121
ANALIZA RABE OZNAČEVALCEV NAPAK:
[sic] in [i. e.] v slovenskem vzajemnem
katalogu1
Maja Kokove-Hrovat
Maja Žumer
Pridobljeno: 29.10.2004 – Sprejeto: 30.11.2004
Izvirni znanstveni članek
UDK 025.3:025.345
Izvleček
Tiskarske napake niso redek pojav na publikacijah. Zaradi možnih posledic napačne
interpretacije morajo katalogizatorji nanje opozoriti. V bibliografskem opisu te napake
označijo z označevalci napak, ki jih uporabljajo v skladu s katalogizacijskimi pravili.
Analizirana je bila raba označevalcev [sic] in [i. e.] v slovenskem vzajemnem katalogu
COBIB. Označevalce smo iskali v kraju izida, v imenu založnika in v naslovu publikacij.
Dobljeni rezultati posameznih poizvedb so bili razvrščeni v različne kategorije in komentirani.
Analizirane so bile tudi katalogizatorjeve napake. V zaključku so podani
predlogi za boljše odkrivanje tiskarskih napak in ustreznejše označevanje le-teh. Predvsem
je poudarjen pomen uporabe pravilnikov in priročnikov s katalogizacijskimi
pravili.
Ključne besede: katalogizacija, vzajemni katalog, katalogizacijska pravila, označevalci
napak
KOKOVE-HROVAT, Maja; Maja ŽUMER: Analysis of the use of error indicators [sic.]
and [i. e.] in the Slovenian Union Catalogue. Knjižnica, Ljubljana, 48(2004)4, str. 121-137
1 Prispevek predstavlja ugotovitve iz diplomske naloge: Maja Kokove-Hrovat: Analiza rabe označevalcev
napak: [sic] in [i. e.] v slovenskem vzajemnem katalogu. Bovec : [samozal.], 2004 (Mentorica:
dr. Maja Žumer)
Knjižnica 48(2004)4, 121-137
122
Original scientific article
UDC 025.3:025.345
Abstract
Publishers‘ errors are not uncommon in publications. In bibliographic records, cataloguers
use error indicators to indicate them. They must follow cataloguing rules. An
analysis of the recent use of the error indicators [sic] and [i. e.] was made in the Slovenian
union catalogue COBIB. Error indicators were searched for in the place of publication,
in the publishers‘ name and in the title. The results were arranged in different
categories and analysed. Cataloguers‘ mistakes were also analysed. Finally some sugestions
are presented for more effective searching and discovering of publishers‘
errors and their proper indication. Above all, we tried to emphasize the use of cataloguing
rules.
Key words: cataloguing, cataloguing rules, error indicators
1 Uvod
Tiskarske napake se na publikacijah ne pojavljajo redko. Ker bi zaradi njih prišlo
do napačne interpretacije, morajo katalogizatorji nanje opozoriti. Pri tem se
naši katalogizatorji lahko oprejo na slovenska katalogizacijska pravila, kjer najdemo
naslednje napotke za označevanje napak: »Tiskarske napake prepišemo tako,
kot se pojavljajo v enoti. Za njimi lahko napišemo »sic« ali »!« v oglatem oklepaju
([sic] ali [!]). Lahko pa jih tudi popravimo v oglatem oklepaju, pred popravkom
pa napišemo »i. e.« (id est). Izpuščene črke in številke v besedilu ali v datumih
lahko dodamo v oglatem oklepaju (v tem primeru pred oklepajem in za
njim ni presledka).« (PREKAT, 2001, str. 22)
To pravilo najdemo tudi v Pravilniku i priručniku za izradbu abecednih kataloga
(PPIAK) in v Anglo-ameriških katalogizacijskih pravilih (AACR2). Vse tri različice
so v bistvu enake. V PPIAK je le dodatno navodilo glede vrste pisave, ki jo uporabljajo
ustanove, kjer poteka proces katalogiziranja. PREKAT dopušča vrinjanje
črk kot možnost, PPIAK in AACR2 pa to zapovedujeta.
Namen raziskave je bil ugotoviti, kako katalogizatorji pri nas uporabljajo označevalce
napak in ali jih uporabljajo v skladu s prej omenjenimi pravili. Osredotočili
smo se na tri območja bibliografskega opisa: naslov publikacije, ime
založnika in kraj izida publikacije. S poizvedbami v slovenski vzajemni bazi
bibliografskih podatkov COBIB, ki je online dostopna, smo analizirali pogostost
in značilnosti pojavljanja označevalcev napak [sic] in [i. e.].
123
Kokove-Hrovat, M; Žumer, M. Analiza rabe označevalcev napak: [sic] in [i. e.] v
slovenskem vzajemnem katalogu
2 Pregled dosedanjih raziskav
Beall (2001) predstavlja uporabo označevalcev napak [sic] in [i. e.] v bibliografskem
opisu. Namen njegove raziskave je bil opisati pravilno uporabo in ponuditi izboljšano
uporabo teh dveh označevalcev.
Pri interpretaciji podatkov se je skliceval na anglo-ameriška katalogizacijska
pravila, ki so bila že omenjena (AACR2, 1998, str. 1-6):
»1.OF1 Na mestu, kjer se zahteva prepis iz enote, se napako ali nepravilno zapisano
besedo prepiše tako, kot se pojavijo v enoti. Za njimi lahko zapišemo [sic]
ali i. e. in ustrezen popravek v oglatem oklepaju. Manjkajočo črko ali črke nadomestimo
v oglatem oklepaju.«
Raziskava je potekala v maju in juniju leta 2000 in je zavzela 9.900 zapisov iz
kataloga OCLC s [sic] in [i. e.] v bibliografskem opisu. Poizvedbo je avtor omejil
na monografske publikacije objavljene od vključno leta 1900 dalje. Raziskavo je
omejil tudi z jezikom, in sicer monografije v angleškem jeziku, saj bi imel z ostalimi
težave pri razumevanju uporabe označevalcev napak. Opravil je šest poizvedb,
in sicer v treh elementih bibliografskega opisa: v naslovu, v imenu založnika
in v kraju izida. V Tabeli 1 je prikazano število zadetkov vseh šestih poizvedb.
Tabela 1: Rezultati raziskave Bealla
poizvedba [sic] [i. e.] skupaj
kraj izida 65 371 436
ime zalo`nika 406 389 795
naslov 5.662 3.097 8.759
skupaj 6.133 3.857 9.990
Označevalec napak [sic] je bil uporabljen največkrat, in sicer v 61.4 % primerov.
Največ napak je bilo najdenih v poljih naslova, kar 87.7 %. Napak iz polj kraja
izida je bilo 4.4 %, iz polj imena založnika pa 8 %.
Avtor je dobljene zapise uvrstil v kategorije, ki so prikazale različne uporabe
označevalcev [sic] in [i. e.]. Uporaba teh se je v večini primerov izkazala za pravilno.
Bolj problematična so bila le tri področja:
- Prvo je uporaba označevalca [sic] na mestih nenatančnosti, kjer uporabniku
iz bibliografskega opisa ni vedno jasno, kaj je narobe. V takih primerih bi
katalogizator moral uporabiti označevalec [i. e.] in ustrezen popravek.
- Drugo področje je uporaba [i. e.] tam, kjer ni napake v črkovanju oz. ni nenatančnosti.
Knjižnica 48(2004)4, 121-137
124
- Sporno je tudi zapisovanje drugačnega kraja izida za označevalcem [i. e.]. Taka
praksa uporabniku prav nič ne pomaga, saj iz takega popravka ne more ugotoviti,
zakaj je bilo ponujeno drugo ime kraja izida. Podobno je tudi pri imenu
založnika. Potrebna je razlaga katalogizatorja, zakaj je zapisal drugo ime
založnika.
Za razliko od prejšne raziskave, je Bowman (2001) ugotavljal pojavnost tiskarskih
napak le v naslovu publikacije. Zanimalo ga je, kako te napake uporabnikom
otežujejo iskanje v katalogu. Ugotovil je, da so enote, kjer je uporabljen označevalec
[i. e.] z ustreznim popravkom najdene, tiste, kjer je uporabljen označevalec
[sic], pa niso najdene, saj poleg označevalca ni pravilno zapisane besede.
Avtor je v članku navedel sedem kategorij uporabe označevalcev napak, nato pa
zapisal priporočila za katalogizatorje glede uporabe označevalcev napak. Kategorije
uporabe so naslednje:
- Resnične napake: gre za presojo, kateri označevalec uporabiti. Odločamo se
glede na to, kako (ne)prepoznaven je pravi pomen besede, ki vsebuje napako.
- Napake, kjer bi bilo bolje vriniti črke v oglatih oklepajih: če bi vstavili prave
črke, bi bili ti naslovi verjetno najdeni.
- Namerne napake: tu so se avtorji hoteli pošaliti oz. izraziti poseben pomen z
uporabo napačnega črkovanja in to v resnici sploh niso napake. Besede so
sestavljene tako, da pritegnejo pozornost. Zato popravljanje in kazalke na drugačen
naslov niso primerne.
- Arhaizmi in klasični teksti: angleški jezik je izredno fleksibilen in se spreminja
skozi stoletja. Zato je nesmiselno opozarjati na vse primere, kjer črkovanje
ni pravilno po današnji slovnici. To je pretirano in nepotrebno.
- Nacionalne razlike: razlike med britansko in ameriško slovnico so in znano
je, da Američani radi pritegnejo pozornost z opozarjanjem. Znano je tudi, da
se črkovanje razlikuje, zato se zdi opozarjanje na to kot napako nepotrebno.
- Pikolovski katalogizatorji: katalogizator/ka želi pokazati svoje obvladovanje
slovnice, kar se ne zdi potrebno, saj so nekatere besede v pogovornem jeziku
tako uporabljene, da se ni bati, da jih ne bi razumeli. Včasih je katalogizator
zaveden in brez potrebe popravlja. Prav tako se ne zdi smiselno razreševanje
kratic, sploh če so že splošno uporabljene. Katalogizatorji gredo včasih predaleč
in popravljajo stvari, ki ne zahtevajo popravkov.
- Nerazložljivo: v nekaterih primerih uporaba označevalca napak ni jasna. Iz
kataložnega zapisa se namreč ne da ugotoviti, kaj je pravzaprav narobe.
Avtorjeva priporočila katalogizatorjem so naslednja:
- Kjer je mogoče, naj raje uporabijo vstavljanje črk v besedo kot označevalca
[sic] in [i. e.].
125
- Pri arhaizmih in črkovanju, ki je sprejemljivo v drugih angleških slovnicah,
naj ne pritegujejo pozornosti.
- Naj ne dodajajo po nepotrebnem razlog besed v naslovu.
- Naj ne razrešujejo številk v besede in obratno.
Za popravljene in nepopravljene naslove priporoča kazalke, da bodo vsi želeni
zapisi najdeni.
3 Raziskovalna metoda
Povzeta je bila metoda Bealla (2001). Njegov članek je bil povod za to, da smo se
odločili tako raziskavo opraviti tudi pri nas. Glede na pregledano literaturo smo
si postavili tri raziskovalna vprašanja:
1. Kateri označevalec napak katalogizatorji pogosteje uporabljajo, [sic] ali [i. e.]?
2. Označevalca [sic] in [i. e.] smo iskali v treh poljih COMARC zapisa: v kraju
izida, v imenu založnika in v naslovu. V katerem polju bo število označenih
tiskarskih napak največje?
3. Katalogizatorji imajo pri svojem delu na voljo priročnike s katalogizacijskimi
pravili. Beall je ugotovil, da so si nekateri pravila tolmačili po svoje, in so
tako nepravilno uporabili označevalca [sic] in [i. e.]. Se to dogaja tudi pri nas?
Pri delu, ki je potekalo v marcu in aprilu 2004, smo uporabljali slovenski vzajemni
katalog COBIB, do katerega smo dostopali preko domače strani knjižnice Oddelka
za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Izbrali smo povezavo
na COBISS/OPAC in nato opravili poizvedbe v celotni vzajemni bazi bibliografskih
podatkov. Izvedenih je bilo šest poizvedb. Označevalca napak [sic]
in [i. e.] smo iskali v kraju izida, imenu založnika in v naslovu. Kraj izida je zapisan
v polju 210 a, ime zložnika v polju 210 c in naslov v polju 200 COMARC
zapisa. Razen pri naslovu je bilo število zadetkov dovolj majhno, da smo lahko
upoštevali vse. Pri naslovu pa smo poizvedbo omejili na publikacije, objavljene
od leta 1979 dalje. V celoti je bilo pregledanih 4.181 zapisov.
4 Rezultati raziskave
Rezultati so predstavljeni v tabelah, kjer je prikazano število zapisov za posamezno
kategorijo in skupno število zapisov poizvedbe. Analizirani so le nekateri
podatki, poleg katerih so konkretni primeri iz raziskave.
Kokove-Hrovat, M; Žumer, M. Analiza rabe označevalcev napak: [sic] in [i. e.] v
slovenskem vzajemnem katalogu
Knjižnica 48(2004)4, 121-137
126
4.1 Kraj izida
4.1.1 Uporaba označevalca napak [sic]
Tabela 2: Prikaz rezultatov za poizvedbo [sic] v kraju izida
kategorija tiskarske napake {tevilo zadetkov %
1. zatipkana / napa~no ~rkovana beseda 0 0
2. izpu{~ena beseda 0 0
3. napa~no ime oz. kratica 0 0
4. ni presledka 0 0
5. napaka ni takoj dolo~ljiva 6 100
skupaj 6 100
Podatki o kraju izdaje so v polju 210 a COMARC zapisa. Pri poizvedbi po označevalcu
[sic] v kraju izdaje je bilo najdenih 6 zadetkov. Iz kataložnih zapisov
teh šestih primerov smo po letnici izida ugotovili, da gre za zelo stare zapise. V
4 primerih, ki imajo vsi zapisan enak kraj izida, domnevamo, da katalogizator ni
popolnoma prepričan o kraju, zato je v oglati oklepaj zapisal [sic]. V dveh primerih
pa gre za retrospektivno konverzijo, kjer so bibliografski podatki prepisani s
kataložnega listka brez pregleda publikacije. Oba primera vsebujeta oznako sic
v okroglem oklepaju. Ne moremo pa ugotoviti, ali je s tem označen napačen kraj
ali kaj drugega. Vseh 6 primerov smo zato uvrstili v kategorijo napaka ni takoj
določljiva.
Primer:
210 aNoriberga [sic] cSumtibus [sic] Io. Homanni d17—]
4.1.2 Uporaba označevalca napak [i. e.]
Tabela 3: Prikaz rezultatov za poizvedbo [i. e.] v kraju izida
kategorija tiskarske napake {tevilo zadetkov %
1. zatipkane besede / napa~no ~rkovanje 18 1.6
2. popolnoma drug kraj v oklepajih 1.055 93.5
3. raz{irjena oblika 9 0.8
4. alternativno ime ali prevod 11 1
5. geografsko nemogo~e 1 0.1
6. drugo 34 3
skupaj 1.128 100
Največ zadetkov, to je 1.055, je bilo uvrščenih v kategorijo popolnoma drug kraj v
oklepajih. Kaj je privedlo katalogizatorje do te odločitve, iz kataložnega zapisa ni
razvidno. Težko je namreč reči, ali gre za napačen kraj izida ali morda za izpu127
ščen kraj, gre pa večinoma za diplomska dela, magistrska dela in doktorske disertacije.
Primer:
210 aLjubljana [i. e. Zagreb] cFakultet za fizičku kulturu d1982
Kategorija drugo je bila v analizi razdeljena na podkategorije, saj so se nekateri
primeri ponavljali in smo jih tako lažje in primerneje prikazali. Največ je bilo
nedoločljivih napak, in sicer 11.
4.2 Ime založnika
4.2.1 Uporaba označevalca napak [sic]
Tabela 4: Prikaz rezultatov za poizvedbo [sic] v imenu založnika
kategorija tiskarske napake {tevilo zadetkov %
1. zatipkane besede / napa~no ~rkovanje 1 2
2. napaka ni takoj dolo~ljiva 5 10
3. ni napake 0 0
4. napa~na beseda / napa~na oblika besede 0 0
5. slovni~na napaka 0 0
6. napa~no lo~ilo 0 0
7. izpu{~ena beseda 0 0
8. druga~no ime zalo`nika 0 0
9. Sic je del imena zalo`nika 43 88
skupaj 49 100
Ime založnika je v polju 210 c zapisa COMARC. Večina zadetkov ni vsebovala
sic kot označevalec napak, ampak je bila beseda sic del imena oz. ime založbe,
ponavadi uporabljena kot kratica. Teh primerov je bilo 43.
Primer:
210 aBeograd cRadionica SIC d1984
Kokove-Hrovat, M; Žumer, M. Analiza rabe označevalcev napak: [sic] in [i. e.] v
slovenskem vzajemnem katalogu
Knjižnica 48(2004)4, 121-137
128
4.2.2 Uporaba označevalca napak [i. e.]
Tabela 5: Prikaz rezultatov za poizvedbo [i. e.] v imenu založnika
kategorija tiskarske napake {tevilo zadetkov %
1. zatipkane besede / napa~no ~rkovanje 10 1.4
2. druga~no ime zalo`nika 35 5
3. napa~na beseda / druga~na oblika besede 3 0.4
4. i. e. je del imena zalo`nika 504 71.4
5. prevod 3 0.4
6. raz{irjena oblika 130 18.4
7. slovni~na napaka 0 0
8. drugo 21 3
skupaj 706 100
Pri tej poizvedbi je bilo skupno 706 zadetkov. V oglatih oklepajih za kratico i. e.
so katalogizatorji v 35 primerih zapisali drugačno ime založnika. Namena tega se
žal iz samega kataložnega zapisa ne da ugotoviti.
Primer:
210 aFreiburg [i. e. Norwich] cBaedeker Stuttgart [i. e. Jarrold and Sons] d1984
V 10 primerih je prišlo do zatipkane besede oz. napačnega črkovanja.
Primer:
210 aMünchen aZürich cRiper [i. e. Piper] d1980
Po trije primeri pa zastopajo kategoriji napačna beseda / drugačna oblika besede in
prevod.
Primera:
210 a[Titograd] cRepublički centar za kulturu [i. e. kulturno] - umjetničku djelatnost
d1990 eCetinje gObod
210 aRoma cUNHCR [i. e. Alto commissariato delle Nazioni Unite per i rifugiati]
d2000
129
4.3 Naslov
4.3.1 Uporaba označevalca napak [sic]
Tabela 6: Prikaz rezultatov za poizvedbo [sic] v naslovu
kategorija tiskarske napake {tevilo zadetkov %
1. zatipkano / napa~no ~rkovano 11 3.8
2. napa~na beseda, datum itd. 6 2
3. napa~no lo~ilo 3 1
4. napaka ni takoj dolo~ljiva 9 3.1
5. ni presledka 1 0.3
6. napa~na oblika besede 65 22.3
7. sic je del naslova 157 54
8. ponavljanje besed, fraz 2 0.7
9. izpu{~ena beseda 0 0
10. drugo 37 12.7
skupaj 291 100
Polje 200 COMARC zapisa vsebuje podatke o naslovu publikacije. Beseda sic se
je v naslovu pojavila 291 krat. Največkrat smo zadetke uvrstili v kategorijo sic je
del naslova in sicer 157-krat.
Primer:
2000 a#The #introduction of fine SiC particles into a molten Al alloy
matrix eapplication to MMCs preparation via a foundry route fV. M.
Kevorkijan, B. Šuštaršič
Število zapisov z označevalcem napak [sic] je torej 134. 63 zadetkov sodi v kategorijo
napačna oblika besede.
Primer:
2000 aLjubljanski živilski trg in prehrani[sic] meščanov med prvo in
drugo svetovno vojno fNena Židov
Zatipkanih je bilo 11 naslovov publikacij, ki so jih katalogizatorji označili z besedo
[sic].
Primer:
2000 aGuiseppe [sic] di Stefano bZvočni posnetek ehistorical
recordings (1952-1963)
700 1aDi Stefano bGiuseppe 4590 – izvajalec
Kokove-Hrovat, M; Žumer, M. Analiza rabe označevalcev napak: [sic] in [i. e.] v
slovenskem vzajemnem katalogu
Knjižnica 48(2004)4, 121-137
130
4.3.2 Uporaba označevalca napak [i. e.]
Tabela 7: Prikaz rezultatov v poizvedbi [i. e.] v naslovu
kategorija tiskarske napake {tevilo zadetkov %
1. zatipkano / napa~no ~rkovanje 108 5.4
2. napa~na beseda, datum itd. 120 6
3. i. e. je del naslova 1223 61
4. napa~na oblika besede 133 6.7
5. raz{irjena oblika 20 1
6. napa~no lo~ilo 0 0
7. izpu{~ena beseda 7 0.4
8. drugo 390 19.5
skupaj 2001 100
Kot je bilo pričakovano, je število zadetkov v tej poizvedbi največje. Pregledali
smo 2.001 zadetek in sicer tiste med leti 1979 in 2004. Pričakovano je bilo tudi,
da bo kategorija i. e. je del naslova, vsebovala največ zadetkov, kar 1.223. Veliko je
kratic, ki vsebujejo črki I in E, največkrat pa gre za besedi s pomenom. To velja
predvsem za italijanski jezik, hrvaški jezik, latinski jezik in tudi madžarski jezik.
Kar 108 primerov je vsebovalo zatipkano besedo.
Primer:
2000 aProram [i. e. Program] i izvodi referata dProgram in povzetki
referatov fVIII. savezno savetovanje Sekcije za farmaceutsku
tehnologiju Saveza farmaceutskih društava Jugoslavije, Bled 79
V 20 primerih so katalogizatorji razširili kratice, v 7 primerih pa so v oglati oklepaj,
za označevalcem [i. e.] zapisali izpuščeno besedo.
Primera:
2000 aGerm. [i. e. Germanisch] hlaiw-, „Grabhügel, Grab, Hügel“ im
Deutschen fvon Karl Bischoff
2001 aMonumento ai caduti nella guerra di liberazione di Servola, S.
Anna e Coloncovez dSpomenik padlim v NOB iz Škednja, Sv. Ane [i. e.
od Sv. Ane] in Kolonkovca [i. e. s Kolonkovca] f[redazione, uredil
Sandi Volk gfotografije Sez. storica della Biblioteca nazionale
slovena - Trieste, fotografije Odsek za zgodovino Narodne in
študijske knjižnice v Trstu, Mario Magajna]
131
4.4 Katalogizatorjeve napake
Ker je bilo ugotovljeno, da so katalogizatorji večkrat napačno uporabljali oba
označevalca napak, smo beležili tudi te napake. Če razvrstimo poizvedbe od tiste
z najmanjšim do tiste z največjim številom teh napak, si sledijo takole:
Tabela 8: Vrstni red poizvedb po številu katalogizatorjevih napak
poizvedba {t. zapisov {t. zapisovz
ozna~evalcem napak
{t. katalogizatorjevih
napak
kraj izida [sic] 6 6 0
ime zalo`nika [sic] 49 6 1
naslov [i. e.] 2.001 778 12
naslov [sic] 291 134 79
ime zalo`nika [i. e.] 706 202 126
kraj izida [i. e.] 1.128 1.128 925
Predstavljene bodo najpogostejše napake in tudi najbolj nenavadne rešitve nekaterih
katalogizatorjev, pri čemer smo uporabili primere iz raziskave.
Ena najpogostejših napak je bila napačno mesto oglatega oklepaja in to predvsem
pri označevalcu [i. e.]. Katalogizatorji so namreč popravek zapisali izven
oglatega oklepaja, kar je seveda narobe.
Primeri:
210 aBeograd [i. e.] Novi Beograd cUdružnje za unapređenje poslovanja u
privredi dl987 eBeograd gMultiprint
210 aGorica [i. e.] Nova Gorica csamozal. d1995 eNova Gorica
gGrafika Soča
210 aDublin cOCLC [i. e.] Online Computer Library Center d1988
210 aLjubljana cMasima-Sezam [i. e.] Sezam-Masima d1994 e[Ljubljana]
gCollegium Graphicum
V nekaterih primerih katalogizatorji oklepajev sploh niso uporabili ali pa so
popravek ločili z vejico.
Primera:
210
aNY, i. e., New York cBMT Publications Inc.
210 aLjubjana i. e. Ljubljana c[J. Bizjak] d2000 eLjubljana gSkriptarna Teološke
fakultete
Kokove-Hrovat, M; Žumer, M. Analiza rabe označevalcev napak: [sic] in [i. e.] v
slovenskem vzajemnem katalogu
Knjižnica 48(2004)4, 121-137
132
Če ostanemo pri oklepajih, je naslednja napogostejša napaka napačna vrsta oklepaja.
To pomeni, da so bili namesto oglatih uporabljeni okrogli oz. koničasti
oklepaji.
Primera:
210 aKamper (i. e. Koper) cTuristično posredovanje, Vinčec Marjeta
d[ca 1990]
210 aNikšić<i. e.Titograd> c”Univerzitetska riječ” d1986 eSubotica
gBirogtafika
Bilo pa je tudi nekaj takih primerov, kjer je napačno uporabljena vrsta oklepaja
in tudi mesto oklepaja.
Primera:
210 aZagreb c<i. e.> aDugo selo cOpćinski odbor SUBNOR-a d1984
210 aPula c<i. e.> aRovinj cŽupni ured d1983. ePula g”Otokar
Keršovani”
Včasih napake v zapisu sploh ni, zato ne vemo, kaj je katalogizator označil.
Primera:
210 aLjubljana [i. e.] cZaložništvo tržaškega tiska d1981
210 aHarlow [i. e. Harlow] cLongman d1988 ePrinted in Hong Kong
Iz neznanega razloga nekateri katalogizatorji za označevalcem napak [sic] zapišejo
klicaj.
Primera:
2000 aPovratništvo na področju mamil in psihoaktivnih zdravil v cestnem
prometu Republike Slovenije Robert Sušanj [sic!] bElektronski vir
fRobert Sušanj, Majda Zorec Karlovšek
2000 a101.[sic!] leto šolstva na Črnem Vrhu a60-letnica izgradnje
šolskega poslopja fzasnovali in uredili Valerija Petrovec, Simona Planinc
Nekateri katalogizatorji pa očitno mešajo označevalca [sic] in [i. e.]. Le pri slednjem
se v oglatem oklepaju zapiše popravek.
Primer:
2000 a6. jugoslovanski mednarodni simpozij o obravnavanju podatkov,
Bled, 23 - 26 oktobra[sic!] [septembra] 1970 d6. jugoslovenski
133
međunarodni simpozijum o obradi podataka d6th Yugoslav International
Symposium on Information Processing, Bled, 23 - 26 [September 1970
ezbornik del e= zbornik radova e= proceedings f[[prireditelj] The
Federal Professional Committee for Information Processing]
V naslednjem primeru pa gre za zelo nerazumljivo uporabo označevalca [sic], ki
je hkrati popolnoma napačna:
Primer:
2000 aReport and recommendations of the 3rd Conference of banks from
developing countries, Ljubljana, Yugoslavia, July 6-8, 1983 dRapport
et recom[sic!]andations de la troisieme Conférence des banques des
pays en voie de développement, Ljubljana, Yougoslavie, du 6 au 8
juilliet 1983
Skupno je bilo tako najdenih 1143 katalogizatrojevih napak v 4181 pregledanih
zapisih.
5 Razprava
V Tabeli 9 je prikazano skupno število zapisov v posamezni kategoriji.
Tabela 9: Prikaz celotnega števila zapisov po posameznih poizvedbah
element
bibliografskega opisa
[sic] [i. e.] skupaj
kraj izida 6 1.128 1.134
ime zalo`nika 49 706 755
naslov 291 2.001 2.292
skupaj 346 3.835 4.181
Ugotovljeno je bilo, da je označevalec napak [i. e.] kar 14-krat pogosteje uporabljen
kot označevalec [sic].
Označevalec [i. e.] je bil največkrat uporabljen pri naslovu in sicer v 34.5 % vseh
zadetkov. Prav tako je bilo število zadetkov z označevalcem [sic] največje pri
naslovu publikacije, to je 6 % vseh zadetkov.
Na začetku raziskave smo si postavili tri raziskovalna vprašanja in nanje poiskali
odgovore.
Kokove-Hrovat, M; Žumer, M. Analiza rabe označevalcev napak: [sic] in [i. e.] v
slovenskem vzajemnem katalogu
Knjižnica 48(2004)4, 121-137
134
Ugotavljali smo, kateri označevalec napak katalogizatorji pogosteje uporabljajo,
[sic] ali [i. e.]. Kot kaže, se katalogizatorji raje odločajo za uporabo označevalca [i.
e.], saj le-ta ponuja popravek, ki uporabniku razjasni, kaj je pravzaprav narobe. Ker
imajo ti zapisi dodan popravek, se tako poveča tudi verjetnost, da bo uporabnik
želeni zapis našel. Iz raziskave Bealla pa vidimo, da se je največkrat pojavil označevalec
[sic]. Iz tega lahko sledi trditev, da se slovenski katalogizatorji bolj zavedajo
pomena dodanega popravka pri iskanju bibliografskih podatkov.
Največkrat sta se označevalca napak pojavila v polju 200, to je v naslovu publikacije.
Označevalec [sic] je zavzel 6 % vseh zadetkov, označevalec [i. e.], pa 94
% zadetkov v naslovu publikacije. Rezultat je bil pričakovan, saj je naslov pravzaprav
identifikacija neke publikacije. Tudi rezultat Beallove raziskave kaže, da
je največ tiskarskih napak prav v naslovu publikacije.
Katalogizatorji imajo pri svojem delu na voljo priročnike s katalogizacijskimi
pravili. Beall je ugotovil, da so si nekateri pravila tolmačili po svoje in so tako
nepravilno uporabili označevalca [sic] in [i. e.]. In kako je pri nas? Celotno število
katalogizatorjevih napak pri uporabi označevalcev napak je kar 1.142. To je
dobrih 27 % vseh zadetkov raziskave! Le kako je mogoče, da je rezultat tako slab?
Vsi, ki katalogizirajo, morajo namreč opraviti strokovni bibliotekarski izpit in
tudi pridobiti licenco za delo v vzajemnem katalogu. Je pomen pravilnikov pri
izobraževanju premalo poudarjen? Je to tudi posledica podcenjevanja katalogizacije
in katalogizatorjev? Dimčeva (1994) pravi, da katalogizacija velja za nepriljubljeno
opravilo, ki ga opravljajo dolgočasni, introvertirani ljudje, predvsem
med knjižničarji, ki so v knjižničarstvo prišli brez knjižničarske izobrazbe.
Največ napak je bilo pri uporabi označevalca [i. e.], kjer se oglati oklepaj ni
zaključil za popravkom, temveč že za samo kratico [i. e.]. Vzroka za takšno uporabo
ni mogoče najti. Naslednja najpogostejša napaka je bila zamenjava oglatih
oklepajev z okroglimi in koničastimi2 oklepaji. Je tu mogoče vzrok nepoznavanje
tipkovnice? Kaj pa v primerih, kjer so katalogizatorji združili več označevalcev
in tako sestavili »nove«? To žal kaže na nepoznavanje katalogizacijskih pravil in
hkrati na nestrokovno opravljanje katalogizacije.
6 Zaključek
Ko smo začeli beležiti rezultate poizvedb, smo ugotovili, da bodo rezultati zares
presenetljivi. Najprej smo ugotovili, da je število označevalca [i. e.] precej večje
kot število označevalca [sic].
2 Raba koničastih oklepajev je kot kaže delno posledica tega, da v začetnem obdobju COBISS-a vnos
oglatih oklepajev ni bil možen. Vendar bi kasneje te zapise morali (programsko) popraviti, da ne bi
bili videti kot katalogizatorjeve napake in ne bi morda celo služili za vzor katalogizatorjem.
135
Ugotovili smo tudi, da je število označevalcev napak največje v naslovu, polje
200 COMARC zapisa, manj pa v poljih 210 a (kraj izida) in 210 c (ime založnika).
Po ugotovitvah Bowmana (2001), obstaja več kategorij uporabe označevalcev
napak. Dobro bi bilo torej, da bi katalogizatorji znali oceniti, kateri označevalec
je v določenem zapisu primernejši. Pri besedah, kjer je manjkala črka, bi bilo
pametneje vriniti to črko v oglatem oklepaju, kot pa uporabiti označevalec [i. e.]
in popravek. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da uporaba v nekaterih primerih ni jasna.
Nekaj zapisov je bilo namreč brez napake, vsebovali pa so označevalec napak.
Mogoče je katalogizator podzavestno popravil nepravilnosti v zapisu, označevalec
pa vseeno dodal. Previdnost pri vnašanju podatkov je torej nujna.
Z grenkim priokusom pa smo ugotovili, da je skoraj tretjina vseh zapisov naše
raziskave vsebovala katalogizatorjevo napako. Poudariti je potrebno pomen
izobraževanja bodočih katalogizatorjev in poznavanje ter uporabo priročnikov
za katalogizacijo. Pravega opravičila za katalogizatorjevo napako pri popravljanju
tiskarskih napak pač ni. In kot je ugotovila Dimčeva: »Knjižničarji priročnike
premalo ali sploh ne uporabljajo, uporabljajo neustrezne in kar je morda najhuje,
ne znajo jih uporabljati oz. ne zavedajo se, da so potrebni. Spet zelo ostra in negativna
ugotovitev, ki velja sicer za stanje v vseh knjižnicah, najhujše posledice
pa ima v COBISS-u.« (1994, str. 84)
Za konec dodajmo nekaj predlogov in priporočil za vse sodelujoče pri nastanku
in katalogizaciji neke publikacije:
1. Zelo pomembno je, da se tiskarske napake odkrije že v procesu lektoriranja
in korekcij. Tako katalogizatorjem ni potrebno uporabiti označevalca napak.
Pozornost mora biti predvsem usmerjena na 1. in 4. območje bibliografskega
opisa (naslov, avtorstvo, kraj izida, ime založnika in leto izida). Posledice
napačne interpretacije, ki jih prinašajo te napake, so lahko precej neprijetne:
napaka v naslovu lahko privede do napačnega pomena tega, napačno zapisano
ime avtorja ali založnika je za nekoga lahko negativna reklama, lahko pa
se reklama dela za napačno osebo. V raziskavi so bili primeri, kjer je bilo v
oglatih oklepajih zapisano popolnoma drugačno ime kraja izida. Kako lahko
pride do takšne napake, ostaja uganka. Napačno zapisana letnica izida pa se
lahko od prave razlikuje tudi za več 100 let. Pomembno je torej, da je proces
kontrole dobro in natančno opravljen, saj najbrž nikomur ni prijetno, če bibliografski
opis neke publikacije, v katero je bilo vloženega veliko dela, »krasi
« označevalec napak.
2. Strokovnjaki so sestavili vrsto priročnikov s katalogizacijskimi pravili.
Večkrat je že bilo omenjeno, kako pomembno je, da so katalogizatorji pri interpretiranju
zapisanih pravil natančni. Izkazalo se je namreč, da je lahko že
eno pravilo, ki zadeva tiskarske napake, napačno uporabljeno. Koliko je šele
vseh pravil, ki si jih katalogizatorji razlagajo po svoje in tako vnašajo napake
Kokove-Hrovat, M; Žumer, M. Analiza rabe označevalcev napak: [sic] in [i. e.] v
slovenskem vzajemnem katalogu
Knjižnica 48(2004)4, 121-137
136
v bibliografske opise? Zato moramo poudariti pomen pravilne uporabe priročnikov
in pravilnikov. Pomena tega se najverjetneje zavedajo predvsem
diplomanti bibliotekarstva, ki se štiri leta ukvarjajo prav s katalogizacijo in
uporabo priročnikov. Pri pridobivanju licenc za uporabo COBISS-a se zahteva
temeljito znanje katalogizacije. Kandidati obiskujejo tečaje, kjer pridobijo
znanje katalogizacije in morda bi bilo potrebno prav na teh tečajih, ki jih
obiskujejo tudi nebibliotekarji, še bolj poudariti pomen uporabe katalogizacijskih
priročnikov. Dvigniti pa bi bilo potrebno tudi ugled katalogizacije, saj
je to v bibliotekarski stroki eno najpomembnejših področij.
3. Uporaba označevalcev napak je v priročnikih in pravilnikih jasno določena.
Ker je ponujenih več možnih označevalcev tiskarskih napak, je zelo pomembno,
da se katalogizator odloči za najustreznejšega. Predvsem naj se orientirajo
po tem, kako neprepoznaven je pomen besede, v kateri je napaka. Če je
pomen besede kljub napaki dovolj jasen, se lahko uporabi označevalec [sic]
ali pa [!], ki na to napako le opozorita, če pa je pomen nejasen, pa se uporabi
označevalec [i. e.], ki mu pripišemo ustrezen popravek v oglatem oklepaju. V
primerih, kjer manjka v besedi ena črka, naj to dodajo v oglatem oklepaju.
Zapise, kjer je uporabljen označevalec [i. e.] in zapise z dodanimi črkami lahko
uporabnik v katalogu laže najde, saj vsebujejo popolne podatke. Pomembno
je tudi, da uporabnik iz samega kataložnega zapisa lahko ugotovi, zakaj je bil
označevalec napak uporabljen. Zato bi bilo dobro, če bi katalogizatorji v
COMARC zapis vnašali tudi pravilne besede, kot so jih nekateri tudi v naši
raziskavi. V velikem številu zapisov so katalogizatorji v okviru označevalca
napak [i. e.] razreševali kratice, številke in prevode. To je pogosto nepotrebna
uporaba označevalcev, saj napake v zapisu ni. V nekaterih primerih pa smo
našli tako uporabo tudi pri označevalcu [sic], kar je tudi v neskladju s katalogizacijskimi
pravili. Najmanj pa je razumljiva uporaba več označevalcev
hkrati. Katalogizatorji so tako ustvarili svoja pravila za označevanje tiskarskih
napak. Nastali so naslednji označevalci: [sic!], [sic + popravek], manj[ i.
e.k]ajoča črka in podobno. Še enkrat poudarimo, da je upoštevanje veljavnih
katalogizacijskih pravil zelo pomembno.
7 Citirani viri
1. Anglo-american cataloging rules. 2nd ed. 1998 revision. (1998). Chicago: ALA.
2. Beall, J. (2001). Publishers’ errors make catalogers [sic]: an analysis of the
error indicators [sic] and [i. e.] in cataloging. Cataloging and classification
quaterly, 32 (3), 87-107.
3. Bowman, J. H. (2001). Sic catalog sindrome: title page description as a barier
to retrieval. Cataloging and classification quaterly, 32 (1), 39-54.
137
4. COMARC/B format za bibliografske podatke. (1991). Maribor: IZUM.
5. Dimec, Z. (1994). Strokovna usposobljenost za katalogizacijo v COBISS-u:
analiza problematike in možni ukrepi za izboljšanje. Knjižnica, 38 (3-4), 75-
92.
6. PREKAT: priročnik za enostavno uporabo katalogizacijskih pravil. (2001). Ljubljana:
Narodna in univerzitetna knjižnica.
7. Verona, E. (1983). Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Drugi dio:
Kataložni opis. Zagreb: Hrvatsko bibliotekarsko društvo.
Maja Kokove-Hrovat je zaposlena v Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin kot bibliotekarka
pripravnica.
Naslov: Tumov drevored 6, 5220 Tolmin
Naslov elektronske pošte: maja.kokove.hrovat@email.si
Dr. Maja Žumer je docentka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost
in knjigarstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Naslov: Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Naslov elektronske pošte: maja.zumer@ff.uni-lj.si
Kokove-Hrovat, M; Žumer, M. Analiza rabe označevalcev napak: [sic] in [i. e.] v
slovenskem vzajemnem katalogu
Antea Kursar Trček*: “Maska”
* Antea Kursar Trček je zaposlena kot bibliotekarka v Specialni knjižnici Ministrstva za notranje
zadeve. Že družinsko okolje v otroštvu jo je spodbujalo k ustvarjalnosti na slikarskem področju.
Intenzivneje se s slikarstvom ukvarja od gimnazijskih let. Razstavljala je že tako v prostorih
Ministrstva za notranje zadeve kot na Policijski akademiji v Tacnu. Trenutno razstavlja v tehniki
akrila, v izložbah Generalne policijske uprave na Štefanovi 2. Dela bodo razstavljena do januarja
2005.
139
DESET LET RAZVOJA ZBIRKE REVIJ ZA PODROČJE
KEMIJE CENTRALNE TEHNIŠKE KNJIŽ-
NICE UNIVERZE V LJUBLJANI (1994-2003)
Mira Lebez
Oddano: 29.10.2004 – Sprejeto: 02.12.2004
Strokovni članek
UDK 54:022.42(051) (497.4)CTK
Izvleček
Po preselitvi Centralne tehniške knjižnice (CTK) v prostore prizidka stolpnice TR3
leta 1994 smo večji del naročenih naslovov revij razvrstili na police prostega pristopa
ter začeli bolj natančno spremljati njihovo izposojo. Pri naročanju revij smo uvedli kriterij
»cene vpogleda« kot glavni odločujoči faktor za vsakoletno obnavljanje naročila posameznega
naslova. Revije za področje kemije so od vseh najdražje, zato smo še posebej
natančno spremljali izposojo teh revij. Prikazan je razvoj zbirke revij za področje kemije,
oblikovane na podlagi tega odločilnega kriterija.
Ključne besede: Centralna tehniška knjižnica, kemija, revije, razvoj zbirke, statistika
izposoje
Professional article
UDC 54:022.42(051) (497.4)CTK
Abstract
After the relocation of the Central Technological Library (CTK) to its new location in
the TR3 building in 1994, a close monitoring of periodicals circulation (loans) was
introduced to economise the collection management. The »price per use« criterium
was introduced, with emphasis on the chemistry periodicals. The influence of this
criterium on the collection management during a ten year period is described.
Key words: Central technological library, chemistry, periodicals, collection management,
usage statistics
LEBEZ, Mira: The evolution of the chemistry periodicals collection in the Central Technological
Library (1994-2003). Knjižnica, Ljubljana, 48(2004)4, str. 139-151
Knjižnica 48(2004)4, 139-151
140
1 Uvod
Avgusta leta 1994 se je Centralna tehniška knjižnica (CTK) preselila iz stare vile
na Tomšičevi 7, kjer so bile vse revije shranjene v skladišču zaprtega tipa ter je
bilo pregledovanje in izposoja možno izključno na podlagi pisne zadožnice, v
prizidek stolpnice na Trgu republike 3 (TR3) v Ljubljani. Zaradi omejenega prostora
smo na police prostega pristopa knjižnice po področjih razvrstili zvezke
zadnjega koledarskega leta, starejše številke pa so v zaprtem skladišču v kleti
TR3 in v dislociranem skladišču v baraki na Valjhunovi 1 za Bežigradom. S tem
je mogoče najnovejši del fonda prosto pregledovati, izposoja starejšega fonda pa
je možna samo na podlagi pisne zadolžnice.
Po desetih letih delovanja na novi lokaciji smo želeli pregledati, kako se je razvijala
zbirka revij za kemijo, in ta razvoj primerjati z razvojem zbirk v drugih podobnih
univerzitetnih knjižnicah.
S pregledom podatkovne zbirke LISA v septembru 2004 smo ugotovili, da se je
sorazmerno malo avtorjev ukvarjalo z metodologijo izbora naslovov za nabavo
tiskanih revij, posebno pa še revij za kemijo. Med prvimi, ki obravnavajo stroške
nabave in kriterije naročanja, je bil H.H. Barschall, ki je za revije s področja
fizike, matematike in filozofije statistično izračunal ceno za 1.000 znakov, objavljenih
v posamezni reviji (Barschall, 1986, 1988, 1989). Istočasno je opozoril,
da se tako izračunane cene za posamezne naslove lahko razlikujejo tudi za faktor
850, zlasti še ob upoštevanju dejstva, da so publikacije neprofitnih podjetij,
kot so npr. združenja, mnogo cenejše kot publikacije profitnih založnikov. To je
še posebej značilno pri revijah za kemijo (Soete, 1999).
Za interne potrebe American Chemical Society so že v 70-tih letih prejšnjega
stoletja razvili metodo, osnovano na predpostavki, da je število publiciranih
znakov merilo za množino objavljenih informacij. Predpostavka ni bila nikoli
objavljena (Christensen J.G. in Christensen H.B.,1995).
Obe metodi sta Christensen J.G. in Christensen H.B. uporabila pri razvoju svoje
metodologije (Christensen J.G. in Christensen H.B., 1995). Poleg že omenjenega
(Barschall, 1986), so različni avtorji že zelo zgodaj upoštevali tudi faktor vpliva
ISI kot pomemben kriterij izbora (Barschall, 1988; Christensen J.G, 1992). Kasneje
so dodali še druge kriterije, med drugim tudi uporabo (Soete, 1999; Case,
1999), pri čemer so poudarili, da je treba zajeti tudi uporabo, ki se ne odraža v online
katalogu, kar pa je zelo težko doseči (Chrzastowski in Olesko, 1997).
Avtorji navajajo, da so podatki o uporabi koristni za evidentiranje potencialnih
naslovov za odpoved in so jih uporabili kot enega od kriterijev (Kutuphaneciligi,
1994), (Chrzastowski in Olesko, 1997; Soete, 1999; Case, 1999; Roth, 2002). Iz
pregledane literature smo ugotovili, da je bila longitudinalna študija o uporabi
141
Lebez, M. Deset let razvoja zbirke revij za področje kemije Centralne tehniške
knjižnice Univerze v Ljubljani (1994-2003)
kemijskih revij in stroških njihove nabave le v enem primeru glavni kriterij za
prekinitev naročanja, pri čemer pa so upoštevali, v kolikšni meri je smiselno
upoštevati stroške uporabe, ne da bi okrnili uporabnosti celotne zbirke kemijskih
revij (Chrzastowski in Olesko, 1997).
V novejšem času avtorji poudarjajo, da je potrebno pri nakupu primerjati revije,
ki objavljajo ekvivalentne vsebine, kar še posebej velja za velike pakete elektronskih
revij. Ker so zahteve uporabnikov po elektronskem dostopu redko osnovane
na upoštevanju cene in kvalitete revij, se je izkazalo, da je pri elektronskih
revijah zelo učinkovita metrika, ki je neodvisna od uporabe. Zasnovana je na
predpostavki, da je učinkovito stroškovno merilo za pomoč pri odločanju razmerje
normalizirane cene na stran proti normaliziranemu faktorju vpliva ISI (Roth,
2002). Pri izboru elektronskih revij je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da nekateri
založniki pogojujejo dostop do elektronske verzije na osnovi tiskanega izvoda
posameznega naslova ter da elektronske revije počasi nadomeščajo tiskane revije
(Rouse, 1998; Chrzastowski, 2003; Vaughan, 2003). Poleg tega so ugotovili,
da pri uporabnikih prevladuje mnenje, da je večji del temeljnih revij za kemijo
že na razpolago v elektronski obliki, čeprav je velik delež kemijskih informacij
dostopen samo v tiskani obliki. Neupoštevanje tega dejstva lahko pripelje do
zelo resnih posledic (Vaughan, 2003).
2 Pregled stanja v CTK
Pred selitvijo CTK smo vsako leto jeseni pregledovali naslove revij in se odločali,
katere bomo ponovno naročili, pri čemer smo upoštevali povsem empirične
podatke, namreč izkušnje kolegov iz oddelkov, ki so delali z uporabniki. Na podlagi
izpolnjenih zadolžnic so dobro poznali porazdelitev povpraševanja glede
na naslove posameznih revij.
Z razvrstitvijo zvezkov najnovejšega letnika vsakega naslova revije v prosti pristop
se je situacija popolnoma spremenila, saj so uporabniki lahko prosto listali
po njih, ne da bi imeli delavci CTK dejanski vpogled v to, katere naslove in kolikokrat
jih uporabniki pregledujejo.
Edini točni podatki, ki smo jih imeli na voljo, so bili podatki v sistemu COBISS/
Izposoja, ki pa so pravzaprav podatki o izposoji kateregakoli več kot leto starega
zvezka vseh letnikov posameznega naslova, saj zvezkov tekočih letnikov načeloma
ne izposojamo. Tako smo od leta 1994 naprej pri vsakoletnem naročanju
posameznega naslova vzeli za izhodišče podatke o izposoji iz sistema COBISS/
Izposoja, poleg tega pa upoštevali še predloge uporabnikov Univerze v Ljubljani
in drugih organizacij ter potrebe industrije.
Knjižnica 48(2004)4, 139-151
142
3 Izhodišča
Pri naročanju revij je bilo vsako leto potrebno velik del finančnih sredstev nameniti
nakupu revij za področje kemije, ker so znatno dražje kot revije z drugih
področij.
Leta 1994 smo za področje kemije naročili 110 naslovov, dobro izbran korpus
revij, ki se je oblikoval vrsto let, saj smo 71 naslovov naročali že pred letom
1980, 22 naslovov smo dodali v obdobju 1981 do 1990 in 17 naslovov v obdobju
od 1991 do 1994. Eno od teh revij, referatni časopis Chemical Abstracts, ki pokriva
vsa področja kemije, pa smo naročali od 1920 leta dalje (Slika 1).
Slika 1: Prirast novo naročenih naslovov v obdobju od 1920-1994
Da so naslovi dobro izbrani, smo ugotovili iz podatkov o izposoji v sistemu COBISS/
Izposoja. V letu 1994 33 naslovov od 110 ni bilo izposojenih. Od teh 33 je
bilo 12 naslovov v letu 1994 naročenih na novo, zato zvezkov tega letnika nismo
izposojali, pregledovanja v prostem pristopu pa nismo beležili. V naslednjih petih
letih je bilo neizposojenih naslovov še manj, kar je razvidno iz podatkov v Tabeli
1. Od prvotnih 110 naslovov revij je leta 1996 ena prenehala izhajati. Vsi podatki
v Tabeli 1 se nanašajo na prvotnih 110 naslovov revij. V letu 2000 je od prvotnih
110 ostalo le 99 naslovov, 96 v letu 2001, 74 v letu 2002 in 49 v letu 2003.
143
Tabela 1: Pregled izposoje za 110 tiskanih naslovov revij s področja kemije, naročenih
v letu 1994*
izposoja 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003
ve~ kot 10x 34 56 54 59 52 48 26 17 9 10
do 10x 43 38 32 34 44 48 52 49 36 24
ni izposoje 33* 16 24 17 13 14 21 30 29 15
* V letu 1994 dvanajst na novo naročenih naslovov nismo izposojali, zato v sistemu COBISS/
Izposoja zanje ni podatkov o izposoji, dostopne so bile v prostem pristopu. Opazili smo, da so
si uporabniki začeli več izposojati večino novo naročenih naslovov revij šele po dveh do treh
letih.
Obdobje od leta 1994 do 1999 je bilo obdobje rasti, saj smo vsako leto dodali še
kakšen naslov, tako da smo v letu 1999 za področje kemije naročili 142 naslovov
(Slika 2).
Slika 2: Število vseh naročenih naslovov revij s področja kemije v letih 1994 do
2003
Glede na povpraševanje uporabnikov, smo do leta 1994 z naročenimi revijami
zagotovili primerno zastopanost posameznih področij kemije (Slika 3). Izjema
je področje biokemije, za katerega do leta 1998 nismo naročali revij, ker so nekatere
naročene revije s področja organske kemije objavljale članke tudi s tega
področja. Revij samo za področje biokemije nismo naročali, ker jih uporabniki
tedaj v CTK kot knjižnici, specializirani za področje tehnike, niti niso iskali. Zaradi
večjega zanimanja uporabnikov smo naročali precej revij za vsa področja kemične
industrije, zlasti še industrije barv, keramike, kozmetike, materialov, petrokemije,
polimerov, stekla, biotehnologije in živilske tehnologije.
Lebez, M. Deset let razvoja zbirke revij za področje kemije Centralne tehniške
knjižnice Univerze v Ljubljani (1994-2003)
Knjižnica 48(2004)4, 139-151
144
V novembru leta 1999 smo pregledali podatke iz sistema COBISS/Izposoja, koliko
se revije s področja kemije dejansko sposojajo, poleg tega pa na podlagi
metode za oceno dnevne uporabe revij s področja kemije in kemijske tehnologije
v prostem pristopu CTK, ki jo je za ta namen izdelala vodja Oddelka za izposojo,
ocenili tudi izposojo v prvih treh mesecih leta 2000 za vsak naslov posebej.
Izposojo smo ocenili tako, da smo za vsak naslov na prvi zvezek v kupu enkrat
dnevno položili listek, ki je padel na tla takoj, ko je uporabnik zvezek premaknil.
S tem smo vsak dan kontrolirali le, če je bil v posameznem dnevu naslov revije
pogledan, ne pa kolikokrat so uporabniki v tistem dnevu pregledovali zvezke tega
naslova. Poleg tega smo upoštevali še naslednje tri parametre: izposojo starejših
letnikov na dom v letih 1998 in 1999, evidentirano v sistemu COBISS/Izposoja,
podatek, katerega leta smo začeli revijo naročati, katero glavno področje kemije
revija pokriva ter citiranost naslovov s strani slovenskih avtorjev za leto 1998
(Lebez, 2000). Podatke za citiranost smo črpali iz analize M. Žaucerja (Žaucer,
1998), narejene na podlagi podatkov o citiranosti iz podatkovne zbirke Science
Citation Index CD-ROM edition 1998ă.
Pri primerjavi podatkov, ki smo jih dobili z oceno uporabe revij v prostem pristopu
in podatkov o izposoji iz sistema COBISS/Izposoja, smo ugotovili, da
uporabniki precej več pregledujejo najnovejše številke revij v prostem pristopu,
kot si izposojajo številke starejših letnikov (Slika 3). Ugotovili smo, da uporabniki
v prostem pristopu v treh mesecih samo treh naslovov niso pogledali. Zelo
veliko naslovov je bilo pregledano v povprečju dvajsetkrat. Med najbolj pregledovanimi
naslovi so bili Analytical chemistry (24 krat), Die Angewandte makromolekulare
Chemie (25 krat), Chemical engineering (26 krat), Helvetica Chimica Acta (24
krat), Parfumerie und Kosmetik (26 krat), SPC: Soap, perfumery and Cosmetics (27
krat) in Zeitschrift fuer anorganische und allgemeine Chemie (25 krat).
Starejše letnike smo nekoliko manj izposojali. Izjema so bile tri revije, in sicer
Analusis (57krat), Die Angewandte makromolekulare Chemie (76 krat) in Journal of
chemical education (77 krat), kjer je bila izposoja na dom mnogo večja kot pregledovanje
zvezkov zadnjega letnika v prostem pristopu.
Od starejših letnikov smo v sistemu COBISS/Izposoja zabeležili za večino naslovov
do deset izposoj, oziroma jih nismo izposodili. Izjema so bile tri revije,
za katere smo zabeležili zelo veliko izposojo starejših številk, in sicer za Analusis
(57 krat), Die Angewandte makromolekulare Chemie (76 krat) in Journal of chemical
education (77 krat).
V letu 2000 smo pri naročanju revij za leto 2001 prvič uporabili interno navodilo
ekonomičnosti, in sicer kriterij izračunavanja cene vpogleda, ki smo ga izračunali
tako, da smo nabavno ceno delili s številom izposoj za posamezen naslov
revije, zabeleženih v sistemu COBISS/Izposoja. Pri tem nismo upoštevali nobenega
drugega kriterija, kot npr. ocene izposoje najnovejših številk naslova, števi145
la objavljenih znakov, števila objavljenih informacij ali števila objavljenih
člankov, niti nismo merili znanstvene vrednosti posameznega naslova kot nekateri
avtorji (Barschall, 1986, 1988, 1989), (Christensen J.G. in Christensen H.B.,
1995), (Barschall, 1988), (Christensen J.G, 1992), (Bensman, 1996). Na podlagi
tega kriterija smo se odločili, da znižamo stroške nabave za naročilo temeljne
revije za kemijo, referatnega časopisa Chemical Abstracts tako, da smo ga naročili
v tiskani obliki in na CD-ROM-u, stroške smo si razdelili s Fakulteto za
kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT), pri čemer je bilo dogovorjeno, da FKKT
obdrži tiskano obliko, CTK pa CD-ROMe. Poleg tega smo odpovedali še nekaj
dražjih revij.
Za leto 2001 smo odjavili še nekaj dražjih revij, leto kasneje smo kriterij zaostrili
tako, da smo za leto 2003 odjavili vse revije, kjer je bila cena vpogleda višja
kot 50 DEM, s tem pa smo glede na leto 1999 zbirko več kot prepolovili. Tako
smo za leto 2003 naročili le še 64 naslovov (Slika 2) za glavna področja kemije
(Slika 4).
Pri tem, ko smo tehtali, katere revije bomo odjavili, smo se v letu 2000 in 2001
odločili, da bomo obdržali tiste revije, ki jih uporabniki redno pregledujejo in jih
naročamo že 30 in več let (Slika 5). Te revije vsa leta predstavljajo jedro zbirke
revij CTK za kemijo. Odpovedali smo samo nekaj najdražjih revij. V letu 2002,
zlasti pa v letu 2003 smo odjavili vse, ki niso dosegale zgoraj omenjenega kriterija
cene vpogleda, pri čemer smo za vsako področje skušali ohraniti vsaj en
Slika 3: Primerjava izposoje v prostem pristopu (desni stolpec v paru) in sistemu
COBISS/Izposoja (levi stolpec v paru) v prvih treh mesecih leta 2000. V prostem
pristopu v opazovanem obdobju uporabniki le treh naslovov niso pregledali,
večino naslovov pa so pregledali več kot desetkrat.
Lebez, M. Deset let razvoja zbirke revij za področje kemije Centralne tehniške
knjižnice Univerze v Ljubljani (1994-2003)
Knjižnica 48(2004)4, 139-151
146
naslov. Izjema so le tri področja, in sicer geokemija, kemija stekla in kemija (splošna
kemija oz. vsa področja kemije), kjer smo odjavili vse naslove. S tem smo v
letu 2003 po številu tiskanih revij s področja kemije dosegli 58% fonda iz leta
1994 oziroma 38% fonda iz leta 1999.
Slika 4: Spreminjanje števila naslovov revij za področja kemije v letih 1994 do
2003*
S tem, ko smo zmanjšali zbirko tiskanih revij in v letu 2001 podpisali triletno
pogodbo z založnikom Elsevier za naročilo elektronskih revij, se je spremenilo
tudi število revij, ki pokrivajo posamezno področje kemije.
V letu 1999 smo za CTK odpovedali tiskano obliko Chemical Abstract, ki smo jo
naročali od leta 1920, poleg tega pa še 4 naslove, naročene več kot 20 let, 3 naslove
naročene več kot 10 let, po en naslov naročen več kot 30 oz. 40 let ter tri naslove,
ki smo jih naročali manj kot 10 let, skupaj 12 naslovov. V letu 2000 smo
odjavili 6 naslovov, večine nismo naročali več kot 10 let. V letu 2001 smo odjavili
34 naslovov, in sicer 19 naročenih več kot 20 let ter 14 naročenih manj kot 10
let. V letu 2002 smo odjavili 27 naslovov, od tega 8 naročenih več kot 40 let, 8
naročenih več kot 10 let in 11 naročenih do 10 let. V letu 2003 smo odjavili 6
naslovov, od tega smo 3 naročali več kot 40 let, 2 več kot 20 let, 1 pa manj kot 10
let.
* Oznaka KI pomeni kemijska industrija, področje Kemija pa obsega vsa področja kemije. Oznake
področij v grafikonu so enake in si sledijo v istem vrstnem redu kot neokrajšane oznake področij,
izpisane v Tabeli 2.
147
V dolgih letih izoblikovana zbirka tiskanih revij je leta 2003 poleg naslovov,
pomembnih za vsa področja temeljnih raziskav (31 naslovov), obsegala še vrsto
naslovov s področja aplikativne kemije (34 naslovov), ki so bili zanimivi za slovensko
kemijsko industrijo. Pri elektronskih revijah založbe Elsevier pa je poudarek
predvsem na revijah s področja temeljnih raziskav (77 naslovov), največ
s področja fizikalne kemije (23 naslovov), analizne kemije (12 naslovov) in organske
kemije (11 naslovov), pri čemer nismo upoštevali revij, ki pokrivajo
področja kemije v naravoslovnih znanostih (npr. medicini, biologiji). Revij s članki
s področij aplikativne kemije pa je sorazmerno malo (35 naslovov), glede na
celotno število 1.200 revij tega elektronskega paketa (Tabela 2 in Slika 6 ).
Z odpovedovanjem tiskanih revij se je povsem spremenilo razmerje med številom
naslovov za področja teoretične (42% v letu 1994) in aplikativne kemije
(58% v letu 1994), ki jih je naročala CTK. Ta sprememba v vsebini je pogojena z
vsebino revij, ponujenih v paketu Elsevier in ne temelji na izboru CTK, poleg
tega je razmerje med teoretično in aplikativno kemijo v paketu Elsevier povsem
drugačno, kot smo ga izoblikovali v CTK. Področja teoretične kemije v paketu
Elsevier obsegajo 69% naslovov, aplikativne kemije pa 31% naslovov.
Kljub temu, da je pregledovanje elektronskih revij paketa Elsevier za uporabnika
prijazno, je dostop do informacij zelo restriktiven. Pogodba, sklenjena z
Elsevierom za obdobje 2001 do 2003, je omogočila pregledovanje člankov v
polnem tekstu samo uporabnikom Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru,
raziskovalcem Kemijskega inštituta, Inštituta Jožef Stefan, SAZU, NUK, od pod-
Slika 5: Porazdelitev odjavljenih naslovov glede na število let, ko je bil naslov v
CTK naročen
Lebez, M. Deset let razvoja zbirke revij za področje kemije Centralne tehniške
knjižnice Univerze v Ljubljani (1994-2003)
Knjižnica 48(2004)4, 139-151
148
jetij pa samo raziskovalcem Krke, medtem ko strokovnjaki iz drugih podjetij in
inštitutov ter neakademske sfere niso imeli dostopa do njih, tiskane revije v CTK
pa lahko pregledujejo vsi uporabniki. S tem se je dostop do informacij, dostopnih
v CTK, zaprl za uporabnike iz industrije in knjižnica se je orientirala samo na
sorazmerno ozek krog uporabnikov iz univerze.
Poleg tega je treba upoštevati še dejstvo, da je v prvih treh letih Elsevier omogočil
finančno sorazmerno ugoden dostop do celotnega paketa približno 1.200
naslovov elektronskih revij, za katere je vso naročnino za vse fakultete Univerze
v Ljubljani plačala CTK. Od leta 2004 naprej pa je Elsevier zvišal ceno dostopa
tiski v
CTK
tiski v
CTK
tiski v
CTK
elektronske
revije v
paketu
Elsevier
elektronske
revije v
paketu
Elsevier
1994 2001 2003 2001 2003
analizna kemija 9 11 5 12 12
anorganska kemija 2 2 1 7 7
biokemija 0 4 2 8 8
biotehnologija 1 1 1 1 1
fizikalna kemija 13 20 9 23 23
geokemija 1 2 0 4 4
kemijska informatika 3 3 2 3 3
kemijska industrija 10 13 5 0 0
kemijska industrija-barve 4 6 4 2 2
kemijska industrijabiotehnologija
3 2 2 9 9
kemijska industrija-keramika 4 4 2 1 1
kemijska industrija kozmetika 5 6 4 0 0
kemijska industrija-materiali 2 3 2 4 4
kemijska industrijapetrokemija
6 6 2 4 4
kemijska industrija-polimeri 15 16 8 6 6
kemijska industrija-steklo 6 5 0 0 0
kemijska industrija-`ivilska
tehnologija
2 2 1 1 1
kemijsko izobra`evanje 2 2 1 0 0
kemijska tehnologija in
in`enirstvo
7 8 4 8 8
kemija (vsa podro~ja) 1 0 0 1 1
organska kemija 7 9 7 10 11
polimerna kemija 5 5 2 2 2
strukturna kemija 2 1 1 5 5
Tabela 2: Število naslovov revij s posameznih področij kemije, ki jih je naročala
CTK (tiski) oziroma so bili dostopni v celotnem paketu Elsevier (elektronske
revije) v posameznih letih
149
do celotnega paketa elektronskih revij tako, da CTK tega ni več zmogla financirati
sama.
Zato so v letu 2004 vse zainteresirane inštitucije oblikovale konzorcij in vsaka
od njih je dobila dostop do elektronskih revij na osnovi svojih tiskov. Ker pa so
v obdobju 2001 do 2003 nekatere inštitucije, ki so imele prej dostop do celotnega
paketa Elsevier, odjavile nekatere naslove tiskanih revij, ki so jih imele naročene
in so jih lahko njihovi uporabniki pregledovali v elektronski obliki, so v
letu 2004 ostale tako brez tiskov, kot brez elektronskega dostopa. Zaradi tega so
prizadeti predvsem raziskovalci na inštitutih, ki se niso pridružili konzorciju,
poleg tega pa so tudi odjavili svoje tiske. Zaradi vse bolj omejenih finančnih virov
tako tudi ne bodo naročili vseh manjkajočih revij, kar pomeni za vse uporabnike
veliko praznino.
4 Zaključek
Z opisanim načinom izbora gradiva za zbirko revij za kemijo, uporabljenim tudi
za druga področja, se je v desetih letih CTK od politehnične knjižnice, ki je naba-
Slika 6: Število revij, ki pokrivajo posamezna področja v kemiji*
Lebez, M. Deset let razvoja zbirke revij za področje kemije Centralne tehniške
knjižnice Univerze v Ljubljani (1994-2003)
* Na sliki so grafično prikazani podatki o številu tiskanih naslovov, ki jih je naročala CTK v letih
1994, 2001 in 2003 ter številu elektronskih naslovov v paketu Elsevier v letih 2001 in 2003 po
posameznih področjih kemije in so navedeni v Tabeli 2.
Knjižnica 48(2004)4, 139-151
150
vljala tiskano gradivo za vse uporabnike iz industrije in univerz v Jugoslaviji,
preobrazila v moderno univerzitetno knjižnico, usmerjeno predvsem v podporo
študentom in profesorjem Univerze v Ljubljani, ki naroča revije predvsem v elektronski
obliki. S tem se CTK zapira za uporabnike iz industrije in orientira samo
na sorazmerno ozek krog uporabnikov iz akademske sfere.
Kljub sorazmerni poenostavitvi uporabljene metrike lahko ugotovimo, da smo
v CTK zbirko revij za področje kemije v končni fazi oblikovali podobno kot nekatere
druge univerzitetne knjižnice v svetu, tako glede na metodologijo izbora, kot
tudi glede na to, da smo namesto tiskanim revijam v zadnjem času dali prednost
njihovi elektronski alternativi (Chrzastowski, 2003; Vaughan, 2003).
Zahvala
Statistične podatke o izposoji revij, ki smo jih naročali v CTK za vsa področja
kemije, sta mi vsa leta iz sistema COBISS/Izposoja pripravljali ga. Lidija Vodopivec
in ga. Zdenka Usnik, za kar se jima najlepše zahvaljujem.
5 Citirani viri
1. Barschall, H. H. (1986). The Cost of Physics Journals. Physics Today, 39 (12),
34-36. Pridobljeno 6.10.2004 s spletne strani: http://barschall.stanford.edu/
2. Barschall, H. H. (1988). The Cost-Effectiveness of Physics Journals. Physics
Today, 41 (7), 56-59. Pridobljeno 6.10.2004 s spletne strani: http://
barschall.stanford.edu/
3. Barschall, H. H. (1989). Cost-Effectiveness of Physics Journals. Physics Today,
42 (3), 15-16. Pridobljeno 6.10.2004 s spletne strani: http://
barschall.stanford.edu/
4. Bensman, S. J. (1996), The structure of the library market for scientific
journals: The case of chemistry. Library resources and technical services, 40 (2),
145-151.
5. Case, M. M. (1999). Measuring the Cost Effectiveness of Journals: The
Wisconsin Experience.
Pridobljeno 6.10.2004 s spletne strani: http://www.arl.org/newsltr/205/
wisconsin.html
6. Christensen, J. G. (1992). Cost of chemistry journals to one academic library,
1980-1990. Serials review, 18 (3), 19-34.
151
7. Christensen, J. G. & Christensen H. B. (1995). Application of a sampling
method in journal cost studies. Serials Review, 21 (2), 17-28.
8. Chrzastowski, T. E. & Olesko B. M. (1997). Chemistry journal use and cost:
results of a longitudinal study. Library resources and technical services, 41 (2),
101-111.
9. Chrzastowski, T. E. (2003). Making the transition from print to electronic
serial collections: a new model for academic chemistry libraries? Journal of
the American Society for information science and technology, 54 (12), 1141-1148.
10. Kutuphaneciligi, T. (1994). Measuring the use of periodicals. Turkish
librarianship, 8 (4), 272-288.
11. Lebez, M. (2000). Predlog nabave tujih serijskih publikacij za področje kemije za
leto 2001. Ljubljana: interno poročilo.
12. Roth, D. (2002). Chemistry journals: cost-effectiveness, seminal titles and
exchange rate profiteering. Science and technology libraries, 22 (3-4), 59-70.
13. Rouse, K. (1998) Chemistry Journal Cost Study. Pridobljeno 6.10.2004 s
spletne strani: http://www.library.wisc.edu/libraries/ Chemistry/cost.htm
14. Soete, G. (1999). Measuring the Cost-Effectiveness of Journals: Ten Years After
Barschall.
Pridobljeno 6.10.2004 s spletne strani: http://www.library.wisc.edu/projects/
glsdo/cost.html
15. Vaughan, K. T. L. (2003). Changing use patterns of print journals in the digital
age: Impacts of electronic equivalents on print chemistry jounal use. Journal
of the American Society for information science and technology, 54 (12), 1149-1152.
16. Žaucer, M. (1998) Ocenjevanje relevantnosti periodike. Raziskovalec, 28 (2),
64-66.
Mag. Mira Lebez je zaposlena v Centralni tehniški knjižnici kot informacijski
specialist.
Naslov: Trg republike 3, 1000 Ljubljana
Naslov elektronske pošte: mira.lebez@ctk.uni-kj.si
Lebez, M. Deset let razvoja zbirke revij za področje kemije Centralne tehniške
knjižnice Univerze v Ljubljani (1994-2003)