ISSN0350-SS61 ZA fcofi^c Hladneje in delno j^sno bo,$ posameznimi plohami in nevihtami. Op ps. številka 32 četrtek, 22. avgusta 2002 2S0SIT ItAItlO Zdi se, da so se počitnice komaj začefe. a že čez (eden dni 6o spet zazvonil šolski zvonec. Skrb vseh nas mora biti, da bo pot v šolo in domov čimbolj varna. Tega se zavedajo tudi vzdrtevaici cest defavci. ki so medtem že začeli obnavljati talne oznake v šol. ki še dodatno pozrvajo voznike k previdni (počasnij vožnji. Prva zmaga po petih mesecih V Si.mobil so koncc minulega lodna oJigrali tekme 5. prvcnslvenega kroga. Salešbi ligaša sîa dosegla polovičen uspeh. Nogomoiaši Rudaija so v soboio gostovali v Kopru in Z domačim istoimenskim moštvom izgubili z O ; 1, moštvo Cre Smarino pa jc v nedeljo gostilo Muro in zmaga- lo z enakim izidom. Po marcu, ko so v sircsoi lekmi v Celju s 4 : 3 premagali domači CM Publikum, je bila to prva prvenstvena Erina zmaga, zato je bilo v Smartnem v nedeljo zadovoljstvo po ickmi fe (oliko večje. ■ Foto; vos Prisrčen sprejem srebrne velenjske trojice Župan Srečko Meh Je ob Čestitki Vidu Kavtičniku. Juretu DobelŠku in Aljoši Štefaniču (z desne) Izročil knjigo Triangel domačina tva Stropnika, (foto: vos) VELENJE. 20. avgusLi - .Slovenska mladinskii r<»konielna reprezentanca Je na evr<»pskent pr-vensr>'u na Poljskem posrehniu svojo igro in tako potrdil:! kakovostno deti» v kliihih. Le v ne« deljski fínulni tekmi so morali prt/nati premoč ^o* stileljev. s kitlerimi so izgubili s 25: 29 (13: 12}. CIani reprezentance so bili tudi nadarjeni ro-komclaSi vclcnjskegii Crorcnja Jure Dolwlíek, Vid K a vtič nik in Aljoša Stefan ič. V torek opoldne jih je v mestni hi.^i z navdušenjem sprejel velenjski župan Srečko Meh s sodelavci, po7dravil pa jih je ludi predsednik sponnc zveze Jože Kavticnlk, ponosen na svoje rokometa^ je bil tudi predsednik kluba Franc Piaskan. ki se je zahvalil za izkazano ptîzornosi mladim upom. Srečko Meh je izrekel zadovoljstvo, da so mladi igralci v Evropi tako uspešno zastopali barve Velenja, Jože Kavtičnik pa je p<>udaril, du so, podobno kol Jolanda ť eplak, pastali ainba^adorji Slovenije v.svclu. ■ Nova vozniška dovoljenja stran ^^ Tudi za nosečnice ni vec a I I « Stran mM vse brezplačno ^ Igrali, jedli, pili, smejali ••• stran Q Znanje in plitki žepi Vse veř je slarèev šoiobt^nih fitrok iu dijakov, ki jih v leh dneh Še bol} hA sicer boli ko tekajo z lisi ki iz kf//igarfw v ktijigat' iifi. Hjihoueniu vzdihovanju ^đr^i/i slmskov^ ki jih itnafo z začetkom novega Îaiskega le-ta, Sff ua jbri ne gre čtiiHti, ííí/ krepko posegajo v èe fvecef načel ilruim-ski p oračun. Siar^i ie dol^a verno, zanemarljive, saj sta za nekatere med ni in I i vsaj zadnja dva zneska toliko, kol miafo plače. Učbeniki in knjig pa še ne predstavljajo vseh šolskih itoirebšČin. Tu so Še barvice, trikotniki, šestih, peresnice, razliàia pisala m po(hbno. Bog ne daj, da olrok potrebuje Še novo Šolsko lorhti. Po možnosti naj ne bodo ^navadne-' polrebŠČine, ampak do' ločene bLig<)vne znamke. Ce lemu ni tako, bcjdo med svojimi s^oŠolci in sošolkami, ki nekaj veljajo (običajnfdi za kaj lakega. Učbeniški sklatii, kjer lahko starši kupijo rabljene kiijigeza Iret/ino malofvo' dajn6 cene v knjigai-nah, so pri vsej zadevi rahel oblit, a kaj, ko .'ikladi nmuijo vseh knfig, ki jih šolarji ifolrebujejo. Niso takft redki primeri, ko učbenik, iz katerega so Črpali Šolarji znanje še v preteklem Šolskem letu, v novem ne velja veČ. Kot tudi to ne, da otroci kasneje pri pouht določenih knjig in doloi/nih zvezkov sploh ne p0trel»iief0, med obvezno Šolsko o^n'emo pa so bili navedeni. Zlato ftravilo: kolikor znaš, toliko veljaš, je kljub družJji, kakršna je, še akiuahu). Za znanje pa so med drugim potrebni tudi učbeniki in računalniki. Zanje je treba seči glolx>ko v zep. Če je plitek ...V večini držav Evropske skupnosti, s katerimi se tako radi fnimerja' nio, kaviar komu to ustreza, Čakaio šolarje na Šolskih mizah brezplačno nove knjige. Plača jih država^ ki se ne hvali o brezplačnimi jav^ nem šolstvu, tako kot se to često naša. m tp 9770350556014 na kratko Raziskovalci že drugič v Smartnem ob Pakl Nova pravica 416 družinam VELENJE • Spremenjen Zakon t> starševskem vjirstvu in ciru/inskih prejemkih je letns mi novo uvedel pravico dodo-datkii za veliko dru/ino. To so družine z najmanj tremi otnK ki. Posebno državno pomoč so jim centri t^ socialno delo začeli i/pidčevati prejšnji teden. V ohCinah Velenje, .^ol^ianj In ŠmíirlQo oh Pakl je lo pravico uveljavilo 416 družin. V povprečju imajo po iri otroke. Leios znaSa ta dodatek 25 lisoč SIT, prihodnje leto bo 50 lisoč lolarjcv, od leta 2004 dalje pa 70 ilsoč SIT. m^p V Gorenju icončaii koiel^tivni dopust VELENJE - V ponedeljek Î9. avgusta, so v (»orcnju. d.d., pognali Mroje napruve. na katerih su vzdrževalci med kolektivnim dopustom (»pravili rcKina in preventivna vzdrževalna dela. Pestra je v Cîorenju ludi nak^žbena dejavnost: največje delo predstavlja gradnja novega obral a Plastika. ■ Hmeijski Hlcof v Rečisiti noči ŠMARTNO on PAKI - Nekateri kmetje v Spodnji Savinjski dolini so že začeli spravilo letošnjega hmeljskega pridelka. večina pa jih tio to storila proti koncu tedna. Na območju Šaleške doline se danes nihče več ne ukvarja s pridelavo/elene^a /lata. Kljub lomu člani DruMvaza Sport in rekreacijo Klub 81 iz Šmartnega ob Paki ohianjajo spomin na la čas s kulturno -zabavno prireditvijo Hmeijski likol v RečiSki noči. Prireditev bo sredi Rečice ob Paki v soboto, 24. avgusta, ob iy-llh. Ob tej priložnosti bodo organizatorji ponudili obiskovalcem ludi nekaj jedi, ki so jih gospodarji ponudili obiralccm hmelja. ■ tp Do poletnili počitnic že 2900 Icrvodajalcev ŠALEŠKA DOLINA • Območno /drui^.enje Rdečega krizii Velenje je do konca julija pripravilo 10 rednih iii 2 l/redni krvodajalski akciji. In sicer za potrehe bolnišnic Slovenj Cradec In Maribor ter za Zavod za transfuzijo krvi i/ IJiib-Ijane. Odziv krvodajalcev iz občin Velenje, Sa^ianj in Šmartno ob Paki je bil znova zelo dober, saj ,se je klicu na pomoč odzvalo 2900 krvodajalcev, kar je približno toliko kot lani. Zelo u-spe.soa je bila zadnja akcija konec julija, koje za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi pomagalo ohraniti življenje .si>človeku 737 krvodajalcev. ■ t p Otrosiii živ žav za $iovo od počitnic VEl^ENJE« Počitnice bodo kmalu preteklost, saj Je do konca le še dober teden. Na Mcdohčia^ki zvezi prijateljev mladine Velenje pa bodo ludl lelos ob koncu počitnic in začetku novega Šolskega le-la pripravili »Ta veseli dan« - pravi oi roški živ-žav na mestnem otroškem igrišču. Klub x»Mladl za mlade«, ki bo poskrbel, da prav nikomur ne bo dolgčas, vas v ustvarjalne delavnice vabi v soboto, 31. avgusta, ob 16. url. ■ bš Teiimovanje za Goričnikov memoriai SALEK • Z>adnj(»sol)oto v avgustu bodo šaleški gasilci priredili hi šesto gasilsko tekmovanje v spomin na Rafaela Go-ričnika starejšega. Svoje gasilske spretnosti bodo dokazovali starejši člani in članice. Tekmovanje se bo začelo ob 15. uri, zaključdo pa se bo z ra/^lasilvijo rezultatov ob 19. Opravičilo v prejšnji številki smo ob sprejemu zlate ,|olande v Velenju narobe zapisali Ime generalnega direktorja Spar Slovenija. Pravilno bi se moralo gia.siti Igor Mervič. Za napako se iskreno opravičujemo. ■ Uređmitvo Rekordno število udeležencev V Smartnem oÍi Paki seje 17. avgusta začel 14. mladinski raziskovalni tabor, ki ga praviloma Zoisove štii>endiste organizira institut /a ekidoške razisk^ivc ERICo v sodelovanju i l6)voclom za zaposlovanje Slovenije. Taboru se je pridružilo rekordnih udeležencev, 65 mladih raziskovalcev, ki bodo pod vodstvom mentorjev leden dni ust-vaijali in se družili v 15 različnih delavnicah. 'iab{>r je namenjen mladim, ki scj željni novega znanja, izkušenj in druženja z vrstniki iz vse Slovenije. Udeleženci tabora se bodo ukvarjali z arhitekturo, arheologijo, biologijo, ekologijo, geogralijo, kemijo, glasbo» gledališčem, kiparstvom, novinarstvom, plesom In zgodovino. Delavnice so namenjene predvsem zbiranju novih podatkov, učenju, izražimju .svtijih interesov, druženju in zabavi. Raziskovalci bodo ustvarjali na izbranem področju, pisali članke in Izdajali ča.sopise ob koncu tedna pa pripravili razstavo svojiii Izdelkov za krajane, starše In prljalelje na katero ste vljudno vabljen i rudi vi, Wo taboru bomo pripravili z^ naslednjo številko Našega ča^a. ■ Tfaia HJjajič Kunlgunda petič v Velenju Pred mladinskim centrom bo zelo živo Velenje-Koncc tedna, v soboto, se Ih> pričel |>eti festival mladili kultur Kunigunda 2002. Letos sa bo večina dogodkov odvijala v parku pred mladinskim ccnimm Velenje, vsak večer pa se bo zaključil s koncertom. V času festivala 1h) potekala tudi gledališlui delavnica, okrogle mize. seminar* ji... Otvoritvena slovesnost fesli» vala bo to nedelo ob 21. uri pred Mladinskim cenln>m Velenje. V sohol<5 bo prvi večerni koncert. ki se bo pričel ob 21.h, nastopila pa skupina TllEBAM-BI MOLESTERS. Isti dan bo slekla tudi v.scslovcnska akcija risanja gralltov, imenovana »Mirna roka in ostro uk(» grafiterja«. Raz« stavo nastalih del bodo odprti v nedeljo ob 2(i.h pred mladinskim cenlmim Velenje, torej tik pred uradno otvoritvijo festivala. Nedeljski koncert pripravlja zanimiva glasbena skupina PIPI RO-ME( ), ki v svoj repertoar vključuje priretlbe swing, pc^p, talino, jazz in drugih skladb. V ptrnedeljek se bo dogajanje na ploščadi pred mladinskim centrom razživclo ob 19. uri, ko se bo pričel prvi Kunigundin seminar. Letošnja lema seminarjev bo »Nove smernice v delovanju Šaleškega Šiudent&kega kluba in njegova vloga v MO Velenje.« ob 20, u rio l>odo na rdečem pn^Čelju Rdeče dvorane odprli zanimivo razstavo Ibtopovečav fotografa Jurija Vižintlna. V prostorih Mla- dinskega centra pa bo ta večer prvič zaživel Kino by pass, v katerem bodo vrteli kratke digit- vl-deo-dokumentarče. V torek bo na zunanjem odru potekala prenovljena gledališka predstava K.A.r.K-A. Režija, dramaturgija in besedilo 1er likovna zasnova so deloBurekteatra.kigavodta Alice In Kajetan Ccp. Tudi v torek dekwat Kino by pass. V sredo ob 21-h va.s vabimo na koncert skupine Soddiha, v četrtek ob istem času bo nastopila beograjska za.sedba EYESBURN (-drum žn ž bass, jungle, bard core), za petkov večerni koncert pa bo poskrbela z^edba Katalena. Zadnji dan festivala v siiboto, 31. avgusta, bo posvečen močni ve- lenjski in sbvenski HIP HOP sceni. Ob 20.30 do 21.30 se bo pričelo branje hip liop poezije »Pesmi štirih«. Od 21.30 do 23. ure se bo dogajala noč prihajajočih hiphoperjev, saj se bodo na odru lahko predstavili manj znani ustvarjalci v stilu »pokaži kaj znaš«. V klubu Max pa bo od 22. ure naprej potekal I li[vhop večer, kjer bosta rezidenta DJ EJ ter D.l Supastar, p^>.seben gost pa bo D.l Phat Phillie. Ekipa, ki pripravlja Kunlgundo. je številčna, saj bo ludi dogodkov veliko. Generalni pokrovitelj te-siivala pa je tudi lete« MO Velenje- Na vas je le. da se odpravite na d<5godke, ki vara jih tudi tokrat ponujajo brezplačno. ■ bš Jubilejni 35. mednarodni obrtni sejem v Celju Trajal bo le osem dni CEL.TE. 13. avgusta - V sredo. 11. septc*ml>ra. Ik) na celjskem sej-mi^u Golovec odprl vrata jubi-tejni 35. mednarodni obrtni sejem (MOS), zaprl pa jih Ik> teden dniksisneje(IK..septembra). Le* Kos prvič bodo urnik prilagodili željam raz.stavtjalcev in poslovnih obiskovalcev, z^to bo trajal le o!iemin nedesetdni. Na največji pt^slovno sejemski prireditvi v Sloveniji in drugem največjem obrtnem sejmu v Evropi se ho na fiO listič kvadratnih metrih povnvln predstavilo približno 1700 raz,stavl)alcev Iz 30 držav. Kljub manjŠemužteviiusejemskih dni se organizatorja (družba Celjslu .sejem in Obrtna zbornica Slovenije) nadejala več kot 200 tisoč obiskovalcev, 35. MOS btiodprl dr. Janez Drnovšek, Direktor Celjskega sejma mag. Tranc f^ngrl je na novinarski konferenci izjazil zadovoljstvo. ker so - v primerjavi z lani-pokazali za to prireditevveč zanimanja razslavljalcl iz Italije ter držav blvj>e Jugoslavije. Na vpra^nje. ali bodo stroški razstav-Ijalcev zaradi kraj.kovnih spremljajočih prireditev, i ikrogli h miz.fKwetûv in predstavi te v. .Štefan Pavlinjek. podpred.scKl-nik Obrtne zbornice Slovenije je na novinarski konferenci poudaril da bo novo vodstvo zbornice tradicionalno sodelovanje na sejmu v prihodnje le nadgrajevalo, med icmami, ki jih bodo obrtniki izpcxslavili na letošnjem sejmu, pa bodo največ pozornosti namenili delovno • pravni zakonodaji, ki po prepričanju t>brtnikov ovira konkurenčnimi, davčni zakonodaji, k) za obrtnike ni stimulativna in izcfbraževanju. Slavko Pukl, na Obrtni zbornici Slovenije Je zadolžen 7ià izobraŽevanje, pa je povedal. da bodo na MOS-u pred-.siavili pnjjekt Učenje za Življenje, s katerim ?.elijo v Celju sczjianili približno 10 tisoč uč-encev iz slovenskih osnovnih î>ol. Hkrati pa je izrazil razi^čaranje nad odzivom vjijih in visokih siix'>kí:)vnih k^l Od 20 se jih je namreč vabilu zborni- ce odzvala le ena. Pri organizaciji MOS-a pt^staja zadnja leta pomemben partner tu-di Gosptniarska zbornica Slovenije. Njen predstavnik Vinko Zupančič je kot eno najpomembnejših obsejemskih razprav gíxspo-darsivenikov navedel piwet oin-temacionalizaciji posUïvanja slovenskih podjetij. pi«ebcj na trgih jugovzlu^dne Evrope, Se obeta v Celju nova (sejemska ali športna) dvorana? Odgovora na vprašanje, ali bo družba Celjski sejem med lett>S-njim MOS-om začela gradili novo sejemsko dvorano, nismo slišali. Direktor ilnižbc Franc Pan- grl je izrazil upanje, da bodo v tem ča.su položih temeljni kamen za novo dv{>rano. saj sla zazidalni načn in zasnova projekta potrjena. prav tako pa že zbirajo denar za izvedbo prc^jckta. Po njegovem je sedaj na ptJiezj mestna občina Celje, ki je Iretjin.ska lastnica družt>c. Celjski podžupan Marko Zi-danšek pa je pojasnil, da je del zemlji.?ča v Športnem parku pod Gokwcem rezerviran tudi zagrad-nji>šperke, bo v nedeljo» 25. avgusta, praznik vljuhitelje .sproučene zabave«, pravijo člani Kulturno turističneg;* društva Kultur* niča Gaberke, organiZiHorji letos že devetih kravjih dirk. Napovedujejo pestro dogajanje ob dirjanju konjenikov in ja-liačev gcjvcdi, ki je doslej zvabilo na travnik veliko obiskovalcev. Tako kot minula leto bodo zabavo popestrili sstrojnicami, na katerih bodo predstavili rokodelske in gospodinjske spretnost L Prav tako bodo lahko obiskovalci preverjali svojo srečo na srečolovu ter se zavrleli ob zvokih ansambla Primorski fantje. Kravje dirke bodo začeli ob 15. uri. ■ tp SA&ĆASitđaM: inRTV dm2b3,lo.o.Vejefl|e Iztiais ob 6etRUi. Cena posameznega izvoda }e 250 SÍT. mesečna naročnina 940 SIT, tnmeseCna raiotnm 2.750 SIT. polletna naročnina 5,340 SÍT. lema nářo5nlna 9.900 SÍT UrednI&tvo: Boris ZakoSeK {cfireklor in glavni uredntk). Stam Vovk (ttjgovomiumdnlk), Milena Kr$tJC-P|aninc (pomo&nlca ur&ďnika). Janez PlesnikJaiianaPHgcršek, Bojana Š^gei (ncvinai^f). Mir^ ZakoSeK (urednica radija). Janja Kcáuta-Špegel (tehnik uiednica). Ûamir érríú (0(]lik0vajec) Propaganda: Nina Jug (vodja propagande). Sa$o KonaCnik. Jure BenCnik {prcfiagarxlista): Sede2 uredništva in uprave: 3320V^nie. Kidričeva 2d, p. p. leleton t03) 89817 SO. le^i 897 46 43. TRR-No« U. Velenje D2426-DÛ20133854 E*mail: press ® nsscassí Oblikovanje h graf, priprava: tâS Casd.o.o, Tt^ Tlslcama SET d d. NaUada: 5 400 izvodov Nenaroćenih fotografů in rokopisov ne vra^amtf Po 2aKonu o DDV je 'NaS ča$' uvrSčen mad proirule řlormailvnega znaCaJa za kaier^ se pta^řa davek po S.S% zrižani stopnji. 22. avgusta 2002 AKTUALNO Novo šolsko leto na Šolskem centru Velenje Odpravili nekaj pomanjkljivosti, prostorska stiska ostaja Počitnice, ki se iztekajo, so na Šolskem centru Velenje izkoristili za obsežnejša obnovitveno-vzdrževalna dela, za nakup opn-me, predvsem računalniške in posfHlobitev neksiterih učilnic. Kljub precejšnjim vladanjem, iskanjem dodatnih prostorov. ostaja pnistorska stiskii podobna tisti iz minulejja šolskega leta. Na splošno so z vpisom v pntgmme zad<)Vi>ljni, zno-tny posameznih šol pa je stanje drugačno. Novo šolsko leto bodo ziunamovale tudi nekateri nove možnosti izobraževalca za dijake in študente. V šdlskcm knii 2(.)02/2lX)3 bedo na .šolah œnlra izobrai^cvali voC kol ."^2011 dijakov in šludcnlov, med njimi bo blizu 800 novinccv. Rezultati vpisa dokazujejo, da šc vedno nekoliko »riLSlcjci«. 'Ihttiicional-no dobro jo bilo zanimanje za program sploi^ncgimntizije, kjer so morali vpis omejili. Oddelka strokovne gimnazije niso napolnili in ga ne bo, umelnii^ka pa sama z glasbeno usmerilvijo -po zagolovilih direktorja centra Ivana Kotnika - nc bi preživela, v kombinaciji z likovno pa ho. Novosl v ponudbi je možnost izobraičevanja v programu luristični lehnik. kjer so predvideli en. napolnili pa dva oddelka. Zadovoljni so z vpisom i^e na področju računalništva, strojniiîlva, slorilvenih dejavnosti. »Poleg že omenjene omejitve nam je ministrslvo za Šolstvo, znanost in iíporl omejilo vpis 5e v dveh programih: za ekonomsko - računalniškega tehnika -nadaljevalni program, kjer smemo namesto Ireh imeli le dva oddelka (nadejamo se, da bomo lahko ob zadostnem številu kandidatov vsemu navkljub Ifili-ko organizirali pouk v ireh oddelkih), laka odločitev pa veija še za goslinsko-Lurisiičnegii tehnika, kjer nam dovoljujejo le en oddelek. Če ne bomo mogli oblikovali dveh oddelkov, bomo drugega razpisali v prognunu izobraževanja odraslih in si pri tem prizadevali, da bo ministrstvo udeležencem vrnilo vpisnino. Pri rudarjih je vse odvisno do Premogovnika Velenje, kije glavni »odjemalec« ich kadrov, ni pa edini. V Slovenije jc blizu 400 peskokopov, kamnolomov, predvidena so precejšnja vlaganja v izgradnjo tunelov, Verjamemo, da bomo ob skrbno načrtovani kadrovski politiki na Premogovniku Velenje vpis v le programe ohranili na dosedanji ravni - oddelek poklicne in oddelek tehnične nidarske šole, ki ga bomo v prihodnjem šolskem letu nadgradili z možnostjo izobraževanja na višji strokovni šoli-« Tudi lu so razširili ponudbo, Še več pozornosti naj bi namenili izobraževanju odraslih, ki pa ga v lem tienutku močno ovira prostorska stiska. Med novosti bližajočega šolskega leta na .ŠCV velja omenili Še ustanovitev medpodjelniškcga izob- raževalnega centra. Kljub mnogim pogovorom in obiskom očitno tako kmalu ne bodo rc.šili prostorske stiske. Po pričakcivanjih naj bi letošnjo jesen vendarle začeli aktivno,stiza ureditev nadomestnih učnili delavnic neljal bi le malo več praktičnega učenja.« Aleš Zupan; »KonČJil .sem rudarsko poklicno šolo. V -šoli so me naučili vsega zadosti, imeli smo tlober razporetl predmetov, vsega je bilo v pravi meri, mog<5Če smo imeli malo preveč prakse. Končal sem poklicno rudarsko. Menim, da bi se moral pouk začeti kasneje, okoli osmih ali devetih, pa tudi popoldanskega pouka ne bi smelo biti, ker je to to preveč naporno.« ■ Mojca Krajne, Mateja Softič iPOŠTOVANE ZAVAROVANKE, SPOŠTOVANI ZAVAROVANCI I vpreteklih tednih je bilo v javnosti moč zaslediti veliko obtožb In govoric na račun delovanja In poslovanja Zavarovalnice Triglav, I ki so po mnenju uprave v celoti neutemeljene. Slednje je na svoji I seji 8, avgusta 2002 potrdil tudi Nadzorni svet Zavarovalnice Á Triglav, ki je soglasno Izrekel podporo vodstvu. Uprava Zavarovalnice Triglav je v vseh letih ód ustanovitve delniške družbe, to je od leta 1991 dalje, skrbno vodila In upravljala zavarovalnico ter dosledno uresničevala svoje naloge in poslovne cilje. S tem obvestilom želimo sporočiti vsem zavarovancem in javnosti, da ni nobenega razloga za zaskrbljenost giede sedanjega in prihodnjega poslovanja zavarovalnice. Uprava Zavarovalnice Triglav s posebno pozornostjo skrbi za zagotavljanje kakovostnih in konkurenčnih zavarovalniških storitev ter varnosti naložb. Zavarovalnica Triglav v celoti izpolnjuje svoje obveznosti do zavarovancev in glede na višino svojih rezen/acij ter kakovostjo naložb je to zagotovljeno tudi v prihodnje. Likvidnost in solventnost Zavarovalnice Triglav nikakor nista vprašljivi- Uprava je v vseh letih uspešnega in varnega poslovanja skrbela, ohranjala in enako povečevala vrednost tako delniškega kot tudi nenominiranega kapitala, kar potrjujejo tudi strokovne ugotovitve mednarodnih revizijskih hiš. Delo uprave Je večkrat letno pregledovala In spremljala tudi Agencija za zavarovalni nadzor. Delo Uprave Zavarovalnice Triglav je bilo vsako leto temeljito preverjeno tako s strani neodvisne strokovne revizijske družbie kakor tudi s strani davčnih in drugih pristojnih državnih organov. Slednje potfjuje, da Je Uprava Zavarovalnice Triglav svoje delo izvrševala dobro in v skladu s predpisi. Iz vsakoletnih ugotovitev ob presoji poslovanja sta nadzorni svet in skupščina izrekla upravi pozitivno oceno In pohvalo za njeno uspešno delo. Uprava Zavarovalnice Triglav, d.d. triglav AKTUALNO 12. avgusta 2002 Proizvodnja modne konfekcije Elkroj Mozirje Že med letom »pojedo« tisto, kar ustvarijo v panťdťtjek se je i/teket kolektivni dopusi tudi zaposlene mozirske^n Llkr(>ja. Izkoristili so g«i |)redvsem proizvodni deliivd. vodstvo In zaposleni v skupnih shižbuh pa so bili v večini na delovnih mestih. »Taknit, ko tovarna počiva, Je potrebno pospraviti >»}^ore« papirja, zadii^ja leta pa se v tem času pripravljamo na komercialne dneve, na novo se/.ono pomlad - poletje oziroma na prih-dobje sklenila z minimalnim dobičkom. Taje praktično le na papirju, saj porabijo precej denarja za naložbe in lako že med leiom »pojedo« iLsio, kar ustvarijo. V zadnjem času so u-sme-rill vlaganja predvsem v oblikovanje laslne trgovske mrcine in vskladu? možn(«tmiludivp(v st>dt>bliev proizvodnje. Poleg aktivnosti na področju pri>daje nameravajo do konca Icla v celoti zamenjati računalniško opremo v pripravi dela v proizvodnji, preccj panjc siroSkov in povečanje produklivnosil- »Pri nas miru in doigcga časa nc piv znamo. Cc se nič posebnega nc dogaja vposlíwanju, sev modi, čc ne ru, pa na trgu. Nenazadnje tudi samo vodimo akcije, med kalerimi bi rada izpostavila lako imenovano 20 ključev. BIH smo me prvimi družbami, ki smo sodelovali s Pharc programom in vodili ak-livnosli, značilne za poslovni razvili svei. Z njimi spodbujamo zaposlene k boljj^mu delu, da vse svoje prednosti in danosti intenzivno prena.^ajo v oko-ijf. Akcijo bomo nadaljevali. Logično pa je, da za vsako pride nii|ljenje, predvidoma oktobra pa naj bi se lolili obsei^nih prenoviivenih del. Posodobljena trgovina bo precej večja kot je danes, saj bo imela 41)0 kvadratnih metrov nelo prodajnih ptivrSln, poleg nje pa b(^do uredili tudi bistro. Niso pa se še odločili, ali btxio lokal dali v najem, ali bodov njem zaposlili .svoje dclavcc. »Večjim prodajnim površinam Markcta primerna bo tudi ponudba blaga - razširjen in pester program, kjer bomo §e posebno pozornost namenili svežim programom (Siidje, zelenjava, meso, delikatesa), darilnemu programu in ponudbi gospodijijskega tekstila- Zamenjali bomo tudi v.so opremo. Res pa je, da počasi ukinjamo prodajalno Oljka. Del njene ponudbe bomo premestili v večji in pren- ovljeni market.« Po ocenah jih bo prenova trgcwine v središču Smartnega ob Paki slala yOmilijontîV tolarjev, svojemu namenu pa naj bi jo predali v drugi polovici leu*snjega novembra. mrp Erin Market v središču občine naj bi v začetku tetošnjega oktobra začeti temeljito prenavljati. Kamnolom Paka širi svojo dejavnost »Z naravnimi bogastvi moramo varčevati« v tu je prepričan direktor K^nmoloma P;ika d.o.o. Branku Pohár. 7nU> se v podjetju tudi držijo te^a načela. Med drugim se namreč že več let ukvarjajo 7. doknj redko dejavnostjo-reciklažo ^nidl>ene)^a odpada, ki soji pred kmikini dodali se novo dejavnosl - rušenje objektov; Da so seje lotili resno in od^ovorntK dokazuje prvi večji projekt, o katerem smo por<»čall tudi nii. Po naročilu občine Šoštanj so namreč delavci Kamnoloma Pnka hitro in strokovno |>orušlli in odstranili večino objekov nekdanje lovame usi\ja Saštar\j. »Zaloge /cmljc z naravnimi bogastvi so kljub njeni velikosti omejene. In to tako z globino rsizprostiranja kol s samo lokacijo pojavljanja, /ato je potrebno pri izkori:5čanju naravnih bogastev upa^tevati načelo racionalnosti, kar predpisujejo ludi določbe Zakona o rudarstvu. Ena od značilnasii le racionalne izrabe pa je, kjer je to mogoče, vzpostavljanje krožnih lokov s piînovniï uporabo odpadkov, torej recikla?o.« Tudi to je vodilo vodilne v občini Šoštanj k temu, da so rušenje objektov nekdanjega TUŠ-a zaupali prav Kamnolomu Paka. In zakaj se podjetje, ki smo ga doslej poznali kol uspešno pri proizvodnji kamenih agregatov, saniranju plazov. Izobraževanju rudarjev In rudarskih tehnikov ter reciklaži gradbenega maicriaUi, začelo uk"vôrjaii se z rušenjem objektov: Direktor podjetja Branko Pohar pravi: »Sledim<» politiko matičnega piHljelJa Prenio)>ovnik Veleix)e, katerega skrl) /a okol* je Je vsem po/oana. Zato smo tudi oa ryegovo |H)budo pristopili k temu p(»slu. Mislimo, in to smo zapisali tudi v ra/vojnem načrtu, da sta dejavnosti rušenja objektov in reciklaže uradbene^^a mlpji-da nera/družno povezani z našo osnovno dejavnostjo. To kazetu-di praksa It: razvitih evropskih držav in vesel sem, da smo se [^vnipi. s pomočjo osveščenih vodilnih vol>čini Šoštanj, vsaj v tem oziru lahko približati.« ■ bš Na mestu, kjer je bif nekoč TUŠ so se pogovarja// Sonja Novak, v šoštanjski občini odgovorna za okolje, z direktorjem Kamnoloma Paka Brankom Poharjem in vodjem gradbišča pri rušenju objektov TUS*a Milanom Sušcem. Na pragu novega šolskega leta Knjigarne so pripravljene ])f) začetka noveua šoKkeua le-f.i je le Še slabih deset dni. Šolar« Ji še lovijo zadnje počitniške utrinke in ne mislijo preveč radi na dan, ko se bodo niontli niti v šolske klopi. Skrb za nove učbenike Je tako v veliki večini prepuščena njihovim staršem, ki leto/a letom pred prvim septembrom na Široko odprejo denarnice, da lahko otrokom priskrl)ijo vse pi»treb-no za uspešen naskok novih učnih iz/ivov. V knjigarnah so na kupce dobro pripravljeni. řcprav se vedno več ljudi odloča za ugodnasi, kijih nudijo učbeni.^ki skladi na posamt^znih šolah Je v knjigarnah te dni precejšnja gneča. Marsikdo Se vedno raje knjige kupi, tako da jih lahko Šolar na koncu leta ludi obdrži in shrani. Mno^ namreč ob nakupu mislijo tudi na lo, da bodo njihovi otroci knjige.^ pi> trchcwall, večinoma zazaključna preverjanja znanja ob koncu Spet se bo treba učiti Na velenjskih ulicah smo opazili mnogo Šolarjev in i\|i* hovih staršev, ki so se vračali iz knjigarn. V nikah so nekateri že nosili vrečke polne šolskih potrebščin. Povprašali smo jih, kliko se pripravljajo na začetek $ole. Janko Jan: »Obiskujem srednjo elektrotehnično šolo. letos grem v drugi letnik. Nimam še v.seh učbenikov, ampak to nili ni lakšen problem, saj uporabljam učbeniški sklad, ki nam ga nudijo na šoli. Šolske potrebščine pa tudi že imam od lani. Vseje pripravljeno, vendar .se n hili navajeni, da smo v zdravstvu prav vse uredili na napotnice« zdravila dobiH na recept hrez plačil in doplačil čakalnih dob pa ludi nismo poznati. Vsaj lako dolgih kol so sedaj ne. Žal sc bomo morali navadili na drugačen sislcm in ludi lo, da zdravje ni Ziisjonj. Da lislo, kar smo risa PAP povsem v redu. Za lak pregled se prijavijo žen-.skc v starosti ixl 20.-64.1et a same ali na vabdo osebnega ginekologa ali pa na vabilo državnega programa ZORA. Ženske starejše (xi 64 let se lahko prijavijo za preventivni pregled, niso pa vabljene. Po 75. le^u pa na ginekološki pregled prihajajo le v primeru težav. Za v.sc ostale ženske, ki PAP izvidov niso imele v redu ali so bile ginekološko operirane, pa osebni ginekolog odloči o pogosn>sti nadaljnjih pregledov z odvzemom brisa PAP. To torej pomeni, da bodo vse, ki bodo želele preventivno pregled s PAP-a testom vsako leto, lega morale dve leti plačati same, tretje leto pa bo stroî^ke krila zdravstvena zavarovalnica. Zgodnje odkrivanje raka dojk v starosti 20-.5(ï let ima ženska pra-viœ do pregleda dojk I kral na 3 le-la, po 50.1etu starosti pa naj bi sc ti pregledi izvajali v C?entrih /a b<.>lc/ni dojk, kjerbi bilo možno opravili ma-mografijo vsaki dve leti. Ti ccntri bodo določeni v prehodnem obdobju predvidoma do konca lega leta. Će sodi ženska v rizično skupino (tista, ki ima mamo, sc.stro ali hči že zdravljeno zaradi raka dojk. tiste, ki so prvič rodile po 30.letu, ženske, ki imajo benigne spremembe v dojkah,..), pa bodo imele intenzivnejši nadzor že po 4(}.fetu starosti. Ženske, ki so bolj ogrožene za raka na dojki, lahko v Ambulanti za genetsko svetovanje na Onkološkem institutu v Ljubljani izpolnijo anketo, na osnovi katere se izračuna tveganje za pogostost mutiranega gena BR(.'A in .se glede na to lahko opravi genetsko testiranje. UZ dojk ne sodi med preventivne preiskave za odkrivanje ne-i ipnih sprememb v dojkah, ampak je zgolj diagnostična metoda, ki dopolnjuje zanesljivejšo mamografijo. Ženske, ki prejemajo hormonsko nadomestno terapijo 5 in več let, pa lahko opravijo mamografijo in ginekološki UZ pregled vsako leto. V prehodnem 5 mesečnem ol>dol>jii bodo ginekologi med njim opredeljenimi pacientkami izbrali liste, ki več kot tri leta niso imele opravljenega pregleda s PAP brisom in jih bodo y . preventivni program odkrivanja ra~ ka na teh organih in se lahko opravi le samoplaČnl^ko. Slovenci res želijo več otrok? Preventi*!!» program varstva nosečnice obsega 10 pregledov, od tega so Irije v ziidnjih treh lednih nosečnosti! V tem času lahko ginekolog na računa zavarovalnice opravi le dve ul- vabilom, ki bo enoten za vso Slovenijo povabili na pregled. Novwti so za marsikatero žensko velika sprememba. Tiste, ki bodo ^e vedno želele pregled opraviti vsako lelo, l>odo seveda samoplačnice. Možnost ginckok>áke ultrazvočne preiskave, s katero ginekolog naiančneje pregleda maternico in jajčnike, ne sodi irazvočni preiskavi. Pregledi, ki spadajo v preventivni program var.stva nosečnice ao: do 12.tednaprvi,v24., 28., 3.^., in 4(1. tednu nosečnosU. V 20.1 ednu ima nosečnica UZ preiskavo mortbiogije ploda, kjer pregled pcv kaže razvoj in rast ploda . Predlog je, da bo nosečnica opravila preglede v 16., 31, 37., 38., 39., tednu pri babici. Kjer v ambulantah niso zaposlene za lak pregled asposobljcne babice, ga bo zaenkrat se vedno opravil ginekolog. V kolikor nosečnica želi opraviti dtxlalne preglede, ima možnc^^t ultrazvočne preiskave merjenja nuhal-ne svetline ali preiskavo krvi na trojni hormonski test. S tema dvema preiskavama se določi tveganje za rojstvo otroka z Dmvnovtm sindromom. Obe preiskavi sta sam(»plačni.^ki. Na kartico ZZZS je preiskavo možno c»praviti le, če ima nosečnica več kot 35 let, po 37 letu starosti lahki» opravi amniocentezo. Ginekologi sodelujejo s porodnišnicami za tiste kronično bolne nosečnico, ki potrebujejo zdravljenje ali zgodnejšo intervencijo. Tako skupaj načrtujeji) dodatne preglede Še pri drugih specialistih in zagotovijo ženski varen porod in preprečijo prczgtxlnjl porod ali mrtvorojenost. Zdravje nobenega drugega člana družine ne vpliva na zdravje vseh preostalih tako odločilno in celostno kol prav zdravje ženske in matere. Vsaka njena zdravstvena težava, vsaka pri-krajšanosl in prizadetost, ki jo prinašajo motnje njenega zdravja, nept>-sredno vpliva na družinsko klimo, kakovost življenja družine, na medsebojne odnase s partnerjem in otroki. Eden najbolj zanesljivih îestov funkcionalnosti družine je prav zdravje matere. Veliko je torej razlo^^ov, da mora l>iti zdravje žensk zelo varovana vrednota. Žal pa ni več vedno brezplačna. Ko zdravje imamo, tega marsikdaj ne znamo ceniti. Ko ga izgubimo, t)i naredili v^e, da ga povrnemo. Zato se Immo morali navaditi ne le, da l>olj čuvamo svoje /dra>je. ani pak tudi, da kakšen preventivni prejjled plačamo sami. Žal. In žal tudi med nnsečnostjo. Tu se človek res vpraša, ah si v Sloveniji res želimo več otrok. Farmacevt sveiuje Oskrba manjših ran in odrgnin s sodobnimi sredstvi Pribor/ii prvo p4»moč, kol so ohllžl, ga/e^ povoji, razkužilo je dobro imeti vedno pri roki. Nanj ne smemo pozabiti niti takrat, ko se odpravljamo na počitnice, če kolesarimo, prenio na daljšo |)es p4»t, ali seodpniv-Ijamo v gore, na piknik v naravo... Če imnnio otroke, pa tako vento, da so praske in podobne nevšečnosti njihov vsakodnevni spremljevalec. Praske, manjše rane, odrgnine, vre/ni ne, Če niso pregloboke, manj^' opekline in žulje lahko askrbimo sami, ponavadi pa tudi nimamo druge Izbire, če se nam to zgodi v naravi. Zaio je prav, da smo na ! o pripravljeni. Nova znanja Nova znanja o tem. kako poteka proces celjenja ran, zahtevajo drugačen sodoben način (xskrbe. Danes ne uporabljamo več razkužil na alkoholni osnovi, ki ob sliku 2 rano povzročajo boleč in pekoč občutek, pri otrocih pa solze v očeh- Na voljo imamo gaze, ki sc ob stiku z rano ne zalepijo nanjo. Včasih smo ob prevczovanju energično odstranjevali gazo in hkrati od- trgali del novo nastalega iki-va,odrgnine na pregibnih delih smo puSčali nezaščitene, da bi .se rana kar najhitreje posušila. Posledica so bile kraste, ki so običajno na komolcih in kolenu ob gibanju grdo in gl<3boko počile. Pospeševanje naravnih procesov Zlata pravila pri oskrbi rane, kijih je vredno upoštevati so: podpirati in pospeSiti moramo naravne procese celjenja: rane nc Čistimo z alkoholnimi in grobimi razkužili: rana potrebuje za uspešno zdravljenje vlažno okolje; potrebno jo je zaščitili pred dodatno okužbo in paskodbo; 7a hitrejše ccljenje pa rana nc sme bili izpostavljena mrazu. Celjenje poteka v treh ťazoh. V prvi fazi se rana na naraven način očistiti. Iz rane leče, na mesto poškodbe pridejo krvne celice» ki poskušajo uničili škodljive klice, ki so se naselile na rani. Posledica tega je, da se na površini rane pojavijo gnojne obloge. V drugi fazi sc počasi ustvarja novo tkiv(% rdečkaste barve, ki je dobro prekrvlje-no.Rana postaja čista, ^ vedno jc vhižna. a ne toliko kot v prvi fazi. V zadnji fazi ranc^ prerastejo novo nastale celice epitela, robovi rane se pomaknejo drug proti drugemu, celjenje je končano. Različne rane -različna oskrba Rane so zelo raznolike, zato zahtevajo raznoliko oskrbo. Za začetno čiščenje rane je primerna čisla tekoča voda oz, sterilna Hziološka razlopina.(jreza sterilno slano vodo, ki jc slana toliko, kol so .slane na^ telesne tekočine. V njej ni nikakršnih klic, koži oziroma ranije prijazna in ne peče. Uptîrahimojo lahko za či^njc vseh vrst ran, za izpiranje, tudi za odstranjevanje tujkov Iz oČe.sa in podobno.Polnjena je v stekleničkah različnih velikosti, v stekleni in plastični embalaži, v lekarni pa se dobi brez recepta. Ce gre za odrgnine, kjer je koža zelo malo poŠkodt>vana, a zelo umazana, lahko uporabimo tudi vodne raztopine razkužila (antiscptik). Za čiščenje gnojnih oblog uporabimo 2% raztopino vodikovega peroksida. Pri tem opazimo burno reakcijo. Encimi, ki so na ognoje-ni rani. povzročijo razpad peroksida, pri tem se sproščajo mehurčki kisika, ki rano očisti in zrahlja gnojno oblogo. Tako jo lažje odstranimo, Ljudje pogosto iščejo v lekarni antibiotik v obliki mazila, posipa ali pršila. Za ta zdravila je potreben recept zdravnika. V večini primcrovpa tudi niso nujno potrebna,saj rana lepo zaceli tudi brc/ uporal>c leh zdravil. GazOy ki se na rano ne primejo Za prekrivanje rane uporabljamo gaze. le so bile včasih tkane iz bombaža. Upcfrabljajojih tudi danes, vendar niso primerne za vsako rano. Ker se nanjo močno primejo, se zgodi, da ob menjavi odtrgamo del ikiva, ki je na novo prekril rano. Danes imamo na voljo gaze, ki se na poškodovano mcsio sploh ne primejo. Izdelujejo jih različni proizvajalci, zato ao na voljo pod različnimi imeni. Nekateri imajo preko gaze samolepilno oblo- go, l«iko, da gazo enostavno prilepimo in liksiramo na obolelo mesto. Ranil na katero smo dali primeren obliž, je tako zaščitena pred zunanjimi vplivi, tudi pred dodatno okužbo. Rana ostaja vlažna, v takšnem vlažnem in toplem okolju tudi hitreje poteka naravni proces ce ljenja. Lahko pa kupimo tudi samo gaze, kijih pritrdimoz lepilnim trakom, ela.stiČno mrežico ali s povojem. ludi pri povojih jc kar nekaj novosti, uveljavljajo se delno elastični povoji, s katerimi tudi lažje obvežemo prizadeto mesto. .Sc poselïcj nerodno je povijanje prstov na rokah, za lake primere je možno kupiti povoj v obliki naprsinika, ki ga enostavno nataknemo na prst. Obliž kot druga koža Površinske odrgnine, plitve rane lahko prekrijemo tudi s sterilno prosojno Iblijo, ki se z ad-hezijo oprime na zdravo kožo okoli rane, na .samo rano pa ne. Tem obližcm pravimo tudi druga koža. Koža lahko ptxl tako folijo diha, voda od zunaj in škodljive bakterije, pa ne morejo prodreti skoznjo. Zelo je uporabna, saj se lahko z njo tudi umivamo in prhamo. Kadar površinska rana malo bolj krvavi, lahko uporabimo obliže, ki zaustavijo krvavitev. Pri nastalih žuljih si lahko pomagamo z mehkimi, podloženimi, oziroma hidrokoloidnimi obllži, ki ublažijo boleč dotik z obuvalom. Pri blažjih opeklinah je prva pomoč hlajenje z vodo ali ledom, dobrodošli pa so tudi hladilni gell, ki st) namenjeni prvi pomoči v slučaju, ko ni možno, da bi uporabili hladno vodo. Zelo so uporabni v gospodinjstvu, saj so manjše opekline pri kuhanju in likanju zelo pogoste. V primeru zapletov pri celjenju. Če pride do okužl>c rane. če piîsiane mesto oteklo in boleče, če se pojavi povišana temperatura, pa jc potrebna zdravniška oskrba. Novosti je veliko in nikakor za vse ne moremo vedeti sami,za-10 je najbolje da se o Izbiri ustreznih pripomočkov pos"Ve-lujemo v lekarni. ■ Magda Zimic mag. farm. MED VAMI '^JÍS 22. avgusta 2002 Dopolnilne dejavnosti na kmetijah Salešlnosi na^ii v lurizmu. OdloČili fn^ sc namreč za »kmciijcodpriihvral«. V Belih vodah smo nasíí dve taki kmc-liji. Za zdaj dobro kaže Pol na kmetijo SJropnikovih, po domaČe Ra/podnvnikovih, je zelo dobro označena. Napisi vas pripeljejo praktično na dvori.^c. kjer gost kaj kmalu spozna, da tu gospodarijo skrbne roke. Na levi pod kozoieem mize za večje skupine, na desni urejena hiSa. Ko sla naju lastnika Franc In Manca Stropnik povabila v njeno noiranjosi, sva bili presenečeni: prostorno urejena jedilnica je dala »vedeti«, da si gredo dejavnosi Sc kako zares, (iospo-dar Franc nama je povedal, da ponujajo dobrote kmelijc odprtih vrat dobro leto, /elja. da hi si poleg živinorejo i>SIipn njih lurizem«,pa je v njem ilela mnogo iei pred Lem. »Lahko bi se odločili za mlečno proizvodnjo, a mi to ni vSeč. ^e od nekdaj me namreč veseli gcísiinsivíx Tako zelo, da smo pri izdelavi načrta za izgradnjo hiSe pred več kot 10 leti predvideli tudi prostore za dejavnost kmelije odpr-lih vrat. Uspe.^no sem opravil še 70 -urni tečaj in sedaj leorelično znanje vsak dan dopolnjujem z i/kušnjami. Saj vesic, daje delo z ljudmi kiir ležko, Gostje znajo biti zahtevni, mi pa se I rudimo jim po najboljših močeh ugoditi.« Očitno jim gredo zadeve dobro od rok, saj pravijo, da se za zdaj ne smejo pritoževali. Čeprav niso poskrbeli Mancd in Franc Stropnik: »Gostom postrežemo res samo z/edm/^ ki jih pn-deiamo doma. Za zdaj smo z odzivom zadovoljni mi, s ponudbo in kakovostjo jedi pa oèitno tudi gostje.« za posebno reklamo, se povezali s kakáno ageneijo. so z obiskom gostov zadov(^ljni. Sodelujejo s Termami To-pnlšiea, od koder jim vsak teden na večerjo »pripeljejo« poln avt<3bus gostov. Turisti, ki prihajajo, so predvsem Nemci, Avstrijci, dosti pa je tudi Slovencev. iVorno .^>delujejv> še s Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina, ki jim kdaj pa kdaj tudi »pošlje« kaks^no večjo skupino. Na kmetiji lahko naenkrat sprejniejo do gostov, največ pa se jih pri njih mudi na kosilih in večerjah. Na njihovem jedilnem listu so dobrote, pridelane doma. Zanje poskrbi gospodinja Manca (zase pravi, da je Samouk v kuhi), največkrat pa pripravlja domače koline, žgance,zavitke, takoj lahko postrežejo z narezkom iz »domače mesnice«, kislim mlekom. 'ÁQ vse ostale dobrote je potrebno predhodno naročilo. Olcdc na to, da jc med gosti vse več znanih obrazov, Manea sklepa, da so zadovoljni, sicer se k njim ne bi vračali in nekateri med njimi pripeljali s sabo 5e svoje prijatelje. Za zdaj prcnočij>č nimajo, a, o njih razmišljajo. Zanesljivo pa nameravajo v bliî^nji prihodnosti urediti v blii^ini kmetije kaki^noigriSče, s kale-rim bi zadovoljili tudi tovrstne potrebe gostov. Siccr pa Manica in Franc gospoda- rita na eni največjih kmetij v Delih vodah. Velika je približno 2i)0 hektarjev, od tega je 170 hektarjev gozda, ostalo so painiki, travniki in njive. Spodbudni začetek kmetije odprtih vrat jima je dal novega poleta, vnesel optimizem za prihodnost. Dt'jgajanja. povezana s priključitvijo Slovenije v EU zvesto spremljata in ver]ameta, da bt)sta preživela sama in njuni otroci. Mitja je že pri svojem kruhu in ga delo na kmetiji ne »vleče« preveč, Katja in Matej pa kadeta zanimanje za nadaljevanje njunega dela. Ko sva se odpravyali od hiše prijaznih {gostiteljev, nanui Je Manca po-s(re$>la z doma pripravljenimi .slad* kimi dohroiaml. Ž« na oko so bik prv* več mamljive, da bi se Jima odrekli. Ko sva Jih piiskusilh sva si na koncu ubll/iili Še prsle. »Dober glas seže v deveto vas« Približno 500 metrov naprej od Siropnikove kmetije vas obcestni napis pripelje do druge kmetije odprtih vrat v Belih Vodah. V hîM lîriberSko-vih, po domače Napotnikovih, je mamljivo diáalo. Oospodinja Vera nama je pojasnila, da pripravlja gobovo juho, ajdove /gance, pljučke jagenjčka s krompirjem in borovničev zavitek Vera in Aiojz Hriberšek: »Zadovoljen gost je prava rekiama za obisk. Po* trebe so taksne, da bomo morali povečati jediinico za vsaj ie 20 mest.** za skupino njihovih >c znanih gostov, ki bo pri njih praznovala rojstni dan. Torej, tudi vaša kmetija je ena od tistih, ki je videla boljšo prihodnost v dopolnilni dejavnosti.« smo začeli pogovor z gospodarjem Alojzom, »lako je,«se je odzval in nadalje va h« Ae četrto leto se trudimo na kmetiji odprtih vrat in moram reči, da smo do sedaj zadovoljni. Odločitvi za dopolnilno dejavnost so botrovali nekateri razlogi. 7. ženo sva spoznala, da bomo na 46 hektarjev ve h ki kmetiji, od tega je poIovic<5 gozda, tc^ko preživeti, če bomo ostali le pri živinoreji, za katero tudi nimamo dobrih pogojev.» Vera je po poklicu kuharica in je bila rej zaposlena v Kajuhovem domu v oSianju. Alojz pa je nekaj časa delal v Ciorenju, nato se je odločil za obrt, ki pa jo je po uvedbi dejavnosti kmetije odprtih vrat opu.stiL Ocenjujeta, daje 10, kar počneta danes, kljub za-htevno.sti posla, najbolj modra izbira. Na kmetiji lahko naenkrat po-.strežejo do 30 go.stov. ( îlcdc na izkazane potrebe, bi radi praslor povečali za vsaj še 2U mest. Gostom nudijo jedi po naročilu: ti pokličejo in kar si zaželijo, jim pri Napotnikovih pripravijo. Najpogosteje izberejo juhe, priloge, žgance, mesne dobrote,... Nenapovedani pa lahko potešijo lakoto 2 zrezkom, pečenicami in drugimi hi-tro pripravljenimi jedmi. »Nikoli ne postrežemo česa kupljenega, saj po- tem ne bi hili prava kmetija odprtih vrat.« V prihodnje jim bodo kot hi^no posebnost ponudili Se jagnjetino. Takšnih dobrot se radi naužljejo gostje iz Velenja, Sos^tanja, drugih bližnjih krajev, ("elja, gostili pa so tudi že tujce. Zadovoljni gostje so doslej sami poskrbeli za njihovo reklamo, zato Vera in A]oy/. verjameta v zlati pregovor: dober glas seŽe v deveto vas. Da bi lahko gostje pn njih tudi prenočili, pri Napotnikovih ne načrtujejo. Bodo raje pi^krbeli. da bo njihova ponudba jedi v prihodnje Se kakovostnejša in pestra. Vera in Alojz menita, da vstop v Evropsko skupnost zanje ne bo velika sprememba, saj bodo morali delati kol do sedaj. So se že sprijaznili z dejstvom, da prostih vikcnd(3v ni, zadnja tri leta pa ne poznajo tudi dopusta. Na vso moč sva se upirali Verini in Alojzovi gostoljubnost i, da morava poskusiti gobovo juho, za katero je Alojz tisto jutro nabral gobe, zabelje-nc ajdove žganec in borovničev zavitek. Da ne bi izpadli preveč »lini«,s"va se pomudili i^e iO niinul. Na poti v dolino sva ugotavljali, da bi bil greh. če bi ostale tako okusne jedi na mizi nedotaknjene, ■ Kmetiji odprtih vrat sva obiskali: Tatjana Podgoršek In Mojca Krajne. Krajevna skupnost Plešivec Leto v znamenju novih cest Prvo soboto v ^eplcmhru sc krajani krajevne skupnosti Plc.^-ivce običajno /.berejo na prireditvi oh krajevnem pra/niku. Letos bodo (o storili leden dni kasnvjc. pra/nik KS pa iMido zaznamovali predvsem z. otvorit« vijo dveh posodobljeniheeslinh o<] sekir v. Marjan Stumpfel, predsednik KS PleSivec je povedal, da bodo <»b tej priložntwti predali .svojemu namenu 800 m dolgo asfaltirano javno pot Kt>nčnik-Virbnik. Osnovo z,a asfaltiranje a> morali pripraviti koristniki ceste sami in nekateri î»o za st^do-bnejŠo pot v dolino in nazaj domov prispevali tudi do 700 tisoč tolarjev. Sicer pa je naložba veljala 8 milijonov tolarjev, denar zanjo pa bo poleg krajanov prispevala i>e mcsina občina Velenje. Do krajevnega pravnika bi radi posodobili že približno 200 m dolg odcep lokalne ceste Lepká - Replova domačija. Del aktivnosti pa so v obdobju od lanskega do letošnjega praznika usmerili Še k načrtovani izgradnji mrliške vežice, /a naložbo pridobivajo gradbeno dovolje- nje, prav tako so že odkupili zemljlî^e za te potrebe, k izgradnji pa naj bi pristopili letos jeseni. Pri tem pričakujejo pomoć mestne občine Velenje. Krajani zaselka Črna gora pa naj bi bili letos bogaicj.^i za javno razsvetljavo, Med letošnjimi aktivnostmi $(> predvideli še odkup zemljišča, na katerem naj bi v sodelovanju z občino uredili večnamensko športno igrišče. Kol je podčrtal Marjan Siumpfel ga rabijo, saj njihovi mladi krajani danes prt>slora za igrt) nimajt^ Rt>-lajo in kolesarijo kar po glavni cesti in zalo večkrat izpostavljeni nevarnostim. Za nakup zemljišča bodo porabili denar, ki jim ga za ekološko onesnaženost namenjajo šoi^tanjske termoelektrarne. >*Moram pohvalili naše krajane, ki se tako tvorno vključujejo v prizadevanja za boljše /življenjske razmere. Smo ena redkih KS daleč naokoli, kjer pri uresničitvi potreb krajani sodelujejo z denarnimi prispevki in prostovoljnim delom. lam, kje pokažejo sami voljo in pripravljenost, je mnogo lažje streti še tako trd oreh.« Eden takšnih jih čaka v prihodnjih letih. Ib bo izgradnja kanalizacijskega omrežja, katerega vrednost st>ocenili na blizu l.SO milijonov tolarjev. Lciossoz-anj že imeli v rokah izdelan projekt, vendar so spremenili načrt trase in zadeva je nekoliko zastala. Krajani pričakujejo začelek del prihodnje leto, ko naj bi poleg tega pozA^rnost namenili Še po-sodobitvi nekaterih cestnih odsekov. ■ tp Slavili gozdarji Ljubnega Okna na koroškem • v okviru 47. KoroiSkcga turi* stičnega tiidna v Orni n» K**-roškem m» priredilelji tudi letos pripravili go/xlnrsko tekmovanje v osmih ^o/darskih večinah. Tekmovalo Je 24 darjúv iz. Ljulm-ga. Me.^jške in Mislinjske doline. Med posamezniki jc bil najboljši Andrej Stwai 7. Ljubnega, Ljubno pa je slavilo lucJi v ekipnem delu tekmovanja. Občina Šoštanj V Florjanu uredili še tri ulice v zaselku Florjan jc občinii Šoštanj lani uredila dve, pred nedavnim pa še tri ulicc. Po besedah ŠoStanjskega župana Milana Kopušarja so uredili odvodnjavanje in na novo asfaltirali poti. Dela so veljala več kot in milijonov tolarjev, občina pa jih je zagotovila iz letašnjega proračuna. Na območju Tuša ne bodo več rušili Prostor na območju nekdanje Tovarne usnja v Šoštanju kai^c danes precej drugačno IZ OBČINE ŠOŠTANJ podobo kot jo jc Se pred č-asom. Na pol porušenih in propadajočih objektov ni več. Na občini Soi>tanj so povedali, da so porušili in odstranili v&e objekte, ki so jih predvideli v svojem programu. Sedaj bi radi čim prej komunalno uredili prostor za občana, ki m bo na njihovem zemljišču uredil delavnico za storitveno dejavnosi. Prav tako pa nameravajo nasuti del zemljišča, na katerem bodo kiu;ncjc uredili asfaltirana parkirišča. Cesta v Skornem in v Florjanu v letošnjem programu vlaganj v cestno nadgradnjo imajo v občini Šoštanj med drugim predvideno obnovo ecst v Skornem in proti Mlakarju v Florjanu. Posodobitve se bodo lotili po odsekih, začeli pa naj bi letos jeseni. V letošnjem občinskem proračunu so za načrtovana dela na omenje« nih cestah predvideli 10 mili» jom>v srr. Skornem obnavljajo dom krajanov v začetku tedna so se v KS Skorno - Florjan lotili temeljite obnove tamkajšnjega doma krajanov. Po besedah predsednika KS Valterja Pir-tovska bodo dvignili dvoranski del, zamenjali okna in ostrešje s kritino \Tcd ter uredili električno in centralno napeljavo. Dela bodo veljala približno H milijonov tolarjev, končali pa naj bi jih predvidoma čez dva mcscca. Za zdaj ima KS za te namene na voljo le 4 milijone SIT in nič ne kaže, da bi lahko manjkajoča sredstva zagotovili drugače kot z najetjem kredita. ■ tp 22. avgusta 2002 UTRIP Prva generacija študentov na daljavo zaključila študij Ameriški način učenja je liiter, a učinicovit V ■ Velenjski Inštitut /a simbolno anijli/4) in razvoj inlormucijskih tehnologij IPAK je v sodelitva-nju 7. Wesl Valley Colle}*oni h kil I i fom U s ke Silicijeve doline v pretekivin letu i/.vedel pnigrani ixobmževanja nu da^javt) s področja digitalnih medijev. Petnajst študentom ki so pni zaključili študij« je v petek v Mali dvorani hotela Paka v Velenju predstavile» svoje /iikljuCne projekte'digitalne portFcdije. Sodelovanje IPAK-a / Wesi Valley Coliegom se je začelo Ic-la 20()(), Idcjoosodekwanjusta urcsnićila ^Slánko Blatnik, dirok-lor IPAK-a, in Kelly (arey, prc-davaloljica na Wc.M Valley Colley v Saraiogi. Z 20 so ućcnci i/pcijalí piîoLski projukl Šludija na daljavo s podroCja digilalnih medijev v Velenju. Na osnovi ich Izkušenj so junija 2001 prvič i/vcdli redii Studij. Začeli so s polcino Sok) v Velenju, na kateri so z ameriškimi profesorji osvajali osniTvc gralične priprave za splclne slorilvc. Zatem so začeli Šolanje na daljavo, ki jc polekalo prcko inicrneta. Tam so Sludenije naSlí naloge, ki so jih morali redili in poslali nazaj prolcsorjcm. Tedensko so se srečevali mi spletni klepeta I niei in forumu, kjer so se lahko pogovorili o težavah in si med se-boj pomaj^dli. 'lako so venem letu do ecriiíi-katov pripxiljali prvih 15 od 40 udeležencev tečaja, liso vpeiek zvečer v ireh urah predstavili svoj zaključni projekt, tako imenovani digitalni pori loi i jo. Vsak udeležence mora namreč naredili Siiri projekte (spletne sirani) /a nan>Čnike, dva od leh morala bili skupinska. »Na naših tečajih ska^mo spodbuditi Umsko delo, zato morajo del zaključnega projekta udcležcnei opraviti v skupinah. Poleg tega si izberejo Sť dva sajiKïslojiia piojekla. To je lahko kar koli s področja gra-llčnega oblikcjvanja,« nam je po-ja.snil Stanko Blatnik. Vse tepm- jekte udelcžcnei natozdruj^ijov dii^lalni porlfolijo - predstavitveno zgoščenko, ki jo bodo lahko v pogled ponudili tudi bodočim pojiudnikom dela. Prcdstaviicv jc spremljala tudi mednarodna režija, v kateri so bili sodelujoči proťc.sorji in drugi partnerji s področja računalništva. Cilj žirije je, da delo kritično oceni in udeježeneem svetuje, kaj lahko ic izboljSajD. Zaključka se je udeležil tudi \elenj-ski ^upan Srečko Meh, ki je udeležencem čestital in izrazij upanje, da se bt> us|Ki>nct sodelovanje nadaljevalo šc v prihodnje. Zadovi^ljnajc bila ludi Kelly Carey: »Imeli smo sicer nekaj tehničnih težav, ampak kljub temu nam je uspelo, S šludenli sem zelo zadoviîljna, saj smo začeli spoj")olnega začetka, veČina la-zen osnov ni imela posebnih računalniikih znanj.« Večina udeležencev tečaja so brezposelni ali Študentje, ki so hoteli dopolniti svoje znanje. Namen IPAK-aje namreč pre- kvalifikacija ljudi, ki so ostali brez dela, iskanje novih možnosti za zaposlitev in gospodarski razvoj. »l)d 4(J udeležencev jih je danes cerlifikaie prejelo 1.^, Se loiiko jih bo Studij končalo do konca leta. Večina tudi že hiv norarno dela ali pa ima ponudbo za delo. Sludenlje so opravili veliko delo, saj je ameriSki način Sludija drugačen od naSega. Je hiter in učinkovit, za to pa so nujne motivacija, samo- disciplina in močna volja,<» Glede na izdelke, ki smo jih videli na predstavitvi, so bili tokratni lečajniki zelo odločeni doseči svoj cilj in so na zelo dobri pt)ti, da začnejo novo kariero. Čevaszanima veČoStudiju digitalnih medijev nn daljavo, obiščite spletne strani h 11 p:/'www. le arn i ngce nt rc. org/ in hltp:/Avww.jcamin^ytes-com/. ■ Pripravili Mateja Softić, Mojca Krasno Prvih petriajst prejemnikov certifikatov West Vaftey Coflega Udeleženci šolanja na daljavo so povedali: Seiwsljan Hasan: »JJotel sem ^^^^^^^ ot>noviti in olK'sgatiti svoje zjianjc na področju računalništva, da bi B _ Is lem s tem la^e dobil zapo.'ilitev. f ^^f P^iiiudnika za delo žcimani, am- pak trenutno sem še na preiz-kii^nji. Bomo videli, kakc^ bo, ko bodo vi Jeli moje delo, ki .^em ga lianes t jdi tu predstavil. Upam, dasebopcUem ponudila priložnost tudi za kaki>no rcsnejSc delo. mije ^il tudi način dela pri Studiju na daljavo, saj ima< možmwt razporejati čas posv<">jc, hkrati pasi v stalnem konlaklu prt^fesor-ji, ki s<^ bili vedno na vi^ljo z nasveti in pomočji^, Prav njim gre velika zalivala, da smo Studij uspeSno dokončali.« Damjiin IvunuSa: )*Z računalniškim oblikovanjem se ukvarjam žc kar nekaj časa. Za šolanje na daljavo sem su íxlločil, ker sem hotel znanje, ki ga že imam. nadgrailiti in se izobraziti za delo na tem področju. Zaenkrat de- lam Se honorarno, vedno se kaj najde. Izobraževanje na daljavt> je bilo z^me neka novega, vendar mi je način dela zelo všeč, ker ni nekega določenega urnika. Vvciikcj pomoč pri delu so bili r>omen-ki s soudeleženci vspletnl klepctalnici, saj smo m lahko izmenjali izkaí nje in skupaj reSevali probleme. Za tak način dela pa moraš bili zelo motiviran. ker večinoma delaš sam in si sam oilgovoren zj svoje znanje.« .lanu I^ahovnik: ^Kersem na IPAK-u (udi zaposlena,jcbiio zelo zanimivo, da sem hiià v času izcibraževanja na obeh straneh -tako organizatorski, kol študentski. InStilutusem sepndružila lani kol ena od »pilotskih« Studentov na daljavo, saj sem po tečaju nadaljevala sodelovarje z dr. Blatnikom. Razlog za moje zanimanje za lo področje je zraslo, ko sem izgubila službo. Zanimalo me je ozadje delovanja Interneta, zato sem se odkKila za to izobraževanje. Šolanje na daljavo ima volike prcdnosTi.saj lahko delaš, kadar izgubljali hočeš, Nujni pa sta motivacija in samodisciplina. feju nimaSJe Skoda časa. saj delašsam.« Politika in gospodarstvo z loparjem v roki Ýa dolpQ nekaíeri opozarjajo, da ni preveč dohro, če se poliiika in ^>spt>darsivo prei ti- prepletata, ftnla A'o nasiùpî vfiť/ř/vW teniski tur-nir twjpflmemhnejsih slinvnskih (in ^ ki*^ od drugod) oseh, to po* udarjajo kot posebno ponietnîinost. Titdi letos ni hiio nič dru^iče. V naše mento je přišlo donwla vse, kar nekaj vdja na slovenskih tleh. pa še iz tujine. Pri tem ni pomembno, da Jih je manjšina res tudi vr-teia loparje, za nekatere je bilo pottietnbnejŠe, da so »vrteli ,iezikerosteje je vsttko leto učbenik »popolnoma prerio-vtříV tako. da zaninnjaŠplatnice in vrstni red nekuterdi poglavij terpopntviš tri tiskarske napake (in nalašč narediš .še kakšvo ni)-vo). Tako bo stara verzija čimprej zastarrjla in bo potreben ru)v nakup, pa čej)rav.se.srednješolska matematika ali pa angleška .slovnica v zadnji!i treh letih v resnici nista rťvohwionamo .spre-mendL Še bolj »didaktičrui«' metodo za .sj)f)dhujanje prfjdaje so učbeniki »aktivnega tipa^'. ki jih mora učenec pri upom bi tako počečkati, da jiJi niti .slučajno ru: more podedovati še njegova leto dni mlajša sestra. Ne vem sicer, kit j o takšnih izdajah meni pedagoška stroka, sem pa nedavno slišal mali, ki se je pri-tože\'ala, da nien sin v osmem razredu ne zna napi.suti nobenega celega stavka, ker v šoli.samo ru'kaj obkn^žujejo in vstavljajo besede v za to predvidene k\'adratke. Z.a dobro prodajo si ojih k?ijig pa ztutjo na .srečo poskri)eti tudi nekateri avtorji sami. ^al nex'sizgoljsh 'aliteto. Tule primer je star tri al i.štiri leta. Projesor/ui eni od Ijtdyljanskihj'ahiltei je od svojih študentov zahteval, da pod izjemno ugodmmi pred-naročniškimi pogoji (15.000 STT) kupijo njegovo }iovo knjigo, saj brez nje ne bodo mo^i opraviti iqùta; na predavanjih je tui-redil celo .seznam narťK^nikov. Pa niti ni šlo za učbenik, temveč za luksrano izdajo komercialne založbe. Večino vsebine so se-sta\'ljale umetniške fotografije in le manjši de! .strokovno besedilo, ki bi ga v resnici lijhko nati.snil tudi v poceni skripti, če bi bilo za .šuidente zares bistveno (od)'ečjepripomba, da se knjiga v knj^amah trenutno prodaja po znižani ceni 6099 STT), Kakorkoli že. profesor ie bil pr€\^eč {pomemben in ugleden, da bi mu študentje upali ugovarjati O.sebno želim vse najboljše tako slovenskim avtorjem in založbam učil kot ttidi staršem in dijakom, da bi imeli na razpolago kvaliteine izdelke po sprejcmlji\-ih cenah. Ali lahko kot droben delček imšča s.svojim ohna.šanjem na ta tudi vplivam, pa v resnici nc venu In v resnici hi rad napisal kakšen pameten zaključek tega razglabljanja, pa ga v bistvu nimam. Morda pa ste si vi oh branju ustvarih swjega. 8 POTOPIS 22. avgusta 2002 Mladi Velenjčani na romanju v francoskem Taizéju Prehitro je minilo Na naše prv« romanje v Ta-izé, od 3. do 13. avgusta, smo se miadi iz Velenja odpravili pod vodstvom Viljema Kaučiča • župnika in Vlada Bizjaka - kaplana. Na udobnem avtobusu podjetja Hudournik iz Celja se nas je zbralo 49, večina iz Velenja, nekaj posameznikov pa tudi od druyod. Na poti v Taizé smo se najprej ustavili na obali severne Italije, kjer smo se kopali, nato pa smo si še ogledali Benetke. V nočnih urah smo nadaljevali pol do Frandjc. Po daljScm postanku v Ciunyu smo v nedeljo popoldne prispeli v Taizć. Pí) nastanitvi v velikih Šotorih za okrog 30 oseb smo se začeli privajati na življenje v 'lai/óju: molitve, pogovori po skupinah, srečanja / mladimi iz vsega sveta in srečanja z brati. V Taizéju smo spoznali, kako so vsi mladi lukaj prijazni in odprli. 'lemcij dneva v 'laizćju ,so tri molitve: jutranja, opoldanska in večerna. Molitev je sestavljena i/ prepevanja laizćjskih pesmi (stavki iz Svetega pisma), trenutkov tišine in branja Bo;>je besede. Dopoldne in popoldne smo imeli najprej uvodna srečanja z enim izmed taizčjskih bratov, nato pa pogovor po manjših skupinah - 8 - l.S mladih iz različnih držav. Skozi dan je imel vsak tudi kakšno delovno zadolžitev: delitev hrane, pomivanje posode, či.šěenjc eer-kve, po.-ipravijanjc ... Teden je kar prehitro minil in /e smo se vili na Ažurni obali, kjer smo se kopali in si ogledali Canne.s, Nieo in Monako. Po nočni vožnji preko severne Italije smo se ustavili še v Padovi. V s-slanu. kjer je deloval Sv. Leopold - Bogdan Mandič smo imeli zahvalno sveto ma.šo, nato pa smo si ogledali Se eerkev Sv, Aniona Padovanskega. Po krajšem kopanja na italijanski obali smo se vrnili v Slovenijo. Naše romanje nas je zelo obogatilo: duhovno smo se prenovili, spoznali mnogo novih prijateljev iz vsega svela, se med seboj povezali in videli lep del Evrope. Upamo, da bomo kaj takega še kdaj ponovili. Metod, Maja in Agata »Taize ni realnost, realnost je tisto, kar vas čaka doma« Megliea. ki .se dviga v prelepem jutru. dehteča zelenica, ki kar vabi mimoidoče naj si vzame trenutek, si na njej odpočije in se nagleda dihu jemajočega razgleda. Oh da, božanski razgled, človek hi kar ležal in sanjal. Kaj pa je lo? Nekaj bode pod vratom? Au, ah ne že spet! To so bile le sanje utrujenega potnika na avtobusu v neugodnem položaju. No, pa se pre-tegnimo, si pomanemo oči in poglejmo kako izgleda ta naš 'laizč. 'lil smo, ampak to je le mala vasiea. Kje je tisla odpravili proti Avignonu in si ogledali mesto, kjer so začasno bivali papeži, mi pa smo v njem samo enkrat prespali. V ponedeljek. 12. avgusta, smo se usla- Ijem pozdravljali vse. ki so bodisi prihajali, ali pa liste, ki so se že odpravljali domov. Na avtobusu je bilo začutili nestrpnost, kaj sedaj, kako homo dobili naše domovanje za bodoči teden, kako se bomo znašli v tem velikem mladinskem romarskem kampu. Naša voditelja pa ledeno hladna. Vseje pod kontrolo, za vseje poskrbljeno. Kot pridne ovčke jima sledimo in se začasno nastanimo kar pod streho cerkve. In ker smo seveda bolj iznajdljive sorle, ob čakanju takoj začnejo padati karte. Po kratkem sestanku v Sobotna molitev ob lučkah množica mladih? Že za prvim ovinkom pa so na.ši pogledi dobili prosio pot in ugledali to, kar smo pričakovali. Veliko množico mladih, ki so z vese- cerkvi. ki je urejena Čislo drugače kot pri na.s, se odločimo, kaj bomo počeli skozi ves prihodnji leden, nato pa nas razporedijo v šotore. MiU"sikomu je dosti lažje pri srcu, ko izve, da bo v šotoru, kjer se bo bolj ali manj govorilo sloven.sko. Seveda pa nas ločijo na lante in dekleta, kar bo v prihodnje povzročilo da bo trava, ki se je pač znašia na poti med šotoroma, dosti manj zelena. Ko se nastanimo, se vsi zberemo v majhni kapelici za cerkvijo in se zahvalimo Bogu za prijetno in srečno potovanje. Zvečer pa prvič začutimo tisto pravo in prisrčno vzdušje Taizéja. Drug ob drugem potrpežljivo Čakamo na večerjo in čeprav je množica skoraj nepregledna (v naslednjih dneh izvemo, da nas je šest do sedem tisoč) nam ob poslušanju pesmi, ki jih mladi pojejo, seveda zapojemo tudi mi kakšno našo, čas hitro mine in en dva tri smo na vrsti. Siti in že dodobra utrujeni se ob koncu dneva zberemo še v cerkvi pri skupni molitvi, ki nasje združevala trikrat na dan skozi ves teden. 'lii nas pozdravita pesem in beseda bratov. Sledijo le še obvezni higienski običaji (umivanje zob....) in že vsi spimo kot ubiti, -lutro pride vse prekmalu in z jutrom se prične tudi leden, ki nas vse zbrane v 'laizćju iz popolnih neznancev spremeni v veliko družino, ki diha, živi in deluje kot eno samo. Mladi se razporedimo v različne skupine. Nekateri spoznavamo božjo besedo in njen pomen v diinašnjem času, hkrati pa občudujemo brale, ki te skupine vodijo, ki nas, kol da je to nekaj čisto preprostega, vedno znova in znova nagovarjajo v petih ali pa še celo večih jezikih. Drugi pomagajo pri vseh delih za vzdrževanje skup- nosti v Taizéju in mnogi med njimi ugotovijo, daje lahko pomivanje posode zelo zabavno in zelo mokro delo. Nekateri se celo odločijo, da bodo cel teden preživeli v tišini in se bodo tako poglobili v iskanju odgovorov na vprašanja, ki jih ležijo, iskanju samega .sebe ali pa si bodo nazaj pridobili izgubljeno vero. Ob koncih dneva pa nam je vsem ob be.scdi ()yak poskočilo srce (Oyak je v "laizćju prostor večerne zabave, brez alkohola seveda). Tu smo se zbirali, plesali in peli v vseh jezikih. Popili smo tudi kakšno pijač<5 in si napolnili želodce ob pri-holjških. ki jih je bilo mogoče kupili v bazarju. In če je nam poskočilo srce. mislim, da so se redarjem majčkeno napeli živčki in so že potrpežljivo pripravljali stavke: »Pro.sim pojdite v svoj šolor. Čas je da se odpravite spal...« Po 23..'^() uri v Taizéju namreč zavlada tišina in je čas za spanje. Dnevi, ki .smo jih preživljali v 'laizćju. so bili res zapolnjeni in bogati zvsebino. ki nasje predvsem duhovno bogatila. A, kol je rekel eden izmed bratov: »Taizé ni realnost, realnost je listo, kar vas čaka doma.« In tako se tu doma res zavedamo, da smo vsi, ki smo se podal i na lo pol, res ves leden »ležali na prekrasni zelenici in opazovali dih jemajoči razgled«. ■ Klemen Hrastnik Taizé Ob besedi Taizé se jih veliko spomni na določen način petja, ki je priljubljen všievil-nih cerkvah, drugi se spomnijo na taizéjska romanja zaupanja in sprave v evropska mesta okrog novega leta, ali na poletne ledne duhovnosti preživete v vasici Taizé na juge »vzhodu Francije. 'Ibda v prvi vrsti je 'laize ekumenska skupno.st bratov (menihov), ki se nahaja v tej vasici Francije. Njen ustanovitelj je brat Roger, rojen v protestantski družini. Pri petindvajsetih letih, sredi vihre 2. swlovne vojne, je začutil Božji klic. da nekaj naredi za spravo med vsemi kristjani in je zalo ustanovil ekumensko skupnost bratov, ki združuje v molitvi in sobivanju kristjane iz prote- stantskih cerkva, katoliške in pravoslavne cerkve. Koje iskal hišo za uresničitev svoje poklicanosti, je prispel v Čluny in našel eno na prodaj v bližnji vasici Taizé. Sprejela gaje starejša žena in ko jih je povedal o svojem načrtu, je dejala: «Ostanite tu, tako .smo osamljeni«. Zanj je hilo to kakor glas Bi)ga, ki mu govori skozi besede uboge žene. Takšnih besed, pravi, na drugih krajih, ki jih je obiskal, ni nikoli slišal. V skupnosti je danes več kot 100 bratov iz petindvajsetih držav in vseh kontinentov. vSkupnosl je s .sji-mim obstojem znamenje sprave med razdeljenimi kristjani in ločenimi narodi. Zeli biti »prispodoba edinosti«, kraj, kjer ljudje skušajo živeli spravo v.sak dan. Če je sprava med kristjani v sre- dišču laizćjske poklicanosti, nikoli ni bila sama sebi namen, ampak, da bi bili kristjani kvas sprave med ljudstvi, zaupanja in miru med narodi na zemlji. Ob njih so se kmalu po začetku začeli zbirali mladih iz Evrope in celega sveta, da bi ludi v svoje države in kraje, od koder prihajajo, prenesli spravo, zaupanje in mir. Največ mladih pride v poletnih me.secih, ludi do sedem listič. Vsi li mladi prežJvijo od nedelje do nedelje v medsebojnem spoznavimju. pogovoru, iskanju novih prijateljstev in v skupni molitvi ob bratih, kjer more vsak doživeti vsaj notranji mir, premnogi pa tudi osebni odnos do Boga. ■ Viljem Kaučič Druženje Fori FaShion ...UMETNOST OBLAČENJA... 4VOU Sínequanone UOMOLEBOLE oui Ml IMAMO NAJBOLJŠE MODNE KARTE V MESTU !!! PREŠERNOVA CESTA lA, VELENJE (UPRAVNO POSLOVNI CENTER FORI) (J) 898 47 30 mummaimmmuiK'mummmmmowK Mai Počiisí se pripravljamo ludi v našem ured-nii\tvu. VeČina je najholj prijeten del leta-dih puste -i/koríKtíld, v leh dneh pa prav \'S€, ki imanii» otroke, ćakiijo priprave na novo^l-fiko telo. ICni se z nJim ohrenienujejo l>oU, drugi manj, prav vsi pa ugotavljamo, da drži pr^ govor: »Mali otroci, male skrbi, veliki otroci, velike skrbi.« '!h;iiutno najmlajšega od otrok v našem kolk-livu ima oblikovalka Janja Ko.^ula - Špegel. Ker živi v Šoštanju, bo njen Kaj lelos postal mali šolar, saj v.Mianju ne bo devetlelke. Do začetka novega šolskega lela pa bo radoživ fantič nekaj dni preživel pri iioni in nonotu v Mcdani v Cioriskih brdih. kamor bo z veseljem koncc ledna odšla ludi Janja. Ker sc bodo pri sosedih dogajali »Dnevi poezije In vina«, vsesloveaska prirediiev, ki Jc na^a Primorka, če se Ic da, nc zamudi. O.^novno^lce Imaia le ^ novinarki Milena Krst ič-P la nine (ki se konec ledna vrača i/ LtiSinja) in propagandis-ika Nina Jug (ki je letošnje počitnice že »pokurila«. Milenin Marko bo leios na prvi Šolski dan poslal peloSoIec. Ninin Gašper, ki je njegov dober prijatelj, ker sla 1o tudi mamici, bo poslal čelrloSoIec CiaŠper jc v teh dneh Se vedno na morju, kjer jc preživel .skoraj vse počitniške dni, Dvojčka Ionskega tehnika Marjana Slapnlka Vesna in Andrej sla v teh dneh na morju v Strunjanu. Jeseni pa basia pasiala šesioSolca, njun brat Vasjapa bo, če bo vse po sreči, jeseni postal Sludem. No, tu nam osnovnošolcev zmanjka, imamo pa seveda tudi dijake in dijakinje. Rok, sin odgovornega ured- nika Staneta Vbvka, je imel lepe počitnice (med drugim je hil ludi v Franciji) po uspešno opravljenem prvem letniku srednje rudarske šole. Prvi letnik srednje šole, ki je hil prelomnica tudi za starše, pa je preteklost ludi za mojo hči Pino, dijakinjo prve generacije velenjske likovne gimnazije. Sošolce, ki so iz širše okolice Velenja • veliko jih je iz Spodnje savinjske doline - v teh dneh že pogreša, šole pa še ne. V drugi lei nik gimnazije bo jeseni šla ludi 1 jaša Blainik, hči naše tajnice Nadje, kije prav tako veliko p<">čiini.^kih dni preživela ob morju, kjer imajo prikolico. Prvi dve leti gimnazije sia že pretekl^ist za Jaka, sina naSc Marinke Zapu^k, ki pri nas skrbi za lelelone, čestitke in male oglase. Jaka je tudi odličen pevec, zalo si bo letošnje počitnice zapomnil po uspešnem s prvo nagrado kronanem gostovanju v Španiji, kjer je zapel v pevskem zboru ŠCV. Imamo pa ludi pridne študente. Maja Zakošek, hči direktorja Borisa in úřednice radi Mire, je ludi letos / odličnimi occnami zaključila tretji letnik .^ludija na veterini in je tako rekoč ?c čctr-tošolka. V.sc pogoje za vpis v tretji letnik strojne fakultete pa je opravil ludi Maijaz, sin novinarke latjane Podgoršek. Ponosna na svojo hči pa je ludi računovodkinja Marina Poválej, saj je po uspešno opravljenem magisteriju vpisala še doktorat. Marina si sicer po tihem i^eli vnukov, a pravi, da bo,^ čas za to. Potem pa nam, žal. otrok že zmanjka. Šc vedno čakamo, da z njimi kolektiv pomladijo Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Mitja Ćretnik, Dragan Berkenjačevič in Damir Smid. Vsaj enemu od njih bo to kmalu uspelo in z njim se veselimo tudi mi! Kcrvemo, daje rojstvo otroka največji in najlepši čudež tega življenja. ■ bi M9h NA KMTKO YOGURT V ponedeljek so na Vi de os potnicah premierno predstavili nov w Oeospot za skladbo z naslovom »Vse kar si želim«. Z njim Ycgurl napoveduje jesensko 2m$ko sezono. v pripravi pa je tudi nov album s 16 komadi. SEBASTIAN Po naslovni skladbi »Ti si ta« z njegovega drugega albuma, ljubljenec slovenskih najstnic predstavlja svoj drugi singl z novega albuma. Naslov skladbe je »Napad«. JAN PLESTENJAK V kratkem bo predstavil novo skladbo z naslovom »Trikral me poljubi«. Skladba je nastala v ^a-nI italijansko slovenski navezi, kot koproducent pa je pri njenem nastanku sodeloval tudi Saša Lošić (Plavf orkestar). ŠANK ROCK PospeSero se pripravljajo na sne-manje novega albuma. Nove skladbe že nastajajo» pri tem pa skupini pomaga tudi znani producent Žare Rak. Prvi singl naj bi dočakali še v septembru. ORLEK Vrnili sc se z uspešne turneje pc 2DA in Nemčiji. V New Yoíku so kot prvi slovenski bend nastopili tudi v legendarnem klubu 06GB. Tam so s pobočja bivše Juge doslej nastopili le Leb I sol. ALEN ISLAMOVIČ Po lumejl po republikah nekdanje Jugoslavije, bo Alen Islamo-vič, nekdanji pevec skupin 6Ije[o dugme in Divlje jagode, nastopil tudi v Sloveniji. Na koncertu v Kranju bo 4. s^t^ribra promoviraj album »Istok zapad sjever jug«. Jennifer Lopez svetu ponudila svoj parfum PcJtem, koje pred kralkim svoj parfum predstavila pevka Celine Dion, bo svoj parfum svetu ponudila §e Jennifer Lope/. Zvezdnica bo nanireć začela prodajati svoj parfum z imenom ( îlow«, ki naj no bi razveselil zgolj njenih najbolj gorečih oboi^cval-ccv, tcmveC vse, ki imajo radi sveže in zapeljive vonje s kant^kom erotike. vStekIcnička i? belega malirćinega stekh ssvojo obliko posnema Žensko telo, oblikovala p^ jo je kar zvczdnica sama. Moškim občudovalcem J.Lo pa ho, bolj kol parfum, verjetno ugajala reklama zanj. Zvczdnica se jc /a oglai^evalsko kampanjo za dišavo namreč slekJa, njeno iclo pa v reklami zakriva samo Najbolj navdušil je ansambel Cvet (iRASKA gora « v n««nih skiipln, ab.soliitni xmngo-valťc med njimi p» Je bil »nsamlHflCveti/ Radeč saj Je xt>l>e« mu svujim» melodijama navdušil strokovno komisijo v sestavi Imiji Rauh« I}>or Podpecan in Dui^an Krajne. Tretjo nagrado za najb<5ljše besedilo sta si delili Vera Soline (besedilo Sc še spomniS Graške Gore) in Majda Rcbernik (Povejte Tvezdc mi). Drugo nagrado za besedilo je dobila Panika Pdtag (za besedili Iskrice in Mora bili moj). NajlioljSe besedilo pa je napi.^1 ivan Sivec (Ko/olci). Ansambel Pc^m jc dobil nagrado za najboljšo v(5kalno izvedbo, sldadba Iskrice nagrado za najboljšo melodijo v izvedbi ansambla Primoža Založnika. izvajalec festivala je hil ansambel Navihankc. Podelili so fie Šest zlatih, osem srebrnih in dve bronasti odličji ter tri priznanja. Zlala so prejeli ansambli Rosa, Pogum, Cvet, Navi-hanke, ansambel Marjana Lipovska in kvintet Špica. ■ mk Motorhead - đeoofeD© foamd Čeprav so zluti ČusI trdih, meralnih zvokov Že nekoliko minili, pa pmvl rock'n'roll âe zdaieČ ni umrl. IZden od do-lut/ov /a toje tudi petčlanska zasedba iz Savinjske doline, ki prel^rava glasbo Še vedno delujočih rock ru.^llcev • -Aa-glei^ke zasedbe Motorhead. To priča liidi njihovo ime, ki so si nadeli. Zasedba se imenuje »Motorhead - double hand«. Aprila letos so sc fantje, ob pivu kajpak, odločih, da bodo slovenske odre popeslrili s pravo mero energičnega rock'nVolla» saj menijt\ da te- ga pri nas ni v zadovoljujočih količinah. Potrebe po lasi nem iLstvarjanju zaenkrat î5e nimajo. /a zdaj jih zadovoljuje /.c proigravanje skladb njihovih vzornikov, legendarnih Moto rheadov, kasneje pa načrtujejo tudi izlet na avtorsko področje. V takSnemsiilu,seveda. Nc glede na dejstvo, da je tudi originalno zasedbo Mo-torheadov s pravim Lcmmy-jemže bilo moč videli tudi pri nas in da jih jc mogt>če večkrat videti (in slišati) v naši neposredni bližini, jc nastop njihovih dvojnikov vsekakor vreden o^eda. Fantje strogo zagovarjajo energično in glasno glasbo Molorhcadov in se jim želijo s svojimi nastopi čimbolj približali. Poznavalci Moioriicadov naj na odru nikar nc pričakujejo Lemmyja in ostalih dveh spremljevalcev, zagotovo pa bodo prepoznali njihove najbolj udarne viže. Čc želite in'cdeii kaj več o MoLorhead - double bandur njihovih nastopih in prostih terminih, se lahko obrnete na Dareia, na telefoaski Slevilki 041 5472(J0 ali c-mail: moior-head.db@cmall.si mcglica. (sta) Ob 25, obletnici ^rti El>isa Presieya Več desel list>č oboževalcevje minuli petek obiskalo grob El visa Presieya v Memphisu, v ameriški zvezni državi Ičnncssce in se lako ob 25. t^blcuiici smrii poklonilo '^kralju rocknVolla". Po ocenah mestnih oblasti je Gra-celand, kjerjc 16. avgusta 1977 twamijen umrl Presley, obiskalo kakih 75.000 ljudi. Elvisa so se spomnili tudi drugod po svclu. V Berlinu so organizirali glasbeno zabavo, na kateri so se poklonili "Kralju", podobna slovesnosi paje potekala ludi v enem izmed mucnchenskih parkov, V mestu Bad Nauheim v nemški A'ezni deželi Hessen, kjer jc pcvec iz Mcmphisa služil vojaški rok, pa je polekal Prvi evropski Elvis-fe-siival. Clsôs ima številne privržence ludi na Japonskem. Ti so sc zbrali pred zvezdnikwlm bronastim kipom v naravni velikosti v 'ibkiu, pred kalerega so položili vence cvetja in škallice cigaret, (sta) Clier se posiavija 7. nastopom pred razprodano dvorano v Las Vegasu sc jc 56 letna |x?vka (in igralka) Cher za vedno (???) poslovila od kon-ccrlnih odrov. Pred navditócnim občinstvom jc v živo odpela svoje zadnje noie in se poslovila v svojem sidu; med koncertom se je preoblckla vsaj dese t krat, večkrat pa jc zamenjala tudi lasuljo. 15.000 glavo občinstvo sc je le stežka sprijaznilo z dejstvom, da gre za njen zadnji nastop, zato jc glasntî proiesliralo in pevke ni in ni pustilo '/. odra. A danes 56-lel- na (*hcr se ni dala in je ocenila, da šopiri desetletja nasiopcTvveč kot dovolj. Bomo videli?! ■ MiČ eeeeeeeeeeeeeeeeeeee PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 un. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9,30 In po poročilih ob 18.30. 1. ENRIQUE (ÛLESIAS-Love To S$8 You Dry 2. TIZIANO FERRO-Perdono 3. BRYAN ADAMS-HerelAm V tokratnem krogu za izbor pesmi tedna je zmagal ljubljenec najstnic (pa tudi malo manj mladih najstnic) Enrique Iglesias. S skladbo »Love To See You Cry«, zzadnjega albuma »Escape«,je sinâe bolj slavnega junaka ženskih src, Julia Igleslasa, tokrat premagal tako mladega Italijana Tizi-ana f^rra, kot starega glasbenega mačka Bryana Adamsa. F ■ ~ ■ LESmCA mĚ Vsako nedeljo ob 17,30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Na§ čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 18.08.2002: 1.VAGABUNDI: Francka 11 glasov 2.P0DKRAJSKI: Dokler bom žv 10 ^asov 3.VRISK: Martin Krpan 8 glasov 3,ŠALEŠKI: Metlin ples 8 glasov SilPOVŠEK; En tolarček Imam 6 glasov Predlogi za nedeljo. 25.06.2002: 1,G0LlČN)K:Tis[ ribu laz sem kit 2-6REG0R M.: Ta veseli dan S.KLAVŽAR; Ura Strahov 4,SLOV. MUZIKANTJE; Irt^arce in čm klobuk 5, PLANŠARJI: Pod Golico ■ Viti Grabnar 10 VRTILJAK 22. avgusta 2002 MiŠo MelanŠek je že dolga leta odličen glasbenik. Ste ga že kdaj slišali, kako odlično igra na zvonike? Tokral ima za spremembo okoli sebe drugačen šopek »zvončkov«, prav vsi pa so 17. Starega Velenja. Tone Videc (oče bivScga komandirja velenjske policijske postaje), Robert Goter in Jože àalej imaja vsaj eno veliko skupno ljubezen. Vsi trije imajo najraje v rokah harmoniko, ki jo ludi »v Dulo» obvladajo. Tone in Jože sla tudi viteza Polk in valčkov. Robi pa se ponaša z naslovom svetovnega prvaka v igranju na harmoniko. Kot kaže, gre vsem trem v slast tudi hrana 7. žara. Kar pa se gašenja žeje tiče, je sli-ka dovolj zgovorna, a ne? ZA PRVE SOLSKE DNI v Erinih otroških trgovinah in na Erinih oddelkih z otroško konfekcijo NOVEKOIIKCIJE „ ,, Aca Poles je pred kratkim zamenjala službo. Iz premogovnika se je »preseli]a«v Muzej na Velenjskem gradu, kjer dela kot kustodinja. Že od nekdaj ima rada vse, kar je lepo in kar ima kakšno zgodovinsko vrednost. Zato se je iskreno razveselila pravega »šlrakla«. ki ji ga je izdelal kovaški mojster Hajnč Valenci. A za kaj se uporablja? Aca že ve, če drugega ne. bo pa za okras. FRKANJE r Era Nama Velenje Velma Velenje Dolina Šoštanj Blo govn il manj^ koi lani. So seveda ludi laki. ki pravi- jo. da /JI vse le ni krivo samo vreme. Krivda Je drugod Cc se je doslej v Šalťí^ki dolini podražila loploina energija. Sla bila lo kriva Premo-gcwnik in R'S. /daj nivei lako» /daj je krivda zunaj doline. Kriv je Holding slovenskih elektrarn. Legionarska Ko so nekateri slinili /a nevarno iegionclo, so biii prepričani, daje lo ýenski nar. Ker je Uidi moêno/ahrb-ina. Na morju Je hudo Mnogi, ki st") di'jpasi preživljali na morju,sose prtUiževa-li. da jim k'Xos morje ni bilo niO kaj naklonjeno. Predvsem zaradi vremena. Konec tedna ludi vclenjs4dm nogomcinilikna-pom ob moîju ni bilo nić prijetno, Pa nc zaradi \Temcna. V hosto s lovenc i sni o spe t Šli množi^ino v h so KS Salek. 1)jrističn<» (lrust>'o S-aiek ter l\iristicna /ve/4i Velenje pripravili prireditev, ki se spi»-l^luje 774*odavino in «binašnjini >sjikdai\jik()ni/nidi vsoliotoje v Sak'ku dišalo p«» številnih doliro-lah, tudi že po/a MJ eni h jed K na odru so vrstili nastopajoči« prikaz starih ohrli in sredi\je-veškii tržnica pa s(a v kraj privabila številne radovedneže. Tudi letaš ie Starotrski dan v Darko Oder, predsednik TD Šatek, Je s cetjsko grofično izme« njal darila, potem pa jo je "vrnir grofu, ffoto: Rok V.) Prikaz starih obrti fn običajev, pa staroveška tržnica, so biii obiskovalcem tudi ietos zanimivi. Zvečer je zagoreio. Ne zares in ne kar tako, Obiskovatci so zrli v razvaline Šaleškega gradu, ki so bile nekaj minut prav romantične, (foto: Rok V.) z grofieo Barbaro. žovniSke g^v-spode in malteškega viteza iz pobeLskc Komende, pripelje tudi knez îresjmir in njegovi podaniki iz Družmirja,.. ('cprav jc bil večer hladen, se jc na trgu tudi v večernih urah zbralo prceej obiskovalcev, ki so malo pred polnoči doživeli največjo atrakcijo večera. Ja, jçrad íalek je šc enkrat zagorel, to kr<\\ le za obiskovalce in opazcv valce. Svetlobni triki so bili odlični. večer pa nekaj minul več kot romantičen... ■ bš 26. ovčarski praznik v Sm/Ae/u nad Mozirjem Kaj pa ti vriskaš, kaj pa ti piskaš.. Drušno jXKležťlske mladine Z$*omje Savinjske doline, kni-jevni odhor Šniihel nad Mik ^irjem šteje hlizn 41) članov. Med pred n« is (ne nahïue «kIIxh ra fantje in dekleta Idilične sice pod(iolmií uvršajo ; njihova »ulavna« pa je ovčarski praznik, l.e« li»snji. bilje priJšr\|o soboto, je bil 26. po vrsti. Marko (»oličnik« član kra« jevnega odlM»ra druf^t^a nam je povedal, daje pri redil ev priljubljena med tukiij^njimi ljudmi» radi pa sj oglcdaji^ običaje, povezane / ovčarstvom ludi drugi ljudje od blizu In daleč. V primerjavi s prejšnjimi prireditvami so li znova lahko videli pranje, striženje ovac, predenje volne, pletenje, pripravo nekaterih jedi (žgancev, masovnika,...) »na novo pa so letos postavili statve in prikazali izdelovanje platna, »Vsako lelo nekaj opustimo in do-dam(5 kaj novega. Prav veliko motnosti nimamii.« Prikaz <^bičajcv dopolnili Še s pri pravo .stelje /a ovce, izdelavo šikln za prekrivanje streh, v avli tamkajšnje podružnične :5oleso pripravili r^izsiavo gi^elinov. Kol že nekaj let zapored se znova zelo potrudile članice tamkajšnjega akliva kmečkih žena in do- dobra napolnile police priložnostne prodajalne z domačim pecivom In kruhom. Za pravo raziviloženjc pri ovčarski staji sredi Smihelapa so poskrbeli šmihclski pevci ter mlad harmonikar Andrej Rak s prijatelji. Tp z Striženje ovac ni enostavno opravifo. Posebne škarje so biie tudi tokrat v rokah izkušenih Letos so prvič popestrili prikaz običajev, povezanih z ovčarstvom, s 'mojstrov" statvo za izdelovanje platna. Golobi (jolohi so leteče podgane, saj prenašajo ra/lične bolezni. CJo-lobi uničujejo s svojimi iztrebki fasade na stavbah in povzročajo materialno škodo njihovim lastnikom. Ciolobov je preveč. Postajajo moteči, ko si iščejo prostore za svoja gnezda. Zato v ljudeh vzbujajo jezo in sovraštvo. Ubiti goloba je postalo zaželje-no dejanje. Sliši pa se tudi zahteva po njihovem iztrebljanju. Drugi gledajo na golobe še vedno kot na živa bilja, ki si kot vse, kar je živega, zasluži spoštovanje. Hranijo jih in uživajo ob njihovi zaupljivosti. Dovolijo jim da si zgradijo gnezda na njihovem oknu ali balkonu. Zaradi tega pogosto postanejo tarča ogorčenih sovražnikov gt)lobov, ki ne morejo razumeli njihovih simpatij do teh živali in njihovo naklonjenost vzamejo bolj kot nagajanje ljudem in ne kol sočutje in spoštovanje do drugega živega bitja. Kol vsa živa bitja ima.io tudi go lobi svoje življenje, svoje navade. Tako sije par golobov izbral za svoje gnezdo korito za rože na mojem oknu. Najprej gaje izbral samček in nekaj dni vabil samieo, ki je potem preverila varnost gnezda tako, da sla oba nekaj dni posedala v bližini. Če bi bila prevečkrat motena, bi odletela in si poiskala mesto drugje. Medsebojna nežnost in pozornost golobjega parčka je zajeta že v pregovorih: božala sta se s kljuni in drug drugemu urejala perje. (Golobi so si zvesti do smrti). Ko je samica znesla dve jajci, sta valila izmenoma oba. Mislim, da je poteklo okrog 20 dni, ko sta se zvaiila mladička. Starša sta ju grela in zelo pi.>go-sto hranila iz svojih gol.š.Toda usoda je posegla v normalni raz-v BS 09.00 2 plasbo do pomoči Ustim, ki so jo potrebni • posnetekl. dela koncerta v Vinski Gori 10,10 Vabimo k ogledu 10.15 Blagovne zn^ke, ctolujmentama oddaja 10.45 Naj spot dneva 14.00 Videostrani 19.00 Vabimo k ogledu 19,05 Regionalne novice 19.10 Najspotdneva 19,15 Aerobika, 7. oddaja 19.35 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Nadwsku . pndf. Francu Žerdinu 20.55 Regionalne novice 21.00 Koncert Vlada Kreslina, posnetek 22.45 Vabimo k ogledu 22.50 Najspotdneva 22.55 Videostrani PETEK, 23. avgusta SLOVENIJA 1 08.00 Prisluhnimo tišini 08.30 Modro polete, 28/37 09.00 V znamenju dvojčkov 09.15 O zlatih iaboikih, 2/10 09.40 Dober tek vam želi Joe iz Libanona 09.S5 Enaistašola 10.40 Ljublana-Maribor, dok. 10.50 Dosežki 11.15 Okolje in mi 11.40 O živalih in ljudeh 12.00 Sylvia, 12/15 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Naravni parki Slovenije: Škocjanske jame 13.50 Vsakdanjik in praznik IS.OO Velika imena malega elaana 15.65 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Mladi virtuozi 17.05 National geographic 18.00 Marko, mavrična r?bica 18.10 Iz popotne torbe 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.30 TVdnevnik. šport, vreme 20.00 So leta minila, 4/6 20.30 Čudovita si, 4/7 21.20 NcmaL Ohio, 8. del 21.50 Dobro je vedeti • olimpijski kotiček 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Polnočni klub OO.OO Sedem dni, 12/22 00.45 National geographic 01.35 Mary Tyler Moore. 16. dei 02.00 Hrošči, 2/10 02.60 Prekleto seme, maked. f. 04.25 SPv kajakih in kanujih na divjih vodah, posnetek SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorOTia 10.00 Tv prodaja 10.30 Vremenska panor^a 15.00 Tv prodna 14.25 Televizija v času kljukastega kriza, doloim. 15.20 Mary Tyler Moore, 16. det 15.45 Dr. Quinnova,2/10 16.35 SP v kajakih in kanujih na divjih vodah, posnetek 18.20 Igra ljudskih množic, športni film 19.15 Videospoince 20,00 Živalske mumije, ang. dok. 20.50 Tržnica, nemški film 22.20 Praksa, 59. del 23.00 Najstrašnejši umof. 2/6 23.30 Big band rtv Slovenlja 00.05 VideospotnKe 09.10 Varuhi luke, nan. 10.00 Salome, nad 10.55 Moćno me objemi, nan 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 12.40 Tv prodira 13.10 Lucy na svojem, nad. 14.10 Odpadnik< nan. 15.00 TV prodaja 15.30 Vamhi luke, nan. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 17.20 Moćno me obiemi, nad. 18.15 Salome, nad. 19.15 24 ur 20.00 Pod krinko, amer, film 21.45 Potres v Nev^ř Yorku. nad. 23.10 Odpadnik, nan. 00.00 Prijatelji, nan. 00.30 24 ur <52> S7 sa 09.00 Dobro jutro 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Na obisku. . .pri dr. Francu Žerdinu 11.05 Na| spot dneva 14.00 Videostrani 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Regionalne novice 19.10 Nai spol dneva 19.15 Mladi upi, ponovitev 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 20.60 Regionalne novice 20.65 Vabimo k ogledu 21.00 Lučka v očeh, posnetek 1. deia koncerta 22.00 Najspotdneva 22.05 Cimbale-glasbilo, ki izginja, dok. oddaja 22.35 Vabirro k ogledu 22.40 Najspotdneva 23.10 Videostrani SOBOTA, 24. avgusta SLOVENIJA 1 08.00 Modro pdetje. 29/37 08.25 Zgodbe iz školjke 09.00 Vesela hišica, 23/23 09.20 Male sive celice, kviz 10.10 Arčibald, 8/26 10.20 Risanka 10.30 Dobertekvamzelisk^eiz Libanona 10.45 Enajsta sola 11.10 Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, 8/14 11.35 Radio aktivnost 20/26 12.Û0 Gore in ljudje 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Al andalus • namenco 13.35 Kulturno poletje 14^5 Zdrav^enje z delfini, nem. f. 16.00 Pipsi, 12/26 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Slovenski magazin 17.15 Ozare 17.20 Návrtu 17.45 Legende morja, 1/13 18.15 PafčekDa^,6/13 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.30 TVdnevnik. šport, vreme 20.00 Umor Rogerja Ackroyda. ang, lilm 21.40 Šest velikih ptezalskili pustolovščin, 5/6 22.10 Poročila, šport, vreme 22.40 Moške zadeve. 3.. 4. del 23.60 Lažnivec, amer, fitm 01.30 Legende mona, 1/13 02.00 Slovenski magazin 02.30 Prva noč mojega življenja, španski film 04.C£ Gimnastika, športni film 05.00 SPvkajakihinkanuiihna divjiti vodah, slalom (M), poffinafe SLOVENIJA 2 10.15 Murphy Brovitn, 5/22 10.^ Tatovi v noči, 3/3 12.00 Počitnice do zadnjega dáia, 3/5 12.15 Horace In Tina. 24/28 12.40 Jasno in glasno 13.45 Tv prodaja 14.15 Polje, kdo bo tebe ljubil, tv Maribor 16.00 SPvkajakihinkanuiihna divil h vodah, polfinale in finale, posnetek 17.15 Kvalifikacfie za SP v nogorrietu 2002, posn. 19.15 Videospotnice 20.00 Čez planke; Velika Britar^ija 21.15 Glembajevi, 1/3 22.00 Praksa, 60. del 22.45 Koncerti sobotnih noči; Budy guy in Fabulous Thunderbirds 00.40 Videospotnice 08.00 Tv prodaja 08.30 Dragon Ball, ris.serqa 09.00 Mali helikopter, ris.serila 09.10 Beliočniak. ris. tilm 10.10 Sedma nebesa, nan. 11.00 Providence, nan. 11.60 Lepo je biti milijonar, pon. 13.00 Bette, nan. 13.30 Pob^svNewYorlai,am.í. 15.20 Družinsko pravo, nan. 16.10 Zahodno krik), nan. 17.00 Avalon. amer, fitm 19.15 24 ur 20.00 Specialist, amer, film 22.00 Ad i jo. ljubezen, amer. f. 23.65 24 ur iuBn«ilt 92 09.00 Mladi upi, mladinska odd. 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Najspotdneva 09.50 Lučka v očeh. posnetek 1. dela koncerta 13.00 Videostrani 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Cimbale-glasbilo, lu izginja, dok. oddaja 19.30 Najspotdneva 19.35 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Na obisku, pri Janezu Hudeju 20.60 Najspotdneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Noč na plaži : Portwol 22.30 Vredno (e stoprti noter. obisk muzeia 23.00 Vabimo k ogledu 23.05 Najspotdneva 23.10 Videostrani NEDEUA, 25. avgusta SLOVENIJA 1 08.00 Živžav D9.50 22. srečanje tamburaških in mandolinskih skupin 10.15 Pihalni orkester rokava iz Marezig 10.45 Živab v navzkrižnem ognju. 5/7 11.15 Ozare 11.20 Frančišek Asiški-duh Assisija 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, špori, vreme 13.10 Potovanje predaleč, 3/7 14.00 So leta minila, 4/6 14.30 Jazonin argonavti, 1/2 16.00 O živalih in ljudeh 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 18.05 Prezrta okolja. 5/5 18.35 Žrebanjem 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TVdnevnik. šport, vreme 20.ÛO Mavrica 21.45 Velika imena malega ekrana: Franjo Meglič 22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Zgodbe iz Avstrabje. 8/9 23.55 Deps, hrvaški film 01.25 Prezrta okofja. 6/5 01.50 Ushuaia: Narava, 3/10 02.35 Najstrašnejši umor, 2/6 03.05 Slepa boginia, 1/4 04.00 Vsakdanjik in ^n^ 05.25 SP v kajakih irt kanujih na divjih vodah, finale SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 09.35 Tv prodaja 10.05 Raď imam Lucy. nan. 10.30 Navrat na nos, 5/10 11.20 Slovenski ljudski plesi 11.50 Tv prodaja 12.25 MolociklizemzaVN Češke- 250 ccm, prenos 15.00 SP v kajakih in kanujih na divjih vodah, prenos 17.15 Kvalit, za SP v nogometu 2002. posnetek 19.15 Videospotnice 2Q.OO U^uaia: Narava, 3/10 20.50 MufpftyBrovkřn.6/22 21.15 HomoTuristicus 21.35 Slepa boQinja, 1/4 22.30 Orientální plesi, doku m. Dddaja o plesu 23.30 VideospotnKe i 08.10 Tvprodaia I 08.40 Dragon Sall.ris.serija i 09.10 Mali helikopter, ris.serija I 09.20 Beliočnjak, ris. film i 10.20 Sedma nebesa, nan. I 11.10 Providence, nan. j 12.00 Lepo je biti milionář, i pon. I 13.30 Smola pa taka, nan i 14.00 KotoĆe in sin, amer, film i 15.50 OmŽinsko pravo. nan. : 1S.40 Zahodno krilo. nan. \ 17.30 Izginuli brezdomec, amer, i lilm I 19.15 24 ur I 20.00 Tango in Ca^, amer, film : 21.50 Lahek plen, kanad film j 23.30 24 ur, ponovitev kanali ST 02 09.00 Mladi upi, ponovitev 09.40 Iz ponedeljkove oddaje Dobro jutro 10.30 1105. VTV magazin 10.50 Športni torek, športna intormativna oddaia 11.05 Iz olimpijskiti krogov 11.10 VIP TURNIR 2002, reportaža s teniškega tumirja v Velenju 11.55 Vabimokogledu 12.00 Z glasbo do pomoči tistim, ki so jo potrebi-posnetek 1. deia koncerta v Vinski Gori 13.05 Iz sredine oddaje Dobro jutro 13.55 Videostrani 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Iz petkove oddaje Dobro jutro 19.55 Na obisku: pri dr. Francu Žerdinu 20.55 Lučka v očeh. posnetek 1, dela koncerta 21.55 Vabimo k ogledu 22.00 Videostrani PONEDEUEK, 26. avgusta SLOVENIJA 1 07.30 Utrip 07.45 Zrcafo tedna 08.05 Slovenski magazin 08.30 Modro poletje. 30/37 09.05 Iz popolne torbe 09.25 Marko, mavrična ribica 09.35 Oddaja za otroke 09.55 Živali v navzkrižnem ognju. 5/7 10.25 National geographic 11.20 Návrtu 11.45 Legende morja. 1/13 12.15 Zgodbe iz Avstralije, 13.00 Poročila, špol. vreme 13.20 O živalih in ljudeh 13.55 Ljudje in zemlja 14.45 Polnočniklub 15.55 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, špol. vreme t7.00 Heantos-vozovnica iz pekla, dokum. oddaja 17.50 Otok živali. 3/13 18.15 Radovedni Taček 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.30 TV dnevnik, špofl, vreme 20.00 f^anatea,3/13 20.55 Ta moja družina, 6/6 22.00 OdmevL šport, vreme 22.45 Ecce Homo, 9/13 23.45 Heantos - vozovnica iz pekla, dokum. oddaja 00.30 Mary Tyler Moore, 12. del 00.55 Hrošči, 3/10 01.40 Prekletstvo r^ichae la Myersa. amer, film 03.05 HomoTuristicus 03.25 Križarske vojne. 4/4 06.20 Končnfca, pon. 06.05 Šport SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.00 Tvfïodaja 10.30 Vremenska panorama 13.00 Tvpïodaja 13.30 KoncertiSobotritinoči: Elevators in Commodores 15.25 Živalske mumiie. dokum. 16.20 Mary Tyler Moore, 17. del 16.45 Hrošči, 3/10 17.45 Počitnice do zadnjega diha, A/S 18.00 Horace in Tina. 25/26 18.25 Štafeta mladosti 19.15 Videospotnice 20.00 Križarske vojne, 4/4 21.00 Končnk:a 21.45 Memoari. 1/2 22.40 Alica, dok film 23.05 Brane Rončel izza odra 00.35 Videospotnice 09.10 Varuhi luke. nan. 10.00 Salome, nan. 10.65 Močno me objemi, nan 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 12.40 1V prodaja 13.10 Zahodno krilo, nan. 14.05 Odpadnik, nan. 16.00 TV prodaja 15.30 Varuhi luke. nart. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 17.20 Močno me objemi, nad. 18.15 Sak)me,nad. 19.15 24 ur 20.00 Tessin telesni stražar. Film 21.50 Škandal med v(^aki, 3/3 22.40 Odpadnik, nad. 23.30 Prijatelji, nan. OO.OO 24 ur, ponovitev kanali TOREK, 27. avgusta SLOVENIJA 1 07.20 Kulturna kronika 07.30 Odmevi 08.00 fytostovi 08.30 í^odro poletje, 31/37 09.06 Pravljica o cariuSaltanu, 6. del 09.15 Srebmogrivi konjič, 21/26 09.40 Otok živali, 3/13 10.05 Sanjska dežela: Bohinj 10.30 Vozovnica iz pekla, dokum. oddaja 11.15 Frančišek Asiški • duh As^sija 11.55 Manatea,3/13 13.00 Poročila. Špoft, vreme 13.35 Orion 14.55 Zlata Šestdeseta: Beat v vsako slovensko vas 15.55 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Indijanci. 5/5 17.45 Zakladi sveta, 1/26 18.05 Slovenska ljudska pesem 18.10 Enciklopedija znanja: Prce 18.25 Knjiga mene briga 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.30 TVdnevnik,šport,vreme 20.00 Gore in ljudje 20.50 Aktualno 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Četrtekdvanajstega, 1/2 00.26 Knjiga mene bnga 0045 Indijanci. 5/5 01.45 Zakladisveta. 1/26 02.00 Gore in ljudje 02i0 Aktualno 03.50 f^ary Tyler f^oore, 18. del 04.15 Hn5šči,4/10 05.05 Lucky cupids, dokum. oddaia 06.25 Šport SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.00 Tv prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.00 Tvprodaia 14.30 Križarske vojne, 4/4 15.20 Tv prodaja 15.35 Končnica 16.20 Mary Tyler Moore. 18. del 16.45 Hrošči. 4/10 17.45 Močenega. koprodukcijski film 20.00 eoter3, aïïier. film 22.35 Praksa, 61. det 23.20 Videospotnice C53> 4B S8 09.10 Varuhi iuke, nan. 10.00 Satome, nad. 10.55 Močno me objemi, nad. 1150 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 12.40 TV prodaja 13.10 Najbolj smrtonosni roji, dokum. oddaia 14.05 Odpadnik, nan. 15.00 Tvprodaia 15.30 Varuhi iuke, nan. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 17.20 Močno me objemi, nad. 18.15 Satome. nad. 19.15 24 ur 20.00 Prever)eno 20.46 Ponovno srečar^e, amer, film 2225 Odpadnik, nan. 23.20 Priiarelji. nan. 23.50 24 ur, ponovitev kanali ZT M sâ 09.00 Dobro jutro, infonnativno i 09.00 Nogomet, posn. tekme • razvedrilna oddaja Rudar:Vega Olimpija 10.00 Vabimo k ogledu ^ 10.35 Vabimo k ogledu 10.05 t^aj spot dneva t 10.40 Naj spot dneva 10.10 t^a obisku: pri Janezu i 10.45 Zmajev poljub, odd. o filmu Hudeju 1 14.00 Videostrani 14.00 Videostrani 1 19.05 Vabimo k ogledu 19.00 Vabimo k ogledu 1 19.10 Ustvaijajamo skupaj, 19.05 Regionalne novice mlad. oddaja 19.10 t^aj spot dneva 1 1950 Naj spot dneva 19.15 Spoznajmo jih- [ 19.55 Vabimo k ogledu avstralske livali i 20.00 1106. VTV magazin 19.40 Videostrani i 20.20 Športni torek, športna 19.55 Vabimo k ogledu informativna oddaja 20.00 Iz oddaje Dobro jutro \ 20.35 Iz olimpijskih krogov 20.50 Regionalne novice i 20.40 Vabimo k ogledu 20.55 Vabimo k ogledu [ 20.45 Festival Rxk Otočec 2002 21.00 Wogomet, posn. tekme. i 21.30 Viva turistica Rudar : Vega Olimpija 1 22.00 Festival 8režice: koncert 22.35 Zmajev poljub, odd. o filmu skupine The Dufay 23.00 Vabimo k ogledu Coltectiv 23.05 ^aj spot dneva 1 23.20 Naj spot dneva 23.10 Videostrani : 23.25 Videostrani SREDA, 28. avgusta SLOVENIJA 1 07.20 Kulturna kronika 07.30 Odmevi 08.00 l>3ber dan. Koroška 08.30 Modnj poletje. 32/37 08.55 e3bar.6/13 09.20 Pipsi, 12^26 09.40 Sloverrska ljudska pesem 09.45 Enciklopedija znanja: Rice 10.00 Knjiga mene briga 10.20 Zakladisveta, 1/26 10.35 Indijanci, 5/5 11.35 Normal, Otiio. nan. 11.55 Gore in ljudje 13.00 Poroâla. šport, vreme 13.30 Noe Noe. sng drama Maribor 13.55 JazoninAtgonavti, 1/2 15.20 Aktualno 16.30 PonDčila,šporl. vreme 17.00 Balada o Bajkalském jezeru. 2/2 17.45 Pod klobukom 18.35 Risanka 19.00 Oanes 19.05 Vaškraj 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Ljubezenski prizori iz velemesta, nemški iilm 21.30 Pozdrav iz Izraela, dok. 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Festival Radovljica 00.15 8alada o Bajkalském jezeru, 2/2 Ol.OO MaryTylefMoore,19.del 01.25 Hrošči, 5/10 02.10 Prvovrsten kos, amer. Í. 03.40 Sanson 2001 SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.00 Tv prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 Tv prodaja 15.15 Slovenski ljudski plesi 15.45 Tv prodaja 16.00 HomoTuristicus 16.20 Mary Tyler Moore. 19. del 16.45 Hrošči, 5/10 17.45 Dogodek v majhnem mestu, amer, film 19.15 Videospotnice 20.00 Hoffmannove pripovedke, balet 22.40 Praksa. 62. del 23.25 Cista zloba, 2/4 00.15 Videospotnice T-XX 09,10 Varuhi Iuke. nan. 10.00 Satome. nad. 10.55 Močno me objemi, nad. 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 12.40 Tv prodaja 13.15 Preverjeno 14.05 Odpadnik, nan 15.00 Tv prodaja 15.30 Varuhi Iuke, nan. 16.25 Med sovraštvom in ljutteznijo, nad. 17.20 Močno me objemi, nad. 18.15 Salome,nad. 19.15 24ur 20.00 Najhujša izdaja, amer. f. 21.45 Ne izpusti je, 2/2 23.15 Odpadnik, nan. 00.10 Prijatelji, nan. 00.40 24 ur. ponovitev kanali as 09.00 Dobro jutro, infonnativno • razvedrilna oddaja 10.00 VaCnmokogledu 10.05 Festival Brežice: koncert skupine The D u fay Coyectiv 10.50 Najspotdneva 14.00 Videostrani 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Regionalne novice 19.10 Najspotdneva 19.15 1106. VTVmagazin.pon. 19.35 športni torek, ponovitev 19.50 Iz olimpijskih krogov 19.55 Vabimo k ogledu 20,00 Iz oddaje Dobro jutro 20.50 Regior^lne novice 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Z glasbo do pomoči tistim. k3 so jo potrebni • posnetek 2. dela koncerta v Vinski Gori 22.10 Junaki naš^ krajev. dokumentarna oddaja 22.40 Vabimo k ogledu 22.45 Najspotdneva 22.50 Videostrani 22. avgusta 2002 ZANIMIVO 15 Modro bela kronika Voznica zadela kolesarja In pobegnila ZAi.tlC • Prejšnji petek, ntiilo 14. urij, jcvo/nikKZM, t4'letni B.V jf okolico Žalca vd/il ri smeri Savinjske ceste pr(»U Zdniv-stvenvmu ctomu v Žalcu. Pri sreCiinju o/jrt>ma zavijanju mu jo nasproti pripeljala neznana voznica iwebncga avtomobila Renault 5, kovinsko sive barve. Kljub umikanju obtíh sia voznika trčila zvo-xili. Pri tem se je voznik K/M huJn lelesno p*)§koUcivaI. C)ba sla c.jdpeljala s kraja ne-srcCe. Kasneje pa je B.V iskal zdravniško ponn'>i in o lem obvestil žalske policiste. Ti pozivHjt) morebitne očividec nusreíe in ckI 25 do 30 ici staro vo7jijco osebnega avtomobila Renault 5, kovinsko sive barve, ki je odpeljala s kraja nesreče, da sc čim prej oglasi na najbližji policijski pt>staji in pojasni okoli.sčine nesreće ali pokliče na tel. Št. 113. Traktorist podlegel poškodbam ŽALEC- 41.tetniJJ.ixLih4)jjei)rej.šnJo nedelji», ub 17J5 uri. vozil s traktorjem pu lokalni cesti iz smeri Znbukovica proti Kasu za m. Pri tem jev blagem ovinku zapeljal desno izven vozJAča. kjer se je traktor zaradi travnate nabre?ine začel prevračali. Med prevračanjem je vo/j^ik padle iz kabine in sc ko hudi'k p^x^kodd:i je umrl na kraju nesreče. Odnesel opreme za 450 tisočakov VELENJE - Prejšnji ponedeljek, neknj pred četrto uni zjutraj, je neznanec vlomil v poslovalnico Era Biro oprema n:i Saleiškl cesti v Velenju. Pri zapaičanju prostorcw je odnesel s sabo tudi računalnii^ko opremo v vrednosti 450 tisoč tolarjev. Udaril ga Je s stolom po glavi VËLEN.IE ' Krejsnfi torek, približno oh 2. uri zjutraj, so velenjski policisti pohiteli na parkirni prostor pred velenjsko Kdečti dvorano. Iger seje pretepalo več oseh. Med pretepom jc ncznanec s kovinskim stolom udaril po glavi PK. iz okolice Velenja in ga lažje telesno po?kod^waL Odnesel cigarete, mobi kartice, denar... VELENJE -V ni>či i/ p«inedvljka na to-rek. prij.^nji (eden, je neznani storilce vlo« mil v trafiko nu Cankarjevi ccsti v Velenju, iH.st ]>o(ljet|H 3-dva iz Ljubljane. Iz notrn-nj<»sti je va tarča neznanca, lokrat pa je i/n<^îran jt"*vti tídne.selvečza-vt'>jev cigaret, vrednih blizu 5K6 tisoč SFF. Jadrno je zapustil »>Hram« ŠMARTNO OB PAKI - Erino trRovino Hraniv Šmarlnem ob Paki je sredi prejšnjega tedna, približno ob 2. uri zjutraj, obiskat nepovabljen i;ost. Med nasilnim vstopanjem v trgwinosc je sprožila signalna varnostna naprava in pregnala dolgo prstne žil- Pri jadrném zapu^--anju prizorii^a je vlomilcu uspelo odnesli le nekaj steklenic vina. Škodoso ocenili na lU tisoč tolarjev. Obiskal Je šolo VELENJE-v sretlo, Í4. avjiuMa, so zaposleni osnovne Gustava Sillha v Velenju obvestili velenjske policiste, da jih je obiskal nepridiprav. Njegov obisk si b<.>d(^ zapomnili po tem, da so ostali brez treh videoplaveijev, vide-orckijrdcrja, dveli skenerjev, računalnika in kaselolona. Vrednost odtujenega blaga so ocenili na približno 600 tisoč tolarjev. Odpeljal kolo z motorjem VELENJE - V dneh od torka do četrtka, prejšnji teden, je ne/nani storilec vlomil v vikend hišico na Cesti na jezero v Velenju. lil je našel starejše kolo z motorjem, znamke 'Ibmos APN 6 in ga odpeljal. S tem je oî^kodoval K-S. za pribliJrno 6t) lisoč tolarjev. Tovornjak so hitro našli VELENJE - V svoje poročilo za soboto, 17. avgusta, so velenjski {Hdicisti zapisali tudi odvzem tovornega vorila, znamke MAN. Odtujil naj bi ga 23-letni Z-Č*. iz Velenja. Vozilo, vredno približno X 5 milijona tolarjev, je lastnik PK. pustil na parkirnem prostoru v sc je veselil »ulova« kratek čas, saj so ga velenjski policisti prijeli istega dne malo pred 6 uro zjutraj. Svoje početje moral sedaj pojasnili na sodižču. Poškodoval kolesarja In pobegnil ZAVODNJE- Pred tednom dnije nezjia-ni voznik osebnega avtomobila na cesti v Ziivodnjah poškodoval kolesarja M.K. in pnbcgnil s kraja nesreče. Pri zbiranju obvestil so možje v modrem ugotovili, da naj bi nesrečo povzn^čil voznik golfa S.J. iz Velenja, vzrok zanjo pa naj bi biia nepravibia stran vožnje. Da bi se ko lesar izognil trčenju, se je umikaj vtîzniku osebnega avtomobila in pri tem padel preko ograje. V nesreči se je lahko telesno ptiSkodoval. 19. tekmovanje starih ročnih in motornih brizgain v Šoštanju Ne hitrost, ampak ohranjanje dediščine ŠOŠTANJ, 17. avj>u.sla - Člani prosttivaljne^H };asitske-društva Šoštanj mesto so eni redkih, če ne celo edini v Sloveniji, ki poskrbijo za to, da v gasilskih društvih ^irom de/.ele na sončni strani Alp obrišejo prah s starih ročnih in motornih hrizgaln ter z n^jimi sode* lujejo na tekmovanju posebne vrste. Letošnje je bilo že devetnajsto. Novo vodstvo šostanjskcga gasilskega društva ga jc lo-kral zastavilo nekoliko drugače in oh koncu nam jc predsednik Doris (»oličnik zadovoljen dejal, da so svojo nalogo uspešno opravili. Tekmovanje starih ročnih in motornih brizgain so prestavili iz nedelje na soboto, na kasnejši čas in kaiřc, da je bila sprememba dobrodošla za vso. Tekmovanja sc je tokrat udeležilo več desetin kot lani, več je bilo tudi obiskovalcev, Po dolgem času so oh koncu uradnega dela pripravili še veselico in tudi taje zadovoljila njihova pričakovanja. ''Sicer pa ni osnovni namen tekmovanja daseganjc čim boljših rc/iijtatov. hitrost dc.sctin, ampak nam gre bolj za ohranjanje kulturne In tehnične dediščine. Moram reči, da so glede lega v nekaterih gasilskih društvih karvesini. Med njimi smo ludi ml" lekmovanje so otvorili organizatorji prireditve «veterani Šoštanja, ki pa so nastopili izven konkurence. Sicer pa so desetine dosegle naslednje uvrstitve: v konkurenci motornih brizgain pri moških je nastopilo osem desetin, prvo mesto pa so osvojili člani PCiD Tr-novije pred Teharjami in POD Parižlje - lopovi je. Vaje niso dokončali gasilci Šentilja: med devetimi ekipami v konkurenci ročnih brizgain so si prva tri mesta razdelili: P(tD Ljubno ob Savinji, druga je bila ekipa Dlance - člani, tretji Šentjur; pri žensksib je bila konkurenca skromnejša, saj so v ick-movanjuzrocnimi brizgalnami nastopile le tri de.setine (zmagovalke so bile POD Blanca -Članice pred Ljub-nim ob Savinji in Bianca - veteranke), pri motornih brizgalnah pa so svoje gasilske sposobnosti pokazale le članice PGD Gornji Grad-Organizatorji so za udeležence tekmovanja pripravili nekaj nagrad. Za najbolj aviemično desetino so rityglasili PGD Ljubno ob Savinji in jo nasadili 7. brezplačnim ogledom Muzeja premogovništva Velenje, od najbolj daleč je prišla desetina PGD Glanca in si za to prislužila plato piva, najstarejši u dele ž-encc tekmovanja pa je bil 92-letni Jože Kukovič iz PCÎD Šentjur. Na to tekmovanje ga bo spominjala slika .sv. Florjana, ki ga jc upodobil Drago Šumnik-Veteranke PGD Bianca med ^akcijo» ® ^^ Veterani Gornjega Grada so svoje deto opraviii »srednje dobro» Kolo V moji občini Piše: Jure Piano RRTRTRVnrx rflC. Končni cilj je izuradnja celotnega omrežja kolesarskih površin, navezava te^u omrežja na državne in dru^e <»l>činske javne k4»lesarske poti, označitev vseh turistično rekreacijskih in uurskih kolesarskih poti predvsem pa znumjšanje motomeua prometa v mestu pri vsakdanjih in slu/imenih opravkih ter dni^ih vsakdar^ih poteh. Stni-tejiija razvoja dr/it\nega kolesarskega omrežja priporoča naj bi bila v me* stih dolžina kolesarskega omrežja 30-50% dolžine vseh mestnih ulic in naj bo kolesarski pr(»met ustrezno in-te^rinin v celotno prometno ureditev. V/postđvlti se mora tudi sistem teme-Ijlteua in rednega vzdrževanja kole* sarskih površin in signalizacije« tako v mestu kol na turistično rekreacijskih poteh občine. Sredstva Zagotavljanje sredstev z-a načrtni pri-slop k izgradnji kolesarskega omrci^ja bi potekalo po že ustaljenih oblikah iz občinskega proračuna in s pridobivanjem sredstev iz skladov Evropske Sedanjost z vizijo za prihodnost (4) .M ML Ai skupnosti, ki je lakim projektom naklonjena. Tako je v letu 2(K)1 bila ob .Severnem morju odprta, »North sea cycling route«, najdaljša urejena kolc-sarsk;t pot na svetu - 6.000 kilometrov skozi 7 drŽav: Nizozemska, Nemčija, Danska, Švedska. Norvcáka, Školča in Anglija-polovica sredstev za njeno izgradnjo je bilo zagotovljenih iZ evropskih skladov. Izgradnjo kolesarskega omrežja je verjetno mogoče vključil i tudi v meddržavne in regijske projekte. V kolesarskih deželah se označevanje turistično rekreacijskih kolesarskih in gorskih poli Ti-nancira in vzdržuje s sredstvi sponziJrjev, ta-koda imajo smerni, ob-vestilni in drugI znaki logotip, sliko izdelka ali besedilo sponzorja. Na pc^doben način financirajo izdaje vodičev in zem- ljevidov. Kot sponzoiji nastopajo tudi pokrajine, turisiične organizacije in kraji, še posebej na varstveno zaščitenih področjih ali v nacionalnih parkih. Investitorji kolesarskih povezav in parkirišč so lahko krajevna podjetja, ki z izgradnjo kolesarskih površin omogočajo svojim delavcem cenej.ši in bolj Turistično rekreacijska koiesarska pot pri ScMadmingu. Foto: Jure Piano zdrav prihod na delo. Na Danskem ao podjetja, ki omogočijo delavcem prihod na delos kolesom, oproščena nekaterih davkov. Možnosti je nešteto, potrebno je predvsem hotenje. Realen in pravi pristop pa lahko zagotovi oblikovanje posebnega sklada ali v ta najnen posebej oblikovan finančni me-nedžnient. Kole.sarjem prijazna mesta Nemčije .so v že začetku 9(i-tih let vlagala za urejanje kolesarskih površin letno 10-50 DOM na prebivalca. Pomembno pa bi bilo, da bi strokovnjaki poiskali tehnične možnosti najbolj racionalnih in ne predragih gradenj. V tujini se za turistično rekreacijske kolesar.ske poti pogosto uporabljazelo kvaliteten, kol teniško igrišče obdelan makadam. Korisiijose že prej uirjeni nasipi rek, jezer in zajetja elektrarn, ki se poglobijo, nasipajo in dokončno izravnajo in utrdijo, čez Čas pa se lahkii tudi astaltirajo. Zaključek Dosedanja vlaganja v kole.sar.skc píwršine v občini ni.so bila dolgon:)čno in razvojno zastavljena, niso sledila potrebam in niso vplivala na zmanjševanje motornega prometa. KDle^sarske površine ne zahtevajo toliko prostora kot motorne ceste in parkirišča. Temelj razvoju kolesar.stva in izgradnji kolesarskih površin pa naj bodo motivi, potrebe in volja, da se ludi Velenje zave evrt^pskih trendov pri razvoju kolesarskega prometa v mestnih središčih in razmahu kolesarske rekrcacijc ter njeni vlogi v turizmu. V tem prispevku je podanih do-Viîlj utemeljitev, predlogw, argumentov in primerov, da se lahkt> zamislimo, preudarimo in odločimo slediti tem trendom in potrebam,saj kolo ni več namenjemi samemu sebi in Zii^a-nim posameznikom, temveč zdravemu /življenju in udobju čUwekav trel-jcm tisoč letju- 16 REPORTAŽA 12. avgusta 2002 »Pomlajen« 15. VIP CUP velenjskega M cluba Udeiežemi so igrali hdli, P'^h se smejali in družili U'lasnJijHhilejnr I5.V1PCLIP Iťniški lurnir je bil /»sntmin pcKJohno kot vsi doslej, (»lavni TH/U»^ (Irki/enjH naj bi bil tenis {ij^nilo ^u jc* 190 udeležencev), 21 se Aidnjii lelu /dl« e, odliCne pijaCe in Jedače 1er sprostitve, ki jo politiki, poslovneži, ljudje i/ sveta zabave ... potrebujejo prav tako kot vsi ostali. Ali pa 1h)IJ. Lcuw so mnogi ugotavljali, da obisk 111 bil lako velik kol prcj.^uja Ida, /clo veliko obrazov v uradni icniski opravi, ki jo pripravijo in scšijcjo v M clubu. pa jc bilo Clslo novib in mnogim ncznanib. A lo naj bi bilo po bu^udab Marjana Gaberska, direktorja M cluba in »očcla« turnirja, dobro. »S tem se prireditev pomlajii* je«, ju prepričan. Med obrazi, kijih doslej šc nismo videli na lurnir]u» pa jlb poznale ludi vi, smo opazili Jelinčičevega slrankarskega kolega, poslanca Saša PeCeta. »Danes sem prvič tukaj, pa šc danes nisem dobil vabila, ampak sem se pritihotapil skupaj s poslovnim sodelavcem Železnikom.« Ker ni dobil vabila, seveda ludi tenisa ni igral, /e kmalu po prihodu pa se jc preizkusil v slrcljiinju 7i\ najbolj mirno roko, kjer je bil nasprotnik vseh lek-movalcev (ni jih bilo malo) olimpijski prvak Rajmond De-bevec, ki ga jc ludi lokrai spremljala žena, nekoč Ve-lenjčanka Metkii. Vendar letos ni imeia toliko časa za klepet z udele/^cnci, saj je Rajmondu »rihlala« nove sponzorje. »Od vsakej^a dobim 20 odstotkov,« nam jc zaupala, ko jc uspešno uredila ireijcga in Se, da veliko časa leios prei^ivljajo v stanovanju, ki so ga kupili v igra. dodal pH je se: »(»lede na kvaliteto igralcev, ki sem jo videl, ho zadostovalo, ce pri* hodnje leto marca /učnem igrati tenis. Tudi golfa še ne i^ram, ker ^rem |)onavadi vedno v korak za čiisum. ibrej bom golf verjetno začel igrati <>ele pri petdesetih.« Janez Kurman, župnik iz Starega Velenja, znan mnogim po vsej drŽavi, je bil kol v.^ako leio zelo glasen in družaben. Tudi tokrat se je hladil v klima-tl/iranem Sojoru, kjer je, ko smo ga zmotili, klepetal z ministrom Vladom Dimovskim. Ciovorila sta o domovih za ostarele, kjer si minister prizadeva, da bi podelil veČ koncesij zascbnikcun, navdušuje pa ga ludi ideja varovanih slancTvanj, kijih bo v prihi^dnje ic bolj podpiral. Ne eden ne drugi nisi a igrala tenisa, čeprav nam je Furman povedah »Tenis zadnje leto sicer spet igram, a kondicija ni ta pnt>a. Moram pa zbrati pogum, da bom nastopil z loparjem tudi pred javnostjo.« /.aupal nam je se, daje imel vzadnjih lednih v ťari veliko dela. /a njim je veliko pogrebov, še vedno pa je bil poln lepih vtisov na četrtkovo ma.^o na Siarem trgu, ki jo je prvič opravil na proslem. »To Je izreden verski dogodek tako /a i^iipnijo kot mesto Velenje,« jc prepričan. Za dopust Se ni imel Časa, pred kratkim pa je na hitro »rikočiUv Beograd, kjer je obiskal oficirja, s katerim Sla se spoprijateljila med .služenjem vojaškega roka. Ko so ga na Hrvaškem ustavili policisti, ker naj hi vozil prehitro, in ga povprašali, kaj je po poklicu, mu najpjcj nisoveijeli, da je duhovnik, lloieii so dokaz. Furmana jc denarne kazni »rešila« revija Mars, kjer so gs uvrsiili med najbolj znćine Slovence, objavili pa so tudi sliko. Poslovnež Zoran Jankovtč je med tislimi. ki na VIP prihaja vidim kar pogosto,« C) sodelovanju 7 M clubom - pogodbo so podpisali na lan.skcm VIP-u -pravi, da poteka dobro. In kako kaže s prihodom »njegovega« najboljšega soseda v Velenje? »To morale vprašali vašega župana. Mcrcator bi rad prišel, samo lokacije Še vedno nismo našli.« Pa smo ga vpra.Šali. Srečko Meh je bil la dan razpet med Staro Velenje. Salek in jezero, na Jankovičcvo vpra^ianje pa jc odgovoril: »Mislim, da moramo počakiiti na ko-mo blizu temu. da bomo lahko rekli, da Ihi še nekdiMKi veletr-)40vcev gradil v Velenju.« stike y javn^wljo skrbel v Muri, kamor naj bi ga povabil Ve-lenjčan Borut Meh. novi direktor Mure. Na VlP-u ju ni bilo, za Doruta pa je mnogim gospodarstvenikom še vedno da je ixj.šei i/ doline, kjer .sicer .še vedno živi y družino. Tudi C^ido Omladič. direklt^r CRE, rad igra tenis, a ga tokrat ni. C uli Še posledice poškodbe, vendar je sobotno dru?enje izkoristil predvsem za poslovne pogovore in dogovore. » I^kaj se zberejo taki» poslovneži kot športniki in kulturniki, zato je (o druženje vedno Ziinimivo,« nam je povedal. Na vpra.šanje, o čem je tekla beseda med njim in /.oranom Jankovičeni, saj .smo ju nekajkrat videli skupaj, Na tribunah Je bito zanimivo predvsem ob koncu vročega dneva. Ekshibicijski dvoboj sta dobila Bobo Živojinovic in Zo* ranom Jankovičem, /d sta v zabave poini igri premagata Gorana Prptća In Toneta Ropa. Za koga je navijal predsednik? Le kaj so st zaupail Bojan Prainikar, Gvldo Omtadič in Zoran Jankovlč? So govoriti ie o nogometu ali tudi o postu? Nicer pa je velenjski ^upan tudi tokiat priiei predvsem zaradi druženja, saj nikoli ne igra lcnÍ5»a. »Od Športov mi Je najbližje »pingpong«, tako l)esed-no kot dol)ese m zeleno tni« /o. Srečal sem se z mnogimi župani, pa direktorji. Tii tudi o problemih lažje govorimi pomagali kupiti oov aparat za celjsko bolnišnico za pomoč ob infarktu in Še marsikaj konkret- nam je odgovoril: «Pogovarjala sva se o prihodnosti. V gospodarstvu strahu ne poznamo, poznamo pa izzive. Zato ludi prihod nove konkurence v Velenje to jesen jemljemo tako.« Med domačini najboljši Kavtičnik VelenjČanov je bilo na letošnjem VIP-u veliko. Med njimi so se prvič poka/ali nekateri uspešni podjetniki mlajSe generacije, večina pa jih tenisa ni igrala. Zakonca Mlakar Rajmond in Metka Debevc sta dokazat a, da sta vedno trezna. Oba sta na aikotestu, postavljenem ob vbodu na prired» itev, napihala O. Lepa dekieta so de! VtP-a. Športniki tudi. Zagotovo stoven-skima smučarskima asoma nt bito težko sesti vmes. Sašo Peče je prišel prvič in brez vabila. Za prihodnje teto je napovedai zmago v tenisu. Izv^h ... Saš(» Peče je po streljanju na tarčo izgledal zelo samt«avesi-no, na mišc vprašanje, koga je vidcI v tarči, pa je odgovoril: »Toneta Kopa«. \n dodal: >l)anes ne bi preveč o politiki, ampak je p<» mo je eden tistih politikov, kije /ii odstrel.« Namen njegovega (Obiska jc bil, da preveri, kako udelc/tenci igrajo lenis, da vidi, če bo naslednje leio želel bili povabljen tudi on. Zelja obstaja. Odločil se je namreč, da bo to naslednje leto »njegov« turnir, pri čemer ima eno samo i^eljo - prvo mesio. Sicer tenisa ne ne le zaradi druženja, ampak vedno igra tudi tenis. Lelos tu ni biJ tako uspeSen, zadovoljen je bil pa vseeno, »'l\jkiiJ se vedno počutim dobro, med letom tenisa ne igram dovidj, morda dvakrat na mesec, Velenje pa imam zapisano v mojem koledar;ju. Domačini namreč vedno pripravijo vrhunsko prireditev. Vesel sem bil Gorana Prpiča, ki ga nisem videl od takrat, koje zmagal v Umagu, veselim se ponovnega srečanja z Hobom Živoji-no vičem. To so ljudje, kijih redko vidim. Sicer pa je Slovenija taku majhna, da vse ostale nega«. Župan je počakal tudi na predsednika države Milana Kučana, ki je prii^cl pozno popoldne. A uspel ga je le na hitro pozdravili, piMem pa je bila vrsta tistih, ki so mu želeli ludi stisniti roko, predolga, /a njim so za mizo kasneje sedeli in nazdravljali z odličnim vinom direktor Premogovnika Fnmc Žerdin. pa direktor (iorenja Jože Stanič in direktorica Cs-olecha Zofija Kukovič. Med drugim smo prav na VIP-u izvedeli daje Srečko Meolic, 1'anl njene hčere Mihele, doslej zadolžen za stike z javnostjo v Esotechu, nasiopil novo službo v domačem kraju. Odslej bo z-a {Mins NI) Sla vme.s skočila Se v ŠoStanj, da sla si ogledala gasilsko tekmovanje in se kasneje vrnila. Peter Tratnik jc pozabil na kruh in se raje veliko druž U s kolegi, med katerimi sla ludi zakonca Korenič. Slave, ta glavni na KRS Velenje, je želel na predstavitvi rol-erjev Rtvc.s nataknili »kotalke« in se preizkusili v nikoli pozabljenem znanju. Ko me je prepričal, da bi to storila tudi sama, saj je bil kar nekaj lel moj trener v žal »preminulem« koLalkarskem klubu, sva (na mojo srečo) ugotovila, da rol-erjev ne posojajo. Slave tenisa ni igral zaradi poSkodbc, dobro pa seje odrezala njegova Maj- da. Tenisa nista igrala tudi zakonca Kwnik. lastnika MT centra, ki sla icta^nje polcije veliko obiskovala slovenske kraje. Zanimale so ju predvsem tržnice, saj si želila v novem poslovnem objektu, ki bo zrasel na mestu, kjer je sedanja trlnica. uredili čim bolj prijazno mestno tržnico, ki bi dala mestu duSo. Ob Cankarjevi bo zrasla sodobna dvonadstropna hii5a, na vrhu bo re.siavracija v steklu, pod njo veUka garažna iii^. Zelo dobre volje je bila ludi Helena DJordJevič. Medlem ko je njen mož Rajko spremljal delo njegove televizijske ekipe» fte je veliko družila z udeleženci. Razlog za dobro voljo? Helena bo aprila prihodnje leto prvič babica. Mamica Jana bo vzgajala, babica [le-lena pa razvajala, je prepričana 1 lelena. ("e se vrnemo k tenisu, lahko povemo, da je med tenisači iz naše doline je najdlje prišel »na^« p(5slanec Ji»Že Kavtičnik. ki je igral v glavni pollinalni skupini skupaj z Tomažem Oreivičem. Izločila sta jih kasnejša zmagovalca turnirja Brane Plesinac (kije svojo navoženo, televizijko Katjo IVat-nik, spoznal predlani prav na VIP-u) in direktor nordijskih smučarjev Primož L'Ia^a. V finalu sta premagala Toneta Anderliča in Lada Tomšiča. Ježek bogatejši za milijon Marjan (laberšekje bil tik pred zaključno prireditvijo zelo zadovoljen. »Čestitke na or^a-ni/^djo dobivam iz vseh strani, zato sem zadovoljen. Lkipe so pomlajene, pridobili smo tudi nove sponzt»rJe, kup novih spremljajočih dejavnosti, vse teče odlično.« Lepe Brcne lokrat ni bilo, pride pa prihod- nje leto, nam je Šc povedal. »I^los smo |H)vabilj Vesno Pis-arovič, da se ne hi p«»navl,jali. Sicer bi mi kd(» Še očital, da nimam novih idej.« Modna revija je bila odlična, manekenska ekipa vrhunska. Kolekcija, ki so jo prikazali za sezono pomlad - poieije 2(H)?, prav lako. Na zaključno prireditev so prišli tudi trgovci iz Hrvaške in Srbije, zalo revija ni bila le paša za oči, ampak poslovni dogodek. Vsi pa so uživali ob pogledu na lepa telesa v bikinkah, pa čeprav so se nam dekleta kar malo smilila, saj je po izredno vročem dnevu večer krepko zahladil. Predsednik države Milan Kučan paje v imenu vseh VIP-ovccv podelil ček za dc^ber milijon tolarjev velenj.skemu VD< ' Ježek. »Posehej smo poudarili, da denar poklanjamo za vsd)i-no dela. ne za gradnje». S tem denarjem želimo polepšati življenje otrokom in mladost« nikom, ki so v živlJeT\ju m mar« sikaj prikrajšani,« je tu dodal G a her še k. Ibkral za delček VlP-ovstva niso bili prikrajšani lisii, ki .so Želeli na svoje oči videti, kako izgleda lurnir. Zaključna prireditev je bila odprta za vse , radovednežev pa ni bilo toliko, kol bi pričakovali. A so že VIP-ovci napolnili iribunc do ziid-njega kotička in ludi uživali v odlični zaključni prireditvi» ki so jo s pripovedovanjem šal začinili ludi slovenski humoristi. Boljši od vodiielja zaključne priredilve Dejana Tamšeta, ki je sicer svoje delo dobro opravil, je bil v pripovedovanju 5al zagotovo Tof... Za zaključek še ognjemet in slovo, /a nekatere je bila ura prihoda domov zelo jutranja. ■ Soja na Špegei, foto: Bojana Špegei NK Rudar Znova tesen poraz V Si.mohil Si) kon(!C minulcf^a («Inii odii^rHli (vkme 5. pnen-sIvene^H kr4>|;H. ^alcska ligasH sta d<>scj>la polovičen uspeh. No* fîomvla^i Rudarjď so v Nolwto ^o* štovali v Kopru in z domaćim iS' (oimi'nKkim moštvom i/guNtí / O : moštvo Ere âmurlnn pa Je v nedeljo gostilo Muro in zmagalo i enakim izidom. l'o marcu Jc hila (o prva prvenstvena Eri-na zmaga, 7:ato je bilo v Šman. nem v nedeljo zadovoljstvo po lekmi i^e toliko večje. Nogiimclaši Rudiirjasoževso-bologtxst(waHv Kopru in lucii na tej tekmi so ljubitelji nogomeia videli le cn zadelck, in sicer v mreži velenjskega vratarja Šri-barja. V 39. minuli ga je premagal Bi>gatinov. Snbarjc bil vseeno zaslužen, da njegovo mazivo ni l/gubilo zvjijim izidom, saj jc v 51. minuti ubranil enajstmetrovko Obilinoviču, najboljšemu strelcu minulega prwnMva. Goslje so sicer igrali lepo za oko. vendar neučinkovito. Pono« vila sc je slika s sredine tekme, ko so v Ljudskim vrlu v Šcslnaj« stini tinalu slovenskega pokala izgubili z domaćim Mariborom PL prav tako tesno - zO : J. Tudi na lej tekmi so zatajili Rudarjevi strelci. Zato ne řudi, da trener Marjan Marjanović ugotavlja: " Z jgnt bi i)il zadovoljen, bi bili vsaj enkrat zadeli. Tako pa nam hvala, da igramo lepo, odprto, celo tehnično dovršeno nič ne pomaga. Najslal>,^Je v nogome« tu to, da imaš igro, a toOke od« naša nasprotiiik. Podobno Je bilo v sredo, ko fantje i igro prav tako niso razočarali« toda tudi na tej lekmi je strcicem manjkal pravi zaključni udarec. Mo« ra sc jim odpreti. Upam, da Imi-mo z dobro in učinkovito igro v soboto proti Vega Olimpiji lahko pozabili na koprski pora/, vendar bo v soboto zelo težko, saj ima po moji oceni trenutno Olimpija naJlepiUt igro v prvi li> Vse kakor velenjski trener upravičeno upa. da bodt") Mujanovič, Ariič, Spasojevič... kmalu potrdili, da znajo zabijali gole. Predvsem prva dva. Mujanovič je bil celo v pripravljalnem obdobju najboljši Rudarjev strelec, dolJtnikpa je pre^lvsem Arlič.ki jc strelsko blestel na prvili tekmah lanskega prvenstva, potem pa je utonil v strelsko pozabo, 'ludi nova igralca Tokič in Rihic./lasti slednji, doslej (í5e )nis!a izpolnila pričak(wanj. Ribiča je bil zaradi neiportncga vedenja celo izključen na lekmi v Mariboru, zaradi česarvsoboto ni smel igrati, počivati pa bo moral v soboto. Ljubitelji nogometa v Velenju so pričakovali, da bo znova poslal Rudarjev i^alec .lernej Javorník, ki je nazadnje igral v avslrijskcm drugoligažu Linzu. Celo nekaj časa je že treniral z Rudarjevimi igralci, nato pa iznenada sporočil, da je se je odločil za Ero Šmartno. Seveda ni potrebno posebej poudarjali» da bi bii za trenerja Marjana Marjanovima nekdaj eden najbolj nadarjenih Rudatjevili mladincev kako koristen igralec. Začetek tekme z Vc^a Olimpi-Jo ho ( v soboto) ob 19. uri. ■ vos NK Era Šmartno Prva zmaga po pol leta NogomcUši ERE »o.se proti Muri prclavílí z novim trenerjem itoru-(uin .larccm in tremi nov i ne I Us-nikom. Kovačićem in Tilipovíčem. OIk* ekipi ^ta tekom zaceli previdno, prva prílc^žnost p» »eJe ponudila domačinom v četrti minuti. Paxlrl jc ^»klck.i.kije vloku podaj Pilipiwiču, tapajczglavo p«>filal Jtogo mimo leve vratnice. Igra seje njdaljevulû med obema kazenskima prostoranij. Obe obrambi sla učinkovito branili svoj gol. v 17. minuti pa so gostje prvič ogn>/ali p^il domačega vratarja Srage. Strel EX>minka jc zlelc) Čez prečko, nenatančen je bil tudi v25. minuti. Pred donuičinii vrati jc bOo nemirno spet v 32. minuti, koje Burčul streljal iz obratft, vendar je Sragsi z mv go žogiiodbiti, Pri^ti koncti prvega pt'ilčabu je najprej Šimiindža ogrozil Murinavnita.v45. minuti je izvedel prosti strel s 35 metrov, Sraga pa je žogo odbil v kot. Drugi polčas sta ekipi začeli nespremenjeni p^wtavi, prvi pa so za- Sniar^ki porvolipaša je pred dnevi dobil novo okrepitev. Po enajstili letih se v Šmartno vrača Jernej Javorník, ki je v petek z ekip<^ ?e podpisal pogcxibo. Borut Jare. trener Ere Smart* noi "Pravijo, da je prva zmag;! najslajSa. Ne sn\cmo pa zaxpalj na tej zmagi, saj na^o igro sclc gradimo. Radi bi igrali Šc bolje in ta zmaga je zgolj spodbuda /à naprej. EH^bro bi bilo, če bi sc okrepili se z dvctua igralcctua. ki Še nisla registrirana. Zmaga jebila težko priborjenri in čestitam našim fantom, ila so igrali s Sircem in z ni<^io vi^^ljo/. grozili gosfjc z novim prostim strelom Trenevskega, tudi tokrat je Sraga ostal neprcmagan. V .^7. minuti je Usnika zamenjal Sma-jlovič. ki je laki^j napiKlel in nevarno streljal pn'iti golu gosK^v. vendar je žoga zletela mimo desne vratnice, V 61, minuti je Alibabič piestrcgel napad gosiov in se nenadoma ixl-ločil M strel, Zoga je preletela Botonjičj in končala v mreži. Zalem so se domačini pomaknili na svcgo polovico in učinkovito zapirali prostor, tako tla gostujoči napadalci niso do-bili priložnosti ogroziti domaČih vrat. Poskušali so s itreli od daleč, vendar .so bili nenatančni. Domači gledalci so navdušeno pozdravili prvo zmago domaČih v nwi sezoni. V nedeljo bo CRA go;^ tuje pri Mariboru. ■ Janko Gorfćnik Atletika Jolanda ostaja najboljša Evropejka Po Izjemnem uspehu na evropskem pnensivu seje Jolanda C-«plak v preteklih dneh dvakrat primerila v svetovni konkurcnci. V &re-di.^ču pozorni»sti je bil njen z mo-uimbiškf» atletiiyo Mario Mutolo. Čeprav je Velenjčanka ol>a iMiJa z t\jeno nigmočnej.pila na ailciskem mitingu zlate lige v Zue-richu, ki jenajprestižncjKi miting se-ziwie. Vteku seje odločila za nekoliko drugačno taktiko in ves čas te- kla za vod ihiim i tekačicami. V cilj-neni sprintu je pi)spcíila. a vendarle zaostala za Mutolo in tako osvojila drtigo mesto. tekmi je povedala, da jc po evropskem prvenstvu zelo utrujena. V iini.šuje sicer imela dovolj moči, aje nxmda priznati premoč Mutiv le. Kljub utrujenosti jc Jolanda spet nastopila že v ponedeljek na atletskem mitingu v Linzu, Tokrat je tekla na lOOO metrov, kar je bil njen drugi tek na td razdalji v zadnjih dveh letih. Čeprav so mnogi pričakovali, da bosta zvezdnici večera, Čcplakova tn Mutola, naskakovali svettîvni rekord, sta obe tekli dokaj zadržano. ZmagojcodU>čil nniS,vkaiercm je bila Mutola ?x>pc\ boljša, Cepla-kova pa jc pred koncem nekoliko popustila, tako da jo je iz ozadja pre-hitela bC KanadčankaDiannc Cummins, Jolanda je tako zasedla ta't-je meslo, še druga Slovenka Brigita Laiígerholc paje njen uspeh dopolnila spetim mestom. ■ ms Rekli sta Prisrčen sprejem srebrne velenjske trojice Srečko Meh, župan mestne občine Velenje: »Zahvaljujem sc mladim rokomelažetn, da so v Cvropi tako uspešno zastopali tudi barve \^lcnja,TI">vsekakor kaže, da so vlaganja in delo v Sportu v na^i občini na«(trokiwnth osnovah in la uspeh je njun rezultat, Kk> gradimo pripadnost eden drugemu in smo ponosni na uspehe naših občanov Športnikov, kulturnikov in iwlalih,^adim(5 tudi pripatlnosi naicm oîcsiu, občbii in nciîaziidnje tudi SUwcniji. Priznanje velja ludi Rokometnemu klubu Ciorenje in ŠportnizvcziMj-lenje za podporo in sxlličnim de- lom z mladimi upi. Ponosen sem. da bomo leta 2004 prav v našem nie«îlugoslflIcvriipsko prvenstvo v rokometu in upam, da bodo na njem pečat pustili tudi domači ^alci. 'Jo/,e Kavtičnik, predsednik športne zveze Velenje; "Mladi rokometai^i so dosegli izjemen uspeh. Pcxlobnokot Jolanda Čeplak so srebrni mlatllnci poslali velenjski in slovenski abasadorji v tujini. S tem so n;ise prevzeli tudi eno najvei^ih odgovornosti, ki jo bO' do od mladih upiw v prihodno.sti pričakovali naS klub. občina in širSa slovenska javnost, saj so os- vojili prvo medaljo za rokomet v samostojni Sloveniji. Ta mediilja je za mlade športne upe velika s^xxibuda za priluxlniwt in upam dajih boste osvojili še mnogo. Športna zveza Velenje ob tem izjemnem uspehu Irem srebrnim rokometaieni podarja tridnevni počitnii^ki puket v hotelu Barbara v Fies i. Fantje so namreč v času, ko so tîRlali preživljali /ik.služcne počitnice. trdo delali, zato upiuu. da se bodo po napornem poletju na moiju vsaj malo spn^^;!ili in nabrali nîoêi /a novo lukomeimi sezono " Rokometni klub Gorenje Obdržati se v slovenskem vrhu Velenjski riikometni prvoli-Je v /učetkii tegu mesec» /HČel priprave n» novo pn'en-stvth ki sv bo /;tčelo kunec pri* hodnje^a meseca. PreJŠnJeun lrenerjmbi-nirane treninge: dopoldne bomo še naprej ^avno pozornost namenjali pridobivanju telesne vzdržljivosti, popoldne pa vadbi z žogo. Načrtujemo tudi od 14 do 16 pripravljalnih tekem. Medtem smo eno že odigrali. Avstrijskega prvoligaša Gradec smo v naši dvorani premagali s 33:20. Naslednjo tekmo bomo imeli v sredo (včeraj, op. a.) v Celju s Pivovarno Laáko, v petek se h<> mo v Zreêah pomerili z itali-jaaskim prvaki>m Cicneralijem, naslednji petek pu bom o gostovali v Slovenj Gradcu pri Preventu. Konec avgusta se bomo v Celovcu pomerili z dvema avstrijskima mOi>lvoma. Septembra nas najprej Čaka Lovrckov memorial v Sevnici, 14. in 15. pa v Velenju Jamo-vićev memorial. Upamo, da se bomo dobro pripravili na novo prveastvo in ZJiova igrali pomembno vlogo pri razvrstitvi mc^tev pri vrhu in da bodo gledalci tudi v novi sezoni zadovoljni z našo igro in radi prihajali na na^e tekme v Rdečo dvorano." ■ vos Kosarkarskl klub Elektra Ne samo za obstanek Mišo Letonje: "Brez citjev ni ničJ" (foto: vos) (>d začetka H>'gustH se iu
  • 5tva športni direktor Leto-nje. O srede prejšnjega tedna do včeraj so bili košarkarjih na pripravah na PrevaJjali, V prvi sezoni igranja v I. A-ligi je bil Elcktriii cilj obstanek ligi. Čepriiv so leto^ dokaj pomladili ekipt^, bodo njihove acubicije po Lctonjevib besedah letos višje: "Želimo se uvrstiti med prvih pet ekip» s čimer bi si za^Hiivili igranje v končnici. Cîle- dena to, daje nu')JtvopomlajcnoJc mordii za marsikoga nas cilj (pre)vi-sok. Tixia. čc ni cilja, jc škcxla. dû Kploh igral. Mislim da g se bo v novi zasedbi prvií piedstavil «wiun navijačem drevi. ko b<5 v Športni dvorani pri o.siiovnl šoli Bfbe Roecka gostil txlliíno nîoStvo beo^ajske Crvene zvezde. PriČetek tekme ho ch iy. uri. Koper Sport Une: Rudar 1:0 {1:0) Koper - štadion: SRC Boniťika.Gl.sodnik: Bohinc Matjaž (Poljane nad SkoÇo Loko) Koper: flasiC. Jerman iS»-Po Ijša. Kapic, L un der. Snotl, Petnic, BencdejĆif, Kovaccvié.B^'ïgalitiov, Obi-linović Rudar: Šribar, K.amberovič. Jcsenićnik, Mernik, IhrahiiTiovií^. DcdiC. Amcl Mujaković, Alem Muja-k^ivić, Spast^jcvić, Mujanović. Arlic. Strelec: 1:0-Kogatàt,à IGRA USODE romantična komedija ReSja: Peler Chelsom Igrajo: John Cjsack, Kale Bectón-sale, Jeremy Piven, Molly Shannon, John Corbetl, Bridgel Moyna-han, Eugene Levy, Lucy Gonjon, Kale Blumberg Četrtek, 22.Ob 2100 Petek. 23. 8.. ob 18.30 Sobota. 24,8.. ob 21.00 Netíella.25.8..ob21.00 Ponedeljek. 26.8., ob 21.00 Jonathan Trager in Sara Thomas se sœôata v nabito polni veleblagovnici v predbo^inih dneh lela 1990. Med nil-ma pmskoći iskricâ in kmaíu preživita pniđen večerna Manhattnu. čepmvju dnma čakala partnerja. In ne da bi se predstavna drug drugemu. Nâ koncu večera se morala posloviti in Jonal-lian predlaga lanenjavo t^efonskih Iteviik. Sara mu nasprotuje, ôel da bo že usoda odločila, ali se bosta spet videla. Če sta si usojena, se bosta pač že srečala. Čez nekal let sta Jonallian In Sara lik pn^d poroko, a vsak s svojim paftrîefjem. FYetítem pa začneta o svoii odločitvi rBsno dvomili in naredita vse, da bi se našla. Ali bosta lahko prevarala usodo in vzela srečo v svoie roke? KLONIRANKA komedija Režija: Frank Longo Vloge: James Roday, All Landry Dolžina: 94 minut Četrtek, 22.8., ob 18.30 Petek, 23. 8., ob 21.00 Sobota. 24.8.. ob 23.00 Nedelja. 25. 8., ob 18.30 Ponedeljek, 26.8., ob 18,30 Max] ie študent mikrobiologija, ki s svojim prijalel|em Henryjem opravlja vse Mjučno raziskovalno delo v uni-verziietnem laboratoriju za kloniranje, namesto mentorja Dr Jonasa. V zasebnem življenju ima težave z dekleti. Ko pa sreča novlna;1a Kersnikovi vVelenju prodam. GSM 041/368-661. LJUBNO. ZG. SAVINJSKA DOLINA, hišo 2 vrtom prodam a 7 MIO/SIT. Telefon 5844-094. STIKI-POZNANSTVA UPOKOJENEC. V DlELIH LETIH, a še miadosinega videza in duha. z lastnim domom in dobro pokojnino, želi spoznati prijetno gospo, staro do 68 let, po možnosti voznico, ni pogoji Telefon 5726-476, ali šifra 'Preseli se k meni. dedovanje sledi!' RAZNO PRODAM DOMAČE 2GANJE. primerno za konzervira nie sadja ali zelišč, prodam. GSM 041/344-883. HRASTOV SOa 400linkosinskl sod,1001, prodam. GSM 031/606-322. TROJE ŽELEZNIH VRAT. zadvor^e ali garais, prodam. Telefon 586-54-36. VRHUNSKO VINO. iz ptujskega vinorodnega okdiša. prodam. Pripe^iem tudi na dom. Tel. 02/745-78-11 ali 041/906-617. OTROŠKO KOLO KEKEC in otroški sedež za kolo. prodam, GSM 031/591-909. UGODNO PRODAM dva kavča raztegljiva v posteljo in dva fotelja z mizo. GSM 031/625-136. BUKOVA IN GABROVA DRVA, prodam. Telefon 5886-267. DOMAČE ROEČE VINO prodam. Telefon 5888-594. -^HTNICO, 10D kg. z utežmi. Libela Celje, prodam GSMQ31/606-322. DVE BAKRENI KAPI, Napoleon za dimnik, (81x81,102x116 cm), prod^ GSM 041/394-626. STORITVE láČEM MOŠKEGA, veščega ravfian|a z vinsko trto. Nitdim mu sobo ali plačilo. Ponudbe na telefon 5865-436. STANOVANJE NAJAMEM garsoniéro ali enosobno stanovanje, po možnosti opren^ljeno. GSM 031/545-697. TAKOJ. ZA GOTOVINO. KUPIM STANOVANJE v Šaleški ali Savinjski dolini. Najraje enoinpol sobno, do 55 m2, za največ 10 MIO/SIT. GSM 040/38-58-98. VOZILA ZASTAVA 750, RČKA prodam. Telefon 03/5861-828. G0LF1.3, bencin,letnik 87,reg. 2002/9, prodam ali menjam la brejo te-»co. Telefon 5893-590. VARNOSTNI LOK ZA TRAKTOR in motor za RenauH-4 GTL, prodam. Telefon 5893-080 ali GSM 031/889-229. ŽIVALI TELIČKO. SIMENTALKO. težko 130 kg, prodam. Telefon 5893-071. KRAVO SiMENTALKO, brejo 7 mesecev, dnjgotele, prodam. TalefOT 586^908. NSMàKE OVČARJE, Stare 8 tednov, prodam. Telefon 586-62-08. VEČJO KOLIČINO ZAJCEV za zakol ali nadaljnjo rejo.prodamo. Po dogovoru pripeljemo na dom. GSM 031/627-090 BIKCA FRIZIJCA. starega teden dni. prodam Telefon 5832-125. PRAŠIČE, telke 30 kg, prodam. Možna doslava. Tefefon 5886-261 ali GSM 031^2-798. POL PRAŠIČA, ovce z jagenčki in sekular za drva. prodam. Telebn 5881-846. DOMAČ BOROVNIČOVEC. žganie. z^ce in kozlička, fvodam. GSM 041/799-945. BIKCA, 140 kg, za nadaljnjo rejo prodam. Telefon 5895-231. BIKCA, 150 kg težkega, za zakol, prodam. GSM 041/259-748. TELIČKO SIMENTALKO, težko ccd 100 kg, prodam. GSM 031/691-414. Kogur irnai ivd. nikoli na umre. le daleč je. avfirr;i} nam oalane 7.Ú vedno, vodnu šeJ v SPOMIN MARTI PLÁZNIK 21. avgusta 20(12 so minila tri leta, odkar si nas /apii&tila draga žena» mama, babi... Vsem, ki postojite ob njenem grobu, najlepša hvala. Žalujoči vsi njeni KRATKOROCfsiA GOIOISKAPOSOJIIA âttAfm: UniCE, OSaM DOHOOK NIĐJNM « CELJE Kosovelova 1 6 03/492 Ó8 93 EX UPI UUDSKA UNIVERZA ZALEG / ■ j cli/ V ŠOLSKEM LETU 02/03 VPISUJEMO V NASLEDNJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME: «r SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE - EKONOMIJA, TRGOVINA IN GOSTINSTVO - TRGOVEC in TOGOVEC PREKVALIRKACIJA • EKONOMSKI TEHNIK - KUHAR in KUHAR PREKVALIFIKACIJA - NATAKAR in NATAKAR PREKVALIFIKACIJA ■ GOSTINSKI TEHNIK - STROJNIŠTVO IN ElIKTROTEHNIKA - STROJNIŠTVO - STROJNI TEHNIK • ELEKTRIKAH ■ ELEKTROTEHNIK «f USPOSABLJANJA - TRGOVSKI POSLOVODJA - GOSTINSKI POSLOVODJA - GRADBENI DELOVODJA - DELOVODJA V ELEKTROENERGETIKI (izpiti so na Gospodarski zbornici Slovenije) INFORMACIJE: TAJNIŠTVO/REFERAT VSAK DELAVNIK 00 8. 0016. URE OSEBNO ALI PO TELEFONU: 03/713 35 Sd; 03/713 35 67. INFORMACIJE O VPISU V PROGRAME NAJDETE TUDI NA SPLETNI STRANI WWW.UPI.SI. ZAHVALA Tiho Je zaspala na^a draga mama, stara mama, prababica in lažča TONČKA SITAR TÚw čvz poljé. tiho niesecgt-e. ž njin} grti /.alostno sir.e. Ihm nci lovi so gix}l)ovi. taw spiS Ti ... Tam na dcani so go/Movi, Uiw Humi, kot. da v sanjah kdo ječi..... (Oton ?.upanćić) rojena Hemic 1923 ' 2002 iz Slandrove 20, Velenje Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče, izražena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Enako zahvalo izrekamo govorniku in pevcem, gospodu duhovniku za opravljen obred in pogrebni slu/bi Tišina. 'Žalujoči: sin Mirko^ hčerki Kristina in Metka z druUmmi DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO SpoUovane zavdmanh. spošio^/ant zava/Dvanc/, obveščamovas, dajetel: 112 rezervirand za stuU>Q wine me-diclfíske fiomočl. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJMH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodóe ogroženo /ivz/en/e in 1$ potrebno takojšnje ukrepanje eliipe za nujno medicinslio pomoč. Pogovore na tei številki snemamo. Za informacije v zrni z reševaino s/u/i» k^àte na teiefonsko šřewfto B99S'478. dežurno $iužbo pa na 8995-44$. Čdtrtek. 22. avgusU - dopoldan Šp^, dr. med., popoldan Pirtovšek, dr. med., noćni Vrabič. dr med. in 3 mon kar, dr. med. Petek, 23. avgusta - dopoldan Plr-tovšek. dr, med,, popofdan Stravnlk. dr. med., noini Puvalić. dr. med. in Šprtal, dr. med. Sobota, 24. avgusta • dežurni Pir-tovšek dr. med. In Sfalnik dr, med. Nedelja. 25. avgusta - dežurni Pir-lovSek. dr, med, tn Blatrtk. dr med. Ponedeljek. 26. avgusta - dopoldan Puvalii. dr med,, popoldan Vrabič, dr. med., noćni Špital, dr. med. in S mon kar, dr med. Torek, 27. avgusta - dopoldan Puva-lič, dr. med., popoldan Čollć, dr. med., nočni Čolič, dr. med. in Vrabič, dr med. Sreda, 28. avgusta - dopoldan Pl>- valič, dr med,, popoldan Lazar. dr. med., nožni Vtdovič. dr med. in Stu-par. dr med. 24. in 25. avgusta * Cvetka Rogan, dr. stom., vzasebnl zobni ambulanti. ŠaJek 8, Velenje (od 8. do 12. ure). Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedefjati in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Veterinarska postaja Od 23. avgusta do 30. avgusta - Simon Miklavžm. dr. vet. med., gsm 041/633-676. GIBANJE PREBIVALSTVA ■ Upravna enota Žalec Upravna enota Velenje Ivan Mimik. roj. 1919, Lopata 61; Anlo-niia Sitar. roi. 1923. Velenje, Šlandrova C. 20; Frančišek Pečovnik, roj. 1926. Ravne 71; Osman Hasić, roj. 1950, Velenje, Šalek 86; Jožefe Marhl, roj. 1930. Šol-tanj. Tekâvôeva c. 12, Jožefa Tuà, roj. 1924, Bevče 25. Aleš Marko Iz Braslovč in Žsljka Bodo iz hti, Rado Trobina iz Orove vasi in Ma-r|a Tavčer z Brega pri Poízeí; Borut Av^r s Polzele in Zlatka Kodre s Potzele: Pavel Lesjak iz Črrtove in Mojca Banovšeks Ponikve pri Žalcu; DamirKftakizŽalcainMar-ietka Zupane iz 2dlca. Franc Jurenec s Polzele 224. ^ar 76 let Arta BasU iz Ločice ob Savinji 68 b. SOTi 85 let; Bons Peperko iz Celia, star 54 let Franc Bibć iz Letuša 113. star S5 let; Stanislav Rot (Z Štor, star 63 let: Ana Košeni-na iz Prekope 49, stara 80 let; Lucija Gre-gofc z BrcQa ph Polzeli 12, stara 82 let; Juliiana S^linšekz Velike Prešice28,sla-ra 60 tet; Ljudmila Hojnik iz Ločice ob Savinji 2, stara 83 let; Vili Mohorič iz Brdc nad Dobmo 3, star 36 let: Helena Dolmar iz Šempetra v savinjski dolini, stara 40 leL Manja Kačićnik iz Dobriše vasi 3 b, stara 74 let; Stanislav Luskar Iz GoroveQ 106. star56 let: Srečko Goljar izZabž 17 a, star 52 fet; Stanislav Kalčič iz Liboi 52, star 73 let. Anion Basle iz Poizele 214. sâr 77 let. ZAHVALA Ob boleči i/gubi dragega moža, očeta in dedka JOŽETA ŽAGARJA 3.10.1930 - 13. 8. 2002 v iz Šoštanja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem bloka Koroška 4, Šoštanj, za podarjeno cvetjc in sveče. Hvala Dl Šoštanj, sodelavcem (ialvane Gorenje in Upravni enoti Mozirje. Hvala duhovniku, gospodu Mazeju za cerkveni obred, pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, govorniku Marku Jevsniku, pevcem Flaminga, praporščakom in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poli. Topla zahvala velja ludi svakinji Jožici Kurnik in njenemu možu za številne obiske v bolnišnici Celje. Prisrčna hvaJa tudi za vsa izražena s21 tiuli tnjega festivala pripravili 5c zanimive, raznolike zaključne nastope. Tokrat so se v zadnjem delu festivala predstavili Monika in Alenka 1 leričko, ansambel Jer- tetos postal miadi Urban Sitar iz s;ca/, neja Kokiija, àjntjurski muzikanti, Jer-cel Domima ler domačini - Irio Moj dom. Obiskovalci so se množično zadr/rali do pivnih veCcmih ur, kar je dolier d)ct tudi za naslcndnji festival, ki bo jubilejni, Velenjske »>prešmenlaiK citre« so namreč eden najstarejših tovrstnih festivalov, ki zadnja Icia daje moi^nost predstavitve tudi številnim mladim ustvarjalcem in po ustvarjalcem slovenskega ljudskega izri>člla. ■ bš, vos Starovelenjski dnevi izpolnili pričakovanja Maša na prostem bo tradicionalna, zabave so že Minuli konec tedna Je bilo po vsem Velenju in okolici veliko prireditev« or{>(mi/:itorjem i)a je v pn i vrsti služilo tudi vreme. Kljub hladnim večerom so ljudje množično uživali v ponudbi letošnjih Starovelenjski h dne» vov predvsem v večernih unib, ko si» bila prizorišča polna od četrtka pa do sob(»tnih jutranjih ur. Letošnje praznovanje krajevnega praznika jc bilo v Starem Velenju Se posebej bogato, ker se mandat sedanjim članom sveta letos izteka. Prepričani v 10, da so dobro delali in da so odpravili kar nekaj tc;?avv kraju, so pripravili v zadnjih letih najbogatejši program doslej, V Četrtek, na enega največjih cerkvenih praznikov - Veliki Šmaren -jc priljubljen starovelenjski župnik .lanez Furman izvedel ma^o na prostem, na prireditvenem prostoru .sredi trga. Udclci:ba jc bila bogata, večer pa tako prijeten, da nam je Furman povedal, da se tnxlo potrudili, da prireditev poslane tradicionalna. Do-g^îdek so namreč z glasbenimi nastopi popestrili l^i<» moj dom, Tercet Domima in Pritrkovalcl s Polzele, dobro- Prv/č so za pokal Starega Velenja tekmovali mladi harmonikarji. Da »fraj' tonarice« obvladajo, so pokazali prav vsi sodelujoči. Le redkokje gospod/nje še same, povsem ročno izdelujejo rezance za govejo juho. Spretnost ni lahka, otrokom pa je blia še posebej zanlm/va. Maša ob velikem Šmarnu, enem od dveh največjih kraščanskih praznikov, je bila prvič na prostem. Vodil jo je župnik Janez Furman, kije bil skupaj z verniki navdušen tudi nad glasbenim programom. le pa so poskrbele članice Aktivni kmečkih žena iz Vinske (Jorc. Soboto jc bila za KS Staro Velenje glavni dan praznovanja. Na Irgu sc je prireditev znaslovom »Sejem bil jc živ« pričela žc zgodaj dopoldne, a cjbisk ni bil prav množičen. Privabili so kar nc-knj zanimivih razstavljalcev, ki s<> prikazali tudi žc skoraj izumrle obrti. Ob 17, url se jc začelo prvo tekmovanje harmonikarjev, ki igrajo na frajtonarico, za pokal KS Staro Velenje. Čeprav sc je prijavilo malo ickmovalccv, so bili organizatorji z dogodkom zadiwoljni in bo verjetno tudi postal tradicionalen. Ves dan so na trgu ustvarjali Člani Sale.^kih likovnikov, zvečer pa so nastala dela razstavili in pripravili dražbo. Izkupiček bodo tudi tokrat namenili v humanitarne namene. 'lokrauia glavna prireditev je bila prvič na parklrii^ču ob novem hotelu Raz-gonk^k, ki naj hi kmalu (^dprl svoja vrata. Prostor je večji kol na starem irgu.a je bil tokrat skorajda premajbenza vse, ki so přáli na večerno uradno prireditev z veselico. Obiskovalcem je hj^'jIož-enje močno dvignila gostja večera Natalija Kol^k. i/kazal seje ludi ansambel Dan in noč. Predsednik sveta KS Staro Velenje Bnmko Meh jc pripravil tudi govor ob pra/niku (^spregovoril jc tudi župan Srečktí Meh), kjer se ni pirzahil Čev/Jarstvo je žal tudi ena od obrti, ki počasi izumira. Oa je zanimiva, so se obiskovalci prepričati tudi na tej prireditvi. zahvaliti vsem, ki so kraju pomagali v njegtwcra mandatu. Podelili pa so tudi iri priznanja krajevne skupnasii. Tokratni dobitniki so: Tanika Stih, Bnn-ko Melv l^č Stn>zak in Matjaž Koželj. S spominskimi darili so se zahvalili j5tevllnim pokroviteljem, ki so prav tako zaslužni, da je tridnevno praznovanje nadvse uspelo. ■ bš. vos