PEUGEOT AVTokiŠA DANA d.o.o. Adamičeva 12, Novo mesto tel.: 068/341-400 fax: 068/S41-600 pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO AFP AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 61-588 OPEL0 Xb*m* Tel.: 0608/62-905, 62-906 Cesta svobode 37, Brežice ŠT. 46 / LETO XVII / 28. NOVEMBER 1996 130 SIT Poštnina plačana pri pošti Krško 3. stran Lokalna samouprava po zgledu iz Amerike? Bo 25 županov v državnem zboru lahko zakrpalo luknjo v vodi? mmam s s m i s Srečanje posavskih obrtnih zbornic: »Naš cilj je, da vsak zavezanec plača pravičen davek!« »Ne več in ne manj kot to,« je na srečanju vodstev treh posavskih obrtnih zbornic zagotovil direktor novoustanovljenega Davčnega urada v Brežicah, Drago Lopert Krško, 22. novembra - Na Sremiču so se sestala vodstva vseh treh obrtnih zbornic iz Brežic, Krškega in Sevnice. Gostitelj, predsednik krške obrtne zbornice Ivan Molan, je v uvodu poudaril, da je namen srečanja sicer, da se ljudje iz sosednjih zbornic spoznajo med seboj, da pa naj bi se pred tem saeznanili z novo davčno zakonodajo. 4. stran Tekmo leta dobili \- i ik*/"- ."nT ^ 1 W j Vfe-^dM f m FVj ^fc^a^«V< P^H t?v--3S" K ¦ i j M\ \ JHLI i S^ksA'* 1 Id ¦L^ F««* v^SI Es*T~ ~^f J4 i Navijači krških rokometašev so se takole veselili velike zmage svojih svojih ljubljencev na derbiju z AFP-jem Dobovo Bruno Glaser zaman poskuša prebiti obrambo Krčanov. Iskra (5) In tovariši so bili nepopustljivi. 8.-10. stran KRŠKO NOVO V KRŠKEM! MENJALNICA ADO CKŽ 23 KRŠKO Tel: 21-522,22-906 -KRATKOROČNA POSOJILA -POSREDOVANJE PRI PRODAJI -IN NAKUPU NEPREMIČNINE TEL.: 0608/21-522 TEL.+FAX.:0608/22-906 MOBITEL: 0609/614-460 RD d.d. TOMŠIČEVA 3 m.: M1/12S-10-14.12S-7M« RAZVOJNA DRUŽBA d.d. ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Drogi, Union, Kavtaatahni, Sm, Mertator, Kita, Pivovarna Laika, Lak, Julon, Mirna Portorož, Radanrta. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO d.o.o. KRŠKO, TH_:IS0S/21-522 NOVO MESTO: ADO d.o.o., PREŠERNOV TRG S, TEL.: 0687321-225 («)HYUnDRI Prodaja novih in rabljenih vozi! Ugoden kredit, leasing Prodaja original rezervnih delov EMGUT PE Krško. CKZ 51: Tel.0608/22-950 TERME ČATEŽ Topllika cesta 35, 82S0 Brcticc B & Ml 4 ^ • vulkanizerstvo j4ppLfL 11v^y • avtooptika Krško, tel.: 21-407,32-410 Gume: Michelin, Goodyear, Fulda, Dunlop Na zalogi letne in M-t-S gume! Preveč smo bili pridni Naši naročniki in vsi ostali bratci so se že kar navadili, da vsak teden dobijo v roke (za posavske razmere) kar zajeten Naš glas. Šlo je za našo naložbo v tržišče, za pridobivanje naročnikov s čim boljšim časopisom. Bralci so se res odzvali na ta naša prizadevanja in število naročnikov sicer vztrajno narašča, a počasneje kakor naši stroški. Izračun v začetku leta smo naredili na predvidenih 50 Številkah v letu in vsaka naj bi obsegala po 12 strani. Zaradi barvne platnice in uredniških možnosti, ki nam jih je ta nudila, smo se odločili za začasno izhajanje na 14 straneh. Včasih smo zaradi obilice gradiva in pritiskov tistih, ki so želeli, da poročamo o njihovem delu, »poskočili« tudi na 16 ali celo 18 strani. Rezultat: namesto predvidenega števila strani ste, spoštovani naročniki za enak denar kot lani (100 SIT po izvodu v naročniški ceni) prejeli bistveno večje število strani Našega glasa. Tega se gotovo še spomnite. Ko smo se skušati z različnimi institucijami in posamezniki pogovoriti o njihovem denarnem prispevku k ohranjanju Našega glasa, se je pokazalo, da nam skoraj vel lahko »pomagajo« le s tem, da lahko poročamo o njihovi dejavnosti, ne morejo nam pa pomagati z denarjem. Nekateri so se celo tako navadili na servis, ki jim ga je nudil Naš glas, da so bili kar užaljeni (in včasih žaljivi, drugič pa grozeči), ko smo jim omenili možnost prekinitve brezplačnega sodelovanja. Na koncu se je izkazalo, da nam nihče ni pripravljen priskočiti na pomoč z denarjem. Seveda so tako naši stroški narasli mimo načrtov in smo jih sedaj prisiljeni krčiti. Tudi z nepopularnimi ukrepi, kakršna sta bila najemanje raznašalcev in krčenje obsega časopisa. Do konca leta boste tako, spoštovani bralci, prejemati Naš glas na desetih straneh in upamo, da boste razumeli našo stisko. Vemo, da vam ne bo všeč nič od tistega, kar sledi iz tega ukrepa, a verjemite, da je nam najmanj všeč. Dotlej pa si vsi skupaj vzemimo čas, da bomo premisliti o tem, koliko in kakšen Naš glas je potreben Posavju, bodoči regiji. Glede na to, kakšen halo nastane takrat, kadar se z Našim glasom kaj zatakne, lahko upamo, da je časopis pognal krepke korenine in se bo kaj premaknilo tudi na bolje - za nas v uredništvu in nato tudi za bralce. (Urednik) N"K^ »Polžek, kam hitiš?« ga vpraša. »Na otvoritev doma starejših občanov, še prej pa se bom ustavil v novozgrajeni srednji šoli s telovadnico.« » Kam se ti pa tako mudi, saj veš, da je do tega še daleč.« »Vem, vem. Zato sem si izbral kar svojo hitrost,« odvrne polžek in doda: »Tudi počasi se daleč pride.« y// POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ 068/81-118 060822 747 RENOVOUESTO ljubljanski e.27 Q6fl/323-000 LanGuest d.o.o. Td/Fax:( Mobitel: 0609/625-0C7 9771318779018 DELATI ALI ZAVAJATI? Nekateri se nikakor nočejo soočiti z dejstvom, da je demokracija tista vrsta svobode, ki je povezana z odgovornostjo. Zato jim ni pomembno, ali gre za resnico. Štejejo le učinki, čeprav kratkoročni, ki preslepijo javnost. V 5. številki časopisa Naš glas (21.11.1996), je bil objavljen članek z naslovom »Prehod na dvoizmenski pouk pomeni korak nazaj«, v katerem načelnik oddelka za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, gospod Glinšek Franc, primerja In podrobno razčlenjuje dva predpisa, ki niti stvarno, niti časovno nista primerljiva, zato je nekatera dejstva potrebno dodatno pojasniti. Ministrstvo za šolstvo in šport je natečaj za sofinanciranje investicij v šolski prostor za odpravo dvoizmenskosti pouka in za izboljšavo prostorskega standarda osnovnih šol v Republiki Sloveniji v letih 1995-1999 (Ur. L. RS, t. 38/94) objavilo junija 1994. Takrat so bili občinski upravni organi (sekretariati, ki so bili za svoje delo odgovorni izvršnemu svetu) individualno vodeni in so Imeli bistveno večje In drugače opredeljene pristojnosti kot sedanji oddelki. Razmejitev nalog je določal Odlok o organizaciji In delovnih področjih upravnih organov občine Krško (Ur.l.RS,t.2/91). Zato bi moral gospod Glinšek pri naštevanju posameznih nalog in alibičnem ugotavljanju kateri upravni organ je bil leta 1994 pristojen in odgovoren za Investicije citirati 11. člen zgoraj navedenega odloka. Nojevstvo, neizmeren občutek samopomembnosti, zanikanje in reinterpretlranje ne morejo preseči dejstev in nesposobnosti prevzemanja odgovornosti za lastna dejanja, upravnega akta, ki ga gospod Glinšek navaja, občina Krško še nima. Z uveljavitvijo lokalne samouprave je bil kot začasni akt sprejet Odlok o začasni organizaciji in delovnih področjih občinske uprave občine Krško (Ur.l.RS,t.67/95), ki pa v praksi še ni zaživel v celoti, saj nekatere sistemske spremembe potekajo že v leto nje m letu. Sicer pa mislim, da je nekonstruktivno novembra 1996, razpravljati o natečaju iz leta 1994 in da je za razrešitev problema važno predvsem to, da vsi naredimo vse potrebno, da se bo občina Krško v skladu s kriteriji ministrstva za šolstvo In šport (mednje sodijo tudi lastna sredstva občine, ki so razvidna v občinskem proračunu) imela možnost prijaviti na razpis za sofinanciranje investicij za prehod na 9 letno osnovno šolo, ki bo predvidoma v začetku leta 1997. Analiza programsko -prostorskih možnosti za prehod na 9 letno osnovno šolo v občini Krško, ki bo podala celovito sliko potreb za občino, bo zaključena do konca letošnjega leta. Z željo, da bi se lahko pomaknil vsaj stopničko naprej in navzgor po duhovni plati in si izostril moralne standarde, gospodu Glinšku svetujem, da se čimprej seznani s knjigo Boštjana M. Zupančiča: Prvine (pravne) kulture. Ker je naše delo zelo izpostavljeno kritični javnosti in se vsakodnevno srečujemo z neverjetno količino destruktivnosti, ki duši ustvarjalnost in ustvarja predvsem nepotrebne osebne napetosti, naj bi v bodoče vsaj pri timskem delu prevladala strokovnost, modrost in medsebojna naklonjenost. Načelnica Oddelka za družbene dejavnosti Občine Krško Vlasta Zupančič EVROPSKI TEDEN KAKOVOST111. -17. november 1996 Učenec: Sanja Macur, 8. b Osnovna šola Adama Bohoriča Brestanica Ocena: 1. nagrada Naslov dela: KAKOVOST KAJ SI ? Človek se je postavil na noge. Zakorakal je. Zdelo se je, kot da bi ga neznana sila vodila naprej: k boljšemu, popolnejšemu. Zakorakal je KAKOVOSTI naproti. Vse se začne v ozki soteski, obrobljeni z gozdovi, poseljeni s hišami. Jutro je. Ptice preletavajo nebo lahkotno in svobodno, ljudje hitijo vsak na svojo stran, pa vendar v isti cilj: v službo. Sledim jim z očmi, da bi našla njihov cilj. Zagledam veliko, zeleno-belo stavbo, ki se kar nekako zliva z naravo, okoljem. Preberem napis: TESPACK. Torej, to je stavba, ki ljudem daje zaposlitev in jim omogoča, da ohranijo tisto najpomembnejše: svojo družino. In toliko ljudi, polni novih idej in navdihov, polni volje se združujejo v eno. Kajti v volji je pot in v slogi je moč. Mar ni to kakovost? Mar ni kakovost nekaj, kar predstavlja človekov boljši jutri in mu kaže prihodnost? In že s takšno veliko malenkostjo, kot je zaupanje v prihodnost, opraviš polovico poti za človekov DOBER DAN. Kam naprej? Če je narava tista, ki nam vliva življenje in če smo mi tisti, EVROPSKI TEDEN KAKOVOST111. -17. november 1996 Učenec: Ksenija Dvorsak, 8. a. Osnovna šola Adama Bohoriča Brestanica Ocena: 2. nagrada katerih dolžnost je, da jo ohranimo takšno, kakršna je sama že od nekdaj želela biti, storimo nekaj zanjo. Storimo to s kakovostjo. Z njo in pa predvsem s trudom nam bo uspelo. Res je, kakovost je velika beseda. Tako velika, da za seboj vleče ves svet k boljšemu. Odpira nova vrata, išče nove poti. Zanjo nobena ovira ni tako majhna, da ne bi mogla biti tudi za kaj prevelika. Pa vendar z voljo uspešno prestopa velika gorovja, posega preko oceanov, združuje mnoge narode ter usklajuje različna mnenja, različnih ljudi. In še na koncu. Mislim, da je kakovost dolga in trdna veriga, ki vključuje prav vse: od uspešnega proizvajalca, zaupnega prodajalca, pa vse do zadovoljnega kupca, čiste narave in nenazadnje tudi svobodnega leta ptic, ki še vselej lahkotno preletavajo tisto zeleno-belo stavbo, ki je postala del mojega življenja, v mojem rodnem kraju. Tu sem preživela vse otroštvo in zato pravim: morda je navsezadnje vse to tisto kar pomeni KAKOVOST. Naslov dela: KAKOVOST - KAJ SI ? V življenju se križajo mnoge poti. Ena pot pripelje do poslopja, kjer stoji mogočni Tespack. Ljudem, katerim omogoča delo so mu hvaležni, mi -majhni kot smo, pred to veliko stavbo, pa smo lahko le veseli, da ga imamo. Vidite, to je kakovost. Kakovost, da sploh še obstaja, da je, medtem, ko drugim tovarnam grozi propad. Kakovosti Ta majhna, a vendar velika beseda, ki toliko pomeni in nam pove toliko stvari. Vsak razume pod to besedo druge stvari. Vsak si o njej ustvari svoje mnjenje in sestavi svojo zgodbo. Nekaterim je kakovost samo kamen, ki mrtvo leži na cesti, drugim je kakovost njihovo življenje. Kamen, sestavljen iz tisoč kristalčkov. nam lahko pomeni veliko in nič. Iz njega lahko napišemo zgodbo s tisoč besedami, ki imajo tisoč pomenov. Moja zgodba je drugačna. Nima tisoč besed, vendar ima pomen. Zame je kakovost velika beseda v malem besednjaku. Npr.: ko govorimo o tišini, govorimo o samemu sebi. O naši osebnosti, ki izžareva toliko dobrega in toliko slabega. Izžareva UnuuM Spoštovane občanke, spoštovani občani! MM^mMmfm mM <3tAS> 46' * 28v NOVEMBER 1996 Namesto, da bi se g. Danilo M. Koritnik, predsednik 00 SDS Krško, plačani član županskega kabineta, po volitvah zavlekel v kakšen brlog in si celil rane po volilnem porazu v poslanski dirki, je začel po analogiji svojega vodje preštevati pomladne glasove na občinski ravni. Slednje je le še bolj zavržno. Pozablja, da so bile te volitve po proporcionalnem sistemu, kjer so nastopale posamezne stranke in se rezultati ne morejo seštevati, če niso pred tem nastopale v koaliciji. Kot je znano, so se majski hrošči samo pogovarjali o podpisu koalicijske pogodbe proti koncu minulega Četrtka, 21. novembra, volitve pa so bile na Martinovo, 10. novembra! Analizirajmo Koritnikove konkretne rezultate, videli bomo, da tudi tu kolafura (po Ribničanu Urbanu) z neresnicami. Res je samo, da je LDS po odstotkih zmagala kar v 62 volilnih okrajih od 88., med tem ko naj bi nekaj podobnega uspelo njim v imaginarnem trojčku v 59.! Sam dr. Janez Drnovšek je vlekel tudi s po 61 odst! Da naj bi bilo vse jasno, je na njegovih lepakih odkrito pisalo na vseh voliščih po državi, kjer je strankarska lista LDS imela eno samo ime, da pomeni vsak glas za dr. Janeza Drnovška tudi glas za njegovo mandatarstvo. Nobenega če in ah. Volilcem je bilo vnaprej povedano in ti so odločili z večinsko opredelitvijo za LDS in njenega predsednika. Zato ni dvoma, kdo ima večinsko podporo - dr. Janez drnovšek in nihče drug. G. D.M. Koritnika bi končno moral enkrat kdo od takoimenovanih drugorazrednih državljanov Slovenije teh »120.000 novopečenih državljanov« prijeti za jezik, ki so tudi v Krškem morali opraviti precej takoimenovanega »drek arbajta«, ki njemu ne diši, da pa mu je hkrati lahko lepo. Po ustavi so enakovredni drugim državljanom Slovenije, razen, če jim kdo povsem pravno ne dokaže drugače. Imel je vso svobodo, da bi se v kampanji obrnil tudi nanje. Ker se v pismu na vse obrača s »spoštovane in spoštovani«, naj to misli resno in povsem demokratično je, da ga kot znanega skrajneža večina pač ni volila in bo na občini še naprej kradal Bogu čas in županstvu denar. In sedaj glavni podatek, nad katerim se naj zamisli. Bivši in novi poslanec LDS Branko Jane je naklestil g. Koritnika kot kandidata SDS skoraj s 100 % glasov. Poglejmo to konkretno: za g. Janca je glasovalo 4.280 volilcev oziroma 30.66 odst., za g. Koritnika pa le 2.190 oz. 15.69 odst, kar je prava polomija. Kaj se s tem spreminja, kot povsem zmotno onegavi g. Koritnik? Da je torej dosedanji poslanec g. Branko Jane marsikaj storil za krško občino, in ker sem sam občan druge občine, tudi širše, g. D.M. Koritnik pa očitno ne, sicer bi mu zaupali mandat ob vsem ropotanju, ka-li? Da bo napočila sprememba, bo torej lahko še dolgo čakal ali bolje, stori naj kaj izredno konkretnega, da ga bodo ljudje lahko volili. Dotlej pa bo moral počakati, da bodo vladali drugi, tisti, ki jim ljudje - volilci imajo vedno prav -zaupajo. Seveda se tudi sam iskreno zahvaljujem volilcem, ki s o volili LDS. Hkrati pozivam tudi ostale, da se nam pridružijo, brž ko bo spet mogoče. Saj se, kot je dostikrat že javno povedal naš prvak dr. Janez Drnovšek zavzema za uspešno vlado, brez delitev in razlike na take in drugačne, temveč za močno in v Evropo obrnjeno Republiko Slovenijo. Alfred Železnik predsednik OO LDS Sevnica Tespack je izbral kakovost za osnovno vodilo: Nagrade osnovnošolcem za literarne prispevke Brestanica, 20. novembra - V brestaniškem Tespacku so zaključili akcijo, posvečeno evropskemu tednu kakovosti (11. 17. nov.) in ob njenem koncu nagradili osnovnošolce, udeležence literarnega natečaja. Vseh petnajst učencev sedmih in osmih razredov osnovnih šol iz Brestanice, Krškega in s Senovega je prejelo simbolične nagrade ter priznanja za svoje spise na temo »kakovost«, medtem ko so najboljši trije osvojili tudi denarne nagrade. Prvo nagrado je dobila Sanja Macur, drugo Ksenja Dvoršek (obe OŠ Brestanica) in tretjo Vesna Mirt (OŠ J. Dalmatina Krško). Naš glas bo v zaporednih številkah objavil vse tri prispevke. Tespack, Tovarna embalaže Brestanica d.o.o. proizvaja valoviti karton in ki Wn^ HI embalažo že več kot 25 let, od leta 1996 pa je last avstrijskega podjetja Duropack VVellpappe GmbH Kalsdor. S svojo proizvodnjo 21.000 ton valovitega kartona letno pokrivajo 70 odstotkov slovenskega tržišča. Del proizvodnje predelajo tudi v embalažo. So član slovenskega združenja za kakovost, ta je njihovo osnovno vodilo že nekaj let. Zato so (kot prvi v svoji branži) izpolnili pogoje za pridobitev mednarodnega certifikata ISO 9001 in v sklop vsega tega sodijo tudi vsakoletne aktivnosti z učenci okoliških osemletk. Jelka Kreutz, vodja službe zagotavljanja kakovosti: »Na osvojeni certifikat smo zelo ponosni in zelo si prizadevamo, da bi postala kakovost v resnici naš vsakdan. Zato ob tednu kakovosti izvajamo tudi vrsto drugih aktivnosti, običajno po tovarni razobesimo tudi ustrezna gesla. Vedeti morate, da v naši proizvodnji sodeluje zelo veliko ljudi (imajo 224 zaposlenih - op. avt.), da včasih proizvajamo tudi do 120-140 različnih izdelkov na dan in da je treba orodja menjavati hudo na hitro. Kljub temu imamo zelo malo reklamacij. Letos smo se lotili tudi kakovosti (t.j. kulture) medsebojnega komuniciranja. Sicer pa za prihodnje leto vgrajujemo v določila našega sedanjega certifikata ISO 9001 tudi standard s področja ISO 14000. Ta terja vodenje podjetja s poudarkom na varovanju okolja in (med drugim) tudi obveščanje okolja o ekoloških vplivih svoje proizvodnje.« (Ika) neko kakovost nevidnega prijateljstva med ljudmi. Če hočeš biti spoštovan, moraš tudi sam spoštovati in prisluhniti zgodbi drugega. Kakovostno prijateljstvo rodi kakovostne prijatelje. Biti kakovosten pomeni biti oz. nastati nekaj iz nič. Tudi, če imaš misli, v sebi nosiš kakovost. Slabe ali dobre misli se iz nekod rodijo, pojavijo se iz nič. Gradijo in ustvarjajo nove podobe v meni. Podobe spominov in trenutkov, ki ne bodo nikdar izginili. Čemu služijo misli? Da človek postane drugačen? Če ne temu, čemu potem? Služijo tebi, da v tebi na podlagi kakovostnih čustev ustvarijo zgodbo, ki nas spremlja skozi življenje. Dograjujejo »rdečo nit«, ki nas vodi in spremlja skozi naš kratek obstanek na tem čudovitem planetu Zemlja. Življenje je prekratko. Na tem svetu ni časa za vse, kar nam ponuja. Ne moremo preizkusiti vse kakovosti, ki jo imamo na razpolago. Nekateri imajo vero, da greš po smrti drugam, kjer nadaljuješ s kakovostjo, s katero si preživel toliko lepega in slabega na zemlji. Kjer si se tako naučil, da si nekaj ustvaril. Potil in prepiral si se s prijatelji, da si naredil nekaj malega, kar ni pomembno za svet, vendar veliko pomeni tebi. Vera v kakovost, je vera v voljo in upanje. Nagon spodbuja človeku voljo do dela. Spodbuja nas, da spoznamo in razkrijemo zaklad življenja. Mnogim le ta ostane za vedno nepojasnjena skrivnost. Sami si uničijo - prekinejo življenje. Vsemu temu je kriva njihova volja. Izgubili so jo. Na dolgi cesti, zaprašeni s krutimi spomini, niso našli človeka, ki so ga tako ljubili. Niso našli bistva svojega obstoja. Niso našli prave kakovosti v življenju. Kakovost se rodi iz nič. Je vse in največ, kar ima lahko človek poleg prijateljstva. Ima lahko kakovostno življenje, samo če si to želi. Človek zmore vse, kar hoče, samo če bi hotel tisto, kar zmore. Z desne: direktor dr. Peter Millonig, učiteljice spremljevalke Bračunova (OŠ Krško), Kustečeva (OŠ Brestanica), Škobernetova (OŠ Senovo), prvonagrajena Sonja Macur, OŠ Brestanica, tretjenagrajena Vesna Mirt, OŠ Krško, in dipl. ing. Jelka Kreutz, vodja službe kakovosti. Drugonagrajene Ksenje Dvoršek z OŠ Brestnica zaradi bolezni ni bilo. EVROPSKI TEDEN KAKOVOST111.-17. november 1996 Učenec: Vesna Mirt, 8. c Osnovna šola Jurija Dalmatina Krško Ocena: 3. nagrada Naslov dela: KAKOVOST - KAJ SI ? Ko smo prispeli v podjetje, so nas prijazno sprejeli. Odpeljali so nas v sejno sobo in nam povedali s čim se podjetje ukvarja. Izvedeli smo, da izdelujejo embalažo iz valovitega kartona. Zatem pa so nam povedali naslov našega dela, in sicer pisati moramo o kakovosti in v tem kaj si pod to besedo predstavljamo. Danes je po svetu veliko podjetij, ki tekmujejo med sabo po količini, izvirnosti in tudi po kakovosti izdelkov. Od vseh naštetih stvari je morda prav kakovost najbolj pomembna. Nihče noče kupovati izdelkov, ki so slabo izdelani. Kaj pa sploh razumamo pod besedo KAKOVOST? Če je podjetje pripravljeno svetovati in pomagati kupcem tudi po nakupu izdelkov, to kaže na kakovost podjetja. Le-to se zaveda, da je dandanes mogoče v svetu obstajati le, če ugodiš vsem zahtevam in potrebam potrošnikov. Kakovost se kaže tudi v tem, če si pripravljen pomagati nekomu v stiski, neglede na to ali ti človek lahko vrne uslugo ali je ne more. Tudi če je učitelj pripravljen pomagati učencu, kadarkoli potrebuje pomoč, je to kakovost. Marsikdaj smo slabe volje, vendar se vseeno potrudimo in poklonimo nasmeh sočloveku. Tudi to kaže na precejšnjo mero kakovosti. Včasih lahko prijazen pogled ali stisk roke polepša dan nekomu, ki je prijaznosti res potreben. Nič nas ne stane, če se na cesti ustavimo in ogovorimo ostarelega soseda ali znanca. Morda mu bomo prav mi olajšali že tako težko življenje. Prav je tudi, da v dobrodelne namene poklonimo kakšen tolar. Morda si ne bomo mogli kupiti puloverja, ki smo ga želeli, vendar nekomu bomo polepšali dan. Tudi kadar pride do spora med ljudmi, je najbolje požreti kakšno bolečo besedo in rešiti nesoglasje. Če lahko človek prenese žaljivko na njegov račun, s tem pokaže svojo samozavest. Prav tako morajo delavci, pri opravljanju svojega poklica pokazati kakovost. Kuharica se mora kar najbolj potruditi, da skuha okusno juho. Zdravniki in kemiki morajo pri delu pokazati največ zbranosti, kajti ravno ta je pomembna pri njihovem delu. Tudi pravniki morajo pri zadevah svojega poklicnega dela paziti, da bodo svoje stranke najbolje zastopali in jim stali ob strani ne glede na to, kaj mislijo ljudje. Predstavniki držav se morajo na velikih mednarodnih zborovanjih potruditi, da lahko državo in njene prebivalce predstavijo v najboljši luči. Pri vsem tem nikogar ne zanima, kakšno je njihovo zasebno življenje. Kadar opravljajo svoje delo, morajo pozabiti na vse težave, ki jih imajo doma. Ravno tu se pokaže njihova kakovost in sposobnost, da ločijo poklicno življenje od zasebnega. Iz vsega tega je razvidno, da kakovost vse bolj vpliva na življenje ljudi. Tako imamo družine, ki se med seboj razumejo in se pogovarjajo. Urejeni odnosi, prijateljstvo in ljubezen so pogoj za obstoj družine. Zelo pomembni so tudi pravi prijatelji, ki jih je težko najti. Če lahko nekomu zaupaš vse svoje težave, in pri tem veš, da jih ne bo nikomur izdal, pomeni to kakovostno prijateljstvo. Le-to bo vzdržalo vse težave in prepreke, ki nam jih postavlja življenje. Torej, vse to nam pove eno. To je KAKOVOST. Od nas je odvisno, kako bomo živeli. Sami si krojimo usodo in izpolnimo zastavljene cilje. Če se bomo potrudili, nam bo uspelo. Samo s trdim delom in nenehnim izpopolnjevanjem, bomo živeli polno in kakovostno življenje. NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Nicole Kuplenik, Nevenka Bašek, Ernest Sečen, Dani Kovač, Bono Baršek - Komercialist: Borut Šibila - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23,8270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: XRB Krško, Zdolska 33, telefon/telefax: 0608/22-145 -Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 130 tolarjev, za naročnike 110 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996. NAŠ GLAS, 46 - 28. NOVEMBER 1096 Vtf. .: W IZ NAŠIH OBČIN Ali bo 25 županov v državnem zboru uspelo popraviti luknjo v vodi? Kostanjevica, 22. novembra - »Ugotovili smo, da je izmenjava strokovnjakov zelo pomembna za nadaljnji razvoj naših bilateralnih odnosov. Ugotovili smo tudi, da je razvoj sistema lokalne samouprave pri vas aktualen in da imajo župani v Sloveniji zelo pomembno vlogo, ki presega lokalno raven, saj je med 90 člani vašega parlamenta kar 25 županov. Želeli smo, da v našem programu sodelujejo župani, ki so zelo aktivni v svojih mestih, zato smo izbrali gospode Siterja iz Krškega, Jurija iz Kopra in Lucija s Ptuja. Zaradi tega sem vesel in upam, da je bil obisk začetek dobrega bilateralnega sodelovanja, ne le na meddržavni ravni ampak tudi med posameznimi mesti. Gostje niso videli samo našega glavnega mesta VVashingtona. Bili so tudi v Pittsburghu (Pennsilvania), Clevelandu (Ohio), v Severni Carolini in Arkansasu.« Na tiskovni konferenci je ameriški veleposlanik v Sloveniji, Victor Jackovich, tako predstavil septembrsko potovanje treh županov slovenskih mest v Združene države Amerike. Obisk sta skupaj organizirala veleposlaništvo in ameriški kulturni center v Ljubljani. V nadaljevanju smo, razen zahvale županov za zanimivo potovanje in podrobnosti s poti ter opisov krajev, skozi katere so potovali gostje iz Slovenije izvedeli tudi, da so posamezne zvezne države sila avtonomne v svojih odnosih do zvezne oblasi. V Severni Karolini so se na univerzi imeli možnost pogovarjati z izvedenci za upravo, srečali pa so se tudi z nekaj okoliškimi župani. Osnovna ugotovitev: »Ameriške občine imajo zelo veliko avtonomije in pristojnosti. So primerljive s komunami, ki smo jih mi opustili, organizacijsko so bolj racionalne. Njihovi občinski sveti imajo povsem drugačne dimenzije, kot si jih predstavljamo mi v Evropi in Sloveniji. Krška občina bi po ameriških standardih imela pet svetnikov, koprska pa (npr.) sedem. Cleveland ima z nekaj nad 500.000 prebivalci 20 svetnikov. Občinski svet ni le zakonodajalec na občinski ravni ampak tudi izvršilni organ. Župan je njegov sestavni del, zastopa občino. Ugotovili smo, da je tak način timskega dela dokaj racionalen in učinkovit. Ni problemov z nesklepčnostjo, vsak svetnik je neposredno izvoljen, tako kot župan, odgovarja svojim volilcem, vsak je zadolžen za svoje področje dela. Pri vodenju uprave pa ima župan močno desno roko, ki se ji reče city manager, ki je dejansko direktor uprave, odgovoren za izvrševanje sklepov občinskega sveta, za izvajanje proračuna in pri tem razbremenjuje tako občinski svet kot župana, da jim omogoči poglobljeno politično delo. Podrobnosti se iz države v državo spreminjajo. Ponekod je, na primer, financiranje šolskega sistema neposredno v rokah občine, drugje je prepuščeno državi. Ponekod imajo namesto župana, zlasti na območjih grofij (naslednja stopnja nad ravnijo občine), kar triumvirate. Posamezniki se v vodenju Ptujski župan Miroslav Luči, direktor ameriškega informacijskega centra v Ljubljani Domenick DiPasquale, veleposlanik Victor Jackovich, župana Danilo Siter in Aurelio Juri. Juri: »Ameriška vlada gotovo natančno pozna način izbire ravno nas treh, vsak od nas pa si je verjetno sam skušal razjasniti, zakaj je bil izbran za na to pot. Ob prihodu v Ameriko so nam zaupali, da so nas izbrali kot župane mest, ki imajo perspektivo v razvoju ... Od nas treh dva zapuščava župansko mesto, saj sva bila z Lucijem izvoljena v državni zbor. tričlanskega sveta izmednjujejo na mestu koordinatorja skozi ves mandat. Namesto župana ali city managerja lahko občino vodi tudi podjetje, ki se javi na ustrezen razpis.« Da: ponekod si občina zagotovi dodaten vir prihodka z lastnim prometnim davkom, ki ga »obesijo« na posamezne proizvode. Tako zbrana sredstva so običajno strogo namenska (za šolo, bolnišnico ...) in člani občine morajo podaljševanje takega (v bistvu) samoprispevka potrditi vsako leto za sproti na referendumu. Svoje videnje je Koprčan Avrelio Juri strnil nekako takole: »Kljub temu, da izhajamo iz različnih strank, se naša kritika slovenske lokalne samouprave skoraj ujema. Tudi ni naključje, da je bilo več kot dvajset županov izvodljenih v državni zbor. To le dokazuje potrebo po močnejši zastopanosti lokalnih interesov v državi. Lokalna samouprava ni učinkovita, je slabša od ameriške v smislu prisatojnosti, organiziranosti, financ. To se odraža neposredno na kakovosti naših storitev in naših razvojnih programov. V tem mandatu ima nas 25 županov, novih članov državnega zbora, enkratno priložnost, da stvari ustrezno spremenimo.« Danilo Siter je dodal: »Skorajda ni bilo občine ali grofije, kjer pod županovo ingerenco ne bi bila tudi lokalna policija, zapori, davkarija ... Lokalna skupnost financira šole, določa višino posameznih davkov, dodanih na prometni davek ...« (Ika) Pristojnosti in delo v štiriletnem mandatu Državni svet je 27-krat posegel po odložilnem vetu Ustavno pristojnost, zahtevati od državnega zbora razpis referenduma, je državni zbor uporabil v primeru zahteve za predhodni zakonodajni referendum v zvezi s spremebami in dopolnitvami zakona o državnozborskih volitvah. Ustava RS, sprejeta leta 1991 v sistemu parlamentarne demokracije, je prvič uvedla državni svet kot zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Državni svet šteje 40 članov, organiziranih v petih interesnih skupina, sestavljajo pa ga predstavniki delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov, samostojnih poklicev; negospodarskih dejavnosti in lokalnih interesov. Predstavniki lokalnih interesov so bili izvoljeni leta 1991 na neposrednih volitvah, vsi drugi pa na posrednih. Funkcije v mandatu, ki traja 5 let, opravljajo neprofesionalno., z izjemo predsednika. Državni svet, ki mu ustava določa njegove pristojnosti, lahko predlaga državnemu zboru sprejem zakonov, lahko daje mnenja o vseh zadevah iz njegove pristojnosti, lahko zahteva, da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat odloča • odložilni veto, lahko zahteva razpis referenduma iz 2. odstavka 90. člena ustave in lahko tudi zahteva, da državni zbor odredi parlamentarno preiskavo. Državni svet ima šest komisij, in sicer za politični sistem, gospodarstvo, negospodarske dejavnosti, lokalno samoupravo in regionalni razvoj, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za mandatno-imunltetno, poslovniška in administrativna vprašanja. Komisije državnega sveta predhodno obravnavajo gradiva s svojega področja, od državnih organov pa lahko zahtevajo pojasnila in podatke, ki jih potrebujejo. Svoja mnenja posredujejo komisijam in odborom državnega zbora ter državnemu svetu. Komisije so imele v štirih letih več kot 330 sej. Delo državnega sveta je organizirano tako, da so državni svetniki sproti seznanjeni z vsemi gradivi, o katerih razpravlja in odloča državni zbor. Praviloma skuša državni svet posredovati svoja mnenja in predloge k posameznim zakonom takoj, ko je zakon dan v postopek sprejemanja, torej še pred prvo obravnavo v državnem zboru. Žal pa se veliko zakonov sprejema po hitrem postopku, kar je za neprofesionalne državne svetnike precejšnja težava. Državni svet je na 81 sejah obravnaval številne zakone, ki so bili v postopku v državnem zboru. Kar 27-krat je uporabil svojo pristojnost odložilnega veta, od tega pa ga državni zbor le v šestih primerih ni uspel preglasovati, kar pomeni, da zakon ni bil sprejet Ob tem velja poudariti, da dajejo predloge za veto posamezni svetniki ali skupine svetnikov, pa tudi komisije in interesne skupine državnega sveta. Pred Ustavnim sodiščem RS je državni svet 14-krat sprožil postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti oziroma ustavno pritožbo. V devetih končanih postopkih je ustavno sodišče dalo prav državnemu svetu. Ustavno pristojnost zahtevati od državnega zbora razpis referenduma pa je državni svet uporabil v primeru zahteve za predhodni zakonodajni referendum v zvezi s spremebami in dopolnitvami zakona o volitvah v državni zbor. O tem več v prihodnji številki. Državni svet organizira srečanja in razgovore s svojo volilno bazo, javne razprave in posvete o žgočih družbenih vprašanjih. V ilustracijo naj naštejemo nekaj tem: lokalna samouparava, problematika prestrukturiranja, sanacije in lastninjenja industrije s poudarkom na Slovenskih železarnah, problematika gradnje avtocest, problematika celulozne in papirne industrije, problematika pomanjkanja medicinskih sester in razvoja službe zdravstvene nege, problematika šolske inšpekcije, regionalni vidiki demografske politike, izraba raziskav in financiranja na področju znanosti in tehnologije in o prednostih in posledicah vključevanja Republike Slovenije v Evropsko unijo na področju kmetijstva. Tudi to je podlaga za oblikovanje stališč, mnenj in odločitev državnega sveta. Na področju mednarodnega sodelovanja je državni svet kot nov državni organ v Sloveniji že dobro izkoristil zanimanje tujine. To se kaže v številnih (27) srečanjih predsednika državnega sveta dr. Ivana Kristana in svetnikov z veleposlaniki, drugimi diplomatskimi predstavniki in predstavniki parlamentov številnih evropskih in neevropskih držav. To niso bili samo pogovori protokolarne narave. Kot rdečo nit v razgovorih lahko poudarimo razvoj parlamentarne demokracije, spoštovanje človekovih pravic, položaj Slovenije in njeno vključevanje v EU, obravnavana pa so bila tudi gospodarska vprašanja. Na osnovi teh razgovorov je bilo vzpostavljeno sodelovanje s senati oziroma državnimi sveti, ki že imajo dolgoletno tradicijo, in sicer z nemškim, bavarskim, avstrijskim, švicarskim, angleškim, avstralskim, litvanskim In hrvaškim. (G Alex) ODGRNJENA ZAVESA Amerika je dežela, kjer imajo občinski sveti manjših in srednje velikih mest po pet do enajst članov. Ko so jim naši trije slovenski župani zaupali, s koliko člani občinskih svetov imajo sami opravka, so se kar čudili. V Ameriki tudi priznavajo dvema političnima strankama pravico, da se tako imenujeta. Ko pa so jim naši trije Janezi (Avrelio, Miroslav in Danilo) dopovedali najprej, kje in kolikšna daje Slovenija ter nato še, da imamo pri nas več kot deset političnih strank, so kar zazijali. Potem pa še: vsak izmed njihovih treh gostov sodi v drugačno stranko: Juri je v Združeni listi, Miroslav Luči je socialdemokrat, Danilo Siter pa krščanski demokrat. Občinski sveti v Ameriki štejejo samo tri do sedem članov -za tako majhne občine, kakršne so Koper, Krško ali Ptuj. To že drži, a čez čas je ptujski župan Luči podrobneje pojasnil: občinski svet sedi za osrednjo mizo, skupaj s city managerjem in županom, okrog je pa včasih polna dvorana (200-300) občanov. Navzoča je tudi oborožena policija. Vloga obiskovalcev ni samo gledanje, ampak včasih omenjeno omizje tudi krepko pretipljejo z vprašanji in pripombami. Seje so precej ostre in ni jih lahko voditi, mi je pa všeč tako direkten odziv prebivalstva. Nekateri s seboj prinesejo celo potrebno literaturo, kar pomeni, da se na dvoboj temeljito pripravijo Zanimivo izhodišče: ptujski župan je bil očitno edini kadilec med člani slovenske županske odprave v Ameriko. Kamor koli je prišel je bil obsojen na iskanje »smoking area« (območje, kjer je kajenje dovoljeno). In ker takih območij v ZDA skorajda ni, se je njegova travma verjetno samo še povečevala. Ko so ga na tiskovni konferenci v Kostanjevici kolegi povprašali, če še kadi, je dejal samo: »Zmeraj manj!« Med pripovedovanjem popotnih dogodivščin in popisovanjem lepot krajev, ki so jih v Ameriki obiskali, pa se je razživel: »Mesto je neverjetno urejeno. Vam rečem, tako je vse čisto, da prmejduš ne bi vedel, kam s čikom ... (smeh) Če bi ga že imel,« je na koncu še zagodel. Pretekli teden je priročne dele odročnega Posavja obiskal tudi sam predsednik države. Bil je, razumljivo, v središču pozornosti, zaradi množice ljudi, ki ga je obkrožala, pa se nam prav do njega ni uspelo prebiti. Vseeno smo mu tako, bolj od daleč, postavili nekaj vprašanj, in zdi se nam, (če smo zaradi hrupa prav slišali), da je nanje nekako takole odgovoril: »Gospod predsednik, na parlamentarnih volitvah ZLSD ni dobila pričakovanega števila sedežev. Vas to kaj skrbi?« »Da, da, zelo me srbi.« »Pravijo, da bi novi premier utegnil postati celo Janez Janša!? »... mmm, da, tudi to me zelo srbi, pa še glava me boli.« »In kako vidite sedaj prihodnji razvoj Slovenije?« »... Ne vidim dobro, ne vidim dobro! Tole novembrsko sonce ima preveč pomladni blesk.« STUDIOBREZICE RADIO POSAVJE TELEVIZIJA NCVOMESIO vs« vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA In po NOVICAH ŠPORTNI vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled »D SOBOTE DO SOBOTE In MKC TV ob 19. ki 21. url NOVICI : " ".'¦':¦ . . ¦¦¦¦¦¦:. . :. '¦ Jaroslav Dostal v Vidmu Krško, 19. novembra - V četrtek se je v krškem Vidmu mudil Jaroslav Dostal, predsednik češkega holdinga ICEC, ki je na marčevski javni dražbi kupilo podjetje Videm. To je bil njegov prvi obisk v tovarni, ki jo že nekaj časa vodi češki holding. Predsednik Dostal si je ogledal proizvodnjo in poslovne prostore, pogovarjal pa se je tudi z delavci, ki vodijo proizvodnjo. Proizvodnja papirja v podjetju, ki se bo po novem imenovalo ICEC Videm Krško d.d., nemoteno teče, v teh dneh pa bo stekla tudi prozvodnja celuloze.,(GAIex) DARSTVO NAŠ 0LAS, 46 - 2& NOVEMBER 1396 © OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Gostinci Te dni je začel veljati zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (Ur.l. RS št. 57/96). Za gostinstvo je še posebej pomemben 16. člen, ki pravi, da se v gostinskih obratih, kjer se gostom streže hrana (restavracije, gostilne, kavarne, okrepčevalnice, bari) določi prostor za kadilce. Velikost prostora določi lastnik, najemnik ali uporabnik objekta sam, po lastni presoji in odločitvi. Prostor mora biti označen kot prostor za kadilce in ločen od prostora za nekadilce. Kako je ta prostor ločen, zakon ne predpisuje. V prime ru teh ničnega preurejanja (npr. enega samega prostora) mora to biti zagotovljeno v 6 mesecih. Povsem pa je prepovedano kajenje v slaščičarnah in mlečnih restavracijah. Vsi gostinski obrati morajo upoštevati tudi določila glede prepovedi reklame tobačnih izdelkov in prodaje teh izdelkov osebam, mlajšim od 15 let. Pri tem je potrebno poudariti, da dopušča sedanje besedilo zakona v nasprotju z izhodiščnimi strogimi omejitvami za gostinstvo dovolj možnosti gostincem za življenjsko in dokaj sprejemljivo rešitev predpisanih zahtev. Živilci Sporočamo vam, da organizira Društvo živilskih higienikov Slovenije, Ljubljana, Gerbičeva 60, seminar na temo HACCP (sistem analize, tveganja in določanja kritičnih kontrolnih točk v proizvodnji in prometu z živili). Seminar bo potekaj 5. in 6. decembra 1996v Grand Hotelu Toplice na Bledu. Vse podrobnejše informacije in prijavnico lahko dobite pri vseh zbornicah. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Sejem »BAZAR 1996« v BIH Sarajevski sejem bo med 14. in 25. decembrom organiziral sejem »BAZAR 1996«. BAZAR je tradicionalni sejem prodajnega karakterja, na katerem se organizira prodaja na drobno in debelo naslednjih izdelkov: tekstila, usnja, obutve, nakita; hišnih aparatov, pohištva, posode; knjig, igrač, poslovnih daril, glasbenih instrumentov, audio in vkteo opreme; prehrambenih izdelkov, pijače, kozmetike, zdravilnih zelišč; malh živali in hrane za male živali; motorjev, koles, rezervnih delov za avtomobile, opreme; gradbenih materialov, obrtnih izdelkov. Prijavnico ter podrobnejše informacije in gradivo lahko dobite pri uradnem zastopniku sarajevskega sejma za Slovenijo - podjetju INO MARKET d.o.o., Dunajska 21,1000 Ljubljana, tetJfax 061 /322 978 ali mobitelu 0609/645 090. Zakon o davku na dodano vrednost v Hrvaški S 1.1.1997 se bo začel v Hrvaški uporabljati zakon o davku na dodano vrednost (D D V), ki bo v celoti zamenjal dosedanji sistem obdavčevanja izdelkov In storitev. Novi zakon o davku na dodano vrednost zagotavlja vsem enak položaj na trgu. Davek bremeni končnega potrošnika, toda brez kumulativnega učinka, kar pomeni, da davka na davek ni. DDV je obdavčen promet v vseh fazah prodajne poti od proizvajalca do končnega potrošnika. Po uveljavitvi DDV ne bo več izjav za oprostitev plačila prometnega davka pri nakupu blaga za nadaljnjo prodajo, reprodukcijo in opremo. Predstavniki hrvaške trgovine menijo, da bo uvedba DDV povzročila na začetku velike likvidnostne probleme, največje pri uvoznikih, ker bodo morali istočasno plačati carino in davek. Za slovenske trgovce, ki imajo trgovske organizacije na Hrvaškem, pa bo od 1.1.1997 potrebno obračunavati davek po novem. Priročnik za pripravniški izpit za poklic prodajalec V naši rubriki smo 14.11.1996 objavili, daje GZS izdala priročnik za pripravniški izpit za poklic prodajalec, namenjen mentorjem in pripravnikom, ki se pripravljajo na pripravniški izpit za poklic prodajalec. Obveščamo vas, da lahko poleg priročnika, ki ga naročite pri IGEA Nazarje, Savinjska 2,3331 Nazarje, tel. 063-831 962, na GZS -Združenje za trgovino, dobite naslednje obrazce v zvezi s pripravniškim izpitom: podatki o pripravniku, spremni dokument k programu pripravništva, prijava k pripravniškemu izpitu, zapisnik o poteku pripravniškega izpita, potrdilo o opravljenem pripravniškem izpitu. Fulda, Sava, Michelin, Barum, Nokia Možnost plačila na obroke M+S!!! flJlKRNIZ€RSTVO BIF€ flVTOMftAK€T CKŽ 132 b. KRŠKO Tel. :0608/21-046 Posvet Nacionalnega turističnega združenja: Kako s turizmom iz slepe ulice? Čatež, 20. novembra - Na Mokricah in v Termah je Nacionalno turistično združenje Slovenije organiziralo že tretjo mednarodno konferenco, z naslovom Turistična tržišča po letu 2.000. Pred začetkom konference je predsednik Združenja, Janez Širše, povabil novinarje na razgovor. Program letošnje konference je bil posvečen eni najbolj aktualnih tem v svetovnem turizmu, kakovostnim in količinskim spremembam gibanj na svetovnih tržiščih. Med našimi turističnimi delavci je namreč prevladalo spoznanje, da se turistični tokovi preusmerjajo na daljnje, po možnosti eksotične kraje in da je torej ta gospodarska panoga kar nekako čez noč zašla v neprijazne vode mednarodne konkurenčnosti. V Mokrice in Terme, v prijazno okolje, ki naj pomaga ustvariti pravšnje delovno vzdušje in navezati pristnejše stike z gosti, so prišli zbirat in si izmenjevat izkušnje. Prvo konferenco, pred tremi leti, in naslednjo, leto za tem, so posvetili mestnemu turizmu kot dejavniku povezovanja med državami in kot generatorju razvoja. V državah srednje Evrope je bilo namreč opaziti, da je zlasti v mestih največja koncentracija obiskovalcev, ponudbe in s tem pozitivnih razvojnih ter gospodarskih učinkov. Seveda temu sledijo negativni učinki, kot posledica množičnosti in trenje interesov med domačim prebivalstvom ter onimi, ki bi turizem radi še hitreje razvijali. Že pred nekaj leti je v klasičnih turističnih državah Srednje Evrope (Avstrija, Švica, Italija, Avstrija, Slovenija) pričel obisk turistov upadati. V Nacionalnem turističnem združenju se zavedajo, da je brez ustreznih podatkov in informacij nemogoče uspešno načrtovati nadaljnji razvoj, zato so skupaj z novoustanovljenim Centrom za promocijo turizma pripravili tokratno konferenco. Poleg omenjenih analiz so se udeleženci konference skušali seznaniti še z ruskim tržiščem, »ogledali« so si ugotovitve nevtralnih trženjskih raziskav iz različnih držav. Cilj posveta je tudi priti do spoznanja o kazalcih, na podlagi katerih je možno zastaviti turističnorazvojno politiko in ugotoviti, kako na turizem vplivata sodobna informatika ter rezervacijska tehnologija. (Ika) Nove storitve na bankomatih Banke Celje Banka Celje ima skupaj 28 bankomatov, ki se jim bodo v naslednjem letu pridružili še štirje bankomate in omogočiti uporabo bančnih uslug neodvisno od delovnega časa banke, komitentom banke pa pri obisku za bančnim okencem nuditi kakovostno, hitro in prijazno postrežbo brez nepotrebnega čakanja v vrsti. Bankomati v mreži BA nudijo vedno več storitev. Poteg standardnega dviga gotovine jih večina ponuja tudi možnosti plačevanja položnic in polog gotovine na tekoči račun. Predvidoma konec novembra pa bo na bankomatih možna tudi informacija o stanju na tekočem računu in dvig gotovine odvisno od stanja na tekočem računu. Že v teh dneh je na bankomatih spremenjena ekranska slika, tako da izbirate med storitvami: hitri dvig, znesek po izbiri, depozit in informacija o stanju. Storitev »HITRI DVIG« nadomesti doslejšnji »dvig gotovine« in jo izberete, če želite dvig gotovine kot doslej v višini določenih zneskov, ki se vam ponudijo v izbiro (od minimalno 1.000,00 SIT do maksimalno 15.000,00 SIT). Storitev » DEPOZIT« boste izbrali, če želite plačati položnice ali položiti gotovino na tekoči račun. Ostali dve storitvi sta novi in ju bo mogoče uporabljati predvidoma konec novembra. Nova storitev »ZNESEK PO IZBIRI« vam omogoča dvig gotovine glede na stanje na tekočem računu, o čemer vas bodo posebej obvestili v bančni enoti, ki vodi vaš tekoči račun. Praviloma bo dnevni limit še vedno 15.000,00 SIT, vendar bo dana možnost višjega limita na osnovi bonitete posameznega komitenta. Storitev »INFORMACIJA O STANJU« pa pomeni, da lahko dobite preko ekrana informacijo o stanju na tekočem računu ali možnost, da vam bankomat izpiše stanje na tekočem računu. V banki želijo s to dopolnjeno ponudbo storitev na bankomatih predvsem zmanjšati nepotrebno čakanje v vrstah pred bančnimi okenci in tako še več časa nameniti individualni obravnavi komitentov. Predvsem pa si Banka Celje prizadeva avtomatizirane posle, ki ne potrebujejo individualnega pristopa, prenesti na Metalna - dokončujejo začete posle Senovo, novembra - Uvedba stečajnega postopka je huda stvar za stečajnega dožnika, upnike in predvsem za delavce. Vsi nekaj izgubijo in tudi v primeru Metalne je tako. Z nastopom stečajne upraviteljice Marinke Pucelj-Arandjelovič se je začelo preverjanje, ugotavljanje in ocenjevanje stanja ter določanje ukrepov, naravnanih v korist stečajne mase, iz katere bodo kasneje v čim večji meri poplačani upniki. Stečajna ekipa je imela trda 14-dnevna pogajanja s kupci, v okviru katerih so preanalizirali vsak delovni nalog in se skupaj odločili, katere posle dokončati ali opustiti. Ugotovili so, da imajo sedem naročnikov za posle, namenjene izvozu. V treh primerih so naročniki že v času stavke naročila stornirali. Kljub vsem težavam v Metalni nugotavljajo, da so kupci pokazali veliko razumevanje, če bodo le dela pravočasno dokončali. Pri stečajnem senatu so dobili dovoljenje za dokončanje začete proizvodnje. Za določen čas so zaposlili 40 delavcev in 11 pogodbeno in zagotovili tudi druge pogoje za delo. Z dokončanjem začetega dela so bistveno prispevali k povečanju stečajne mase, saj bi v nasprotnem primeru za material, zamudo in že prejete avanse kupci vlagali odškodninske zahtevke, stečajni dolžnik pa bi za nedokončano naročilo iztržil le ceno odpadnega železa. (Toni) Novosti v davčni službi in davčnih zakonih: »Naš cilj je, da vsak zavezanec plača pravičen __________davek!«_________ »Ne več in ne manj kot to,« je na srečanju vodstev treh posavskih obrtnih zbornic zagotovil direktor novoustanovljenega Davčnega urada v Brežicah, Drago ________________Lopert__________________________ Krško, 22. novembra - Na Sremiču so se sestala vodstva vseh treh obrtnih zbornic iz Brežic, Krškega in Sevnice. Gostitelj, predsednik krške obrtne zbornice Ivan Molan, je v uvodu poudaril, da je namen srečanja sicer, da se ljudje iz sosednjih zbornic spoznajo med seboj, da pa naj bi se pred tem saeznanili z novo davčno zakonodajo. Zato so medse povabili Boženo Macarolovo (poiskati in preveriti moram ime), ki je zbranim povedala nekaj več o novi davčni zakonodaji, predvsem o davku na dodano vrednost Za njo je Drago Lopert, direktor novoustanovljenega davčnega urada v Brežicah. »Glede na to, da počasi lezemo v Evropo je treba temu prilagoditi tudi davčno zakonodajo. Ena od prilagoditev seveda čaka sistem prometnih davkov«, je na začetku pojasnila gostja. Zakon o davku na dodano vrednost naj bi v Sloveniji dobili s 1. januarjem 1998, vendar strokovnjaki menijo, da bo njegova uveljavitev prestavljena na začetek 1999. leta. Tak zakon namreč terja ogromno priprav tako pri davčnih službah kakor pri davkoplačevalcih. »Smo pa Slovenci evropski fenomen, saj so v parlamentu sami predstavniki ljudstva zahtevali uvedbo takega davka. Davek na dodano vrednost je namreč vedno le v interesu države, saj ji poenostavlja nadzor nad plačevanjem dajatev. Torej: ne veselimo se ga, ker ni ne enostaven in ne prijeten, vnaša pa nekakšen red in pravičnost,« meni predavateljica. O davku na dodano vrednost bo gotovo še veliko govora, zato se mu tokrat ne bomo posvečali. Drago Lopert je predstavil novo organiziranost davčne službe v Sloveniji: »V vsej državi je 14 davčnih uradov, ustanovitev našega v Brežicah pa se je pokazala kot upravičena, čeprav tu deluje šele relativno kratek čas. Povsem očitno je namreč, da bi bil še večji davčni urad v Novem mestu (tudi za Posavje) še težje obvladljiv.« V doglednem času pričakuje tudi ustanovitev carinske uprave, s tem pa se bo delovanje davčnih služb (kot servisa občanom) izpopolnilo ter poenotilo. O izpostavah davčnega urada v Brežicah, Krškem in Sevnici: še naprej bodo opravljale svojo funkcijo, imajo tudi pooblastila, da na prvi stopnji odločajo samostojno, i nšpiciranje in nadzor pa bo zagotavljal davčni urad. Število zaposlenih v celotni službi se bo v približno dveh letih povečalo s sedanjih 90 na okrog 140. Lopert: »Naš cilj je samo to, da vsak zavezanec plača pravičen davek, ne več in ne manj. Skorajda ni več takega davčnega zavezanca, ki bi imel toliko preproste knjige, da bi jih lahko vodil sam. Zato država predpisuje davčne svetovalce in toplo vam priporočam, da vi opravljate svoje delo, knjigovodstvo pa prepustite davčnim svetovalcem. Le tako se boste ognili neljubim napakam iz malomarnosti, zadregam in sitnostim. Poleg tega pa bo država strogo preverila, komu bo dovolila opravljanje davčnega svetovanja in komu ne, potem bodo pa taki ljudje morali nositi tudi svoj del odgovornosti za opravljene naloge in morebiti storjene napake. Dve leti imate časa, da si uredite knjige in poravnate davčne obveznosti. Sproti plačani davki in strokovno vodene knjige namreč kažejo na kakovost opravljenega dela in v takih primerih pač ni potrebe po uvajanju dodatnih ukrepov ali preverjanj pri zavezancu.« (Ika) Trgovina JQ Krško ' Bohoričeva S in CKŽ 35 CF" tel: 31-622 In 31-883 Velika izbira konfekcije znanih proizvajalcev % za vse generacije \ Na zalogi "=^p $^ velika izbira plaščev \\ od 21.000 SIT dalje \ % Trudimo se LIK IZ MAHA-BARATE NAJMANJ. ŠPORTNA JADRNICA cr mm ±0.0. INZEHIRIHG-TRGOVIHA Finžgarjmva 1, 8250 Brežice Tel.: 0608/61-746, fax: 62-780 Mercator pripravlja novost v krškem nakupovalnem centru Preskrbina nova drogerija V krškem nakupovalnem centru bodo 2. decembra odprli že tretji prenovljeni lokal. Samopostrežni prodajalni in okrepčevalnici bo sledila drogerija, ki jo urejajo v prostorih, kjer so nekoč prodajali čevlje Planika. Razen vrhunske kozmetike bodo kupcem na voljo tudi zlatarski izdelki Zlatarn Celje in Trbovlje, modni dodatki vseh vrst in vsakovrstna usnjena galanterija. Krška Preskrba pripravlja v tej drogeriji tudi občasna svetovanja o pravilni uporabi kozmetike in ličil, a o tem takrat, ko bo čas. Skratka: v ponedeljek, 2. decembra, bodo ob 10. uri v nekdanji Planikini prodajalni krškega šopinga odprli novo drogerijo. Prve kupce čaka presenečenje. Sicer pa obljubljajo, da bo celotna zgradba dobila novo vsebino do konca leta 1997. Najprej bo na vrsti nekdanji diskont, kjer bo dobila prostor prodajalna športnih rekvizitov in opreme ter oblačil za mlade. AKCIJSKA PRODAJA JESEN 96 od 1. Oktobra do 30. Novembra Pri nakupu motorne žage 023, 025, 026, 036 prejme vsak kupec DARILNI PAKET ^ f"D L Nr. 1 weltw«i1. d.o.o. 8270 KRŠKO, HOČEVARJEV TRG 5 SLO - telefon, fax: 0608/33 - 359 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA POSAVJE frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. In 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. in ob nedeljah od 8. do 17. ure. ^ bHz Valantlee«o17, 8000 Novo meito Telefon: 4386 68/23174, 323 300 Teletu 4316 68/342 094 C«e oddajanja: Ob sobotah! dokler nas bost* klicali. V—k dan oddajamo med 8.30 In 24.00 študentski servis maribor Krško, CKŽ 15, tel./fio: 0608/21-980 Brežice, Trg izgnancev 14, mobitel 0609/610455 t3l^3 Štipendije in posojila Posredovanje dela za dijake in študente Barvno in črnobelo fotokopiranje Deloroicas Mm rak dan od 7.S0 do 16h ob čredah od 7.30 do 17h C^" Vezava Brežice: rak dan od 7.30 do 15h ob sredah od 7.50 do 17h TU IN TA «^S8»h«3sI»hhSh« NAS GLAS, 46 -. 28. NOVEMBER 1996 Mrtvim v spomin, živim v opomin Lokalna muzejska zbirka o izgnancih 1941/45 Sevnica, novembra - November leta 1941 je bil za izgnance iz Posavja najbolj črn mesec, saj so doživeli to, kar so prej poznali samo iz svetopisemskih zgodb. Pred 55 leti je z rajhenburškega zbirališča odpeljalo 33 transportov oziroma več tisoč ljudi, ki so bili po besedah prof. Janka Kosa prve in najštevilčnejše žrtve nemškega genocida. Da ne bodo dogodki poniknili v brezno zgodovine, bo med drugim poskrbela tudi lokalna muzejska zbirka o izgnancih 1941/1945, ki so je pred dnevi odprli na sevniškem gradu. Muzejska zbirka je urejena s številnimi fotografijami, dokumenti in predmeti, ki so jih zbrali člani sevniškega društva izgancev. Na otvoritvi zbirke, ki so se je množično udeležili prav izgnanci, je župan občine Sevnica Jože Peternel poudaril, da razume bolečino izgnancev, ki so morali velik del sebe pustiti v tujini in da je muzejska zbirka zgodovinski spomin na to žalostno obdobje narodnega življenja. Ne gre le za spomin, ki želi rešiti pozabe, temveč tuditvir, iz katerega bomo črpali moč za prijaznejše odnose med ljudmi, je še dodal župan Peternel. Trpljenje je končano, a pozabljeno ne bo nikoli. Zato bo ta muzejska zbirka izgnancem v uteho in v spomin na pokončno držo, prav tako pa ostaja v spomin mrtvim in v opomin živim. (GAIex) Brežiški častniki gostili ameriška kolega Bukošek, 21. novembra - Občinska organizacija Zveze slovenskih častnikov je v prostorih kmečkega turizma Hervol svojim članom pripravila zanimivo strokovno predavanje. Polkovnik Ivan Kukec je številnim zbranim častnikom spregovoril o sedanjem strateškopolitičnem položaju Slovenije v Evropi, o doktrini obrambe RS, o prizadevnjih Slovenije za vključitev v NATO ter o sedanji stopnji razvoja slovenske vojske. Na predavanju sta bila v sklopu programa »Vojska vojski« prisotna tudi dva ameriška častnika. (ES)_________________________________________________ Tudi brod na zasluženem počitku Mostec, 19. novembra - Povišano gladino reke Save so vaščani Mosteca, člani t.i. brodovskega odbora, pretekli teden izkoristili in potegnili svoje znamenito rečno plovilo, ki je od pomladi sem prepeljalo čet Savo na tisoče potnikov, na suho. Brod bo tako po običaju zadnjih let prezimil na rečnem obrežju, spomladi pa ga bodo zopet položili na savske valove. (ES) Sprejem za jubilante Senovo, 23. novembra - Direktor Lisce d.d. Viljem Glas je na tradicionalnem sprejemu za jubilante Lisce podelil za 10 let dela v družbi uro in spominsko plaketo 48-tim sodelavkam in sodelavcem, za 20 let dela zlat obesek in spominsko plaketo 31-tim in za 30 let dela v družbi kristalno vazo in umetniško sliko z motivom Sevnice 30-tim sodelavkam in sodelavcem. Na sprejemu je s svojim programom sodeloval oktet Jurij Dalmatin iz Sevnice. (Andrej) Društvo kmetic občine Krško - peka tort in peciva Koprivnica, 21. novembra - Kar 25 slušateljic se je zbralo na prvem letošnjem seminarju organiziranem na temo peka tort in slaščic. Seminarje vodila Marija Prajnar, učiteljica praktičnega pouka na živilski šoli v Mariboru, specialistka za pekarstvo in slaščičarstvo. V enem samem popoldnevu je povedala in pokazala, kako se pečejo torte, kremne rezine, kako se naredi različne kreme, kaj vse se da narediti iz listnatega testa in podobno. Ženske so bile navdušene. Podobna usposabljanja bodo v občini Krško še na šestih mestih. V KS koprivnica pa bo še eno usposabljanje na temo peke kruha in potic. (Toni) 62-708 Zveza kulturnih organizacij Brežice sporoča, da imajo od 18. novembra novo direktno telefonsko številko, in sicer 62-708, na katero jih lahko pokličete, pustite sporočilo ali pošljete faks Ure zgodovine Nobenega dvoma ni, da je začela zahodnoevropska civilizacija propadati. Ali je to samo začasen trend ali pa Ura strešnica iz 18. stoletja Jožica Vrtačnik-Lorber) zanesljiva zakonitost, še ni možno trditi. Znaki propadanja se kažejo v nizki nataliteti, visoki brezposelnosti, v hiperprodukciji proizvodov, v formalizaciji demokracije ... Pojavljajo se številni vrači, vera v zdravo življenje, zdaj se končno obnavljajo tudi S obrazi starih stavb. Umetniški izdelki in sploh kulturna ponudba prispevajo k uveljavljanju specifične predstave o kulturni ponudbi Slovenije. Tudi v Posavskem muzeju Brežice smo se lotili obnove grajskega poslopja. V drugi polovici tega leta se tako zaključuje predvidena prva faza gradbenih del. Konservatorji so pod vodstvom Moma (foto Revija oktetov Posavja Brestanica, 22. novembra - Posavsko pevsko združenje je na gradu Rajhenburg organiziralo revijo oktetov Posavja. Sodelovale so vokalna skupina Trstenke osnovne šole Brestanica, ženski oktet Brestanica, obe skupini vodi Stanka Macur. Moški del je predstavljal oktet Jurija Dalmatina iz Sevnice pod vodstvom Emila Lenarčiča, enourno prireditev pa je zaključila vokalna skupina Corona iz Boštanja, ki jo vodi Romana Pernovšek. Po uvodnem govoru krškega župana Danila Siterja je vsaka vokalna skupina predstavila po štiri pesmi. Ob koncu zanimivega večera je predsednik posavskega pevskega združenja Jože Novak podelil priznanja oktetom in častnemu gostu, Tomažu Tozonu. (Andrej) Spiritual Pvrotechnics v Nemčiji Posavski novorokerji Spritual Pvrotechnics bodo na povabilo glasbene šole za ročk v nemškem Allenu odigrali tri koncerte. To je že drugič vabilo v isti kraj, kar kaže, da so se na prvem srečanju dobro odrezali. Računajo, da se bodo tokrat dogovorili za še več koncertov v naslednji sezoni. Na tokratnih nastopih pa bodo predstavili svoj novi material, ki bo predvidoma na spomlad zagledal luč dneva. Domače zasedbe tako kažejo, da so lahko zanimive tudi drugje in ne samo doma. Kljub temu, da so uspehi vidni, pa se domače skupine srečujejo z eksistencialnimi problemi kot npr. najbolj vroč: da ustvarjalce spet mečejo na cesto iz zaklonišč, ki so trenutno skupinam edino mesto za vaje. (Mr.Jozo) Galerija Meke odslej v Mokricah Mokrice, 21. novembra - Po enoletnem premoru je Galerija Meke iz Brežic spet pripravila likovno razstavo. Tokrat se je v novourejenih prostorih severovzhodnega grajskega stolpa mokriškega gradu predstavil posavski rojak, v Krškem rojeni Vukoviča, samo-stojnega likovnega umetnika iz Ljubljane, obnovili staro uro (strešnico) na grajskem dvorišču. Kazalce je izdelal kovač, obrtni mojster J. Zorko, domačin iz Župeče vasi pri Cerkljah. Z zlatimi lističi jih je pozlatil akademski kipar in konservator Momo Vukovič. Mehanizem ure je med drugo svetovno vojno po ustnem izročilu porabila nemška vojska za protitankovske ovire. Nov mehanizem bomo vgradili naslednje leto. Prispevek o sanaciji ure strešnice lahko povežemo s povabilom na razstavo, ki jo je moč videti v ljubljanskem gradbenem centru. Diskretno nas opozarja na stare gradbene obrti, na tiste obrtniške spretnosti starih strok, ki počasi izumirajo. Razstava kaže gradbene elemente in načine, ki smo jih nekoč imeli za značilno slovenske. Tako se nemara človeku zazdi, da smo se končno naveličali modernističnega internacionalizma. Naj sklenemo misel s citatom (slavnega arhitekta in teoretika) Johannesa Ittna, ki pravi: »Znanja oziroma vedenja ustvarjajo umetniško delo.« Vtej logični formulaciji tiči past. Neznanje oziroma nevedenje ne pomenita institucionalnega neznanja in institucionalnega nevedenja. Van Gogh ni bil šolan slikar; njegovo vedenje pa je bilo, po zakonitostih likovne produkcije večje, polnejše. Umetnost prodira, kamor hoče. Samo uporablja svoja sredstva. Namen vsakega umetniškega dela je pomagati ljudem, preživeti njihova življenja; če je iskreno. Prihodnje leto bo od 2. do 16. avgusta v Posavskem muzeju v Brežicah velika mednarodna prireditev, Festival Brežice. (Agata Pevec) Avtošolci Alfo-ft aje CPP nD redno o za k Pripravili 0ba Ob obi tj Čei © ČasvožaJ Dodatne na telefona! Bernard Ivo Vardič 33-2 ljo Ribič Rozman 81-906 Glasbena hospitacijska ura za najmlajše Prof. Elizabeta Križanič, ki poučuje nauk o glasbi na krški glasbeni šoli, je za učence in mentorje male glasbene šole pripravila hospitacijsko uro, ki so se jo udeležili tudi posavski učitelji glasbenega pouka na osnovnih šolah ter predstavnica Sveta za glasbeno vzgojo na osnovnih šolah pri Zavodu za šolstvo Ljubljana. Hospitacijo so vsi spremljali z velikih navdušenjem, za kar gre pohvala pobudnici prof. Križaničevi, s tem pa tudi Glasbeni šoli Krško, ki ima kakovostno kadrovsko zasedbo. Cilj hospitacijske ure je vzpostaviti oziroma utrditi sodelovanje med glasbeno šolo, vrtci in kasneje tudi šolami, kajti skrb za glasbeno vzgojo otrok se začne prav v vrtcih. (GAIex) akademski slikar Vojko Pogačar. Umetnik, ki se poleg slikarstva, klasične in računalniške grafike ukvarja tudi z oblikovanjem ter raznimi multimedialnimi projekti in inštalacijami, kot igralec pa je nastopil tudi na letošnjem Borštnikovem srečanju v Mariboru. Pogačar je znan tudi po svojem teoretičnem raziskovanju barv, o čemer je lani predaval tudi na brežiški gimnaziji. Številnim gostom, ki so se odzvali povabilu Daniele Meke, ki ima največ zaslug za obnovitev interierja zapuščenega grajskega stolpa, se je z glasom in kitaro predstvil še umetnikov prijatelj, kantavtor Bojan Sedmak iz Maribora. (ES) Internet dosegljiv vsakomur Krško, letos - Kmalu po tem, ko se je svetovni splet pojaviltudi v Sloveniji, so v krški Valvasorjevi knjižnici inštalirali eno uporabno enoto, dosegljivo vsem članom knjižnice in tudi ostalim obiskovalcem. Tako si vsak dan lahko ogledate čudo modernega informiranja, saj v vsakem trenutku lahko dobite informacijo s katerega koli področja z vse zemeljske oble. Če vas kaj zanima in vam je priključitev na internet predraga, je Valvasorjeva knjižnica pravi naslov, kako do podatkov v najkrajšem možnem času. (Mr.Jozo) NAŠ GLAS, 46 - 28. NOVEMBER 1996 OD TU IN TAM-KRONIKA Srečanje sevniških krvodajalcev Sevnica, 16. novembra - V kulturni dvorani gasilskega doma je potekalo srečanje krvodajalcev, ki so se ga udeležili sevniski župan Jože Peternel, namestnica generalnega sekretarja RKS Darja Horvat, strokovna sodelavka RKS Herta Štuflek, vodja terenske ekipe Zavoda za transfuzijo krvi dr. Melanija Vuksan in številni člani sevniške organizacije rdečega križa. Program je s kulturno in čarodejsko točko popestril glasbenik in iluzionist Branko Kavšek. Na Območni organizaciji Rdečega križa Sevnica, ki letno organizira 5 dni krvodajalskih akcij, je v letošnjem letu darovalo kri kar 1.045 občanov, kar pomeni 450 litrov te pomembne življenske tekočine. S tem je tudi dosežene republiški plan. »Ker potrebe po krvi nenehno naraščajo, je naša naloga zbrati še več krvodajalcev, da bi bila vsak trenutek zagotovaljena zadostna količina krvi vsem bolnikom, porodnicam in ponesrečencem v kateri koli bolnišnici v Sloveniji,« je povedala Simona Jakš, predsednica OO RK Sevnica. Ob tej priložnosti so bila podeljena skromna priznanja 235 nesebičnim darovalcem krvi, ki so jo darovali od petkrat do petinštiridesetkrat. Med najzvestejšimi darovalci so Sevničani Viktor Imperl, Karel Kozinc, Emil Povh in Franc Stopar ter Alojz Štempelj iz Boštanja. Diplome za zasluge na področju krvodajalstva oziroma za pomoč in podporo pri uresničevanju humanitarnega poslanstva, še posebej na področju krvi, so prejela štiri sevniška podjetja, in sicer Kopitarna, Lisca, Jutranjka in Stilles. V teh podjetjih je tudi največji odstotek krvodajalcev glede na število delavcev v občini. (GAIex) Koncert Pihalnega orkestra VIDEM Tratata, igra naša muzika Krško, 23. novembra - S skladbo Bojana Adamiča Tratata, zdaj igra naša muzika se je pred polno veliko dvorano kulturnega doma pričel tradicionalni letni koncert Pihalnega orkestra VIDEM. Zvesto občinstvo, privrženci in prijatelji orkestra so tudi tokrat s številčnim obiskom nagradili glasbenike za njihovo delo in vsakdanji trud. Večer za poslušalce prijetne, a tudi kakovostne orkestralne glasbe je potekal v znamenju solistov, predvsem domačih glasbenikov, ki se jim je pridružil še David Špec-Jezemik, solist na kometu in krilovki, sicer član simfoničnega orkestra RTV Slovenija, in prof. Karolina Vegelj-Stopar s klavirsko spremljavo. Še posebej so navdušili mladi solisti na tolkalih pod umetniškim vodstvom Alojza Gradiška, in sicer Janez Gabrič, Tjaša Fabjančič, Robert Fuks in Tomaž Pire, čeprav solisti Robert Pire (klarinet), Bojan Dime (bariton), Aleš Mlakar (tuba), Lovro Ravbar (saksofon), Robert Fuks (ksilofon) ter člani trombonske in tolkalske sekcije niso poželi nič manj aplavza. Krški glasbeniki pod vodstvom prof. Draga Gradiška so s svojim nastopom ponovno potrdili visoko kakovost, ki jih vodi v sam slovenski vrh, enakovredno pa se lahko kosajo tudi v tujini, zato se nameravajo že prihodnje leto udeležiti svetovnega tekmovanja pihlanih orkestrov, kjer se bodo preizkusili med najboljšimi - sebi enakimi. (GAIex) Hrvaški državljani pogosto kršijo predpise Komandir Plohi: »Nimamo namena po nepotrebnem ustavljati udeležence v cestnem prometu, temveč zagotoviti varnost vseh, tudi udeležencev v cestnem prometu, ne glede na državljanstvo.« ___________ «Policisti PP Brežice ob rednem delu pri kontroli cestnega prometa ustavljajo kršitelje cestnoprometnih predpisov praviloma šele po storjenem prekršku. Med udeleženci v cestnem prometu so tudi državljani Republike Hrvaške, ki zelo pogosti kršijo cestnoprometne predpise,« je v odgovoru na vprašanje brežiškemu občinskemu svetniku Petru Zorčiču zapisal Ivan Plohi, komandir Policijske postaje Brežice. Na 23. redni seji sveta občine Brežice je namreč svetnik Peter Zorčič izpostavil vprašanje ustavljanja vozil s hrvaško registracijo. Po njegovih besedah naj bi šlo v tem primeru za neobičajne preglede, kajti policisti Hrvate tudi sprašujejo, od kod prihajajo, kam so namenjeni itd. Po izkušnjah omenjenega občinskega svetnika se to na hrvaški strani ne dogaja, saj sam še ni bil deležen nepotrebnega ustavljanja, še manj pa osebnega izpraševanja. Dejstvo je, da se prehodi preko državne meje s sosednjo Hrvaško vsakodnevno povečujejo v primerjavi z enakimi obdobji preteklih let. S povečanjem prometa na cestah na območju občine Brežice se povečujejo tudi kršitve cestnoprometnih predpisov, na katere pa policisti morajo reagirati, ne glede na državljanstvo kršitelja. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so policisti obravnavali 64 prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki iz R Hrvaške. In kakšna so pri tem pooblastila policije? Policist, ki ugotovi kršitev, mora na to kršitev reagirati in z voznikom opraviti ustrezen postopek. Zakonsko pooblastilo policije je, da ob tem opravi tudi operativno-taktične ukrepe, med katerimi je najpogostejši pregled prevoznega sredstva, potnikov in prtljage, kar določajo tudi Pravila za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve R Slovenije. Ravno tako ima policija zakonsko pooblastilo, da pri prehodu državne meje med ostalim ugotavlja tudi istovetnost oseb in pristnost potnih listov. Z zakonom določenimi razlogi lahko policist tujca na mejnem tudi zavrne oziroma mu ne dovoli vstopa in zadrževanja v R Sloveniji. V vseh navedenih primerih mora policist z osebo v postopku opraviti razgovor, iz katerega ugotovi dejstva in okoliščine, pomembne za nadaljnji postopek. Namen zadrževanja in gibanja je predvsem ugotavljanje okoliščin nezakonitega vstopa in zadrževanja v R Sloveniji. «V cilju ustvaritve podobe žDržavljanom prijazna policija' od policistov zahtevamo, da morajo biti v postopkih z ljudmi korektni in prijazni. Nimamo namena po nepotrebnem ustavljati udeležence v cestnem prometu, temveč zagotoviti varnost vseh, tudi udeležencev v cestnem prometu, ne glede na državljanstvo,« je še dodal komandir Plohi. (GAIex) RadaiMVli *.*.•. Brežice — fradejohe In mfaar «n* VW. AUH, SEAT AMJOI E I 53 L.»ti,ko.o 3, 8250 »8EŽICE Delovni čas: od 8-16" h, sobota od 8-12h; TeL 0606/61-065 VOZILO GOLF z Cena vozila POLOG Mesečni obroki na: 2 leti 3 leta 4 leta 5 let KREDITI-POSEBNO UGODNO V OKTOBRU bogato opremo 23.495 DM 10.000 DM 640 DM obrok 452 DM obrok 355 DM obrok 305 DM obrok Senovčan se ni umiril Policisti PP Krško so v nedeljo odpeljali v prostor za pridržanje 36-letnega Š.M. s Senovega, ki je v stanovanju v bloku kršil javni red in mir. Kričanje je »popestril« še z razbijanjem po vratih, pa tudi ob prihodu policistov se ni umiril. Kljub večkratnim opozorilom s kršenjem ni prenehal, zato so policisti uporabili fizično silo in kršitelja odpeljali v prostor za pridržanje. Vlomilec v podjetju ICEC Podjetje ICEC d. d. Krško je pred dnevi obiskal neznani storilec, ki je neovirano prišel v skladišče olja na lesnem prostoru. Tam je vlomil v priročno omarico, iz katere je vzel motorno žago ter tako oškodoval podjetje za okoli 50 tisoč tolarjev. BREŽIŠKA PORODNIŠNICA Med 18. in 25. novembrom so v brežiški porodnišnici rodile: Klavdija Blatovšek z Bizeljskega - Dorotejo, Mojca Žnidaršlč iz Boštanja - Blaža, Tatjana Močnik iz Reštanja - dečka, VladimiraZorko iz Brestanice- Janjo, MirjanaOrešnik iz Gor. Skopic -Metoda, Klara Jeler iz Krškega - Črta, Klavdija Vodeb iz Dolenje vasi - Miha, Alenka Volčanšek iz Brežic • dečka, Sidonija Brajdič z Drnovega - deklico in Rija Priželjc z Bizeljskega - Sebastjana. Čestitamo! BREŽIŠKI TELEGRAMI Ob glasbenem talentu je sveta Cecilija gospoda Ivana Lapuha obdarila tudi s potrpežljivostjo, saj že štirideset let veselo pritiska na črne in bele tipke cerkvenih orgel v Brežicah ter hkrati vodi tudi tamkajšnji pevski zbor STOP Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, pravi slovenski pregovor. Zapuščenega obrata bizeijske Iskre ne bosta dobila ne Slogold iz Ljubljane ne Agrad z Bizeljskega, ki sta se zanj z nepopolnimi vlogami že dvakrat potegovala in tako kradla dragoceni čas občinskim svetnikom, ampak neko zasebno podjetje iz Brežic STOP Že res, da stroji vse bolj nadomeščajo človeka, ki si tako lahko privošči nekoliko več počitka, ni pa prav, da si prisvajajo tudi to človekovo pravico. Preteklo nedeljo smo namreč v Brežicah zaman iskali bančni avtomat BA, ki bi deloval STOP Ugotovili smo, da osebni avtomobil koprske registracije znamke Zastava, ki že kaka dva tedna počiva ob cesti v Trnju, ne pripada nobenemu občinskemu funkcionarju iz te obalne občine, čeprav je res, da je kar nekaj teh pred kratkim obiskalo Čatež, kamor so se prišli učit turizma. Funkcionarji, naj bodo takšni ali drugačni, se sicer res vozijo pod svojo zastavo, ampak v zastavi pa nikakor ne STOP Nekaterim pogorelim kandidatom za poslance še dobra dva tedna po volitvah ni jasno, kje v predvolilnem boju so kljub zadostni količini vloženega denarja naredili poglavitno napako, da jim ljudstvo ni nasedlo. Hja, gospodje, glavna napaka je bila ta, da ste kandidirali STOP Rigončani želijo imeti iz smeri Dobove kar dve sodobni vpadnici. Zgornje Rigonce jo sicer že imajo, v Spodnje Rigonce pa naj bi vodila južno od proge, da jim ne bo več treba čakati pred zapornicami. Vse lepo in prav, samo ne vemo, kdo jim bo kosil travo ob cesti, zaradi katere so imeli letos toliko pripomb STOP Kar nekako v navadi je, da so stari gradovi namenjeni različnim muzejskim zbirkam. Grad Mokrice je izjema. Je brez muzeja. Zato pa je »muzejska« cesta, ki vodi do njega STOP Brežiški občinski svet naj bi na svoji seji prihodnji teden med drugim ustoličil novega direktorja Zavoda za šport. Iščemo občana, ki ne ugane, kdo bo izbran STOP Ko smo že pri športu, še tole. Brežiško telovadno društvp Sokol je konec tedna priredilo neko, kot kaže, interno tekmovanje. Da je šlo za nepomemben dogodek, sodimo po tem, da na ogled prireditve niso povabili niti najbližjih predstavnikov medijev, kot sta Radio Posavje in Naš glas STOP ES STOP Na območju PP Brežice je bilo v septembru 1996 obravnavanih 37 in v oktobru 72 oseb, ki so jih zalotili pri ilegalnem prestopu državne meje. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo prijetih že 232 oseb, kar predstavlja 7-odstotni porast glede na lansko leto. Za ilegalni prestop državne meje se odločajo tujci iz najrazličnejših držav, kot so Makedonija, Romunija, Bolgarija, Hrvaška, BiH, Moldavija, Turčija in Tunizija. Prav zaradi tega je na območju brežiške občine tudi poostren nadzor, predvsem prometnih sredstev. Policisti so zaznali 62-odstotni porast kršitev po Zakonu o nadzoru državne meje in 42-odstot n i porast kršitev po Zakonu o tujcih. PP Brežice je v letu 1996 obravnavala tudi več kaznivih dejanj, ki so jih v prodajalnah, predvsem v Brežicah, izvršili državljani R Hrvaške. Pri kontroli cestnega prometa so policisti v prevoznih sredstvih tudi našli ukradeno blago. Ženi grozil z ubojem V četrtek, 21. novembra, je K.K., roj. 1955, iz Koprivnice v večernih urah kršil javni red in mir v zasebnem prostoru. V vinjenem stanju ja kričal na svojo ženo, jo med prepirom večkrat močno zgrabil za roke in ji zagrozil z ubojem. Ker je bilo upravičeno pričakovati, da bo K.K. kršitev nadaljeval, so policisti zoper njega odredili pridržanje. Preostanek nočJje preživel v »hladilnici«. Zlatnina in denar v Krškem nista varna Neznani ljubitelj zlatnine je svoj pohod začel na Cesti 4. julija, kjer je stanovanje obiskal tako, da je najprej odlomil ključavnico na vhodnih vratih. Čeprav se ne spodobi brskati po tuji lastnini, je podrobno preiskal omare in predale. Pa trud ni bil zaman, sa je našel in odnesel prstan, pleteno verižico, dve tanjši verižici, poročni prstan, obesek in uhane. Ukradena zlatnina je bila vredna okoli 100.000 tolarjev. Tudi na Cankarjevi ulici si je vlomilec izbral stanovanje. Odlomil je ključavnico, nato pa seveda vstopil. Verižico, šest prstanov in uhane, vse seveda zlato, je odnesel s sabo in si opomogel za 150.000 tolarjev. Pa se je »zlati« vlomilec preselil še na Gubčevo ulico. Pa je našel samo eno zlato zapestnico. Ker vlom zaradi ene zapestnice ni vreden vloženega truda, si je vlomilec delo poplačal še s 105.000 tolarji in nekaj devizami. Pa se je na koncu le obrestovalo. V žep neznanca je kanilo še 160.000 tolarjev. i;::«;:;::!/::;;::/::;:::!::!;:::* Časopis za Posavje in okolico Uredništvo: CKŽ 23, 8270 Krško Naročam...............izvod(ov) Našega glasa. Pošljite ml ga (jih) na naslov:.................................................................................... (poti nadov m potaHd o naročniku. Irtvrt at MM oaobl) Telefon:................................................................... (podpItruroCnUmlnJlg) Kraj, datum:.......................................................................... ilillilill NAŠ GLAS, 48 - 28. NOVEMBER 1996 D C I I I I I U l\ Košarka - Koračev pokal Meysu Spor - Interier 60 : 58 (29 : 25) Interier: Jeklin 30, Murovec 9, Ademi 10, Krajcar 2, Kralj 7 Rokomet -1A.SRL Krško - Dobova 25 : 23 (14 : 11) Krško: Iskra 3, Dragar 3, German 2, Urbanč 7, Kukavica 3, Privšek 6, Vertovšek 1 AFP Dobova: Begovič 7, Mijačinovič 4, Voglar 2, Ocvirk 4, Glaser 4, Leveč 2 Prule 67 - AFP Dobova 24 : 21 \\2 : 5) AFP Dobova: Djapo 2, Begovič 3, Mijačinovič 4 (3), Voglar 3, Ocvirk 3, Češnovar 1, Glaser 1, Leveč 4 Krško - Gorenje 15 : 13 (5 : 5) Krško: Iskra 1, Dragar 1, German 2, Urbanč 3, Kukavica 3, S.Deržič 1, Privšek 4 Akripol - Lisca 24 : 18 (10 : 10) Lisca: Blagojevič 5(1), Rantah 2, Plazar 3, Teras 2, Mitrovič 2, Simončič 4, 2A SRL Polet - Brežice 30 : 25 Kadetska liga Lisca - Kaj Dol 32:17 (17:7) STREUANJE Kanja - Celje 1720 : 1707 Leskovčani so težje, kot so pričakovali, premagali še enega težkega nasprotnika v boju za vrh v 2. slovenski strelski ligi z zračno puško. Pri tem je imel Fridl smolo, ker se mu je zlomil nosilec tarč, a se je vseeno dobro znašel, pri Župancu in Zoriču pa je bilo opaziti preveč nihanj, kar pet krogov med serijami, da bi bili lahko zadovoljni. Kanja Leskovec: Dejan Župane 577, Peter Fridl 573, Gorazd Zorič 570. (J.A.) Kopačevina - Kruno Brežice 1580 : 1628 V četrtem krogu 2. državne lige v streljanju z zračno pištolo Brežičani na gostovanju pri najmlajši ekipi v ligi niso imeli nobenih težav ter so s četrto zaporedno zmago potrdili, da so glavni favoriti za vrnitev v prvo ligo. Vsi trije brežiški strelci pa so tokrat ustrelili po eno slabo serijo, sicer bi bil rezultat dosti višji. Kruno Brežice: Vlado Sabadoš 552, Robert Ferenčak 546, Zdravko Krošelj 530 (ES) Heroj Marok - Branko Ivanuš 1599 : 1530 Pištolarji iz Sevnice so visoko premagali goste iz Ivančne Gorice predvsem po zaslugi mladinca Gorazda Cimperška, ki je s 536 krogi dosegel svoj ligaški rekord. H. Marok Sevnica: Anton Ajster 544, Gorazd Cimperšek 536, Mirko Ognjenovič 519. (J.A.) Kanja II - Ankaran 1650 : 1632 Tudi mladim Leskovčanom je v 3. ligi uspelo zmagati četrtič zapored, čeprav niso bili prepričljivi. Njihovi dosežki so na treningih mnogo boljši. V prihodnjih srečanjih bo potrebno ekipo tudi malo zamenjati, saj več mladih čaka na svojo pribžnost. Kanja Leskovec: Boštjan Mlakar 552, Boštjan Arh 554, Silvo Vrščaj 544. (J.A.) JU - JITSU Vanja in Gorazd peta na svetu! Pot 21 -članske slovenske reprezentance ju-jitsu na svetovno prvenstvo v Pariz se je izplačala. Moštvo, katerega tretjino so predstavljali člani ŠD Policist iz Krškega, se je domov vrnila z naslovom svetovnih prvakov, ki ga je osvojil moški par v sistemu duo, Pignar-Pivec iz JJK Tacen, odlično pa so se odrezale tudi mlade tekmovalke in tekmovalec iz Posavja. Komaj petnajstletna Vanja Preskar iz Globokega in njen vrstnik Gorazd Kostevc iz Župelevca sta v sistemu duo med mešanimi pari osvojila peto mesto, ravno tako mladi Anita Strgar in Mojca Škof pa sta bili med ženskimi pari deveti. Na svetovnem prvenstvu je sodelovalo nad 200 tekmovalcev iz več kot 15 držav iz vsega sveta, naši pa so jih na t.i. »Slovenskem večeru« pogostili s kozarčkom rujnega iz leskovške kleti ter pridelki brežiškega Vina in Isteničeve Barbare international. (ES) Fotoreportaža s posavskega rokometnega derbija German in Privšek uspešno zaustavljata prodor Glaserja, na Bojan Leveč je takole zamudil priložnost za izenačenje na 15 žogo čaka Ocvirk : 15. Bašič je bil tudi tokrat uspešnejši Tekma je bila trda in neizprosna. Takole jo je skupil igralec AFP-ja Dobove Zlatan Djapo Tekmo si je ogledal tudi predsednik republike Milan Kučan. Ob njem sedita minister za šolstvo in šport Slavko Gaber ter njegov svetovalec Niko Žibret Denič Ocvirku: »Vstani Tomaž, dovolj je poležavanja!« Navijačici Krškega: »Ljubi Bog, samo še nocoj nam pomagaj k zmagi, pozneje bomo že sami ...« NOGOMET Tudi mladi navijači iz Dobove so si med tekmo lahko dali duška Brežice - Odred še enkrat Dobra dva tedna po odigranem zadnjem 9. krogu MNZ Celje v članski konkurenci še ni znan končni vrstni red ekip. Manjka še prekinjena tekma zadnjega kroga Brežice - Odred (Kozje). Tekmovalna komisija je namreč salomonsko ugotovila, da sta za prekinitev tekme odgovorni obe ekipi ter določila rok nove tekme. Suspendirali so tudi dva igralca Odreda in enega Brežičana, obe ekipi pa so predali disciplinski komisiji v nadaljnjo obravnavo. Zaradi slabega vremena ponovne tekme minulo soboto moštvi nista odigrali, zato čakata nov datum. (Pilip) Regijski turnir v kotah za najmlajše Domači tekmovalci z največ uspeha Na regijskem turnirju v katah za najmlajše karateisti, ki ga je organiziral domači karate klub v prostorih TVD Partizan v Sevnici, so bili med 108 tekmovalci in tekmovalkami najuspešnejši domači tekmovalci, ki so v moški konkurenci osvojili kar štiri zmage. Rezultati - kate malčki (do oranžnega pasu): 1. Kump, 3. Gorenc; kate mlajši dečki (do oranžnega pasu): 1. Lašič; kate mlajši dečki (do rumenega pasu): 1. Kerle; kate mlajši dečki (do modrega pasu): 1. Povodnik, 2. Špilar; kata starejši dečki (do modrega pasu): 1. Maroh; kate starejše deklice: 3. Fakin, 5. Mirt, 7. Levstik. (GAIex) Karateisti sevniškega karate kluba z osvojenimi pokali. Stojijo: Miha Oštir, Grega Kerin, Žiga Kump, Boris Maroh, David Arh in Matjaž Kerle. Klečijo: Iztok Keše, Denis Špilar, Gašper Povodnik, Simon Lašič in Tomaž Gorenc. NAŠ GLAS, 46 - 28. NOVEMBER 1996 •>¦ PLES Peter Toporišič in Tina Strgar hitro napredujeta Nova Gorica, 23. novembra -Plesni klub Nova Gorica je organiziral kvalifikacijski turnir v standardnih in tatrakoameriškti plesih, ki se je odvijal v športni dvorani Renče. Tokrat sta se turnirja udeležila le dva plesna para Posavskega plesnega kluba Lukec, ki sta dosegla naslednje rezultate: med pionirji D sta Peter Toporišič in Tina Strgar zasedla 3. mesto v ST In LA plesih, med mladinci C pa sta Jernej Ferme in Maja Lesjak osvojila 8. mesto v ST in 9. ODBOJKA Mokronog - Brestanica 3:0 ( 10, 13, 6) V 5. krogu kadetske lige se mlade Brestaničanke v majhni mokronoški telovadnici niso znašle, saj je veliko dobro sprejetih in podanih žog končalo v nizkem stropu, ki ni ustrezal normam. Zaradi tega so bile napake vse pogostejše in poraz je bil neizogiben. Prihodnjo nedeljo, ko pride v Brestanico ekipa Kamnika, bo gotovo drugače. Tekma bo ob 11. uri. (A. Cvar) MALI OGLASI Vodimo knjigovodstvo, plače, prometni davek In svetovanje za d.o.o., s.p. in društva. KON-TIM d.o.o. Brežice, Stare pravde 26, tel.: 62-380. Lokal - najboljša lokacija v Brežicah (27 m2), obvezen odkup inventarja In Investicije. Tel.: 62-501. Poslovne prostore (70 m2) oddamo v najem. Primerni so za gostilno, trgovino ali drugo dejavnost. Tel.: 43-203. V najem oddam poslovne prostore v izmeri cca. 70 m2, primerni za pisarne ali za predstavništvo na CKŽ 64 v Krškem. V najem dajemo prostor (30 m2), primeren za pisarno, na CKŽ 132 b. Tel.: 21-046. V najem oddam poslovni prostor (8x11 m), primeren za skladišče aH mirno obrt. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). V najem oddam poslovni prostor v Brežicah, primeren za pisarno ali trgovino. Tel.: 61-576. V najem oddamo poslovni prostor (100 m2), v prvem nadstropju stanovanjske hiše, v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6,8270 Krško. Manjše stanovanje (39 m2) na Senovem (CKO 16) zamenjam za večje (dvosobno) stanovanje v Krškem. Jože Černelič, CKO 16, Senovo. V Brežicah ali bližnji okolici najamemo hišo ali trisobno stanovanje. Tel.: 61-270. V Krškem takoj najamem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje. Tel.: 22-026. Prodam enosobno stanovanje na Vidmu (42 m2) ali zamenjam za dvosobno stanovanje v Brežicah. Tel.: 31-910. V Krškem prodam dvoinpolsobno stanovanje aH zamenjam za manjše, lahko za garsonjero. Tel.: 87-070. Prodam dvosobno stanovanje v Krškem na Bohoričevi, v Izmeri 61 m2 s centralno, KTV in telefonom. V najem nudim tudi garažo. Tel.: 22-071 (popoldne). V Krškem med občino in sodiščem prodam stanovanje v izmeri 94 m2 s centralno, KTV in telefonom. Tel.: 22-071 (popoldne). Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel.: 99 3851/678-004 (Zagreb) aH pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6,8270 Krško. Prodam vinograd na Bizeljskem v Janeževl gorci (31 arov), star je 13 let, možna je strojna obdelava. Tel.: 61-384. Prodam mobilno prodajalno Adrla 350, opremljeno, primerno za prodalo hitro pripravljene hrane. Tel.: 34-676 ali 65-297. NexiaGLX1,5!6V, letnik 10/ 95, prevoženih 28.000 km, veliko dodatne opreme, prevzem llzlnga, v račun vozilo do 7.500 DEM + 25 x 606 DEM, prodam. Tel.: 62-109 aH 62-644. mesto v LA plesih. Par Peter Toporišič-Tina Strgar iz dneva v dan napreduje in lahko rečemo, da se je še en perspektiven par v plesnem klubu. V relativno kratkem času, kajti tekmujeta slabih osem mesecev, sta dosegla kar nekaj izjemnih uvrstitev. Z novim letom bosta prestopila med mlajše mladince, kar je velika škoda, saj bi po starem pravilniku lahko še leto dni nastopala med pionirji in se tako borila za naslov državnega prvaka. Zagotovo pa se bosta z vztrajnostjo in delom lahko kosala tudiz mlajšimi mladinci. Trenutno trenirata trikrat do štirikrat tedensko, najraje pa plešeta angleški valček, ča-ča-ča in passodoble. Kaj vama pomeni ples in zakaj sta se odločila za to športno panogo? Tina: »Ples mi pomeni veselje in sprostitev. Rada plešem in ker mi ples pomeni vse, tudi rada tekmujem. Vsak dan se zbudim z mislijo na ples.« Peter: »Zame je ples veselje in zabava. Zanj sem se odločil, ker bi rad znal plesati in ker bi bil rad nekoč dober plesalec in tekmovalec.« SAH Mesečni turnir Grilcu Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju ŠK Milan Majcen Sevnica za november 1996 je med 12 tekmovalci zmagal Andrej Grilc (ŠK Triglav Krško) s 8,5 točkami, pred domačini Bojanom Kuzmičem (8), Jožetom Kolmanom (7,5), Mojco Grilc (6,5) in Zdenko Grahek (6,5). V skupnem seštevku po 11 mesečnih turnirjih je v vodstvu Grilc (130 točk) pred Kuzmičem (1189 in Lazičem (118). Naslednji mesečni turnir bo v nedeljo, 15. decembra. Šahisti Triglava uspešno prestali prvoligaški krst Šahisti ŠK Triglav so v strahu pričakovali nastop v 1. državni ligi, kjer je nastopilo osem najboljših slovenskih ekip. Takoj na začetku lige je zbolel Igor Šitnik, ki je bil prejšnja leta eden najbolj zanesljivih igralcev. Največje presenečenje je bila izredno dobra igra mladih šahistov Tonija Kosa in Gorazda Novaka. Slabše od pričakovanega pa sta odigrala velemojster Dražen Sermek in mladinec Robert Volčanšek. Toda cilj, obstanek v ligi, je bil vseeno dosežen. Posamezniki so zbrali naslednje število točk: Dražen Sermek 2,5 (7), Goran Dizdar 4 (7), Duško Pavasovič 5,5 (7), Zvonimir Meštrovič 4,5 (7), Toni Kos 5,5 (6), Igor Šitnik 0,5 (3), Marjan Kastelic 2,5 (7), Simona Mihelič 3,5 (7), Gorazd Novak 4,5 (7), Robert Volčanšek 3 (7), Ingrid Mihelič 2 (7). (Tomaž Žnideršič) Prodam zastavo 101. Tel.: 43-237. Kombl IMV, letnik 1988, registriran do 1/97, ugodno prodam ali menjam za gradbeno parcelo. Tel.: 0609/ 645-838. Prodam traktor Ferguson 542, letnik 90, dobro ohranjen, prevoženih 640 ur. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Prodam oblačila za otroke (posamezno ali za dvojčke) od 2 do 4 let, stolčke za mizo, hojlco, gugalnlco do prvega leta In dve kolesi. Tel.: 31-092. Prodam otroško posteljo, leseno, 3 višine, z Jogljem, hojlco, otroški sedež za avto in trajnožarečo peč TOBI SKITPP. Cene po dogovoru. Tel.: 068/27-093. Prodam barvni televizor Gorenje (še pod garancijo), zakonsko posteljo (široko 2 m) z velikim jogljem, sedežno garnituro z ležiščem (4,5 m) -pllš. Cene po dogovoru. Jože Černelič, CKO 16, Senovo. Slike, akril na platnu, slikarke Silvi Magvar, naprodaj. Ogled Krško, Pavlinova 17. Tel.: 33-441. Klavirsko harmoniko Melodija Mengeš prodam. Cena 150.000 tolarjev. Tel.: 33-492. Navadno frajtonarlco, trivrstno, dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 77-322. Ugodno prodam električno kitaro Kasuga, kopija Fender-Stratocaster In akustično kitaro VVashburn, mahagonijev vrat Tel.: 77-738. Prodam lesene lestve, močne domače Izdelave, več različnih višin. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Prodamo 1.800 komadov rabljenih strešnikov vrste Bramac sistem. Cena po dogovoru. Tel.: 31-872. Prodam ameriškega kokeršpanjela, starega 3 mesece. Tel.: 22-208, 21-046. Odojke, okrog 30 kg, domače reje, prodam. Lahko zakol jemo in očistimo aH za nadaljnjo rejo. Tel.: 78-365. Prodam prašiča 120 kg, hranjenega z domačo hrano. Tel.: 79-743. Prodam belo in rdeče vino. Tel.: 34-986. Nudimo osebne aH manjše tovorne prevoze s kombijem, možen tudi najem. Tel.: 31-637 (Mižigoj) aH 32-279 (Žnldaršlč). Likam na vašem domu aH odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte ml. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Likam na vašem domu. Perilo lahko tudi odpeljem in zlikano pripeljem. Tel.: 71-170 (dopoldan). V Krškem kupim dvosobno stanovanje, lahko opremljeno. Tel.: 068/25-747. Kupim starine, starejše od 50 let. Tel.: 67-333. Oddam vrstni red za avto Volvo S 40 2,0 z dodatno opremo. Tel.: 21-992. Iščem delo strojepisja, administrativna dela aH delo v strežbi v prijetnem lokalu. Tel.: 34-958. ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI! 9****** vabi v sezoni 1996/97 v študijska krožka: PESMI IZ NAŠIH KRAJEV vse, ki: • ljubite ljudsko petje in si prizadevate, da ne bi šlo v pozabo • bi radi spoznali bogastvo ljudskih pesmi iz naših krajev • bi se radi naučili peti ljudske pesmi • bi radi prebili večere ob ljudskem petju • bi bili pripravljeni pesmi, ki jih znate ali se jih boste naučili, • predstaviti (zapeti) tudi drugim Prvo srečanje bo 4.12.1996 ob 17. uri v prostorih PCPI Krško, na Dalmatinovi 8, Krško. in 2. UMETNOST FOTOGRAFIJE vse, ki: • Vas fotografiranje veseli, • bi radi izpopolnili svoje fotografsko znanje, • bi želeli v skupini deliti svoje fotografske izkušnje, • bi radi svoje fotografije predstavili drugim (v obliki razstave, monografije, večera ob diapozitivih ...) Prvo srečanje bo predvidoma po novoletnih praznikih. Udeležba v krožkih je brezplačna, ker stroške krije Ministrstvo za šolstvo in šport. Če vas takšen način učenja in druženja zanima, nas pokličite ali obiščite na naslovu: POSAVSKI CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE KRŠKO, Dalmatinova 8, Krško, tel. 0608/31-152 ali 22-811. Tečaj o negi in šolanju vina Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj organizira 42-urni tečaj o negi in šolanju vina (kletarstvo). Pričetek tečaja bo v ponedeljek, 9. decembra 1996, ob 16. uri v učilnici Gasilskega doma Sevnica. Ob minimalni udeležbi 30 tečajnikov znaša cena za posameznika 10.000 tolarjev. Prijave in vplačila sprejemata Lojze Rupar (Kmečka zadruga Sevnica, telefon 41 -371) in Rado Umek (telefon 81-080) do vključno torka, 3. decembra 1996. Tečaj bo organiziran, če bo prijavljenih najmanj 30 tečajnikov. Vabljeni! Jjfi FILMSKI SPORED »Kfno servis« Brežice 28.. 29.,30. XI. in 1. XII. ob 18. in 20.15 uri in 2. XII. ob20. uri: FENOMEN, melodrama 1. XII. ob 20. url: ČAS ZA UBIJANJE (dts), drama 3. XII. ob 18. in 20. uri: Predpremiera - TRČENI PROFESOR (dts), komedija (dts): 6-kanalni digitalni ton Kulturni dom Krško 29. XI. ob 20.uri in 1. XII. ob 18.Uri: POZABI PARIZ, romantična komedija 30. XI. ob 20. uri: SKRIVNOSTI JEZERA LOCH NESS, romantična komedija 1. XII. ob 20. url: V OBJEMU S TUJCEM, triler Kino Šentjernej 29. XI. ob 18. url: SKRIVNOSTI JEZERA LOCH NESS, romantična komedija 29. XI. ob 20. uri: V OBJEMU S TUJCEM, triler ZADNJA NAS GLAS, 46 - 28. NOVEMBER 1996 Jože Jere tekel na maratonu v New Yorku Jože Jere se rokuje s Carlom Lewisom. Vsako prvo novembrsko nedeljo se na tradicionalni maraton po vseh petih okrožjih največjega ameriškega mesta New Yorku odpravi več tisoč tekačev z vsega sveta. Tek je kot rekreacija postal vedno bolj priljubljen med ljudmi vseh generacij po vsem svetu, tudi med Slovenci. Letos se ga je udeležilo sedem slovenskih tekačev in tri tekačice, med njim pa velja omeniti Jožeta Jereta iz Sevnice, ki je v svoji, sicer najštevilčnejši, konkurenci zasedel 353. mesto. Poleg športnih užitkov predstavlja maraton za vse tekmovalce in ostale udeležence tudi nepozabno doživetje, saj so si lahko ogledali Empire State Building, World Trade Center, Kip svobode, Broadway, nakupovalna središča ... Zato se Jože Jere še posebej veseli, da so ga pri njegovi poti čez Atlantik podprli številni sponzorji, ki se jim želi iskreno zahvaliti. Sevniški karateisti v Angliji V začetku novembra je v angleškem mestu Bournemouth potekalo 4. mednarodno prvenstvo SHOTOKAN, ki se ga je udeležila tudi šestčlanska ekipa karateistov Karate kluba Sevnica. Kljub spremenjenim pravilom sojenja so Sevničani zabeležili odlične rezultate, saj sta Marko Stopar med kadeti do 16 let v katah in Danilo Lisec v isti kategoriji v bojih zasedla 4. mesto, Sašo Vaš pa je v katah med mladinci do 20 let osvojil 5. mesto. S temi rezultati so varovanci trenerja Jurija Orača ponovno dokazali, da sodijo v sam svetovni vrh. (GAIex) Rokometno tekmo leta dobili Krčani S štirimi točkami v enem tednu Krčani trdno na drugem mestu, Dobovčani z dvema ničlama zdrsnili na peto. Sevničanom v Trebnjem podvig ni uspel Drago Librič, navijač Dobove: »Z igro sem zadovoljen, samo s sodnikoma ne. Gledam vse tekme mojih, takšen derbi pa je še nekaj posebnega. Mislim, da bo danes neodločeno, toda na koncu prvenstva bo Dobova zagotovo uvrščena pred Krškim.« Srečanja rokometašev Krškega in AFP-ja Dobove so bile vedno poslastica za ljubitelje rokometa. Tudi preteklo sredo je bila leskovška dvorana (spet) premajhna za ljubitelje te dinamične igre. Tekmo, ki zaradi visokega položaja obeh posavskih moštev ni bila samo posavski derbi, si je ogledal celo predsednik države Milan Kučan s sodelavci iz ministrstev ter vodstvo krške občine z županom Danilom Siterjem na čelu. Izid srečanja je znan, prvič v zadnjih srečanjih so slavili Krčani, del dogajanja pa smo zabeležili tudi s fotografsko kamero. Konec tedna so Krčani nadaljevali z uspehi. Na kolena so spravili še velenjsko Gorenje in so sedaj na lestvici s prednostjo treh točk drugi, njihov zvezdnik Blaž Iskra pa je vendarle dočakal tudi poziv selektorja slovenske reprezentance. Povsem drugače pa se je v tem času godilo Dobovčanom. V Ljubljani so predvsem po zaslugi slabega prvega polčasa izgubili še drugo tekmo zapored in tako zdrsnili na peto mesto na lestvici. Sevničani so se v Trebnjem domačim dobro upirali, vodili ves prvi polčas, na koncu pa so močno popustili, svoje pa sta menda dodala tudi sodnika. (J.A., ES, MIDVA) Konec. Krško je zmagalo. Stisk rok in na svidenje na prihodnjem derbiju OB KOFETKU Novi predeli Kostanjeviške jame, največji doslej • JE IškAB ¦j "*L a^S^pm««*^ sF*^- *| nm^^t /i Kostanjevica, 24. novembra - Reševalci Dolenjske jamarske reševalne službe Miha Rukše, Miro Robek, Tanja Luzar, Igor Noše, Iztok Bizjak, jamar iz Kostanjevice, in novomeški jamar Andrej Gašperič so v nedeljo na rednem usposabljanju v Kostanjeviški jami nepričakovano odkrili nove predele jame, nadaljevanje Črnega rova, po prvih ocenah dolge vsaj 600 m. Ustavil jih je kakih 20 m globok kanjon z ogromnimi količinami vode. Domnevajo, da se prostorne, težko dostopne dvorane še nadaljujejo, in jih nameravajo še raziskati. S tem odkritjem je kostanjeviška Studena jama gotovo največja raziskana jama na Dolenjskem. (Jamarski klub Kostanjevica na Krki) Djuro Kovač prejel priznanje Naše žene Od leve proti desni: Viktor Perne, darovalec krvi iz Kranja, Štefka Kučan, Jože Faganel, predsednik hemofilikov Slovenije, ki tudi sam prejema kri, ter Djuro Kovač, ki je darovalec krvi že dobrih 30 let. Letos so pri reviji Naša žena že tretjič zapored izbrali ljudi odprtih rok. Iz Posavja, točneje iz Krškega, je priznanje za svoje humano delo prejel krvodajalec Djuro Kovač, ki je kri daroval 70-krat, kar je več kot 300 litrov dragocene življenjske tekočine, ki je rešila marsikatero življenje. Letos je v uredništvo Naše žene prispelo kar 50 predlogov, ki so bili eden bolj imeniten od drugega. Zato je imela komisija težko delo. Člani komisije so bili mnenja, da naloga ni bila lahka, vendar so se morali odločiti in izbrati le po enega -darovalca, dobrotnika ter pobudnika dobrih del v letu 1996. Dodelili pa so še posebno nagrado za izjemno osebnost na področju človekoljubnih del za leto 1996, katere dejanja so odmevala doma in po tujini. Prvi štirje so dobili zahvalno listino in zlatega golobčka, reprodukcijo okrasne zaponke iz 5. stoletja, ki so jo našli v Ajdini nad Potoki v Gorenjski dolini. Na predlog bralcev in komisije pa so zahvale dodelili še štirim predlaganim, ki so jih razglasili za vzornike. To so ljudje, ki so jim lani ali predlani že dodelili laskavi naziv dobrotnik ali darovalec leta. Skratka, gre za ljudi, ki jim človekoljubno delo pomeni življenjski slog. Priznanje je dobilo tudi 43 posameznikov, ki s svojim delom, denarjem ali pa obojim neizmerno lajšajo stiske soljudem. Tudi letos so podelili zahvale v Narodni galeriji v Ljubljani, in sicer 14. novembra. Zahvale je vsem izročila gospa Štefka Kučan, soproga predsednika države in pokroviteljica akcije. (Mr.Jozo) Popravek V prejšnji številki je tiskarski škrat pohrustal fotografiji slovenskih atletov leta iz Posavja, za kar se bralcem, posebej pa še prizadetima atletoma opravičujemo in njuna portreta objavljamo tokrat. Petra Radišek Luka Planine