46. številka. V Trstu, v sredo 8. junija 1892. Tečaj X „E D I N O S T" uhaja dvakrat na teden, vsako »rado in loboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: ca vse leto gl. 6.-; izven A vat. 9.— gl. u polu leta „ 3.— ; „ , 4.50 , ta tetrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične fttevilke ae dobivajo ▼ prodaja I nicah tobaka ▼ Trata po & nov., ▼ (Jorioi in T Ajdovićlnl po • nor. Wa naročbt brez prilošene naročnin^« |iprrvniitvo na osira. EDINOST Oglasi in oznanila ae račune pc vrfuica ▼ petitu ; za naslov* « i„ črkami ae plačuje proator, kolikor oiiaeglo navadnih vratic. Poilana, Javna lahvals, oamrtnI ca itd. »e račune po pogodbi. Vai (topiai ae poiiljajo uredniki v n Piana Caaerma it. 2. Vaako piano mor,, biti frankovano ker nefrankovana ae ne apre-jemajo. Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inaerat* prejema upravniitTO P iazza Caaerma fit 2 Odprte reklamacije -o proate poitnin* Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V liltoiiji no{. Politično društvo „Edinost". i. Društvo to je imelo dne 29. t. m. svoj občni zbor. Naglašali smo že, da je bilo letošnje zborovanje velezanimivo; velezanimivo pa zato, ker nam kaže, da amo jeli polagoma politiški dozorevati; to je: jeli smo «e vsaj nekoliko zanimati za javno in politiško življenje naše. Zborovanje vršilo se je v uzornem redu ; vzlic istini, da niso bili vsi zboro-valei jedne misli glede na taktiko sedanjih naših zastopnikov; vzlio istini, da gredo nazori tu pa tam tudi mej nami navskriž — Čemu bi to tajili — ; vzlio istini, da je pri zborovanji vsakdo imel priliko, brez ovinkov povedati svoje menenje: vender je ni bilo čuti pikre, osebno žaleče besede. Zadovoljstvom konstatujemo, da se je postopalo povsem taktno, na tej in onej strani. Tako je prav: braniti treba svoje •tališče, a pri tem spoštovati pošteno pre-pričanje svojega soseda. Dokler bodemo spoštovali drug druzega, dokler imamo le stvar pred očmi, nikar pa osebe, smemo gojiti trdno nado, da v Trstu ne pridemo Slovenci mej sabo do takih žalostnih razmer, ka-koršnim Brno bili priča nedavno temu po nekaterih druzih slovenskih pokrajinah. Sestavili smo bili jako natanjčno in velezanimivo poročilo o letošnjem XVIII. rednem občnem zboru društva „Edinost"; žal, da je niso dobili naročniki naši roke. Kakor znano, zaplenilo je o. kr. državno pravdništvo naš list radi omenjenega poročila. Povodom tega občnega zbora namenili smo napisati nekoliko razmotri vanja o važnosti politiških društev v obče, našega tržaškega pa še posebe. Ker pa je bilo zaplenjeno poročilo o delovanju tega društva v prošlem letu in ker je list naš organ temu društvu — in je torej naša dolžnost, obveščati občinstvo o gibanju društva .Edinost* — hočemo za danes v kratkih potezah načrtati važ- PODLISTEK. Smeti. Kako prijazno je sijalo v hram, to mirno predpomladanje solnoe ! Njegovi žarki zdeli bo ee mi, kakor smehljajoče lice nedolžnega otroka, čegar drobno sr-čece še ne sluti viharjev človeškega življenja, a Se tudi ne sluti, čemu je tako mirno srečno, kot bi sanjalo o nebeškem raji; a zdeli so se mi zopet, kakor smehljaj sivega starčka, ki je prebil že vse dobe svojega življenja, burne in pokojne, grozne in sreče jasne trenutke, in na katere se ozira nazaj s tihim prepričanjem, da so bili vsi le same, nepotrebne sanje, in da je edino stalno le ono, kar sluti njogov vsega telesnega sopara očiščeni duh onkraj zemske pomladi — — in nadalje kot trudno, upajoče srce okre-vajočega bolnika, — nato pa sem premišljal o Bebi. Da, premišljal sem mnogo in tako dolgo, da sem konečno utrujen zaspal. Ko so probudim, bili so solčni žarki že blizo poči, kjer sem ležal na klopi na kožuhu, bolan. Bilo je zelo tiho, vse nejše dogodke prošlega leta v naši Primorski na politiskem in narodnem polji. Ozrimo se torej danes v bližnjo preteklost, dočim hočemo v prihodnji številki obrniti pogled svoj v bodočnost. V vsaki ustavni državi so posamični dogodki politiške važnosti v tesni zvezi mej seboj : slednji prevrat v središču vrže senco svojo v slednji kotič ob periferiji. O tem smo se prepričali tekom prošlega leta. Na Dunaju je nastopila doba — punk-tacij ali takozvane česko-nemške sprave. Sprav al Kdo bi je ne želel P Sprava, mir, bratska ljubav mej sosedi, mej narodi in mej državami je vender prvi ter neizogibni pogoj zdravemu razvoju človeške družbe, prvi pogoj blagostanju — materijalnomu in moralnemu. To je cilj, po katerem mora težiti vsako plemenito, čuteče, zares — Človeško srce. Ali sprava bodi zares „oprava", kakor si jo mislimo mi in kakor si jo mora misliti normalni človeški razum. Sprava je le tedaj sprava, ako izvira iz proste volje in srčne potrebe na obeh nasprotnih si straneh, ki se hočeta pobotati. Teh pogojev pa niso imele punktacije, kajti jedna stran — nemška — sezala je nestrpno po njih izvršenji, dočim so jih je druga stran — češka — branila z vsemi štirimi. In reB je prišlo tako daleč a to namerovano, a nesrečno „spravo*, da se ne bi dala drugače izvesti nego z nasiljem. Ker pa je prisiljeno, ni sprava, ni sporazumljenje, ampak oktroa. Umevno) je ob sebi, da se je sdreli in zavedni narod češki odločno uprl taki spravi. Posledica temu je bila, da je nastalo jako napeto razmerje mej vladnimi krogi in zastopniki naroda češkega, ki se Še vedno poostruje dan na dan; čemur je bila posledica, da se je vlada znatno približala nemškim liberalcem. S tem pa je popihala jako neprijetna, ledena sapa tudi po Primorskem, da smo bili prisiljeni postaviti se na Btališče obrambe. Marsikaka trpka beseda šlo od doma, oča, mati, brat in Polonica; da, tudi moja draga Polonica šla je ž njimi, kam P bog si ga vedi kam! Opravila seje bila v praznično in po prstih je stopala, okoli mene, da me ne zbudi . . . morda sem pa vse to le sanjal . . . Obrnem se in gledam pred se na tla. Solnčni žarek je vidno lezel proti meni in sedaj so bo bliščala v njegovi prostorni luči vsa umazana tla moje spalne sobe. V njegovi luči so se bliŠČale brezštevilne smeti, ki so ležale raztresene po njih in tu in tam zamrgolela je v klasični tej svitlobi kaka drobna živalica, kotoleča se čez gorovje smeteno in zopet izginila v senci. Odkar sem obolel — in dolgo je že tega — ni še bilo pometeno v moji spalnici; Polonica, moja skrbna Polonica, bala so je „prašiti*, ker bi utegnilo škodovati mojim bolehnim prsam — sedaj pa so bo mi ta ametna tik tako primilila, da me jo obhajal nekov nepopisljivo dobrodejen čut, kadar sem zatopil svoj pogled, svoje misli v ta mnogobrojni labirint — da, sredi njega Čutil sem se neizrečno srečnega! Oj, kaj sem tu vae premišljeval, kaj vBe čutil mnogokrat! Zdelo se mi jo, da jepočivam sredi najboljih prijateljev svojih, zdrsnila nam je iz peresa : besAlo „opozicija" čulo se je češče in češče V tukajšnjih narodnih krogih — vse je bilo ozlo-Voljeno. Ker pa je političnega društva glavni namen, biti posredovalcem moj vo-lilcem, ali da se izrazimo razsežnejše: mej javnim monenjem in zastopniki naroda, smatral ie odbor našega političnega društva za svojo sveto dolžnost, z dejanji kazati, kako mislijo zavedni rodoljubje. A nikdar nam ni prišlo na misel tirati opozioijo za vsako ceno, vaaj vemo dobro, da se le glava razbije, ako hoče skozi zid. Narobe je res: taktika naša in čutstvo-vanje naše do vlade ostalo je nespreme-njeno, dosledno, dobrohotno do istega trenotka, ko je vlada sama preme nila taktiko svojo nasproti nam. Ne mi smo se spremenili, ampak vlada se je spremenila. In to tako na severu, kakor tudi na jugu države. Dokler smo gojili le iskrico nade, da se nam vresniči vsaj mali del opravičenih zahtev naših, čakali smo potrpežljivo in pohlevno ; ko smo pa zapazili, da je izgi* nila vsakoršna dobrohotnost nasproti nam, ni nam bilo možno drugače, nego da smo grajali zistem, čegar čini so taki, da se ne strinjajo ni z našimi narodnimi interesi, ni z našo n&rodno častjo. Narod pa, ki je izgubil vsakoršno dovzetnost za svojo čast, ne popne se nikdar več do onega krepkega vzleta, ki mu je prepotreben, da so vzdrži na površju, vsporedno so svojimi sosedi. Zato pa: ne mi hočemo svojevoljno v opozicijo, ampak vlada sama nas je potisnila v opozicijo. Kakor se nas je jelo v prošlem letu zapostavljati v politiškem pogledu, tako je zadel slovensko okolico našo hud udarec — z odpravo proste luke, Odbor našega društva bavil se je temeljito a to zadevo, naš državni posl. g. Ivan N a -b e r g o j storil je vse, kar je bilo v njegovi moči, in tudi okoličani sami niso šte-dili ni truda ni žrtev, da bi odvrnili pretečo nevarnost. A vse je bilo zaman: uži- sredi milih dušio, ki se ne gan6, da bi ne motilo pokoja bolnikovega in mirno čakajo, da okreva popolnoma — vse, vbo je svedočilo o sladkem sporazumljenji z menoj, z mojim položenjem in ta blaga harmonija na tleh umazanih bila je nekako zrcalo moje dušo, sredi nje pa je živela, kakor kraljica, moja tiha Polonica. Dd! kadar je zavladal v srci mojem najslaji mir, tedaj položil sem avojo glavo v njeno milo naročje in njeni ročici, mehki kakor perje senično, oprijeli sti moje vroče čelo in mazinček njene levice zakrivil se je — ojjtako rad! — okoli mojih razbeljenih ustnic. In o tacih trenotkih zdelo se mi je, da počiva v njenih ročicah moje mlado srce. — Polonica ni bila sestra moja. Bila je rejenka naša in roditeljev svojih menda poznala ni nikoli. A taki uzorni dušici bil bi menda rad roditelj vsak. Na vsej vasi nisem poznal dekleta, na duši in srcu njej jednakoga; a tudi lepa je bila in mnogokrat sem premišljal, k d o so utegnili biti nje roditelji, kakcva ju morala biti — mati njena; in konečno, kako krasno bi pristojalo Polonici odličnejše meBto žene, nego na kmetih . . . tninska črta potegnila se je tako, kakor so zahtevale finančne oblasti. Naslednji udarec narodnosti naši bila je odprava slovenskih prepovedi v Btolni cerkvi sv. Justa. Tudi ob tem povodu priail-jeni smo bili reči marsikatero trpko. Slovesno in opetovano pa moramo zatrditi — ker so se izrekale sumnje z mnogih strani —, da so nas vodili pri tem le pošteni čisti na-meni, ter da v našem srcu ni prostora čutu upornosti do našega vladike: vsaj smo sinovi onega in istega naroda slovenskega, kojemu je globoko ukoreninjena verna udanost do sv. vere in njenih oznanova-teljev. Čutili smo to, kar so z nami čutili izvestno najmanje 90 odstotkov tržaških vernikov slovenskega rodu. In kar smo čutili, povedali smo na dostojen način. Mesec oktober proSlega leta donesel nam je dokazov v obilici, da je jela vesti za nas mrzlo-ledena sapa. Dogodki ob dopolnilni državnozborski volitvi v zapadnih okrajih Istre bili so nam lehko umi ji v opomin, da smo, da moramo biti, in da vlada sama nekako želi, da smo v opoziciji, vzlic istini, da naši zastopniki še vedno tiče v tronožni, šepavi večini državnozborski. Dogodki ob tej volitvi niso mogli omajati prepričanja našega o prevratu na Dunaju v zmislu, nam neugodnem ; ampak še vtrdili smo se v menenji, da mi sćdimo le tja, kamor nas je potisnila vlada. Nova nevarnoRt našim vinorodnim južnim deželam: državni zbor je vsprejel trgovinsko pogodbo z Italijo in žnjo tudi tisto glasovito klavzulo o vinski o a-rini. Zastonj so bile petioije, zastonj so bili obupni klici naših vinorejcev: pogodba se je vsprejela in italijanski parlament je že pooblastil vlado, poslužiti se velike ugodnosti klavzu'e o vinski carini. S tem je padla v svoj niti prazna nada, s kojo so nam nekateri poslanci hoteli osladiti grenak požirek: da se namreč Italija ne posluži te klavzule, češ, ker to ne bi bilo niti v njo lastno Da dovršim v dveh letih svoje študije na univerzi, to sem jej bolan večkrat pripovedoval, potem pa, da postanem skoro samostojen in se utegnem celo ženiti . . . in razumela jo moje besede čudovito, njeni ročici Bprijeli sti se tresoč mojega lica in njen mazinec drhtel je ob moji ustnici. Ni je bilo več tajnosti meju nama, I j u b i 1 a a v a s e, in ko okrevam, dejal sem sam pri sebi, razodenem jej z besedo, dajo ljubim, edino, gorečo zvesto, ter da postane žena moja, da postane gospa, da malo tacih---- * * * Srce je prazno, srečno ni, Nazaj si up in strah želi. Vso je žo zeleno ! Čudovito ! Dokler pokriva dol in breg mrzla odeja snežena, mislimo, da nikoli ni bilo drugače ali pa, da smo o zelenji ia cvetji s a nj a 1 i; ko pa zopet vae zeleni in cvetfe, pa menimo, da bo bili vsi ti sneženi bregovi, vsa ta drevesa, šibeča se pod snegom, in od neba mrgoleči sneg sam — le same sanje —. Oj človek ! ti sferin puh v podobi kit in žil, ti sam, ti sam si res tak, kot bi v istini no bil, marveč da si le stvarnika tvojega medleči sen! — korist Tudi ▼ tej zadevi vršil je odbro društva „Edinost" svojo dolžnost; njegova je zasluga, da je mnogo občin odposlalo peticije proti trgovinski pogodbi z Ttalijo. Zal. da nismo vspeli, kakor sploh nismo ▼spe i v nijedni stvari. Zadoščenjem pa kon*;atujemo, da so vsi trije naši poslanci — Nabergoj,dr. Laginja in prof. S p i n č i ć — glasovali tako, kakor so kategorično zahtevale koristi njihovih vo-lilcov. Mrzlo ledena sapa veje po Primorskem — rekli smo gori —: sapa-morilka nafti tn nadam, da skoro pridemo do svoje prav co, tni lojalni podaniki ob bregovih Arinjp. V mesecu aprilu potegnila je kaj krepko: poslanec Spinčić ni veo v državni službi. Odpust Spinčićev je simptom glede uh eutfltvoranje onih, ki nam režejo politični kruh. Zadeva ta je velikanske načelne važnosti. In uprav v tej zadevi imelo je društvo naše vezane roke : druzega ni moglo storiti, nego moralno podprti dičnega našega Spinčića s tem, da uu je izreklo neomejeno zaupanje in odkritosrčno zahvalo. — — Da, da mrzlo-ledena sapa brije sedaj po Primorskem, a mi moramo gibati svoje ude, da nam ne otrpnejo. Kakor je bil nevesel pričetek preteklega društvenega leta „Edinosti* tako nevesel je bil njega zaključek. Poslednji čin odstopivšega odbora je bil ta, da se je primužil protestu pametnih, razsodnih in patrijotičuih mož proti nameravanemu vrav nanju valute. Tega uravnanja si žele 1 e oni, kojih politična in narodnogospodarska načela bo krajno pogubna narodnemu in politiškemu obstoju avstrijskih Slovanov. In skoro gotovo je, da se ne bode moči izogniti tudi temu udarcu. Po takem gotovo nimamo vzroka biti zadovoljni so sedanjim svojim položenjem; in to položenje se nam alabča dan na dan. Je-li čudo potem, da se pritožujemo na adreso onih, ki nas zastopajo ter jih rotimo, da jo ukrenejo kako drugače. Vsaj ae tudi bolnik obrne na levo, ako je na desno slabo ležal in ga je tiščalo. Ne želja po opozioiji vpliva na nas, ampak sdrav oportunizem, ki veli, da skočim s pota, ki ne vodi do cilja. Interpelacija poslancev Spinčić-a, dr. Laginja in tovarišev na njegovo prevzvišenost, gospoda ministra-predsednika ter voditelja mini-sterstva za notranje zadeve, grofa Taaffe-a. Že mej zasedanjem deželnega zbora isterskega v letu 1890, potem ponovno mej zasedanjem v letu 1892, izjavil je ta ali oni član deželnega odbora isterskega v imenu deželnega odbora na interpela-cye, postavljene v hrvatskem jeziku, da niti ne odgovori na te interpelacije zato, Djli ob potoku, koder cvete potočnio pod sonco bukavo, da je vse višnjevo, ■prehajam se najrajši — — oh, to je ne-popisljivo krasno! Dan in noč bi le kar ondi bival in domov kar nič ne iel . . . čemu domov P Ondi je minulo za me vse ! Izginolo je najdražje mi — smeti! Da, včeraj so pometli! Ne vem, kako bi tolmačil ta svoj čut, a pri srci mi je nekako tako, kakor bi bili izrovali iz njega s korenino cvetico sreče in sdaj je prazno. Vem, ako stopim v hram, da me obide misel, kakor da so odnesli mrliča iz hiše in za njim pometli. Kaj še delam tukaj P nisem-li jaz .mrlič« P In Polonica! Lejte kako čudno se vede zdaj proti meni ! Danes je prinesla ▼ hram kito ovetja, ki ga je nabrala ob polji; stoji sredi hrama in misli, naposled pa vrže cvetje skozi okno, bridko vzdihne ter zbeži iz sobe. Veliko si tolmačim iz tega — vse! Morda ne sluti, du jo opazujem ter jo — oproščam, njo in — druge! Kaj bi neki skrivali — saj mi je danes le predobro, mano, čemu je tedaj tako previdno po ker so pisane v hrvatskem jeziku ter jim ni priložen italijansk prevod. Ker se pa takav odgovor v ime deželnega odbora more dati le vsled sklepa istega in ker je takav sklep smatrati kot protivnega obstoječim zakonom — temeljni državni zakon z dne 21. decembra 1867. Drž. zak. št. 142. — in ker bi v zmislu razsodbe državnega sodišča — z dne 3. julija 1888. Št. 111 — deželni odbor isterski moral ne samo v obče odgovarjati na interpelacije, stavljene v hrvatskem jeziku, ampak podajati odgovore tudi v tem jeziku, koji je kot jezik večine prebivalstva Istre neoporečno v deželi navaden jezik. Ker sklep deželnega zbora — z dne 13. aprila 1861 na kojega se menda opira deželni odbor in po kojem bi moral biti italijanski jezik kot službeni jezik deželnega zbora in s tem tudi njega izvrše-valne oblasti, deželnega odbora isterskega, ne more učinjati iluzornimi temeljno-dr-žavne, zakonite doložbe. Ker ima po § 42. deželnega reda za Primorsko, torej tudi za mejno grofijo Istersko, — objavljenega kot priloga II patenta z dne 26. februvarija',1861. Drž. zak. Št. 20 — deželni glavar pravo in dolžnost preprečiti izvršenje katerega si bodi sklepa deželnega zbora, ako vidi, da je ta sklep protiven obstoječim zakonom, ter vso stvar potem namestnistva predložiti Najvišjemu odločilu. Ker bi omenjeno postopanje deželnega odbora isterskega glede odgovarjanja na interpelacije, stavljene v hrvatskem jeziku, moralo biti znano c. kr. namestniku v Trstu in sicer toliko iz stenografiš-kili zapisnikov, kolikor in posebno tudi iz sejnih zapisnikov, koji se imajo priložiti razpravam, vrsecim se v deželnem zboru, in koji se imajo potem njega samega dostaviti do Najvišega znanja — § 40 ome-njega deželnega reda, o čemur je bila v seji dne 25. oktobra 1890. postavljena interpelacija na njegovo prevzviSenost, gospoda namestnika za Primorje: dozvoljujejo si podpisani staviti nastopno vprašanje do gospoda ministra-predsednika in upravitelja ministerstva za notranje zadeve: 1.Jeli deželni glavar isterski zistiral sklepe dež. odbora ki se dostajajo ne-odgovarjanja na interpelacije, stavljene v hrvatskem jeziku, in se je-li dotična zadeva predložila v Najvišjo odločitev potem c. kr. namestnistva za Pri-moije, po §. 42 deželnega reda, veljavnega za mejno grofijo Istersko? 2. Ako ne, kaj nameraje storiti i\jegova prevzvišenost, da se zadovolji jasnim določbam zakona? Na Dunaju, 23 maja 1892. Spinčić, dr. Laginja, Perič, Biankini, Dapar, dr. Lueger, Muth, Jax, dr* Gessmann, Schlesinger, Troll, Fiirn-kranz, Schneider, Kohler, Lichtenstein. prstih stopala okoli mene in čemu je odšla, praznično opravljena, kar tihoma z druzimi od doma 1 Kako priprosto je to ljudstvo! Morda je menila uboga, nedolžna stvarica, da bi se čutil celo nesrečnega, ali da bi utegnil biti jezen na — svojega brata P . . . Ali da bi celo ne okreval pravočasno in bi jo moral gledati v naročji druge sreče P Sancta simplicitas ! „Pa bode vender-le svatba P" dejal mi je d&vi Podvinov Tomaž. Že d olgo so se pomenkovali o tem, ko še tebe doma ni bilo — zdaj je pa dognano !tt Ko mene Še doma ni bilo in — ko me zopet doma ne bode ! Jutri odpotujem; sveta dolžnost svetega poklica žene me proč, od doma, od nje...! Hm! Kako svobodnega se čutim v svojej duši ! — Kaj-li je bilo to P Kako se je pač našlo ono „nekaj", kar me je celi ta otožni čas s tako čudovito sladkostjo, a vender z neko sladko skrbjo navdajalo, polnilo P Ako bi človek VBaj v svoje notranje Politični pregled. Notranji diiili. Italijanski iredentovci so uprav impertinentni. Zatrjujejo namreč, da bi kar čez noč postali iskreni prijatelji Avstrije, ako bi le hotela nduiiti slovansko agitacijo ob meji italijanski. To je že vender skrajno: ti italijanski rogovi leži, ki črtijo iz dna svoje daše vse, kar je avstrijsko, hoteli bi Be vtikati ▼ notranje zadeve naše: ali pravo za pravo ne vtikati, ampak kar narekovati bi hoteli. Te zahteve italijanskih nejpirneiev so tem drznejše, z ozirom na to, da je ie ni bilo avstrijske vlade, ki bi bila hotela skriviti le jeden sam las italijanskim podanikom svojim. Znano je, da se uprav sedanja vlada naša nekakim svetim strahom izogiblje vsemu, kar bi utegnilo „razburiti" javno menenje po Italiji. Le mi Slovani Primorski moramo po-kladati velike žrtve na oltar sedanje evropske konstelacije. S to iredentovsko nesramnostjo bavi se tudi Praška „Politik-ter pravi po vsej pravici: „Pod Preti som je imela vsa uprava po Istri tako strogo italijansk značaj, kakor v Italiji sami. Primorskim Slovanom se ni godilo bolje, nego onim v pokrajini Videmski. In ravno v tej dobi, ko ne je najbolj poitalijan-čevalo po Primorskem, je najbolj razsajal iredentizem po Italiji. Skrajna nesramnost je torej, da se še vedno zahteva od Avstrije, da bi po svojih deželah podpirala smeri, nasprotne nje lastnim interosov. To je vse res in slika bi bila še popolnejša, ako bi „Politik- ne žigosala samo Pre« tisove politike. Vsaj se razumemo. Na Ogerskem se vrše velikanske slavnosti v proslavo petindvajsetletnice kronanja Njeg. Veličanstva kraljem Ogerskim. Njeg. Veličanstvo je došlo dne 6. t. m. v Budimpešto v spremstvu nadvojvodov Karola Ludovik a, Frana Ferdinanda in Albrehta. Vse ulice bile so natlačene ogromne množice; navdušenje velikansko. No Madjari, se ra-dujejo po vsej pravici, kajti dosegli so v teku 25 let tolikih vspehov, kakoršnim se sami niso nadejali. Vnanje države. V vnanjej politiki je zabeležiti dva znamenita dogodka: slavnost gim-nastom v N a n c y na Francoskem ter sestanek nemškega oesarjas čarom ruskim v Kielu. Vsprejem čeških Sokolov v Nancy je bil velikansk : nad 20.000 ljudi pričakovalo je sprevod. Načelnika sokolske zveze češke, dr. Podlipnega, dvignili so na rame. Vse demonstracije naperjene so bile naravnost proti Nemčiji. Dne 6. t, m. došla sta v Nancy predsednik republike Carnot ter veliki knez Konstantin. Velikega videti zamogel! Morda bi ga našel ondi — „bacilus ljubezni" ! Čutim vender, da se je nekaj utrgalo v duši, utonilo kakor se utone zvezda in izgine v večni noči, da je ne vidi več oko človeško, čutim, da je nekako — pometeno, trezno v mojem srci, oživljajočim za gorostasne svetovno-pomenljive ideje, proti katerim je bacilus ljubezni pravcata — — smet! Da, smet, bila je smet! Smet, porojena v duši, kakor se porodi smet na prašnih nesnažnih tleh. Blagor mu, pri komur je pometeno, snažno že za mlada, krepka leta! Srce je sicer prazno, brezi „sreče-, ako je oni žuleči, sladko rezoči čut sreča; a o k 6 postane bistro za vse krasno, duh dovzeten za vzvišene uzore svotske in narodove in srce jasno, kot čvrsto pomlada-nje jutro, kajti ne kali ti sop&r, kipec iz vročine krvesa, pogleda v nebesko daljavo, v rajsko duševno življenje ! In Ti — postal si neomejeni vladar čez vesoljno človeštvo .... vladar čez vsa ljubeča srca ! Slava Vekom — — pri meni je pometeno ! kneza pozdravljali so burno, dame so ga obsipale s cvetkami; neprestano so se razlegali vskiiki: Živila Rusija, živila Češka! Veliki knez je bil ginjen po tolikih simpatijah. V Bar-le Duc predstavila se je predsedniku republike tudi duhovščina pod vodstvom škofa Verdunskega. Poslednji je izjavil, da on in duhovščina pri« poznavajo vladno obliko, kojej se je vdala dežela. Govornik želi, da se poizgube nesporazumljenja v slogi in miru. Ruski car in nemški cesar došla sta včeraj v Kiel. Različne vesti. Himen. V Sežani se je poročil dne 7. t. m. gospod c. kr. finančni koncepist Alojzij Goljevšček z gospodičino Antonijo Smrdel. Umrla je v Roja n u vsem narodnim krogom poznana gospa Marija Ferlu-g a, rojena P e r t o t-o v a. Blaga žena preminula je v cvetoči dobi ter komaj jedno leto uživala zakonsko srečo. Naj fpoČiva v miru! Znamenje fiasa. Neki slovenski list piše: Liberalci delajo, pa imajo tudi vsa sredstva v rokah — denar in blago. Saj ste čitali, da je husitska banka (to je bal pravi naslov) „Slavija- posodila v Istro 200.000 gl. Zakaj P Iz velike ljubezni do siromakov P Dvomim zelo, da je to prvi namen, ker sta naša državna poslanca Spinčič in Laginja takoj po tem pristopila k mladoČeSkemu (husitskemu) klubu. Mislim prav P Notabene sta ta dva poslanca javno izrekla, ko sta prevzela prošlo leto kandidaturo državnih poslancev, da bode njih program: „Vse za vero in dom cesarja-. Zavero — v mladočeškeui klubu !P Da. za vero, pa katero P Morda za husit-sko P! Spinčič, katoliški duhoven, pri MladočehihP In zdaj bi hoteli, da jih slepo vbogamo, da mežimo in molčimo, ako oni govore, da to zahteva „politika-. Vražja politika to. Ne zamerite, veleučeni gospod ! To premišljevanje segreje. In naša „katoliška- „Edinost" zagovarja to, ter se sili nekako znanstveno(Pl) dokazovati ta politički postulat-. Prav je pisal nekje „R. K*, da je politika veda in sicer ena najtežih — zato padajo pod nje težo naši politiki pri „Edinosti-. — Ta list nosi na čelu napis: „glasilo političkoga društva- („Edinost") in predsednik društvu — tedaj tudi listu — je katoliški duhoven Mandič! Katoliški duhoven načelnik listu, ki je — recimo za sedaj — kot zveBt trabant „Slov. Naroda" tako strastno napadal naše škofe, osobito ie svojega lastnega tržaško koparskoga! Ni dosta, da Židje in njih pomagači grenijo in otežkujejo dneve častnemu vladiki, da,, celo lastni sinovi jim morajo pomagati t „Accingite vos saoerdotes et plangite ministri altaris, plange plebs uma." Na to le dve besedi: Spinčič je pri občnem zboru „Edinosti" navel kot prvi uzrok izstopa iz Hoheuwartovega kluba istino, da ona stranka, ki je sedaj vladi najbližja — oni vladi, kojo podpirajo tudi naSi poslanci — (ta stranka so P o 1 j a k i) ni hotela niti čuti o tem, da bo v adresi naglašata [ver-sko-nravna vzgoja in narodna jed-nakopravnost. Se li jo s tem pregrešil proti geslu „Vse za voro!" To, kar Brno mi pisali, ne proti Tržaškem škofu, ampak le proti naredbi glede slovenskih prepovedi pri sv. Ju s tu — to vse smo čuli, in še v ostrejši obliki, iz ust mnogih duhovnikov. „Husitska banka!" — Po takem je torej bolje, da ljudstvo ostane v neizprosnih krempljih navdušeneh zaveznikov onih, ki iz dna svoje duše sovražijo sv. vero in sv. Očeta, nego, da se rešijo z onim denarjem, ki se steka iz rok vseh avstrijskih Slovanov!!? Ne, tako no more govoriti človeška razsodnost, ampak le slepa strast. Če io ni berostreoiseai, poten res ne ▼eno kaj je to. Morda res ne ostane brez nasledkov — kakor se veseli avktor dotičnoga članka — nesrečno to početje. Toda oni, ki so si ohranili lo iskrico narodnega čata in — objektivnosti, pomislijo naj, da posledice bode pogubne nam in n j i m samim. A. to te ni nič, a zadele bodo tudi narodnost n a i o. Odgovarjajo naj oni — mi si umijemo roke. Italijanska stranka istarska že sama ne ve, kako bi kovala laži v ta namen, da bi begala ubogo ljudstvo. Sedaj širijo g6

'» razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar. Cl. Mlekarna Frana Gržine ?J|£ na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov. Cl. U. Mrevjja, Vlv?eli"dere Priporoča slav. občinstvu vsake vrste moke, otrobov, turšice, ovsa in raznega kruha po najnižjih cenah. Cl. Št. 345 An+ftfl l/rohon trgovina z steklovino nillUII TldUCt, lončenino in lesenino itd, v ulici Via Canale (prva prodajalnica poleg „Ponte rosno") se priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem. Cl. rrsanin Tlololf Piazzetta Cordarioli št. nanju UDian 3 blizo novega trga, prodaja izvrstne jestvine : kavo, sladkor, riž, olje, čokolado, kakao — po najnižjih cenah. Ivan Kannhal "sproti veiuce vojat- IVdll l\(tllUUOI, nios, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od s kil. naprej po najnižji ceni. Karol Colja, E'® O. š. »V. Dražbeni razglas za zgradbo šolskega poslopja v Sežani. Dela, katera ima podjetnik izvrfiiti, cenjena so na 14.412 gold. 14 kr. Zgradb eni načrti, prevdarek stroškov, zgradbeni popis in dražbeni pogoji so pri podpisanem uradu od danes naprej ob uradnih urah javno v pregled razpoloženi. Pismene, redno kolekovane ponudbe se s 5% varščino od 720 gold. najdalje do 20. junija t. 1. in tistega dne pa le do 12 ure opoldne frankovane vsprejemajo. Na kesneje došle pismene ponudbe se ne bode oziralo. | Ustna dražba prične gori omenjenega' dne ob 12 uri opoludne in skonča ob 1. uri popoludne. Ustni ponudniki imajo isto varščino pred dražbo tu položiti. I Mej pismenimi in ustnimi jednakimi! ponudbami ima ustna, mej pismenimi jed-j nakimi ponudbami pa prvodošla ponudba prednost. j Kavcija zgradbene pogodbe znaša 1440 j gold. a. v. Predsedniitvo c. kr. okr. Šolskega sveta v Sežani 5. junija 1892. in tobakarna v Aroata, nasproti hišo Cacia. Prodaja domač kranjsk brinovec po 1 gld. 80 kr boteljko, dalmatinsko tropijnsko žganje po 1 gld. 10 kr. liter. Cl. j Rlažina Tnno lastnik krčme k „Ruskim 1 pinogo potrebovalo, prosimo uljudno ! gospode posestnike, naj blagovolijo se z naročili hitro oglasiti, da zamoremo o pra-' vem času druge preskrbeti in vsem kupo-, valcem postreči. Imamo tudi izvrstne žvepljalke, trdne in lahke, katere le fini prah trosijo, ki se ves oprime perja, če tudi se naložijo s žveplom ▼ krepah. Cene so jim ostale tiste poprejšnjih1 let, akopram so ene in druge mnogo zbolj-šane, t. j. | Candeojove škopilnice z vso pripravo 10 gold., Žvepljalke 5 gold. Priporočamo bo tudi sa vsakovrstne druge stroje, in za vse kar knjim tiče. Živic in družb. u-*r- v Trstu, ulica Zonta 5. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine 24-12 franko I Zagorski 49. Poste restante. Ljubljana. Avgust Brunner TRST Via Con ti številka 6 a. Tovarna strojev in železolivnica Avgusta Brunner-ja prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: STROJE, PREŠE, SE- 8ALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI, večja in manja POPRAVLJANJA. Die Maschinen-Fabrik und Eisengiesserei von August Brunner tibernimmt alle einschlil-gigon Arbeiten als : MASCHINEN, P RESSEN, P U M PEN, OITTER, SaULEN, Rv HREN, grossere und kleinere REPAIiATUREN. Telefon štv. 291. 12-24 Prečastiti duhovščini se vljudno podpisani priporočam za napravo crkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine, kot: Mon-štranc, kelihov, ciborije, svetitnlc, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovej? i Ših in lepih oblikah. Stare reči popravim I ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. ' Na željo pošljem ilustrovane cenike franko. Teodor Slabanja j srebar V GORICI (Gorz). Potrtega srca javljamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša preljubljena soproga oziroma hčer Marija Ferluga rojena Pertot dne 6. t. m. ob 11. uri zvečer po dolgi bolezni, previđena z sv. zakramenti za umirajoče blago v Gospodu zaspala. Mrtvi ostanki mile nam pokojne bodo prepeljani jutri dne 8. t. m. ob 6. uri zvečer iz Rojana na pokopališče v Barkovlje. V ROJANU, dne 7. junija 1892. Ferluga Vehvstav, Josip, Jožefa Pertot, soprog. roditelja. 200 Hektolitrov izvrstnega črnega vina 3—1 iz lastnih posestev v R o j a n u ima na prodaj Ivan Goriup na Opčinah po primernej ceni; se priporoča posebno go-stilničaijem. kojim posluži na vprašanje z pos-kušnjami (muštrami). m PIRELLI I iii^jnaiuuiu a^ciit in opcunt-r | J Trst, Via Arsenal št. 2. 9_82 J i Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem J in delalcem po nizkih cenah in na VSO kraje Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko ! mehanik v Trstu Vla Fontanone bi-* 12 popravlja in prodaja stroje za šivanje V8akorŠnega zistema, nove in že rabljene, i. garancijo. Instalujejo se električni zvonoi. Popravljajo se velocipedi z pneumatisko gumo. 4—104 >co 199S. VINOGRADCI • Varujte vaše trte pred .PERONO SPORA" o pravem času s priznanim sredstvom za sikanje pri visokih in nizkih trtah. Posoda jo vsa iz rudečega bakru. Delo je točno izvršeno. Jako koristno o rabi tekočine. Ne utrudi delavca. Rabi se lahko več let brez da se pokvari. Itolje ho od VNoh drugih, kar jim je pripoznano ne samo z hiljadami svedo-čeb ampak tudi 350 In več prvih nagrad pri raznih natecanjih. Iznajditelj gosp. Viktor Vermorel Villafranche na Francoskem je bil odlikovan z kolajno in najvišjem priznanjem. Varovati mo i© ponarejenja. — Edini zastopnik za Avstro-Ogersko: Henrik Pegan v Trstu, VIA S ANITA št. 17. Cena prosto carine gl. Brezplačni zamot. Franko na postajali in na brod v Trstu. 20—17 PLACA SE NAPRED. Kina-železna esenca proti boleznim v želodcu in na živcih, kakor tudi za krepčanjo krvi. Stoklonica 70 kr. — „Marijine kričistilne krogljico, tudi čistiven lok. Škatljica 20 kr., 6 škatljic 1 gld. Lekarna Franzoni, Via S. Antonio nuovo 5, poleg cerkve. Zaloga vsa-2—8 koršnih zdravil. Riunionc Adriatica di Sicurta 24-11 V Ti'Htu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsili kombinacijah. Blavnica in reserva društva dne 31. decembra 1890. G ravnica društva gld. 4,000.000- — Pvemijna roserva zavarovanja na življenje „ 10,754.80« 91 Pretnijna roserva zavarovanja proti ognu „ 1,612.910-22 Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju „ 38.594.10 Reserva zavarovanja proti toči „ 200 OOU-— Reserva zavarovanja proti pro- minjanju kurzov, bilanca (A) „ 163.780-21 Reserva zavarovanja proti pre minjanju kui-zov, bilanca (B) „ H7.578-85 Rezerva speeijalnih dobičkov zavarovanja ua življenje „ yfi0.000- — Občna reserva dobičkov' „ 1,127.605-98 Urad ravnateljstva : Vla A ahllrivo, lir. » (v lastnej hiši) Grlena bol kašalj, hreputavica, promuklost, nazeb, zadavica, rora. zapala ustijuh Itd. mogu so u kratko vriemo izliečiti rubljonjem NADARENIH 1 — 8 Prendinijevih sladkišah (PASTIGL1E PRENDINI) što jih gotovi Prendini, lučbar 1 Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljnć noćili, navadne jutranje hroputuvice i grlenlh zapulah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišali. Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji jo ponačiiijaju. Zato treba uvjuk zalitjovati Pren-dinijeve sladkišo (Pastiglie Prendini) to gledati, da bude na omotu kutijice (skatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima utisnuto na jednoj Strani „Pastiglio", na drugoj „Prendini-V Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju se u Prendlnijevoj ljekarni u Trstu (Farmaroia Prendini in Trleste) i u glavnijili lj okaniti h sviota. 35 —52 Lastnik pol. društvo „Edin08t". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotlČ. Tiskarna Dolenc U? stu.