Leto V!., štev. 73
Mublfsna, sreda 1. aprila 1925
Poštnina pav šal Iran a.
Cena 2 Diir
ca Izhaja oh 4. «ja>ra|. s=a
Stane mesečno D;n 25 —; za inozemstvo Din 40— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo t
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
Stev. «6/L — Telefon Stev. j». Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knaflovi ul, št. 5/L — Telefcn 6t. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Uprava ■
UpravniStvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54- — Telefon »t. 36.
Inseratn! oddelek t Ljubljana, Prešernov« ulica it. 4. — Telefon 6t. 36.
PodruZnlci: Maribor, Barvarska ulic* it. t. — Celje, Aleksandrova cesta,
Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljub ij&na it. 15.841, • Praha čisto 78.180 Wicn lir. laj.ut.
Ljubljana, 31. marca.
V	opravičilo preokreta HRSS iz po-fitike rovarstva k pozitivnemu delu ie napisalo glavno glasilo radičevcev, zagrebški «Hrvat» tudi vrlo pomembni stavek, ki se glasi tako-le: «Martirij naroda se ne da tirati do absurda, oso-bito ko spozna, kakšne so in kolikšen realne potrebe, ki jih je treba nujno izvršiti.*
Sest let so potrebovali radičevci, da so prišli do pravega spoznanja ter do prepričanja, katerega mi razglašamo Slovencem kot evangelij že ves čas našega novega državnega življenja. Kolikrat smo že povedali, da liudstvo od državnopravnih gesel, od federalizma. separatizma in avtonomizma dru-zega nima kot škodo. Zanj so predvsem važna realna vprašanja, katerih rešitev po načelih enakopravnosti postajajo vsak dan boli nujna in pereča. Da bi se radičevci že ob nastanku Jugoslavija odločili za pozitivno delo, bi bila danes naša država za milijarde bogatejša, v zadovoljstvo vsega prebivalstva pa bi bile že lahko po večini zabrisane neenakosti in razlike med ooedinimi pokrajinami. ki so se radi absurdne politične konsEelacije po krivdi onih, ki so nganiali abstinenco ali pa brezg'avo in brezvestno opozicijo napram «Beogra-du» na žalost samo še povečale.
V	letošnje skupščinske volitve ie šla JDS v boj pod izrecnim geslom, da treba z državnopravnimi političnim orgijami prenehati na korist smotrenemu gospodarskemu delu. ako nočemo, da se upropasti država in v njej še posebej mnogi upravičeni naše pokrajine, ki predvsem z gospodarskega ozha praznega politiziranja brez pozitivnega in konstruktivnega dela več prenesti ne more. Še posebej smo poudariati, da je vsak glas. od^m za SLS. za Slovence izgubllcn in da čim večje Število slovenskih demokratov bo izvoljenih, tem izdatnejši bo mihov vpliv na razvoj notranjepolitičnih, zlasti pa gospodarskih razmer v državi
Kako pravilno in pošteno smo slikali iituaciio Slovencem, dokazujejo Politični dogodki, ki so nastopili po volitvah. Slovenija je zaupala svojo usodo klerikalnim poslancem, katerim je dala 20 mandatov, ti ta dosedai druzega zanio niso storili, nego da so v Narodni skupščini s svoilm divjaškim in posurove-!im nastopom Slovonce samo kompromitirali in diskreditirali.
In ne samo to! Potem, ko so radičevci slovesno manifestirali za pozitivno delo ter na ves glas izjavljajo, da martirij naroda ne smejo tirati do absurda, ker je treba nuino izvršiti realne potrebe.ostaiajo klerikalci po izjavi samega voditelja, dr. Korošca, trdovratni v svojem negativizmu in trdo-glavi v nadaljevani frazerske avtono-mistične politike. Človek res ne ve. aH so ti l.iud<e še pri pameti in ali ima'o v sebi sploh še trohico čuta ljubezni do slovenskega ljudstva, ki ga je izmučenega pognala klerikalna politika v najtežavnejšo situacijo.
Baš proračurske dvanajstine. ki sto-fe danes na dnevnem redu Narodne skupščine, dokazujejo, kako ogromno škodo ima Slovenija od tako jalovega parlamentarnega zastopstva kot ie SL.S Najvažnejša državna z?deva — proračun — ie sestavljen za Slovenijo 00 bi-rokratičnih vidikih. Močno parlamentarno zastopstvo SLS pa ni niti znalo, niti hotelo onrabiti svoie parlamentarne moči, da bi doseglo za našo pokrajino proračun, ki odgovarja nele urad nim. marveč tudi liudskirn potrebam. Priti je moral pred letom dni šele dr. Žerjav kot neposlanec, sedai pa 0» nipgovi strani samo še po«!. Pivko, da reš'ta za Slovence v proračunu, kar se f nvhovo skromno številčno močio rešiti da velike škode. ki jo ie oovzročih SLS in nieni poslanci s svojo dolgoletno zavoženo politiko.
Mesto da bi klerikalci priznali, da trpe tudi šc sedanie dvanajstine ra težkih posledicah ni'hovega izvirnega greha, pa Imaio še drzno čelo. da zopet podžigalo liud.cke strasti ter v svoji priznani hudobiji drlaio odgovorne za svojo večletno brpzvestnost in lenobo druge. šele. kada- bo Prišlo tudi v Sloveniji tako iztrfznenie. kakor je seuai rasron:lo na Hrvatskem, se bo dalo za S'ovence radikalno popraviti, kar ie bilo dosedai zamujenega. Ako pa bo slovensko liudstvo še naprej slepo drvelo za krivo palico, na i se ootem nikar ne čudi. ako niegovi interesi v Narodni skupščini ne bodo tako zastopani, kakor bi to bilo tL=ha. Ako bodo radičevci resno radaiievali politiko pozitivnega dela. obstoii še celo opasnost. da se bodo po «vol:i slovenskega ljudstva® in po žel;ah Rima razmere Pri nas še poslabšale, ker nihče zahtevati ne more in ne sme. da hi se potem Hrvati in Srbi bolj brigali za slovenske stvari, kakor Slovenci sami. Da pa dva slovenska demokrata navzlic nenavadnim naporom ne moreta opravljati vsega dela. ki ie določeno za 25 poslancev, to je menda tudi jasno.
Odgoditev Narodne skupščine
Do 25, aprila. — Delovni program po Veliki noči. Avdijenca skupščinskega predsedništva
Beograd. 31. marca. o. Med vlado In predsedništvom Narodne skupščine je bil dosežen sporazum, da se z ozirom na velikonočne praznike danes Narodna skupščina odgodi do 25. aorila. Med tem bo zasedal zakonodajni odbor, kateremu |s izročen v razpravo tiskovni zakon in k! bo razpravlial tudi o novem stanovanisfcem zakonu. Po Veliki noči bo skuoščhia razpravljala o teh dveh projektih nakar prideio na vr«to zakon o sodnikih in o ustroistvu sodišč.
Beograd, 31. marca, p. Danes opol-
dne je sorejel kralj novo oredsedništvo Narodne skupščine v avdiienco. Manjkal je samo tainik Tomo Pooovič. ki se je opravičil. Vladar se ie zelo ljubeznivo razgovarial z vsemi er.spodi in se je informiral o delovanju Narodne skupščine. Predsednik Trifkovič mu ie poročal o zakonih, ki so predloženi zbornici. Kralj se je živahno zanimal za razmerje moči poedinih strank v parlamentu. Mnogo se ie opažalo, da je vladar zelo dobro noučen o soglasnosti, ki vlada v Narodnem bloku.
Pričetek debate o dvanalstinah
Podatki ministra financ o državnih dohodkih in izdatkih ter o splošnem gospodarskem stanju.
Beograd, 31. marca r. Narodna skupščina je ob pol 11. dopoldne pričela razpravo o proračunskih dvanajstinah. Po prehodu na dnevni red so bila prečrtana poročila poročevalcev večine in posazeronih opozicijo-rtalnih skupin finančnega odbora. Nato je dobil besedo
fin, minister dr. Stajadlnovlč ki je podal obširen ekspozž kot uvod v glavno debato o proračunskih dvanajstinah. Naglašal je, da dvanajstine sicer ne predstavljajo najugodnejše rešitve državnega finančnega gospodarstva, da pa se redni državni proračun radi razpusta narodne skupščine ni mogel predložiti. Da se popra-vlada odločila za seSk. sovucodčsnugskh vtjo pomankljivosti dosedanjega budžeta se je vlada odločila za naslednja sredstva: l. Za zvišanje o-ziroma zniža/raje posameznih postavk dosedanjega proračuna, čn 2. za tako uporabo proračunskih kreditov, da bodo od slej mogoči virementi med kreditnimi postavkami posameznih ministrstev. Zvišanje kreditov, kakor ga določa oddelek I. zakonske predloge, znaša 665 nrtMk*nov Din ki so predvsem določeni za produktivne namene. Na prvem mesta stoje investicije za zboljšanje železniškega prometa, ki znašajo 146 miKjonev Din. Gre deloma za nadaljevanje grajenja pričetih novih železniških prog in deloma za zgraditev novih, kakor tudi trasiranje projektiranih prog. Gre za nadaljevanje znanega vladnega programa. Finančni minister je naglašal, da je naša država zgradila po vojni 700 km železniških prog. Nadaljni produktivni izdatki se tičejo monopolne uprave. Povišanja znašajo 46 milijonov, ki se bodo večinoma porabili za povečanje tobačne produkcije. Ti izdatki pomenjajo aktivno postavko, ker moremo gotove količine naše aktivne tobačne produkcije izvažati v inozemstvo. Od tobačne produkcije leta 1923. je pripravljenih 600 milijonov kg tobaka za izvoz, ter je od te količine četrtina že prodana. Od tobačne produkcije leta 1924. bo ostalo 10 milijonov kg tobaka za izvoz. Izdatki monopolske uprave za leto 1923. od aprila do decembra znašajo 1832 milijonov dinarjev, v istem času leta 1924. 2T>35 milijonov, torej za 183 milijonov več. Leto 1923 je izkazalo 36 milijonov prebitka, medtem ko so bili za leto 1924. proračuna?« dohodki na 169 milijonov izdatki pa na 144 milijonov, torej čisti dobiček samo 25 milijonov, dinarjev. Po dosedanjih podatkih pa znaša ta čisti dobiček 50 milijonov dinarjev. Predvsem je treba omenjati pri tem razvoj državnih sladkornih tovarn v Beliu, ki so zelo napredovale. Leta 1922 je znašala njihova produkcija 400 vagonov, leta 1923. za 50% več, t. j. 630 vagonov, medtem ko je produkcija leta 1924. narastla na 1530 vagonov.
V skupim izdatkov, ki ne izgledajo na-rnvnost produktivno, ki pa morajo indi-rektno učinkovati produktivno, ie omenjati predvsem izdatke za vojsko in mornarico, za katere se zahteva povišek 119 milijonov dinarjev. Ta povišek je potreben iz treh razlogov: 1.) iz izvedbe zakona o ustroju vojske in mornarice, zlasti na podlagi vsot za povišanje oficirskih plač, 2.) iz povišanja cen posameznih živil, 3.) Iz potrebe obnove med vojno porušene tovarne smodnika v Obiličevem, kakor tudi ar-zenala v Kragujevcu.
Razen tega določa zakonski predlog tudi izredne kredite za preteklo proračunsko dobo v skupnem zneskn 1073 rajonov Din In v znesku 286 milijonov dinarjev. Med temi izdatki je naiveč takih, ki jih je odobrila prejšnja vlada g. Davidoviča.
DRŽAVNI DOHODKI.
Po predloženih uradnih podatkih so bifi večji dohodki od apriia do decembra 1924. preračunani na 795 milijonov Din. Ta svota pa ni bila dosežena, temveč je znašala le 282 milijonov. Pri tem je treba upoštevati, da se je primanjkljaj 512 mMijonov od decembra dalje stalno zmanjševal. Finančni rninster je opozarjal, da so znašati carinski dohodki za leto 1923/1924. 1530 milijonov, za leto 1924 1925 1581. torej za 43 milijonov Din več. V novejšem času je situacija zopet siabejša.
Neposrednih davkov se je vsled naraščajočega zboljšanja administracije L 1919 1920 vplačalo skupno 113 milijonov, leta 1920/1921. 258. leta 1921 22. 381. leta 1922/ 23. 687, leta 1923 24. pa 789 milijonov Din.
Izredne doklade so znašale L 1923. 314,
1. 1921 že 456 milijonov Din. Davek na poslovni promet !s znašal 1. 1921. 42, 1. 1922. 97, I. 1923. 165, 1. 1924. pa 191 milijonov dinarjev. Invalidski davek je znašal L 1921. 30, 1. 1922. 32, 1. 1923. 62 in L 1924. pa 71 milijonov Din, kar kaže neprestano naraščajočo tendenco. Da pokrijemo zvišane ln-vard«ke podpore je potrebno zvišanje Invalidskega davka, kar bo znašalo približno 80 milijonov Din. Težkoče nam delajo stari dolgovi in neplačane zadolžnlce iz prejšnjih proračunskih dob, ki segajo notri do 1. 1919. Da dosežemo v tel stvari regulacijo, predlagamo pooblastilo za Izdajo državnih bodov s triletnim rokom v znesku 450 milijonov Din. Vrhutesa smo v <;vr-ho finansiranja tobačne žetve sklenili z nekaterimi anjrleškimi bankami pogodbo v zne sku I milijona luntov šterl ngov, to le okoli 300 milijonov Din. Za po:rebne velike Investicije na naših železnicah pričakujemo v najkrajšem času kombinirano angleško-ameriško posojilo, katero bo garantirala naši vladi Blairova banka skupno z veliko angleško tvrdko Armstrong. Pogajanja glede tega posojila so že v teku in bom poročal o njih, kakor hitro bodo sklenjena.
V teku letošnjega leta bomo morali posvetiti posebno pažnjo gospodarski In fi-nancijski ureditvi država. •
Naša trgovinska bilanca le aktivna. Leta 1923. Je Iznašal uvoz 8 milijard 309 milijonov, a Izvoz 8 milijard 48 milijonov. V letu 1924. imamo vrlo aktivno bilanco, ker le uvoz Iznašal S milijard 221,743 552 Din, a vrednost izvoza 9 milijard 538,774.432 dinarjev. Izvoz prekaša torej uvoz za 1 milijardo 317 038.880 Din. To Je rezultat absolutno dobre ekonomske In Pnančne politike. katere rezultati se najbolje zrcalilo v kurzu dinarja. Dne 1. januarja 1923. Je d:-nar notiral s 5.42 švic. frankov, dne I. Januarja 1924. s 6.47, dne I. januarja 1925. s 7.91, a danes notira 8.50.
Velik napredek se tudi opaža v Izvozni trgovini. Izvoz se je v letu 1922. pojačal za 57.29%, v letu 1923 za 96.86% in kta 1924. za 116.02%. Ves ta čas so pri nas devize padale. Iz poročil banfc iz vseh ozemelj naše države koncem leta 1924. je razvidno, da so se vloge pri vseh denarnih zavodih dvignile. Druga denarna sredstva tvorijo inozemski krediti za državne in industrijske potrebščine.
Minister StojadJn<ni6 je končno naglašal, da je vse to najboljši dokaz, da se je v zadnjih dveh letih vod4'a pametna državna in narodna gospodarska politika V tem smislu bodo vplivale tudi proračunske dvanajstine.
Govor finančnega ministra je bii sprejet s splošnim odobravanjem. Nato je bila seja opoldne zaključena.
Frankovci se ponujajo radikalom
Zagreb, 31. marca. n. Iz dobro poučenih političnih krogov se doznava. da gre vodja zagrebških frankovccv dr. Aleksander Hor» vat tc dni v Beograd, da konferira z vod* stvom radikalne stranke glede prestopa hr» vatskih frankovcev v radikalno stranko ozi« roma glede bodočega sodelovanja z radi« kali. O tem je baje že konferiral Zagreb* ški odvetnik dr. Ante Pavelič, ko se je pred kakimi 14 dnevi sestal v Beogradu z ministrskim predsednikom Pašičem, zaradi česar je takrat nastala velika polemika med »Hrvatom« in frankovstdm »Hrvatskim pravom.*
Slobodni Dom se obnovi?
Zagreb, 31. marca, n Iz krogov HRSS se doznava, da bo oblastvo v kratkem dovo» lilo zopetno izhajanje Radičevega glasila uSiobodni Doki«.
Nasilna preselitev roških velepostnikov
Moskva. 31. marca s. Včeraj Je izšel že več časa pričakovati dekrrt, po katerem se odvzame bivšim veleposestnikom, ki so po razdeSštvi ostali na svojih posestvih bfva-nje r.a teh posestvih- Naseliti se morajo v gubernijah, kjer pred revolucijo niso itneH nobenega posestva. Ta odredba mora Wti izvršena do meseca januarja 1926. Po tej odredbi bo prizadetih približno 10.000 veleposestnikov. Izjeme so dovoljene le za osebe, ki so si pridobHe zasluge za rdečo vojsko aU za sovjetsko državo »plofe.
Zakon o dvanajstinah sprejet
Po burnih debatah je v jutranjih urah po odhodu opozicije večina izglasovala zakon o dvanajstinah. — Izključitev po si. S modela iz Narodne skupščine.
go pažnje je vzbudil govor ministra Staniča o naši prometni politiki.
Na politična izvajanja opozicije jc v irn-.-nu vlade odgovarja!
Bcojrrad, 31. marca p. Popoldanska seja Narodne skupščine se je pričela ob 4.15.
PREDLOŽITEV TISKOVNEGA ZAKONA.
Predsednik Trifkovič je naznanil, da je minister za izenačerje zakonov predložil tiskovni zakon, ki je bil odkazan r-a-
kooodajnemu odboru.
DEBATA O DVANAJSTINAH.
Nato se jc pričela debata o dvanajstinah Govorili so Vo.ia Veljkovič (dav.)
dr. Ljudevlt Pivko, k: je v ostrih besedah žigosal nepoštenost klerikabe politike doma in v Beogradu, razkrinkal klerikalna lažniva gesla ter zlasti povdatjai, da si slovenski del našega naroda r.tkator ne želi klerikalne avtonomije.
Divjanje klerikalcev.
Klerikalci so se bili zbrali okrog d rja Pivka ter so z divjim vriščem p' -skušali onemogočiti govor. Zlasti pos'.. Smodej se je obnašal tako prostaško, da ga je presed. mora! ponovno ukoriti. Ker vse nič n| za-legk) je predsed. naznan'1, da bo predlagal Izključitev posl Smodeja Iz sej Narodno skupščine. Predsednikov pivdlog ho na koncu članašnje seje sprejet ter- posl. Smodej Izključen iz treh sej parlamenta. To je v našem parlamentu prvi slučaj te ostre kaziri.
Posl. Pivku ie zbornica po njegovem govoru prirejala burne ovacije.
Klerikalci so se tod! sicer ves čas razprave obnašali kar najnedostojnejše ter so se vsi nllhovi zavezniki oč njih odvračali.
Nadaljna debata.
V nadaljni debati so govorili posl. dr. Gcsar, dr. Lorkovič, Alianovič, Vujlč. Mno-
mfnister Pribčevič. katerega govor je vzbudil tem večjo pažnjo, ker se je v nJem manifestirala popolna politična solidarnost vlade Narodnega bloka.
Beograd, I. aprila, ob 1.30 ponoči p. Pa nekaterih stvarnih pripombah je minister Pribičevič obširno repliciral na govor dr. Lorkoviča, kateremu očlvidno ni prav, da Je še! Pavle Radič tako daleč. Po Radičevi Izjavi Imamo v parlamentu le še Lorkoviča In tovariše kot republikance. Ostro Je minister obračunal s poslancem GosarJem. Ako bi Slovenci pri ustanovitvi naše države bili tako govorili, kakor Je danes govoril Gosar, potem v imenu naše države ne bi bilo drugega S. Med Pribičevičevim govorom je poslanec Smodej neprestano razsajal in prišlo Je ponovno do burnih med-sebojnih objašnjevanj.
Beograd, J. aprila ob 3. zjutraj, p. Po Krajačeveni sovoru se je ob 2. vršUo načelno glasovanje o dvanajstinah, ki so bile z večino glasov sprejete. V Imenu opozicije }e podal nato Izjavo posl. Pufenjak. da opozicija v znak protesta nole več sodelovati pri spreienn dvanajstm. nakar so vsi navzoči poslanci opozicije zapustili skupščinsko dvorano.
Vladna večina ie no odbodu opozicijo spreje'a zakon o dvanajstinah tudi v podrobnostih.
Seja .ie bila ob 3. zaključena.
Pred rekonstrukcijo ministrstva
Važne avdijence na dvoru. — D-ju Žerjavu ponuden portfelj sa-obračaja. — Prozorne intrige opozicije. —
Beograd, 31. marca p. V vtadi so se danes vršile ponovne konference In \ dvom le kralj sprejel ministre Maksimoviča, dr. Žerjava. Krsto Mlletlča m dr. Nlnčlča. Zatrjuje se, da so razgovori o Izvršitvi rekonstrukcije končani. Rekonstnikciia bo kakor sedoznava precel obširna. 7atrjnle Je, da Je R. Pašlč ponudil ministrstvo sao-bračaja ministra dr. Žerjava, sedanji prometni minister Stanič pa bi naj prevzel eradjevlne. Govori se. da vstopi v kabinet tndl poslanec Ljuba NešJč, dosedanji praški poslanik. Dr. Spalaikovlč bo najbrže odložil svoj mandat, ter se vrnil na poslanl-
Sko mesto v Pariz.
Z opczicljonalne strani se v prozornem namenu z veliko vnemo širijo govorice, d* se vršijo med radlčevcl in radikali pogajanja za ost varite v nove kombinacije. T« govorice so vseskozi Izmišljene. Stališče Narodnega bloka napram tadlčevcem je popolnoma enotno In kadar se bodo vršila z njim! kakšna pogalanla. Jih bo vodil Narodni blok kot celota. V današnjih avdljen-cah pri kralju In medsebojnih razgovorih med prvoboritel.il vlade je bila znova doku. mentirana popolna solidarnost Narodnega bloka.
-3S9-
Kravali v francoskem parlamentu
Pariz, 3t. marca. (Avala). Na današnji popoldanski seji parlamenta ie prišlo vnovič do izredno burnih prizorov. Herriot je odgovarjal na neko interpelacijo radi izgredov na turistični takul-teti Sorbonne. Polemiziral je ostro z ro-jalisti. češ da so oni inscenirali dijaške demonstracije. Rojalisti so burno protestirali. V hrunu je baje Herriot razžalil nekega desničarskega poslanca, kar je povzročilo tak kraval, da ie morala biti seja za po! ure prekiniena. v Davzi ni dosti manikalo. da bi prišlo do deian-skesra soooada. ki so ga preprečili le zmernejši poslanci Poincare.ieve skupine.
Po zopetni otvoritvi seie je nastopil v imenu opozicije proti Herriotu bivši vojni minister Maginot. ki ie izjavil, da si bo opozicija znala poiskati nota in sredstva, da si pribori potrebno soošto-vanje od strani vladne večine. Herriot je Izjavil, da ni rabil nikake žaljivke in da zato na Maginotove izvajanja sololi ne odgovarja.
Novi praski ministrski predsednik
Berlin. 31. marca. s. PrusKi deže' i zbor se ie sestal danes ob petih popoldne ter je takoi pristopil k volitvi ministrskega predsednika. V ožtem glasovanju je bil z 213 glasovi izvoljen za ministrskega predsednika Hoepker-Aschofi.
Centrum vztraja na Marxovi kandidaturi
Berlin. 31. marca. s. Načelstvo cen-truma ie na svoii današnii seii sklonilo, da bo pri ponovni volitvi drž^vne^a predsednika zopet postavilo za svojega kandidata dr. Marxa.
Huda železniška nesreča pri Moskvi
Moskva. 31. marca s. Brsovla*. ki je prihaja! s Kavkaza Je v bližini postaje Moška Sokolmkov trči! na predmetni kAakri viak. 10 oseb je bik) ubitih. 12 težke, 16 pa lahko ranjenih.
Direktna telefonska zveza z Beogradom je bila ponoči prekinjena. Zato smo mogli dobiti poročila le deloma preko Zagreba In brzoiavnim potom, kar naj ceni čitatelji blagohotno vzamejo na znanje.
Vsebina rusko-japonske pogodbe
Japonska ne priznava rumunske anek-
sijle Besarabije.
London, 31. marca. s. Listi objavljajo avtentično besedilo rusko - japonske pogodbe. Sovjetska Rusija in Japonska priznata v tej pogodbi brez pridržka pogodbo, sklenjeno leta 1905. v Ports-mouthu. Najvažnejša klavzula pagodbe predvideva, da se Japonska obveže, da ne bo priznala zahtev Rumunije glede Besarabije. Za to bo Rusija dala Japonski dalekosežne gospodarske koncesije na otoku Sahalin. Vsi japonski državljani bodo dobili predpravice v vseh vprašanjih, ki se tičejo vojnih in predvojnih dolgov med Rusijo in Japonsko. Končno bo sovjetska Rusija v prvi vrsti upoštevala Japonsko pri dovolitvi koncesij za eksploatacijo rudnikov aa ruskem ozemlju.
Ameriška razorc-žitvena konferenca
Washlngton. 31. marca (Avala) Po razgovora s pr jdsed. CoohdKeom In dr£'v. nftn tajnikom Ke*logom je senator Kmg naznanil, da se bo še pred priiiodr.jo zimo vršila nova rasorožitvena konferenca, za katero bodo daie iiioLiativo Zedinjcne države.
Italijansko posojilo Gornji Avstriji
Um, JI. marca k. Mmistrski predsednic MussoSrri je dm-oif!, tla smejo lt.i!ija,nske banke dovoli« Gornji Avstriji kredit 60 milijonov Hr, t j. IS mikjonov JHingov. Kakor javlja »Un?er Vnft<<b!att<t, ie avstri.Kkt zvezni kaocelar izdaj dovoljenje, da ®me Oornia Avstrija. Izvesti to kreditno opt racijo.
Jeremijada slovenskih klerikalcev
•Slovenec« je šele včeraj prišel p»?
znani izjavi Radičeve stranke do od presenečenja, ki fu je doživela ' rikalna stranka radi svojega zavezništva s St. Kadičem. Pravi da bi b:'l vtis koraka RaUičeve stranke ug.U-nejši, ako bi radicevci izvršili ta va^-i-i korak i manjšim sanunonižanjem. Škofov list pozablja, da radičevcem ori njihovem koraku ni j!o za vtis na sv-re za\ tznike, pač pa za vtis na stran« Narodnega bloka. Ce bi radičev;i na pravili še tako ugoden vtis na klerUu'«-ne prvake, ne pa na Narodni blok bi jim to nič ne pomagalo.
•Slovenec® pravi. i>a Je bilo na'nc potrebno, da HRSS revidira svoio vrti glavo, fantastično in skrajno demagoiko politiko, da Doda iskreno i .i nedvoumno izjavo, in da se je opozicijonalni blo< j heroičnim samozatajtvanjem trudil. r>:',. praviti jo do tega ter ji omogočiti časten umik. »Slovenec« pozablja, da ,e dr. Korošec na shodu zaupnikov svo'3 stranke slovesno proglašal, da SLS "e more iti mimo Zagreba v Beograd in da se je SLS ves čas identificirala i Radičevo separatistično politiko, ter ca je dr. Korošec sam proglašal pod Ra dičevim vplivom, da se tudi v SLi r«-publikanstvo čitudalie bolj razvija. D- liter Korošec ni imel na shodih zaupnikov SLS v Celiu in Ljubljani nob^i besede graje nad cvrtoglavo fantastično in demagoško» poliliio St. Rad' '.a, pač pa ga je skušal kopirati. In SLS i • stopila v federativni blok s S». Ra-!. čem, da bi mu omogočila časten n^ik. pač pa zato, da bi se s pomočjo njtgo-ve politike povzoeta na vrhunec, ker je za gotovo pričakovala zmago Ra čeve vrtoglave, fantastične in dema-goške politike. Dr. Korošec »e skni:. Radiča v tej politiki celo nadkriVii ko ie proglašal, da so klerikalci bo1 j?! :: piiblikanci. kakor na radičevc'.
Res Je. da bi bila usoda Davidovi čeve vlade milejša, če bi Rad:A?«.o stranka že pred šestimi meseci ud*',! tako izjavo, kakor jo je sedaj, toda rav -no to, da je ni podala, je dokais, flj ostale stranke opozicijonalnega bloka niso imele nanjo nobenega vpliva in da sc vse stale pod sugestijo Radičj.ve vrtoglave fantastične in denagoške os-litike, kakor Jo sedaj imenuje «Slove-nec».
«Slovenec» pravi, da Je opozicij) nalni blok radi hrvatskega naroda Ra-diču odpustil greh. da je metal Davido-viču in dr. Korošcu nalašč polena po-1 r.o^e. Toda DaviJivič in dr. Korošoc očivldno sploh nista videla teh polen, saj sta v svojem časopisju neprestaio zatrjevala, da vlada v opozicijonal-iem blokn največja edinost in da so vsi njegovi koraki storjeni sporazumno? Kakšen »sporazum« pa je to. če si posamezne stranke mečejo pod noše poIj-isa? Ves tisk opozicije je trdil, da je sporazum med nienlmi strankam? popoln. d*nes pa piše »Slovenec«, da so si metali polena pred noge! Kdai je lagal »Slovenec*, takrat ali danes?
»Slovenec tudi očita Padiču, da je ob vrJIi-Vah lovil mandate n» ŠVo-io svofm*zaveznikov. Ono7ic!ionalni l,lok je sklenil, da se bodo njegove strank? med volitvami lojalno podpirale, če se niso. Je to samo dokaz, da ni Vdor riso bite med seho! Iskrene In da niti med seboj skieniemb sporazumov n'so znale držati in da je bila mihova trditev o »narodnem sporazumu* samo orazn.i fraza. In sicer t^mbn'!. ker so se orl n.r»r. klerikalci obnaša'5 m-pram PadJču ravno tako, kakor mn oni sed^f očitaio.
«SJoveneo» nravi, da ?e treba gledati na izjavo Radičeve stranke. ki je priznala ustavo In narodno edmstvo. z mešanimi čustvi. ker niso jasni razlogi zajno. Klerikalcem niso jasni, so na zate drugim. Radičevci so snoznah. da Jih dosed^nia politična ta' tika ne dovede do cilja v družbi z Davidovič jvo stranko in klerikalci in da med monnr hizmom In republikanstvem ter mi'J imitarizmom In federalizmom ni mag č noben kompromis. Uvideli so. da morajo kot slabejšl opustiti svoie republikansko in federalistično stališče. ?ko hočejo omogočiti snloh 'rak soorazu;n med Srbi in Hrvati ter tako rešit! re samo sebe. ampak tudi gosnodarski in socijalni razvoi hrvatskega dela naroda. Klerikalci, ki tega .tiso videli v naore5, pa bodo krivi, ako bodo stroške <yora med Srbi in Hrvati merali nlačj -atj Slovenci, ker so se do svoiih klerikalni! rastonnikih nelojalno \rrešavali v ta snor in hoteli izigravati enega prod drugemu.
Škofovo glasilo tolaži svoje ven;° Čitatelie. da je sicer tLktično zm*g.Yi Narodni blok. idejna zmaca pa da ie na strani onozicijonalneea bloka. Mi vemo. da je zmagala ideja državnvra in narodnega edinstva. orotl kateri ?c še danes klerikalci z vso trdoglavostjo bori »o.
Z ozirom na dr. ICortščevo Iskrm Izjavo, da je nezadovoljen s položal*«.
se mora Citati j>a.no pomilovalnim nac^ehom. »Slovenčevt« trditev. «<;. ie «SLS s svojim voditeljem na čelu lahko zr ' >volIna. ker da se njena modra in uvidevna liniir. še bolj kot kdai poo" j kaže kot edini Izhod iz situacije*. Končno tudi pravi, da se bodo morali vsi radikali, samostoini demokrati in radi ievci podati na politično linijo SLS. ki je vedno bila in je ravna in jasna I Ako je pisec te modrosti resno misli, da se bo vsa Jugoslovenska Javnost podala na »ravno in jasno linijo* slovenskega klerikaliima. poten mu raramo odre.
katf vsako politično dalekovidnost ali pa priznati samo zloben namen, vleči še dalje pristaše SLS za nos. Tako osmešeni kakor so danes klerikalci, ni bila še nikdar nobena stranka in ni resnega ter pametnega človeka, ki bi še verjel v politično sposobnost klerikalnih voditeljev. Naravnost višek smešnosti pa je dosegel »Slovenčev* člartkar. ko pravi, da je politiki dr. Korošca pridržana bodočnost in končna trajna zmaga. Seveda je pridržana in zelo močno je pridržana, tako močno, da je nikoli ne bo. «Slovenčeva« jeremijada nad klerikalnim Jeruzalemom nam samo dokazuje, kolik je poraz klerikalne politike in kolika zbeganost vlada v klerikalnih vrstah.
K združenja Sudmarke in
Schulvereina
Te dni se je na Dunaju izvršila konferenca nacijonainih društev in pri tem se je izvedla združitev glavnih dveh organizacij. Schulvereina in Sudmarke.
O teh spremembah kakor sploh o vsem podrobnem nacijonalnem nemškem delu moramo točno voditi račune. In to iz dveh nagibov. Z osvobojenjem i" ujedinienjem je sicer nehalo direktno delovanje imenovanih nemških društev na ozemlju Jugoslavije. Toda s tem ni rečeno, da kljub temu ne sega nemšVo nacijonalno delovanje tudi nreko naših meja. Gotovo je. da podpirajo N°mci iz rajha in iz Avstrije Nemce v Jugoslaviji: pred nedavnim smo objavili o tem natančnejše podatke, k^ko v obliki kulturne pomoči nudijo nemška narodna društva iz inozemstva oomoč nemškemu živliu pri nas. Dru?ič ne sme.no prezreti dejstva, da naiveč nemške mladine iz naših krajev študira na gimnazijah. realkah ter visokih šolah v Avstriji in Nemčiji, a ne ori nas. To je navsezadnje v redu in z nacijonalnega stališča ne moremo imeti posebnega ugovora zoper to. toda — ood peroiem, da ostanejo ti goienci po končanih štu-difah v inozemstvu. Ali nevarnost je baš v tem, da bi se ti mladi ljudje vračali zopet k nam ter iskali kot inže-nierii ali strokovni nastavljene! katerekoli panoge eksistence pri nas. seveda da po določenem sistemu zavzemo važna mesta, kjer bi modi nuditi oporo in zaščito nemškemu življu. Stvar je oras-na osobito vsled tega. ker oiedstavlia nemški kanital ori nas še vedno zelo močan faktor in se pri nastavlianiu nemških moči iz^ovaria na pomanjkanje domačih usposobijencev.
V teh in nodobn:h smereh moraio naše narodnoobrambne organizac;ie pozorno motriti delovanle z onstran meie in ga paralizlratl. da se čim naibolj onemogoči na našem svobodnem ozemlju.
Govori in pozdravne enunlcliacll? aktivnih ter bivših naivišiih ' državnih fitnkcijonarjev avstriisklh o nrliki teea zborovanja nričajo iasno. kako mo*no se v Avstriji zavedajo, da stvar s Koroško še ni povsem v redu. da se »e bati jugoslovenskih revandikacli in da je najsieurneiše sredstvo nrotl tem, ako se čimprei ur.lči slovenski živeli n^ Koroškem in hrvatski v Burtrenlandn. Mi se seveda sami tejra zavedamo in terednn drzne dunaiske iziave nas presenečajo le v formalnem 07iru. n? po vsebini, zakai isto so delali avstrijski Nemci ves čas. odkar jih poznamo. Toda nas ne bodo ne potrle. ne zavedle. Nam je iasno. da v koroškem vorašaniu ne gre le za 100.000 sloveskih roiakov, marveč gre tudi za strateško zavarovanje ostnie Slovenije, gre zato. da se naša državna meja nomaVn«* za toliko na ono stran Celovca in Velikovca. da postane dravska črta s Karavankami v ozadju sisrurna. oo prirodi oiačpna naša severna barilera. Konccntrac'ia nemških naciionalnih bolnih organizacij ie za nas glasen memento. nanram kateremu pa danes, ko imamo lastno svobodno državo, ni vzroka biti malodu-šen V delovaniu ie rešitev tudi za nas. Naj tudi Nemci štejejo «oo svoje*. — mi se zavedamo, da ie štetle — oosledi-ca vsega drugega, ne na niega osnova: kadar fo ocnovo spremenimo, kot smo jo v Mežiški dolini ali v mariborskem nrpftf.li,. bomo imeli na Koroškem zonet 100.000 svoiih roiakov. kakor iih je etnografsko tudi danes.
Združenje Schulvereina In Sfldmarke na i nam ostane le še eden argument več za oiačenle bodre nacionalne nroti-akciie za dragi Korotan. Naša narodno-obrambna društva ne smejo brez reakcije preko njega.
Frekvenca avstrijskih
visokih lol
V rimskem semestra je bilo na vseh avstrijskih vsenfUKčih vpisa.rrih 13.336 sl»?a-teljev ter sTuR.iteTRc fn s<cer 3715 na prav-n4. 2970 na rredtotaskl. <927 na filozofski bi 724 na teo*o5ki fakulteti. Toliko jih Študira v driavl. H Ima komaj 6 mflljoroov prebivalcev. Casoutsie. ki prinaSa to statistiko ueotavlja z boiazTrijo, da grmi Avstrij! velika hiperprodukcija Intelizence. 2e sedaj ie namreč visokošolske fntellKcnce preveč !n js absolventom fakultet z vsemi izpiti In z doktoritom težko dobiti odzovarjajoSo službo. Naibolj bridka bo predla meaictn-cem, ker so državna mest« že sedaj popolnoma zasedena, t zasebno prakso pa bo tudi trda, ker Je zasebnih zdravnikov toliko kot preveč. NajtemnejSe fzetede pa imajo filozofi. Avstrija dobi na leto okoH 1000 novih doktorjev filozofije. Z njimi so napolnjene vse službe v Šolah, v arhivih, v knjižnicah in muzejih. Ker je tudi v Nemčiji podoben slučaj, Iri sih stotine nemSkih doktorjev, da iičejo kruha v Širokem sveto, ne pomaga avstrijskim akademikom niti to, da io tiart 70 mUUcoskeza aarod*
Nemške manjšine v narodnih evropskih državah
Pred veliko vojno so bivali Nemci domala povsod prav tam. kjer so danes. a vendar je poprej skoro ni bilo nemške skupine, ki ne bi bila v ulogi gospoduiočega naroda. Tako ie bilo v vsej Avstriij in nemško - poljskih pokrajinah. Na Ogrs';em jim tudi ni bilo hudega, dasi so Madžari tudi napram piim uveljavl.mil svoje težnje po madža-rizaciji dežel pod krono sv. Štefana Celo v Rusiii so imeli tamkajšnji Neme! izredno ugodno poz;cijo; iz njihovih baltiških aristokratskih rodbin so se re-krutirali najvplivnejši ruski visoki državni in voiaški funkcijonarji.
Z osvoboditvijo siovanskih in drugih narodov sredr.ie in vzhodne Evrope se je stvar temeljito spremenila in danes so se mnogokie uloge zamemale. le da se Nemcem nikjer v polni meri ne va-ča milo za drago. AH potisnjeni so vendar povsod s svojih gosnodujočih pozicij in uvrščeni med običajne narodne manjšine.
Naštcvllnejc so zastopani Nemci v Češkoslovaški republiki, kjer "h je ostalo 3.250.000 to je 23 7 % celokupnega prebivalstva. Nasprotno pa .s po nemški statistiki v Nemčiii le 110 tisoč Cehov in poleg tega 90.000 Luži-ških Srbov. Avstrija ravaia uradno le 120 000 Cehov, ali bržkone iih biva tamkai še vedno kakih 300 000.
Poi:ska ima okroglo 2.000 000 Nemcev. dočim io ostalo no nemških podatkih v Nemčiii 1.100000 PoPakov.
Jugoslavija ima, kakor znano. 503 000 Nemcev, dočim ie ostalo v Avstriji okroglo 160.000 Slovencev in Hrvatov.
Italra ima v Trentinu in v Julijski Kraiini 270 000 Nemcev.
Madžarska je obdržala še vedno znatno število to je 550.000 N\-mccv. ki ne bivaio kompaktno, marveč so kakor v Vojvodini ali v Rumuniji .raztre-sem po vsej dtžavi
Rumunlja je z Erdelsko. vzhodnim Banatom. Bukovmo ter Besarablio dobila okroglo SOO.OOO Nemcev, katerih glavni del je v Erdelitt in Banatu.
Litva ima P0.000 Nemcev, ki bivajo raiveč ob dninam Njemenu okrog Klainede (Memel), ki je pripadal do I 1919. Nemčiii.
Latviia aH Lotlš^a šteje 65.000 Nemcev. ki so nrebivalci mest in graščaki-veleposestniki.
Estonska ima 45.000 Nemcev; ti so iste soci.ialne strukture kot v LatvIN ter tvorifo potomce baltiških križarskih kolonistov: iz u'ih ie izbaiala visoka rusko - nemška uradniška aristokraciix ki pa !e danes Izgub"- vsakršno vel h vo. Nemci nlmaio v teh dveh državah nikakršne bodočnost!.
Na^sled 'e v Rusiii še vedno I milijon 120 000 Nemcev, ti bivaio v velikem številu v ko'o-~ ob Volgi okr'»g Saratova (442.000), dalje v Ukra;ini (388 000). v severni Kavkami! (68.000). v evrooskl Rus!« srloh (130 000). ostalo na raztreseno v maniših množinah po vsph nokra'!nah sovWske Mniie.
V Italiji ter v navedenih narodmh državah srednie in vzhodne Evrope biva tedaj skural 8 683.000 Nemcev, k! uživalo vsi usodo narodnih manišin Od tega pa odpade na kompaktno nn-sc!i<ino nemško prebivalstvo le zelo ma'hen del. d^čim sestoji ogromna vr-čina !z narodnih drobcev, raztresenih ali koloniziranih med drugimi, kompaktno naseljenimi narodi.
Slovanov ie ostalo še vedno pod nemško vlado kakih 1.580.000 do 1 mi-liiona 800.000. pri čemer se seveda ru-cVi pm!grnciii ne računa.
Politične beležke
4- Vprašania br?2 odgovora. Dr. Ko-roščev mariborski laibžurnal ves oo-peglan vprašuJe. kakor pač vprašuič vsa' do. ki 'e pdarie" ra si ne v6 pomagati iz zadrege: «Ob zakliučku veri-fikaciiske debate ostaneio odpria na-sledn;a vprašanja: Zakaj niso raiši ra-dičevci daia1! takih in podobnih Iz^av že pred leti? Zakai se niso boli poglobili v deian^ko politično stanje vsai lani ob prilik« Pavidovičeve vlade? Kako bodo Hrvati snreielj sedat tako evolucijo svoje stranke? Kai bo Pašič odnosno kai bodo rad kali od svo e strani prispevali k sporazumu?* In da reče. da mu ne bi porekli, vpraša ie še to-Ie: «Kal bo s takozvanlm naclionn'-nim blokom, ki le ro bistvu in po svoiih delih blok in fronta proti Slovencem in Hrvatom? AH bo Pribičevič 5e osta! eksnert (strokovniak) in referent za prečanske kra'e?» . . . Ima hude brige ta Koroščev laibžurnal. Ce more dati tudi odgovor na svoja vprašanja, mu damo groš. ako pa ne more, — naj vpraštre dalje . . .
-f Poglavje o z8S'ngafi. »Slovenec« na vse pretege pere gospoda poslanca Smode:a. Posebno hud je. ker se gosp. Smodeiu očita, da Ie na Koroškem nre-malo delal in v naikritičnejšem času zamtstil svoje rolaVe ter se preselil v udobneišo Jugoslavijo. Škofov list brani gosp. Smcdeia. češ. saj je znano, da ie moral zapustiti Koroško in štcie mu v posebno zaslugo, da ga je avstrijski režim že v m'rni dobi preganjal in se ie moral radi svojega narodnega dfla zagovarjati pred "Sod:5či. Kar se te hval* tiče. se ona nanaša na trnievo not. k! so jo hodili v avstrijski dobi vsi odgovorni uredniki naših listov in da je b.l položaj odgovornega uredn:ka «Mira» g. Smode"a v Celovcu še nekoliko nt-priletneiš! nego megovih kolegov v Celin. Mariboru ali v Ljubljani, radi verjamemo Odgovo«^' uredniki s! svojih nepriietnosti običajno niso Iteli v posebno muieništvo. To Je en itvar.
Druga Pa je trditev, da je z. SmodeJ moral zapustiti Koroško. Kdo ga je prisilil? Ali je ti! Izgnan? G. Smodej .-e bil vikar celovškega kapitlja in dose-daj nismo slišali da mu je bilo njegovo mesto nasilno odvzeto in da je bil izgnan iz Celovca in Koroške. Drugi duhovniki na Koroš^m so v na.'tež;ih prilikah vzdržali in še držijo med ta-mošniim narodom — zakai tega ni storil gosp Sn:od"'? Na'bol še v »obrambi«. ki jo je napisal škofov list. na je — pozivanje na dria. Pivka. »Slovenec« se sedui naenkrat hvali, da so mnogi njegovi (klerikalni) ljudje med vojno v fronti in za fronto delali isto, kar Pivko, in še z večiim uspehom! Isti »Slovenec« in njegova dična pose-strima Koroščeva »Straža« sta pa za časa volilnega boja dria. Pivka ba-. radi tega niegovega dela proglašala za •italilanskegt šoljona« in mu očitala, da ie kriv smrti mnogih sto slovenskih roiakov! — Nikdar ne izmeriš globin klerikalne morale in vsak dan te nauči spoznavati klerikalno perfidijo z nove
, „ .,
4- Se ne nehajo lagati. Nedeljski »Slovenec* zrova ponavlja laž. da je JDS pred volitvami izdala in ra/.širila letak, ki r>od papeževim imenom, odnosno podpisom kardinala Gasparri'a obiavlia nekatere na sebi prav pametne in v Interesu vere in cerkve ležeče nasvete duhovnikom in vernikom. Ponovno tudi zatrjuje, da je bil letak tiskan v Delniški tiskarni »v veliki nakladi« in prinaša celo niegovo besedilo! Prvi je to iznesel prečastiti gospod Hohniec v parlamentu. Ml smo mu očitali. da laže — a mesto, da bi nas to-žil. je prepustil nadaljevanje kampanje »Slovencu«. Danes smo o tej stvari preieli dopis »Delniške tiskarne«, ki pravi: »V naši tiskarni se letak, katerega besedilo z domnevnim podpisom kardinala Gasparr.ia obiavlia »Slovenec« z dne 29 marca 1925. št. 71., ni nikdar tTskai.» K tej izjsvi pristavljajo Ie še. da JDS tudi v nobeni drugi tiskarni ni dala niti v mali niti v v-Hkl nakladi tiskai letake z omenienim nll podobnim besedilom in ga je seveda še manj razširievala. Trditev gosp. Hoh-n*eca in »dokazi« škofovega glasila ostaneio torei tudi še v nanrej kar so bili od začetka do kraia. »lažnivi«. V ostalem nai navedejo klerikalci en sam krai ali osebo, ki je za volilno agitacl'0 JDS ta^e letake dobila In širila. Za vsak tak Mučaf jim damo 10 000 Din nagrade. Kar se tiče stališča Vatikana napram politikujoči duhovščini, odnosno Izlav vatikanske diplomaciic zastopnikom naše države o zlorabi vere in cerkve, so bile »Jutrove« vesti točac in resnične. Ce se klerikalci danes dc-laio. kakor da bi ne verjeli, naj njihovi poslanci v pailamentu stavi'0 interpo-laci-o r*a zunariega ministra!
+ Kdo ie več dosegel? »Pravda«, k! je glasilo ooozicije. odkrito priznava, da so radičevci v Izjavi Pavla Radiča rekli več. kakor pa v »sporazumu« opozicijonalnega bloka. »Pravda« sedaj sama priporoča, da naj vladna več!na va-ruie to pridobitev. To pridobitev ie treba oiačiti in omenjeni list meni. da za ta namen ni boljšega nači"-' kot sodelovanje radičevcev v vladi. Potem prinaša razne kombinaciie o mož"octi sodelovania radičevcev v vladi, ki so pa zaenkrat še brez oodlatre. ker morajo radičevci prei še potrditi tvoie Izlave tudi z delanji. Značilno pa Je. da opozicijonalni list. ki je v najtesnejši zvezi z Davidovičevo skupino, odkrito priznava, da je usneh vladnih st-ank večji in popolneiši. kakor pa ga ie moglo doseči dol<?otraino natezanle Davtdo-vičeve politike. To priznanje ie dokaz poraza tako zvane sporazumaške politike. ki ie radi svoje meglenosti morala progasti.
+ A'i Je posfriženo ali pokošeno?
Klerikalci nikakor ne morejo pozabiti blamaže. ki so io doživeli v verifika-ciiskj debaH. Vsa '"avn^st ve in v «teno grafskih zanisrikih Narone skupščine ie dokumentirano, da so se posl. Smo-dei. dr. Hoht-ec in dr Korošec z vso klerikalno stranko vred nesmrtno Zamirali. ko so skušali zakriti klerikalno zlorabo vere ir cerkve, samo »Slovenec« ponavlia svoio pesem, da so biii demokrati »moralno teoeni«. Podoben ie tisti babi. ki se ie že potapi a'a. oa ie še vedno molila iz vode roko ter migala možu z dvema prstoma, češ. da je trava postrižena in ne pokošena. »Slovencu« prepuščamo, da še nadal'e modruie. ali so klerikalne lumpariše postrlžene ali pokošene, nam zadostuje efekt, kakršen je.
Iz demokratske stranke
TajniSfvo priredi od 7. do 10. april« 1925. VI politično Solo za ljubljansko oblast. Prijavilo se le tako lepo število udeležencev, da novih prijav radi pomanjkanja prostorov tajniStvo ne more več sprejemati. Vsi tisti gospodje, ki bi želeff Se v poHtično Sok), raj blagovolijo potrpeti do Jeseni, ko bomo ©tvorili VII. politlčiK) Solo. Sploh pripominjamo. da Je Iz potrebe, ki se )e pokazala nastala mijnoM starega održanja te Insti-tudie in to vsako leto najmanj v treh te> čajih.
Vse ros pode. k! so MTi pravočasno pri
javljenj do nedelje dne 29. t. m. bo tajništvo obvestilo s posebnimi dopisi o počelku tečaja in jim obenem poslalo podrobna navodila za njihovo dopotovanje v Ljubljano.
ixcella
je naiboljil In vendar najcenejši itioj za rodbino in obiL — Nadomestni deli za vse stroje.
Po svetu
—	Novi kardinali. Na pondeljkovl seji
talnega konzistorija je Imenoval papež naJ Ikufa v Sevilll in Granadi za kardinala.
—	Razprava o armadnl relorml v Itall-jans!.em senatu. Včerai je italijanski senat pričel razpravo o armadnl reformi. MarSa-la Cadorna in Diaz s»a se izrekla z vso odločnostjo proti reform', čeJ da odgovarja sedanjim razmeram le zadostno krepka aktivna armada. Cadorna Je predlaga! stalno armado, obstoječo U najmanj četrt milijona mož.
—	Rumunsfca !n garancijski pakt Rumu<> ska vlada Je zavzemala dosedaj v vprašanju garancijskega pakta pričakujoče stališče. Odgovorni faktorji so namreč mnenja, da more Interese vseh vzhodnih držav zadovoljiti le splošna* kontinentalna garancijska pogodba. Ako pa bo to nemogoči doseči, potem bo Rumunija stremela za raz-Širjenjem defenzivnega sistema In se naslonila na eni s:rani na češkoslovaško in Jugoslavijo, na drugi strani pa na Poljsko. »Adeverul« in »Independence Roumalne« objavljata članke, iz katefh Je razvidno, da Je tudi Rumunija v velikih skrbeh za svojo vzhodno mejo.
—	Mehika In Zveza narodov. Po poročilih mehikanskih listov Je meliikanska vlada odklonila povabilo Zveze narodov za udeležbo na kongresu glede nadziranja trgovine z orožjem. Meh ka namerava s tem demonstrirati proti svoji neupravičeni Izključitvi Iz Zveze narodov pri njenih organizacijskih razpravah.
—	Nemčija za razorožitev pasu na obeh straneh Rena. Nemški zunanji minister dr. Stresemann le izjavil včeraj francoskemu berlinskemu poslaniku, da Je nemška vlada pripravljena privoliti, da se vstavi v garan cljsko pogodbo tudi odredba o razorožitvi pasu na obeh straneh reke Ren. Franc Ja namerava na tej podlagi nadaljevati pogajanja.
—	Zlnovjev o slab'h Izgledih komnnlzma.
Na zadnji seii izvrševalnega odb ira komunistične Internacijonale |e imel Zlnovjev obširen ekspoze o položaju komun's!lčnega gibanja, ki ga le karakterizlral s sledečimi besedami: Pot k revoluciji le veliko bolj posuta s trnlem In kamenjem, kakor smo pričakovali. Naše delo le zato veliko težje, vendar pa bomo kljub temu storili vse, d& priborimo komunizmu zmago.
—	Krasln o ruskih dolgovih FrancIH. Pariški sovletski poslanik Krasin ie glede ruskih dolgov Franci)! podal uredniku «lour-nala. sledečo Izjavo: Sovjetska vlada nikakor ne more priznat! dolgov carske vlade v celoti Na vsak način |e treba doseli v tem oziru kompromis. Vsled padca franka In izgube polisk:h ozemelj se mora skup na vsota vsekakor znižati. Ravno v Izgubljenih poljskih ozemljih -e Je namreč uporabil glavn! del Izposojenih vsot za izsrad-njo strateglčnlh železniških črt In trdniav. Vrhutega Je Francija zaplenila rusk« posestva v Franciji, na podlagi mirovne pogodi be, skleniene v Brestu Litovskem, pa Je morala Rusija Izročit! Nemčiji veliko zlata. Vse to le treba upoštevati In Rušila bo tudi skrbela zato, da se upoštevajo njene zahteve.
Za povzdšgo Snbotice
Izvajanje agrarne reforme v naši državi je prizadejalo med vsemi mesti najtežji udarec pač Suboticl. ki Ima zelo obsežna občinska posestva. Subotica je r>oleg tega zelo trnela pri n-"ne"M z Madžarsko, kjer ie bila priVra«-"* za velik del svojih občinskih zemliišč. Vsled tega je občina tako obubožala, da ni mogla investirati kauita'a pri nobeni novi akciji, posebno ne pri zgradb! novih poslopii.
Subotiški mestni svet se je z ozirom na ta doistv- večkrat obrn i na ministrstvo za arrarno reformo ter prosil, nai vrne občini de! odvzete zemUe. Na ponovne interve^ie se ie nvnistrstvo vdalo in vrnilo Subotici 2*00 oralov sveta, ki predstavila vrednost 40 milijonov Din. Oblina mora to zemlio razdeliti na oarcele in iih pro^-M. Izktmlček pa mo«-a porabiti v nrv| vr*t} za zidavo gledališkega po«1o"ia. ve!1'"' --♦"idrijske vojašnice, več šol. k!-" n'c za živi. no in za popravo občinskih notov in cest.
Tako se bo s pomoto države tudi Subotica pol^coma d"'~n!!a na višino ostalih mest v Ju^oslaviii.
Bcdnja zmage v Italiji
Obnovllena «dea romana«.
Stari Rimljani so na vrhuncu svoje moč! in slave Častili »boginjo zmage«. To je bil — kakor pripoveduje legenda — ogromen kip. ki le predstavljal simbol rimskega vladania na svetu.
Ko je padel stari Rim. je izr nMa tudi «dea romana«. Nihče ne ve. kje je danes pokopana pod razvalinami noveca. modernega Večnega mesta. Iz stare legende pa nastaja sodobno dejanje v taki-le obliki:
Italijanski kipar Zanell! Je Izklesal svojim roiakotn v Rimu pravo pravcato «bog'nio zmage«. Kip je šest metrov visok, primerno širok in globok in tehta trideset ton. V niem Je seveda upodobljena ženska figura.
»Boginja zmage« je namenjena za grob Neznanega vojaka, ki se nahaja v podnožiu spomenika Viktoria Fmanu-e!a II. Savojske^a. Radi velikanske teže se prenese kip v naikraišem času iz delavnice do spomenika na posebnih valjarjih. Spomenik pa bodo odkrili dne | 24 maia. na desetletnico italijanske vojne napovedi Avstro-ogrski monarhiji leta 1915.
; Darujmo za sekaiski Tabor!

Ije
Občni zbor Saveza srbskih dobrovolicev
V nedeljo se je vršila v Beogradu XX. redna glavna skupščina Saveza srbskih dobrovoljcev. — Skupščino ie otvoril predsednik Saveza g. Milan Pa-vičič, ki ie poročal o delovanju glavne uprave v preteklem poslovnem letu. Po debati o bodočem delovanju Saveza ie bilo sklenjeno, da se dne 21. julija proslavi 50!etnica ustanka v Hercegovini pod vodstvom Petra Mrkonjiča.
Te proslave se bodo udeležile števil-fie korporacije iz cele države. Izvoljen je bil že sedaj pripravljalni odbor, ki ima med drugim tudi nalogo, da sestavi spominsko knjigo, ki naj bo opremljena s slikami pokrajin, kjer so se vršile ustaške borbe in v kateri bodo označena imena vseh onih junaških borcev, ki so padli v teh borbah za veliko idejo.
Sklenjeno je bilo nadalje, da se po-zovejo vse dobrovoViske organizacije v naši državi, da v čim večjem številu sodelujejo pri tej veliki narodni proslavi
rr ••» * * L'l * n ••
Književni jubilej recije Petroviča
Kaj se pravi držati pero v roki celih petindvajset let in med tem časom pisati. pisati, neprestano pisati: novele, romane in drame — to ve samo tisti, ki je snm poskušal in spoznal da je pisateljevanje zelo resno, odgovorno in naporno delo. Naporno tudi tedaj, če so produkti namenjeni zabavi in smehu. Biti humorističen pisateli pa je dostikrat še težje kakor pisati resne stvari, kaiti podaianie humorja je. dasi mora biti humoristu prirojeno, vendarle zelo serijozna zadeva. Bralci tega običajno ne vedo, ker niso takih muk nikoli poskusili sami.
Danes praznuje petindvajsetletni^:) svoiega kniiževneca delovania znani fiški nisatelj-komediograf Pecija Petrovič. Začel je pisateljsko karijero, ko mil Je bilo 23 let. Takrat je bil še na tehniki. kjer je študiral gozdno kulturo. Predstavil se je javnosti prvič v «Na-rodnih Novinah«. kjer ie objavil novelo eSeoski ro^an2e s tem prvencem ie vzbudil pozornost čitateliev. Pisal ie krepak jezik in ie znal vsako reč tako povedati, da je bil pravi užitek brati njegove oroizvede. Kmalu so sledila na-dalinia literarna dela. povečini novele, katere so nozneje izšle v kniigi pod naslovom «!spod navh brda». Kniieo ie založilo društvo »Hrvatskih književnikov« v ZaerebiT. Peciia je obdeloval v svojih prozaičnih spisih kmečka vprašanja, njegovi ljudje so bili do?na iz Like, njegove dra^e domovine. Na zunaj robustni, v kožuhe zaviti pa so bili Pecijevi junaki v jedru mehki. Trebalo je samo naiti pravo strmo, ra so pokazali vse lastnosti svoje duše. Pecija Petrovič io je našel.
V svojem šestindvajsetem letu se je Totil Pečin H-omftrice snovi. Nanisal je dramo «Pkač». Odkril ie namreč, da
r-ogoče Hudi nazorneje obdelati, če jih pusti govoriti kakor jih je videl in SDOznaval v živHenm. «Rkač» je odnesel popoln usoeh: Peciia Petrovič je p^sta! čez noč znan in slaven dramatik. To ie pisatelia opogumilo, da se je zanaprej nosvpfil samo pisateljevanju za oder. Sledi'a so dela: Puške. Suza, Duše. Šuma. Mrak itd. Petrovič je prišel na glas. Preiel ie ce'o par nagrad za prvovrstna dramska dela.
Po šerifi resnih dram se je približal komediji. Prva stvar v tej vrsti je «Ploha». za katero je prišel <tVozel nato pa igra «Konica sena». Zadnje čase je Pecija Petrovič dovršil še dve itrri. »Stoja n do » in »Zemlio*. Zadnja ie bila šele pred kratkim dokončana in se še
ni igrala. Petrovičeve drame so se uprizorile tudi na tujih odrih in so dosegle posebno na Češkem zelo lepe uspehe. Sedaj se prestavljajo v nemščino.
S svojim pisateljskim uspehom je Pecija Petrovič lahko prav zadovoljen. Samo v Zagrebu so doživele njegove stvari nad sto uprizoritev. Igrale pa so se tudi v Beogradu, Ljubljani. Osiiekn. Trstu in zlasti pogostoma v provinci-jalnih krajih na Hrvatskem, kjer so jih gledalci vselej navdušeno spreieli. Pecija Petrovič fcivi danes v Zagrebu. Dodeljen je kot gozdarski strokovniak šumarskemu oddelku, njegov poklic pa je pisateljevanje. Čvrstemu književniku, ki še ni petdeset let star, želimo, da še dolgo obdrži r>ero v roki ter mu od srca voščimo «Na mnoga leta!»
Novo edinstveno jngoslov. i!!?raše?*ie ..Naša krik"
V prisotnosti zastopnika ministrstva voine in mornarice, generala Stanoilo-viča, častnega predsedn;ka Aero-kluba g. Ljube J^vanoviča. v nrisotnosti delegatov iz Zagreba in Novesra Sada in pred ogromnim številom članov, se je vršila v nedelio v Beogradu IV. letna glavna skupščina Aero-kluba.
Najprej ie bilo na dnevnem redu či-tanje zar>isn;Va o delovanju Aero-kluba v preteklem poslovnem letu. Zbo-rovalci so tonlo odobravali delo glavne uprave, ki ie s svojim iniciiattvmm in uspešnim (Hnm mnoeo pripomogla Jo tera. da vlada danes že v celi državi ve';ko znmm^iie za patrijotične cilje našesra Aero-kluba.
Zborovalci so izrekli vladi svojo toplo zahvalo za njeno podporno delo, kajti udruženje je nreicio lepo subvencijo v znesku 1.200.000 D:n. ki ga prejema v mesečnih obrokih po 100.000 dinarjev iz proračuna ministrstva vojne. Razen tesra ie vlada odobrila še izredno subvencijo v znesku 500.000 Din, ki se porabi v široke Dron?fnndistične svrhe v naši državi. Nadalje je klub stvoril bazo za ustvaritev domače zra-koplovne industrije, vzbujal zanimanje za avijatiko potom svoiega leno urejenega nropagandističnesra časopisa «N<-ša krila«, vršil kontrolo nad celokupno avijatiko v državi in sodeloval tudi na mednarodnih aviiatičnih kongresih.
Na dnevnem redu letošnie skupščine je bila tudi važna točka o izpremembi pravil. Klub ie prišel do nrenričania. da zamore še usnešneje prospevati. ako proširi svoie delovanje na celo državo in baš radi tega ie glavna skupščina sklenila, da se sedanii naziv društva iz-nremeni v nov edinstveni naziv za celo državo »Naša krila«. Končno ie bil še izvoljen novi odbor, kateremu načelju-je kot predsednik princ Pavel.
Po umoru milijonarja v čačku
Pred dnevi smo pisali o umoru imii-timilijonarja Arse Ilida iz čačka v Srbiji. Oblast doslej še ni našla storilce \ zaprla pa je več moških, o katerih sumi. da bi utegnili biti zapleteni v umor. Poročevalci beograiskih dnevnikov. 1.1 .so odpotovali v Čačak,. priobčujejo sedaj nekatere nrav zanimive podatke iz milijonarjeve prošlosti.
Multimilijonar Arsa Ilič nt bil običaje seljak. Svoje Čase je študiral gimnazijo in teologijo ter se je šolal cclo v Petrogradu. Iz Rusije se je vrnil do tnov v Srbijo, kjer je nekaj časa poučeval teologijo v Beogradu. Že takrat se je nagiba! k čudaštvu. Bil ie nroti-sor na beograjski gimnaziji, živel Da tako, da so njegovi stanovski tovariši čutili potrebo večkrat intervenirati pri gimnazijskemu ravnateliu radi nje^ ive-ga načina življenia. Na periferiii mes*a
mm
f*7 RTIČA
Telefon 124.
Salonski film poln nemotrofcih mogočnosti
— 24 ur senileman —
v glavnih vlogah garmantna Grete Belovrald is predrzni Carto Aldlni
Predstave ob pol 4., 5 pol 8. in 9. mi
je stala neka hiša. ki je bila prazna in brez oskrbnika. Arsa Ilič se je seznanil z njenim gospodarjem jn ta mu jc hišo prepustil v svobodno uporabo pod oo-gojem, da jo čuva. Mož se je vselil vanjo. Hišni lastnik mu je "oleg tega <JaiaI tudi hrano: vsak dan hleb kruha in kos jagnjeta ali prešiča. kar je pač sam im.l na mizi. Arsa je živel cigansko življenje. Enkrat ie celo moral intervenirati prosvetni minister, ki ga je opozoril, da se ne spodobi živeti tako državnemu uradniku, ki bi moral živeti zgledno, da ga šolska mladina lahko posnema
Iliču pa je bilo zelo težko ločiti se od suhega kruha in kosa mesa. katerega ie vsak dan dobival zastonj. Rajši kakor miloščino je pustil službo. Čez neKai časa je odšel v Čačak. kier se je s-; »tal s svoiim sorodnikom Ljubo. Z njim ic osnoval trgovino, od katere sta skjo-.o živela. Kako sta moža prišla do milil n-skega premoženja, ne ve nihče natani no pojasniti. Zn^m je le tr>. .Jr> <.ra imeia prva leta epraviti z nekim trgovcem, ki je potem nenadoma umrl in po katerem sta podedovala vse premožen K
Arsa in Liuba sta živela pravcato beraško življenje. Nosila sta caoe nv-sto obleke, hranila sta se s čebulo >n skoriami. stanovala "a sta v vladnem podzemlju. Leta in leta sta životarili, kakor da nimata riočenega grošx Ki-oovala oa sta vedno nanovo zemlio :n poslopja in sta veljala posebno v čačanskih meščanov za najimovite.fa človeka.
Lani je Liubo. katerega so zmici imenovali #Coro», nabodel vol. M )ž jc bil tako sken. da ni poklical 'dravriika. temveč ie odšel v neko bližnie kopališče. misleč, da ..e bo na ta način koj in zastonj pozdravil. Ostal je 'an seveda samo na? dni. ker se nr» j* zdelo škoda denarja, in potem je p-iš-l nazaj domov. Umrl je in Arsa ea ;e pokonal k^kor da ni na svetu lesa niti za eno rakev.
Kakor sta brata živela, tako sta tu ii umrla. Nič nista ookazala za živlie -a. nič ni ostalo za mirna oo smrti. Morilec Arse Iliča je izzinil brez sledu, odn.v/.I ie gotovino, vrednostne papirje in 4» 'te dracocencsti. za katere ni skoro nihti vedel. Ostale so samo nenremičn e. razsežna polja, gozdovi, pašniki in hiše za katere se sedaj pulijo preostali sorodniki.
Ribnico Bismo
Da ne nastane v javnosti mnenje, da Rib-ničanov že davno ni več pod božjim soln= cem, čeprav nam isto skriva svoje tiče iz sramu nad grehi in napakami, ki nas sprava Ijajo od časa do časa tudi v konflikt s pa« ra«rafi, kakor našega prvega občinskega svetovalca, ki je moral s stolca. katerega je zasedel v čast in slavo božjo, ne pa v občo korist, sprejmite, g. urednik tudi iz našega trga nekaj novic.
Pri oddaji ribniškega lova v zakup, se je zameril tržanom g. župan, ki drugače tudi kot pek skrbi, da nismo odjemalci ravno prebiti kruha. Njegove žemlje in preste de« lajo namreč čast sedanjemu mesecu, ki dro> gače ravno ni suh.
Tudi pretekle volitve so nas spravile prc» cej iz tira. Sedaj si lahko belimo glave, štu» dirajoč, kdo ie volil Nacionalni blok, kdo je bi! snorazismaš itd. Problem vrhu probte« ma. Toda politika je grda beseda in nehva« ležna stvar. Lepša je kultura.
V preteklih zimskih mcsecih smo se pre* cej gibali. Od »Mlinarja in njegove hčere« na Vseh svetih do Silvestrovega večera, ki je pokazal, da je mogoče v Sokolu res lepo in animirano družabno življenje, od gosto« vanja sod reškega dramatičnega odseka So» kola z igro »Pri luči», ki pa nima poeebne literarne vrednosti, ker je preveč tendenčs na, smo prišli do »Peterčkovih poslednjih sanj». V januarju jih je igrala naša mladina s pomočjo nekaterih odraslih, toda šc danes so pred nami ljudski prizori te lepe igre. Moralni in gmotni efekt sta bila zadovoljit va. Moralno nedvomno večji od drugega. Podružnici Jugoslovenske Matice vsa čast, da je združila pri igri vse naše najboljše kulturne delavce v plemeniti tekmi dela za naroa.
Občni zbor podružnice Jugoslovenske Ma tiče pa je pokazal, da nima v trgu ravno prevelikih simpatij. Tod« bojkot ni na me«
stu. Na mestu je Je stvarna kritika, iz ob rac za v obraz. Občni zbor Čitalnice je nasproo no dokazal, da smo malenkostni in da poda legamo lokalnim vplivom brez stvarne pod> lage. Dal Bog tudi njej regeneracije, ki pa jc ne podpirajo izpadi proti stanu, ki lahko ponosno zre na svoje kulturno delovanje. Učiteljski stan ni nikak aksindel*, to naj si zabeležijo v album vsi, ki menijo s tem obnoviti in preroditi čitalnično delovanje.
Občni zbor Sokola ni prinesel ničesar no« vega. Odbor je deloma prenovljen. V novi telovadnici ga čaka obilo dela pri vzgoji naraščaja, v katerem leži boljša bodočnost društva. V kratkem priredi Sokol «Rodos ljuba iz Amerike».
Državni higijenski zavod je priredil 18. marca za šolsko mladino iz!x>rno uspelo predavunjc o alkoholu. Oficnnl g. Puhar je mladini, ločeno po starosti, dopoldne in f.o« poldne krasno predaval o pogubnem vplivu alkohola na človeški organizem in o kiti» strofalnih posledicah neizmernega pitja za družine, narod in državo. Predav.io.ie so po» jasnjevale skioptične slike iz življenja. Mk« dina jc sledila predavanju z na i večjo pc« zomostjo in upamo, da besede niso padle na kamenita tla. Na praznik Sv. Jožefa so pa bila predavanja o alkoholu in jetiki. Ude ležba je bila častna in je pokazala, da ima ljudstvo smisel za resna predavanja >n da se zaveda ogromne važnosti spozn.ivania dveh največjih sovragov človeštva — »lko= hola in jetikc.
Kakor vidite, živimo in ne zaostri lm j v ničemur za drugimi kraji, iz katerih beleži* jo kronisti vsako malenkost. Živimo pisč zase. čeravno neše življenje zato ni uič manj zanimivo.
Občni zbor Jugoslovenske Matice v Mariboru
Maribor, 3I. marca.
Danes zvečer se ic vršH v nabito polnih prostorih restavracije Narodnega doma peti obari zbor podružnice Jugoslovenske Matice v Mariboru. Ob pol 9. je prof. Riba-rič otvoril občni zbor, sklican za 20. uro. Takoj v početku se je oglasil k besedi dr. Reisman, da bi stavil formalni predlog, a se je predsedr?k obotavljal dati mi! besedev. Končno je doba dr. Reisman besedo ter je izjavil, da prof. Ribarič pred volitvami odložH mesto predsednika, radi česar je predlagal, naj vodi občni zbor podpredsednica gospa dr. Lipoidova. Prof. Ribarič je tema usovarjal in izjavil, da jt odložil predsedstvo samo do 8. februarja. Prodira' jc proti formalnemu pred'ocu dr. Rels-mana in končno izjavil, da zaključuje občni zbor. Prof. Ribarič je pozval vse, ki se z njim strinjajo, naj zapu^-te zborav.-vnie ter je odšel v spremstva soproge z vzklikom: »To je kultura samostojnih demokratov v Mariboru!« Za »jim je odšel edino dr. Ra-potec.
Ob 21. <e dvorila občni zbor podpredsednica ga. Llpoldova. G. Faganeli je podal ob§?rno tajniško poročilo ter ti vodoma omenjal, da praznuje tukajšnja, podružnica JM petletnico svojega obstoja. Podružnica šteje 1326 članov, od katerih redno plačuje čiararino okrog 600. Med umrlimi je omenja! dr. Medveda :n dr. Rosino, ki so se ju zborovalci spominjali s slava-kVIcj. Glede društvenega dela je omenja!, da je društvo sodeloval« ob priliki dinarskega dneva za Tvestfalske S-ovence, nadalje pri drugem dinarskem dnevu ob obletnici rapalske pogodbe tor js vodilo razprodajo toinboiskrh kart druge trjiežvne tombole. Med drugim ie poročal, da Je podal bivši predsed. prof. Ribarič na še-^ od borovi šefi dne 12. jan. 1923. ostavko.
Nato se je oglasil k besedi g. Mohorko ter izrazil željo odbora, da naj občni zbor pozdravi bivšega odbornika in sedanjega poslanca dr. Pivka, kar se je vzelo na znanje. Blagajniško poročilo ie poda! g. lulče Novak. Iz tega poročila posnemamo, da je mariborska podružnica poslala v Ljubljano osrednjemu društvu nad 50.000 Din. V imenu preglednikov je nato predlagal g. Volčič odboru absolutorii, kar je bilo soglasno
k
LJUBLJANSKI DVOR
i n o
Telefon 730.
Danes
Marcella
v krasni žala eri
jGuillotine'
iifeorni naravni pessetkl !x Parita!
Rezervirajte vstopnice telefonično št. 730, katere dobite brez čakanja in truda v pisarni Mladini vstop ni dovoljen. Predstave ob 4., H 6, Vi S. in 9.
sprejeta Pri volitvah je bil na predlog .dr. Snuderla izvoljen za predsednika ravnatelj g. Stanko Detela, za podpredsednika ravnatelj g. Kcjžar. Oba sta med burnim odobravanjem prevzela poverjeni iima mesti. Dr. Lipold je zatem stavil odboru pred!og» o skrčenju odbora. V tozadevno debato so posegli med dragimi dr. Šnudcrl. g. Mohor-ko, dr. Reisman in dr. Boštjančič. Končna je bi! sprejet predlog dr. Šnuderla, ki je predloži! !!s;o širšega odbora. Ta lista j? biki razen dveh glasov soglasno sprejela. Predlog g. Volčiča, da naj oba delegata za pokrajinski občni zbor imenuje odbor, je bil sprejet. Pri slučajnostih se le oglasil k besedi dr. Reisman. ki je prediaga!, uaj se *.» bodoče sprejemajo v Gospodinjski koledarček samo inserati slovenskih tvrdk ter Je grajal nabiranje inseratov nemških tvrdk, kar je v prošlem letu po ugotovitvi v tajniškem poročilu izvrševal bivši predsednik Ribarč. Končno so govorili ob sploSnem odobravanju o delokrogu Jugoslovenske Ma"Ice načelnik g. Mihorko. dr. Kukovec in drugi, nakar se je občni zbor zaključil.
Ne kuni
prej blag! ze moško oi>l?Wo, dokler si ne »gledaš Specialno zalogo čeSkega ln angleSkega suVnu	1614-a
ta mitiiftfi t?sfi iUTlia&mii
Cene tovarniške. |n.'n	Največja izbira.
Na veliko. JilS g iiftBI.il. Na malo.
Vesti iz Prekmurja
Imenovanja. Kot postajenačelnik v M. So» boti je nastopil službo g. Vrančič, d očim je bil dosedanji postajenačelnik, g. Cepuder, premeščen v Zidani most. — G. Miha Bl»?a rr:k, davčni praktike?.: Je premeščen iz M. Sobote na otok Kri., v M. Soboto pa sta premeščena gg. davčna oficiala Štefan Krta mer in Rudolf Lotrič.
Kriievci v Prckmurju. G. Geza Hartner nas je v eni zadnjih številk svojega pasiv; nega «Szabedsaga», ki ga izdaja s kredi« tom Narodne banke, v pesniški obliki nx padel, češ da smo se mi. nekdaj tako po« Dosni Križevčani. prodali Narodnemu blo* kn in oddali svoje kroglice za-;-, obljubljene podpt^re p« da nismo dobili.' Kakor g. Hart» ner sam najbolje ve. se mi nismo nikoli prodali, pač pa je naša občina dobila pod' poro iz fonda za obmejne občine že pred volitvami izplačano. Narodni blok pa je dobil pri nas zato tako lepo š-tevilo glasov, ker smo uvideli, da je to edina vlada, ki je za nas nekaj storila in vemo, da bo storila še več ne samo za Križevce, ampak za vse Prekmurje.
PuctncL Krajevna organizacija JDS v Pu« cincih je imela v nedeljo, 29. t. m. redni občni zbor. O političnem položaju je poročal zastopnik srezkega odbora v M. So« bori. Izvoljen je bil večinoma stari odbor z g. gerentom Štefanom Kuharjem na čelu. Sprejele so ne tudi razne resolucije, tako da se na* ohranijo drevesnice in trtnice v naši oblasti, ki se baje naberavajo ukiniti, tla se naj ustanovi nižja kmetijska šola v Rakičanu v Prekmurju ter da se naj od= pravi izvozna carina za živino in se v tr« govski pogodbi z Avstrijo izposlujc nizka carina za prekmursko živino, ki je glavni vir naših dohodkov.
Senzsolia za Ljabli&no
SeBzsoffji	Prednaznanilo
za Licblfano	4., I. In I. aprila
Emil JannlBff* (Himni al RsSId), Coarad Valdt flvan Grozni) Werner Eranaa (Jack Rasparač), .Vilbaua Dfatarl«......}
Najbolj fantastični !Ilm te serije:	Najbolj fant«st'čni film te sezije:
Kabinet voStenih figur
o ■
0 ■
0 K
0 ■
o
m Opozarjamo Va» na že razstavljene slike!	ZUtoi Kino Matfoa _
Qoioiq»oioioio»oioio«q«o»oioio«oio»o»o^
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
LiuMlanska drama 5reda, 1.: «Izgrbljene duše». F. četrtek, 2.: aVdova Rošlinka». D. Petek, 3.: Zanrto. (Generalna vaja.) Sobota, 4.: «Lizistrata». Premijera. Izv.
Liabllanska opera Sreda, 1.: «Dnn Juans. B. Četrtek. 2.: Zaprto. Petek, 3.: «Boheme». A. Sobota, 4.: «Mignon». C.
Mariborsko ftled!»li?5e
Sreda, 1.: «Baron Trenk». D. Premijera. Četrtek, 2.: «Peterček». B. (KuponL) Zad. njič v sezoni
Osterčev koncert v Mariboru
V soboto se je vršil v slavnostni dvoran mariborskega učiteljišča intimni koncert, na kaierem so se izvajale skladbe mladega nadarjenega skladatelja Slavka Osterca. Sodelovali so: ga. Apihova (klavir), g. Ašlš (tenor), godalni kvartet fz Celja (gg. Vid-majer, Fink, Osterc, Wohrlowizs) >n mariborska vojaška muzika pod vodstvom ka-pekdka k. Herzoga. Oster če vi prveocL t
| katerirri se nam je predstavi!, so zanimivi i po obliki i po vsebini. Izraz so sveže sile sk'adate!jevega hotenja in iskanja ter pestrosti njegove fantazije. Impresije za klavir so zanimive skice, izmed katerih je nal-bolj učMcova! Pustni kles. Ga. Apihova jih je odigrala s svoio priznano tehniko fn globokim umevan-jem. V samospevih, ki so povsem originalni, se krijeta glas in spremljava, kateri pa daje Osterc prednost. Na splošno prevdaluje recitativ. Najlepši sta bili sMene ni požela kosa« ki »Cicifuj«. V kvartetu se pozna precejšnja neenotnost in iskanje. Vendar so nežni Hrlčni odstavki učinkoviti. Najbolj umerjeni sta orkestralni točki, v katerih se posebno odlikuje pestra instramentacija, kar kaže, da bo pravo polje nadarjenega skladatelja — orkester.
K. C.
Beethovnova Vil. simfonija je pravzaprav glavna točka simfoničnega koncerta, ki ga priredi orkestralno društvo Glasbene Marice v -četrtek, dne 2. t. m. v Unionski dvorani. VII. simfonija je ena najlepših de! j nesmrtnega Beethovna, ki je v vsaki svoji > temi tako prikupljiva melodtjozna in lahko i »sumljiva, da navduši nlaaa kvota vsake-
ga ljubitelja glasbe, četudi ni strokovnjak. Iz zgodovine njenega izvajanja bi omenil sledeče: Komponrnma je bila leta 1812. prvič Izvajana pa S In. 12. decembra 1813. leta na dobrodelnem koncertu, h katerem: je znašala vstopnina 5—10 gld. Delo je dirigiral sam Beethoven, sodelovali pa so najznamenitejši dunajski glasbenik!. Ze pr.' prvem Izvajanju je delo tako izredno ugajalo, da so se morali posamezni deH ponoviti. Na našem koncertu dirigira simfonijo Skerjanc, ki je naštudiral poleg shnionije tudi ostali program tega koncerta. Pred-prodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Mladinski koncert v Ljubljani. D»nes v sredo ob 6. zvečer vrši se mladinski kot:-cert, katerega priredi orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani. Spored izvaja orkester, b roječ 60 članov pod vodstvom skladatelja Škerjanca. Vstop je dovoljen samo dijakom in dijakinjam proti temu, da kupijo spored, ki stane 3 Din. Spored se prodaja v Matični knjigarni.
Na dobrodelnem koncertu na korist Dečjega in materinskega doma kraljice Marije v LJubljani nastopi prvokrat šolski orkester Glasbene Matice v Ljubljani pod vodstvom prof. Karla Jeraja. Orkester šts- j je enajst I. vijolin. deset n., štiri vljole, tri | čela in dva kontrabasa, skupaj 30 mladih i in navdušenih Matičnih gojencev, ki so ve- j tik del svoieca orosceu časa posvetili glaa- 1
be»ri umetnosti ter se s svojim prvim nastopom postavili v službo te plemenite akcije za našo mladino. Na ponedeljkovem koncertu Igrajo 5 komadov, med njimi znano Haydnovo otroško simfonijo za godalni orkester. Kot posebno novost pa izvirao Šant-lovo t Moštev« za otroški zbor In godalni orkester. Občinstvo opozarjamo na ta koncert, za katerega so vstopnice v predpro-daji v Matični knjigami.
Premijera v IJnbUanskl dram! to v soboto, 4. t. m. Uprizorjena bo prvikrat na slovenskem odru Aristofanova komedija >Lizistrata«. Slovenski teskt je prevod češke prireditve Alfonza Sr&ske. Sodelujejo gg. Medvedova. Nabiocka. šaričeva. Vera m Mira Danrkrva. Levar. Peček, Kralj, Skr-Nnšek, Povhe, Cesar. Gfetsbo }e zložfi g. Bala tka
Repertoar beograjsheea Narodnega gledališča, o katerem smo že poročat, da se presenetljivo hitro boljša, odkar stoj! drama na čelu naš rojak g. Pavel GoHa, obsega v tekočem tednu naslednje komade: Žlahtni meščan (Moliere; premijera je bfla v torek zvečer, komodijo je reiiral Vere-ščagin iz Novega Sada): FJcova dama, Kean, Poljub (Smetana; opera se Izvaja v Beogradu prvič(; Antigona (Sofokles; premijera v soboto, dne 4. aprila), Fra Diavo-lo. V dvorani »Maneža« igrajo Dicke-sovo bodičoo povest »Ovrček aa pečjo«. Jošittoe-
vičew iPrtpo-vcdlKo o Sanjfcnn*, Predtčevo sGolgoto« in Nicodeirrijevo komedijo »Scam-poloc, ki pride kmalu tudi r.a ljubljanski oder. Vsebinsko kaže torej beograjsko gle-] dališče zadnje čase res tep napredek.
Proslava knriževnega Jubileja Pecife Petrovima v Beogradu. V soboto dne marca .ie proslavila beograjska dram?, književni jumlej priljubljenega komediogr^va Peci;e Petroviča. Uprizorila je njegovo komedijo »Ploha*. Avtor je predstavi prisostvoval osebno ter je b>4 deležen prisrčnih ovacii Vsi beograjski list! so ob tej priMd pcvdarjaB Petrovičeve zasluge za srbohr-vatsko dramo in r.iso pozabi povedati važnega dejstva, da je Peciva Petrovič eden onih redkih naših kntfževn-kov, kateremu se je posrečilo premagati zapreke razttfh struj vn strani:, tako da ga ves narod smatra za svojo duševno la&t, na katero je po-nosen.
Naša knjiga na mednarodni razstavi * FlorencL Mšiistrski svet v Beogradu 'e do-voH prosvetnemu ministru potrebni kredK za udeležbo oaše države na mednarodni razstavi knjig v FlorencL Radi lažjega zbiralca razstavnih predmetov se je v Beogradu obrazcval posebeJi odbor s potrebnimi pododbori. Vsi predmeti, ki pojdejo ca razstavo, bodo natisnjen« v abecednem redu v posebnem katalogu, ki ga izda pro-fvetso Ministrstvo m državne stroške. Re-
•JUTRO* it 73
Sreda 1. IV. 1925
Domače vesti
Današnji radio
Llubljana, 1. aprila.
Hadfkalf so ponudili dr. KoroScu vstop v vlado In v pravoslavje.
Ob zaključku našeua lista je bil iz zagrebških zaporov izpuSčen do nadaljnjega izpametovanja Stipa Radič. 2e od 8. zvečer Radič neprestano prepeva «Bože pravde*. Dr. Maček in tovariši so se priglasili, da znajo ravno tako dobro peti.
Dr. Vladimir Ravnihar je prejel Nob-lovo nagrado za dosledno napredno politiko.
Jugoslovanski klub Je v spomin svoje parlamentarne zmage pričel danes piti črno kavo. narejeno iz Jelačinove ci-korije.
Der weltberfihmte Maček uživa 2e Stirina«st dni gostoljubje v Jugoslovanski tiskarni.
Prevzvišeni so kupili kino. k| bo predstavljal kričev nnt klerikalne stranke v Narodni skupščini.
Kardinal Gašper je dospel v Ljubljano. da vodi preiskavo o razkritju svojega ponarejenega letaka.
Posl. Smndei je bil odlikovan z orde-«om Dolgega Jez;ka z brento. Orden 8e nosi na hrbtu. Pridne mu ga na slovesen način Nastas Petrovič.
Sprejel _ M. A. C.
Položnice smo priložili zadnje dneve Vsem naročnikom, kfterlm Je potekla naročnina. Prosimo lih, da vplačalo naročnino za naprej tako! orve dneve, ker bi drugače vnravl r'-"kočiil delo. sebi pa povzročil! neorflike.
Upravništvo «filtra*.
•	KraO zopet v Beogradu. V nedeljo popoldne se Je kralj s kraljico lz Topole vrn3 v Beograd. Ob štirih popoldne ie sprejel v srvdijenci ministrskega predsednika Paši-Ca in pozneje še minfetra Ninčlča, k! sta mu poročala o položaju. Kraljica je ponoči odpotovala v Bukarešto. Včeraj je kralj sprejel v a vajenci skupščinskega predsednika Marka Trifkoviča.
•	Posel češkoslovaških parlamentarcev. V parlamentarnih krogih se govori, da bo skupščinsko predsedstvo v kratkem pova« bilo češkoslovaške parlamentarce na poset skupščine, da se isiko vrne poset naših poslancev v Pragi.
•	Promocija. Na zagrebški univerzi Je bil g. Anion Grebene pronrovlran včeraj za doktorja vsega zdravilstva.
•	Mednarodni profesorski kongres v Beograda. Kralj Aleksander je prevzel pokroviteljstvo nad mednarodnim kongresom srednješolskih profesorjev, ki se bo vršil meseca avgusta v Beogradu.
. Polkovnik Pavle Jurišič Kakor nam brzojavljaio iz Beograda, se Je včeraj tam ustrelil polkovnik v p. Pavle Jurišič. Pokojni Je bil znan Sirom domovine kot tajnik Narodne odbrane in odličen nacijonalni delavec Pavle Jurišič Je bil sin pok. generala Sturma • Jurišiča enega najslavneiših oficirjev one srbske vojske, ki se je v pro-ši:h decenijah tako hrabro tolkla s Turki. Mladi Jurišič se Je odlikoval v svetovni vojni ter ie v razmeroma mladih letih d.> segel polkovniško dostojanstvo. Kaj ga Je tnalo v smrt iz brzojavke ni razvidno. Sim patičnemu možu ohrani Domovina hvaležen ttpomln.
•	Švicarski profesorji m novinar? r Beo.
gradu. V ponedeljek je prispela semkaj švicarska naučna eksped!c;ja. obstoječa iz 150 članov, večinoma profesorjev, učiteljev In novinarjev. Od novinarjev se nahajajo v eksnedžciji urednik »Neue Zfiricher Zeittmg« Kleltch, urednik »National Zeitung«, Oton Kleiber fz Basla In proi. Oton Waiil, književnik ia vseučiliški profesor v Curihu. Švicarji se nahajajo na študijskem potovanju In so krenili iz Beograda v Solun.
•	Grobnica pokojnega dr. Gregorčiča. Xakor javljajo iz Gorice, je tamkajšnji stavbenik Josip Mozetič na lastne troške zgradil na štandreškem pokopališču betonirano grobnico za pokojnega dr. Antona Gregorčiča. Predvčerajšnjim so njegovo truplo prenesli v novo grobnico. Goriški Slovenci 2birajo sedaj prispevke, da postavijo dr. Gregorčiču dostojen spomenik.
, Jugoslovensk! konzulat na Reki. Ustanovitev našega konzulata na Reki so z veseljem pozdravili vsi, ki so preživeli težke dni v tem mestu. Konzulat se je končno namestil v svojih prostorih, ki so popolnoma
preurejeni in se nahaiajo v poslopju Hrvatske čltaonice na Korzu. ProšU četrtek ie na poslopju zaplapolala Jugoslovenska troboj-nica ter je bil izobešen napis z našim dr« žavnim grbom. To so prvi emblemi Jugo-slov eno v na RekL
, Volitve za osrednji arad za zavarova-nje delavcev odgodene. V zakonu o dva-najstinah Je minister za social"o politiko dobil pooblastilo, da odgodi <">!ifv* za osrednji urad in okrožne urad* »a zavarovanje delavcev in imenuje novi ravnateljstva, ker se dosedanja niso izkazala za sposobna. Med ministroma Gjuričičem in dr. Žerjavom se Je predvčerajšnjim vršila konferenca zaradi noveliranja zakona o zavarovanju delavcev zlasti v tem smislu, da se rudarji izvzamejo Iz splošnih določb, ker so zanje organizirane bratovske skladnlce. Ministra sta se sporazumela, da se meseca maja predloži novela o zavarovanju delavcev.
•	Za sejmarje. Sejem v Veliki Poljani pri Ribnici se ne vrši na veliki petek dne 10. aprila, temveč v sredo dne 8. aprila.
*	Sadjarski odbor za okraj Radovlllca
priredi v nedeljo dne 5. aprila v Koroški Beli celodnevni sadjarski ceplini tečaj. Odbor vabi vse iz okoliša Koroške Bele, oso« bito mlajše posestnike in mladeniče, da se udeležijo tečaja v čim večjem številu. Ude ležencem se priporoča, da prineso s seboj cepilno orodje.
•	Orlovska baharlja. Iz »Siovenčevega« poročila o letnem zboru mednarodne unije katoliških telovadnih društev, ki se je prešli teden vršil v Parizu, posnemamo, da je na nJem bf'a zastopana tud! Jugoslavija, ki da premore 294 katoliških telovadni društev s 140.000 katoliškimi telovadci! To Je briljantna števflka, ako se uvažuje, da ima glasom istega poročila Češkoslovaška 1200 takih društev, a vendar tudi ie 140.000 članov; nadalje Italija 400 društev in komaj 40.000 članov ter Francfja 2200 društev in kemaj 3CKJ.000 članov. Še briljantnejše pa je, da Jugoslavijo zastopajo v tej uniji edino! e slovenski Orli, kajti »Slovenec« sam pravi, da je Hrvatska (menda še kot stara mirotvoma republika) šele zaprosila za vstop v unijo., na jugu dalje pa Orlov ni. Se v zraku so redki. A slovenskih Orlov da je torej 140.000, učlanjenih v 294 dni-štvih? Saj Jugostov. sokolski savez šteje »komaj« 405 društev z okroglo J5.000 člani Koga torej na božjem katoliškem svetu hoče »Slovenec« plahiati s takšnimi številkami m s čegavim perjem se šopirijo njegovi orlovski tiči?!
•	Tako ie. Črtamo v hrvatskih novinah, da sta se po končani debati v Nar. skupščini prav prijateljsko pogovarjala Pavle Radič in hudi radikal Kosta Majkič. »Poznate me, Kosta, še iz Prage — pravi Pavle — kjer sem tudi jaz bil član šumadije..« »Vidiš brate, tako je, — odgovarja Kosta Majkič — kako ne bi bili en narod, ko se že šest let v istem jeziku prepiramo o tem...!« Kosta Majkič je povedal dobro, a ne točno. Sele po šestih letih so prišli Hrvati se prepirat v Beograd in se zdaj vdaji v živem jeziku. Edino naši tigri pa še menijo, da bodo z rjovenjem ubranili svojo avtonomijo in »preprečili« narodno edinstvo. Menda fh res skomina 5e po takšnih argumentih kakor so padali po znani Bazalovi provokaciji.
♦	Elektrifikacija ptujskega polja. V nedeljo je prvič zažatela v vasi Zlatoličje pri Ptuju elektrika, ki je bila priklopljena na daljnovod lalske elektrarne v Ptuj. Ob tej priliki se je vršila v Zlatoličju lepa domača veselica.
♦	Družbi sv. Cirila In Metoda je daroval učiteljski zbor Sv. Jurij ob Sčavitici Din 100.— mesto venca na grob blagopokoj-ne ge. Marije Kocmutove. Iskrena hvalal
♦	Savinjska podružnica SPD. ima v soboto dne 4. aprila t. 1. ob 8. zvečer v Narodnem domu v Celju svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.	679
•	Dr. Srb ulj v zaporu. Včeraj dopoldne je bil bivši zagrebški župan dr. Srkulj pozvan ra policijsko ravnateljstvo, kjer so mu sporočili, kar je že sam dobro vedel: da je ba radi nedovoljene nošnje orožja obsojen na 14 dni zapora. Policija Je kakor znar.o prilikom hišne preiskave našla pri dr. Srkulju vojaško pištolo, a nikakega orožnega lista. Dan nastopa kazni se je približal včeraj, zato je dr, Srkulj kar ostal v zaporu
, Smrt r goreči hlšL V Splitu Je preteKlo soboto pogorela hiša, v kateri se Je nahajala restavracija »Beli orao». Družine Iz
ferent, ki mu Je poverjena ta zadeva. Je od- J potoval tudi v Ljubljano. Kn.Sge za firen-3ko razstavo v» treba vložiti do 5. aprila.
Nova revija r Subotfcl. Meseca aprila Izide v Subotici prva številka časopisa za književnost, znanost In kulturo pod naslovom »Književni sever«. Revijo bo urejeval prof. Milivoj Kneževič. Ust bo tiskan deloma v latinici, deloma v cirilici.
N uši če v a »Sumljiva oseba« r madžarskem prevoda. Urednik »Bunjevačkih no-vfeu Josip Sakčič je Prevel Nušičevo komedijo »Sumljiva oseba« v madžarščino. Komad se uprizori v prevodu prvič za letošnje velikonočne praznike. Za Nu&ca se Madžari zanimajo že dolgo let in ni dvojna, da pojde njegova komedija sedaj tudi čez madžarske odre izven mej naše drža-
ve
' Partitnre za Beethovnovo 7. simfonijo, ki se Izvaja na četrtkovem koncertu v »Unionu« in razlaga simfonije se dobita v B?-mbergovi tiskarni.
Novosadska drama v Somboro. Upravnik novosadskega gledališča je odpotoval v Som bor, da uredi tam vse potrebno glede gostovanja novosadske drame.
Sinioničen koncert sarajevske Fllhar-moniie. V nedeljo Je imela sarajevska Filharmonija koncert, na katerem je izvajala Schuber+ovo V. sfcrfonijo. Beethovnov koncert v E-molu te Mendelssohnovo skladbo »Rttr-Bias«. Produkcija se je vrlUa pod tak-{jgfcn h" Tilniki JtrJUMfr« '
NIkola Zec v Zagrebu. Član dunajske državne opere, basist Nikola Zec je dospel v Zagreb, kjer nastop! parkrat zaporedoma v Mozartovih operah. RrvVč bo pel v četrtek, ko nastopi v »Ropu iz Seralla«.
Smrt gledališkega Igralca. V Osijeku je preminili 62 letni igralec Milivoj Barbarič. Pokoir* »e bil celih 22 let član zagrebškega giedaMSča ter je nastopal v karakterni stroki. Zadnja leta je igral v Osijeku.
Dve gostovanji Vike Englove v Osijeku. Znana in priznana operna pevka ga Vika Enge!-Mo5ttn*ki iz Zagreba je gostovala v nedeljo v Osijeku. Pela je vlogo Santuzze v Mascagnijevi »Cavalerlji rusticanl«, danes v torek pa nastopi v Puccšitjevi »To-sci«.
Zanimiv koncert pevskega društva
»Ilirija. v Trstu. V nedeljo, dne 5. aprHa
priredi tržaško pevsko društvo »Ilirija« koncert, na katerem se bo Izvajal naslednji program: Lajovic: Pastirčki; Adarrtč-Koko-šar: Ljubezen brez upa. Na gori: Adamič: Kje si dragi. Uspavanka, JurJevanje: Mo-kranjac: Druga rukovet: Adamič: Mlad junak po vasi jezdi: Lajovic: Medved t me-dom.
Novi balet KrešJmlra Baranovlfa. »Cvet-ie male Ide«', katerega je po Anderseno-vem tekstu priredi la znana plesalska družina Promar v Zagrebu in za katerega Je zložil muziko kapelnlk Baranovld po starih dunajskih mottvih. je prišel v nedeljo prv« «a ucrebiU oder ta k td mnogo oobvsl*.
vvŠSK0Z 0M10!
te kupite nogavice brez figa .ključ*, ker eden p« nogavic s žigom in znamko (rdečoj Bodi«, zeleno aH zlato)
ključ"
traja t*ko dogo kakor iti rje pati drugih. Kupile eden pat ia prepriča če *ei «-» vi
zgornjega nadstropja $o v zadniem hipu rešili skozi okno. KuMniskl pomočnik Mate Gotovac pa Je zgorel v svoji sobicL
♦	Letalska nesreča v Novem Sada. V bližini Beska Je v ponede'jek padlo letalo, katero je vodil poročnrk Drakuli« Iz Novega Sada, Iz znatne višine na tla. Drakuliča so v nezavestnem stanju prepeljal! v bolnico. letalo pa je popolnoma razbito.
♦	Nesreča na vrtiljaku. V Ptuju se Je dogodila v nedeljo tragičnn nesreča pri vrtiljaku. Med fanti, ki so bili zaposleni pri po-gonu vrtiljaka, je bH tudi neki 14 letni Ce-terlč iz Budin« pri Ptuju. Med vrtenjem mu je postalo nenadoma slabo Hi je padel na tla ter s! pri tem zlomil več reber ter poškodoval pljuča. Nezavestnega so prepebaH v bo?til<*o.
•	Prepozno kesanJo se loti vsakega — kdor drugje kupi in vidi potem polovične cene prvovrstnih čevljev v »Bazar«-hi
Ljubliana, Krekov trg št. 10/T.	682
. Dremavlca v Dalmaciji. V Kaštelu Novem v Dalmaciji spi mladenič Ivo Kuzmau že nad mesec dni In ga ne morejo prebu-diti. Hranijo ga umetnim potom, vendar mladenič od dne do dne bolj hira. Bati se je, da v kratkem nastopi smrt.
« Zagonetna smrt vojaka na Snšaku. V soboto zjutraj so v mrtvem kanalu Reč:nc našli truplo finančnega stražnika Mile Sab-IJaka. Trunlo Je ležalo v vodi več dni. Ni znano, kako ie SaMjak ponesrečil: Ali Ja bil izvršen samomor ali zločin.
« Židovska šola v OMJeku zaprta. Kakor poroča osiješka »Straža«, Je te dni prispel odlok ministra prosvete. da se oslieška židovska šola koncem marca zatvori. V motivih odredbe se naglaša, da mora po ustavi ljudsko šolstvo biti v roknh države, ker je umevno, da bo vzgoja otrok v duhu državnega ln narrdnega edlnstva uspešnejša v državnih šo'ah. kakor v konfesllonalnih.
. Srrrt narodnega delavca liižlšklh Srbov. Lužiški Srbi v Nemčiji so Izgubili te dni enega najznamenitejših narodnih delavcev. Umrl le dekan Jakob Skala, predsednik .Srbske Matice«, ki Je bil 25 let tudi urednik lista »Katolickl posel». V narodnem ;n kulturnem življenju svojega naroda Je lzral Skala veliko vlogo. 5'ril je srbsko narodno idejo in budi narodno zavest.
•	Samomor mlade iene. V bMžIni južna-ga kolodvora se Je predvčerajšnjim v Zagrebu vrg'a pred ck«presn' vlak 21 let stara gospa Julka Zulechner. Vlak JI ie odrezal desno nogo nad kolenom. Prepellall so Jo v bolnico, kjer Je kmalu nato umrla. .Iu'ka se Je pred odhodom od doma Jr>ka|e poslovila od svojega otroka. Zulechnerleva se Je bila dan poprej močno razburila, ker Je prišel v njeno stanovanje detekfv In io zaslišal o tatvini 4100 Din ki so b!,i ukradeni njeni hišni sosedi. Domneva se, da le obisk detektiva tako ttsodno vplival na Zulechner jevo, da Je izvršila samomor.
♦	Odkritje nove vel'ke tihotapske afere. V Zagrebu je bila te dni odkrita nova ve-l?ka tihotapska afera, ena največjih, ki so prišle na dan v sedani-h Vetih. Zaolenjen!h je bilo 23 vreč blaga iz Avstrije, ki je bilo ne samo napačno deklarirano, ampnk so bite potvorjene trdi deklaraclle. V vrečah se je nahajala Izdelana svila. FV> dcsed3niih cenitvi bi b-Ha oškodovana država za I ml-liion 200.000 Din. Radi številnih tihotapskih afer, ki so bile v zadnjem času orfkr^e v Zagrebu, je prispel v ponedeljek lz Beograda generalni direktor carin Vasa Dimitrijev^ z dvema inšpektorjema, da osebno vodi nreisVavo.
. Clgpnska nadloga. V Zagorje se Je v torek pr'k'atl1a trolica c'canov ln sicer dve ženski In moški. Orožniki so v njih takol spoznali že dolgo iskano triperesno deteljico. 30-letnega Ivana Helda njegovo pri-ležnico 20-letno Darinko Rajnhard ter njeno 18-le*no sestro Ju'ko. Vsi trile imajo na vesti razne grehe. Posebno Held Je odnesel raznim ljudem po Gorenjskem pnd raznimi pretvezami različne glasbene Instrument. obe ženski pa sta se podili za kokošmi in giljufall po raznih krajih lahkoveme-že ln še bolj lahkovern!ce s prDomočjo vraž. Trojica le bila oddana v ljubljanske sodne zapore.
•	»Kultnra Slowln*ka«. poljska revija za upoznavanje slovanskih narodov, je svok> dvojno marčno številko (10—11) posvetila Jugoslaviji. Vsebina je vrlo raznovrstna, obravnava posamezne Jugoslovenske kulturne vrednote in predstavlja Po'jakom po-edine pesniške hi druge fragmente Iz ju-K0s,/wenske literature. Prisnevke v krajih študiiah ln eseifh pa so podaM Vladimir NI-koH« MIlan PrlVfevIČ. Ante Dobrooi«. dr. VHIm FrančM. Giorgje Cirrč+n In Izmed Slovencev dr. flešlč, ki poroča o poljskem gl-banju v ietu 1921. Izmed Poljakov sta pri-
mt Bili'!, ii mite ga mto!
Na mnogostruns'o željo se podal 9a orodij« manuLktumega b'ags pri rodru'n ci .Obla-čilniee* na Duna'sW «1 29
nepreklicno sitno Je ni mere april.
NaiO se podružnica opusti In r.e bo več mogoče kupiti P® znatno znižanih cenah, "^fl
Obenem m pr poroča, da sl ogledate bogato ta kr»sno zalogo pri centrali
.OklaCilaicr* aa MiklaUeevI cesti 7
spevala dr. Zofia Kavrecka in K. CzalcTyn-
ski. Revija »ma tudi obširno kroniko i nekaterimi vrlo kiteresantniml pabcrkl. F*o-znavalcem poljskega jezika ta prijateljem poljsko-jugoskrvenske vzajemnosti jo moremo le priporočati.
•	Zopet «doma». Iz celjskih zaporov Jo lani pobegnil znani vlomilec in tat Franc Košanc. Uprizoril Je pravo revolucijo ln ranil dva paznika: eden Je še sedaj v bolnic'. Potem se je v avtomobilu vozil po Mariboru, odvedel lz bolnice tovariša Kranjca in odpotoval v Avstrijo. Iz Avstrije Je pod imenom Otokar Falk krenil na Bavarsko, kjer pa so ga s pomočjo dakilloskopiie raz kr'nkali In odposlali v Avstrijo. Avstrijske oblasti so ga hotele izročiti našim oblastem toda pri Železni Kapli le ušel dvema žan-dariema in se klatil po Gradcu, kjer so ga po hudem boju ujeli oblečenega v žensko obleko. V pondeljek so ga avstrijski orožniki pripeljali v Maribor, odkoder )e nadaljeval po« v celjske zapore. Sedaj Je zopet «doma».
*	Nesreča v rudnika. V premogovniku Pod'ož - Hrastovec se je prošli pondeljek pripetila težka nesreča. Rudar Maks SepcJ Je padel v 50 metrov globnk rov ter si pri padcu razbil lobanjo. Zlomil sl Je tudi desno roko ter zadob:l rane po vsem telesu. Sepeja so v brezupnem stanju prepeljali v mariborsko bolnico.
Iz Liubiiane
u— Dirka motorjev po rflcali postaja včasih prav opasna. Razni pr'vatnikl mislijo, da so ljubljanske ulice torišče za šport. Po Miklošičevi In Clgaletovl ulici ter okrog sodišča se vrše razne hitrostne dirke starih avtomobilov ln motornih koles, da se že gg. na sodišču opetovano prltožujelo nad neprestanim motenjem. Neki mladi pobi « pa vežbajo v dirkanju z motornimi kolesi S celo po tivolskem parku, po cesti od Nunske ulice do Tivolskega gradu, kakor da Je ta cesta narejena za takšne vežbe. Deca, k! se tu često 'gra. Je v vedni opasnostl, pa najbrže ne bo preje miru. da bodo kakšnega otroka povozili, po'em bo pa že policija posegla vmes. Samo Če bi to storila nekaj bolj zgodaj, bi bilo morda le umestnejše, kaj ne?
u— Gradbena delavnost t LJuhtlanL Kakor vse kaže, se bo gradbena delavnost v Ljubljani gibala tudi letos v ozk'h mejah. Doslej Je le g. Alojzij Faganel doHl dovo ljenje za gradnjo nove hiše, frančiškanski orovlncljalat pa za gradnjo nove cerkve v Spodnji Šiški, sicer pa se bodo gradila le nekatera skladišča, prodajalni prostori In lope ter Izvršila nekatera adaptacljska dela, šupe 'n drvarnice.
u— Dva vloma. V noči na torek |e nepoznan uzmovič vdrl s pomočjo ponarejenega ključa v gostilniške prostore Olupove gostilne na Starem trgu In odnesel okrog 200 Din gotovine. Poizvedbe za svedrovcem so ostale brezuspešne. — V sobo dež-n:karla Antona Maleja v Ravnikarjev! ulici št. 11 se Je splazil v torek med 8. In H. uro zvečer nepoznan uzmovič. odprl s silo n|e-gov kovčeg ln mu pobral 2=^0 Din gotovine, nakar Je brez sledu Izginil.
u— Smolo Je Imel. V torek zlutraj le stražnik srečal v \Volfovi ulici mladeniča, ki se mu Je zdel zelo sumljiv. Zato ga Je ustavil in videl, da nosi nab to poln nahrbtnik obleke, perila In usnja. Stražnik je mladeniča aretiral in na policiji so spoznali v niem 21-'etnega v Smerajnih rojenega Ivana Novaka. Stvar', vredne okrog 2000 Din, je ukradel posestniku Andreju Remlcu v Podsmrekl, kjer Je služil za hlapca ln Jih hotel spečatl v mestu.
u— Policijske prijavo. Od pondeljka na torek so bl'l prijavljeni sledeči slučaji: 1 goljufija, 1 prestopek nevarne grožnje. 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 4 prestop ki cestnega policijskega reda, 1 prestopek prekoračenia policijske ure In 1 prestopek žaljenja straže. Aretaciji sta se izvršili 2 In sicer: 1 radi kaljenja nočnega miru ln 1 radi tatvine.
u— Društvo najemnikov za Slovenijo
opozarja, da se vr$' prihodnja Javna od-borova seja danes ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritlično. d*snn.
„_ Šišenski šahovski klub v Ljubljani naznanja svojim č'nnom. da se vrši V. redni občni zbor dne 2. aprila ob pol 20. url v klubovem lokalu restav. g. P. Stepiča v LJubljani Vil.	683
u_ Dtjaške gospodinje Imajo redni mesečni sesfanek v četrtek dne 2. aprila ob 16. ur! pri .Novem sve^u*.	680
u— V društvo »Soča» predava v soboto dne 4. aprila v salonu pri «Levu» ravnatell trt. akademije g. dr. L Bflhm o zelo aktualni temi: «Borba za Sredozemsko morje«. Sočnn' in prijatelji društva ne zamudi e pri-'ike in udeležite se tega predavanja. Začetek točno cb pol 9. uri zvečer. Vstop vsem prost.
h Mar&ora
a_ Veselica za cerkev. Cisto posebne vrste vesel co bomo imeli maja v Mariboru na vr'u bivše kadetne šole. Pripravljajo namreč društvo za gradbo Magdalenske cerkve v Mariboru v korist stavbnega fonda za cerkev.
a— Iz bančnega sveta. Mariborske bančne podružnice so včeraj lavile, da bodo obrestovale vnaprej vloge na knjlflce le po 7 do 10 odst. Doslej so obrestovale nekatere banke po 16 odst.. zlasti zagrebške. Banke obrestujejo torej v bodoče v taki višini kot ostali denarn' zavodi (Posolilnl-ca. Mestna hranilnica Itd ). 10-odst. obre-stovanje Je namreč le za vloge proti trimesečni odpovedi.
a— Zanimivo potovanje skozi češkoslovaško so nudile minulo soboto krasne »like ki Jih Je predvajala s skioptlkonom Jsl.-če-škosl. liga po predavanju t. šefred?ktor1a Pustoslemška v Narodnem domu. Nad 50 Jasn h »Hk v barvah Je predočevalo znamenite češke može, počenšl s prezldentom Masarykom. ministrom BeneSem. Janom Husom L dr« rane panorame zlate Prage,
Slovaške t krasnimi kopališči, slikovito na« rodno nošo in izrazitejše kraje, ki s< naglo otresajo madžarske odeje kot naši obmejni kraji nemške preteklos.i. Predavatelj gosp. Rado Pustoslemšek je podajal k slikam iivahne komentarje, ki so bili posebno zanimivi Iz Slovaške, katero Je g. predavatelj lani sam prepotoval in je ponovno do-kazal, kako r.as družijo s Cehoslovaki Iste boli. Ista zgodovina ln s roden boj na vse strani za napredkom v svobodi. Sele proti 23. url Je podpredsednik lige dr. Reisman zaključil lep Jugoslov.-češkl večer z Iskreno zahvalo številnega občinstva g. uredniku Pustoslemšku, ki nam Je podal s pojasnjevanjem skioptlčnih slik že drugo prav tako zan:mivo in dobrodošlo predavanje Is sedanje češkoslov. države. Platno Je viselo v sredi dvoran, tako da so videli slike ljudje lz obeh dvoran. — Češki tečaj, ki ga je otvorlla Liga Je minulo soboto obiskalo že 77 oseb.
a— Mariborska gimnazija le rad! politiziranja nekaterih profesorjev popolnoma poklerikalnjena. Zle posled ce tega politlzU ranja na šoli so se pokazale zlasti ob zadnjem dijaškem štrajku. Seda) pa Je Imenovan na mesto odličnega pedagoga, mladino-IJuba In vedno predvsem slovensko čutečega profesorja dr. Medveda najbolj zagrizeni mariborski klerikalec, kaplan živortnik, ki Je bil dosedaj podravnatelj Cirilove tiskar ne in Je tudi občinski svetnik SLS v Maribora Klerikalni pritisk na mladino bo sedal v škodo vzgoje in pouka še hujši in se nam zdi neumlj!vo, kako more vlada nastavljati take profesiionalne politike na srednje šoli.
a— V Ljudski univerzi bo v četrtek dne 2. aprila predava! prof. Gruntar o češkoslovaških pokralinah In se bodo obenem pred' vajale skeptične slike.
a— Poravnan konhurz. Veletrgovec Kari Worsche, čigar gospodarske težkoče s" v volilni dobi Izrabljali klerikalci po dr. Les-kovarju, |e pred kratkim prešel Iz poravnalnega postopanja v konkurz. ki pa Je »a tudi končan, ker se Je med tem g. Worsche z upniki poravna!.
Iz Celja
e— Redni sestanek kr. ont JDS za mesta
Celje se vrši danes, dne 1. aprila ob 20. url v klubov! sobi Celjskega doma. redni sestanek za celjsko okolico pa v četrtek, ob 8 zvečer v gostilni Leskošek (Zflchling) v Gaberju. Na sestanku predava predsednik srezkega odbora g. Prekortek. Somišljeniki, pridite v obilnem številu!
e— Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trg«.
Iz demokratske stranke, e— Vpoklic prof. Mravljaka ▼ Maribor. Kakor smo že poročali. Je profesor Fran Mravljak poklican za vršilca dolžnosti oblastnega inšpektorja za srednje lole v mariborski ob'astl. Ker Je to vsa) zaenkrat samo začasna dodelitev, obdrži prof. Mravljak svoje bivališče v Celju in ravnotako tudi svoj občinski mandat in druge javne funkcije.
Iz Trbovelj
t— NeSe »okohko društvo priredi v so boto 4. aprila ob 8. zvečer pri Forteju za« bavnl večer za »voje članstvo in prijatelje Sokolstva. Na sporedu bodo zelo lepi, Sa» lj:vi nastopi domačih igralcev, petje Zvo» našev pod vodstvom g. Molla, sviranje pri« ljubljenega šramlja g. Drakalerja, ples in še marsikaj. Lep večer bo to, zato pa pri» dite vsi, ki se radi po dnevnem trudu in skrbeh nasmejete in poveselite. Vstopnin* za osebo 8 Din, z« družino 15 Din.
t— Nezgode pri delu. Franc Dežman, osrednja delavnica, sl je poškodval desno oko. — Franc Fajfar, dnevni kop, si je po« tolkel desno roko. — Alojz Saje. Dukifevo podjetje, si je poškodoval tretji prst leve roke. — Franc Florjančič, zapadno okrožje, na glavi, kamor mu je pade! kos premoga.
—	Janez 2urga, osrednja delavnica, si jo potolkel obraz. *g'ssti nos iz istega vzroka.
—	Ciril Posavec, Dukičcvo podjetje, si jo poškodoval desno nogo ter so ga morali prw nesti v rudniško bolnico. — Tomaž Burkelc vzhodno okrogle, stopalo leve noge. kamor aa je zadel velik kos premoga. — Matija Cvek. Duki»evo podjetje, si je ranil tretji in četrti prst desne roke. — Gabrijela Stro« janškova. istotam. pa si je poškodovala levo roko. Franc BHnar. vzhodno okrožie. se je potolkel na glavi in na desni rami, kamor ga je zadelo tramovje.
h Pnmor?a
• cGtasbene Matica* v Trttu na *vo» Jem občnem zboru izvolila za zoprnega predsednika odvetnika dria Edvarda Slavi« ka. ki stoji zavodu na č-lu te dolga leta. Poleg nJega »o letos v odboru: dr. Ambro« žtč. dr. L M. Cok, Ida d?l'a Slnvia. .To*ip Križman. Mirko Logar, Vasilij Mirk, Albert Strok, Anic« Svagljeva, dr. Janko Vcvk in Ivan Vovk. Blagajniško poročilo izkazuje v zadniem letu več tisoč lir primankljaja.
J. Goreč
15S-a
kupite najceneje In r.a bolle pri tvrdkl
Pa'a'a L'ub"snske lredi'ne b-nke in Go^posv etska c 14. Vsi deli. opremn In pnaumatlka na
mlekarna
v Bački s popolno opremo SC prodi aH da O zahap. Naslov v upravniStvt.
»Jutra*.	,7,5-»
Za velikonočni nakuo
se priporoča	I7ir-a
aodna trnnv na Pater šterk,
UmilU. ttarl tr? *<•*•
H Ti fmmtiu. C«s n!i4ai. Prclrsfti tnta.
•JUTRO. Si 78
Sreda I. IV. 1925
»Balkanski prizor iz rimske zbornice
Rim. 27. marca. Ko so zadrjič v beograiski Narodni skupščini slovenski klerikalni razgraja £i in hrvatski radičevski kričači dobili, kar jim je š!o. in je ob tisti priliki nos nekega bivšega avstrijskega oficirja prišel v nekam ne preveč prijeten stik S pestio srbskega seliaškega poslanca, so izvestni revolverski listu med niimi seveda v prvi vrsti liubljanski »Slovenec«. bruhnili v huronsk! krik o »balkanskih« razmerah v Narodni skupščini in iskati primerov zanje po najtemnejšem delu Afrike. Da pokažem, kako so ti kričači slabo poučeni o parlamentarni geografiji naj vam tu na kratko opišem prizor iz današnje seje rimskega oarlamenta.
Rimski patlament je imel danes svoj veliki dan: ministrski predsednik Mus-solin? se je no poldrugomesečni bolezni prvikrat zoret pokazal v zbornici To-res velika «fe^ta»!
Se!a se je t.tvnrila ob 15. Bilo pa Je nekako okoli 16.20. ko je on. Mussolini v spremstvu ministra za notranje stvari Federzoniia. ministra pravde Rocca !n državnega podtainika Di Scalee stopil v dvorano. Vsa fašistovska večina ie bila hipoma pokoncu in vsta'i so tudi maloštevilni opoziciionalci. kj so ib'li v dvorani, med niimi bivši ministrski predsednik on. Salandra. Večina je burno začela ploskati in pridružile so se ji tudi gate-ije Obsedeli so samo komunisti. Bilo i'h je kakih pet tam gori na skrajni levici.
On. Mussolini. nekoliko omršavel in bled. se ie rahvalieval. kimajoč z glavo. in lahen smešek mu je igral okoli ustnic. Ko ie ploskanje ponehalo in so utihnili «Evviva»-l'lici, is zaoril s skrajne levice krik- »Viva il comunismo!«
Kakor bi udarila strela v zbornico, je vplival ta krik na fašiste. »Vun! Vun! Vun iz dvorane!» ie kričalo vsevprek !n cel kun fa?istovskih poslancev je pla nil proti komunistom. dočim pa so dru-gi zopet začeli ploskati in vzklikati Mucsoliniju. Zbornični kvestorji so imeli do^ti opraviti, preden so naskakujn-Če fašiste odrinili od komunistov. V tistem himi ie druga skupina fašistov začela Peti fašistovsko himno »Giovinez-zo» ob burnem rloskaniu tovarišev in gaferii. Komai pa so nehali fašisti, so vstali komunisti in zapeli medna'odro himno, ki ie povzročila v fa?ist;h naravnost besno razpoloženie. Kričali so In psovali. da se je vse treslo, dvigali pesti in se dr"? preko dnig^ga prerivali proti komtimstom. Kakih dvaiset jih ,'e v t^ku planilo s skraine desnice preko srede dvorane na skramo levico In ob-ko';lo ono peščico komunistov. Ostah večma. in ž njo vred galerlie. pa je z diviim krikom: »Vun! Vun!« spremljala ta naskok.
Posl. Bagnasco Cfaš.) je prvi pograbil posl. Picelliia (kom.), nakar se fe pričel preien. da si lepšega ni mogoče predstaviti niti v nainižii beznici najskrajnejšega rimskega predmestia Poslanca Oennari in Damen (komunista) se branita s pe«tmi in zobmi, ali nasprotnikov je preveč. Oddaleč ni videti drugega, nego dviganfe in padanie pe«tl. Kvc-storil Renda. Gug'ielmi in Buttafochi se trudno. da iim teče zno? po licu. da bi odrinili fpš:ste od komunistov, toda vse zastonj. Ne nomaga tudi nič posredovale državih podanikov Suarda in Orandra. Rnoroki fašistovski poslanec I?'iori se ie nreril do komunistov in ie udaril posl. Damena s oest<o v obraz. Nato so posl. Farinacci (glavni tamik fašistovske stranke^ in še nekateri drugi fa5'*ti pograbili posl. Damena in ga izvlekli iz kloni. V tistem hipu »e Priskočil raš?«t Teruzzi in se spop-iiel 1 niim. Ruvala sta se nekaj časa. a končno sta se priruvala in prisuvala do vrat in Teruzzi je Damena sunil skozi vrata.
S tem pa boj še ni bil končan. Posl. Barnaba Cfaš) se je vrgel na posl. Oen-nari;a (kom ). drugi faš!sti pa na ostale tri komuniste, in udri. kolikor duša da. Dva aH tri komuniste so še vrgli skozi
vrata in šele potem je polagoma nastal mir.
Ves ta čas Je zbornični predsednik on. Casertano ostal mirno na svojem prostoru in rj niti prijel za zvonec. On. Mussolini je sedel na ministrski klopi In gledal, kakor bi ne bilo nič. kako so fašisti obde^ ali komuniste, ter se ie potem, ko mu je večina s sodelovanjem galerij po Korčanem boju in doseženi zmagi, ponovno priredila viharne ova-clje. zopet 'ahno nasmehnil. V tem pa so iz dvorane vrženi komunisti zopet zasedli svoie prostore in se?a se ie leno mirno nadalieva'a. ne da bi jo bil predsednik prekinil ali pa še celo morda koga ukoril zaradi — nedostojnosti in kršenja dostojanstva zbornice.
No. sedai ca recite, ali niso ti ftaliiani s svojo dvatisočletno kulturo in civilizacijo pravzaprav najpristneiši »bal-kanci». in aii ne bi bili vredni in patreb-ni. da jim »Siovenčevi» liguorijanski moralisti daio par lekcij o dostojnem vedenju? Ali ne bi bilo primerno, da se morda gosnoda poslanca Smodej in Zebot. ko bosta za sveto leto romaia v Rim, ob is*i priliki tam doli ponudila za par teča«ev o krščanski parlamentarni in vobče politični, če ne celo tudi osebni morah? Plačilo v par debelih požirkih ricinovega olja bi jima gotovo zelo dobro delo!
Izgubljena deklica
Na Dunaju vzbuja splošno pozornost odkritje, do katerega je v soboto popoldne pripomogel čuden slučaj. Na verandi neke gostilne v XT1I. okraiu so čisto po naključju našli 21 letno šiviljo Leopoldino Dušek. Deklica je bila na
pol mrtva. Uslužbenec, ki jo ie videl pred seboj sestradano in na tleh ležečo, se je prestrašil in je poklical hišnega gospodarja.
Otrli so jo z mlačno vodo po života, nakar ie mogla izustiti par besed. Njena preteklost je glasom njenih lastnih iziav zelo zagonetna.
Do pred kratk;m je stanovala šivilja pri svojih starših v Wurlitzovi ulici. Njen oče je .vratar na zapadnem kolodvoru. Pred tremi tedn? se je l eonoi^ ni doma skregala ter odšla iz hiše. Par dni se je potepala okoli. Dobila ni ne grižljaja hrsne. ne kapljice vode. Blodnja no ulicah jo ie tako izčmala. da je končno vsa onemogla, premrla in obupana dospela do verande kamor ie legla v veri. da io kdo nnide in reši n>-ed smrtio Prišel ni nihče. Od dne do dne Je bolj pešala, zmrzovala In stradala. Odorveda1" so ii ni"<> 'oke in *->lnh vsi udie. U~fn;c ni mogla premakniti, da si je hotela klicati na pomoč. Tako je slabela iz dneva v dan in slednjič so ji noge popolnoma otrpnle od mraza.
Naidha dekMce je osupnila zdravnike knfcnr že dnlco ne nobena posebnost. Duškova izHeda kakor pravcati okost-niak In ie tako šibka, da 'e ne sme nih če nadlegovati z vprašan«. Policija je do'na'a o nfi te-le podrobnosti:
Leonold'na Dušek »e taPnstvena ?en-ska. Že parkrat se Je pregrešFa z vla-čuganjem. tako da ji je sledniič oče prepovedoval povratek domov. Bila je že dvakrat v ženski nobollševln'ci za mladoletne, toda obakrat ie odšla iz zavoda brez stvarne koristi. Lani so jo poslali domov radi tega. ker je dovršila dvajseto leto in ni smela več ostati
Kraljica pariških kraljic
Pisali smo že ponovno o stari tradiciil. da si nanomlad vsak od 10 mestnih okrajev i/bere kraljico svojih lepotic in te kraljice med sabo nato »kraliico kraljic« (La rein des reines). Ta srečno devoiko časti ves Pariz: v svečanem sprevodu, kakor n"kdaJ prave k:al;'ct. jo peljejo po pariških ulicah v Louvrc. kjer jo spreime in ii čestita sam oreil-sednik republike. Letos le kakor smo že poročali, zadela to loterijo vdč. Ge-orrctta Fraignenr. čije sliko dane.? prinašamo. Na drugi sliki je zgoraj skimf-na 19 okra'nih kraliic. snodai pa svečani sprevod izvoljene »kraljice kraljic«.
' ' 4 -^Šml
•m*
f ' £ ' ' ''
pSfii
Mmmm


- i--s.;-
■ . mšm
mm
		vP ■ * '	
	m		
▼ poboljšcvalnlcL Dobila ie složbo pri tvrdki Fitz. kjer je ostala do iesenL Oktobra meseca se Je vrnila zopet k svojim staršem, katere je nalagala, da ima tri daj dopusta. Oče ji ni verjel in se je hotel o tem osebno prepričati. Velel je hčeri, naj fa počaka, da se vrne zvečer iz službe, nakar pokieta skupaj k njenemu delodajalcu. Leopoldina ni ubogala. Sla ie sama v kino in se ni več vrnila domov. Oče je naznanil policiji. da ie hči izginila. Po šestih tednih je prejel poročilo, da so redarji zalotili ubeglo žensko z nekim moškim. Policija jo je oddala v boln;co za ženske bolezni. Ostala je v Klostorneu-
burgu do konca meseca janurja. pote« je niso več nikjer videli. Leopoldina je baje izjavila znancem, da se noče vr-j niti domov radi tega. ker je ni nihče obiskal za njene bolezni.
Duškovo so oddali v bolnišnico.
X Stonova tngfefa. V ncwyor*kem kk>Io» ikem *rtu se ntthij* 8!">n, samic«, ki sliši ns lepo ime »Brssie«. Orjaško iival nmb vsio vtsk dan t oljem, da kofa ne bi dobila razpok. Za njeno toaleto je potrebno troj« veder maslinovega olj«. B?ssie je telo ra« dovoljna s to vsakdanjo proceduro. Ako m strežnik vfasih malo takasni, začne aloa nestrpno trobiti
Dijaško življenje
DegenerecPa ruskega dijaštva
Sovjetska vlada je napravila t visokimi Solarni v Rusiji že nešteto kompliciranih poizkusov. Zmešala je vse poprej obsto k če višje šole ti spremen iia njihova imen«, vzela jim je vso avtonomijo ter Jih spravila v popotno odvisnost od kommVstične stranke. Uvedla je cdloznl sistem po'it'Cnega nad zorstva nad urtlv. profesor;!, spremenila je programe h odpravila veC fakultet, ker W rada spravila univerze v ožji okvir praktičnih šol. Glavni ciij reorganizacije šol vidi sovjetska vlada v tem, da dobi iz nflh nadomestilo za buržuaznc špecijallste. ki morajo zdaj hočeš nočeš služIti sovjetskemu režimu. Tako zvart »rdeči speci« (pro-letarsk: strokovnjaki) so boljševikom tako pri srcu, da so jim žrtvovali avtonomijo univerz, politično svobodo profesorjev, več fakultet itd. Buržuaznl specijailsti Igrajo v administrativnem In gospodarskem življenju dt.našnje Rustje še vedno zelo važno vlogo, ker Je vnjihovlh rokah vse tehnično delo. NavzKc temu Jih sovjetska vlada neprestano preganja kot politično nezanesljive elemente. Vlada se zaveda, da so to njeni sovražniki, da mrzijo boljševike ta njihov režim, in zato napenja vse sile, da si preskrbi svoje specialiste. AII to H ne gre od rok. Akademska naobrazba spremeni akademike. bi so bHl poprej morebiti dovoli komunistično navdahnjeni, v odločbe nasprotnike sovjetskega sistema. Vlada se bav< proti temu pojavu tako. da Je napravila Iz akademske naobrazbe stanovski privilegij, da sprejemajo na univerze samo osebe proletatske krvi. k! so dokazale svojo vdanost komunističnim Idejam. V ta namen le prišlo že opetovano do tako zvane-ga čiščenja visokih Sol. Sovjetska vlada ob takih prHikah brezobzirno spodi z univerz vs-e študente, kj niso zadostili vse.n sta-nevskim zahtevam in ki se aktivno ne udeležujejo komunistične propagande. Zdelo se je, da doseže sovjetska vlada na ta način svoj končni cilj, t j. da zaslgura vsaj nekaterim proletarcem višjo izobrazbo. V resnici ie pa stvar drugačna.
Ker Je sama brez finančnih sredstev, rt mogla zasrgOT-att akademski omladlnl znosne materljalne eksistence, ker Je prosvetni komisar!jat po navodilih komunistične stranke uvedel v univerze različne nove iflanove, med katriml zavzema glavno mesto pol;tika In vohunstvo, so bili akademiki kmalu tako preobloženi z delom, da si niso anali pomagati. Zlasti prolitarski akademiki. k! večinoma niso dovršili srednje šole. napenjajo zaman vse sile, da bi obvladali novi sovjetski program. Posledice ekspeTimentlTanJa z univerzami so narav-rest straSne. O tem se lahko prepričamo, čc prečrtamo poročilo o zdravstvenem stanju ruske akademske omiadine. V »Pravdi« priob&uje neki čerkasov rezu'tate zdravniškega ogleda akademikov moskovske univerze. Od prvega letnika, piše Čerkasov, se bolezni med akademiki čedalje bolj Sirijo. V prvem letniku je povprečno 48 odstotkov bolnih akademikov, v drugem ta tretjem pa že 90—100 odstotkov. Na univerzah študira tudi mnogo žensk. Med nji- j mi oi našla zdravniška komisija na omenje- j ni univerzi nobene zdrave. Od 664 oseb Je bHo po temeljitem zdravniškem ogledu vsaj za silo zdravih samo 191, ostalih 473 Je trpek) na 898 boleznih. Na vsakega akademika odpadeta torej kar dve bolezni, fn Isti Čerkasov sc po tej strašni statistiki začudeno vprašuje:
<Ka4cšen smisel Ima pošiljati t univerz r življenje taženjerje, učenjake in umetnike, med katerimi Je 90 odstotkov bolnih? Taki ljudje so samo v nadlego družbi rt državi, ki jih mora lečitl na svoj račun.
Otvoritev židovske univerze v Palestini
Danes 1. aprila se otvori v glav-dem mestu Palestine židovska univerza. Otvoritev bo seveda nadvse slavnostna. Poleg odličnih zastopnikov ži-dovstva bo navzoč tudi reprezentant angleške vlade lord Balfour, ki je odpotoval v Jeruzalem pod spremstvom močnih vojaških sttfž. Nemiri in štrajkl v okolici Jeruzalema so namreč naperjeni zoper niegovo osebo in britanska vlada se boji. da ne bi kdo izvršil atentata na predstavnika njene oblasti
Z otvoritvijo židovske univerze v Jeruzalemu stoji židovstvo pred novimi važnimi nalogami. Doslei so bili fidje raztreseni po svetu nele kot narod, ampak tudi kot kulturna sila. Niihova znanost je sicer imela internacionalno obeležje. b"a na je brez narodnostnega žarišča. Univerza v Palestini hoče dati židovstvu kot civilizatorni sili novo hrbtenico, ki bo rotovo zelo pomembna, sai so židje pleme velikih rasnih sposobnosti.
Posebno znamenita na bo jeruzalemska univerz' 'adi židovs^o-arabske«^ problema, ki bo postavil Arabce In 2U de pred čisto nove naloge. Politično razmerie med obema skupinama se ie v zadnjih letih znatno izboljšalo. Ne sme se ramreč pozabiti, da nimalo Židi in Arabci skoro nikake tradicije v političnem oziru Cisto drutrače oa ie v znanstveni stroki. Znanstveno sožitje Aiabcev in Židov je še staro. Arabsko-židovska literatura obsega nad dvaj-settisoč del. ki so pisana v arabskem, aramejskem, grškem, hebrejskem in latinskem jeziku. Med vsemi temi jezik! je arabščina na prvem mestu. Odnošaji med židovskimi In arabskimi učenjaki so že več sto let stari. Arabci so poznali židovsko-arabske pesnike že dolgo pred Mohamedom.
2e v sedmem In osmem stoletja so se posluževali židje arabskega jezika, v katerem so pisali in pesnikovali. Avtor arabskih številk, ki jih uporabljamo V vsakdanjem življenju, je bil takisto židovskega pokolenia in je prinesel številke iz indije. Židje so posebno znani kot matematiki. Uvedba ničle v računstvo. ki je prinesla v matematično vedo čisto nova obzorja, je njihova zasluga. Takisto so sodelovali židje pri sestavlianju astronomične tabele v To-ledu. Tudi na drucih poljih so zasluge židovstva za današnjo znanost ogromne. Židje so dali svetu znamenite zdravnike in druge učenjake. So med židl taki. ki pravilo, da znači s"sina doba arabskeea rospostva v Španiji triumf židovske duševnosti. In tako daiie. Skratka, židovstvo je zelo pomemben faktor in njeeovih vplivov ne gre pod-cenievati v nobenem ozira.
Židje sami napovedujejo o priliki otvoritve svoje univerze v Palestini kulturno renesanco arabstva. stavijo pa arabskemu n?'odu irotove pogoje, pod katerimi se more to Izvršiti. A najsi uredijo židje in Arabci medsebojne od-nošaie kakor hočejo, eno je sigurno: židovska univerza v Jeruzalemu oome-ni okrepitev židovstva v kulturnem oziru in ta koncentraciia židovstva bo vplivala tudi na razvoi drugih narodov. Tako se vrača židovstvo polmeroma v Azijo, kjer je tekla zibel človeškemu rodu.
Mate Marn:
Tat
{Deška zgodba.)
I.
Tisto jutro ie lilo kakor iz škafa že od ranesra iutra ra prav do sedme Andražev Jošč ie že zgodaj vstal 5n tudi že poza;trkoval. potem pa je samo še gledal skozi okno. kako zunaj divja ne vihta. Voda .ie narastla čez celo cesto in drla skozi vas kakor mali potok.
»Danes ne bo šole!» se razveseli Jošč. «On'h s hribov v takem vremenu ne bo v šola. nas iz vasi je pa samo pet — premalo — pa bi nas učitelj zapodil domov!«
To modrovanje bi se bilo mlademu, prav nič iskrenemu priiatelju šole skoro uresničilo. Sicer tudi oče in mati nista mnogo dala na šolo in na bukve, ro je Jošč dobro vedel, ko ga doma ni nihče silil k učeniu (da preveč učenia ni dobro, so vsi rekli) in ni nihče vprašal, kod hodi. tod t — in to je Jošč na svojo žalost tudi že moral vedeti — ako bi le en samkrat ne šel v šolo ali namesto v šolo kam drugam, bi mu prav tisti oče — čudno — nabrisal vseh štirideset mučenikov na sedlo! Oče je namreč pojmoval svobodo po svoje. Jošč pa po svoje. Toda ta dan je bil prepričan, da ga ne bo nihče silil « Solo in se ie tega
že veselil: ime' namreč ni nobene nato ge in tudi narčil se ni.
Pa se je Jošč to jutro opekel. Malo po sedmi uri namreč so se oblaki na nebu naenkrat razvlekli in polagoma popolnoma zlezli za hribe in na vzhodu ie tako lepo zažarelo iutranje solnce. da je lošča kar srce bolelo.
»Bom vseeno moral v šo!o.» ie deial sam Dri sebi; kaiti videl je, da voda močno upada in da je ces'a že skonj brez nje. Pa je brez vzdihovanja — tega ni poznal — zadel torbo na ramo in odhlačal ven.
Od Tomažitica sem je gledal Jurček. menda z istimi kulturnimi nameni, ker ;e imel torb > na rami. In sta se mlada dva soseda sešla na sredi ceste. O šoli nista izpregovorila niti besede, o tem sta bila istih navad, pač pa sta gledala, ali se ne bi dalo še pred šolo malo po-katalinčkati al' ookampati. Pa se naenkrat spomni Jušč:
«Ti, v Sušrikovem grabnu se bo dal zdaj napraviti lep jez!»
In četvero navdušenih peta jo Je ucvrlo proti Sušnikovem grabnu. Tam ie že brodil kalno vodo Kamnarj?v Ante.
•Jez naredimo. jez!» so kričali vsi hkratu.
In začeli so valit? debele kamne in so jih razvrstili v eni črti čez vodo. Vmes ■ med vrzeli so naložili manjše, vse pa 1
trdno zamašili z rušami in blatom. Ei. to so bili inJemer.ii! Samo na enem koncu iim je voda uhaiala. Premišlieva. !i so. kako hi io zaprli in ustavili.
•Pa č^mu!« pravi Jošč. «Ko pridemo popoldne iz šole. postavimo tam mlin na stope, tako kolo z osmimi lopaticami!«
In so bili prav zamišljeni v svoi Dogovor in v to. kako bodo stope lepo klopotale. in niso nič opazili, da nri-haiata od žurr'šča sem učitelj in kaplan. Tik za niih hrbti se ustavita.
«OIej iih packov zamazanih!« reče karlan.
«Kai ustavljate vodo!» pravi učitelj in s ral;co začne razdirati jez. »Čigav si ti?» vpraša Jošča. Jošč molči, po strani na škili proff Sušnikovi hiši in kot bi mignil — io brez glasu ubere proč. Se preden sta kaplan in učitelj ut?gn'la kai reči, pa sta bežala že tudi Jurček in Ante.
Za va«lo so se sešit
»Učitelj io bo dobil v hrbet.» so razsodili. »ker nam ie jez podrL» Tisti dan jih ni bilo v šolo.
n.
In so b:!i zaradi zamude drugI dan v šoli zaprti. d( rra ra po domače tepenl. Pa so vse te radloge še tisto uro poza-b:li. Skoro S; z obokanimi očmi — p« so se že zopet sešli pri Sušnikovem grabnu. Od kraja niso nič sovorii« —
sram bi bilo drusteea pred drugim, ako bi ga poihtevanje le malce izdalo. P»vi je prišel k sini Jošč.
•Ali imaš ka; gumbov? Se tremo kampat!« vpraša Jurčka.
•Imel sem jih pa mi jih je vse mama pobrala, je rekla, da sem jih porezal od )op!»
•Saj taki tako niso veljavni.« odvrne Jošč. »ženski gumbi niso za kampanje'«
•Ali ie ta-le ve^aven?« vpraša zdaj Ante in jima pokaže navaden gumb.
•Je!« pravita oba.
»Pa je od jope! Vse sem doma porezal!«
»Le sraičniki niso za rabo,« popravi Jošč.
cJaz jih oa nisem porezal od maminih lop. pač pa od vseh atovih hlač ".n telovnikov, tudi od zakmašne obleke i" od one. ki jo oblečejo, ko gredo dimnik ometat vse sem porezaL pa jih lma»n še vse. glejta!«
In pokaže jima polno pest gumbov.
»Posodi mi iih nekaj!« pravi Jurček. »Jutri ti jih vrnem.
In Ante mu jih je posodil da so mogli Igrati
Drugi dan pred šolo je Jurček svoj dolg vrnil: poiskal je doma one konfi-scirane gumbe in tako zopet prišel do svoje postavne lastnine. In so itakor ponavadi zopet igrali za Sušnikovo hl-$o. obenem pa bistro pazili če ne gre I
morda od te ali one strani učitelj aH kaplan.
Ura v cerkvenem zvoniku je odbila tri četrt na osem. ko se je mlada trojica začela počasi ravnati proti šoli.
»Jej. kai le pa tn!» vzklikne Jošč bt pobere nekaj svetlega.
»Pero od ure je!« reče Jurček.
»Pa Je za nič!« pravi Ante. Saj vidil da Je na enem koncu odlomljeno!«
•Jaz na že vem. kai bom napravil l niim! MašinoS vzklikne Jošč in spravi vzmet v žep.
Pridejo v šolo. Kmalu vstopi učitell Začno pisati, računati. Pride na vrsto zamotan račun.
•Kdo ve?« vpraša učitelj.
Čeprav bi bil kdo vedel, se ne bi bil oglasil ker so se ga preveč bali bi lahko povedal narobe, pa bi bil zlasan za to.
•No. kdo ve?« vpraša' učitell 5e enkrat Toda odgovarjal mu je le molk.
Kar naenkrat . . .
«. . . žrrink . .
Sredi grobne tiSina je zacvenknilo reka i rod Hopi.
Uč:tc!i je strogo začel preiskava« fn le našel Još*cvo pero tri klopi od niega proč. Pevežu se je v žepu sprožilo in smuknilo ven.
»Čigavo Je to?«
Odgovora je bilo toliko kot prej pd
odarstvo
Plačujte davke točno ob določenih rokih!
Finančna delegacija r Ljubljani objavlja uradno:
Rastoče zahteve, ki se stavijo na držav« do blagajno, silijo finančno upravo, da pred pisane davke ne samo v polni izmeri, am» pak tudi pravočasno pobere, ker sicer ne more zadostiti svoji nalogi. Radi tega je finančna delegacija naročila davčnim ura» dom, da naj zlasti tudi v onih relativno šte« vilr.ih primerih, v katerih se je v poslednji dobi dovolilo plačevanje v obrokih, pazijo no to, da se dospeli dolg točno ob določe« nih terminih poravna in — ako se to ne zgodi — prisilnim potom izterja. Ker zapa« de ves še neplačani davek, ako je davko« plačevalec le z enim obrokom v zamudi, in je potem treba plačati ie zelo visoke eksekucijske pristojbine, se od prizadetih krogov pač sme pričakovati, da žc v last« nem interesu napno vse sile, da ne pride do prisilnega postopanja. Delcgacija ni štedila s obroki in bo obžalovala, ako jih bo iz navedenih razlogov celo treba deloma re« ducirari, mora pa vsekakor izrabiti vsa do« pustna sredstva, da v legalnih mejah ztt jamči pritok davčnih dohodkov.
Zagrebška borza L 1924.
Zagrebška borza je izdala izvestje o svojem poslovanju v L 1924., iz katerega povzemamo nekaj zanimivejših podatkov:
Promet z državnimi obveznicam! In srečkami je tekom lanskega leta dosegel 40,155.175 Dčn; od tega samo 2.5 odstotra loterijska državna renta za vojno škodo 1923. 33,465.416 Dta hi 7 odstotno investicijsko posojilo iz 1921. 5, 586.151 Din.
Z založnicami In zadolžnicaml j? bilo malo prometa: znaša! je skupno samo 340.931 Din. Med temi papirji beležijo največji promet 4.5 odstotne založnice Hrvatsko-sla-venske zemaljske hipotekarne banke v Zagrebu (203.077 Din).
Delnica denarnih zavodov beležijo skupno 52,898.020 Din prometa. Od teh je Imela največji promet Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu (9,920.866 dinarjev); njej slede Jugoslovenska banka v Zagreba (7,965.602 Din), Hrvatska banka v Zagrebu (6,299.275 Din), Riječka pučka banka na Reki (5,839.510 Din), Prva hrvatska šteti ionica v Zagrebu (5,292.277 Dta), Hrvat-sko-slavonska zemaijska hipotekama banka v Zagrebu (5,066.624 Din), Srpska banka v Zagrebu (2,432.854 Din), Banka za trgo-vkii, obrt i tadustriju v Zagrebu (2,339.065 Din), Slavenska banka v Zagrebu (2,214.521 D~n), Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani (1,717.966 Dim), Hrvatska sveopča kreditna banka v Zagrebu (1,255.464 Din); Prva Jnvatska obrtna banka v Zagrebu (761.654 Din), Hrvatska poljedelska banka v Zagrebu (619.209). Delnice ostalih denarnih zavodov beležijo neznaten promet; nekaj, ki sicer kotirajo, jih ie bilo sploh brez prometa.
Promet z delnicami Industrijskih, trgovinskih In prometnih podjetij je dosegel tekom lanskega leta 78,839.020 Dta. Med temi je sta prvem mestu »Slavonija*, d. d. za Industrija drva v Zagrebu z 31,578.383 Din. Njej slede: 5. II. Gutman, d. d. v Belišču 11,879.771 Dm, Hrvatsko-slavotisko d. d. za industrijo še^era v Osijeku 10,228.539 Din, Diomčko društvo za eksploataciju drva v Zagrebu 7,653.553 Din, Trboveljska premogokopna družba 7,559.800 Din, Prva jugostavenska tvornica vagona, strojeva i mostova v Broda na Savi 1,382.171 Din, Narodna šumska šndustrija v Zagrebu 1365113 Din, «Slaveks», d. d. za šamsku tadustriju v Zagrebu 1,166.309 Din, «Union», paromltasko d. d. v Osijeku 997.185 Din, Nihag. d. d. za industriju i trgovtau drvom v Zagrebu 966.644 Din, Združene papirnice Vevče, Goričane In Medvode v Ljubljani 918 497 Din. Dubrovačka parobrodarska plovidiba V Dubrovniku 742.915 Din, »Isis», d d za industriju i promet droga i kemikalija v Zagrebu 620.284 Din, Gora-nin, industrija drva d. d. v Zagrebu 498.964 Din, »Drava«, d. d. za proizvodnju žigica v Osijeku 379.937 Din, Osješka Ijevaonica želje-za t tvornica strojeva v Osijeku 177.134 Din, Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani 135.440 Din. Ostali papirji beležijo neznaten ala sploh nrkak promet.
naloži. Pero je učitelj hranil v mali mizici.	.. Jošč si je to dobro zapomnil. •Pero je moje.» je modroval, «iaz sem za pošteno našel in le po nesreči mi je ušlo iz žepa. Učitelj nima pravice
do njejca!»	n
In ie Jošč rr.isM ter se odloča. •Vzamem mu ea!» Učitelj je hod'1 vsak teden enkrat v oddaljeno vas učit. Doma sta učila takrat le kanlan in učiteljica. Tak dan je izbral Jošč. Pol ure prej je prišel v golo. Učitelja ie bil videl, ko se je od-
pel;al s kolesom.
Tiho se zmuzne v šolo, hitro po stopnicah in smukne v sobo. En hip — dva — že je pri mali mizici — pero je tu!
V žep z niim! ... „ . . , , -Kmalu so pridrveli se drugi šolarji. Štirinajst dni pozneje. Učitelj hodi jrori in doli. Zamišljen je. Kar naenkrat
vpraša:	. . -o
»Kdo ie bil kdaj pri tej mizici?« Odgovora ni bilo nobenega, obrazi pi vsi enako nevedni. Za najlepšo obljubo ne bi se bil javil nihče.
»Nai si zapomni oni: tat je in še veliK falot bo!» Jošč je od jeze drgetal. Po šoli Jošč tiho reče Jurčku in An-
tC!:Pozimi ga bomo okepali! Ali jih bo dob'l v hrbet!» Oba mu pritrdita.
Učitelj jih je res dobil in ni vedel, od-fcoi Frčalo je od vseh oglov.
Promet z devizami je znašal skupino 3„831,297.014 Din. Od teh beležijo:
v dinarjih
Italija Izplačajo	869,304.980
Italija ček	96,087.589
Švica	691,498.418
Praga	530.970.114
New York ček	490,506.616
New York kabel	36,194.641
D m a j	419,861.896
London zplačito	411,226.781
London ček	91,507.019
Pariz	135,956.054
Amsterdam	29,146.166
Bukarešta	7,878.883
Budimpešta	4,839594
Kristijanija	4.478.953
Kc.penhazeo	3,746.029
Bruselj	3,352.788
Stockholm	2,710.219
Sofija	S79.m
Barcelona	406.081
razno	743.603
Berlin ta Varšava cista beležila aikakega prometa.
Promet v tujih valutah je dosegel svoto 51.803.569 Din. Največ se je promctoval dolar, ki beleži sam 31,807.990 Din, potem lira 4.528.131 Dta, avstrijska krona 4,351.871 Din. švedska krona 2.698.566 Din, češkoslovaška krona 2,683.273 Dta, funt šterttng 1,487.737 Din, francoski frank 1,257.858 Dta. Ostate valute beležijo manjši prorret.
Blagovni promet je dosegel v lanskem letu 15,007.345 Din, ta to največ v pšenici (10,571.750 Din), potem v turščici (1,061.175 Din), pšerričm moki (678.095 Dta), fižolu (02.450 Dta): ostali blagovni promet je bil v senu, orehih, sladkorju, namiznem olju, drvah, superfosiatu, ovsu, ječmenu ta drugem.
Izkaz v celokupnem prometu z blagom m vrednotami od začetka poslovanja v 1. (9i9. do 31. decembra 1924. je naslednji (zaokroženo navzgor):
Blago Efekti Devize Valute vse v milijonih dinarjev
Blago Efek. Dev. Val. Skupno v milijonih dinarjev 1919 2.19 35.72 11.22 31.95 81.07 1920. 7.90 147.21 367.97 195.54 618.61 19'1 4.36 70.40 982.91 195.37 1233.05 1922' 1166 52.16 2026.39 105.0S 2198.29 1«3. 13.39 188.83 2573.42 116.23 2S91 88 1924. 15.01 172.84 3831.30 51.80 407054
Kakor vidimo iz tabele, je celokupni promet izza 1919. stalno naraščal; lanski porast napram 1923. znaša okrog 40.8%. Od posameznih skupin beležijo napram 1923.: devize porast za okrog 49%. blago porast za okrog 12%, efekti padec za 8.5% In valute padec za 55.5%.
Jagoslavenska banka d. d. Zagreb
Dne 26. marca t. L se je vršila pod predsedstvom g. O. Welszmayerja predsednika Jugoslavenske banke d. d., XVI. redna glav na skupščina tega zavoda.
Glavna skupščina le odobrila poročilo ravnateljstva o poslovanju mtaulega leta ta predložene ji predloge glede razdelitve čistega dobička.
V	smislu stvorjenega zaključka se je do-tiralo na račun čistega dobička 1.000.000 dinarjev, davčnemu skladu 850.000 Dta, rednemu rezervnemu fondu ta 600.000 Dta pokojninskemu skladu.
Nadalje se je odobrilo izplačilo 12-odst. dlvidende na delnico (kakor za leto 1923) ter se vnovčuie kupon št 16 po 12 Din na vseh zavodskih blagajnah od 27. marca t. L dalje.
Po razdeftvi čistega dobička ostali znesek od 625.146.85 Dta se prenese na nov račun.
V	nastopnem nai bodo podane poglavitne bilančne postavke: a) aktiva: gotovina, devize ta valute Din 34,720.227.54. mcnlce Din 86,981.846.49, vrednostni papirji dinarjev 40 744.439.49, dolžniki in razno (izvzem-ši lombardna posojila in konzorcijalne in sindikalne udeležbe) Din 491 298.178.26, lastne nepremičnine Din 29,284.59216; b) pasiva: delniška glavnica Dta 100,000.000, rezerva Din 24,256.004.55 povišana z novo dotac'jo na Din 25,106.044.55, pokojninski sklad Din 2,333.042.70 povišan z novo dotacijo na Din 2 933.042.70, hranilne vloge Din 232.548.457.68, upnik' Din 329.021.988.07. Cisti dobiček znaša Din 16.02r665.68. Celo-kuonl promet je dosegel približno 61 In pol milijarde Dta.
Po poročilu ravnateljstva se je promet v vseh strokah znatno povečal ter so tudi podružnice ta afiVlrana podjetja tega zav<v da dosegla v minulem letu povsem zadovoljive uspehe
Poslovno in računsko poročilo tega zavoda se prlpošlje interesentom na zahtevo.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (30 marca) Pšenica: baška, 2 vagona 460. T u r š č i-ca: srbiianska M vagonov 185: srbijanska ladia Donava, 3 vagoni IR5: srbiianska. ladja Donava. 100% kasa 170; baška, maj, 10 vagonov 190. Tendenca nespremenjena.
— k nklnjenju prisilne poravnave. Kakor javljajo iz Beograda, se vnese v zakon o proračunskih dvanalstinah določilo, ki pooblašča min'strski svet, da uredi vprašanje prisilne poravnave naredbenim potom.
= Položaj na tržišču kož In usnja. Cene sirovim kožam nazadujejo, ker tvornice radi slabega razpečavanja malo kupujejo. Cene na akciji Zveze mesarjev v Zagrebu dne 26. marca so bile: lahkim kožam, do 20 kg. 17 Din, od 20 — 30 kg, 16 Din, od 30 kg dalje 18 Din, telečnjim kožam 30 Dia za kg. Na deželi so cene še nižje. — Kupčija v usnju je nekoliko boljša. Cene: kravji kruponi, težki 70 — 74 Din, lahki 65 do 68 Din, kravje polovice, težje 56 — 60 Dta, lažje 52 -- 55 Din, likanec 70 — 72 Din, kravla vratioa 38	Din. »vemi 32 do
33 Din, kravje usnje rjavo 96—100 Din, črno 94 — 98 Din za kg. goveji boks 18 do 20 Dta, telečli boks 22 — 27 Din za kvadrat
ni Čevelj.
= Naš tobak za Češkoslovaško. Mono-polska uprava je zaključila pogajanja s čc-škosolvaško monopolsko upravo glede prodaje 250.000 kg nažesa tobaka, ki se bo dobavil Češkoslovaški v aprilu.
= Bolgarska nam namesto turščice Izpla-plača dolarje. Ministrski svet naše kraljevine je pristal r.a to, da prejme namesto tur-ščce in pšenice Iz Bolgarske 229.000 dolarjev.
= Tvornica porcelana v Smederevu. Neki češkoslovaški konzorcij naimerava zgraditi pri Orešju potez Smedereva tvoraico porcelana. Bole g lega se žeM zgraditi tudi tvorni stekla.
= Opustitev generalnega konzulata Češkoslovaške v Beograda. S 1. aprilom se opusti češkoslovaški generalni konzulat v Beogradu. Agenda tega konzulata se bodo Izročila konzularnemu oddelku češkoslovaškega konzulata.
= Bančna Insolvenca. Krajiška banka, d. d. v Bihaču Je zaprosila za uvedbo prisilne poravnave. Aktiva znašajo 892.808 dinarjev, a pasiva 1,048.785 Din.
= Nova trgovska zbornica. V osnutku o proračunskih dvaaiajsttaah je predvidena ustanovitev trgovske ta industrijske zbornice za Črno goro v Podgorici.
= Tretja licitacija za Ljubijo. Dne 29. marca ob 11. se ic vršila pri generalni direkciji v Beogradu ponovna licitacija le me produkcije železne ruds rz rudnika Ljubije. Ponudbi sta stavili le dve tvrdki.
= Dobava moke. Dne 6. aprila se bo sklenila pri tatemdanturi Dravske divtejske oblasti v Ljubljani direknra pogodba za dobavo 280.000 kg krušne moke. Predmetni oglas je v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
= Prodaja odpadkov (od blaga, usnja, kovšn itd.) se bo vršila 18. aprila pri upravi 4. zavoda za izradu vw}ne odečs v Zagrebu. Predmetni oglas je v Trgovski in obrtniški zbornic! v LJubljani na vpogled.
= Gospodarska razstava v Beljaku. V nedeljo se Je v Beljaku vršilo zborovanie zastopnikov oblastev, občine ter gospodarstva, ki so sklenili prireditev gospodarske razstave v Beljaku tekom L 1925. S pripravami se bo takoj pričelo. Italijanski vice-konztil v Celovcu Marini je to Idejo pozdravil, češ da bo beljaška razstava oživela gospodarske odnošaje med Italijo in Avstrijo. Nemški in češkoslovaški konzulat v Gradcu sta primerno zagotovila podpiranje razstave. Avstrijski gospodarski krogi računajo, kakor povzemamo iz avstrijskih 'I-stov tudi na sllčno izjavo s strani jugoslravenskega konzula r Celovcu.
= Direktne blagovne tarife med Italijo In Avstrijo. Iz Rima poročajo: UradrJ list objavlja zakon, s katerim se uveljavlja pogodba sklenjena med Italijo ta Avstrijo dne 21. januarja v Rimu glede direktnih železniških tarif med obema deželama
= Svarilo proti iltol špekulaciji v Avstriji. Z Dunaja poročajo: Predsedstvo produktivne borze na Dunaju Je objavilo svarilni razglas proti poskusom, ki gredo za terminsko špekulacijo v prekomorskem žitu.
= Obtok novčanlc v Avstriji Je narasel po izkazu 23. nraTCb za 2.19 milijona na 711.96 milijona šilingov.
= Aledparlamentarna trgovinska konferenca v Rimu se bo vršila IS. in 19. aprila t. 1. Na njej bo zastopana tudi naša država.
= Znižanje obrestne mere fcndlmpeštan-ske centrale denarnih zavodov. Od Madžarske narodne banke sklenjeno znižanje dlskontnc postavke bo tarelo za posledico dov. Z znižanjem je začela centrala denarnih zavodov, ki Je znižala rediskontno obrestno mero za 2% na 12%.
31. marca. 1923.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanje, drug- ponudbe ta v oklepajih k;ro-čijski za/ključki). Vrednote: 7% 0-62.5. \r jna škoda 159.5—161, Celjska posojilnica 209—211, Ljubljanska kredKna (242). Mer-kantiiina 109—127, Praštediona 828—837, Kreditni za trgovino 19V--200, Strojne tov. 0—135. Trbovlje 412—428. Vevče 100—109, Nihag 50—0, Stavbna 265-280. — Blago: zakijučfka: bukovo oglje, Ia. vtlano, fco meja. 1 vagon (118); bukova drva, 1 r-ne, posluha, fco meja, 10 vagonov (25). V povpraševanjih jr. ponudbah ni znatnejših sprememb.
ZAGREB. V bančnih papirjih je bil danes promet napram včeraj slabši. Zaključki so ostati v glavnem na včerajšnji višini. Od državnih papirjev se je okrepila vojna škoda. — V d e v i z a h Je po včerajšnji balsse nastopila čvrsta tendenca. Tečaj! vseh deviz so danes porasli za nekoliko točk. Narodna banka je stopila v akciio z intervencijami na London, Prago in Švico. Promet je bi! srednji; nekaj večji je bil le v devizi na ItaHjo. Poslovalo se je na bazi 8.35 za dinar v Corihu, dočim je notica iz Curiha javljena 8.425. Notirale so devize: Amsterdam 2470-2480, Dunaj 863.5—883.5, ItaKja izplačilo 253.5—256.5. ček 253.5-256.5. ček 2535-256.5, London izplačalo 295—29S. ček 295—298. Newyork ček 61.37 -62.37, Pariz 330-335. Praga 182.85-185.85 ček 182.5-185.5, Švica 1192—1202, ček 1190.5—1202.5; valute: dolar 6075—61 75 frfr 325.5—3305; efekti: bančni Trgo 15 —16, Eskomptna 105—106. Kreditna Zagreb 104-105, Hipo 58-59. Jugo 99.5-1005, Ljubljanska kreditna 235-0, PraStedi.ma 830-840, Slavenska 72—0, Srpska 143—144, Narodna 0—3700; industrijski Eksploatacra 43-45, Drava 185—200, Isis 5S-60. Narodna šumska 27—30, Nihag 50—55, Trbovlje 415—417.5, Slavonija 55—56, Vagon Osi je k 95—100. Vevče 100—110: državni: 7% posojilo 63—63.5 agrarne 29 5—30. vojna škoda per kasa 159—160. obračun 159—
BEOGRAD. Danes so zopet vse devize poskočile. Narodna banka je Intervenirala v devizah na London ta Švico, dočim Je drugo povpraševanje bik) pokrito s strani
privatnih bank. Notirale so devize: Amsterdam 2460-2480, Dunaj S75—877. Berlin 1480—1490, Bukarešta 28.75-29.25, Italija 255.5—256, London 296-296.6, Newyork 62—62.05, Pariz 333.25-334, Praga 184.25 —184.75. Švica 1197-1198.
CURIH. Beograd 8.45, Newyork 518.50 London 24.775, Pariz 27.67, Milan 21.40, Praga 15.375, Budimpešta 0.0072, Bukarešta 2.425, Sofija 3.775. Dunaj 73.05.
DUNAJ. Beograd 11.405 — 11.445, Berlin 168.76 — 169.36, Budimpešta 98.10 do 98.50, Bukarešta 3.3075 — 33275 London 33.90 — 34, Milan 29 26 — 29.30, Newyork 709.35 — 711.85, Pariz 37.92 — 3S.08, Praga 21.02 — 21.10, Varšava #136.15 — 136.65, Sofija 5.15 — 5.19, Curih 136.73 — 137.23; dinarji 11.39 — 11.45.
PRAG,L Beograd 54.75. Dunaj 477. Berlin 805.75, Rim 139.50, Newyork 33.80.
BERLIN. Beograd 6.77. Milan 17.36, Praga 12.415, Newyork 4.195, Curih 80.90.
Sokol
Ljubljanski Sokol (Narodni dom) sporoča vsem bratom in sestram, da predava v soboto dne 4. aprila ob pol 9. ur: zvečer v velki dvorani Narodnega doma br. dr. LJudevit Pivko iz Maribora o svojih doživljajih iz dobe jugoslovenskega pijonlrstva na fronti in v ItaMji. — Ko naznanjamo to vest bratom, sestram ta naraščaju, vabimo obenem tudi ostalo narodno občinstvo, da sc predavanja udeleži. — Prosvetni odsek.
Sokolom v Mariboru. Opozarjam vse brate do 26. leta, da je glasom sokolskta saveznlh pravil telovadba za nje obvezna. Gotov! bratje najbrže tega ne smatrajo za tako natančno in gotovo mislijo, da se bo na nje pozabilo. K temu pripomn"m toliko, da Je odber na zadnji seji sklenil vse one brate, ki svojih dolžnosti ne vršijo, oziroma se ne bodo odzvali pozivu, črtati spl.-ta iz društva. Za brate, kateri so zmožni vad -ti snmo proste vaje, Je telovadba ob sredah od po! 9. do pol 10. nre zvečer v realčni telovadnici. Kdor se smatra res še pravega Sokoia, se bo gotovo odzval pozivu, ker drugače uima mesta med nami. — Zdravo! Načelnik.
Društvo za zgradbo doma Sokola 1 r Ljubljani Ima svoj redni letni občr.i zor v soboto dne 4. a-urila 1925. ob 8. uri zvečer na Tabopj. Bratsko članstvo Sokola I. ter vse prijatelje društva vabimo k udeležbi. — Odbor.
Priprave za MIL vsesokolskl zlet v Pmvl. Osnoval se Je odsek, ki Ima nalogo sestavit! zletno sceno. V ta namen bo razpisan natečaj za načrte do 15. junija. Za naj boljša dva načrta sta določeni nagradi po 1000 in 500 Kč. — Tudi za zletni lepak v velikosti 145 X 110 cm v 3 — 4 barvah se razpiše natečaj. Nagrade za lepak znašajo 3000 2000 in 1500 Kč. Vrhutega je določenih še 2500 Kč, ki J:h razdelijo med umet-nke. ki bodo predložili najlepše načrte za lepak. — Zletni odbor Je nadalje sklenil, d\ se osnuie razstavni odsek, za predsenika Je bil izvoljen br. Karel Vaniček. Razmišlja se, da bi razstavile slike vseh sckolskih telovadnic.
Tyrševl spisi v nemškem prevodu.
Centralni odbor nemških Turnerjev na Češkem Je izda! znano češko Izdajo »Uvahv a feč!>, to so najznamenitejši Tvrševi spisi v nemškem prevodu. Zdaj Je zaprosil predsedstvo ČOS, da sme prevesti T.vrše-vo delo «Zakladovy telocvihu« v nemščino.
Šport
Damski lahkoatletski svetovni rekordi
V nastopnem objavljamo damske lahko« atletske svetovne rekorde, ki »o dosedaj priznani od mednarodnega ženskega hihko* atletskega saveza:
50 jardov: E. Macbcth (Amerika), 6 se k, 1920;
50 m: M. Mcjzlikova IL (Češkoslovaška), 6.4. 1922:
60 m: M. Mcjzlikova IL (Češkoslovaška), 7.6, 1922;
75 jardov: L. Hsvdock (Amerika) 8.6, 1913;
SO m: M. Mcjzlikova (Češkoslovaška) 10, 1922;
100 Jardov: M. Mcjzlikova (Čc5kos1ova> &a) 11.4, 1922 in Thomson (Anglija) 11.4, 1923:
100 m: M. Lines (Anglija) 12.8. 1923;
220 jardmr Edwards (Anglija) 262. 1924;
250 m: Edwards (Anglija) 34, 1924;
300 m: M. Mac Cune (Amerika). 43.6, 1923;
60 jardov z zaprekami (4 zapreke 76 cm visoke): F. Batson (Amerika) 9, 1921;
60 jardov z zaprekami (4 zapreke 61 cm visoke: A. Smith (Amerika) 8.6, 1922;
65 jardov z zaprekami (6 zaprek, 76 cm visoke): O. Delapierre (Francija) 10 6, 1921:
100 iardov z zaprekami (8 zaprek. 76 cm visoke): C. Sahie (Amerika) 14 4. 1922;
440 jardov: Edwards (Anglija) 1:00.8, 1924
500 m: G. Lenoir (Francija) 1:20.2. 1922:
880 jardov: M. Lines (Anglija) 2:26.6, 1922;
1000 m: L. Brčard (Francija) 3:12, 1922. ŠTAFETE.
4 X m: S- K. Karlin (Češkoslovaška) 41, 1922:
4 X 100 m: Angleška štafeta. 51.4, 1022;
4 "X 100 jardov: Angleška stafct2. 51.8, 1922;
4 X 200 m: Angleška štafeta. 1:51.6. 1023;
4 X 220 jardov: Angleška štafeta, 1:52.4, 1923:
4 X 250 m: Femina Šport (Francija) 2:33.4, 1922:
10 X 100 m: Fcm'n3 Šport (Francija) 2:23.2. 1921.
Pomladanske
onisiis, površje'
in droga oblačila
nudi najugodneje
i. Maček
JLjubljana, Aiaksan^ drova 12
OSTALE DISCIPLINE Skok v višino z zaletom: Eliott>Lyn (An» glija) 1.484, 1923.
Skok v višino brez zaleta: Ocadlikova (Če škoslovaška) 1:13, 1924 in E. Alaunze (Fran. cija) 1924.
Skok v daljavo z zaletom: M. Mejzlikov* (Češkoslovaška) 5.39, 1923. Skok v daliai'0 brez zaleta: C. Rice Ame»
rika, 2.50, 1915.
Met krogle: (3.628 kg) z boljšo roko: V. Morris (Francija) 11275, 1923.
Met krople (3.628 kg) z obema rokama: V. Morris (Francija) 21.01. 1923.
Met krople (5 kg) z obema rokama: Mej« zlikova (Češkoslovaška), 8.20, 1922.
Met kopja (800 gr.) z obema rokama: Vi« dlakova (Češkoslovaška) 49.29. 1924.
Met kopja (800 gr) z boljšo roko: R. Rcl. del (Amerika) 29.931. 1919.
Met krpja (600 gr) z obema rokama: Jan« derova (Češkoslovaška) 48.32, 1924.
Met kopia (1 kg) z boljšo roko: L. Vcllu (Francija) 30.225, 1924.
Dolžine jarda v metrih: 100 jardov je 91.45 m. 120 jardov je 109.74 m, 220 jardov je 201.18 rn, 440 jardov je 402.37 m.
Nemških rekordov mednarodni savez do» sedaj še ni priznal.
. LLAP. Seja tehničnega odbora se vrli danes ob 7. uri zvečer v damski sobi kavarne Emona. Prosim polnoštevilne udeležj bc. — Tajnik II.
LNP (službeno). Danes v sredo ob 19J0 seja p. o., ob 20.30 seja u. o. v kavarni Emo* na. — Tajnik I.
Celovčoni v Ljubljani. V nedeljo, dne 5. aprila gostuje v Ljubljani celovški Šport« Vcrcin ter nastopi proti Primorju. Kakor znano, sc je lansko leto vršila v Ljubljani reprez. tekma med Celovcem in Ljubljano, ki je izpadla 3 : 2 v korist Ljubljane. V kratkem se vrši revanžna tekma v Celov« cu. zato bo nedeljski nastop Celofanov v Ljubljani tem bolj zanimiv. Tekma se vrši na igrišču Primorja ter prične ob 15.
Iz sekcije zbora nogometnih sodnikov. (Službeno). Sekcij« zbora nogometnih sod« nikov v Ljubljani namerava v kratkem prirediti tečaj za nogometne sodnike. Gospod« je, kateri nameravajo obiskovati tečaj in po. lagati podsavezni in savezr-i izpit, naj po? šljejo svoje prijave na naslov: »Sekcija zbo« ra nogometnih sodnikov, Ljubljana, kavar« na »Evropa«. Čas in kraj predavanj se bo naknadno objaviL
Se nekaj nedeljskih tekem: Bordeaur: Sp. C. National, Montcvideo : Stade Bor« delais 4 : 0. Braziljansko moštvo A. C. Pau. listano pa je bilo nepričakovano poražene od F. C Cette z 0 : 1
DOrrschmied ranjen. Bivši srednji kri« lec celjskih Atlctikov Diirrschmied, ki igra sedaj na Dunaju za WAC- si je prošlo ne« deljo pri prvenstveni tekmi WAC. : Vien* na zlomil nogo. Ali je bil igrač Vienne Kal« man. ki je bi! neposredno udeležen pri tem incidentu, kriv na tej nezgodi Diirrschmic* da, bo dokazala preiskava.
Damska sekcija S. K. Ilirija. Danes v sredo ob pol 6. uri popoldne trening skup. no s Hermesom: v soboto ob 5. uri popol. dne skupno z Laskom. Opozarjam vse članice. da se teh treningov točno in polno* številno udeleže. Treningi sc vrše na prostoru Ilirije. — Načelnik.
Poziv drsalcem! S K. Ilirija ©požari* vse dame in gospode, ki imajo shranjene drsalke v garderobi na drsališču Ilirije, d* jih odneso do 10. t m. Zglasiti sc Je pri klubovem oskrbniku na nogometnem pre štoru, odnc«no v nogometni garderobi.
Jugoslovenski teniški savez. Tretja gla<" na skupščina J. T. S. je prošlo nedeljo iz« volila sledeči odbor: Predsednik Hinko. \Viirth, podpredsednik dr. Stevan Had/i. L tajnik dr. Oton Heinz, II. tajnik Ivo Ce« gur, biacajnik dr. Stevan Ulmanskv, odbor« niki: Fcdor Baznla, Anton Demhič. dr. An* drija Gostiša, dr. Roško Muller, dr. Vladi mir Varičak, dr. Mohr. dr. Mcačevič, M Nedič, Ivan Roglič (M.-.nbor). Mirko Seu« nik (Ljubljana) in Romsn OberUntner (Ptuj> Tehnični odbor: predsednik dr. Hadži. I. tajnik Cegur. člani dr. Gosti?a. A. Dcmblč in F. R-iraia; har.dlcaperji: dr. Ulmanskv in dr. Muller.
Grrdcc : Zerreb. Prihodnjo nedeljo se vrši v Zagrebu medmestna nogometna tek« ma Gradec : Zagreb. Zagrebško moštvo bo naibrže sestavljeno nastopno: Friedrich, Vr» hanči?. Dasovič. Hitree. R"pec, Rcmec. Ba< bič, Zinaja, Perška, Mantler, Plnzzeriaro. Za to moštvo nledira »Jutamji List*. Po mneniu lista »Morger.. pa bi bila naibolia reprezentanca Zagreba sledeč«: Mihelčič, Vrbančif. Dasovič, Perzl. R pcc, Remec. Babi;?. Zinaja. Cirdrič. Mantler. Plazzeria«
T-kmo bo sodil najbrže beograjski sod« nik Rtižid.
Hald-jk ne bo Iftrel v Italiji. Kakor jav lia splitska »Novo Doha». »o bile tekme, ki bi jih mo-al splitski Hajd-k igrati v Sf polju in v Rimu, odpovedane in to ba«e vslcd neuspehov, ki so jih doživeli naši klu« bi v inozemstvu.
Cross countrv za pn-enstvo Jugoslmije. K včerajšnjemu poročilu o cross countrv te kn z« prvenstvo Jugoslavije imamo še doda« ti. da je Zemljak (Gradianski) di»spel kot prvi na cilj v času 30:00.4.
Izdajatelj In lastnik: rKonzorci/ »Ju/ra*
Odgovorni urednik: Fran Brozovič.
Tisk Narodna tiskarne v LJublianl
Orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani
(K četrtkovemu koncertu v «Unionu».)
Orkestralno društvo Glasbene Matice r Ljubljani je razmeroma &c zelo mLda usta« nova. Nastala je šele po prevratu. Takrat je prišel iz lrsta v Ljubljano dr. Karlin, ki je zamenjal svoje mesto pri tržr.Jkem namest« aišcvu z odgovarjajočo službo pri p ros ve t« al upravi v Ljubljani Tu se je sešel s pro« fesorejm Je rajem, ki je prej deloval na dw> najski dvorni operi. Kmalu se je pokazalo, da nosita moža iste ideje v srcu: oba sta želela ustanoviti orkestralno organizacijo. Sestavila sta provizoričen odbor in zbrala okoli sebe precejšnje število članov (okrog <0). Jeseni 1. 1919. so se vršil' ie redne vaje, 9. decembra p« je bil prvi javni na r top. Jav» nost je sprejela koucert z velikim navdu« ienjem. Na tej prireditvi je sodeloval slav« ni, v Ljubljani nepozabni oboist V. Kopta
Razvoj društva je napredoval tako, da je prof. Jeraj ostal dirigent Orkestralnega dru« štva do koncertne sezone 1923/24. Pod nje« govim vodstvom je društvo izvajalo velika dela, na primer: Cajkovskega Patetično sin« fonijo, Lisztove Preludije (1. 1920.) Beethov. novo Eroico (L 1921.), Berliotzovo Fantastic« no sinfoniio 0- 1922.) ter celo vrsto skladb za godalni orkester, med katerimi najdemo Cajkovskega in Sukovo Serenado in del Dvofakove Serenade. V to dobo spada tu« di koncert o priliki proslave SOletnice Glas« bene Matice dne 16. decembra 1922, ki je obsegal izključno orkestralna dela slov. komponistov in je kot prva prireditev te »TSte dosege! velikanski uspeh.
V sezoni 1923/24 je vežbal orkester pro« fesor Josip Micnl, učenec skladatelja Dvo« fačka, vseskozi izvrsten in vešč glasbenik. Velik napredek se je kazal v tem. da je sodelovalo v tem času že nekaj lastnih pi« hal, medtem ko je bil prof Jeraj pri vseh svojih prireditvah tudi v samo godalnem orkestru navezan na sodelovanje celotnega bodisi gledališkega ali vojaškega orkestra, ali celo tega In onega skupaj.
Sad Michlovcga vzornega in vestnega de« lovanja je bil koncert dne 9. maja 1924., ki ie skupno s pevskim zborom Glasbene Ma« tiče dosegel izreden uspeh; v Instrumenta!« nem delu se je izvajal kot zadnja točka d' Indvjev «Karadec».
Z letošnjim koncertnim letom (1924/25) je prevzel vodstvo orkestra mladi komponist L. M. Skerjanc. Ž« prvi nastop društva na lanskem decemberskem koncertu ljubljan« ske sckcije Jugosl. novinarskega udruženja je pokazal, da si je društvo izbralo pravega dirigenta, ki je iznova podžgal v članih že nekoliko pojemajoče navdušenje za instnt« mentalno glasbo. Posrečilo se mu je godal« ni orkester s pridobitvijo vseh starih čla« nov in novih izvežbanih moči zlasti v čelih, tfiolan in kontrabasih znatno pomnožiti in t neumorno agilnostjo ter iskanjem posta« viti tudi lasten korpus lesenih in kovinskih pihal. Sedaj je orkester le še v rogovih, fa« gotih in eni oboi navezan na pomoč Ta pri« dobite* je za razvoj našega sinfoničnega
orkestra zelo važna.
Namen orkestralnega društva je gojiti resno instrumentalno (sinfonično) muziko s posebnim ozirom na slovansko glasbo. Dru« štvo mora gledati na to, da njega člani v tehnični spretnosti in dovršenosti v orke« stru kolikor mogoče napredujejo. Treba je nabaviti še več novih instrumentov, ker le z dobrimi koncertnimi instrumenti je goji« tev sinfonične glasbe ideal vseh idealov. Po« leg tega je Orkestralno društvo poklicano, da z vsemi močmi propagira gojitev instru« mentalne glasbe na konservatoriju ter da dviga narodno orkestersko vzgojo v splo« šnem. V tem znamenju želimo društvu in njegovemu četrtkovemu koncertu kar naj« več lepih uspehov!
Občni zbor Olepševalnega in tejsko prometnega društva v Celju
Celje, 27. marca.
V četrtek, dne 26. t. m. je imelo svoj občni zbor v prostorih hotela Balkan dni« štvo, ki ima za odlični sloves prijaznega mesta Celje, nevenljivih zasl'i«. Skromno in tiho, a tem uspešnejše deluje celjsko Olepševalno društvo, kojega vliki pomen zna pravilno ceniti vsak Celjan, za to je bi« la udeležba na občnem zboru še precej za« dovoljiva.
Predsednik društva magistratnl svetnik g. Ivo §i;bic je pozdravil prrdvsem delega« ta oddelka ministrstva za trgovino in indu« strijo g. Badiuro, eeljsVcfla župana dr. Hra. šovca in zastopnike celjskega občinskega sveta Posebej je naglaSal veliko naklonje« nost mestne občine do Olepševalnega dru« štva, ki se je pokazala v pretečenem poslov« nem letu prav pos~hno z zgradbo novega in modernega cvetličnjaka.
Zanimivo In lepo poročilo o dn-Stvenem delovanju je podal nato društveni tajnik g. Jernej Videnšek. Poslovno leto ie traialo 10 mesecev Odbor je imel 8 rednih se i ter je vodil ob raznih prilikah še druge sestan« ke In posvetovanja. V parku je odstopilo društvo Športnemu klubu brezplačno pro« stor za tenis, ki sluči samo v okras mest« nega vrta. Na Iniciiativo mestnega ži-nana so se popravila pot na RHterjevem hribu ter se postavile klopi. Društvo se je obrni« lo do celjskega srezkefa poglavarja s pro« šnjo, naj upliva na okoliško občino, da po« pravi ceste in jarke v neposredni bližini mesta, zlasti na Miklavževem hribu. Nad« zirala so se d^'a pri zgradbi noveca cvet« ličnjaka. Društvo namerava ograditi park pri kolodvoru z železno ograjo, ter irnreme« niti tudi v park prostor pred nov;-n po« slopicm Hrvatske štedionire. Nasadi'o ho nadalje drevesa ob raznih novih ulicah. Pustni torek, ki naj bo odšle i traino rezer« viran za prireditve Olepševalnega društva, ie vrgel čistesa dobička okroglo rtPOO Din. Društvo je sklicalo anketo vseh ccliskih društev, da se sporazumno pora/dele ra^ne prireditve, da ne dela eno društvo nepotreb« ne konkurence. Kot ptujsko prometno dru« štvo je začelo Olepševalno društvo delovati
ie le v preteklem poslovnem letu. Zato o« more izkazati ie bogvs kakih uspehov. Tvrdka Goričar & Lcskoviek je prevzela is prijaznosti posredovanje pri informacijah za tujce. Ugotovilo ae je, da Je v Celju ae« daj dovolj hotelskih sob in zasebnih atano« vanj za tujce na razpolago. Na občni zbor Zveze društev za tujski promet je odpoala« lo društvo kot svojega zastopnika predsed« nika Subica. Društvo izda v kratkem fedem vrst lepih razglednic, ki predstavljajo po« krajino v bližini parka In okolice. Druitve« ni vrtnar je tudi v pretečenem poslovnem letu vzorno m naravnost mojstersko vršil svojo nalogo. Njegov sloves sega sedaj it daleč preko mej Slovenije.
Blagajniško poročilo je podal g. ravnatelj Franjo Natek. Nabirala se je članarina ua dva načina: po kolektivnih nabiralnih po« lah. ki so se razposlale na urade tn večja podjetja ter po požrtvovalni odbornfci ge. Marici Turnšekovi. Vseh dohodkov je ime« lo društvo 65.056 Din, izdatkov pa 63.745 Din, torej preostanka 1311 Din. Med večji« mi prispevki je treba omeniti mestno ob« čino, ki je podarila Olepševalnemu društvu 20 000 Din in tujsko prometnemu društvu 2500 Din ter Ljubljansko kreditno banko z zneskom 1000 Din. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dalo podporo 4000 Din, za listje se je izdražbalo 3271 Din, cvetllčnjak je vrgel 4975 Din, za divji kostanj se Je dobilo 3151 Din. čisti dobiček maškerade znaša 7685 Din in na članarini se je nabralo 7347 Din. Za ptičjo hrano so prispevati raz« ni ljubitelji ptic 851 Din. Med izdatki so večji zneski za plačo nameščencev in delav« cev 33.699 Din in za razna popravila 8037 Din. Mnogo se je izdalo v pretečenem po« slovnem letu za razna semena, za lonce In za cvetlice. Društvo je štelo 411 članov, za 103 manj kakor prejšnje poslovno leto. Društveni blagajnik še poroča, da so se od. zvali nabiralni roli razen en-t!a i»rM» fi ene šole vsi, zlasti pa je treba pohvalno omeniti vrlo celjsko žetezničarsko osobje. ki so vsi'člani Olepševalnega in tujsko rro« metnega društva.
Društveni podpredsednik hi gospodar g. Rihteršič poroča, da se je društveno delovanje osredotočilo predvsem ta vzdrže. vanje že obstoječih nasadov v mestnem vr« tu In pri kolodvoru, da se je napravilo, os. rtopravilo več cest ter so se nasadila nova drevesa. Velika pridobitev za društvo Je nova drevesnica. Odprodaja cvetlic se bo odslej še intenzivneje gojila, ker bo nudila društvu lep vir dohodkov. Med požrtvoval« nlmi člani je društvo zgubilo vsled smrti odličnega sotrudnika g. D-irhaneka
Pri volitvah se je Izvolil razen majhnih izprememb dosedanji odbor. Predsednik je g. Ivo Sublc, odborniki: Alojzij Rihteršič, Jernej Videnšek. Franjo Natek, Joško Biz« jak, Anton Lečnlk, Franc Tiller, ga. Ela dr. Kaltinova in Mariea Turniekovo. namestni« ki gg. Beno Serajnlk, dr. Alojzij Goričan, Dra<;o Sirec In Franio Križanič, preglednika računov gg. Anton Kuncj in Adolf Pfclfer.
Pri slučajnostih omeni predsednik, da je pričakovati, da dobi Celje za povzdigo tuj« skega prometa v najkrajšem času svojo eks«
pozi turo. Odbornik Križanič Franjo na« prosi društvo, naj bi se obrnilo na okoliško občino za prispevek. Na to zaključi pred« sednik t zahvalo za veliko zanimanje občni zbor.
Dopisi
D. M. V POLJU. Tukajšnje iolsko po. slopje je gotovo eno izmed najstarejših in najslabših v bližini Ljubljane. Od daleč ne dosega svojegs namena, posebej še v higije« ničnem oziru ne. Sta riši, ki nam je pri srcu naša deca, naš up in naša nada, prosimo prizadete šolske oblasti, posebej še naš ob« činski odbor, da stori takoj, brez odloga svojo dolžnost, ter vse nedostatke odpravi. Zavedajte se te svoje dolžnosti, rešite to neodložljivo stvar takoj. Tu Je treba vse energije in hvaležna vam bo vsa mladina in stariii. Potreba Je skrajna.
RAKEK. Dne 29. marca je hnela podruž« nlca Jugoslovenske Matice za Rakek«PlanU no pod predsedstvom g. E. Jerasa redni ohč« ni zbor, ki je pokazal razveseljivo nspredo« vanje podružnice, katera je lahko odposla« la centrali 17386 Din in bo zavzemala tako zopet eno prvih mest med podružnicami v Sloveniji.
RAKEK. Dramatični odsek Orjune je pri« redi! dne 29. marca tri enodejanke, katerih izvajanje In izbira kaže, da je zapihal na Rakeku drug veter. Doslej smo bili navaje« ni posečati razne prireditve le zato, da se oddolžimo svoji članski ali narodni dolžno« »ti. Prevladovalo je mnenje, da je izbira in naštudiranje iger postranska stvar, glavno pa namen, ki se mu pravi tudi inkaso. Zad« nja prireditev je pa pokazala stremljenje, ds se mora tudi podeželski publiki dajati boljše duševne hrane. In doherien del pub« like je dokazal da je dovzeten za tako vr« sto hrane, drugi pa je instinktivno čutil, da tiči v finih in umetniško visoko stoječih drobtinah mnogo več sile in užitka, nego
v	smeh Ičegetajočih banalnostih, ie stotero« krat prebavljenih. Kakor si Je režija (g. de Gleria) sestavila program od lahke veselo« igre preko žgoče satire v resno In fino gro« tesko, tako se Je tudi stopnjevalo razpolo« žrnje občinstva. Podzsvestno se Je fz prt siljenostl preobrazilo v naravno in resno po« slušajoče občinstvo. Prazne stranske kulise, primitiven oder. Se primitivnejšl rekviziti, so bili ob višku pozab'leni. n že to Je usoeh!
STRA2ISCE PRI KRANJU. Naše delav. stvo je Imelo pretečeno nedeljo shod, n« katerem se je Izvolil odbor, ki nsj pripra*
vi	vse potrebno, zlasti izdela pravila z« ustanovitev samostojne delavske organlza« cije. Shoda se je udeležilo zelo veliko šte« vilo delavstva, ki hoče Imeti močno i*s!om« bo In varstvo/r trdi In bra*sko solidarni organizaciji. Zavedamo se, da le v discip'i« niranl strokovni organizaciji moremo uve» liavljati svoje zahteve in pravice In da tu« di le preko organizacije moremo vršiti sto« je dolžnosti. Redno skupščinsko delo se pričenjs in kot zavedno, narodno delavstvo hočemo pri izdelavi naših socialno političnih
zakonov sodelovati. V tem ©zini naa veseB, da imamo močno oporo v centralni «Uniji» v Ljubljani, ki ima z nami stalne stike. Sploh moramo povdariti, da je marsikdo od nas bil že v najrazličnejših organizacijah, toda poznali so ras samo pred volitvami in še takrat nismo nikdar slišali ničesar treznega in dobrega. Prazne besede naj bi nas navduševale Sedaj pa se zavedamo, da se nas spoštuje in da se nam hoče in po« maga tudi po volitvah. V naših krajih se razvijs industrija in brez delavne, resne ot» ganizacije naše koristi ne bodo ičitene. De« lavci in delavke, strnimo se v močno orga« nizacijo, da bo naša beseda imela vpliv in učinek In da jo bodo poslušali tudi tisti, ki danca mislijo, da smo mi sužnji na lastni zemljil — Predsedstvo odbora je prevzel Kavčič Tomaž in ob strani ima resne, v de« lu in boju utrjene može, ki bodo t vztraj« nlm delom Izboljšali naš položaj.
KRANJ. Jugoslovenska Matica priredi v soboto ob pol 9. zvečer v veliki dvorani Na« rodnega doma s sodelovanjem kranjskih kulturnih društev akademijo v proslavo 75« letnice prezidenta Masarvka Med drugim le na vsporedu slavnostni govor prof. dr. Laha In klavirska točka ge. Sosnerjeve. Po sporedu družabni sestanek.
GOTOVLJE. Tu Imamo tovarno za i* delovanje beloprstene posode. Preko tvor« niškega dvorišča vodi stara pot. koje početo ka ne pomnijo niti najstarejši možje občine. Pot vodi za tovarno črez potok Ložnico, brv vsporedno z jezom. Pred kratkim pa je tovarna to pnt iz neznanih vrrokov za« bila In brv podrla. Na pritožbo prizadetih ni niti odgovorila. Sedaj pa vzemimo sbj« čai, da nastane nenadoma velika voda. Za« tvoroic ni mogoče odpreti, ker je brv po» d rta. Posledica hi bila, da bi voda vd-U če* breg hi hI bila vas naenkrat pod vodo. Ko je bil naš iupan opozorjen na to, je od« govoril, se bomo pa potem pritožili, namre& kadar bo že vse poplavljeno. Jaz pa mislim, da bi bilo veliko pametneje, da se ukrene kaj energičnega, predno nastane škoda. Po toči zvoniti Je prepozno. — Tudi smo mne> nja, da bi tovarna mesto dveh Nemcev inc» zemcev lahko nastavila domačine.
DOL. LOGATEC. Šolska mladina ie ?gr» la dne 28. In 29. marca »Čudežne gosli«. Ve« lika dvorana Sokolskega doma sicer ni bila tako zasedena, kakor bi človek pričakoval, a to gre na rovaš dejstva, da je prirejanje mladinskih predstav ie v povojih in da bo občinstvo znalo ceniti velik pomen takih prireditev lelc potem, ko se bodo pokazali vzgojni In poučni uspehi te vrste Izvenšol« skees d;!a. in ko se bo občinstvo privadilo gledati nastope svojih malčkov, ki premno« gokrat nudijo več užitka, nego odrasli dk letanti. Kolikor pa je bilo občinstva, ae je divilo sigurnemu In narsvnemu nastopu ma« lih igralcev. Videl sem režiserja odraslih igralcev, ki si je zapisoval imena izredno nadarjenih otrok, da jih ima v evidenci, ko Izpopolni svoj ansambel z naraščajem. Do» lenjelogaško učlteljstvo J« za svoj veliki trud ielo popoln uspeh.
Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda £0 par. Najmanjši znesek Din 8'—«
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—. Najmanjši znesek Din 10--^
Slamnike In svilene klobuke
ter vsakovrstno p*eobliko ■ran}« priporo*a H Jeglič SomlkoTi ulica Sto«. 57
11S
Pnmsfce slff nlVe
kakor tudi preoblikovanje starih no zadnji novosti pri Atojilja S k r a b a r.
Domiale.	7230
Ivan Ma<;di5
(trota;1. J.jnMjjna. Gleda lička uiica ft 7, o« pripo roja u »pomladno sezono 13!
Strojepisje
tni. fconc. zasebno učiliSie 8. P E T A C, Ljnbliana. Valvasorje* trg t, pritličje 7500
Trs. pomočnik
te epr«;me takoj v trgovino r. rreSnrim hladom. Prednost imajo reflektnpti. kateri po spretni manu-(ak t nristi ter strehe jo i tj-71 v ielcinini. — Ponndbe na naslov: Ivan Voselič, tr vee t OrmoZn.	7179
2nsrar
PJaterlstl strokovno terrl-kan. se sprejme takoj v fln/ho kot akordant aH proti dnevni p's<M- Stano-vanfe ra rarpota^o. - Po-ctidhe na opravo «Jntra» iraSko »Parna !«>'»■ 726®
ff5c'o «e po*n*M
doVo vppliani pri privat-rfl* strankah. *a zelo donosen predmet. — Ha*!oviti "s nn^vo .Jutra« pod •Sadnik..	7428
Provlzljske nottvko
csiroma is«tnpnike, spre}. Bem no r«eh oltfinah. ta riro^ajo SirMnih strojev in fcoles. — Interesenti naj se takoi Hcnteno javiio na na«Tov: F«*>oli l.orro, tatova SivatePi. pi«a!n*h. r'e-tilnih strojev In dvokoies ter totadevnih pnfreMtfin. Ersnj Ker. 88, JHovtnlta
Učenec
n pekovsko obrt, a« eprej-ce i vso oskrbo. Prednost 'ma jo »nalnl in pridni ,le«ki — Oirlasiti m je osebno ah pismeno na naslov: l^nfc? F « r i a n. pekarija. Letni, Savinska dolino. 7387
Vajenko
danska kroja^-ien. —
Naalov pove npr. »Jutra« 7158
Iščem potnika
5pee. stroke - ca »talno. Reflektiramo samo na go-
-poda, ki je vesten In se n« boji irtentivne<ra, po-'Irnbnejra dela. Prvovrstn-i ■■pričevala in reference e« credjioiroj. — Pcnndbe na • Puhlicitae«, d. d. r Lml-Ijani.	7i7J
Prodajalka
RjTeerijske stroke, vajena i-ekoliko pisarniških del in tlroiepisja. i§5e slnlbe kjerkoli. Ponudbe na upr. «Jutra» pod tnačko «T'-n dajalka &14!».	7402
Dekle
kmečkih staršev — rnno5na
nekoliko gospodinjstva, išče
Naslov por« npr. »Jutra«
7471
Absolvent
dr5. trffovske *o'"t I 5 č e
nrlm-tneiM me-fs. mira v kakem indn«drl|=kem p-» '•■t ui. Gre 2 meseea bre?-nličro. Porcdbe pod ■ i "rit , Abcolfrent« os upravni*""(i .Jutra«.	747?
Delavka
za pietenie n o r a v I e na
"trota, popolnoma vefcč* — dobi stalno sln»bo. Dobi lahko tudi stanovsnle in hrano v MH. — Za»reb. Kaptol 17, Pletilnina oo-a-vle.	7481
Frlvs^l rsotfočnik
dobra mo? in vaienee. se nrelmefa t^kol. — Karel H e S e k. Pn. Siika. Kolodvorska nllea.	7517
»fe ZA tako.!. Naslov nove nnrava »Jutra*. 7514
Prlvsk? nomočn^f
mla^i. se sprejme peott •'nhrj plači. — Brivntea Kastelie. litibljana. Kolodvorska »lira.	7513
Ktiharfca
■amostolna ro«podittla. se - V' enrelme v l.isWl"i. Ponudbe na opravo »Jutra« pod «Snm».	7511
2L (iSielo)
M???«ter f^rmacHe
«eli prevrniti mesto. Poni-I se pro«fTo na npr. »Jutra« I od »liajtfster {arninrite.
7«1
Deček
poSterlh »tartev, a deHete. star 15 let. s 4 ratr. Itud f^ti v kako treo-vlno kot vajenec. Ponudbe • roroM na unravo »Jutra« r*d Uro »Vajeoae (72S>
ki ima 5e z.ič"tno nrak»o in dobro i«nrič"v?To. i8"5«
name^čenja proti znfT-rl plači, Ponn^be na npr •Jutra« po«i lifro «2mer"-, 7488
Siv^Ta
pom/>£r!<*3. jstf* pn»«ta nri fc.tlri l»o!i5f 5ivT»?i. pot čiVo c^^n mof* na opravo «Jntrx». 7r»'>3
•IJ!i**J
in 5-^ncVI	ptro^. pp
orodno r^o^n^ta. NAPTOT r npraei ♦,Tt»tm».	i
O—r?vo 7a trrovfno
rj »«lr« trhtnf«*f>.	ro
ia police* ca nnr «Jntra>	73%
Avto-Ot"n'biis
r dobrem «tanjo, s 10 fMi. po nUkl c*nl proia n»-rminji Kvas, Vojaik pri Celj«.	72.«
Trda (?rva
odpadke 0*1 pfVptor, (!o-•tavtja po rirki rcn! n«
ePnm* V. n*'ttT»	za
r»»n.i««kim kolodvorom. 161
Hva	^trnjn
?5 in 1P K V, 8 v 1*50 voU
ro't in 17.7 TS. 440 v	<1oVr ^ «tnnfn
nr«'»nTo Stroino tovarna In 'ivarne, d d ▼
7413
Orc^e
•'♦a	Ikn^T-oMne <• ton-
.t 'npino. rn^noijMn 0?kar ^ j»rif v P«f'n. r»-na o' t^ke a 9 Din od po«?«'* Maj.	7401
Ford deti
^uVor tudi potr^^J^fne ra
Ford trr mnntflvl r a motor, ro r^n n<*o*nf r^fi mpro^fti. Na«lov pore n**r 'J«'ra».	73J>3
tfolHre oW«»V* epo*"7^''f«n*V?
»tf»	tVrl'?. «r»or»»T9
d^ncfci	ko«*i.
prpbrr-i pr»*'lT»,»,ti. ?!»?*>.	sto). moV«
r-rvp*»«tivVi. kini. not* itd. Mnr?bor. A^k^andenra r*-«ta 24, pritličje,
7378
Foto-nn^rat
ve 27, # F^inhei! oM«dct?-
n.	»»»'o r+r* o
Naslov pove onr. eJntm*.
747S
Vrfnfce
Kdor rf *e nI nabavil kra nlh vrtnic ia «v*tovnorpaoe drevesnice »Tp^cbcp^orff.. esl hitro se^e pe nlib — dokler )ie zaTo?a tri 's. — Ivan Brecelnlk. LbtT>l:.tna. Velika čolnarska stira "1 7294
Vrtne «Me
prodala naleenei?e Rs!, mane ft Kom p.. Ljubljani. Hirje i.	1«4
velikonočnih raze-lednie na debelo, naplmatib servil«-tov. krofnikov il lettenke.
kredenčnlh lipk * trjoviM
Pprrljslro nrenroTi
p»odam. Kaslov pove nrtr. •Jutra«.	7496
Bukova drva
oktobrske se? nje 1924. v r»akl mnollni. prodaja Franc Knei, Tršišie, lenjsko.	741«
Clza
•koraj nova, po
rcni proda — Na/lov pov«»
uprava «Jntra».	74.U
Snomfnd. oMeV«
popofnoma nova, pfva (top) rn pr»»dn»« veliko damo. <dnni**k| modr'\ p« t«.|o neodno pro'a. Naslov p«>vf oprava e.Totra».	7S04
Otro^o rostefrco
«« pno*rl r>*oda. Na.dov «f»rav1 cJatrae.	731?
Čev1?-rsM ftroi
fn!»lo r.-hlien, »e neodno n»o Naslov pove op— ** •«fntn»».	7M8
Ofrr?H vorf5cV
sw eono prod®. Naslov uprav! «,T«tr»».	7S07
prebran, ca lju lsko prebrano ra"on-k*»	kn I *m. P©nnd>sf na uprr.vo •Jutra« pod «Krompir>.
741 d
Suhe mavrohe af* smrčke
knpnjemo
Krpo i «w>o tudi 7.n rnh* eohf» 'ur^ko.
$2?sr S Kn
7224
Srebrne krone
kupijo. Ponudbe na urr. •Jutra« pod Šifro «Kronc».
74S-1
Pns''I samovnf
■koro nov. se proda. — Naslov pove ®pr. »Jutra« 74«.->
SterfllnTc
dobro ohranjen (na t luknje In kotlom), se po nitki ceni proda. — Naaiov pove ■nn «1**,	7S05
Stružnico za železo
(Drehhank) fe rabljeno na eolnl po-'on. kupim. — Ponudbe na na-lov: UuMlk I drue, Vransko pri Celi«
■r*tc<
Starine:
molk* obl-ke, fevlle I« pohi*tv«. plačam nail>olje. — Dttfd.plca zado.tuie. da ptMem na dom. — f>rame. Os!!n«ovo nabrclje !t. 29. t.jabljana.	7498
Kupim parcelo
200—250 m», v rnčetkn Du-naiske. Linhartove ali Tr-?s!ke ceste. Ponudite pod <Mala« na uprav* »Jutra« 7361
Kamnolom
ali svet, ki vsebuje dober
•pflflllff, Mir« postale, »e
ifče Ponudbe n« opravo •Jutra« |od »Apoene«.
IirffetrUckn podletja
tobro vptljano in dobičko-no«no, za Izdelovante kre me in dru-lh kemičnih Izdelkov. v LJuMjanL M radi drufinsMb razmer offodoo pro^a. Delavnica s pisarno, lokalom in «taPo»an|em na rar|H>le<ro. Pismene ponudbe pol »Krega 6890» u nor •Jutra«.	7299
ffSa
s prostim sta nova n letu, le-
p-'m ob«e{nim vrtom Iti
^tran*k'mi ,»oc,npl|, T"'
orlpravnimi za kako vrč*, obrt. v Trnovskem pre.' metju. naprodaj. Ponudbe pod »Pcod"o plačevanle« na upravo »Jutra«. 7354
Prkov jrord
ntčan. ra o^lle in Pvelerje ' r^eri 10 lobov. •• Naslov pove upr. »Jutra«.
744«
M'rr»o enhf) poseb«lm vho'««, tt»'r»n rocno-* Oonl^n« po-nn.lh« ped »V-ett stanovalec« Ra upravo »Jutra«
7439
Na c*tnnvpn'a •rtrelmeta 1—5 rcto-H Na«lov pove upr. »Jutra«.
7J83
Sob?« »n
•e odda ti.temn. ki od-kitpi vso onravo. Naslov v ■nravi ».Tntra« pod nečV© •l^po stanovanje.. 7424
Soba
na Aleksandrovi ceott, akoj o*T,,a boltSemu fo»po-'n. — Naslov pove «pr««-a Jotra«.	74»
epo mesečno sobo
s separlreeltn vbodom, od-1 —o-noJn « t^, e**^1«*!. Naslov pov, apr. «J«t-a.
7499
Avto
todl Ford. naaJM I* M rabljen, h kuni. Ponudbe pod »Avto 1900-8486» na
Or»remH»na «oba
« "'•'a « 15. eprPotn. — Naslov pove upr. »Jntra« 74«
Sobo l?če ilvH»a
In M na lello iute«mf*o nd«l»»fla i delom. Poeadbe »a nprave «Jntrae fmt tfni
Sobo
iras«, i
Is. Kj<
odda tamo fO«pods. Rje, pov« »prava »Jetra«. 7481
Opremljena soba
• kabinetom, popolnoma M parirana ter i etektriftn*
--T^tJ.rfj ,, odda —
Ponudbe na upravo »Jutra«
Dud «Kabit,et« do 1. t. m.
7464
Opremflena soba
vbodom, ao takoj odda. — Naslov pove aprava »Jutra«.	7497
Stanovanje
obstoječo iz 2—S sob, k^-Mntc in prttIMIn. «e i«če. Ponudbe u spravo »Jutra«
po<l »CiBiprcje«.	7492
Na stanovrnle
In brano » ire*Mn1 mesta. #e snrel«teta takoj dva co-•rto-ta. Naslov pove aprava cJotra«.	7485
Gospo«1'čna
katera j« r« dpn odsotna, se sprejme kot w*tanovr1-ka aa Cojtovi emti 91.
7489
Opremllena soba
lepa. se odda boljr-mu )ro-spoi-tu. Naaiov pove Ep--rs •Jutra«.	7499
D!J?ka
itčeta sobo a 2 posteljama in zajtrkom, v sredini me-ata. — Ponndhe aa onravo »Jutri« pod «18. april«.
7501
Lepa soba
e'.pantpa, nasproti ksvarne •Evropa«, aa o^a. Na«lov
pove uprava »Jutra«. 7515
Avto-garaža
v zredici mesta, M IHo. — Plraoao ponudbo sa apr. »Jutra« pod lifro »Garala*.
7209
Delavn'ca
aa lesno »trsko, I neka. teriml stroji, ao »kupno • ■ t»e«v»-tetu. da v celem. Naslov pove apr. »Jutru«.
TM4

Kot drožabnlca
pristonlm k dobro vpeljani t-(rovi ni ali dragem pod Jethi s kapitalom 40«w> P Prevzamem tudi podrulnleo ali trrovino, oveet. frem , pomoč letu. realen« •»•». nadb« pod .Trjfovka« na apravo <Jutra«.	744*
Pozor!
Kdo po*od| na oN v Lf«**
Ha ni 7S .nr>0 p^n. proti >4>rcdrf varno*«! In vlrokia
M dn*»o t IM. —
Ponodh« na upravo eJvtrma
pod lifro -Obrt
7477
!-. AGFE-. BlOff
KoSCe In film«, <alW-imooa, Satrap, Ko« «!«"(naolr'B, v«e foto-p«. trebifine In fotopafKne «na> rs te Erneman, (.onteta Keaak
OSrtz t« od 160 Oln ima (talno v lalofi
injft ja flntaa Isr s!m
L|ubl|am. tUonka aHct t 7 ob t« vaj ta emlkl I0TM
Impotenca
na vsak aačia takoj »adrav.
Ijival — Obrnit« M ta aa tančna pojasnila na apra«o •Jutra« pod taaCko »Rl. relllev«.
rarua
T247
Avto
pettonakl. kateri kari ■
orljem, se vzame proti prl-eiem! odlkodnlnl za par tednov v najem. Naaiov v upravi »Jutra«.	7400
Gospodična M.
Jesenice - Peline. — Pismo prKlo naraj. Po4tno lete*« ni dovolieno. Prosim dmt ea«lov. T.	TUB
Lepo stanovanje
se takoj ••'da tistep-a. ki o*kupi novo pohlHv«. — Naslov pov« upr. »Jutra«.
7510
Dijak
stanovanj« ( hrano ali samo sobo. Penu-ibe n» »ttr. •Juttm« pod M»«o •T. J..	7309
Iščem lokal
alt prost o r, primeren ca p^ kanjo — « stsnovanjem v bili — aa Vrhniki. Ako •Inčajno ni lokala, r« naredi stranka sama. Na«'ov pove aprava »Jntra«. 7466
Gostilna
. majhnem merta. aa prometnem kr»«a. e e odda proti pre viziji. « prorto kuhinjo. o«ebl. katera j« dobra kuharica ter ptrokovno llfsfliMI Pfin^ks Ml «T* •Jotra« H atlwkaT«o Iv.
Katera mlnda rdč.
le Irrovka. obetolea ali primemo sttnirana — lell enako mla^era. paobrale. ne»a In dob.« sitalrenera dmSab-lka, ki bi « »kitp. ni moči a«t«novils srečno lwdo*tw«t, na i v pnlel skretno«!i tentta svol Paktov pod znsčk« «N'»^ost ie modro«« na upravni»tvo •Jutra«.	7Soe
Dama
dobro sttnirana v Ijobetnl varana, lell znanla a Iti-telirentrlm rospodom od 90—«i let. premofeoj« po. •tmeska strar. rtavpo lep rpačsi. Neanonlmna pi«ma na apr. «.!ntrm» pod 11'r« •2R. pomlad«.	71
Koncesije
Fakture inkeslra. opomine iivrlule In terjatve vnov-
čuje « ecliraniem GOSPODARSKA P!SMt*A. drnlba t o t. » 1,'uMJanl, WoHova allea l/a 83
„0peka"
prvovrstne tiduke, priporoča opekarna
„Emona" d. d
v LjuHjani. — Tovar a na Vrču (Brdo). — Pi sarna v Pra**knvi ul 3, rrltll*ie. 114-«
Oglasni ca«ad
KOPITAR
LJUBLJANA, Čopovi? I •skrboje u trgovce hi •trtaikc vie laterate za vae časopise
S* prijazno prlporof«
KOPITAR
prvo vratna tovarna, ta — kemična tovarna, tu, utaim. lakturn« trgovina v Celja| Špecerijska trgovina, ta| več bil. ta: vino^radno posestvo aa Dolenjskem la fotdoi kompleksi v Bosni
Pojaantla daje la aaročUs
•prejeme:
GospoflEfika pisarn?, d. z o. z.
(.'ubrana. Uioifava 1/11.
Čelo tn k on trn bas
rabljen, kupi po ntakl eeal Sokol. VIL	T48I
DamsW slamniki
In vsa popravila, najeeoej« v lopi H. 10 aa Vodnlko-vem trru.	7476
Podeželske odre
9pot*r|amo
ia naMSi Ijn iz M Otiei:
Scbiabm, Zemlja. Živ.Jenska ko. medlt«, i| Din, po pošti p ve«. Svokadi-Oavckar, Paaladnjl m o k. Vcaeioigra, 14 Din, po poitl 75 p vet Uatart. Županova Mleka. Ko* medija. Veseli dan an Matiček a« lanL Komedija, 20 Din, po potil 1 Din ved.
V kratkem Uide: Riflf-Oavtktr, narodni poslanec Naročila »prejema:
MOIU
I
\o*av'ce
se MMal
1 s* »njo
Prešernova ulica 54.

«JUTRO® št. 78	■»
cjutrov« roman
naj nama ona svetuje. Natrgala Je cvetja z eredlc kraljice matere, in bo najbrže prav dobre volje. Poslušajte njo, včasih govori prav modro in je zlasti v takšnih stvareh zelo vešča.» Jeanne se zares približa in vsa sije veselja. Bussy jo prijateljski pozdravi. Jeanne mu da roko in ga vpraša: «No, kako je z vašo ljubeznijo?* «Umira!» pravi turobno Bussv. »Ramena je, pa izgublja zavest!« dostavi Saint Luc. »Stavil bi pa, da jo boste vi zopet izlečili!» »Pokažite rano!* pravi ona. »Gospod de Bussy ne bi rad pokazal Monsoreauu prijaznega lica, zato bi se najraje odstranil.« «ln njemu hoče prepustni Diano?» klikne mlada žena neverjetno. «Da, gospa de Saint Luc, niste pravilno informirani. Gospod soprog vam ni povedal. da želim umreti * Jeanne ga pogleda sočutno in obenem začudeno. Potem zašepeta: »Uboga Diana, možje so zares nehvaležni.* dzvrstno! To je morala moje žene!* se zasmeje Saint Luc. »Jaz nehvaležen?* vprašuje Bussy trudno. »laz samo nočem ponižati svoje ljubezni s hlinienjem in. recimo naravnost, goljufijo.* »Ali gospodine, to je samo grd izgovor! Ce zares ljubite, bi se bali samo enega ponižanja, namreč da izsrubite ljubezen!*
Bussv prebledi pri misli na to možnost. »Kaj naj torej storim?* »Posetite takoj Diano!* »Ali gospod de Monsoreau je Pri njej!* »No, ko ste hodili v posete k gospej Barbezieu. ali ni tudi ona imela T>ri sebi velike opice, ki vas je večkrat ugriznila v prst?» "*.?ssy se zasmeje tej primeri. Saint Luc in Teanne se pridružita hrupnemu smehu, ki odmeva tako glasno, da pridejo na okna hodnikov vsi strežaii pogledat, kaj ie takn veselega. »Prav imate,* pravi končno Bussy. »Jaz grem h gospej de Monsoreau, sedaj takoj!* Na to se poslovi in odide. Po-preie pa je še naprosil Saint Luca, nai nikomur ne pripoveduje o tem, da ie izzval kraljeve miljence na dvoboj z vsemi Anžovinci. Monsoreaua je našel v postelji. Grof ie n dostno kliknil pri poglrdu na Bussvja. katerega je že zelo "ogrešal. Diana je slavila prst na usta. To je bil nien pozdrav Bussv je moral vrhovnemu mojstru pripovedovati vse. ka> misli vojvoda o lovu, dalje pa tudi. kako ie prišel po naročili-vojvode na dvor in kako so ga spreieli milienci. zamiSlien zaprosi Monsoreau Bussvia, naj se nagne k rnemu. in ga vpraša--Za tem se krijejo neki načrti. je-!i?» »Mislim, da!* odvrne Bussy in zdegne z rameni. »Ne izoostavliaite se prrveč na ljubo temu človeku, vojvodi!* onozori Monsoreau Bussvja 'On vedno misli poleg ostal;h načrtov še na nekakšna izdajstva!* «To vem!* se zasmeje Bussy nalahno. Remy pristopi, zaprosi in opozori bolnika, naj se nikar preveč ne trudi in na: malo govori. Na to mu previje rano. kar je bolnT« zelo utrudilo. Nato zaprosi Monsor:aua Bussj-ja.^ naj vzame grofico seboj in naj jo nekoliko spremi na vrt" na sprehod. Bussj hladno sprejme to nalogo.
ALEKSANDER. DUAAJ
kitT«^i ,koiin,to* napet« rnehina. prepleten t fan-U«tifnirai «pl«tij»ji cii i> irtk» <1» tc-i.-F ki prinašajo n»r'!wpftn<*nia JltatHja t ir(er«"*Mn1m raimotri-
»»njriu T*lk hip fmj*. ki BO t' flr.II ra»-n^aranj« tn kon^prnarija ia topH pr**«i»-£i,nj<l tako. *o fiMtHji nestrpno priJfc. korali r«ako ralaljevanj. romana, j' n'rl [n ao-biT« pri npravi «Ju:ra» T Ljubljani
Vsi ki so ga čitall in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj naroče za domače knjižnice To'! zabavati Vas ne nore nobena knil ;a!
Vp*an» ?tan« . . . . 8-t IMn Brofirtr-a pa .... 45 Din
(LA-DAAE DE-/\ONSOP.EAU)
XIII.
Saint Luc in Bussy.
Saint Luc se vrne k Bussyju, ponosen, da je ves dogovor tako lepo uredil, in Bussy se mu zahvali in samo obžaluje, da se dvoboj ali bolje, osmeroboj ne more vršiti še tako kmalu e.li vsaj ne neposredno. »O, potrpite. dragi priiatelj, vaši Anžovinci še niso prispeli, ali bodo prišli v kratkem. Pustite jim časa, da pridejo. Sicer pa, zakaj se vam neki tako mudi, da zamahnete s srpom smrti?* «2elim čimpreje umreti.* •Umreti?* vpraša Saint Luc začudeno, »v tako mladi dobi, s takšno ljubico, kakor je Diana. in s tako uglednim imenom!* «0, jaz bom usmrtil četvorico, katero sem izzval, o tem sem nverjen, ali tudi sam dobim usodni sunek, ki mi nrinese več.ii mir, o tem sem uverjen!* »Črne misli so to, Bussy!» «No: hotel bi, da vas vidim v svojem položaju. Oni. katerega smo smatrali mrtvim, se vrača, žena, ki tega človeka ne more zapustiti, nemožnost, da se sestanemo in porazgovorimo, niti v roke si ne moremo seči!* »Prijatelj,* se nasmehne Saint Luc. «vi izgubljate razum. Pa saj nI na vsem svetu srečnejšega zaljubljenca od vas!* »Dokažite mi to! Vam ie lahko govoriti ko ste oženjeni!* »No, to pa res ni težko. Vi ste vendar sedai prijatelj Monsoreauov.* »Baš tega me je sram. Ta bedak me zares naziva svojim prijateljem.* »Dobro, bodite torej njegov prijatelj!* »O, da zlorabljam ta naziv?* »Svrha prijateljstva je, da osrečuje ljudi. Ako vas on dela nesrečnim, torej ni vaš prijatelj, bodite torej napram njemu ravnodušni in vzemite njegovo ženo. Ali pa postopajte ž njim kot nepriiateljem in ga ubijte.* «0, sovražim ga zares!* pravi Bussv iskreno. »In on se vas boji.* »Mislite, da me nima rad. kakor pravi?» »Poskušajte, vzemite mu ženo, pa boste videli!* »Lepa logika, in čestitam vam!* »Ali ste zadovoljni s tem nabiranjem?* «Nisem. raje ostanem poštenjak.* «In boste dopustili, da se Monsoreau izleči fizično in moralno. Ce se daste ubiti, bo ona sigurno začutila nagnenje do moža, ki jej bo preostal.* Bussv namrši čelo. »Sicer pa tukaj tudi moja žena,* nadaljuje Saint Luc, «in
Dostr>?evskl
Rro*. Din 40, vez*na Din 52 brez poštnine. Roman v treh del h, ->reio?!i V1*dim:rLevs'iic =e dobi v krilesrni ,.Ti--kovn« za Titee' v L:ub-Mari, Prešernova u>. 54. t'N»sr>rot g'avne poŠte.)
Roman
Ulens!)?e?eJ in Lam Dobrin
Junaka vesellaka iz dežele Flanderske.
Stane bro! Drn 60 — ver. Dl-i 70-— brez po-t-nine. Naprodaj v i<n i-earnl T skovne zadruge v LjuHianl. PreSernovs u! ca 54. (Nasproti gl poŠte.)
Darujte za sokolski Tabor
LJUBLJANA
tniKiiitiki niti it 1
Kole« Iz prvih .cvara DBrtojjp, Slfria, VitfMrri, KirMT.
Pisarniško opreme
lOflffSffl "U3LJAN.-.,
album', garniture za pisalno mizo itd. Pisemski papir v mapah in kasetah.
Velika izbera velikonočnih razglednic po
En gros.	nizkih cenah"	En deiail.
Priporoča trgov,na g, BOIISC«
Mestni mn^istrat ljubljanski razpi-nje
iobavo £n polaganje &eramTfsif!i tslošč za tlak fn" dobavo ter ofcia-fanje sten z emafliranim! feaolis-skfmi ploščam!
v novi strojnici mestne električne c-ntrale v Lnbljani Vsi potrebni podatki «e dobe med uradnimi nrsmi v mestnem »tavbnem uradn, Lingarjeva ul. St. 1./III Ponndhe ie vložiti najkasneje do 15. aj-rila 1925. opolndne v imenovanem urada.
Mestni magistrat v L^slJJlani,
!729-a	dne 30. marca 1925.
snreime takoj
notar KRAMER v Dolnji Lendavi
pod zelo ugodnimi pogoji. 1618-a
5csip in Hajko lune
4—— spedidlsko podjetje
LJUBLJANI
iz slovenskih premogovnikov
»seli kikoTOstl. t ctl h ragon h po oriti-n. Inib cesta piemogotaikoT ia domaČ« ■ poiabo ktkor tudi zi iadastrijska poJjet.a Id raipeiiva aa debela
in^r:rnski premog in koks
vsake rrste tn Titkega izvora ter >rlp»-roča posebno prvovistii teškoilovsškl In acsleiki koks xa iivaiae in Comito opn-raoo, koraSkl premog, trni preaio» .a bnketc
Kž&iovs Frometnl zavod za mm, i t v
HlkloUčata en a itev. 15 I.	70-a
Rasi !ss raramluie „lEOfl"
zakonito zavarovano sredstvo proti plešavost'! izpadanju ins in prhutu. Dobiva se vseh lrkar-nah, dro^erijah m btivnicah, ali na ga pošilja o > povzeti'! za 100 Din (in 10 Din poštnina).
irtaratonl ..IES5" 1hlkalifera 1
Svetovnoznano
SIMONI CRS^O in SIMON MiiO
priporoča PARFUM EERIJA
Sprejme se
češkega in 3ng:eškega sukna v bogati izberi pri"oro'a tvrdka
A.&E. Skaberne
LlataHans, Mestni trg §t 10
zalo trsežsn gumijev
dežni piai*.
Isti boljše vrste D;n 295, najfinejši 460 se dobivajo v Prvi gorenjski 1331-a razpošlijainl IVANSAVH!S,Sraiil 200
!«4ctam «• r«ip«4 !Ja ropot n« *r»t» msaafaUtnrue bngo po sel« nltkih oenah. Zah»eTnfie vr.orct !« cealk !
ki zna razven slovenščine, srbohrvaščine tudi popolnoma nemško, italijansko ali francosko ter po možnosti tudi še angleško Ekspottni akademik' imajo prednost. Ponudbe pod K. T. V. na upravo tega lista.	1724-e
HRASTOV
približno 100 m» al! V8Č je ne prodaj, sioieč w neposredni bližini Ljutomera. — Proda se tudi bre» stov In braaov les « večji množini. — Poizvedbe pri županstvu « Ljutomeru«
Ivan Roger, ravnatelj generalnega zastopstva obče zavarovalne d. d. Sava" v Ljubljani, javlja v svojem in v imenu svojega sina tužno vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga in skrbna mati, gospa
Večje industrijsko podjetje
i i i e
regislrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z.
1548-a
v svrho propagande za živila več
priletnih ženskih oseb
lepeoa vedenja, ki so vajene samostojno de'a i. Dopisi se prosijo pud šifro .Propaganda 11-169" na Inierreklara d. d., oglasni zavod, Zagreb 1-78.
v Ljubljani
Sv. Petra costa šle?.
danes ob polu štirih zjutraj, previdena s sv. zakramenti, po kratkem trpljenju preminila.
Pogreb blagopokojnice se bo vršii ▼ četrtek, dne 2. aprila ob poln Štirih pcpolndae od Leoni it a na Stari poti št. 2, na pokopallite pri Sv. Kri t to? a. Sv. maše zadušnice se bodo brale v frančiškanski cerkvi.
Ljubljana, dne 31. marca 1925.
sprejema vloge na hranilno knlžfca in tekočI račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru Daje posojila proti vknjižbi« poroštvu in zastavitvi.
Industrijska, obrtniška In trgovska podjetja, M nudijo popolno varstvo z vknjižbo la Z zastavo zalog blaga Uiejo
Motal pogreba! »»rod v LJoViral.
Poeudbe sprejema in pojasnila daje Gospodarska pisarna, družba z o. z. * Ljubljani, Wolfova ul. 1-IL	T9-i