenja, mojega poslanstva, to je moj konjiček. Knjižnično nadomestilo, ustrezno poplačilo avtorjev, je v Sloveniji primerno urejeno, a je res v zadnjih letih res malo nižje, saj država vedno bolj skopari. Če bi živel na Finskem, bi moral na leto napisati knjigo in bi dobil dobro državno štipendijo ter mi ne bi bilo treba razmišljati o preživetju. Sem v klubu petih najbolj branih slovenskih avtorjev in bi dobil visoko knjižnično nadomestilo, a nam nekaj odbijejo, da to dobijo mladi avtorji, ki se morajo še uveljaviti. Je pa hudo, če takšen avtor zapiše, da »Posebej mi je pri srcu tudi zgodba Barbare Celjske, ki je imela močno vlogo v Evropi, a se zdi, kot da se je sramujemo.« je Sivec zanič pisatelj. Kar pomeni, da podpiram svojega kritika. A vseeno sem vesel, da sem tako bran in tako plodovit. Najbolj brane so zgodovinske knjige, kar pomeni, da zanimam bralce, ki želijo vedeti več. Začeli ste s pisanjem kmečkih povesti. Pesem njenih zvonov je vaš prvenec in ena vaših najuspešnejših knjig. Izšla je v nakladi več kot 35 tisoč izvodov. To bi vam zavidal vsak slovenski pisatelj. Kolikor mi je znano, se knjige zdaj tiskajo v nakladi tisoč izvodov. Kako na vas gledajo kolegi, vam zavidajo? Vedno je bilo tako, da mora pisatelj knjigo napisati tako, da se bo brala. V Sloveniji izide na dan šest knjig in veliko od teh jih je za enkratno uporabo. Moti me, da k nam prihajajo zahodne zgodbe in sploh ne zaživijo tako, kot bi morale. Vidim, kaj je tisto, kar je popularno, saj je vse to podprto л.. Zadnje čase je vedno več mladih navdušenih nad to glasbo. Med njimi se pojavlja nek nov trend. Pišete tudi za mlade ansamble? Trenutno pišem knjige in ne toliko besedil. Ne znam pisati na prvo žogo. Vsako besedilo mora imeti zgodbo. Če je dober izvajalec, pa lahko iz tega naredi res nekaj več. V eni od knjig ste zapisali: »Žovneški gospodje so staromodni, to jih bo nekega dne pripeljalo do izumrtja.« Gospod Sivec, vaše udejstvovanje na družbenih omrežjih, osvežena spletna stran, hitra odzivnost preko elektronske pošte, vi staromodni niste, saj ste v koraku s časom. O tem naj presodijo ljudje, če sem staromoden. Res pa je, da na tisoč literarnih prireditev nisem nikoli zamudil. Ponosen sem na to, da imam red. Če človek hoče nekaj narediti, mora imeti v sebi red. Einstein je nekoč rekel, da je pet odstotkov talenta, ostalo je delo, delo, delo ... in v to sveto verjamem. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA k »K Sloveniji izide na dan šest knjig in veliko od teh jih je za enkratno uporabo. Moti me, da k nam prihajajo zahodne zgodbe in sploh ne zaživijo tako, kot bi morale.« I i, z močnim oglaševanjem. Pri nas pa smo avtorji prepuščeni sami sebi, naklade so majhne, a sprijaznil sem s tem, da sem Slovenec. Rad pišem v slovenskem jeziku. Napisal sem dve zgodbi o Prešernu. Močno razumem, zakaj je izbral kranjščino - ker je v sebi čutil potrebo, da pove svojim ljudem v njim razumljivem jeziku. Napisali ste tudi biografije o številnih slovenskih pisateljih in znanih osebnostih. Zakaj med njimi ni Ivana Cankarja? Cankar mi ni blizu. Je odličen stilist in ga glede tega zelo spoštujem, a njegov svet, njegova črnogledost mi nista blizu, sem iz drugega testa. Rad naredim veselo zgodbo ali vsaj takšno, da je na koncu pozitiven izhod. Njegov svet pa je mračen. Bliže so mi Finžgar, Jalen, Gregorčič, ki je svetla oseba in je Slovencem dal petsto pesmi. Polovica je ponarodelih. Pomemben del vašega ustvarjanja je pisanje besedil za popevke, predvsem za narodnoza-bavne ansamble. Za slavni Ansambel bratov Avsenik ste napisali 89 besedil, devet jih bo Sašo Avsenik še posnel. Avsenikom ste posvetili tudi magistrsko nalogo z naslovom Fenomen Ansambla bratov Avsenik, napisali ste tudi spomine na Slavka Avsenika. Kako to, da so vas Avseniki in narodnozabavni ansambli tako navdušili? Odrasel sem na podeželju, med ljudskimi godci, kjer se je veliko pelo in plesalo. Vaška veselica je recimo zdaj spontano veselje. Gasilci držijo pokonci dobro voljo v Sloveniji, kar premalo upoštevamo. Ko so prišli Avseniki, je bila zame to neke vrste ljudska glasba na višji ravni. Na naših tleh se je zgodilo nekaj, kar se ni nikjer drugje. Edini na svetu imamo to glasbo, Avseniki so njeni začetniki. Glasba je opravila vlogo dobre volje. »Moti me, da se o Prešernu toliko slabega govori. On ni bil ne samo афф slovenski pesnik, ampak je bil tudi evropski pesnik tistega časa. Bil je pozitivna oseba, preveč se je pi-sao po rumenih medijih negativnega o njem. Vsak človek ima nekaj dobrega v sebi, Prešeren pa je imel tega dobrega neskončno veliko.« 28 POROKA je edinstvena in neponovljiva V zavetju Žičke kartuzije poroke organizirata Benjamin Kračun in Luka Simšič Dolina svetega Janeza Krstni-ka z mogočnimi ruševinami kartuzije je še danes poseben prostor, ki ljudi očara in posrka v skrivnostni odsev tisočletne zgodovine enega najpomembnejših samostanov v Evropi. Stoletni kamni, ki tiho vztrajajo v svoji stoični drži, položeni v naročje hribov in starodavnih dreves, človeka navdajo z mirom in s spokojnostjo. In v takšnem okolju se ustaviš, vdihneš in se vprašaš, kaj je tisto, kar v življenju res šteje. Je torej čudno, če se vsako leto več parov odloči, da si bodo zaobljube izmenjali prav v Žički kartuziji? Benjamin Kračun, znani gostinec iz Loč, je najstarejšo gostilno na Slovenskem, Gastuž iz leta 1467, prevzel pred tremi leti in tradicijo tretje najstarejše gostilne v Evropi in sedme na svetu združil z najboljšim, kar lahko ponudita sodobni čas in lokalni prostor. Vrhunska kulinarika je seveda obvezen del slavnostnih priložnosti. Organizacijo prvih porok so Benjaminu tako zaupali že pred več kot desetletjem. Odkar sta pri delu združila moči s partnerjem vizažistom in flori-stom Luko Simšičem, so njune poročne zgodbe poletele. »Z vsako živiva od začetka do konca in vsaka ostane del naju,« povesta ob listanju albumov, v katerih je zdaj zbranih že na stotine anekdot in nepozabnih doživetij. Tisoč malenkosti, na katere ne pomislite Benjamin in Luka nista človeka, ki bi sedela križem rok, a zares časovno natrpani in stresni dnevi se začnejo maja in se vlečejo do jeseni. Maja ob Gastovžu postavijo šotor za 120 oseb, ki ga vsak konec tedna napolnijo svatje. »Vse konce tedna imava zasedene, tu in tam celo z dvema porokama. Letos bo še bolj zasedeno kot lani, dve poroki imava rezervirani že za leto 2017.« Luka in Benjamin prevzameta vse od izdelave vabil, pomoči pri izbi- ' 4 ÄH Benjamin in Luka se redno izobražujeta tudi na specializiranih sejmih v Londonu, Parizu in na Dunaju, a kot pravita, je vsak parzgodba zase, ki je ne smemo ukalupljati v nobene trende in zakonitosti od zunaj. ri oblek in prstanov, oblikovanju pričeske do vodenja protokola in priprave poročne gostije ter zabave. Včasih ju zadolžijo samo za gostinski del, spet drugič samo za pripravo poročnega obreda v kartuziji. »Po eni strani je lažje prevzeti zgolj večerjo, po drugi pa v primerih, ko je vse v najinih rokah, veva, da bo poroka kot celota presežek. Za to pa je potrebno tisoč malenkosti, na katere mladoporočenci prej niti ne pomislijo. Ne morejo, ker s tem nimajo izkušenj. In tudi časa ne, da bi se posvečali vsemu temu. In ko se ozirajo nazaj, jih 99 odstotkov reče, da jim brez naju ne bi uspelo,« sta zadovoljna sogovornika. »Po najinih izkušnjah se pari poročajo mlajši, njihove zelje so večinoma precej usklajene, pričal«>vanja pa vse visja.N° ampak za to slednje sva si z visokimi rtndwih nenćiMdj sama kriva « ob fotografijah pripoveduj Benjamin in Lukii. V organizaciji Bens wedding sta se v Žički kartuziji poročila tudi rokometaš Dragan Gajić in njegova izbranka Aida Smajić. ■Jat \ч,*л . 'J ■ ' Šrange se vračajo Poročni dan je za nevesto, ženina in njune najbližje seveda stresen. Gre za dan, ki je neponovljiv, v katerega vložijo mesece priprav in energije, in ki je tako ali drugače prelomen. Kot pravita Benjamin in Luka, se na poročno jutro tega vedno znova zavesta tudi sama. »Ponavadi grem jaz k nevesti, ji uredim pričesko in jo naličim. Benjamin z ekipo v Gastovžu pripravi Edina stvar, kije na poročni dan načeloma nepredvidljiva, je vreme. A menda tudi to ni vec pravilo. Z veliko denarja, manjšim letalom in nekaj kemije se da urediti tudi to. A navadnim smrtnikom to (na srečo) še ni dosegljivo vse za sprejem gostov in za obred,« pripoveduje Luka, ki s svojim estetskim čutom in znanjem večinoma prevzame tudi cvetlično okrasitev. »Mladoporočencem svetujeva, da se program začne popoldne, ko se vsi prvič zberejo in tudi prvič ugledajo nevesto. Polni čustvenega zanosa in še vedno spočiti pridejo na poročno slavje in v zabavi lahko zares uživajo do jutra. Pri porokah, ki se začejno že sredi dneva ali celo prej in vključujejo veliko vožnje na različne konce, pa je treba vzeti v zakup, da so ob desetih zvečer ljudje že precej utrujeni in vsega naveličani. A to seveda ni pravilo. Stari običaji se vračajo. Če lani nisva imela nobene takšne poroke, imava letos že dve ali tri šrange,« doda Benjamin. Poroke res ne smemo prepuščati naključju Ob prvih srečanjih s pari poskušata Benjamin in Luka predvsem spoznati njihove želje, ideje, osebne zgodbe in izhodišča. V ta namen jih prosita, da iz revij in spleta zberejo čim več poročnih fotografij, ki jih nagovarjajo. »Poročni dan mora biti po meri mladoporočencev. To je vse, kar šteje. Najino mnenje in Po stari vraži dež na poročni dan pomeni obilje. Da od tega obilja nevesta nima premočenih čevljev in obleke, jo po mokri travi Luka po potrebi tudi odnese ali pa ji preprogo tako podložijo, da se ji še sanja ne, po kakšnih lužah stopa. Tudi Aidi Smajić se na poročni dan s tem ni bilo treba ukvarjati. Kdor ima ljubezen v prsih, ima ostroge na petah in krila na nogah. (italijanski) Kot pravita Luka in Benjamin, so za dobro poroko bistvene tri stvari - glasba, hrana in fotograf. In to so stvari, pri katerih se ne splača varčevati. »VSloveniji se nas s tem poslom resno ukvarja približno pet ponudnikov. Mnogi začnejo in hitro obupajo. Ko se poglobijo v vso zahtevnost tega dela, kmalu ugotovijo, da vse le ni tako romantično, kot se zdi na prvo žogo. Vsekakor se v Sloveniji od tega ne da obogateti. Tujina pa je precej drugačna zgodba.« okus pri tem ne smeta nikoli prevladati, z izkušnjami pa lahko pri odločitvah in dilemah seveda zelo veliko pomagava.« Vsaka poroka, ki združi človeka, ki se imata rada, je lepa. Te slike ne more nič zares pokvariti. In organizacijo klasične poroke nenazadnje včasih prav dobro opravijo tudi ženin in nevesta, priče ali kakšna angažirana mama. Kot pravi Luka, je vsa skrivnost v podrobnostih. »Vsakič je drugače. Lahko bi delal tisoč porok, a se ne bi ponavljal. Že ko izbereš druge prte in drugačno cvetje, je vse drugače, pa naj gre za moderen ali starinski slog. Sploh pa moraš tako rdečo nit poroke kot svoj slog zgraditi sam. Res ne gre, da bi slepo sledil nekim modnim smernicam, ki si jih je izmislil nekdo drug,« pravi Luka. Benjamin doda: »Najin nasvet je seveda jasen - najemite organizatorja porok. A ne zato, ker to midva počneva. Ampak tako pomembne stvari, kot je poroka, ki je res enkraten dogodek v življenju, res ne bi smeli prepuščati naključju.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: Arhiv Ben&Luka H S 3 POROKA 29 »Po mojih izkušnjah je danes večina fotografov dobrih. Recept za lepe fotografije je preprost - če si bosta mladoporočenca vzela čas za fotografiranje, bosta imela lepe fotografije, če pa časa za to ne bo, pri tem pač ne moreta pričakovati presežka,« pravi Tomaž Drobne. »Najlepši del vsake poroke je seveda obred. Ponavadi je tako, da nihče ne more zadržati solz. Takrat pridejo na piano iskrena čustva, takrat se izrazijo družinska povezanost, prijateljske vezi in seveda ljubezen med ženinom in nevesto, kije temelj in okvir vsake poroke. To je trenutek, ko se vedno znova zaveva, zakaj imava svoje delo tako rada. Potem so tu še metanje šopka, nagovori staršev, prijateljev in še koga. To so trenutki, zaradi katerih je prav vsaka poroka posebna in neponovljiva.« »Ko sem se začel ukvarjati z organizacijo, je bila poroka obred in zabava. Danes je dogodek. Pari se tega zavedajo, imajo ogromno idej. Naloga dobrega organizatorja je, da vse to poveže v zgodbo, ki ima smisel in rdečo nit od začetka do konca,« pravi Benjamin. Hrana in glasba sta bistvo vsake zabave Gostinec Tomaž Drobne - Med razočaranjem in nepozabno poroko je tisoč evrov razlike »Hrana je na poroki izjemnega pomena. Prvi hod je pri nas običajno porcijski, drugi pa hladno-topli bife, nazadnje seveda ne manjka obara oziroma kisla juha. Če gre za tradicionalno poroko, ki traja cel dan, so ob prihodu ljudje milo rečeno lačni in tisti prvi krožnik si zapomnijo vsi.« Poročna sezona se tradicionalno začne po veliki noči. Letos bi se teoretično lahko začela že aprila, po izkušnjah sodeč, pa se termini porok iz pomladanskih mesecev prestavljajo v poletje in celo pozno jesen. Večinoma ljudje upajo na bolj stabilno vreme, a resnici na ljubo tega za nekaj mesecev naprej ne more napovedati nihče. Kot pravi Tomaž Drobne, je najpomembneje določiti datum in če je ta sredi sezone dopustov, pravočasno razposlati vabila. Če vse odlagate na zadnji trenutek, se vam lahko zgodi, da bo vaš seznam gostov oskubljen tudi za tretjino. Tomaž Drobne je kot gostinec svojo prvo poroko v celoti prevzel pred več kot desetletjem, v vlogi natakarja je na prvi stregel že pri štirinajstih letih. V karieri je tako videl že na stotine porok in čeprav se nima za organizatorja porok, parom s svojimi izkušnjami svetuje pri mnogih težkih odločitvah. Kot pravi, se njegove poročne zgodbe običajno začnejo z elektronsko pošto, pri čemer niti tisoč digitalnih besed ne nadomesti enega pogovora v živo. »Pari pridejo z različnimi idejami, vse od nenavadnih poročnih lokacij do čudne postavitve bifeja in tega, da bodo v celoti sami sestavili poročni jedilnik,« pripoveduje Drobne. »Z dovolj taktnosti in predvsem izkušenj jim poskušam predstaviti, kakšne so realne možnosti. Je pa večinoma še vedno tako, da ženske pridejo z idejami, moški pa z enim vprašanjem - koliko bo stalo.« Šteje znesek pod črto Pri gostincih se pari najprej pozanimajo za ceno poročnega jedilnika. Ta je glede na število hodov in raznolikost ponudbe seveda zelo različna. Če se vam zdi cena hrane sprejemljiva ali celo nizka, se lahko zgodi, da vam bodo dodatno zaračunali vsak na- '•BI »Pri izbiri hrane moramo ujeti pametno ravnotežje med tem, kar ljudje poznajo in imajo radi, ter med kulinaričnimi presežki. Pri željah naletimo na obe skrajnosti. To rešim tako, da par povabim na kosilo, kjer skuhamo poročni jedilnik od začetka do konca. Večina pride do zaključka, da se zgolj na pražen krompir in pečenega piščanca res ni pametno , , zanašati,- »Na porokah in podobnih večjih praznovanjih iz strežbe v in kuhanja naredimo tudi sov intako pred gosti filiramo divje ribe, režemo rostbif ali ribamo tartufe. Goste je treba zaposliti tudi na ta način,, da vse skupaj ne zapade v enoličnost.« Tomaž Drobne ob sprejemu (na sliki levo) ženinu pokaže, kako s sabljo slavnostno odpreti penino. Sicer pa vsem bodočim mladoporočencem svetuje, naj si najdejo gostinca, ki mu povsem zaupajo, in se v poročnem dnevu prepustijo toku dogodkov. »Dan bo čudovit, tudi če vsi govori in ves protokol ne bodo ravno do minute natančni.« takarjev korak. Tako cena pijače poleti v nebo, postrežni-na torte se zaračuna na kos, pogrinjki in dekoracija stolov posebej in tako dalje. Kot pravi Drobne, ljudi zanima končna cena. »Ta lahko zaniha za sto ali dvesto evrov, vendar je res ni pametno preseči, ker so ljudje upravičeno slabe volje. Pri nas se cena poročnega menija vrti pri približno 45 evrih na osebo. To vključuje absolutno vse, od penine, hrane, pijače do peciva in sadja. Alkohola se na porokah ne spije več toliko kot včasih, še posebej v zelo vročih dneh. Je pa tako, da imamo po porabi pijače desetino podpovprečnih porok, večina je nekje vmes, medtem ko je nekaj takšnih, ki presežejo vsa pričakovanja pivske porabe,« se smeje Drobne. Več kot je gostov, bolj je veselo Sestavljanje seznama povabljencev je za večino parov precej zahtevno delo, še posebej če je pri velikem številu sorodnikov število gostov treba omejiti. Kot pravi Drobne, je tistih, ki se na ta dan požvižgajo na cel svet in vso »žlahto« ter naredijo vse skupaj resnično sebi pisano na kožo, komaj za vzorec. A če se vam zdi, da vam število gostov uhaja izpod nadzora, se nikar ne obremenjujte. »Seveda je krasno, če se par ne obremenjuje s tem, kaj bodo rekli drugi. Ampak takšnih je mogoče deset odstotkov. Pri vseh porokah pa je pomembno, da šteje družba vsaj 60 ali 70 ljudi. Pri manjšem številu, potem ko odštejemo tiste, ki se izogibajo plesišču, in tiste, »Ko gre za pecivo, ob porokah v širšem sorodstvu običajno organizirajo pekarski maraton, posledica pa so gore peciva, ki ni vedno vrhunsko. Zato pri nas tudi pecivo spečemo sami. Tudi cvetje je na poroki zelo pomembno, čeprav smo imeli nekaj zelo lepih porok dekoriranih samo s papirnimi kroglami in suhimi vejami. Na splošno pa je dobro tudi cvetličarjem povedati, kje je zgornja meja porabe.« ki večino časa zunaj kadijo, ostane premalo ljudi, da bi se zabava res raz-živela.« Po drugi strani morate za veliko število gostov poiskati dovolj velik prostor. »Vsi morajo sedeti udobno. Gostinci radi stlačijo kakšen dodaten stol v dvorano, vendar to ni pametno. Nazadnje imamo namesto 150 zadovoljnih 160 nezadovoljnih gostov. Ljudje pa smo narejeni tako, da potem ko nas na kakšni zabavi nekaj zmoti, iščemo samo še napake.« Popolna lokacija iz revije Tomaž Drobne s svojo gostinsko ekipo pripravlja tudi cateringe na terenu. Po želji na drugih lokacijah organizira tudi celotno poroko. A tu se stvari običajno zapletejo. Eno so lokacije na slikah v revijah, drugo je realno življenje. »Praviloma ne vzamemo naročila, ki je dlje kot dvajset kilometrov iz Šentjurja, ker je logistika enostavno predraga. Drugo so ideje - ljudje bi postavljali šotore na travnikih, imeli zabave pod kozolci in še in še. Neuresničljivih želja seveda ni, a cena lahko skoči do neba. Za šotor je v prvi vrsti treba imeti dovolj velik raven prostor, dovolj močna mora biti električna napetost, nujna je tekoča voda, velika množica ljudi potrebuje primerne sanitarije in še in še. Ob romantičnih slikah v revijah večina na to ne pomisli,« pravi sogovornik. »Praviloma me kakšen teden pred poroko pokličejo neveste in vprašajo, kaj bo, če bo dež. Takrat jim povem, da žal ni v moji moči, da bi vedel, kakšno bo vreme, kaj šele, da bi ga upravljal, a da jim zagotavljam, da bo njihova poroka čudovita v vsakem vremenu.« Če gre bik, naj gre še »štrik« Tomaž se s spremljevalno poročno ponudbo ne ukvarja, zaradi let izkušenj pa ima seznam fotografov, glasbenikov in cvetličarjev, ki jih brez slabe vesti priporoči komurkoli. »Pri omembi ansambla takoj vem, kako dolgo bo svatba trajala in kako bo vse skupaj izpadlo. Ampak glasbo je ljudem res težko priporočiti. Veliko je namreč vrhunskih zasedb, ki se v javnosti redko pojavljajo, na porokah pa fantastično opravijo svojo vlogo.« Kot dodaja, so gostinci in glasbeniki največji zavezniki. »Pravi profesionalci ti res pomagajo, ker se zavedajo, da postreči 150 krožnikov ni tako kot naliti škropec. Gostinci se lahko še tako trudimo, a bo ob slabih muzikantih vse zbledelo in obratno. Zato velikokrat pravim - čudovita poroka se od takšne, ki je razočarala, loči za tisoč evrov. Petsto evrov razlike je pri glasbenikih in petsto pri gostincu. In pri tem dvojem se res ne splača varčevati,« zaključi Drobne. SAŠKA T. OCVIRK Foto: osebni arhiv ZA VAJIN NAJLEPŠI DAN "KAVARNA PRI NEJCU B||| Naročila in informacije candy.art.ce@gmail.com ali kavarna pri Nejcu 03 1 472 562 ШШ^' iS 30 POROKA Cvetje vedno pripoveduje najbolj nežne zgodbe Cvetličarka Majda Mauer - Tri desetletja šepetanja rožam V Šentjur se je iz Kostrivnice pod Bočem preselila pred tremi desetletji, ko je odprla svojo prvo cvetličarno. Takrat sta se z možem, prav tako predanim vrtnarjem, preselila na pobočje Rifnika, kjer se družina danes ponaša s čudovitim botaničnim vrtom. Po treh desetletjih Majda Mauer še vedno ohranja domačnost svojega rojstnega naglasa, a so jo Šentjur-čani že zdavnaj vzeli za svojo. Kot ena prvih cvetličark v mestu ni nikoli le prodajala cvetja, ampak je z govorico rož z ljudmi delila tako žalost kot veselje. Poročni šopki, ki jih ima v svojem albumu Majda Mauer, kažejo na mojstrico, ki skoraj miže zveže popoln bidermajer, a si ob vsaki priložnosti upa biti tudi drugačna in izvirna. Nekatere njene kreacije še po desetih ali dvajsetih letih delujejo sveže in sodobno. A kot pravi, se še danes živo spominja, kakšen je bil prvi poročni šopek, ki ga je naredila. »Bile so kremaste vrtnice, ki jih je bilo zelo težko dobiti. In pred nekaj leti sem delala šopek že za nevesto sina tiste gospe,« se spominja Majda. Seveda poročnih šopkov, ki jih je v vseh teh letih naredila, ne bi mogla prešteti. A vsak je bil zgodba zase in v vsakega je vložila vso svojo pozornost in znanje. Ker ni veliko cvetja v življenju, ki je tako pomembno, kot je ravno poročni šopek. Na Raduho po jagode za šopek Kot pravi Majda, ji je v posebno veselje izdelovati poročno dekoracijo in šopke iz naravnih materialov. Ker iz žlahtnih rož delajo cvetličarji vsak dan, iz preprostega cvetja pa le redko. »Rada imam stare stvari. Nobena glasba mi ne zveni tako lepo kot ljudske pesmi, rada imam folkloro in drugo dediščino naših dedkov in babic. Ljudje, ki se odločijo za govorico preprostega cvetja, so običajno takšni tudi po duši. In takšni ljudje so mi blizu,« se razneži cvetličarka, ki ob osebnih zgodbah redko skriva čustva in kakšno solzo ganjenosti. Eden njenih najbolj posebnih poročnih šopkov je bil izdelan iz gozdnih jagod. »Ženin in nevesta sta bila oba planinca, poroka je bila v hribih in vse, vključno z nevestino obleko, je bilo v rdeče--beli barvi markacije. A konec junija v naravi prav dosti rdečega cvetja ni. Spomnili smo se gozdnih jagod, ki bi jih v hribih še lahko našli. Vsi smo jih šli iskat. Jaz sem jih nabirala na Raduhi,« se spominja Majda. Izgubljeno naročilo in pozabljeni šopek Poročna moda se je sčasoma spreminjala, kar se je odražalo tudi v obliki šopkov in izbiri cvetja. A če se je le dalo, je Majda vedno stopila iz ukalupljenih okvirjev. Kadar so jih dali proste roke z željo, da bi radi nekaj posebnega, naročnikov običajno nikoli ni razočarala. Tako je že pred poldrugim desetletjem naredila poročni šopek v obliki pahljače, ga postavila v veliko morsko školjko, en sam cvet črne tacce zapletla v kroglo iz trav in še veliko tega. Seveda pa so šopki, ki si jih bo za vedno zapomnila iz drugih razlogov. »Bila sem še mlada začetnica in v tistih časih si naročil nismo pisali v zvezek, ampak smo si listke z lepilnim trakom lepili na steno. Enega takšnih listkov, na katerem je bilo naročilo za poročni šopek, sem nekoč izgubila.« Bila je sobota in v majhni cvetličarni je bilo premalo prostora za ljudi, ki so v vrsti čakali na svoje rože. Takrat se je na vratih pojavil ženin. »Slabo mi je postalo od groze, ko sem dojela, kaj se je zgodilo. V tistem trenutku je vseh deset ljudi v vrsti reklo, da bodo počakali in da naj se lotim dela. Na srečo sem imela tudi primerno cvetje ravno v barvi poročne obleke neveste. Po dvajsetih minutah je ženin dobil šopek. Še danes ne vem, kdo so bili tisti ljudje, če sta še skupaj, če sta mi zamerila, vendar tistega šopka zagotovo nikoli ne bom pozabila.« To ni bilo zadnjič, da je morala poročni šopek narediti v dvajsetih minutah, a naslednjič je bil za to kriv kar ženin sam. Na svojo cvetlično pot Imela je srečo, da je izbrala poklic, ki ga z vso srčnostjo opravlja že vse življenje. »Čut za lepoto, za red in urejenost je rasel s spodbudo mojih staršev, še posebej očeta. Doma je moralo biti vedno vse pospravljeno in urejeno. Ko sem se odločila za vrtnarsko šolo, sem čutila, da bo to prava pot, in res se je že kmalu pokazalo, da imam dar za aranžerstvo in urejanje cvetja in »Resda si ga menda ne bi smela, vendar sem si svoj poročni šopek naredila sama. Izbrala sem list rdeče begonije, da mi je pokrila roko, in vmes vpletla milo cvetje ognjenega dežja in že pred tridesetimi leti različne trave. A čez dve uri je bil ta moj šopek povsem uvel. Gospa, ki mi je uredila ostalo cvetje, si je verjetno mislila svoje in mi je za cerkveni obred naredila drug šopek iz mini nageljčkov. Tako sem imela v bistvu dva poročna šopka.« »Pri ustvarjanju cvetlične zgodbe neke poroke me navdihnejo ljudje, ki z mano delijo delček sebe, iz česar lahko izhajam. Če mi ob tem dovolijo še proste roke ustvarjalnosti, skoraj vedno nastane kaj zares posebnega,« pravi Majda Mauer. (foto: SHERPA) Poročni šopek je po naročilu moral biti iz cvetja, ki ga je Majda nabrala v domačem vrtu pod Rif-nikom in z belo vrvico preprosto povezan, kot bi ga v resnici mimogrede nabrali na vrtu. Še danes je eden posebnejših v njeni zbirki. »Moj prvi lokal v Šentjurju je imel vsega 24 kvadratnih metrov. Vedno je bilo polno ljudi in od prvega dne sem se čutila sprejeto in dobrodošlo. Čutila sem, da so me ljudje zlahka sprejeli, ker sem bila preprosta in domača. Ko danes gledam svojo hčer, si želim, da bi jo ljudje v življenju vzljubili tako, kot so mene. Ker vidim toliko sebe v njej.« da se znajdem tudi kot vodja skupine.« Ob koncu šolanja so ji v vrtnarski šoli - prav letos praznuje 70-le-tnico obstoja - ponudili zaposlitev učiteljice praktičnega pouka. »Bilo je veliko priznanje, vendar v tem nisem bila srečna. Enostavno sem bila za to premlada.« Potem je prišla misel za samostojno pot. »Tast me je spodbudil in mi dal krila, in čeprav je bilo veliko negotovosti, sem odločitev sprejela z neskončnim veseljem in pričakovanjem. Resda sem kdaj na smrt utrujena, vendar mi tega nikoli ni bilo žal.« V časih njenih začetkov rož ni bilo težko prodati, a kaj, ko sta bili izbira in dobava omejeni. »Tako sem hodila na železniško postajo v Celje iskat nageljčke, ki so mi jih poslali iz Splita. Potem smo čakali, kdaj se bodo odprli. Včasih se niso, če so jih prezgodaj porezali. Flamingov na primer ni bilo mogoče dobiti prav veliko. Ob pol petih zjutraj smo cvetličarji stali pred veleprodajo v Celju, da smo dobili svoj del cvetja in smo potem lahko delali. Danes je to nepredstavljivo. Pred vrata ti pripeljejo vsakršno cvetje in kolikor ga hočeš, a ga je bistveno težje prodati.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: osebni arhiv Tudi če je tvoja žena še tako majhna, se skloni in prisluhni njenemu nasvetu. (nemški) »Rada imam mlade, ki jim prenašam znanje in izkušnje. Velikokrat pogrešam delovne navade, ki bi jih morali privzgojiti starši. Tu in tam je tudi kakšen talent, ki še ima izjemen dar za cvetličarsko delo. A kaj, ko redkokdo še vidi prihodnost v tem poklicu. Veliko je fizičnega dela, ki ga ljudje enostavno ne morejo plačati. In potem pride kdo s šopkom vrtnic iz Hoferja za tri evre in hoče, da jih uredim v šopek. Koliko je potem vredno naše delo?« POROKA 31 Tudi na poročni mizi je lepo videti kaj posebnega. Sodobne neveste svoj poročni šopek naročijo z zelo dodelano idejo, kaj si želijo. Na spletu najdejo obliko šopka in so o svoji izbiri že precej odločene. Ob tem si ne predstavljajo vedno, kaj te njihove želje pomenijo v finančnem prevodu. Ena sama kolumbijska vrtnica znamke David Austin - zaradi oblike in vonja med nevestami zelo cenjena - stane od sedem do deset evrov. Ali pa če si zaželijo šmarnice avgusta, ko stane vejica dva evra. Če dodamo še zahtevnost izdelave poročnega šopka, se cena v povprečju vrti okrog evrskega stotaka. Če se poročita dva dobra, bo sreča; če se poročita dober in slab, bo šlo; če se poročita dva slaba, bo vsak dan vojna. 32 POROKA Z V ■ ■ V ■ ■ mladoporočenci joče in se smeje Veronika Ekart v Poročnih pravljicah spleta cvetje in izposoja obleke Ko se je prvič poročila, je njena poroka veljala za pravljično, čeprav ni šlo vse po načrtih in predvidevanjih. Njena ljubezenska zgodba se ni končala kot v pravljicah. »Morda zato, ker sem si sama naredila poročni šopek,« z zdravo mero humorja pokomen-tira staro vražo. A kljub temu ni nikoli nehala verjeti v moč zaobljube, zakon in romantiko. Veronika Ekart je v svojem salonu v poldrugem desetletju pomagala ustvariti že veliko poročnih pravljic. Letos pa bo spet začela pisati svojo. Le da si poročnega šopka tokrat vseeno ne bo naredila sama. »Brez zamere, ženin, a središče poročnega dne je brez dvoma nevesta,« svoj del poročne zgodbe začne Veronika. In da nevesta na ta najlepši dan lahko zares žari, je veliko odvisno prav od obleke. Izbiri poročne oprave bodoče neveste zato posvetijo veliko časa in skrbi. Vsaj večina. »Nekatere res pretiravajo in obleko izbirajo že več kot leto pred poroko. Nikoli pa ne bom pozabila para, ki je prišel v petek popoldne in se mu sprva niti nisem imela časa posvetiti. Potem ko sta le prišla na vrsto, sta povedala, da potrebujeta obleko za poroko v soboto. Naslednji dan!« Najbolj idealno je, če nevesta svojo obleko rezervira štiri mesece do pol leta pred predvidenim datumom. Seveda je mnogo maturantk, ki ob pomerjanju svoje obleke za prvi zrelostni ples vsaj skrivaj pogledajo tudi proti poročnemu kotičku. 11 PWv Ча A ■ № 1 \ " 1 I'M * Г t • k «■V »Poročne pravljice so nastale, ker sem hotela z imenom povedati, kaj delam in kaj je moje poslanstvo. In tudi zato, ker imam rada lepe sl°venske besede in ne maram tujk. Zdaj pa me prijatelji kličejo kar Pravljica.« Veronika vse obleke po izposoji ročno očisti sama, kar pomeni ure in ure drgnjenja v slogu naših babic. »Po izkušnjah so čistilnice oblekam zelo neprijazne, zato uporabim veliko potrpežljivosti v kombinaciji s soljo, z limono in tudi vsemi mogočimi kemikalijami. Včasih so obleke tako umazane, da tudi to ne pomaga.« Trenutno ima v ponudbi približno 80 različnih modelov. Ženina nežnost daje možu moč. (ruski) Kdor izbira ... Kot pravi Veronika Ekart, so danes neveste starejše, večinoma v 30. letih. Tu in tam se najde kakšna tudi v zgodnjih 20., a te so bolj izjema. »Zdi se, da se mladi vse bolj zavedajo, da poroka ni samo velika zabava in lepa obleka, ampak da zaobljuba nekomu za vse življenje terja tudi tehten premislek in dobršno mero odgovornosti.« So pa novodobne neveste bolj omahljive in neodločne pri izbiri oblek. Če je še pred nekaj leti bilo veliko tistih, ki so preizkusile nekaj modelov in se po pravilu odločile za prvega, danes neveste kri-žarijo od salona do salona, v vsakem naredijo izbor nekaj modelov, nazadnje pa nima- jo pojma, kaj bi izbrale. »Velik problem so fotografije v revijah in na spletu. Vse tiste ženske so lepotice manekenskih postav. Vse je podrejeno dobri fotografiji in pri tem ni pomembno, če je treba krilo podložiti s kartonom ali ga z bucikami pritrditi ob tla. K popolnemu vtisu svoje doda še računalniško retuširanje. Posledično redkokatera nevesta izbere obleko, ki je njena prva izbira na fotografiji.« Original ali poceni ponaredek Izposoje oblek se v Poročnih pravljicah začnejo pri 250 evrih in končajo pri 550, kar je približno štirikrat manj, kot obleke stanejo. Seveda se na spletu najdejo tudi poceni različice, ki v večini primerov globoko razočarajo. »Dekleta se ne zavedajo, da gledajo slike originalov, za majhen denar pa dobijo ponaredke. Kakovost čipke, plastičen videz materialov in površna izdelava že na daleč izdajajo cenenost. Še bolj nespreje- mljivo se mi zdi, da bi takšne poceni ponaredke v salonih izposojali.« Sicer tudi cena izposoje pri nas zelo niha. V nekaterih salonih v prestolnici ali čez mejo v Zagrebu identične obleke izposojajo po precej višjih cenah. »Resda je Zagreb večje mesto, posledično ima večjo kupno moč, ampak tudi poroke same ljudem tam pomenijo bistveno več in so zanje pripravljeni odšteti zelo veliko.« Poročne obleke s stezniki so običajno narejene tako, da ženski postavi laskajo. A vsak model pač ni za vsako dekle. »Z izposojo vsake obleke je ogromno dela. Postopek pranja in sušenja traja dva dni, za prilagajanje velikosti jo je včasih treba povsem razstaviti in ponovno sešiti. Če upoštevamo še strošek nakupa obleke, ta posel ni ravno loterijski zadetek. A ko se mladoporočenci vrnejo žarečih oči s kakšnim drobnim darilom pozornosti in zahvale, se zavem, da je vredno. Ker sem pa še taka romantična in občutljiva duša, z njimi itak vedno jočem in se smejim. Poroke me še vedno ganejo.« Hotel ZONTA Cesta Valentina Orožna 4 3230 Šentjur Telefon: (0)3 746 12 50 poroke slaščičarna in kavarna catering zaključene družbe nedeyska kosila malice picerya Če se speče slab kruh, je izgubljenih teden dni; če je žetev pičla, je izgubljenih leto dni; če pa se zakon ponesreči, je izgubljeno vse življenje. (estonski) POROKA 33 Upanja, ljubezni in zlata nobena rja ne uniči V dvoje je vedno lažje živeti; če eden pade, ga drugi dvigne. (malgaški) Veronika svojo vlogo vidi tudi v tem, da nevestam odkrito pove, kaj jim pristoji in kdaj je čas za novo pomerjanje. »Morda sem včasih preveč iskrena in mi katera zameri. A vse imamo dobre lastnosti, ki jih je treba poudariti, in kakšno stvar, ki jo s pravo izbiro obleke lahko skrijemo. Težko bi rekla, katere obleke so v trendu. Vse se izposojajo, nekatere pogosteje, nekatere tudi ne. Vendar mora vsaka nevesta najti tisto obleko, za katero se ji zdi, da jo je nagovorila. Kot se zasvetijo oči in se ji malo naježi koža, je to »to«. Ko najdeš ta občutek, nima več smisla še naprej iskati tisto nekaj več.« Poročne pravljice dela tudi cvetje Veronika Ekart je sicer začela kot aranžerka floristka in je kasneje svoje znanje v kombinaciji z izposojo oblek posebej posvetila prav poročni cvetlični dekoraciji. Izdeluje tudi razne poročne dodat- ke. Kot pravi, je pri tem rada zelo natančna in prefinjena. »Moja prednost je v tem, da cvetje, še posebej poročni šopek, prilagodim obleki. Če je ta lahkotna in prosojna, kot bi šlo za vilinsko opravo, je ne moremo obtežiti s težkimi ka-lami ali klasičnimi vrtnicami. Tudi barva in odtenek cvetja v kombinaciji z obleko zelo vplivata na celostno podobo. S tem se večina cvetličarjev ne obremenjuje.« Ekartova po želji izdela celotno cvetlično dekoracijo od začetka do konca. »Okrasiti je treba cerkev, dvorano, avtomobile, domačo hišo. Seveda so želje različne, ampak sama parom vedno svetujem, naj poudarijo okrasitev prostora, kjer je poročno slavje. Tam se ljudje umirijo, tam preživijo največ časa in tam prav zaradi cvetja zadiši po poroki. To je tisto, kar poroko loči od navadne zabave ob rojstnem dnevu.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Ženska nosi moža na obrazu, mož ženo na srajci. (hrvaški) Možu, ki ne ljubi svoje žene, se zdi še sladkor grenak. (indijski) Zlatarski mojster Aleš Petek iz Šentjurja - Naj vam bo poročni prstan pisan na kožo Zlatarji so bili tisočletja med najbolj čislanimi poklici na svetu. In tudi Celje je desetletja veljalo za zlato mesto, katerega ime je zlatarna s svojimi prestižnimi izdelki ponesla daleč čez naše meje. A danes tudi lesk najbolj plemenitih kovin vedno bolj bledi. Zlatar Aleš Petek pravi, da v množici serijske zlatnine ni več veliko rokodelcev, ki vsak svoj izdelek še ročno izdelajo. Še vedno verjame v vrednost unikatnega slovenskega nakita. Tako kot še vedno verjame v poroko in zakon, ki jima negotovi časi dajejo le še večjo vrednost. »Poroka je ena tistih stvari, ki osmišlja naše življenje in nam daje varnost ter občutek pripadanja. S poroko tudi formalno nekomu izka-žeš naklonjenost in zavezo, da boš z njim vztrajal v dobrem in slabem. Dve sorodni duši imata srečo, da se najdeta in se skozi življenje napotita skupaj. Vsaka zase cela in samostojna, a vendar kot del, ki sodi k drugi,« o smislu in pomenu poroke razmišlja Aleš Petek. Po njegovih zlatarskih izkušnjah se vedno več fantov oglasi že prej in izbere tudi zaročni prstan. »Zaroka je Tri prijatelje imaš v življenju; mater, očeta in zvesto ženo. (ruski) prvi korak na skupni poti dveh, ki se drug ob drugem zazreta v isto smer in se ob tem primeta za roke.« Vsaka poroka je veličastna in posebna Z nakitom so se ljudje od nekdaj kitili, da bi se polepšali in dvignili ali poudarili svoj status. A noben kos nakita nima takšne simbolne odnosne vrednosti kot ravno poročni prstani. Nekateri danes izberejo celo lesene, a Petek razumljivo prisega na zlato. »S svojimi izdelki se poskušam približati ljudem, prisluhniti njihovim željam, ujeti energijo, ki jo sevajo, in značaj, ki ga izražajo. Vse to skušam vdelati v vsak par poročnih prstanov.« V poplavi serijskih industrijskih izdelkov, je rokodelsko mojstrstvo domačih zlatarjev vedno pogosteje spregledano. »A takšna je na žalost usoda vseh podobnih poklicev v Sloveniji,« prida Petek. »Zame je poroka eden najlepših in najpomembnejših dogodkov v življenju. Prekaša jo edino rojstvo otroka. Prav je, da je poroka zato izjemen in velik dogodek, a pri tem še zdaleč ni treba, da je zares velika in bogata. Vseeno mora biti za vsak par poroka najlepša, četudi je skromna, intimna in samo njuna.« Nikoli izmenjana prstana Aleš svoje izdelke v svet pospremi z mislijo na ljudi, ki jim ni vseeno, kaj dajo nase. Za poročne prstane še bolj drži njegovo vodilo, da je le najboljše dovolj dobro. »Ko gledam mladoporočence, ki se razgledujejo po prstanih, jim običajno svetujem, naj uživajo na poti priprav. Naj bo izbiranje oblek, čevljev, cvetja, gostov in nenazadnje poročnih prstanov del nepozabne poročne zgodbe. Tako kot je rekel Nejc Zaplotnik, je pot bolj pomembna kot cilj. In kadar se dva odločita za moje prstane, sem vedno počaščen, da sem lahko del njune ne samo poročne, ampak življenjske zgodbe.« Ko ugasne glasba in se poje torta, za vedno ostanejo le prstani. In seveda ljubezen, če jo zakonca vztrajno loščita in negujeta. »Mene običajno še dolgo greje misel na njuno veselje in žareče oči, ko prvič zagledata svoja zlata obročka. Ob tistem vzkliku navdušenja je moj trud že poplačan.« A pri toliko prstanih, ki jih je v življenju izdelal, Alešu ni bilo dano, da bi nosil tudi svojega. A kot pravi, je upanje kot zlato. Nobena rja mu ne pride do živega. »Življenje je kljub vsemu lepo. Pustimo se presenetiti,« zaključi zlatarski mojster Petek. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Tochkrkutл POPOLNO POROČNO SLAVJE &aza miru, razhajanja in 'kulinaričnih užitke v Tremerje 2, 3000 Celje Kontakt; 03 427 91 00 www.hochkraut.com Dvorana do 180 oseb Zimski (letni) vrt do 70 oseb Invalidom prijazno gostišče Poročni jedilnik že od 23,50 eur/osebo 34 PORTRET »Pri vrtu potrebuješ načrt vzdrževanja, da veš, kakšen bo čez nekaj let in koliko časa boš potreboval za urejanje. Podobno velja v urbanem okolju. Nihče ni razumel, da ne moreš narediti infrastrukture in čez njo posaditi drevesa, da to potrebuje vsaj dva kubična metra dobre zemlje in odcedno plast, da raste. Zato se sušijo drevesa v mestih. Japonci so imeli že v 9. stoletju ministrstvo za mestne drevorede.« Ko mag. krajinske arhitekture Alenka Polutnik, letošnja prejemnica nagrade, ki ji jo je za življenjsko delo podelilo Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, pripoveduje o japonskih vrtovih, je iz vsakega stavka mogoče čutiti navdušenje in spoštovanje tisočletne tradicije daljne dežele. Ta strast zaznamuje predvsem zadnja leta njenega življenja, ko ima kot upokojenka več časa za tovrstne študije in popotovanja. V svojih službenih letih je bila preveč zaposlena, saj so jo projekti vodili po vsej Sloveniji in izven nje. Zato ne preseneča, da je društvo v obrazložitvi nagrade med drugim zapisalo, da je zaznamovala urbanistično in načrtovalsko prakso na širšem celjskem območju ter v drugih delih Slovenije. O svojih delovnih letih in izpeljanih projektih pripoveduje nekoliko bolj zadržano, z ničemer se posebej ne pohvali. Je pa kritična do pomanjkljivosti v prostoru, kjer se pri načrtovanju po njenem mnenju premalo upošteva mnenje strokovnjakov in vedno bolj prevladujejo interesi kapitala, lastnikov. Rdeče fasade Tudi sama se je pri svojem delu srečevala z različnimi ljudmi, ki so razumeli pomen urbanističnega načrtovanja ali tudi ne. Iz Ljubljane, kjer je zaradi takratne krize ostala brez službe, je sledila možu v Celje in se zaposlila v Razvojnem centru Celje. Bila je ena prvih, ki je opravila magisterij iz krajinske arhitekture in to svoje znanje je lahko dobro uporabila pri urbanističnem načrtovanju prostora. Da je ta naloga vse prej kot enostavna, priznava, saj mora po njenem mnenju imeti urbanist tudi veliko znanja o interdisciplinarnem delu, na primer o vplivih barv in postavljanju stvari v prostor. »Vendar te mora nekdo poslušati, ne pa da izvajalci potem naredijo stvari po svoje. Tako imamo v Celju rdeč objekt na Ljubljanski cesti, čeprav je v zazidalnem načrtu pisalo, da mora biti pastelnih zemeljskih barv. Ko sem videla to rdečo barvo, sem takoj posredovala, vendar se ni nič zgodilo.« Žalosti jo, ker se tisti, ki sprejemajo podobne odločitve, premalo zavedajo, da ima vsaka barva svoj pomen in vpliv na naše obnašanje, zato ni vsee- no, kakšne barve imajo zgradbe. »Danes o barvah fasad in spremembah dorečenih ureditev odrejajo lastniki ali direktorji, ki za nasvet ne vprašajo tistih, ki poznajo to področje.« Od vrta do Japonske Japonski vrtovi so v njeno življenje prišli po naključju. Pred leti je Elica Bele, ki ureja površine v Mozirskem gaju, dobila zamisel za japonski vrt. To je za Alenko pomenilo osem mesecev študija, ko je spoznala, da pri teh vrtovih ne gre le za postavitev mostička, kamnov in peska, temveč za celo filozofijo in religijo, preplet šintoizma in budizma. Kar nekaj časa je trajalo, da je na koncu nastal vrt, kamor se je rad hodil fotografirat celo nekdanji japonski ambasador z ženo. »Hči mi je enkrat rekla, zakaj ne grem na Japonsko, če sem že toliko časa vložila v proučevanje teh vrtov. Meni se je vedno zdela tako oddaljena, bolj so me zanimale skandinavske dežele. Nazadnje sva res šli, toda v skupini ne moreš videti tistega, kar si želiš. Sklenila sem, da bom šla še enkrat. Leto dni sem sistematično študirala vrtove, ki so v Kjotu vredni ogleda. Takrat je šla z mano sorodnica Mira Vračun. Bila sem nervozna, spraševala sem se, kam jo sploh peljem, saj sva imeli rezerviran samo hotel ...« A se je vse dobro izteklo in kmalu sta se spet podali na pot. Japonska ju je navdušila, zlasti prijaznost in ustrežljivost Mag. Alenka Polutnik ni le sodelovala pri številnih prenovah in ureditvah ter pripravi prostorskih načrtov po vsej Sloveniji in izven nje, temveč tudi v nekdanji inženirski zbornici - matični sekciji za arhitekturo in krajinsko arhitekturo. Je prejemnica več nagrad na natečajih, kot vodja projekta Urbanistične zasnove mesta Celje je leta 2007 s sodelavci prejela zlati svinčnik, priznanje zbornice za arhitekturo in prostor. (Foto: GrupA) ljudi. »Tam, kjer so odvisni od narave, drugače bivajo. Bogastvo človeka, ki stanuje v hiši, vidiš le po avtu, ne pa po stavbi.« Finančno Japonska tudi ni tako nedosegljiv cilj, kot se morda zdi, saj je prevoz tam poceni, vstopnine še bolj, pri hrani pa ni posebnih težav, če si skromen, pravi sogovornica. Povzeti bistvo iz narave Kaj jo je najbolj navdušilo pri vrtovih? »Asketizem,« odgovarja Alenka Polutnik. »V naših vrtovih vidimo vse, kar je ljudem všeč, enako velja za stanovanja. Oni pa imajo filozofijo: poglej v naravo, ne kopiraj, povzami bistvo. Vrtovi imajo vedno okvir iz ograje - lahko je zidana ali zimzelena. Pred to sceno postavijo borovec in javor, češnjo in borovec, kamne in skale. Trave ne poznajo, povsod je mah, ki je zaščiten, in ne moreš hoditi po njem. Sprehajalni vrtovi so okoli ribnikov, kjer je pot vijugava, da na vsakem koraku doživiš novo prizorišče. Suhi vrtovi pa so nastajali ob verandah, ki so jih uporabljali za meditacijo, obred pitja čaja. Vedno so ograjeni, pesek je pograbljen na način gibanja ali mirovanja vode, skale so simbol večnosti ali pa pripovedujejo neko zgodbe - na primer da tiger prenaša svoje mladiče. Več prizorov vidiš iz vrta, večja je njegova vrednost. Pri nas pa je žal vseeno, kje imamo hišo, manj smo pozorni na prostor okoli sebe.« Princip, da je treba pogledati v naravo in povzeti bistvo, bi lahko po mnenju Alenke Polutnik uporabili tudi pri nas. »Slovenija ima pet krajinskih tipov. Kakšna lepota bi to bila, če bi ljudje z znanjem krajinskega arhitekta te elemente vgradili v svoj vrt! Ne pa, da rastejo rododendroni v Prekmurju!« Napake okrog nas Študij vrtov in feng shuija je še bolj utrdil njeno vedenje o tem, da okolje vpliva na našo psiho in obnašanje. »Že Walt Disney je vedel, da je v kinih blagajno treba postaviti na desno stran vhoda, ker so tam ljudje bolj umirjeni, komunikativni.« Po feng shuiju je tudi jasno, zakaj so ljudje bolni in nesrečni, ko ostanejo sami v veliki prazni hiši. »Prazne sobe povzročajo težave,« pokomentira tegobe marsikaterega Slovenca, ki je v preteklosti zgradil preveliko hišo. Tudi pri načrtovanju v mestih je bilo marsikaj narobe. »Obrtne cone smo tlačili med stanovanjska območja, ob nekdanje glavne ceste. Objekti v Medlogu za pridobivanje gramoza so nastali na začasni lokaciji. Danes imamo v najlepšem delu mesta največji degradiran prostor, namesto da bi tam bil prostor za stanovanjske hiše. Stanovanjske objekte pa gradimo tudi ob industrijskih območjih. Ampak to je stvar politike in kapitala, stroka ne more tega nikoli preseči.« Kritična je do zadnje prenove mestnih tlakov v Celju. »Nekdanji mestni arhitekt Hartman je nekoč bdel nad prvo prenovo. Mesto svetilke, ki je bilo takrat narisano v načrtih, je bilo preverjeno na terenu. Prej je bilo z različnimi tlaki simbolno prikazano, kje je pločnik in kje cestišče, zanj so bili uporabljeni avtentični tlaki. Zdaj je to zgolj površina različno velikih tlakov. Nerazumljivo je, da niso ohranjeni stari tlaki, ki so imeli vtisnjeno preteklost, tlaki, zaradi katerih obiskujemo stara mesta Evrope. Brušen granit pa je zadnje čase v vseh mestih enak - čeprav prijeten za hojo. Z vidika avtentične prenove so to napake.« Potovanja na prvem mestu Mariborčanka po rodu pravi, da je Slovenka brez opredelitve mesta. V Celju ima lepo življenje, a se kljub temu nikoli ni mogla tako vživeti, da bi se odločila za gradnjo hiše, saj v njej ni videla bistvene prednosti bivanja. Oba z možem arhitektom sta bila poleg tega tudi zelo zaposlena. »Namesto tega sva veliko raje hodila po svetu in ko sva razmišljala, ali bi kupila pohištvo ali potovala, sva se odločila za slednje,« pojasnjuje Alenka Polutnik. Je bila pa upokojitev zanjo velik šok, priznava, saj je bila prej vajena veliko delati, svoj poklic je imela rada in je v vsakem projektu videla izziv. »Dela ni bilo več dovolj za vse, drugi so imeli majhne otroke in sem odšla ...« Še vedno občasno predava, svetuje in napravi kakšen načrt vrta. Na Japonskem se je navdušila za keramiko v raku tehniki, ki je prav tako odraz stoletne tradicije. »Največji trenutek napetosti je, ko vzameš izdelek iz ognja,« pravi in dodaja, da ji izdelki, predvsem čajne skodelice, že kar lepo uspevajo. Toda spoznavanje pravih mojstrovin je nekaj enkratnega, pa naj gre za keramiko ali vrtove. Tudi zato se bo na Japonsko zagotovo še vrnila. TATJANA CVIRN »Pri nas ne nadziramo, kaj se zgodi z zazidalnim načrtom po nekaj letih. Pri nekdanjem Giga športu na primer so bila drevesa v koritih, ker jih niso posadili v tla, zdaj so še ta odstranili, a nihče nič ne ukrene. Inšpekcija se spotakne ob neko škarpo, ne pa ob to, kar je na očeh vsem ljudem.« Alenka Polutnik in Mira Vračun v enem od japonskih vrtov. Tujec lahko razume koncept japonskih vrtov, ko pozna zgodovino dežele. (osebni arhiv) Iz slovenskih mest v japonske vrtove Mag. Alenka Polutnik, dobitnica nagrade za življenjsko delo Društva krajinskih arhitektov Slovenije »Ko sem obiskala Miho muzej, me je presenetilo, ker v materialih ni bila omenjena Slovenija, temveč še Jugoslavija. Od doma sem nato pisala direktorju, češ da me je vse očaralo, ampak da Jugoslavije že nekaj časa ni. Čez osem ur sem dobila odgovor, da občuduje ljudi, ki sploh pridejo od tako daleč in izvedo za ta muzej. Ob tem se je opravičil za spodrsljaj in zagotovil, da so to takoj uredili.« ZA ZDRAVJE 35 Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Tisoč gibov za boljše zdravje »Pozitivne učinke najbolj občutim pri vzdržljivosti, pokončnosti in volji do življenja,« je o vadbi, imenovani Tisoč gibov, povedal 82-letni Slavko Weiss. Dvajset let redno telovadi na način, kot ga izvaja Društvo zdravja ob veliki podpori Ministrstva RS za zdravje. Telovadba Tisoč gibov po metodi priznanega nevrologa Nikolaya Grishina osvaja Slovenijo, saj v njej sodeluje že več kot 1.500 ljudi, od tega jih je skoraj 200 starejših od 80 let. Učinki, pravijo, so neverjetni za telo. Gre za telovadbo, ki se izvaja stoje, v naravi in v skupini, vodi pa jo prostovoljni in usposobljen vaditelj. V tridesetih minutah sodelujoči s posebnim načinom vaj razgibajo popolnoma vse dele telesa in predvsem sklepe. Od dlani, glave, trupa do nog. Poslušaš svoje telo »Imela sem poškodbo na roki, a sem vseeno telovadila, saj vadba temelji na tem, da vedno poslušaš svoje telo. Bili so primeri, da so udeleženci prišli s ho-duljo, a so vseeno izvajali vaje. Gre za obliko telovadbe, ki je po svoje napor ali tudi ne. Vsak telovadi toliko, kolikor lahko. Ves čas je poudarek na pravilnem dihanju, zato je tako pomembno, da vadimo zunaj, kjer smo v stiku z naravo,« pravi Irena Potočnik, ki vodi skupino, ki telovadi vsako soboto in nedeljo v Osnovi šoli Šoli Lava ob 7.30. Telovadba je primerna za vsakogar, navdušuje pa predvsem starejše, saj jim omogoča večjo gibljivost in manj bole- Telovadba, ki se je udeležuje vedno več ljudi po vsej Sloveniji Največja nagrada je boljše počutje Društvo izvaja vadbo zdaj že v več kot tridesetih občinah po Sloveniji, predvsem v jutranjem času. Učinki, ki jih čutijo sodelujoči, so pozitivni. »Ravno to nam veliko pomeni. Naše geslo je >po jutru se dan pozna< in res je tako. Ob uvajanju te telovadbe po Sloveniji smo pred leti sprva ugotavljali, da ljudje niso prihajali zaradi telovadbe, ampak zaradi osamljenosti in zato, da bi se socialno vključili v okolico. Toda telovadba jim je sčasoma spremila način življenja in njihovo počutje izboljšala. Vsak dela, kolikor zmore, torej ni zahtev. V skupinah imam tudi veliko lažjih in težjih invalidov. Ko slišim, da neko pove, da je bil zelo bolan in onemogel, nato pa je s telovadbo dosegel, da lahko lažje hodi, da tudi teče lahko in da je zdravje boljše ..., je to največja nagrada,« pravi predsednica društva Zdenka Katkič. Vadbo je razvil Nikolay Grishin, nevrolog in manualni terapevt. Kot strokovnjak na tem področju pravi, da je največja napaka, ki jo ljudje storimo, napetost mišic. Posledično se v telesu pojavi tudi nepretočnost. »Tekočine tako zastajajo v telesu. Na dnu lobanje, na dnu prsnega koša, trebuha ali zadnjice. Tudi v sklepih, ki zelo trpijo zaradi bolečin. In te dele telesa je treba razmigati, se jih dotakniti z vadbo, da posledično vplivamo na boljše počutje,« dodaja Grishin. SŠol 82-letni Slavko Weiss. Telovadba Tisoč gibov mu je spremenila jesen življenja na bolje. čin. Ni zahtevna, pri čemer tudi ni nujna predhodna kondicijska pripravljenost. Projekt društva Šola zdravja ima izjemno podporo ministrstva za zdravje, saj na ministrstvu želijo, da bi se v takšen način fizične aktivnosti vključilo čim več ljudi in pod strokovnim vodstvom poskrbelo za svoje zdravje. V oporo drug drugemu ob depresiji Skupina za samopomoč že več let tudi v Celju V prostorih celjske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje deluje skupina za samopomoč, namenjena odraslim z depresijo. V skupini, ki je od ustanovitve odprta za vključevanje novih članov in jo običajno sestavlja od osem do petnajst uporabnikov, so našli oporo že številni posamezniki. Spoznajo izkušnje drugih v podobnih situacijah in povečujejo lastne vire moči v procesu zdravljenja, rehabilitacije in obvladovanja vsakdanjega življenja. Skupina se sestaja enkrat tedensko, in sicer vsak ponedeljek od 17.30. do 18.30, nato se skupini pridružijo tudi novi člani. Članstvo v skupini je brezplačno. »Skupina deluje že od leta 2007. Dobrodošla je še zlasti za osebe z depresijo, ki v domačem okolju nimajo sogovornika ali ustreznih spodbud, prav tako je lahko pomembna opora osebam, ki zaključijo bolnišnično zdravljenje depresije. V skupino lahko pridejo tudi posamezniki, ki so zaključili psihoedukativne delavnice o depresiji, ki jih izvajajo zdra-vstvenovzgojni centri, in si želijo nadaljnjo nestrokovno podporo skupine,« je povedala Nuša Konec Juričič, specialistka socialne medicine in javnega zdravja ter pobudnica ustanovitve skupine za samopomoč in vodja neformalne Regijske skupine za preprečevanje samomora na Celjskem. -N OSTEOPATSKA-K1ROPRAKTICNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPATIJE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERS1N1N.ANDRE1@GMAIL.COM v_/ Shujsajmo z Novim tednikom in Radiem Celje NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje Zdravstveni dom Celje Sku vad pina uspešna, vendar pri bi nekoliko »šepa« Akcija hujšanja krepko v drugi polovici Pred nami je še približno mesec akcije hujšanja! Skupina dobro napreduje, ocenjuje koordinatorka tega projekta Tatjana Škornik Tovornik iz celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Skupno je skupina lažja za 133,5 kilograma. Samo za primerjavo: lanska skupina je natančno v istem času shujšala za 144 kilogramov. V torek je bila osma delavnica, ki jo je izvedel mag. Drago Tacol, univ. dipl. psih., specialist klinične psihologije iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Govoril je o tehnikah sproščanja in o čuječnosti. Spoprijemanje z dejstvom, da ima nekdo prekomerno telesno težo, ni lahko. Zato lahko povzroča tudi stres, ki ga lahko vsak človek zmanjša že s pravilnim dihanjem ali s tehniko, kot je progresivna mišična relaksacija. Ta temelji na zaporednem napenjanju in sproščanju posameznih mišičnih skupin. Ena najbolj priljubljenih je tehnika čuječnosti, za katero je osnova enostavna: biti tu in zdaj ter uživati v tem, se- danjem trenutku. Treba je bolj »zagristi«! Skupina je izvedela tako zanimive stvari, mi pa smo TOPFITcenter za zdravje in rekreacijo novi tednik radio cehe skupinska vadba je za učinkovito spremembo načina življenja pomembna. »Na takšnih vadbah dobijo namreč športno znanje, ki ga bodo lahko uporabili tudi, ko bo akcije konec. Vaje se naučijo pravilno izvajati, od priklona, izpadnega koraka, stabilizacije do ostalih vaj, ki jim bodo kasneje še kako prav prišle. Udeleženci, ki prihajajo redno, so izboljšali svoje gibalne sposobnosti, imajo več kondicije in izvajajo vaje, ki jih morda na začetku še niso mogli,« pravi Nataša Šuster iz Top-Fita. Skupinska vadba se bo nadaljevala in vaje bodo vedno zahtevnejše. Te bodo zmogli opraviti najbolje ravno tisti, ki so skupinsko vadbo vzeli resno. Naslednji torek udeležence čaka predavanje o negi kože v času procesa hujšanja in po njem. SŠol, foto: GrupA Dvajset bi jih moralo biti. Kje so ostali? Resnost sodelovanja kaže na spoštovanje do vseh strokovnjakov, ki v času akcije udeležencem podajajo svoje dragoceno znanje. Vsi, ki v akciji ne sodelujejo, takšne možnosti nimajo. izvedeli, da vsi udeleženci spet ne hodijo redno na skupinske vadbe v Top-Fit, Center za zdravje in rekreacijo. Fitnes nekateri obiskujejo vsak dan, skupinsko vadbo pa bolj poredko. Ravno Motivatorka Mojca Kamenik je do zdaj shujšala že pet kilogramov (od začetnih 69) in je ena pridnejših v skupini ter tista, ki pogosto skrbi za motivacijo in dobro voljo. Vemo, saj je videti, kako pozitivno vpliva na druge udeležence. V fitnes hodi redno in pravi, da je gibanje pogrešala, zato ji je teža pogosto nihala. Pred leti je že sodelovala v naši akciji, takrat je izgubila 10 kilogramov, a ker po akciji ni šlo vse po načrtu, se je odločila za ponovno prijavo. »Zdaj mi uspeva, res sem vesela in zadovoljna. Hujšati v skupini je bolje, ker je večji nadzor in hujšaš točno tako, kot moraš, na pravilen način. Rada bi dosegla 60 kilogramov, predvsem pa spremenila način življenja,« dodaja Kamenikova, ki prizna, da se tudi telesno bolje počuti. 36 AKCIJA 25. Julija Fijavž 26. Andrej Žagar 27. Urška Lovrenčič 28. Tomaž Leskovar 29. Alen V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: ■ SREDNJE ŠOLE ZA HORTIKULTURO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE (SŠHVU) ■ ŠOLSKEGA CENTRA ŠENTJUR (ŠCŠ) ■ SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE (SŠGT) ■ ŠOLSKEGA CENTRA SLOVENSKE KONJICE-ZREČE: Gimnazije Slovenske Konjice (GSK) in Srednje poklicne in strokovne šole Zreče (SPSŠZ) ■ SREDNJE ŠOLE ZA GRADBENIŠTVO IN VAROVANJE OKOLJA ŠCC (SŠGVO) 1. Gal Kosi 4. AT, SŠHVU 2. Anja Fajfar 4. AT, SŠHVU 3. Žan Lipnik 4. HT, SŠHVU 4. Magdalena Lazar 4. HT, SŠHVU 5. Nuša Založnik 3. C, SŠHVU 7. Simon Zdolšek 4. T, ŠCŠ 8. Valentina Požek 4. T, ŠCŠ 9. Rok Škoberne 3. M, ŠCŠ 10. Nino Zupanc 3. SP, ŠCŠ 11. Katja Cegnar 3. SP, ŠCŠ 12. Tadej Kovačič 2. KPTI, ŠCŠ 13. Kaja Mlakar 2. PTI, ŠCŠ 14. Blaž Plaskan 4. a, SŠGT 17. Zala Vodopivc 4. b, SŠGT 18.Jure Podgrajšek 4. c, SŠGT 19. Valentina Orter 4. c, SŠGT 20. Marjan Mirdita 3. d, SŠGT 21. Jasmina Mujanovič 3. d, SŠGT 22. Blaž Rezar 3. e, SŠGT 23. Špela Uratnik 3. e, SŠGT 6. Ana Lina Kos 3. V, SŠHVU 15. Neža Videnšek 4. a, SŠGT 24. Erazem Poljanšek 2. f, SŠGT 25. Julija Fijavž 4. Ga, GSK 26. Andrej Žagar 4. Ga, GSK 27. Urška Lovrenčič 4. Gb, GSK 28. Tomaž Leskovar 4. Gb, GSK 29. Alen Potnik 4. Sa, SPSŠZ 30. Kenan Fatkić G 4. a, SŠGVO 31. Kaja Kovač G 4. a, SŠGVO 32. Tadej Japundža G 4. b, SŠGVO 33. Klara Toplak G 4. b, SŠGVO Za februarske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 1. marca. Zmagovalca februarskega kroga glasovanja bomo objavili 3. marca. AKCIJA 37 30. Kenan Fatkić 31. Kaja Kovač 32. Tadej Japundža 33. Klara Toplak Foto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja so šole, IN NAJ MATURANT V akciji Naj maturantka in naj maturant boste bralci letos že petič izbirali dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Kar tri mesece bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. vodit; Simon Ido m ;aja Mlakar. Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kandidata, ki je predstavljen s portretno fotografijo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede na objavljeni vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. - Učitelji lahko pomagajo Februarja objavljamo prvi krog kandidatov, marca in aprila še naslednja dva. Vsak mesec bosta znana dva finalista. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko iz seznama vseh, ki se za naziv potegujejo v tekočem mesecu. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost razredniku ali učiteljskemu zboru svojo odločitev pa nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si Vsak mesec bomo med pošiljatelji kuponov izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo dobil lepo nagrado. Februarja bo to bon za brezplačno striženje v salonu Fantazija v Celju. Rezultate lahko spremljate tudi na Facebooku in Twitterju! novi tednik in radio celje novi tednik Zmagovalni par čakata tudi letos lepi nagradi! kontaktni te lefon/e-pošta j Ste naročnik Novega tednika? DAD NED • K Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 38 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Zima: od strahu k veselju (9. del) Drsanje »najboljše in najprijetnejše sredstvo« sališče je ponudilo Celjanom ne le ugodnejše pogoje za lahkotno poplesavanje ali celo vadbo skokov, vijug, piruet ..., ampak je ponudilo možnost, da se celjskemu drsanja željnemu občinstvu pokažejo tudi revijalni nastopi. V začetku februarja 1933 se je na celjskem ledu predstavilo vse, kar je kaj pomenilo v drsanju v Sloveniji in je bilo tedaj združeno v klubu ljubljanske Ilirije. Zraven je bil tudi domačin Polo Schwab, ki je bil označen kot razred zase: »Edino on je drsalec medna- C.-j§4fj|«f? % # Drsalke v ponudbi trgovca Raku-scha. (Hrani Zgodovinski arhiv Celje.) rodnega formata in bi edini v državi lahko pri boljših razmerah in prilikah ogrožal kakšno prvenstvo v inozemstvu.« Ob- amra www.kamra.si činstvo je bile s predstavami zadovoljne, obžalovale je le, da ni videle še vsaj revijalne hokejske tekme. Sicer pa je enega od vrhuncev drsalne dobe Celje doživelo le nekaj tednov prej, ko je v mestu ob Savinji gostovala dunajska umetnostna drsalka in evropska prvakinja Hilda Holovska. Na turneji nastopov, ki jo je vodila še v Švico, Anglijo in na Švedsko, se je ustavila v Celju, kjer je svoj nastop v rdečem »baržunastem kostumu« izvedla pred do zadnjega kotička napolnjenim prostorom Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje okrog drsališča. Ledeno Celje je bilo očarano. Nova doba je 20. 1. 1933 objavila: »Dovršenost ritmične igre, nadvse rafinirana izvedba likov in skrajno napetih težkih skokov, lokov in vrtljajev, piruet in spiral ter najtežjih raznožk in raznožnih skokov, vse to in še marsikaj nam je pokazala naša nadvse ljubka in simpatična mlada prvakinja Hilda Holovska.« Dr. Borut Batagelj, Zgodovinski arhiv Celje Nadaljevanje prihodnjič ... Celjski list Domovina je leta 1908 zapisal, da je drsanje najprijetnejši zimski šport za stare in mlade, ker v veliki meri pospešuje zdravje: »Telesno gibanje po zimi je nedostatno in bivanje v zaprtih sobah neugodno. Proti temu je drsanje najboljše in najprijetnejše sredstvo.« Drsanje je v pojavu družabnosti in športnih aktivnosti zavzelo meščanski zimski vsakdanjik še pred sankanjem in smučanjem. V pestrem dogajanju ob mestnem ledu je drsanje pravzaprav prvo izrazito prebilo led glede aktivnega zimskega preživljanja prostega časa na prostem. »Divje« drsanje po zalede-nelih celjskih bajerjih je na prehodu v 20. stoletje prešlo v svojo uradno formalno obliko z ustanovitvijo drsalnega kluba (Cillier Eislaufverein) in uradnim odprtjem drsališč. Pred odprtjem drsališča v mestnem parku iz virov sledimo predvsem delovanju drsališča na posestvu dijaškega doma, ki je bilo kasneje prodano zasebniku Diehlu (Diehlov travnik). Društvo Dijaška kuhinja je za ribnik obdržalo zakupno pravico in oddajalo drsališče v različnih obdobjih zainteresiranim društvom. Diehl je prostor okrog zamrznjenega ribnika ogradil. Za vstop na drsališče je bilo mogoče kupiti letne ali dnevne karte. V sezoni 1926-1927 je na drsališču zasvetila umetna razsvetljava, tako da je drsališče ostalo zvečer odprto do 8. ali 9. ure. Drugo uradno drsališče je občasno delovalo v Zavodni na ribniku ob bivši opekarniški jami. Drsalci so se ob svojih aktivnostih lahko s kuhanim vinom ali čajem pogreli v bližnji gostilni Pri čolničkih. Pomembna prelomnica celjskega drsanja je bila preselitev te dejavnosti v mestni park. Sportni klub Celje je leta 1929 tam povečal površino teniških igrišč, ki so jih v zimskem času uporabljali kot drsališče. Drsališče, ki je bilo odprto od 8. ure zjutraj do 9. ure zvečer, je bilo opremljeno z garderobo, razsvetljavo, premoglo pa je tudi posebno »zvočno aparaturo«, ki je omogočala drsanje ob glasbi. Zadovoljivo opremljeno dr- m Calcin S je kalcijevo - žveplovo gnojilo, ki ga uporabljamoza gnojenje sadovnjakov, vinogradov, travnikov, pašnikov ter v poljedelstvu, kot izboljševalec fizikalno - kemijskih lastnosti tal. Uporaba omogoča izboljšanje strukture tal in njeno rodovitnost. V sadjarstvu Calcin S uporabljamo zaradi preprečevanja fiziološke bolezni grenke pegavosti in gnilobe. Podaljšuje skladiščenje in zmanjšuje kalo. Gnojimo zgodaj spomladi. Poljedelstvc V poljedelstvu je pomemben predvsem pri pridelavi oljne ogrščice, ječmena, pese, žita, krompirja, čebule, česna ... Te kulture izkazujejo velike potrebe po žveplu. S Calcinom S gnojimo po spravilu žit, tako, da gnojilo vdelamo v tla. Travniki in pašniki Za boljšo rast metuljnic in trav s Calcinom S gnojimo spomladi med košnjo ali pašo oziroma jeseni pred padavinami. Živinoreja Uporaba v živinoreji kot dodatek za zmanjševanje in preprečevanje izgub amoniaka ter za preprečevanje neprijetnega vonja, v količini 15-30 kg/m3 gnojevke oziroma gnoja. O n Calcin b uporabljamo kot gnojilo in regulator pH vrednosti talne raztopine. Gnojilo vsebuje kalcij (Ca), žveplo (S) in magnezij (Mg). Vsa sekundarna hranila so pomembna za razvoj rastlin. Bistvena lastnost tal je pH vrednost, ki vpliva na fizikalno - kemične procese v tleh in na fiziološke procese v rastlinah. Ker rastline odvzemajo Ca in Mg iz tal in prihaja do izpiranja, z dodajanjem gnojila Calcin b dvigujemo pH vrednost, zmanjšujemo zakisanost in vračamo v tla Ca, S, Mg, kar je zelo pomembno za rodovitnost tal. i CINKARNA www.cinkarna.si strokovno svetovanje: Nande Osojnik, tel. 031 504 512 Plesni par Vlasta Sernec in Polo Schwab, 1941. Foto: J. Pelikan, hrani Muzej novejše zgodovine Celje. MLADI ZA MLADE 39 Športne stave - priložnost ali napaka? Stare toliko kot šport Živimo v času, ko zmanjkuje načinov, kako uspeti in si z delom zagotoviti boljši jutri, saj ima približno odstotek prebivalstva monopol glede kroženja denarja, ki ga vendarle ne vlaga le v svoja podjetja. Bogataše po vsem svetu je pritegnil družbeni fenomen, ob katerem ljudje pozabijo na vse razlike, zamere, sovraštvo in položaj - šport. Razvoj športa se kljub globalni gospodarski krizi ni upočasnil, ampak se je zaradi velikih vlaganj začel razvijati še hitreje. Ta t. i. družbeni fenomen se je začel v obdobju starih Grkov, ko so začeli pripravljati olimpijske igre, sočasno s športom so se v arenah pojavile tudi športne stave. Vrnimo se dva tisoč let v preteklost, ko so se športniki borili le za čast in slavo svoje province: takrat je bil uspeh na športnih stavah odraz velikega športnega znanja in intuicije. Kaj pa danes? So športne stave priložnost, da ljudje zaživijo novo življenje, ali le še en način, kako lahko vplivni veljaki na ilegalen način še povečajo ekonomske razlike med ljudmi? Tega vprašanja se želijo znebiti v Združenih državah Amerike, kjer so stave na športne dogodke prepovedane v večini zveznih držav prav zaradi zelo slabih izkušenj. Prav stave so v šport privabile tudi različne kriminalne organizacije, med katerimi je najbolj znana čikaška mafija, ki je bila razkrinkana v stavni aferi s srednješolsko košarkarsko ekipo, eden od igralcev je bil obsojen kar na deset let zapora. Ne dogaja pa se to le na drugi strani Atlantika. Nogomet, najpopularnejši evropski in svetovni šport, je okužil tudi Slovenijo, stavnice pa je odprla Loterija Slovenije. Tako je bilo le vprašanje časa, kdaj bo počilo! Nihče ni imun Med leti 2008 in 2011 je organizacija, ki jo je vodil Kosta Turner, obrnila kar 32 milijonov evrov, na seznamu osumljenih se je znašel tudi Goran Šukalo, ki je za slovensko izbrano vrsto zbral 32 nastopov, danes pa si kruh služi v drugi nemški ligi. Danes 34-letni Primorec je bil sicer oproščen, vendar je po omenjenem incidentu postalo jasno, da tudi Slovenija ni imuna na to vrsto kriminala. To je za enega od športnih časnikov potrdil tudi Blessing Eleke, ki je trenutno najbolj vroče ime prve sloven- ske lige Telekom Slovenije, lani pa je na to opozoril tudi novinar športnega časnika Ekipe Robert Balantič. Svoje mnenje je podal tudi odgovorni urednik SNPortala Peter Do-minko, ki je povedal: »Težko je trditi, v kakšnem obsegu je prirejanje tekem prisotno na slovenskih igriščih. Toni Cahunek se je tega področja dotaknil v televizijskem dokumentarcu, Robert Balantič je lani na straneh Ekipe pisal o prirejanju izidov v 3. SNL vzhod.« Govorili smo tudi o potencialni rešitvi težave, Dominko pa je zavrnil idejo o ukinitvi ali omejevanju stavnic pri nas. »Omejevanje delovanja stavnic, vsaj po mojem mnenju, ne bi prineslo sprememb. Po pričevanju novinarskih kolegov so se nečednosti s prirejanjem izidov tako ali tako dogajale na t. i. nelegalnih stavnicah,« je še dodal Dominko, ki se je strinjal, da bi vstop tujih stavnic klubom verjetno prinesel dodaten vir prihodkov, kar bi vplivalo tudi na dohodek nogometašev. Je torej rešitev nameščanja športnih tekem v povečanju prihodkov potencialnih akterjev tega dejanja ali morda celo prepoved tega za nekatere celo edinega vira dohodkov? Jasno je le eno, lahko so stave še tako skorumpirane, ampak če imajo športniki v sebi vsaj malo časti in tistega zgodovinskega ponosa, se bo tudi nameščanje tekem končalo. JAKA PURG Foto: arhiv NT (GrupA) Članek je pripravil dijak Gimnazije Slovenske Konjice. Spoštujmo, kar je nase slovensko. Uživajmo slovenske izdelke. Zagotovimo delovna mesta in skupaj podprimo slovensko gospodarstvo. Ponosni smo, da smo vas slovenski trgovec, zato vam podarjamo kupon za vas prihranek. Ш CELOTNEGA NAKUPA VAM VRNEMO KOT DENARNA TUŠ KLUB KARTICO PETEK, 26. 2. ali SOBOTA, 27. 2. 2016 Unovčite lahko 1 kupon za 1 nakup na 1 Tuš klub kartico. Kupon je unovčljiv le v trgovinah in fransizah Tuš. D*NAR se ne obračuna na Bum izdelke, izdelke iz programa lojalnosti, na darilne pakete Zvezdar, izdelke iz odprodaje, znižane pred iztekom roka uporabe, za tobačne izdelke, časopise, revije, knjige, plačilo položnic, povratno embalažo, za izdelavo fotografij, darilne in vrednostne kartice, kartice in predplačniske pakete mobilnih operaterjev, plinske jeklenke, plin v plinskih jeklenkah. V primeru obročnega odplačevanja kupona ni mogoče uveljavljati. Popust ne velja na druge popuste na nakup oz. se z njimi izključuje. Kupon ne velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike. % popusta se naloži kot D*NAR na Tuš klub kartico. 2 U7UUUJ CCJU I U EngrWus d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje 2090003225010 40 BRALCI POROČEVALCI Plesna produkcija Vsi različni in vsi enaki Januarja je plesna šola Zvončica v KD Šmarje pri Jelšah pripravila zimsko plesno produkcijo z naslovom Vsi različni in vsi enaki. Produkcija je prikazala otroško življenje na planetu Zemlja. Žal povsod ni srečno in veselo, toda ples, gibanje in igra združujejo vse otroke. Predstavile so se skupine, ki delujejo v vrtcu in OŠ (70 plesalcev), ter z avtorskim plesom plesalke, ki so na plesnem tekmovanju v Šmarju pri Jelšah dosegle prvo mesto v skupinskih plesih. Ideja za vsebino produkcije se je plesalkam porodila že v plesni koloniji v Fiesi, kjer smo uživali na brezskrbnih plesnih pripravah. Plesalci so bili zelo aktivni, pridobivali so nova spoznanja, odpiralo se jim je drugačno obzorje. Ogledali smo si posnetke otrok po svetu in se velikokrat zahvalili, da smo lahko srečni za to, kar imamo. Plesalcem so na plano privrela čustva. Skupine so si izbrale vsebino in začelo se je plesno delo. Mešale so se plesne zvrsti, od baleta, izraznega plesa, modernih ritmov do plesa iz geta, sodobne plesne tehnike in igrivega plesa najmlajših. Navdušeno občinstvo Že prva točka Otroci Indije se je dotaknila gledalcev v dvorani. V ušesih jim je odzvanjala misel, da včasih potrebujemo nekaj čarobnosti. Otroci Indije, ki živijo na ulici, potrebujejo veliko več kot čarobnost. Potrebujejo starše, ljubezen, toplino, roke, ki bi skrbele zanje. Ker tega nimajo, imajo drug drugega, imajo svojo srčnost in tisto malo ljubezni, ki je premorejo delijo drug z drugim. Vsebine so se prepletale od plesa najmlajših z medvedki do baletne šolske zgodbe o šikaniranju, vojni, Kitajski, afriškem plesu, balončkih, ruskih deklicah, Havajih, vremenski zgodbi, zvezdnih utrinkih, na koncu pa smo vsi skupaj zaplesali ob ritmih francoskega kankana, kjer so se nam z bučnim ploskanjem pridružili gledalci. Večkrat smo se priklonili, saj aplavz ni pojenjal. Vsi smo bili zadovoljni, saj smo še eno produkcijo uspešno pripeljali do konca. Na oder smo povabili tudi družino Seničar in se zahvalili Eleni Seničar za vso dobrodelno pomoč za naše plesalce. Plesalci so bili urejeni od nog do glave, za kar pa je poskrbela naša enkratna ekipa v zaodrju, frizerstvo Minka, Biosan - Salon nege in lepote Mateja Pezdevšek in Brigita Koritnik, učitelji ter vzgojitelji Iztok Gojkovič, Tea Gorjup, Ana Jenček, Petra Hribernik, Klavdija Plevnik, Urška Šra-mel in Valentina Sajko. Za fotografijo je poskrbel Egon Horvat, projekcijo Gojko Kamenik, kamero Foto Re-goršek, tehniko Borut Bevc, napovedovalka je bila Maja Kropec, Sandra Žaberl pa je poskrbela za čudovita darila. Hvala vsem. Otroci plesalci so se ob tej produkciji veliko naučili, starši pa so nam dejali, da se jih je vsebina globoko dotaknila, da smo marsikomu dali misliti. RENATA SLAPNIK, vodja plesne šole ЧЈ POŠTA SLOVEN'; j Martin Steblovnik in Filip Duškov z mentorjem Petrom Čanjijem »Postcrossing« v III. OŠ Celje V III. osnovni šoli Celje je v tem šolskem letu zaživel »postcrossing«. To je spletni projekt, kjer si ljudje s celega sveta, ne glede na starost, spol, veroizpoved in prepričanja, izmenjujejo klasične razglednice (iz papirja). Cilj projekta je narediti svet »manjši« in poštni nabiralnik bolj zanimiv. Spletna stran www.postcrossing.com je zaživela leta 2005. Danes ima stran že več kot 605 tisoč članov, ki so si skupaj izmenjali več kot 32 milijonov razglednic. Ko se včlanimo, najprej pridobimo naslov, ki ga določi računalnik. Na ta naslov pošljemo razglednico. Na začetku lahko pošljemo pet razglednic, kasneje vedno več. Ko naša razglednica po pošti pride do naslovnika, jo ta registrira, nekdo drug pa bo dobil naš naslov. In dobili bomo prvo razglednico z drugega konca sveta. V naši šoli sem projekt predstavil svojemu prijatelju Filipu, nato še učitelju angleščine Petru Čanjiju, ki je postal tudi najin mentor in aktivni »postcrosser«. Projektu se je pridružilo že več kot trideset učencev naše šole, ki so z zanimanjem spremljali najino navdušenje nad vsako novo prispelo kartico z drugega konca sveta. Najbolj eksotični kraji, od koder so prispele razglednice, so Tajska, Kitajska, Singapur, Avstralija in mnogi drugi. Nikoli ne veš, od kod bo prispela naslednja kartica. Jaz pravim: »Tvoj poštni nabiralnik ne bo nikoli več tako dolgočasen kot prej!« Kaj še čakate? Pokažite svoj kraj nekomu na drugem koncu sveta in »happy postcrossing!« MARTIN STEBLOVNIK S plesi prednikov v kulturni praznik Kulturni praznik so otroci v enoti Sonček Vrtca Anice Černejeve Celje preživeli malo drugače. Medse so povabili folklornike iz petrovške skupine Kobula. Plesalke in plesalci so jim najprej zaplesali kar nekaj plesov naših dedkov in babic, potem so jim predstavili tudi svoje noše. Za malčke je bila še posebej zanimiva Klobuk polka, ki so jo ob pomoči izkušenih folkloristov zaplesali tudi sami. Ob koncu so vsi skupaj še zapeli, na »ribežlu« in lončenem bobnu pa so otroci pri spremljanju pesmi prav dobro zamenjali odrasle glasbenike. TATJANA PEVEC a vašo popolno ■bveščenost ^PONEDELJKOVO OporfnODO^O LDNE У5ЛК PONEDELJEK od 10.15 do 11.45 95.1 I 95.9 L 100.3 I 90.G MHz ww№.radiocelie.com radio celje - BRALCI POROČEVALCI 41 Rima je prima! V torek, 9. februarja, smo imeli učenci Osnovne šole Petrovče in POŠ Trje kulturni dan s pomenljivim naslovom Rima je prima. Vsi smo se najprej zbrali v matičnih učilnicah in poslušali radijsko oddajo o kulturi in kulturnem obnašanju. Opremljeni z novim znanjem so mlajši učenci začeli ustvarjati, učenci predmetne stopnje pa smo odšli v Hmeljarski dom in si ogledali igro v verzih Zaljubljeni tulipan. Trenutni osmošolci so se na pobudo gospe Veronike Tavčar nanjo pripravljali skoraj dve leti. Nad odigrano predstavo je bila navdušena tudi avtorica igre Bina Štampe Žmavc, ki se nam je v nadaljevanju pridružila in je ob pogledu na oder lahko uživala z učenci razredne stopnje. Mi pa smo se vrnili v šolo, pomalicali in se odpravili na različne delavnice, v katerih smo ustvarjali glede na videno. Delavnic je bilo res veliko in pri vsaki posebej smo se učenci resnično izkazali in drug drugemu dokazali, kako smo lahko ustvarjalni in uspešni. Na literarnih delavnicah (tako slovenskih kot angleški) so učenci pesnili rime, si izmišljevali pesmi, rapali ... V likovni delavnici so z ilustracijami besedno umetnost še nadgradili. Svoje ročne spretnosti so nekateri pokazali pri tehničnih delavnicah, v katerih so izdelovali različne kazalke, tulipane ... O zeliščih, s katerimi se je v igri pozabavala avtorica, so se pogovarjali na zeliščni delavnici, na kuharski pa so pekli piškote in pehtranov biskvit za žalostno tulpo. Multime-dijci so dogajanje ovekovečili s fotografijami, ki so jih tudi obdelali, novinarji pa smo vse to prenesli na papir. Na koncu je sledil še veliki finale, na katerem so pred- stavniki vsake delavnice predstavili, kaj so počeli. In moram priznati, da je bil dan res zelo ustvarjalen. KLAUDIJA KORENAK, 7. b OŠ PETROVČE Valentinov pohod na Žusem Hana Hostnik je bila najmlajša udeleženka pohoda. 20. tradicionalni nočni Valentinov pohod na Žusem in nazaj v Dobrino je bil v soboto, 13. februarja, v organizaciji Društva Izviri Dobrina. Pohodniki so se zbrali pri gasilskem domu v Dobrini. Po uvodnem pozdravu predsednice društva Danice Recko so nagradili najmlajšega pohodnika oziroma pohodnico, to je bila štiriletna Hana Hostnik iz Grlič pri Mestinju, in najstarejšega, ki je štel 73 let, to je bil Jože Obrez iz Šentilja pri Velenju. Pohoda se je udeležil prvič, medtem ko je bil Valentin Maček iz Celja na njem že sedemnajstič. Pohoda se je udeležilo približno dvesto pohodnikov iz različnih krajev Slovenije. Za začetek je bil mini ognjemet. Po panoramskih žusem-skih gričih jih je vodil mlad vodič Branko Kovač. Terasa je bila letos od Dobrine in Žamerka do Žusma. Prva postojanka je bila na Vrhon-ci na točki pri grofični Ani ob Grajski učni poti, druga v Krnici pri Milanu Plevniku na najvišji točki. Večeru je dal poseben pečat celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek v cerkvi sv. Valentina. Med pridigo je tudi poudaril, da imajo v cerkvi več kot 150 let star lestenec, narejen v njihovi nekdanji »glažuti« v Loki pri Žusmu. Lestenec nameravajo prenoviti in pohodniki so prispevali svoj dar za začetek obnove. V čast sv. Valentinu in pokojnemu Lojzetu Slaku so skupaj zapeli nekaj pesmi. Po vrnitvi vseh pohodnikov v Dobrino je sledilo žrebanje vstopnic, prvo nagrado je dobila Nina Cirkulan iz Lipovca pri Ljubečni, ki je svojo ljubezen našla prav v teh krajih. Panoramski polet s športnim letalom je podaril Slavko Kolar iz Žusma. Drugo nagrado je dobil Sandi Maček iz Prevorja, in sicer prevoz iz Celja v Piran in nazaj, ki ga je podaril Izletnik Celje. MILENKA BLAŽEVIĆ Foto: FRANCI HROVATIČ NAGRADNI RAZPIS Izdelajte mačjo hišico! Na naše povabilo ste se nekateri že odzvali, zato objavljamo fotografiji, ki smo ju prejeli. Izdelovalca bosta prejela našo knjižno nagrado in sodelovala v končnem izboru za nagrado Tuša in trgovine Mr. Pet. Drugi še imate čas, da se lotite dela. Društvo proti mučenju živali Celje bo prejete hiške postavilo na tistih mestih v občinah Celje in Štore, kjer živijo številne mačke, za katere skrbijo člani društva. V hišicah bodo imele mačke zavetje, kamor se bodo lahko zatekle v mrazu, slabem vremenu ali v nevarnosti. Fotografijo (čim večjo) izdelane hišice nam do konca februarja z vsemi svojimi podatki pošljite na spletni na- . slov tatjana.tednik@nt-rc. si, lahko pa nam jo tudi pripeljete v uredništvo in predali jo bomo članom društva. Hkra ti bomo fotografije izdelkov objavljali na straneh časopisa. Vaš trud ne bo zaman, saj bomo izdelovalce nagradili s hišnimi darili, ob koncu meseca pa skupaj s podpredsednico DPMŽ Verico Material za izdelavo hišice naj bo takšen, da je odporen na vodo in vlago. Sicer pa je vse ostalo stvar vaše domišljije. Pri tem lahko porabite material, ki ga imate doma. Na izdelek lahko napišete tudi: za DPMŽ Celje. Sicer se dogaja, da ljudje ponekod takšna zavetja odstranjujejo ali uničujejo. N^ JA- № Štante izbrali tisto hišico, ki se nam bo zdela najbolj funkcionalna in tudi lepa, ter izdelovalca še posebej nagradili. Nagrado bo po zaslugi DPMŽ Celje prispevala trgovina za živali Mr. Pet v Planetu Tuš. t us I I Trgovina Trgovina za naše ljubljenčke David zlat, Tim srebrn v naravoslovju Na državnem tekmovanju iz naravoslovja so se dijaki I. gimnazije v Celju izvrstno odrezali, saj je David Opalič osvojil zlato, Tim Zaveršek pa srebrno priznanje. Tekmovanje je bilo 23. januarja v Ljubljani. NP Foto: Jože Petrak Zajc Z leve: David Opalič in Tim Zaveršek 42 VRTNARIMO Še ena posvojenka Pred kratkim sem že priznala, da se z zelenjem vseh vrst ne znajdem najbolje. Skoraj kot v posmeh sem le nekaj dni zatem na enem od poslovnih srečanj v dar prejela orhidejo. Lepo. Takšno, ki se je ne bi branila prav nobena gospodinja. Namesto da bi se začela ukvarjati s tem, kje bo vijolična lepotica našla svoje mesto, sem se poigravala z mislijo, ali naj jo pustim v pisarni, jo nesem domov in prepustim negotovi usodi, ali naj jo preprosto podarim. Ko sem se s z novo cvetočo prijateljico peljala proti pisarni, sem se nekako že skoraj odločila, da bom ponovno poskusila doma obdržati lončnico pri življenju. Skozi misli so mi takrat šli spomini, ki so se sicer bolj klavrno končali, a je od zadnjega propadlega poskusa sobivanja z lončnicami minilo že kar nekaj časa. Na kar sem se spomnila, da sem še ne leto dni nazaj poskusila z vzrejo bazilike na kuhinjski polički. In da, uganili ste, tudi ta se pri nas ni prav dolgo obdržala. Še vedno nisem bila prav odločena, kje bo moja nova prijateljica našla svoj dom. V pisarni sem cvetočo prijateljico predstavila kolegicam, ki jim je ob poznavanju mojih vrtnarskih spretnostih konice ust kar vleklo proti ušesom. In zdelo se je, da je odločitev padala: »Spoznajte novo sodelavko, ki bo krasila naše prostore,« sem rekla. Ob glasnem negodovanju in prigovarjanju, da bi se pa res spodobilo, da jo odnesem domov in vendarle ponovno poskusim rožico obdržati pri življenju, sem se vdala. Sodelavka, ki ji uspeva domala vse, kar »vtakne« v zemljo, mi je na hitro zrecitirala še nekaj nasvetov: »Saj ni težko, samo dovolj vlage potrebujejo, veš. Najbolje je, če jo vsake toliko malo >okopaš<.« Ah, da, v teoriji je vse preprosto. Po koncu delovnega dne sem se tako skupaj z lepo orhidejo »zbasala« v avto. Pred odhodom domov je sledil še postanek pri mami, da sem pobrala otroke, ki so bili pri njej v varstvu. Tam pri vratih, sem se dokončno odločila: »Moja nova orhideja je prelepa, da bi šla z mano za poskusnega zajčka. V rejo bo šla. Lepo ji bo in še družbo bo imela.« Vijolično orhidejo v lepem vijoličnem lončku sem tako z nasmehom podarila še bolj nasmejani mami. V zahvalo, ker pomaga pri otrocih. In znova se je potrdilo, da je cvetje odlično darilo. Le v prave roke ga je treba podariti. Sorte naših babic Katere so in kakšne so njihove zgodbe Na ti vprašanji in še mnoga druga v seriji predavanj po Sloveniji odgovarja Jernej Mazej, predsednik društva Učni sadovnjak. Je sicer eden od zanesenjakov, ki si je zadal nalogo, da bo stare sorte po iskal po državi, jih popisal in ustrezno evidentiral, a eden redkih, ki si je za svojo nalogo zadal, da jih bo predstavljal zainteresirani javnosti in tako širil zavest o njihovi neprecenljivi vrednosti in pomenu. Ko ga obiščem na njegovi kmetiji v Ljubiji, me pričaka z značilnim nasmehom, ki ga lahko daje samo zadovoljstvo ob tem, kar delaš. In ponos. Kako tudi ne, ko pa v sobi s krušno pečjo, kjer sedeva, najprej pade v oči že zelo visok in razvit paradižnik, ki ga je Mazej posejal že oktobra. Posebnost njegovih predstavitev vsake zelenjadnice, o kateri sva tisto zgodnje popoldne govorila, je v zgodbah. O vsaki sorti kar iz rokava stresa pripoved o tem, kje se pojavila, kdaj, kako je sam prišel do semena. Zelje in fižol Ena najbolj tipičnih slovenskih zelenjadnic je zelje. Mazej pravi, da ga je v naših krajih zato ostalo veliko, ker smo včasih z njim zalagali celo Avstro--Ogrsko. Najbolj zastopane so bile sorte emona, kranjsko okroglo in ljubljansko zelje, od »uvoženih« pa varaždinsko. V Sloveniji pridelujemo največ visokega fižola (prekarja) in tega imamo izjemno pester nabor sort. »Spodnja Savinjska dolina je znana po pridelavi fižola na hmeljiščih. Fižol je bil v kolobarju s hmeljem. Zato je tu >doma< savinjski sivček, sorta fižola, ki zraste do osem metrov visoko,« pravi Mazej, ki mi »sivčka« tudi pokaže. Zelene solate in radiči »Nekoč je imel vsak kraj svoje sorte solate in je bil po njih tudi znan,« pripoveduje Mazej in obžaluje, da zdaj to izginja. »Ljubljanska ledenka, ki je še te dni izjemno priljubljena, je imela v starih časih rdeč krancelj na listih, tako je opisana tudi v sortni listi na mednarodni ravni. Ker so stranke na tržnici raje kupovale glave brez tega kranclja, se je z leti obdržala zgolj ta sorta ledenke. Na srečo se seme ni povsem izgubilo in se spet obuja nazaj sorto z rdečim krancljem.« Pri radiču je najbolj cenjen solkanski, ki na trgu dosega enormno ceno, Mazej pravi, da tudi do 70 evrov na kilogram: »Pridelovalci tega radiča imajo semenski monopol in ga ne dajo kar tako k , iz rok. Njegova posebnost je, da je sladek, rdeče barve in ima obliko vrtnice, zato mu rečejo tudi goriška roža.« Območje Zgornje Savinjske doline je znano tudi kot naravno rastišče moto-vilca ali »repincla«. Mazej pravi, da kmetje pripovedujejo, kako so ga nabirali nekoč, kot regrat in ga v koših nosili prodajat v Ljubljano. V starih časih moto-vilca niso gojili na vrtu, kot to počnemo zdaj. Zanimivo je, da tudi njegovo nemško poimenovanje »Feldsalat« pomeni, da gre za »solato s polja«. Česnova dežela »Česna imamo ogromno svojih sort, sam menim, da jih je vsaj 10 do 15,« je prepričan Ma- »Varaždinsko zelje naj bi Hrvatje skušali zaščititi, ampak je njihova ovira ta, da je edina semenska hiša, ki ima dovoljenje za pridelavo semen, Semenarna Ljubljana. Če bodo Hrvati kljub temu uspeli zaščititi to vrsto zelja, se bo pridelava te sorte zelo zmanjšala po območju cele nekdanje Jugoslavije,« pravi Mazej. zej. Najbolj znani so ptujski jesenski in spomladanski teranka. Obstajajo tudi istrski, kraški, rezjanski, koštabonski. »Celo v Zgornji Savinjski dolini sem pri nekem kmetu odkril posebno, njegovo domačo sorto česna.« Bogati smo tudi pri sortah čebule. »Znane so ptujska, belokranjska, ki je bolj podolgovata in sladka, ne smemo pa spregledati tudi raške čebule iz Rake na Dolenjskem. Tam imajo celo turistični ogled po poteh raške čebule,« pravi Mazej. Seme je zlato »Nekoč so se pri vsaki hiši semena ohranjala iz roda v rod. Danes to izginja in le še redki pridelujejo lastna semena in na ta način ohranjajo stare preizkušene sorte zelenjadnic na svojem vrtu. Rad bi opozoril na pomen zavedanja, kaj seme 'omeni. Odvisnost od semena je odvisnost od hrane. Če ne bomo imeli lastne semenske banke, ne j bomo imeli к več nadzora nad tem, kaj pojemo,« je prepričan Mazej, ki ima sam ^ ... 95 od-i^C - stotkov lastne se* menske varnosti. »Imam več kot 250 sort paradižnika in ta semena si vsako leto znova pridelam. Kar želim novega, dokupim. Te nove kupljene sorte potem vzgojim v svojih pogojih, ko lahko sproti preverjam, kako se obnesejo.« svojo solato okrog leta 1800 križali s solato iz Verone. Nastala je elena. Čeprav se je dolgo zdelo, da je izgubljena, je kolegica med raziskovanjem za diplomsko nalogo spoznala pravnukinjo zadnje grajske pomočnice gospodarice grofov Lanthierov, ki zdaj živi v Kanadi. Z njeno pomočjo smo dobili seme elene nazaj.« MRL Foto: JERNEJ MAZEJ Poslanstvo, kiMaze-ja vodi pri njegovem delu, je uvodna vrstica iz Dramila Valentina Vodnika: »Slovene, tvoja zemlja je zdrava in pridnim, nje lega najprava.« To je tudi vodilo društva Učni sadovnjak: »Naše poslanstvo je, da predramimo Slovence. Dvesto let že spimo. Dovolj je. Prebujanje gre počasi, a vztrajno.« Kdor je odvisen od semena, je odvisen od hrane. Če nam Monsanto da svoje seme, nam bo diktiral tudi način pridelave. Če pa imamo svoja semena, vemo, kaj lahko pričakujemo, vemo, da so prilagojena na naše podnebje in da lahko te sorte še vedno izboljšamo, oplemenitimo. Na fotografiji: ptujska čebula. Setveni koledar Čas za presajanje je od 18. 2. do 3. marca ob 14. 25. ČE 26. PE 27. SO Na Kočevskem je, kot bi šel odkrivat Ameriko, pravi Mazej, ker tam še vedno najdemo takšne sorte, ki jih ni nikjer drugje več. Na fotografiji: šopek ptujskega česna. Zgodba o eleni Jernej Mazej mi je ob koncu izjemno poučnega obiska predstavil še zgodbo o eleni. »Včasih je grajska gospoda prav tekmovala v tem, kdo bo ustvaril nove sorte. Tako so grofje Lanthieri 28. NE 29. PO korenina korenina cvet do 8. ure, od 9. ure korenina od 8. ure cvet cvet 1. TO 2. SR list - presajanje list Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743. ŽIVALSKI SVET 43 Slavica in Gregor Ogrizek (levo) iz Sv. Štefana: »Tokrat smo pripeljali kavkaško ovčarko Medi in njeno hčer Esti, ki sicer živi pri novih lastnikih, Kseniji in Franciju Šilcu (na sliki desno). Zadovoljni smo z rezultati, glede na to, da je imela Medi močno konkurenco iz Rusije in je bila ocenjena odlično, njena hči pa je prvakinja med mladimi, kar je še večji uspeh.« Mateja in David Mihelčič iz Litije: »Vzrejamo kraške ovčarje, avtohtono slovensko pasmo, in tokrat smo na razstavo pripeljali Lana in Neli. Pasma postaja vedno bolj priljubljena, v svetovnem merilu pa je še vedno ogrožena. Zato v Sloveniji shranjujemo genetski material, da bi lažje ugotovili, kaj je krivo za določene bolezni. Sama sem se v to pasmo zaljubila prav na eni takšnih razstav in potem dve leti čakala na mladička. Zdaj naši trije otroci brez težav živijo s psi in miselnost, da to ne gre skupaj, je po mojem mnenju napačna.« Dva tisoč kosmatih Velika dvodnevna mednarodna razstava psov v Celju Konec tedna je bilo Celje prava pasja prestolnica, saj se je v dveh dneh, kolikor je trajala mednarodna razstava, v dveh nadstropjih dvorane L Celjskega sejma predstavilo več kot dva tisoč psov 190 pasem iz 25 držav. Na letošnjih dveh mednarodnih razstavah psov vseh pasem Cacib Celje 2016 in Winter Winner 2016, ki ju tradicionalno prireja Klub 5, slovenski klub za špice in pratipske pse s sedežem v Novi Gorici, so torej beležili rekorde. Silvana Pavlin, predsednica kluba, je ocenila, da so lahko kot organizatorji zelo zadovoljni, saj niso dosegli le rekordne udeležbe, še pomembneje je, da so razstavljavci pohvalili organizacijo in selitev v večjo dvorano, kjer so se dobro počutili. Za prihodnje si v klubu želijo, da bi v dogovoru s Celjskim sejmom ob pasji pripravili še vseslovensko razstavo malih živali in opreme zanje. Od vsepovsod V Celju je bilo tako na ogled toliko pasjih primerkov, kot jih sicer redko vidimo na enem mestu, nekaj je bilo celo pasem, ki jih na naših razstavah doslej ni bilo. Celo iz Moskve je pripotoval eden od kosmatincev, tudi iz Ukrajine, s Poljske in iz vseh sosednjih držav. Nekateri imajo resda lastnike v oddaljenih državah, ker pa so psi v solastništvu kje bližje, jim ni bilo treba premagati tako dolge poti. V dvorani se je med glasbo in napovedmi z ocenjevalnih prostorov občasno mešal lajež, ki pa ga je bilo presenetljivo malo glede na množico štirinožcev. So pač lepo vzgojeni pasemski psi. Medtem ko so lastniki čakali na to, da se s psom sprehodijo pred sodniki, so psu urejali še zadnje dlake in gube na koži. Psi so vdano prenašali vse to, drugi so zdolgočaseno poležavali v svojih kletkah ali na blazinah, tretji so morali nujno na bližnjo zelenico pred dvorano - če se seveda že prej zaradi nervoze ni kaj ponesrečilo. Na vprašanje, ali so takšne razstave za pse stresne, so sogovorniki menili, da so psi tega vajeni že od malega in da je to tudi način socializacije, da se navadijo na razne zvoke, druge pse in ljudi. Toda na trenutke se je vseeno zazdelo, da bi bili ti kosmatinci raje na kakšnem travniku ... TC, foto: GrupA www.vb'sentj ur.si V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: - zdravstveni in laboratorijski pregledi živali - preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov - kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali - diagnostika notranjih organov in ostale storitve. DELO NA TERENU! Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)! Mojca in Bernard Sever iz Sevnice: »Švicarska planšarka Afrodita je drugič na takšni razstavi. Je odlična čuvajka, toda ni napadalna. Njeno ime pove, da je tudi zelo lepa predstavnica pasme, ena redkih psičk, ki ima spredaj belo dlako v obliki švicarskega križa. Psarno imamo zaradi ljubezni do psov, sicer se ukvarjamo s kmetovanjem.« Lana Mršnik iz Kopra: »Vzrejamo francoske buldoge in tokrat smo pripeljali na razstavo brata Gizma in Amuruja. Že večkrat smo osvojili razne naslove, ki povedo, da vzgajamo kakovostne pse. Uspešni mladički imajo lahko zato višjo ceno. Sicer pa je to pasma, ki je zelo primerna za družine, saj imajo psi radi otroke.« 44 PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO ALBUM S CELJSKEGA Vrtičkarji iz leta 1973 Skupinica otrok iz generacije letnika 1968/69 Vrtca Anice Černejeve leta 1973 pred spomenikom Karla De-stovnika - Kajuha. Med mladimi nadebudnimi Celjani generacije 1968/69 je tudi celjski knjižničar in fotograf Robert Hutinski, ki stoji drugi z leve. Prispeval: Robert Hutinski (Celje) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje info: 03-426-17-36 (Srečko Maček). Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Prejeli smo Poslanica ob svetovnem dnevu materinščine Na začetku je bila Beseda ... stoji zapisano v temelju zahodne in tudi vesoljne, katoliške teologije, ki v svoje središče ne postavlja človeka, ampak učlovečenega boga. A jezik in njegove besede, slovenskih je skoraj pol milijona, pripadajo območju jezikoslovja, slovnice, antropologije, sociologije - pesništva. Četudi svojemu jeziku rečemo materinščina, torej ga povezujemo z materjo, s svojim rojstvom, z naro-jenostjo v neko skupnost, občestvo, narod, se z vidika zgodovine človeškega rodu, civilizacije, zastavlja vprašanje, ali je jezik človekov otrok ali brat. Če je jezik človekov otrok, je človek skrbel za njegovo rast, vzgojo, zdravje, če pa je njegov brat, potem sta skupaj odraščala in skozi radost otroške igre odkrivala svet in iznajdevala besede, s katerimi sta poimenovala vse, kar se je razcvetalo pred njunimi radovednimi, začudenimi očmi. In zakaj sta oče in sin ali brata kamnu rekla kamen, zvezdi zvezda in srcu srce? Na to preprosto vprašanje so najrazličnejše znanosti - od lingvistike do psihoanalize - našle nešteto odgovorov. A pomembno je, da sta oče in sin ali brata, ko sta rekla kamen, vedela, da mislita, da govorita isto. Da kamen ni zvezda in ne srce. Zaradi tega nas jezik združuje v družino, v kateri ima glavno, odločilno besedo mati, tista, ki nas je rodila in dojila in se je mleko začelo spreminjati v samoglasnike in soglasnike. Le domovini lahko rečemo tudi očetnjava, s čimer ustoličimo očeta kot vrhovno avtoriteto odgovornosti in modrosti. Jezik, naj bo materin otrok, človekov sin ali brat, odrašča, zori, se plemeniti in bogati, a se nikdar ne postara! Četudi ni dneva, da bi ne umrl kateri od jezikov našega sveta, slovenščina živi in živi zapisana že skoraj pet stoletij. Pogled na Slovar slovenskega knjiženega jezika bi moral v nas buditi posebno obliko nacionalnega ponosa. V njem je neprecenljivo bogastvo, ki ga ni nikjer drugod. Je morje, skoraj ocean, iz katerega odtekajo brezštevilne reke, potoki, studenci, vrelci ..., ki pojijo knjige, plemenite hčere slovenske besedne umetnosti. A ker sta se jezika poleg teologije polastili tudi politika in njena zvesta dekla ekonomija, grozi naši materinščini pohaba, zloraba, posilstvo. Ko bodeča žica postane tehnična ovira, ko nepregledne množice beguncev postanejo migrantski tokovi in se govori o kvotah in ne o nesrečnih brezdomcih, je skrajni čas, da se teologijo, politiko in njeno zvesto deklo ekonomijo izžene iz templja slovenskega jezika. Očistiti ta avgijev hlev, v katerem vsakdo lahko dreka in čivka po svoje in se ob tem celo čudi svojim sposobnostim, če ne že kar daru za »bogatenje« slovenskega jezika, ki je itak dža best. Slovenski pisatelji smo dediči pogumnih duhov, ki so skozi stoletja korak za korakom, verz za verzom, knjigo za knjigo ustvarjali ta naš čudež, ki mu rečemo jezik, slovenski jezik, in z njim ohranjali svojo samozavest in samobitnost. Četudi je prihodnost še tako grozeča, bomo največjo škodo storili sami sebi, če bomo zatajili svoj jezik. Ker vse manj bo držalo reklo, da čim več jezikov znaš, več veljaš, saj bomo brez svojega, mater-nega jezika sirote, brezimni izgnanci iz lastne domovine. Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev Zahvala Pomoč ob požaru Hvala za nesebično pomoč ob požaru, ki me je prizadel 13. 2. 2016. Zahvaljujem se sosedi Vidi Rošer, ki je opazila požar in sprožila reševanje, Ireni Krajnc, ki me je rešila iz zadimljene hiše, gasilcem PGD Nova Cerkev, PGD Vojnik, reševalcem iz Celja in Dragu Goričanu. Vsem iskrena hvala. PAVLA SMREČNIK, Nova Cerkev Modri telefon Za bon ni bilo računa Bralec je pred nekaj dnevi v Hoferjevi trgovini v Šentjurju kupil darilni bon za 20 evrov. Moti ga, ker je prejel le darilni bon, računa zanj pa ne. Meni, da bi moral prejeti tudi račun. Iz družbe Hofer odgovarjajo, da nakup darilnih bonov v Sloveniji ni obdavčen. Ob nakupu pride zgolj do zamenjave ene vrednosti za drugo, dokaz zanjo pa pred- stavljajo boni. Do obdavčitve pride šele med nakupom, ko je na vrednost nakupa obračunan še davek na dodano vrednost. Takrat kupec prejme tudi račun. Darilni bon je torej zgolj plačilno sredstvo in ne more biti predmet davčnih evidenc, saj do prodaje še ni prišlo. Potrdila za takšno menjavo izdaja družba Hofer le pravnim osebam, in sicer na upravi podjetja. Zadevo smo preverili tudi pri republiški finančni upravi. Odgovorila je, da darilni bon ni predmet davčnih evidenc le v primeru, ko se glasi na določeno vrednost. To velja v primeru, ko še ni znano, za nakup katerega blaga ali katere storitve bo darilni bon porabljen, kot je to pri Hofer-ju. V nasprotnem primeru, ko nekdo proda darilni bon - ki se nanaša na točno določeno količino in vrsto blaga ali obseg in vrsto opravljenih storitev - je treba od prejetega plačila obračunati DDV. Podjetje Hofer torej ravna v skladu z zakonodajo. Previsoko nadomestilo? Poklical je naš naročnik iz Štor (posredoval je osebne podatke), ki se pritožuje zaradi višine zneska na položnici za plačilo nadomestila za stavbno zemljišče. Kot je povedal, je v večsta-novanjski hiši lastnik približno sto let starega podstrešnega stanovanja, ki meri 43 kvadratnih metrov. Omenil je, da mora v dveh obrokih plačati 48 evrov nadomestila. Opazil je, da plačujejo lastniki nekate- rih večstanovanjskih hiš le malo več kot on. Meni, da je v stavbi, kjer stanuje, bivanje manj kakovostno, saj je streha azbestna in dvorišče neasfaltirano. Poleg tega opaža, da mora letos plačati več, kot je leto prej. Primož Kramer iz Občine Štore odgovarja: »Občina Štore je začela v letu 2015 posodabljati evidence za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ). Avgusta so vsi zavezanci v občini prejeli informativni izračun NUSZ, v katerem so bile natančno opisane vse postavke, pomembne za izračun. Namen tega informativnega izračuna je bil, da nam stranke sporočijo morebitne nepravilne podatke in da se baza za odmero NUSZ Občine Štore uskladi z dejanskim stanjem. Rok za sprejem teh informacij je bil približno mesec dni. Decembra je republiška finančna uprava izdala odločbe za odmero NUSZ. Po prejemu odločb so lahko stranke zaradi morebitnih nepravilnosti ugovarjale. Postavke, ki jih navaja vaš bralec in se nanašajo na starost stanovanja, tip strešne kritine in urejenost hišnega dvorišča, ne vplivajo na vi- šino odmere NUSZ. Na višino NUSZ vpliva to, v kateri coni je stanovanje in kakšna je njegova komunalna opremljenost (elektrika, voda, plin, javna razsvetljava, dostopna cesta ...). Vsekakor so potrebna, za razjasnitev vprašanja vašega bralca dodatna pojasnila. Zato ga vabimo, naj se z odločbo o odmeri NUSZ kadarkoli oglasi v Občini Štore, kjer bo prejel vsa zahtevana pojasnila.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. Pravi naslov za vaš sluh... Težko sledite pogovoru, če je v ozadju hrup? Slišite, ampak težko razumete? To je le nekaj znakov, ki lahko kažejo na težave s sluhom. Če ste na katerega od zgornjih vprašanj odgovorili pritrdilno, vas vabimo, da nas obiščete v Widexovih slušnih centrih v Celju ter Šempetru in brezplačno preverite svoj sluh Widexov slušni center CELJE, Linhartova 22, telefon 03 588 30 99. Odprto: ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 8.00 do 15.00 ter torek od 11.00 do 18.00. ŠEMPETER, Rimska 70, telefon 03 700 22 00. Odprto: ponedeljek, torek in petek od 8.00 do 15.00 ter sreda, četrtek od 10.00 do 17.00. SLUŠNI APARATI - WIDEX d.o.o. Ljubljana, Resljeva cesta 32,01/234 57 00 www.widex.si, info@widex.si facebook.com/slušni aparati widex PRISLUHNITE ŽIVLJENJU! OTROŠKI VRTILJAK 45 .ijH mrnk a kjer' bodo : p vrtii^jak ega ' tedi rfiašie' i pisane' loiskih- otrok. Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, . nam sporočite. , Z ' veseljem' vas bomo obiskali. IX ■ v i ■ ■ , ■ vi ■ Ko se spoprijateljijo zajčki in ptički V Vrtcu Kozje smo krmili ptičke, plesali in peli V tem vrtcu smo se že družili s sovicami in sončki, a tokrat smo se ustavili pri zajčkih, medtem ko bomo enkrat zagotovo šli še k račkam in ježkom. A v igralnici, kjer kralj uje-jo mali dolgouhci, je bilo tokrat tako veselo, da kar nismo mogli domov. Vzgojiteljici Lenka Černelč in Mojca Prešiček sta ta dan v vrtcu organizirali pravo zabavo s čisto pravim »mu-zikantom«. Da je vsestranski umetnik in glasbenik Franci Černelč slučajno tam tudi zato, ker je vzgojiteljica Lenka njegova žena, je ob tem majhna, a ne čisto nepomembna podrobnost. Franci je raztegoval meh, otroci so peli in plesali, a vseeno niso pozabili omeniti, da kljub vezam in poznanstvom stric Franci pride čisto preredko. Ravnatelj pride ob začetku šolskega leta pozdravit prvošolčke in jim med drugim omeni, da bosta z njimi kar dve učiteljici oziroma vzgojiteljica in učiteljica. Ravnatelj: »A mogoče kdo ve, zakaj je tako?« Fantek: »Eeee... mogoče, ker jih je preveč?« Ravnatelj zamomlja v brado: »Evo ga, novega šolskega ministra...« Ko vas bodo naslednjič nasmejale vaše bučke, njihove velike misli delite z nami. Pišite nam na tednik@nt-rc.si s pripisom za Otroški vrtiljak. V letošnjih zimskih dneh prav veliko snega ni bilo, a so otroci vseeno poskrbeli za ptičke in se na toplem v igralnici učili šivati in plesti. Zadnje čase pa zajčke vse bolj vleče ven, saj na njihova okna vztrajno trka pomlad. In prav je tako. StO, foto: GrupA V preluknjan papir je z nitjo in s šivanko mogoče izrisati najrazličnejše vzorce. Iz ostankov blaga lahko nastane tudi klovn ali karkoli drugega 46 RAZVEDRILO Ali veš, zakaj je tvoj pes srečnejši kot ti? Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Cepljenje Zakaj so moški nori na blondinke? Ker so bili v otroštvu cepljeni proti rdečkam in črnim kozam. Poslušna Sosed se hvali sosedu: »Moja žena je zelo poslušna, takoj ko ji zakličem, naj prinese toplo vodo, jo dobim.« »In zakaj potrebuješ toplo vodo?« »Kako, zakaj?! A naj posodo pomivam v mrzli vodi?« Kot računalnik Srečata se prijateljici in ena reče: »Vidim, da imaš novega fanta, bodibilderja. Videti je super, kakšen pa je kot moški?« Druga: »Kot moj računalnik: dobra grafika, slaba baterija.« Streznitev Pijanček je na pregledu pri zdravniku. Ta mu reče: »Ne morem ugotovit, kaj je z vami narobe. Mislim, da je to zaradi alkohola.« Pijanček mu reče: »V redu, gospod zdravnik, bom prišel, ko se boste streznili.« Nič več Učiteljica vpraša Janezka: »A ti oče še vedno pomaga pri nalogah?« Janezek: »Ne več, zadnja enica ga je čisto dotolkla.« Poskus Pepca pride iz lepotilnega salona in zunaj jo pričaka mož Francelj. »No, vsaj poskusila si ...« zamomlja. Superman Kakšna je Supermanova drža? Ko si v javnem stranišču in držiš kljuko, da kdo ne vstopi. Prvi Miha sprašuje Marijo: »A sem jaz tvoj prvi?« »Mogoče pa res, nekam znan se mi zdiš.« Šalo nam je poslal Jože Jurc iz Slovenskih Konjic. Varna banka Starejša ženica pride položit 500 evrov v banko in ji uslužbenka reče: »Gospa, pravkar ste toliko dvignili zunaj na ban-komatu, zakaj zdaj polagate?« Ženica ji resno reče: »Mislim, da je moj denar bolj na varnem v banki kot zunaj v bankomatu.« Spraševali smo vas, katera prireditev je bila pred časom na Ljubnem. Pravilen odgovor se glasi: tekma svetovnega pokala v ženskih smučarskih skokih. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon bralke Anje Čemažar iz Celje, ki ji bomo poslali Kuharske bukve - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE O katerih živalih pišemo v tokratni številki časopisa? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 1. marca, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo NT&RC Kuharske bukve - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. (s spleta) Vidljivost Simona Šolinič: »Nekaj sem objavila na FB, prosim, če delite. Že nekaj časa nisem nič objavila in ne vem, kakšna je vidljivost.« Tea Podpečan: »Dobra, ni megle!« V postelji s Tanjo Naša lektorica Tanja Drolec ima včasih zelo zabavne pripombe k tekstom. Eden zadnjih primerov je dopis k intervjuju, v katerem je Miran Gracer razlagal, kako ljudje nič ne berejo. » ... Ljudje namreč še vedno radi vzamejo knjigo v roke. Žal predvsem le na dopustu, ko imajo več časa. Zvečer, kot smo to delali včasih, tega ni več ...« Tanja: »O, pa je še! Samo on tega ne ve, ker ni v moji postelji ...« mrum 8 9 8 6 5 4 9 4 7 5 1 9 1 6 9 4 2 1 5 6 4 6 2 7 3 2 6 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , I/ ■ V ■ ■ t v Krizi in težave parkiranja Veliko je bolj ali manj znanih in neznanih šal o tem, kako ženske znamo oziroma ne znamo parkirati svojih jeklenih konjičkov. Če bi že morala priznati, da je parkiranje ena od stvari, ki predstavnicam nežnejšega spola predstavlja največ težav v prometu, bi za to zagotovo okrivila moške. Oni so namreč tisti, ki nas prepričujejo, koliko je 20 centimetrov. Če se s centimetri ne bi tolikokrat širo-koustili, bi bil tudi kakšen »štrajfen« na avtomobilskih vratih manj. Priznam, da se bočnemu parkiranju, če se le da, rada izognem. Ampak ko se ga lotim, ga izpeljem šolsko. Resda se mi to ne bo posrečilo, če bo le nekaj centimetrov za mano v BMW sedel nestrpen stric s telefonom, prilepljenim na uho in »frisom«, ki govori: »Joj, ženska, pa kaj tebe res niso učili parkirati? Kdo ti je sploh dal izpit?« No, v takšnih situacijah raje naredim še kakšen krog, da se znebim zafrustriranega »mačota« na svojem repu. Je pa res, da imam zadnje čase največ težav s parkiranjem v bližini zdravstvenih ustanov. Že sama misel na to, da moram, če želim bolnega otroka karseda hitro spraviti do zdravniške oskrbe, parkirišče plačati, me sili na bruhanje in mi dvigne vse lase pokonci. Preprosto ne morem razumeti, da lahko v Sloveniji ustanove, kot so na primer zdravstveni dom, bolnišnica, lekarna ali urgentni center, delujejo brez vsaj minimalnega števila parkirnih mest. Si predstavljate, da bi gostinec lahko legalno posloval brez urejenih sanitarnih prostorov? Seveda ne. Ker to preprosto ni mogoče. A je treba priznati, da so občinske službe vendarle poskrbele, da do zdravnika ni treba preveč pešačiti, je pa za to treba plačati. Pri nas tako ali tako plačamo že »dober dan«, zakaj potem ne bi še parkirnine pred zdravstvenimi ustanovami. Ko nekako prebolim to nespodobno krajo centov v višini nekaj kav iz avtomata, se vendarle odločim in zavijem na najbližje parkirišče celjske REŠITEV SUDOKU 192 7 9 4 1 6 5 8 2 3 8 5 2 4 3 7 1 6 9 1 6 3 9 8 2 4 7 5 3 2 5 8 1 6 9 4 7 9 4 7 2 5 3 6 1 8 6 1 8 7 9 4 3 5 2 5 3 1 6 2 8 7 9 4 2 7 6 3 4 9 5 8 1 4 8 9 5 7 1 2 3 6 pediatrije, kjer ima hči pregled. Pred uvozom na strogo zastraženo parkirišče se zaradi nerodnosti voznikov in slabo delujočega sistema naredi čep in treba je precej »manevriranja«, da se vozniki uspemo izogniti trčenju in kolikor toliko varno parkiramo. Da o času, ki je za to potreben, sploh ne govorim. Še dobro, da ne gre vedno za življenje. Že na vhodu poleg cenika piše, da je treba parkirni listek dobro varovati, saj se morebitna izguba pošteno plača. Zato ga pospravim v najbolj varovan predalček denarnice. Da mi ne odnese še kaj več kot le kave iz avtomata. Ko se s hčerko po približno uri vračava proti avtomobilu, začnem iskati zlati listek, ki naju bo znova spustil na prostost, a ga po Murphyju seveda ne najdem. No, vsaj takoj ne. Na srečo je tako dobro spravljen in skrit. Ko mi končno uspe na kupček spraviti vse, kar potrebujem - parkirni listek in kovance - se odpravim do parkomata. Veter je tako močan, da komaj premikam noge in ob tem pazim, da mi iz rok ne izpuli parkirnega lističa. Pri plačevanju sledim napisanim navodilom - najprej približam listek oziroma črtno kodo, nato modro »ki-štico« nahranim z zadostno količino kovancev, počakam in prevzamem račun. Odpravim se proti avtu, se zapeljem pred zapornico, skozi okno molim račun, a zapornica se ne odpre. Za mano se nabere precejšnja kolona. Zapornica pa se še vedno ne odpre. Nakar ugotovim, da mi račun pri izhodu ne bo prav ničpo-magal. Potrebujem namreč parkirni listek, ki pa ga, kakopak, nimam. Ne najdem ga. Najverjetneje mi ga je med plačevanjem odpihnil veter. Voznike za sabo vljudno prosim, če se mi lahko malo umaknejo, da se postavim na stran in jih spustim naprej. Potem pa v akcijo in iskanje izgubljenega listka. Na srečo imajo pri izhodu številni težave, zato gospa vratarka pogosteje kot v hišici čez cesto stoji ob zapornicah. Poprosim jo za pomoč in ji pokažem plačan račun in parkirni listek z enako uro, ki sem ga ob tem našla na tleh - če je bil moj ali ne, še danes ne vem. Gospa se kljub začetni strogosti omehča in odpre zapornico. Tako sva se po skoraj polurni epopeji s plačevanjem parkirnine lahko s hčerko končno odpeljali proti domu. In tako lahko z gotovostjo trdim, da parkiranje ni največja težava. ZAPARKIRANA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Dandanes je še samo pika-com to, pika-net ono. Za odpravo vaših težav bi vam priporočil dobro ... STROKOVNJAK ZA CERKVENO PRAVO SESTAVLJEN KMETIJSKI STROJ ODVETNIŠTVO NOGOMETNI KLUB LISTNATO DREVO NEKDANJA SMUČARKA SITAR IGRALKA RINA SAMUEL JACKSON ATENSKI KRALJ ŽENSKA, KI DELUJE PODTALNO TONE PARTLJIČ JUDOVSKI DUHOVNIK NAJVEČJA CELINA IZUM, IZNAJDBA MARKO VOZELJ MAJHNI ZAJEDAVCI SLADKA LIMONA PRVA ŽENSKA TEŽKA RJAVA TEKOČINA 12 SKANDINAVSKA PLANOTA NEKD. UČIT. ŠOLA VEČ PROTOV ZAKUP (ZASTAR.) LATINSKI PREDLOG KOŠARKAR LAKOVIČ GL. MESTO BOLIVIJE DRUGI SKLON, RODILNIK GORSKE REŠEVALNE SANI PESNIK GRUDEN DVOZLOŽNA STOPICA NEKDANJA JUGOSLAVIJA JOHN OSBORNE SL. ZNAMKA ŠP. OBLEKE OTROŠKA IGRAČA GL. MESTO NEKD. ZRN RIM. PRER. NIMFA KONOPLJA ZŽENSKIMI CVETI ZAMAKNJENOST RIMSKI POET (TIT LUKRECIJ) RAZL. IMENA KRISTJAN avtor MIMI STOPAR ŽIVAL, KI LOVI DRUGE ŽIVALI SLIKARKA KOBILCA GRELNO TELO SLOVENJ GRADEC ,10 ŽIVALSKI ŠKROB ŽENSKA, KI SE UTOPI BESEDILO S PRIKRITIM SPOROČILOM LEVI PRITOK DNEPRA PRAOČE IZRAELCEV HLADEN LETNI ČAS ANGLEŠKI AVTO 14 NIHAJOČE TELO PREBIVALCI APAČ PADALKA AVBELJ ČEŠKI REFORMATOR HUS MORSKI SESALEC NEKDANJI DIRKAČ LAUDA DRŽAVA V JZ AZIJI EMIL BARONIK PODOBA (ANG.) STARO-EGIPČANSKI BOG BREZBARVEN PLIN KVARNER-SKI OTOK TISOČ KILOGRAMOV Mislim, da bi nekdo ... TISKARSKO OPRAVILO NOVI SAD FARMA V ZDA SESTAVINA PREDUJEM OKLEPA ČLE-NONOŽCEV POŽREŠNEŽ (STAR.) AMERIŠKI ROCKER COOPER IZRAELSKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA 7 Nagradni razpis 1. nagrada: bon za storitve v Hiši zdravja in sprostitve Bio Vital na Ljubečni 2. nagrada: bon za striženje v salonu Fantazija v Celju 3. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 1. marca. Rešitev nagradne križanke iz št. 7 Vodoravno: PLEHKOST, REKLAMAR, EPSON, LS, ŠI, DOTOK, ELO, NENA, TRAVNIK, JON, CARS, SLAVIZEM, JAG, TH, TIGROVO OKO, ORION, OMAN, AŽ, VESTALKA, DN, IGRICA, LAZ, ED, VOILA, VESNA, RAJA, ABNORMEN, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Ona: To, kar se vam mogoče zdi trezno in pametno, se bo kaj hitro izkazalo kot izredno nepremišljena poteza. Pazite se, kajti takrat bo prepozno. In nikar si ne delajte nepotrebnih skrbi, saj jih imate že tako ali tako dovolj. On: Spoprijeli se boste s težavami na delovnem mestu in se dobesedno zakopali v delo. Od začetka vam sicer ne bo šlo vse po načrtih, vendar pa boste na koncu z rezultati vsekakor izredno zadovoljni. Ona: Obeta se zanimiv konec tedna z osebo, za katero ste že dalj časa kar precej ogreti. Naj vas ne skrbi za posle, saj jim vaša kratka odsotnost pač ne more kdo ve kaj škoditi. In nikar se ne zagovorite. On: Zaradi nekdanjega opravljanja vas bo sedaj pekla vest. Poskusite popraviti nastalo škodi in videli boste, da vam bo veliko lažje. Pravijo, da naj človek najprej pomete pred lastnim pragom. Držite se tega! TEHTNICA И Ona: Obiščite starejšo so-rodnico, ki vas že nestrpno pričakuje, saj si lahko od tega obiska nadejate neslutenih koristi. S tem ji boste naredili ogromno veselje, zadovoljni pa boste tudi vi sami. Toda nikar ne pričakujte preveč! On: Ne izgubljajte časa po nepotrebnem, ampak se lotite zadeve tam, kjer lahko pričakujete največje koristi. Zvezde so trenutno vsekakor na vaši strani, pa se vam tako splača tokrat tvegati tudi malce več, kot pa ste navajeni. ЦЦ-шш.чиа Ona: Kar žareli boste od zaljubljenosti, kar bodo opazili tudi vaši prijatelji, ki se kar ne bodo mogli načuditi vaši spremenjeni osebnosti. Vi pa boste razmišljali le o tistem prijetnem neznancu, ki vam je zmešal glavo. On: Stari znanec vas bo spomnil na dano obljubo, na katero ste domala pozabili. Sedaj pa je prišel čas za izpolnitev, zato bi ne bilo dobro, če bi se poskušali izogibati. Konec koncev boste imeli koristi tudi vi sami. DVOJČKA ** ■ STRELEC £ Ona: Pogovor s prijateljem vas bo tako pomiril kot tudi prinesel sicer že zdavnaj izgubljeno samozavest. Ne trudite se, da bi ubogali »dobronamerne« nasvete, ampak raje delajte po svoji glavi. Presenečenje! On: Uspeli boste razčistiti nesporazum, ki že kar nekaj časa načenja vaše ljubezensko razmerje, pa četudi je celotna zadeva povsem enostavna. Kasneje pa se boste spraševali, le kako ste lahko bili tako malenkostni. Ona: S partnerjem se bosta odločila za važno potezo v vajinem odnosu, ki je očitno prav tisto, kar si želita oba. To bo vsekakor še dodatno učvrstilo vajino razmerje in načrte za skupno prihodnost. On: Teden, ki je pred vami, vam obeta nekaj prav prijetnih trenutkov, ki se jih boste še nekaj časa z veseljem spominjali. Na nek način pa bodo spomini tudi povsem materialne narave. Le brez skrbi, saj ni tisto, na kar ste ravnokar pomislili... OBRAZ, ID, BALT, LOVSTVO, POIROT, RTIČ, TELL, OLJE, JOURNAL, KIJ, MO, PLAZMA, SLIVA, FG, LUŽA, KLADA, AR, RIZIK, DATUM, JANI, IJEKAVEC, KORAKEC, TATARSKI, SREČICA. Geslo: Naj maturantka in naj maturant Izid žrebanja 1. nagrado, bon za storitve v kozmetičnem salonu Biona v Celju, prejme: Urška Goručan iz Pristave pri Mestinju. 2. nagrado, bon za striženje v salonu Fantazija v Celju, prejme: Nada Jager z Grobelnega. 3. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Mira Čokl s Ponikve. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. KRIŽANKE & UGANKE www.trik.si V prodaji od 12. februarja. Ona: Ne smete se pustiti zanesti zaradi materialnih koristi, saj vam v kritičnih trenutkih lahko pomagajo samo pravi prijatelji. Denar je sicer prijetna stvar, vendar pa vam ne more nadoknaditi pristne topline vaše okolice. On: Res je, da vas nenehni prepiri razburjajo, hkrati pa morate priznati, da vam dajejo občutek, da niste osamljeni. Na koncu se boste tako ali tako samo smejali, seveda pa ni izključeno, da se ne bo zgodilo še kaj prijetnejšega... KOZOROG Ona: Privoščili si boste domiselno šalo, ki pa bo nekoga hudo prizadela. Hkrati pa boste izvedeli nekaj prav presenetljivega, kar vam bo v veliki meri pomagalo pri osvajanju osebe, s katero nikakor ne morete najti skupnega jezika. On: Simpatična znanka vam bo popolnoma spremenila trenutne načrte. Toda samo brez skrbi - teden se bo končal prijetno, kot že dolgo ne. Za poslovne zadeve si boste morali najti čas ob kakšni drugi priložnosti... Ona: Nekaj se bo razpletlo v vaš prid in kar naenkrat se boste znašli pred dejstvom, da vam lahko uspe tudi tisto, na kar si niste upali niti pomisliti. Nekdo vam bo sicer zavidal, a vam s tem pač ne more škodovati. On: Ne izgubljajte poguma, ampak se lotite zadeve karse-da odločno, pa naj bodo ovire videti še tako nepremagljive. Uspelo vam bo! Včasih se je treba pošteno potruditi, da človek doseže zastavljene cilje. DEVICA Ona: Vaša skrhana zveza se bo ponovno okrepila, po drugi strani pa se vam bo nenadoma odprla povsem nova alternativa. Sklenili boste zanimivo poznanstvo, ki vam bo v prihodnosti prineslo še obilico dobrih reči. On: Zaradi vašega nemirnega iskanja vam gre venomer nekaj narobe. Streznite se že enkrat in ne iščite dlake v jajcu. Poglejte življenje tudi z druge, prijetnejše plati in spoznali boste, da ni vse tako črno, kot se vam dozdeva. VODNAR Ona: Nekdo se vam že dolgo skuša približati; morate se le ozreti in se seveda odločiti. Lahko bi bilo prav prijetno, saj konec koncev tudi vi trenutno potrebujete nekoga, ki bo prisluhnil vašim čustvom. On: Nikar se ne zaletite ampak raje vse skupaj še enkrat dobro premislite. Pred časom ste se že grdo opekli, zato nikar ne ponavljajte istih napak. Bodite skrajno previdni, še predvsem pri ljubezenskih stvareh. Ona: Skrajni čas je že, da si temeljito izprašate vest in dokončno razčistite, kaj v resnici pričakujete. S partnerjem se boste zapletli v precej neprijeten prepir, ki pa se bo končal veliko bolje, kot pa boste pričakovali. On: Sreča je na vaši strani in ponovno boste v optimističnem razpoloženju. To se bo pozitivno odražalo tudi v vašem poklicnem življenju, kjer lahko pričakujete kar precejšnje presenečenje. NIKELJ 13 6 9 NEPTUNIJ 2 3 11 15 5 LEK SUICID 8 BIZMUT 4 48 RUMENA STRAN Četverica »nekaj let pozneje« Zadnji hokejski derbi med ECE Celjem in Jesenicami je bil zelo dobro obiskan, v dvorani v celjskem Mestnem parku pa je bilo tudi veliko bivših celjskih igralcev, ki jih je na sprejem povabilo vodstvo hokejskega kluba. Videli so dramo na ledu, vmes pa obujali spomine na prelepe dni. V svoji mladosti so dres jugoslovanske reprezentance oblekli (z leve) Vojko Bratec, Milan Vertovšek, Vinko Lesjak in Nace Filipovič. Na drugi fotografiji pa so v drugačnem vrstnem redu. Saj jih prepoznate? MSH, foto: osebni arhiv Milan Vertovšek, SHERPA Čokoladni konec tedna Priznani slaščičarski mojster Gorazd Potočnik je minuli konec tedna obiskovalcem Planeta Tuš Celje pripravil kar 10-metrsko čokolado. Nastala je iz 12 kg različnih vrst stopljene čokolade, ki ji je dodal posip iz lešnikov in suhega sadja. Nastajala je kar pred obiskovalci, ki so spremljali dogajanje na prireditvi Čokolada je ključ do srca, kjer se je predstavilo več slovenskih izdelovalcev te sladke dobrote. Obiskovalci so lahko čokoladna srca izdelovali tudi sami, ob zvokih skupine Il Divji. Foto: SHERPA Več žensk, več idej Vsake oči imajo svojega »malarja« Ob včasih dolgih sejah celjskega mestnega sveta, sploh ob resnih temah, kot je obravnava občinskega proračuna, o katerem se je na zadnji seji razvila polemična razprava, dobro dene tudi kakšen trenutek sprostitve. Svetnika SD Stane Rozman in Primož Brvar (z desne) sta ga očitno našla ob prebiranju občinskega gradiva. Ali pa ju je bolj sprostil kakšen zanimiv posnetek na Youtubu? Njuna svetniška kolega Damir Ivančič in Branko Verdev pri zatopljenosti v občinsko gradivo očitno nista našla poglavja, ki bi jima zvabilo prešeren nasmeh na usta. RG, foto: GrupA Ko je na kupu več žensk, naj bi se vreme kmalu poslabšalo, pravi ljudska modrost. Ko so skupaj tri kustosinje Centra sodobnih umetnosti Celje, pa lahko pričakujemo predvsem nove zanimive likovne projekte v katerem od mestnih razstavnih prostorov. Takole so se skupaj sprehodile (z leve) Irena Čerčnik, Maja Hodošček ter Maja Antončič. Foto: SHERPA Kam pa kam, Marko? Podelitve diplom prvi generaciji slušateljev Gorenje Create Academy se je udeležil tudi dr. Marko Jaklič (na sredini), profesor na Ekonomski fakulteti (EF) v Ljubljani. Po fotografiji sodeč lahko samo ugibamo, kaj ga je tako presenetilo v pogovoru s predsednikom uprave Gorenja Franjem Bobincem (desno). Morda kakšna mamljiva ponudba o sodelovanju na Gorenjevi korporativni univerzi v Velenju? Glede na to, da na EF ni več razvpitih dodatkov za stalno pripravljenost in da je senat Univerze v Ljubljani, ki jo vodi rektor dr. Ivan Svetlik, pred dnevi napovedal krčenje prav tako razvpitih honorarjev za raziskovalno in projektno delo, bi o morebitni Gorenjevi ponudbi veljalo vsaj razmisliti. V kriznih časih vsak evro prav pride. RG, foto: RG