J "XI RAVNATELJ I J Št. 133 Številka 30 cent. List izhaja vsaki dao 3 mesecc L 22.—, £ L 6.50 več. — Po? ▼ širokosti 1 kolone niče, zahvale, posl Letnik Lil Ijka. Naročnina: za I mesec L 8.—• to L 75.—, ▼ inozemstvo mesečno — Oglasnina za 1 nun prostora obrtne oglase L I.—, za osmrt-denarnih zavodov L 2.—* L i— EDINOST Uredništvo in npravniitvos Trst 13). ulica S. France»co tfAjsisi 20. Te-lefoa 11-57 Dopisi na) se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa. upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarn« -Edinost». PoduredniStvo v G o r i c i : ulica Giosufe Carducci 5L 7,1. n. — Telet it 337. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. LIRA Lira in njena revalutateija v zvezi z borba za splošno zaiižaaije cen je še vedno in bo še dolgo glaivni predmet zajiininjija listov In jakosti. Povsem naravno je to, zakaj vse gospodarsko življenje prevladuje dandanes vprašanje lire. Se bo vrednost Ure stabilizirala na današnji višini, ali Ix> se nadalje rastla, m do k -tke višine, ali pa se bo sploh mogla obdržati na doseženi višini? To so pereča vprašanja, katera si vsakdo, ki ima kaj go-Sp< dan k ili interesov, nujno sta- V1-_ do 1 milijarde večjem obtoku. Današnji obtok ziMuša okoli 18 mi-Itjard papirnatih lir, kar odgovarja približno zgoraj izračunani potrebi hVz milijard zlatih lir. V časnu lanske valutne krta« je bilo razmerje drugačno, 2OV2 milijard obtoka je tedaj odgovarjalo samo vređncJti od oko*i 3V2 milijard zlatih lir, torej je bilo od tertaj mo^ofe iovesfti znatno tebe okoli &V2 milijard zlatih lir. Številke v pepirju so približno nespremenjene, resnična vrednost pa je mnogo večja rodi porasta lire. Sposobnost narodnega gospodarstva nesiti javne dajatve mora pri stalnem porastu lire doseči svoj Čas mejo možnosti in tu je dana tudi meja revalutacije. Dr- I. O- Poslansko zHco cđsodena odpotoval direktno v Topolo ali 1 j epa poleta. Ako bodo te prilike pa se bo med potom Še kje u- poletu naklonjene ter bodo do- staviL Pvratek v Beograd se pričakuje za jutri ali najkasneje voljevale ekonomijo goriva, si bo Chamberlain izbral za cilj za poTLdoljek zvečer. Do njego- Rim, ako pa bo uporaba goriva vega povratka ni pričakovati ni- večja, kakor se predvideva, si kakih "pomembnejših političnih bo letalo izbralo za svoj cilj na najbolj glupa obrekovanja jiaiije in fa^izum. Manifest obtožuje Italijo, da pripravlja novo vojno, ter poziva prcloiarce vsega sveta na boj pnoti iaai-stovskemu režimu. Vse to^ je groteskno in obenem smešno. č>aj je Kusija III. internaciemale ona država, ki že nekoliko let ogroža in moti takozvaiio^ ravnovesje ter hoče z bajoneti vsiliti vsemu svetu svoje sociali-stično-komuni^Učno tiranstvo. Fašistovska Italija, ki trudi, da ustvari svojo gospodarsko neodvisnost, izjavlja štirim poklicnim šarlatanom komunistične intemaiciomale, da ne more trpeti lekcij a strani morilcev, ki mučijo v imenu neke blatne ideologije potrpežljivi in plemeniti narod in ki nočejo zsir-nesli nenedi in kaos med. nazrxle vsega. 3wetat» V ostalem delu odgorora primerja vodstvo stranke boljševizem, ki uničuje bog-aMvo in podjetnost ruskega naroda, s fašizmom, ki obnavlja in ustvarja. V svoja nadaljni vsebini našteva «11 Foglio d'Ordini* nekatere uspehe fašistovske politike ter razne sklepe vlade in stranke. _ Prva sala svota fasistovska trgovske kcniedeiac^e RIM, 4. (lav.) Davi se je vršila prostorih rimskega trgovskega udruženja prva seja narodnega sveta fašistovske trgovske konfederacije. Sejo je otvoril predsednik konfederacije poslanec on. Lantini, ki je poudarjal v svojem govoru, da cen« na drobno ne padajo v istem razmerju kot cene na debelo in "to radi velikih stroškov v Zakonski načrt o skupnih zemljiščih odobren RIM, 4. (Izv.) Ob 10. uri dopoldne je imela poslanska zbornica najprej tajno sejo, na kateri je razpravljala o poslanskih plačah. Generalni tajnik stranke on. Turati je predlagal, naj se poslanci odpovedjo povišanju poslanske plače, ki je bilo sprejeto pred nekaj meseci. Po kratki razpravi je zbornica sklenila SSS* I režiia in težkih davčnih bremen, V. je zasedla policija. Sploš- s^imkih oS ki težijo male trgovce. Zlasti ^ S8 sodi, da. stoji Grčija pred sia.ns.Kin pidc........ j teHto bremc predstavlja za tr- --------• /i^-.ivi najemnina. Za dogodkov. _ PoDfiOBl sMui o Um med delavstvom in policijo SOLUN, 4. (Izv.) Včeraj popoldne so se v Solunu ponovile poulične demonstracije delavstva, pri čemer ie prišlo do spopadov z vojaštvom, ki ie nastopilo z orodjem. 10 delavcev je bilo v boju ubitih, nad 100 pa ranjenih. Delavci so hoteli demonstrirati proti brezposelnosti ter so se v zgodnjih jutranjih orah začeli zbirati z ženami in otroci, da zahtevajo na ulicah de!a tn kruha. Policija je večkrat skušala d monsfa-ante razgnati, vendar pa so se vedno znova zbrali. Okrog poMneva je krenila večja povorka, na čelu katere je stopalo okrog 200 ženFk z otroci, proti delavskemu domu. Trk pred domom je demonstrante nenadoma napadla policija tn oddelek konjenice. Nastal je kratek boj, tekom katerega so padle prve žrtve. Krvavi prizori G JE VG JELI JA, 4. (Izv.) Potniki, ki so prispeli -z včerajšnjim večernim brzovlakom preko So luna iz Grčije, pripovedujejo o grozotah, ki so jih uprizarjale grške oblasti o priliki včerajšnjih demonstracij v Solunu. Policija in vojaštvo sla slepo streljala v množico. Konjenica je sekala s sabljami po ženskah in otrocih. V gnječi je prišlo do strahovitih pribor a v. Pred par dnevi je izbruhnila stavka v tobačni tovarni v Kavali, ki se je razširila na Solun. Stavka je izr-bruhnila radi odklonitve delavskih zahtev odnosno radi znižaj nja mezd. Grška vlada je takoj odnoalala v Solim večji oddelek voiaJtva. Vse železniške posta-.....* Sploš- JE OPICINAINO MAZILO M ODPRAV] PADUAl'8*;^^ KURJA OČESA (^fH VtCtf tttfADMilM HiM't i DOBIVA S t V VSEH UKARHAH Berlin. Kot se tukaj domneva, se bo Chamberlain odločil glede definitivnega cilja Šele tekom poleta, ko bo dosegel irsko obre ž j e. _ Razreda gospoda Chamberlaina LONDON, 3. Ko so je zunanji minister vozil proti domu, se mu je pripetila majhna nezgoda. Šofer je v. naglici za vozil avtomobil v steno hiše, da ne bi novozil neko žensko. Gospod Chamberlain je radi močnega sunka zadel z glavo v steklo ter se ranil na čelu in roki. Hudega pa ni, ker bo že jutri odpotoval oroti Ženevi. imi\\ SPORU - Via Tu l Pleni tO - Tnt Le tedaj bodete potrosili dobro Vaš denar ako kupite v manufakturni prodajalni Trsi Piazza 6o!dom 12 kjer dobite vse po svojem okusu. i I Jrupt mm ur i Siousnske žene! Po tajni seji je bila ob 10.40 otvorjena javna seja, tekom katere je zbornica najprej odobrila brez razprave razne zakonske načrte in je nato prešla k razprav! o dekretu zakonu o skupnih zemljiščih. Po kratkem pojasnilu poročevalca poslanca on. Acerbaj je povzel besedo minister za narodno gospodarstvo on. Beiluzzo, ki je poudarjal v svojem govoru tipično fantovski značaj zakonskega načrta. Z izvedbo tega cenutkai bodo enkr®t za. vselej končani doJ, trajni, ostri in včasih, tudi varvi spori med prebivalstvom za skupno posest nekaterih zemljišč. Poleg tega bo prinesel novi zakon tudi velike koristi poljedelstvu in narodnemu gospodarstvu sploh, kajti ooa zemljišča, ki so ostala vsled sporov čestokrat neobdelana ali pa slabo obdelana, bodo posta J a v bodočnosti mnogo bolj plodonosna Po končanem govoru ministra za narodno gospodarstvo je zbornica odobrila tudi ta ca>-konski osnutek. Ob 16. uri se je vršila popoldanska in obenem poslednja seja poslanske zbornice v tem zasedanju. Po odobritvi in glasovanju o številnih zakonskih osnutkih jo zaključil (predsednik sejo ter obenem naznanil, da bo sklical prihodnjo sejo pismenim potom, kar se bo utegnilo zgoditi tam nekje v ok^ tohru ali novembru. Danes popoldne je imela tudi visoka zbornica svojo sejo, na kateri je skoraj brez razprave odobrila številne zakonslfe načrte. Edino senator Marchia-fava je precej obširna razpravljal v zveoi s tooadevnim ca-konskim osnutkom o borbi proti raku. Pred aaCetkom seje Je predložil minister on. Federwmi visoki zbornici proračun finančnega ministrstva, ki gn je včeraj odobrila poslanska zbornica. V poncLeljek bo senat nadaljeval raepravo o proračunu nančnaga ministrstva, pri kateri bo govoril naučni minister raSanje najemnin za stanovanja in trgovske lokala To vest so sprejeli zborovaici % bornim odobravanjem. Za državnim podtajnikom je govoril še tajnik udruženja fašistovskih sindikatov trgovskih uslužbencev, ki je poiftdaail solidarnost, ki vlada med trgovci in njihovimi usluž-benci. Popoldne je narodni svet trgo\ldne dne ob 17. url se je odpeljal s je izšel «11 Foglio d'0rdini», u- radni list fašistovske stranke, dvomim vlakom v smeri proti Topoli. Ni še znano, ali bo kralj burnimi dogodki. Nezadovolj nost po. vsej državi od dne do dne narašča V grških političnih Parlament Rimski parlament je deloval ves teden. Razpravljal je o državnih proračunih. V poslanski Thomici je v sredo nastopal državni podtajnik on. Bottai, ki je podal obširno poročilo o ustroju in delovanju ministrstva za kor-i>oracije, katerega namen je odora vi jati nasprotstva med gospodarskimi interesi posameznih slojev ter spajati posamezne konfederacije v eno samo celoto. Ministrstvo za korporacije se je prav za prav šele lotilo dela, kajti ni dolgo, odkar obstoja; ustanovljeno je bilo 31. julija lanskega leta.. Ena glavnih njegovih zaslug je listina dela, ki je bila pred kratkim objavljena in ki se bo morala izpopolniti še z mnogimi zakoni in ustaaiovami. Bottad jo tudi omenil, da tvori listina dela prvi korak h korporativni ureditvi države. Boj s cčrao rcko». V četrtek je minister Volpi podal ekspoze o finančnem položaju Italije. Lira je v zadnjem letu nmego pridobila na vrednosti. Boj za revalutacijo lire Pri nakupu perila in nianuf-ikturuega blaga d.njajte prednost velikim skladiščem v Trstu, Via Genova štev. 21 (prej Campanile) MARIAACCERDONI kjer se služijo slovenske odjemalke že toliko let. Bogati dohodi perila, platna za rjuhe, peiiia za gostilne iu hotele. Svila (sezijska novo^i) po L 5.50. Brisače, nogavice in dm^e manu'aktnrne ootrebSčine. (697) Govori se slovensko. BERLST2-SCHO0L Trst, Via Fabio Filii 25 - telef. 44-62 Pouk In preved! v vseh jezikih. eo5 U 26 «5 j imajo pričeti direktna pogajanja med Tomom in Beogradom za rešitev spornih vprašanj- Iz Ginža je prispelo poročilo, da so so tam in v drugih krajih vršile protii talijanske demonstracije, in sicer ob priliki povratka Dalmatin cev, ki so se bili udeležili kraljevega sprejema v Trstu. Demonstranti so baje tudi dejansko napadli nekatero Italijane. Incident ni imel ni-kakih posledic in je bil likvidiran na miren način, ker se jo j unosio venska vlada takoj opra- ----- . , . vičila in je tudi noskrbela, da pa ni bil lahek, kajti bojevali se » ^ krivci kaznovadi. Uvira, ki krogih se zaU-juje da ie povratck ;e bilo treba proti navalu špe- ^ ^ bila je bila torej Venizeloaa ojačil nade nezado- ^^^cije, ki je bil v marcu lan- tafcx>. o^sti-anjeaia in zadnje ve-voljnežev, ki so sedaj napeli vse ^.egra ieta gromi poplaviti tudi sti p^vi^ ^ se bodo poga^ja-srile. da odstranijo sedanji re- j Virv> Prarleimo. kai nravi financ- | ^^ ifom^cir-r. i^irmi^ sile, žiHk Zdi se, da stoji tudi Plasti-ras v zvezi z Venizelosom. Včerajšnji krvavi dogodki v Solunu se splošno tolmačijo kot začetek velikih notranjih neredov v Grčiji. Izvolitev Hossonija na delovni konferenci ŽENEVA, 4. (Izv.) Davi se je vršilo na plenarni seji glasova _________ nje glede odobritve Rossonije- I Yajuti pojavi večje giba- »iro. Poglejmo, kaj pravi ni minister v tem boju: Mednarodna Spekulativna manija je žalosten izrodek povojne Evrope, ki pred vojno skoro ni obstojala. Maloštevilni in revni arbitražni agenti iz predvojnega časa, ki so bili odvisni od neka^ ierih bank, so se po vojni izpre-inenili v nevarno tolpo nasilnih roparjev, pripravljenih, da skočijo iz zasede, kakor hitro se pri- vega mandata kot delanrskega delegata. Podana nI bila nikaka izjavt o glasovanju. Glasovanje je imelo sledeči rezultat: Od 114 glasujočih je volilo za Rossonija 82, proti pa 32. Glasovanja se ni udeležilo nekaj članov, ki so postopali na ta način bržkone po navodilih Vanderveldeja. Ebpsze »&isa zssasjssa v poslanski zbetnlcL ATENE, 4. Zunanji minister MUchalakopulos je podal v zbornici ekspoze o zunanji politiki vlade. Dejal je, da je Grčija pripravljena pomagati razvoju ju-goskvrenske tagovine v Solunu, če bo Jugoslavija spoštovala su-verenHeto Grške. OdnoSajl z Bolgarsko se boljšajo in z Romunsko živi Grška v prav prijateljskih stikih. V Solunu bi lahko vse balkanske države uporabljale prosto cono. Letalec CbnnMsln odletel ta New Torka proti Ber-Hnn ali Rimu BERLIN, 4. (Izv.) Po semkaj odletel letalec došlih vesteh je _____________ Chamberlain na letalu «Col um- I d«iaria se je dv^r»ik> na V!___ J_ T Tnlnn^ n 4on* 10 TI Q. ° . .. __• • «---— - nje. Prva žrtev, ki si jo je ta tolpa izbrala, je bila nemška marka; za njo je prišel nato po vrsti avstrijski denar, poljski, romunski, francoski frank, belgijski frank in italijanska lira, pa tudi druge valute. Ne špekulirajo samo na «baisse» (znižanje) ali na «hausse» (zvišanje), marveč mrcvarijo ubogo valuto na vse načine zato, da delajo nečedne in dobičke na škodo gospodarstva in dela enega naroda. «Črna roka» je to, nečeden in zaničevanja vreden pojav, za katerega javnost ne ve, a ga tem bolj poznajo finančna ministrstva raznih držav. Kljub vsemu pa je vladi uspelo potegniti liro navzgor. Tako so se izdatki za uvoz zmanjšali. Radi revalutacije lire pa preživlja, kakor je naravno, industrija precej težke dneve. Vendar pa se bo stvar popravila, kajti vlada namerava pustiti liro za enkrat na sedanji višini Mnogo so liri pomagala na noge tudi inozemska posojila za kakih 200 milijonov dolarjev. Denarni obtok v državi znafia sedaj približno 17 milijard in 160 ttHjonav lir. Zlato kritje papir- bia» iz Long-Islanda ter je na-stapfl prekooceanski polet proti Berlinu. NEW TORK, 4. (Izv.) Letalec Chamberlain je odletel iz Lomg-laij^nrim davi ob 6.05 po new-yor-ftem času oa letalu «Columbia» tnibenirja Bellanca. Vest, da si je «Goluml>ia» postavila za cilj Berlin, nt niti uradna niti defi- -16.38 od sto. Notranji državni dolg znaša 90 milijard in 751 milijonov. Poslanska zbornica je sedaj] dovršila svoje delo in je včeraj odšla na počitnice. Incidenti in ultimatum Teden dni, ki je za nami, je bil poln «napetih» dogodkov, nittvna. Ni izključeno, da spre- .kakor da je spor med Anglijo — . . .__1 -__L i_ I >__j- »nV.mliiirrv imlicol TIO meni Chamberlain svojo pot in dai usmeri mesto proti nemški nreatoiici proti Rimu. Spreme-nitev poti bo zavisela od vre- in Rusijo razbuiijivo vplival na duhove v Evropi. Te dni je prispela vest o incidentu, ki bi bil lahko poostril nja med italijansko in jugoslovansko vlado pričela v najkrajšem času. Pri tej priliki naj Še opomnimo, da se je v Jugoslaviji odpor pioti ratifikaciji neit-tunskih konvencij precej ublažil, odkar je neki ugledni jugoslovanski politik objavil v «Ean-karstvu» članek, v katerem dokazuje, da nettunske konvencije niso n&ugodne za/ Jugoslar vijo, kakor ao zatrjevali nakate-ri listi. Se drug incident so je dogodil na Balkanu. Albanska vlada je aretirala dragoma,na Djumsko-viea, tolmača j ugoslo venskega poslaništva v Tirani Kei* je Dju-rasković član diplomatskega zbora, je albanska vlada prekršila načelo diplcjnatične imunitete. Jugoslovanski poslanik je takoj posredoval, a so mu v Tirani odgovorili, da je aretiranec albanski državljan in da ni bil prijavljen, kot član poslaništva. Jugoslovenska vlada pa se je postavila na drugačno s tališč o ter je poslala Albaniji ultimatum, v katerem je zahtevala, da se Djuraskovič takoj izpusti na svobodo. Če bi se to tekom 24 ur ne zgodilo, bo jugoslovenska vlada prekinila diplomatične odnošaje z Albanijo in nemudoma od poklicala svojega poslanika. Obenem je dr. Marinković interveniral tudi pri albanskem poslaniku v Beogradu. (Glej tudi brzojavna poročila!) Egiptovski nacionalisti so začeli V zadnjem času delati preglavice angleški vladi. Kriza v odnošajih med Anglijo in Egiptom izhaja že iz 1. 1922», ko je Anglija določila meje neodvisnosti Egipta in si pri tem zagotovila popolno kontrolo nad vso drŽavo. Nacionalisti, katere vodi Zaglul - paša, se že pet let vztrajno borijo proti angleškim gospodarjem; dosegli pa niso nič, kakor ne bodo tudj sedaj, ko so izzvali nov incident z Anglijo. Anglija ima pač preveč prepričevalnih argumentov, s katerimi lahko vpliva na Egipčane. Kakšne sorte so ti «argu-menti», bomo kmalu videli Napetost, o kateri govorimo, je nastala radi egipčanskih nociona- menakJh prilik, na katere bo odnošaje med Italjo in Jugosla- listov, ki so v parlamentu pred-n&letel Chamberlain tekom svo-1 vijo in baš v trenutku, ko se | lagali, naj se odpravi eno izmed n. V Trstu, dne 5. Jani j a 1927. višjih mest vojaškega poveljstva. Gre se za mesto «sird&rja», nekakega poveljnika egipčanske armade v slučaju vojne. To mesto so Angleži zagotovili svojim generalom, tako da so imeli stalno kontrolo nad egipčansko armado. Nacionalisti so hoteli odpraviti «sirdarja^» ter se tako iznebiti angleškega patrona. Pa ni šlo. Londonska vlada je takoj poslala v Kairo «prijatelj-sko» noto, v kateri je razlagala, da je pripravljena sodelovati z egiptovsko vlado v vseh vprašanjih, ki zanimajo Egipet; predvsem pa bo sodelovala pri proučevanju ukrepov, ki so potrebni za obrambo Egipta. «Sirdar-ja» pa se ne sme odpraviti, ker je tak poveljnik nujno potreben. Da bi se Egipčani prepričali o resnični potrebi takega «sodelo-vanja» z Anglijo, je londonska vlada poslala tudi jako nazorne dokaze v obliki treh velikih vojnih ladij, ki so se zasidrale v Aleksandriji na takem mestu, da si lahko vsak egiptovski nacionalist ogleda serijo modernih topov vseh mogočnih kalibrov. Zelo verjetno je, da bodo taki «argumenti» prepričali tudi najbolj zakrknjenega zaglulovca. Drobiž. — Radi prekinitve diplomatič-nih odnosa j ev med Anglijo in Rusijo, je Nemčija prevzela zastopstvo ruskih interesov na Angleškem. Norveška pa zastopstvo angleških interesov na Ruskem. Sovjetsko poslaništvo v Londonu je že odpotovalo. «Ar-cos» se je preselil v Berlin. — Na Romunskem se pripravljajo važne izpremembe. Kralj želi, da bi se sestavila koncentracijska vlada. Ministrski predsednik Averescu se je sprva pru-tivil temu načrtu, slednjič pa se je vendarle udal, kakor izgleda, in bo odstopil. —. Na Kitajskem so severne čete doživele hud poraz. Baje po zaslugi ruskega generala Ga-lena. Vesti o položaju v «Nebeškem cesarstvu«, ki prihajajo preko Londonai, si v marsičem nasprotujejo. Dunafsko pismo Mesto 81.000 le 81 egipčanskih liver - Predvojnim zavarovancem proti nezgodam - Vprašanje vojaških dajatev In rekvizlcij Razstava «Dcn»j in Dunaja nje» - Dunajski slavnostni tedni NA DUNAJU, 1. junija Imel sem že park rat priliko sporočiti potom «Edinosti» za naše kraje, kako se ljudje prepozno spomnijo na-me, da sem na Dunaju in da bi jim mogel v važnih zadevah iti najbolje na roko. Na-me se spomnijo, ko je v mnogih slučajih že prepozno. Evo nov slučaj. Meseca avgusta leta 1918. je umrla v Aleksandriji neka vdova, ki je bila Slovenka iz Vipavske doline. Pri neki tamošnji banki je bil od dveh strank vložen na njeno ime znesek, ki je silno razburil duhove srečnih dedičev, ko so pred par leti zanj doznali. Ker je bila pokojnica rodom iz bivše Avstrije, je došel tudi ta znesek na dunajski Abrechnungsamt, I. okra j št. 16. Od tu so dediči doznali, da je za nje položena ded š čin a pokojne sorod niče; in so seveda takoj najeli goriškega odvetnika, a ta je imel zopet dunajskega sub-stituta. da si dedščino razdelijo. Odvetnik je menda res mislil, da gre tu za ogromno dedščino 81.000 egipčanskih funtov, kar da po priliki danes skoro osem milijonov lir. Tako so bili prepričani tudi dediči, ki so že zidali zlate gradove in žal menda tudi že pili na to medvedjo kožo, t. j. delali so dolgove na to svojo kolosalno dedščino. — Vprašanje je, kdo je kriv, da so bili varani in vsled tega tudi oškodovani? Šele pri razdelilnem naroku na sodniji so jim povedali, da znaša dedščina le nekaj nad 81 funtov, kaj* znaša okroglo 8000 lir. Šele zdaj so se spomnili name in kar od dveh strani, od teh je bil že tretji odvetnik, ki me naprošajo, fiaj to zadevo pre-iščem. Ker mi je odvetnik poslai sodni sklep in pooblastilo, sem mogel seveda takoj priti do akta v tistem Obračunalnem uradu in sem ugotovil, da znaša zapuščina res le 81.588 egipčanskih funtov. Toda tista točka tam za enoj ko m ločilo aa tisočake, kakor navadno pišemo, marveč to je decimalna točka. Tis.ua svota bi morala biti zapisana tako: 81*588. Toda ako je bilo poročilo o tej dedščini napisano s pisalnim strojem, kar je najbrže bilo, tedaj seveda je bilo zapisano tako: 81.588, in zmota za nepoučene ljudi je prav lahko mogoča in skoro da neizogibna. Egipčanska livra ali funt je velik denar in je znašala vrednost pred vojna 25 lir, danes skoro 90 lir. Ta erifrrioa se deli na 100 srebrnih pjaster, a vsaka pj astra ima 10 nikJastiii «och'r-el-guerches» Zaradi tega moramo egipčanski denar pistai s tremi decimalkasni. In zato je bila tudi dedščina pnav napisana 81.588, samo brati je to treba znati. Tudi s pisalnim strojem napišemo, ako v svoti ni pja-atrov, tako le: 81.588'000, le v tem slučaju je res 81.588 funtov in ne samo 81 več drobiž. Seveda je za dediče resničen položaj hud udarec, ki ga sami niso zakrivili. Kriv je tisti, ki jim je noaredil iz enojk tisočake. Ako je naredil tako neumnost odvetnik, tedaj bi moral ta odgovarjati za nastalo škodo, najmanj pa za vse nepotrebne sodne troške. Ponovno sem bil na.prošen za posredovanje pri dunajski zavarovalnici proti nezgodam, ki se danes imenuje: «Arb eiter- Un-fallveiSaicherung-sanstalt f ii r Wien, Niederoesterreich und Burg-eniand in Wien», ki ima svoje urade v svoji ogromni palači v XX. okraju, Webergasse 2-6. — Ker je podobnih slučajev prav gotovo še veliko, naj sledi tu pouk, kaj je z rentami tega zavoda. Ta zavarovalnica je rente zavarovanim delavcem dovolj pošteno valcrizovala, a izplačuje jih po določilih konvencij, ki so jih sklenile z Avstrijo nasled-stvene države. Rente so prera-Čunjene v avstrijski valuti in jih zavarovalnica pošilja po želji potom bank ali drugače, in vsakdo dobi svojo rento doma in v svoji valuti točno po kur-zu. Na me se je obrnil g. Josip Žbogar v Podlescah št. 48., ki mu je dunajska zavarovalnica likvidirala do konca januarja 1926. Sil. 684'75. Toda ob enem mu je naznanila, da rente ne sme izplačati tako dolgo, dokler ne bo obratno italijanska «Cassa nazionale' d'assicurazio-ne per gTinfortuni sul lavoro» izplačevala rent svojim Članom, ki so danes avstrijski državljani in stanujejo v Avstriji. Torej navadno načelo takozvane reciprocitete. Take zadeve ima na Dunaju oddelek italijanske legacije, (ima svoje urade v bivšem ministrstvu za mornarico), ki ga je sprva vodil bivši poslanec Ussai, zdaj pa bivši poslanec barone Valeriano Malfatti, ki je menda tudi senator. Živa kronika tega urada in dosedanjega delovanja je vrla goriška gospodična Rubbia, ki vsakemu našemu človeku rada pomaga, ako le more. — Referent za take po-*le pa je general Graf, do katerega se more vsakdo z zaupanjem obrniti. On mi je danes povedal, da je z Avstrijo sklenjenih deset konvencij, ki čakajo ratifikacije, med temi je tudi ureditev takih zadev, kakršna je gornja Žbogarjeva. — Edina pomoč je torej ta, da doli doma podrezale pri svojih oblastih, naj se požuri jo z ratifikacijo tistih konvencij. Določili so namreč, da bodo vse tiste konvencije skupno ratificirane. Se bolj zamotane pa so zadeve z vojnimi rekvk&icijaani in dobavami. Takih vprašanj sem dobil zadnje .mesece sedem. — Zal da nisem mogel dati nika-kega ugodnega odgovora. Doslej še ni določeno, ne kdo ne v kaki val uiti se bo plačevalo, niti ne, kakšne naj bodo smernice za likvidacijo takih terjatev. Najbolje je napravil tisti, ki je mogel spraviti tudi tako svojo škodo pc/l naslov prave vojne odškodnine. — Svetovati je edino to, da vsado skrbno hrani dokazila o dajatvah ali rekvizicijah. Dalje naj hrani dokaze, kje je podal svoje prijave in pod katerim številom je njegova zadeva vknjižena. — Kdor se name o-brača, naj mi vedno napove vse te podatke, sicer tu na legaciji ne morejo najti sledu za aktom, kjer s«e nahaja tista zadeva. Na Dunaj prihajajo često maši rojaki, ki so tu nakrat brez sredstev. V takem slučaju seveda takoj poiščejo tu bivajoče rojake, ki naj pomagajo. In niso malenkosti, kar je v takih slučajih potreba, da tak človek preživi dneve na Dunaju in potem odide v domovino. Največ sreče s takimi ljubimi rojaki imam seveda jaz, ki imam «inano» ime. Želel bi, da bi se to ima že porabilo, kajti «zuviel des Guten» ni dobro. — Prijatelje v domovini pa prav lepo procEtm, naj mi n» pošiljajo na vrat še novih nadleg, kakor je to storil na pr. tisti gospod še ne prav stari upokojenec, ki mu je moja najnovejša brada napoti, da mi Ščuva na njo škarje moje žene. Izrabili se hoče neke na- dlege na ta način, dtai jo meni naprti na hrbet Lepa hvala gospod Staravaški. — Hočem reči torej, da aa resnične potrebe imamo na Dunaju posebno Be-neficenzo, ki ima svoj sedež na generalnem konzulatu, IV. o-kraj, Belvederegasse 7, prvo nadstropje. Ta nikogar ne pusti na cedilu. Reči smem, da so v teh odrih italijanske oblasti in ustanove naravnost ka val irske. Italijani skrbe za svoje državljane v tujini bolj nego katerihkoli druga država. Zato kar na Beneficenzo, ako je kdo v dregi. Do konca junija, morda pa še kaj dalje, imamo na Dunaju znamenito razstavo «Wien und dre Wiener» (Dunaj in Dunaj-čanje) in sicer v vseh prostorih in paviljonih znanega Messepa-lasta (bivše cesarske konjušnice). Tu je nazorno razstavljeno vse, kar je v dotiki z Dunajem, z njegovo preteklostjo in sedanjostjo, z njegovo kulturo jaa umetnostjo itd. Od stare Vindo-bone do današnjega Dunaja je naaonto pokazan ves razvoj tega vettkaga svetovnega mesta. In v vsaki dobi vidimo, na kakšni stopnji je bila njegova kultura, njegovo življenje. Današnji Dunaj pa ima mnogo tega, kar lahko s ponosom kaže svetu in tudi domačinom, karjti na stotiso-če jih je, ki ne poznajo svojega mesta. so nazorno pokazane vse mestne naprave za promet, zai zdravstvo, za socialno skrbstvo, za pouk itd. Od sobote 4. do 19. t. m. pa bomo imeli takozvane Festvvo-chen, slavnostne tedne. Po vsem svetu živahna reklama vabi ljudi na Dunaj, ki v teh tednih pokaže v bogati meri, kaj more nuditi Dunaj tujcem. Velikanske so prireditve v vseh gledališčih in koncertnih dvoranah. Vsa društva tekmujejo med seboj, da tujce dobro zabavajo ves čas bivanja med njimi. Takih prireditev še ni bilo po svetu. Tudi Italija je dovolila vsem potnikom na Dunaj 50 % znižano vozairino po železnicah hi parobrodih. A. Gabršček. DNEVNE VESTI KRESNICE Tri kresnice — so tri knjige občinstvu o kresa poklonjene. Katere knjige so tc? Prva: France Bevk: Kresna noč. (Pastir-sisa zgodba iz 15. stoletja). Draga: Dostojevski): Taja iena in mož pod postelja (Humoreska. Na konca fte pisateljev življenjepis). Tretja: Zbornik. (Pola koristnih razprav za kmeta, delavca in Izobraženca). Vse tri knjiga bodo stala v prosti razprodaji itftrl lire. Kdor naroča naravnost, plate poštnino. Pod p—Enimi pogoji vso tri knjiga samo tri Uze. Opozorite znance aa KRESNICE! _ Hurister Kolpi v Tržita io ima Včeraj oh 9.5 se je pripeljal v Tržič finančni minister gnerf Volpi v spremstvu državnega podtajnika on. Suvicha in nekaterih drugih funkcijanarjev finančnega ministrstva. Na posrtaji so ga sprejeli tržafiki prefekt gr. uff. Foraaciairi, tajnik t rž. fašistovske pokrajinske zrve^ ze, tržj&ki občinski načelnik in drugi. On. Volpi si je ogledal inesto in se nato odpeljal v lar djedelnico, kjer mu je carrmi. CosuIictL razkazoval rasne nar prave in ga povedel tudi na. veliko motorno ladjo «Safturnia». Camm. Cosulich je ministru o-risal položaj, v katerem se nahaja ladjedelnica, ter je omenil, da ima dela zagotovljenega še do prvih mesecev prihodnjega leta. On. Volpi se je zanimal tudi sa delavce, pred katerimi je imel tudi kratek govor. Nato se je odpeljal a spremstvom v avtomobilih proti Trstu, kamor je dosped ob 11.20. Ogledal si je najprej novo prosto luko, nato tovarno strojev pri Sv. Andreju in slednjič ladjedelnico sv. Mar. ka. Ob 12.30 se je vr&il na prefekturi intimen obed. Ob 14.30 se je grof Volpi podal v ataro proeto luko in si ogledal tamkajšnje naprave. Pozii&je se je vršil v trgovski zbornici sestanek predstavnikov tržaških gospodarskih krogov, ki so ministru predočili gospodarski položaj mesta. Grof Volpi je obiskal tudi sedež fažija in si oglodal dirkališče na Montebellu, nakar se je zvečer odpeljal proti Opatiji in Reki. _ PrasnSH ustave Danes, ob priliki praznika ustave, se bo vršila v Trstu velika vojaška parada, katere se bodo udeležile Čete tržaške posadke in fašistovske milice. Pregledal jih bo poveljnik, trža&ke^ tra armadnega zbora. Čete bodo ra-zvrfečene ob nabrežjih Man-dracchio, Sauro, Grumula in po ulicah Ottaviano Augusto in G i ulio Cesare.. Parada se bo ca-čela ob 9.45._ Jusarsk« pravice Podaljšanje roka sa prijave Kot smo že neštetokrat v našem listu Edinosti javili, poteče jutri to je v pontikdjek 6. junija rok za prijavo jusarskih pravic. Toda ta rok zadobi podaljšanje. V nadih telefonskih poročilih iz Rima azao pred kratkim poročati, da je senat razpravljal o kraljevem odloku glede jusarskih pravic ln da je vnesel v odloke razne izpremembe. O tam odloku bo marala razpravljati &e poslanska zbornica in M!e ko ga bo poslanska zbornica odobrila, bo ta kr. odlok priobčen kot postava v uradnem listu. Od dneva priobčitve v uradnem listu bo pa 9e teklo fieet mesecev Časa ca prijavo. Ce se bo izprememba kr. odloka v postavo izvršila Se v iunij- skem zasedanju zbornice, pomeni to praktično, da se podaljša rok za prijavljanje jusarskih pravic tja do letošnjega decembra. Ko pa pride na vrsto sele v jesenskem zasedanju, potem se podaijša rok pa celo marca - aprila prihodnje spomladi. O vsem tem, o razpravi v parlamentu, o priobčit v i ter o poteku roka bomo natančno in točno poročali v naS>m listu. Naši čitatelji le pridno zasledujte poročanje našega lista. V tem času, v tej vmesni dobi bo izšel pa še izvršilni pravilnik k postavi. One prijave, ki ne bodo v skladu z njim se bodo lahko tačas še izpopolnile in popravile. UMETNI&KA RAZSTAVA Danes ob 9ih se otvori pri Sv. Ivanu v prostorih bivšega otroškega vrtca razstava naših upodabljajočih umetnikov, zastopani so z lepo zbirko svojih del: Sirk, Gorše, Bambič in Seček. Vsega skupaj je nad 60 stvari. — Naj bo ta teden posvečen našim umetnikom, ki bi-jejo trd boj z življenjem. Cas bi bil, da iziginejo vsi neokusni barvotiski z naših stanovanj in se nadomestijo z dobrimi originali. Naj bo ta razstava prvi korak na tej poti, prvi poskus. Budimo pri naših ljudeh smisel za lepoto! PRESTOPKI PRI PRODAJI SEMENSKEGA OLJA. Cele vrste trgovcev so zapadle v prestopek in bile prizadete z občutnimi denarnimi kaznimi radi neizvrševanja gotovih formalnih predpisov pri prodaji semenskega olja. V nekaterih krajih kot n. pr. v Tolminu, kjer so bili nadzorstveni organi pridno na delu, so vsi trgovci zapadli. V Gorici in goriški okolici je pa le nekatere do s eda j zadel prestopek, drugi so že v prestopku pa se tega ne zavedajo in jih bo en dan ali drugi zadel kot z jasnega neba kazenski odlok. Zato pa navajamo danes glavne določbe kr. odloka — postave z dne 15. oktobra 1925. št. 2033 in sicer člena 20—25, ki določajo s kakimi sunajnimi navedbami se morajo vršiti prodaje semenskih olj. Prodajalec užitnih olj, ki niso olivna, mora izvršiti sledeče formalnosti: 1. Naznaniti mora pismeno občinskemu uradu, da bo prodajal semenska olja. V prijavi mora poleg svojih osebnih podatkov navesti tudi prostore, kjer prodaja na drobno ali pa na debelo semenska olja. Oputitev prijave se kaznuje z globo 1000 lir. 2. Na vseh posodah, v katerih se nahajajo semenska olja, se mora prilepiti napis »semensko olje». Take označbe morajo imeti tudi vsi tozadevni računi in sploh cela tozadevna trgovska korespondenca. 3. Na zunanji strani trgovin, na zidovih, mora tudi viseti dobro viden napis »semensko olje». Radi vremenskih nepriiik je dobro, da ei trgovci priskrbe železno tablico. Zadnje čase so nariznrovalni varnostni organi silno poostrili nadzorovanje nad trgovci z olji in javljeni prestopki kar dežujejo. Opozarjamo raditega prav nujno vee trgovce, da se točno drže zgoraj navedenih določb. BIKIOITNA VESELICA V POSTOJNSKI JAML Kakor smo že poročali, se vrši danes popoldan, ob vsakem vremenu, vsakoletna veselica v postojnski jami. V raznih dvoranah bodo godbe igrale klasične ln plesne komade. Tudi za telesne potrebe jamskih posetnikov bo dobro preskrbljeno in sicer z restavracijami postavljenimi v koncertni in plesni dvorani. Dana« bo vozilo ▼ Postojno z za 50% rrrittano vozno ceno, več posebnih vlakov in sicer iz Trsta ob T55 in 13X0; iz Nabrežine ob 8.47 in 13.46; iz Opttn ob 9.15 in 14.11; iz Seftane ob 9.29 in 14.25; iz Gorice ob 7. 53; iz Reke ob 8.10 in Pule ob 7.05. _____________ OPOZARJAMO ČITATELJE NA UMETNIŠKO RAZSTAVO PRI SV. IVANU, KI BO ODPRTA VES TA TEDEN OD 9.—18. URE. b urada PoL dr. Edinost v Trsta Jos. Nabergoj . Kazi je: Dovoljeno je skrajšano vojaško službovanje na šest mesecev, vendar je dvomliivo, da bo odpuščen po tem roku, ker se od letnika 1907. dalje mora imeti predvojaški tečaj za reflektiranje na gotove ugodnosti. B. Kastelic - Materija: Vaše cenjeno pismo od 26. 4. 1927. smo predali, radi pokrajinske kompe-tence, Pokrajinskemu odboru za Istro v nadalnje uradovanje. Albert Komestabo - Pregarje: Kar nam pišete Vi, izgleda res na prvi hip krivično, a najbrž bo stvar malo drugačna: obe siroti imata pravico do vojne pokojnine in bodite uverjeni, da, če je ena prikrajšana, leži krivda le na njenem varuhu. Postavni varuh, ki se izkaže s tozadevnim imenovalnim odlokom, bi moral napraviti primerne vloge in bi tudi prejemal v upravljanje pokojninska nakazila. Pridite ob priliki v naš urad, da se ustno sporazumemo. J. Kariž - Bistrica: Glasom člena 14. špecijelne konvencije sklenjene med Italijo in Cehoslovaško priti-če italijanskemu državljanu, ki je prebival nepretrgoma na tem ozemlju zavarovana svota menja-na v lire po ključu 60%. J. F. T. 1) Znak nevarnosti in sumljivosti ni prstni odtis, marveč označba, da je bila ldentitetna izkaznica izdana v smislu čl. 3 (ri-lasciata a termini dell'art. 3 della Legjge di P. S.) 2) Ponavljamo, Vam, da mu ne gre pokojnina od dneva, ko je vložil tozadevno prošnjo, pač pa odtlej, ko mu je zdravniška komisija ugotovila invalidnost. 3) Sklicujemo se na naš dopis od 7. 10. 1926., ako pa nam preskrbite vse njegove generalije, točen naslov in pozicijsko številko (katero izve na županstvu), bomo pogledali v kakšnem stadiju se stvar nahaja. 4) Obravnavajte vsak predmet na posebnem listku. Frančiška Kristan - Skedenj: Vaša zadeva je bila končnoveljav-no zaključena z negativnim odlokom vročenim 10. 8. 1925. Takrat bi sicer imela pravico rekurirati na računski dvor v roku devetdesetih dni, ne bi pa prodrla s svojo zahtevo, ker zdravniška pregledba se je izjavila za Vas neugodno namreč, da ste v stanu samostojno se preživljati. Ni imelo smisla vlagati nove prošnje, ker se ista instanca ne povrača na eno in isto delo. DAVKOPLAČEVALCI. Dne 10. Junija bo zapadel rok za plačeva-nte pri davčni iztirjevalnici obroka direktnega davka, davčnih naklad in lokalnih, tributov, a dne 18. ju-nia bo ia rok potekel. Ob tej priliki opozarjamo, da davkoplačevalce ima priliko od 1. maja do 31. julija, da prijavi na novo svoje dohodka, ako sta pretekli že dve leti, odkar Je zadnjič popravljal višino svojih dohodkov oziroma' če že dve leti stalno enako plačuje davke. Pedrebnejše nasvete dobite v na-£Xh tajništvih. Vencesl. Vali5 - Dobravlje: Najprej kratka razlaga: vojna škoda, povzročena od vojaštva radi nastanitve, vežb itd. spada pod naslov rekvizicije. Vaša je rekvizicija, pa morate čakati, da Avstrija prizna Italiji zadevni dolg, potem šele Vam bo izplačana odškodnina. Ako ste pravočasno prosil za 70% predujma, Vam bo ta izplačan še predno bo romal ves akt na Dunaj. Posredovanje je otežkočeno, ker fin. intendanca daje informacije le enkrat na teden: ob sredah. Vsekakor brez Vaših tostvarnih listin ali pooblastila no bi mogli podvzeti nobenega koraka. Tajništvo. Iz tržaškega življenja Lfnbezenske peripetijo že!exui-carja Pred približno dv uia mesecema se je 2d-!etni Železničar Salva-tor Loresti, stanujoč v ulici Gin-nastica št. 2S, seznanil z 18-letno Karmelo Pocecco, stanujočo v ulici Molino a vento št. 41, in ker se mu je mladenka dopadla, ji je začel dvomi. Njegove zaljubljene besede so našle pot do njenega srca in kmalu se je med njima razvilo ljubavno razmerje. To bi sicer ne bilo nič slabega, ako bi Pocec-cova ne imela že ljubavnega razmerja z nekim drugim moškim, 32-letnim delavcem Nikolo Bale-gtrieriejom, s katerim je celo živela v naravnem zakonu. Da se mu je Poeeccova izneverila, je menda najbolj kriv Balestrieri sam, ker je baje ravnal zelo grdo ž njo; ra-zerti tega je bil brezposeln in zato je morala njegova nezakonska dru-iica pogostotna stradati, če ni sama kaj zaslužila. Poceccova je v sadnjem £aeu ponovno potožila Lorestiju svoje žalostne razme-le in ob takih prilikah je dejala, da in se rada iznebila Balestrieri-ja, a da se boji njegovega maščevanja. Da ae iiogne tej možnosti, je Poceccova sporazumno z I>ore-stijem ovadila Balestrierija polia-Ji radi grdega ravnanja in izkoriščanja. Menila je, da bo Balestrieri na podlagi ovadbe poticvj&kim potom isgcan iz Trata in da bo potem imela mir pred njim. Zdi se pa, da se je naposled skesala svo-ieaa deiania ia se uremislila; sklenila je, da sledi Balestieriju, ki bi bil moral te dni zapustiti naše mesto. Ta svoj sklep pa je prikrila Lorestiju, s katerim je Imela včeraj opoldne tajen sestanek v veži neke hiSe v ulici F. CorridonL Za ta sestanek pa je zvedel Balestrieri, ki je zasačil svojo nezakonsko «boljšo» polovico v prevefi prijaznem razgovoru z ljubimcem. Ljubosumnost je pognala možu kri v glavo in po hudem prerekanju se je zakadil proti Lorestiju, vihteč v desnici velike škarje. Med tekmecema se je razvil srdit pretep, tekom katerega je Balestrieri ranil nasprotnika H vrat. Na vpitje Poceccove so prihiteli ljudje, ki so ločili razgreta pretepača in tako preprečili, da rabuka ni imela hujših posledic. Dogodek je imel svoj epilog na bližnjem policijskem komisarijatu kjer sta bila tekmeca zaslišana in kjer so Balestierija pridržali. Lo-resti pa se je moral zateči v mestno bolnišnico, kjer mu je zdravnik izlečil in obvezal rano, ozdravljiva v kakih 8 dneh. TELESNA VZGOJA SPORT Igrišče v Rocolu Danes se vrše sledeče tekme: Ob' 13.30 cRocol» rez. - «Prosveta» roz. prvenstvena. Ob 15j30 «Obzor» -«Šparta» prvenstvena. Ob 17.30 «Obzor» - M. D. Rocol prijateljska. S. D. «PrimorJe» Prosok Javljamo vam, da v pondeljek 0. t. m. nam ni mogoče igrati i. ya3o četo na vašem igrišču. CONCORĐIA - PROSVETA Igrišče A drlje ob 5-30 pop. Danes v nedeljo se srečata onifr-njeni četi na igriSču Adrije v prijateljski tekmi. Ni nam treba opisovati vrednosti omenjenih čet, ker ju že vsakdo pozna. Zadostuje omeniti le dejstvo, da sta oba tea-ma najlažja izmed vseh naših športnih društev. Kakšen bo izid? Prerokovati je težko, ker obe Četi posedujeta izklesane elemente in poleg tega gojita lepo tehnično igro. Tekma začne točno ob 5.30 pop. Kdor hočfc videti lepo tekmo vezano z najbujnejšimi fazami tehnične vrednosti,, naj se le poda na igrišče Adrije in spoznal bo, da naše čete stojijo na lepi športni višini, in belo-modr:* ter Čroo-belo barve nam bodo to dejstvo potrdile v najpopolnejši meri. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti BINKOŠTNE PRIREDITVE Kobjeglcva. Sinkoštni pondeljek od 2-7 popoldne, Pasijonske igre. Nastopa SO oseb. Pcvma pri Gorici. Dvorišče barona Teuffenbacha 1. Nazaj v planinski raj. 2. Ves dan jc pri oknu, poje Nas Prapor Iz Pevme. 3. »Opomin k v«seiju» poje «Svoboda» iz Njivic. 4. «tVečerna» poja solkanski mladinski odsek. 5. *Pobratimija» poje solkanski mladinski od^ek. 6. »Zdravica® poje štandreški pevski zbor. 7. »Kmečka pesem* poje štandreški pevski zbor. 8. Ne maram za te poje glasbeno društvo iz Gorice. 9. »Jabnka* peje glasbeno društvo iz Gorice. 10. «Romarica» deklamacija. 11. »Užitkarji* žaio-igra v treh dejan jih. Tolmin Dvorišče gospe Cazaiura Binkoštno nedeljo zvečer. Cankarjeve farse: »Pohujšanje v dolini šentfioiij anskl». Kanal. Križničeva dvorana. — Nedelja ob 8.30 zvečeT, v pcndc-ljek ob 3 popoldne NovaČanovn drama v treh dejanjih »Veleja». Slovensko bralno in podporno draštvo v Gorici zdaj samo bralni oddelek — bo imelo svoj redni občni zbor 19. junija t. 1. ob 10. uri v društvenih prostorih v ul. Sv. Ivana št. 7 s tem dnevnim redom: 1. računski zaključek za 1. 19&)., 2. volitve, 3. slučajnosti. Članom sq vsak dan od 10.—11. razpoloženi računi. Ako bi ne bil 19. junija občni zbor sklepčen, se Lo vršil točno 14 dni pozneje pri vsakršnem številu udfeležnikov. Planinsko društvo v Gorici. V nedeljo 12. junija t. 1. se bo vršil izlet na Malo goro nad Sv. Križem na Vipavskem. Odhod zjutraj s korjero ob 6. uri iz Ribijeve garažo, izstopimo v Sv. Križu in od tu se povzpnemo na vrh. Povra^ tek čez Caven, Selovec, Krnico, Vi-tovlje na Kromperk. Oprava turi* stovska, kosilo iz nahrbtnika, lzr let se bo vršil ob vsakem vremenu. Vodnik tov. Rolich. Sočasno opozarjamo vse člane, da se bo vršil občni zbor P. D. v sredo, 8. junija ob 20.30 uri v društvenih prostorih. Vsi Člani so dolžni, da se ga udeleže! Točnost! Knjižni dan Knjižni teden se bo vršil v Gorici od 26. junija pa do 3. julija. Po mestu bodo razpostavljeni posebni kijoski, v katerih bodo posamezni knjigotržci prodajali po znižanih cenah knjige italijanskih pisateljev. Naprosili so razna zar ložništva, da bodo preskrbela knji^ ge po znižani ceni. Knjižni teden ima predvsem nar men vzbuditi med italijanskim - narodom zanimanje in ljubezen zp knjigo; kajti jo splošno mano def stvo, da italijansko ljudstvo čit» le bore malo knjig. Ni dvorna, di > se bodo s propagando knjiineg* dosenl' Kotovi usDehi. , V Tista, dne 5. junija 1927. (EDINOST* m. Pri našem ljudstvu je predvojna izvrstna ljudska šola ter živahno društveno delovanje vzbudilo precejšnje zanimanje za knjigo. Da celo v nekaterih krajih je to zanimanje vzraslo v strast za čitanjem knjig. Male vaške knjižnice po 200 do 300 knjig »o bile v kratki dobi pol leta ali pa enega leta preCitane po dobršnem delu Članov. S težavo se je posrečilo v nekaterih krajih s prostovoljnim prispevanjem in posojo knjig od strani članov vzpostaviti zopet male knjižnice. Toda te knjižnice, last Članov, po večini revnih kmetskih fantov, deklet in možev, žive kaj revno življenje. Odvisne so le od pičlih prispevkov svojih revnih članov in so nekako brez dotoka. Slovenska knjiga, posebno ona, ki se tiska v Sloveniji, je silno draga in preskrbeti si ne morejo novih knjig ne posamezniki in pa tudi ne knjžnce. Pridnejši člani so že vse prečitali in morajo zopet znova in znova Čitati že prečitane knjige, katere izgledajo kaj žalostno. vse razcefrane in oguljene po toliki rabi. Ubogi knjižničar ne more zadostiti povpraševanju in želji po knjigah. Naša vas nujno potrebuje obilico dobrih poučnih in zabavnih knjig. Imamo sicer dvoje knjižnih podjetij, ki letno izdasta vsakikrat po pet knjig. Toda želji po čitanju in znanju tisočerih naših fantov in deklet to ne zadostuje. Še bi rabili resnih vsakovrstnih knjig. Nujno bi tudi mi, roko v roki z italijanskimi izdajateljstvi, potrebovali naše podjetje, ki bi našim žejnim bravcem preskrbelo dobrih povesti in poljudno-znan-stvenih knjig. Posnemajmo vzgled naših sode-želanov in seznanimo čimbolj naše ljudstvo z našo knjigo, naj bo reden gost na njegovi mizi, ži-vljenska potrebščina, brez katere v sedanjih časih ne more prebiti. Na delo za našo knjigo! Odprte lekarne Danes na binko^rrio nedeljo bodo v Gorici odprte sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden iekama Cristofolctti, na Travniku hšr. 14; do ene ure popoldne pa lekarni Contin, Corso Verdi hšt. 17 in Liberi, Corso Vit-torio Emanuele III. hšt. 39. Kolesa na potovanja. Ernestu Cafaggiju so ukradli neznani tatovi kolo, ki ga je bii pustil za en sam trenutek pred vhodom v hišo Via Ofiicin? št. 18., ulice ki vodi za severnim kolodvorom proti Solkanu, brez varstva Ivanu Prinčiču iz Kozane jr izginilo kolo iz veže na goriški sod-nfji. Tatvino je takoj naznanil na karabinirski postaji. V gostilno «Alla Barriera» pri svetogorski postaji je prišel kolesar, jedel je in pil in ko je prišlo, da plača, je zastavil svoje koio, češ' da prinese drugi dan denar in reši kolo. Kakor se je izkazalo, je pa bilo to kolo ukradeno. Kolesar, ki se je krčmar ju zlagal, da se piše Alojzij Bordon in da je doma iz Dolenj pri Krminu, ni prišel več blizu. Ne ve se, če je pri krčniarju zastavljeno kolo ali last kakega tretjega lastnika. Kolesarji, pczor na svoja kolesa, ne puščajte jih brez varstva pred vrati, sicer pojdejo na potovanje! Zop^.t v zaporu Na goriškem tribunalu se je vršila kazenska razprava. Nenadoma se pojavi v razpravni dvorani agent goriške kvesture in povabi Vuka Jurija, ki je sedel med poslušalci in slsđll z zanimanjem razpravi, s seboj. Govorilo se je, da je Vuk Jurij, bivši trgovec s Črev-lji v Raštelu precej znana oseb-rost po naših mestnih ulicah, v zvezi s poskušmo tatvino pri zia-tarni Gasperim v Raštelu. Ko se je raznesla ve-st o njegovi aretaciji je ovadila neka služkinja iz Mirna doma, a zaposlena v Gorici, da je imela z ujim ljubavno razmerje, da ji ie dal zaužiti, ko se je Čutila nosečo, neko pijačo, nakar ji je takoj odleglo in da je bila priča »kako je njen «ženin» prodal nekoč njeni prijateljici kolo in kako ji je daroval večkrat po par metrov »rile. Policija je kmalu izsledila tovariSico, ki ji je bil Vuk prodal kolo. Ugotavlja se, da je svila, darovana po Vuku njegovi ljubici, bila ukradena v trgovini Oto Crainerja; svoje dni se je v tej trgovini izvršila tatvina in je radi nje trpel gospodar nad dvajset tisoč lir škode. Sodi se, da je bil Vuk voditelj te družbe, ki je o-grožala tujo lastnino. Sicer pa ima sedaj vso zadevo že preiskovalni sodnik v rokah in se bo kmalu izkazalo, v koliko je bil Vuk udeležen pri omenjeni in pri drugih tatvinah. Jurij Vuk je že neštetokrat vedril v prostorih goriških zaporov, toda vedno se mu je kaj kmalu razvedrilo nebo zopetne svobode, zato je razširjena domneva, da bo tudi to pot kmalu zapustil gostoljubno streho. Zadnje čase je kaj pridno kopal drugim jamo, toda so ga sokopači zvrnili vanjo. Goriška porota Včerajšnja obravnava proti Romanu Marvinu, ki je kakor ponovno omenjeno, obtožen nenamera-nega umora na škodo pokojnega Mattiuzzija ,se je pričela z govorom drž. pravdnika. Za njim sta sta govorila oba zagovornika. Vsa stavljena vprašanja so porotniki z večino glasov zanikali, nakar je predsednik razglasil oprostilno razsodbo. ZATOLMIN Prepovedana prireditev Prireditev v Zaloiminu se ne vrši, ker ponovno niso hoteli orožniki v Toimmc izdati potrebnega dovoljenja. Toliko na znanje občinstvu, da ne bo brez potrebe pri-ilo na prireditveni prostor. IZ OZBLJANA. Bralno - pevsko društvo «Oze-ljan» priredi dne 19. t. m. veliko vrtno veselico na dvorišču g. Špa-capana. Naprošajo se tem potom vsa sosedna društva, da bi za ta dan ne pripravljala drugih prireditev. Reška jiikrajina TRNOVO PRI BISTRICI. Redni občni zbor zadružne mlekarne Kljub slabemu vremenu je prišlo na nedeljski občni zbor mlekarne razmeroma veliko število članov (200, vseh pa je okrog 1200). O dnevnem redu, sestoječem iz: 1. čitanja zapisnika zadnjega redn. obČ. zbora, 2. poročila predstojništva, 3. poročila nadzorništva, 4. odoSre-nja rač. zaključkov za 1. 1926, 5. volitev predstojn. in nadzorništva se je razpravljalo mirno. Toliko bolj pa je završalo pri 6. točki dn. reda «nakup mlatilnice in stiskalnice« (za slamo) in 7 točki «Predlog okr. kmet. zadruge, da prevzame mlek. zadruga poroštvo za agrarni kredita. Ni ravno prijetno poročati, da se še vedno ne moremo sprijazniti z mislijo, da si moremo z današnjo tehniko tudi na polju kmetijskega gospodarstva olajšati trud in zmanjšati troške. Ali naj še vedno opravljamo dela živine? No, tu se je šlo za gospodarsko stran, Češ mlatilt:ica bi se nc izplačala. Motil je tudi predsodek, da bi ta obremenila mlekarno, radi česar bi morala ta poseči po dohodkih od mleka in posledica bi bila znižanje (Dalje na IV. strani) LE PREPRIČAJTE SE! Kupi enako količino Po kate t in drugih cenejših vrst, pa se boš uverila, da bo kuhanih Pe-k&tet znatno več od onih drugih. Katere so tedaj cenejše? Zanesljivo prave so le v V: originalnih zavojih. 510 I ŠIRITE „Naš glas" Mesečno družinsko revijo 1 Naročnina za celo leto 16 L Naslov: Trleste, Casella postale 348 MALI OGLASI BERLITZ-SCHOOL vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-729 IfflUgA De Jong's holandski, zasluži UftUHll prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti. 712 It IIH f L 5-— Societa Ligure - Lora-UVll* barda Piazza Scorcola 3, Tisi. — Izdelek, ki se ne boji konkurence. Tovarna S. Vito al Tagliamento. 732 iadiotglEgriifijB tečaji. Vpisuje se vsaki dan. Vse vrste aparatov za oddajanje in prejemanje s zakiopnico ali kristalom. Oddajanje z aparatom Weasthone, siičen onemu v Speziji, ki služi za izpite za dosego diplom. Zavod je avtoriziran od naučuega ministrstva, eden izmed najboljših v Italiji. Posebni tečaji za gospodične, ki želijo nameščenja na kopnem ali na morju. Zavod za dosego mest za naše diplomirane bodisi na kopnem ali na morju. Obiščite naš informacijski urad. Ravnateljstvo radiotclegrafičnc-ga zavoda «Alessandrc Volta« Via S. Francesco 31 ali pri združenih zavodih «Bailisli-Galilci» Via Battisti 10. 537 VOJNI invalid želi kakršnega koli mesta, eventuelno kot tekač, vešč nemškega, italijanskega, hrvatskega in slovenskega jezika. Pelcza Ivan, Via Pier Paolo Vergerio 228. 751 V POČITNIŠKO oskrbo sprejme slovenska družina v Bark ovijah, 5 do 6 otrok. Zajamčena tečna hrana. Otroci bodo pod varstvom 2 krat dnevno spremljani v morske kopeli. Pogoji potom korespondence. Ponudbe P0<1 "Varstvo otroki na upravnižtvo. • 748 SOBE za letovišče, s hrano ali brez odda Josip Bertok, Bertochi — Capodistria _749 PSICA, nizka, z raskavo dlako, sliii na ime «Guki» se je zgubila v nedeljo v bližini Repentabra. 50 lir plača najditelju, Daubler. Trst, via Ghega 8 750 SOBICO išče pošten delavec. Vstop ta-i r). i'OLiudbe pod «Sobica» na upravni-štvo.__745 MANUFAKTURISTINJO, popolnoma izurjeno, sprejme takoj kot prvo moč velika trgovina na deželi. Ponudbe pod «Manuia.kturktinja» na upravništvo. 746 POSESTVO, hiša na krasni legi. P" državni cesti, pripravno za vsako obrt, se da v najem ali proda, eventuelno se po- sinovi energičen mladenič, pridnih staršev, z nekaj premoženjem. Rokodelci ni-oo izključeni. Naslov pri upravništvu. 747 KOLESA Stocchi, Legnano, Wobit. Ra-pid. Specijaliteta koles za ženske in otroke. Ciklomotorji Mafalda, D. K. W. Ma-falda, Standart. Motocikli R S. A. Delavnica za poprava. Tvrdka Lantschner, Tat, Vin Roma, bHzn glavne pošte. 543 V BLIilNI Trbiža »prejme nemška dru-tini 2—3 deklice Čez počitnice, dade plačila in nadaljoih pojasnil vprašati pri upravništvu. 740 PSHJKA1 Prodajo se vrata, okna, tra-movje in drug materijal, ki izvira iz demoliranja. Pojasnila daje Croci, Piazza Ponterosso 1. _ ?38 •DVONADSTROPNA TRGOVSKA HIŠA, z gospodarskim poslopjem, dvoriščem in hlevom za 10 glav živine, lepim sadnim in zelenjadnim vrtom za hišo, pripravna za trgovino, gostilno ali zlasti za mesnico v lepem, jako prijaznem in prometnem kraju na deželi, ležeča med cestama Reka Trst Postojna, kjer je šest okolu stoječih vasi brez mesnice in večje trgovine in bi podjeten trgovec lahko izvrstno uspeval,, se pod jako ugodnimi pogoji proda, z poljem ni gozdom vred, ali pa tudi sama hiša zase. Naslov pri upravništvu* i MOJSTRA išče za apnenico eno ali več gospodarski odsek v Vipavi. Plačilo po dogovoru. Obrniti se je na goriimenovani odsek. BABICA, avtorizirana. diplomirana, sprejema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginna-stica), lastna vila, tel. 20.64. 727 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 731 PRODA se v Gradiški mala vila s stranskim poslopjem in eno njivo zemljišča, v Gorici pa en voz, velocin, kaleš in šivalni stroj. Ponudbe na Gorico, Via Manza- no žt. 7. ___752 LEPO OBŠIRNO POSESTVO blizu kolodvora Matulje-Opaiije se ceno proda. Anton Dukič, Rade tiči 44. P. Mattuglie. ŠOLA za krojenje šivanje, vezenje in izdelovanje klobukov. Odpre t je 8. juniju Via Lavatoio 5, Donda. 754 STANOVANJE, hrano dam poštenemu delavcu zaposlenemu S. Marco ali Stru-dolf. P aro vel, Via Rigutti g_755 V~VOJAŠNICAH Oberdan so na prodaj strešniki, opeka in razni materijali. Se-meraro. ._756 DOUGLAS, motocikel v najboljšem »tanju se po ceni proda radi odpotovanja Via Zanetti 1., garage._757 KUHARICA, 38-letna, želi mesta pri slovenski ali nemški družini v mestu. Ana Mazoran, via Risorta 3. 753 MEBLIRANA soba, s hrano ali brez te, se odda. Via Istituto 44/1, vrata 9. 739 GLyKOL je edino energično zdravila proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglostL Izdelek lekarne Cas teli a-novich, Trst, Via dei Ginliani St. 42. 711 BIRMANCI! O priliki birme slikajte se v fot. atelijeju A. Jerkič, Gorica, Corso Verdi 36 Senzaciiimalna prodaja AL F0NBACO DI CINVENiENZA Trst, Via Genova it 21 A (blizu pravoslavne oerkve) Razproda.iamo do polovične cene, posebno perilo in sledeče potrebščine : inoSko ln žensko perilo, izdelano ln na meter, zefir, popelfn za srajce. — Blago za btače, trliž, platno, fantazije iz bombaževLne in svile. Nogavice, pletenine, robci, blago za p:te ln druge potrebščine. Nekatere cene : Madapolam . . od L 1.75 naprej Platno si rjuhe, debelo 155 cm L 4.80 Bombaževina......L 2.— RJahe 150x250 . . - . . .L 14.— Sattn, črn 120 cm . . . . L 4 — Prepričajte se brez vsake obveze * za nakup. (715) JAKOB BEVC srama Ia stotarna S. Glacomo 5 taki množini po oa|> kupuje v tISjih cenah. KroM plačuje višje kot vsi drugI, i* Zatot* raznovrstnih nr In zlatenice. 706 NAZNANILO. Podpisani naznanja prijateljem in znancem, da je z današnjim dnem odprl gestu z vrtom io MiKem v Tla Conti St. It, ez cTrattoria al vecchl amici», nasproti aPanlflcio TiiestinoB. Točila se bodo dobra Istrska vina, črna in bola ter Dnberjevo pivo. Mrzla in gorka j«dila. Točna postrežba. Za obilen obisk se priporoča (713) ZADNIK JOSIP fm KACIN "m\šP\ I Piazza Tomaseo 29 I j Tovarna orgel, har-j jmonfjev, glasovirjevl j Uglašuje In popravlja > I vse omenjene Instrumente I ! Zahtjmjts pnra&na! mv Pbfsmji n Bbnke j 5 CENIK BREZPLAČNO.! ■ ■ aHHMi ■ ■ Bi^HBi ■ ■ HMMBHV ■ ■ NA OBROKE. Izgotovljene obleke in po meri, dežni plašči, tkanina, svilenina, obuvalo, vsakovrstno perilo itd. - Najboljše blago in najnižje cene. Veliki popusti na vseh cenah. (633> Via Roma st. 3. tretje nadstropje Trgavsko-o&ftea zadruga v Gorici reg. za dr. z neom. jamstom v likvidaciji, sklicuje po podpisanem likvidacijskem odboru na dan 19. junija t. 1. ob 10. ari v zadruglnih prostorih v Trgovskem domu obinl zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo likvidacijskega odbora. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje letnih računov. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Morebitni predlogi. Letni računi so članom na vpogled med •uradnimi urami v zadruginem uradu. Posebni predlogi, o katerih želijo zadružniki, da se na občnem zboru razpravlja, se mora>o naznaniti likvidacijskemu odboru najmanj pet dni pred občnim zborom. Za slučaj nesklepčnosti občnega zbora se skliče 14 dni pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom, kateri sme sklepati v smislu pravil brez ozira na itevilo zastopanih deležev. Likvidacijski odbor. ZAVOD D3TT. BOHCIHfl-FIHETTl - Trst Vin Fabtalo Filzi 23f V. n. Trganja v kolku (Ischias) rokah in ledjih i. t. d. ZdravSJeni« traja frl dnavc. Konzultacija s 10-12 In 13-I7. Odlikovana moderne Icrojačnica MOLINI & MELINZ Trst — Viale XX Mttembre 27, III. Delo za modeme moške obleke od L 70.— do 90,— za tailleur in ženske povrSnike L 70.—. Konkurenčne cene. Popolna izvrSba z jamstvom. Bogata izbera tu- in inozemskega blaga. (675) V ČEVUARNICI VODOPIVEC TRST, VIA RIBORGO 29 dobite bogato izbero moškega, ženskega in otroškega obuvala navadne in boljše vrste po najnižjih cenah. Blago ia delo prvovrstno. Cene,' ki jih Je določila zveza. Ugodna prilika za blrrno. Dol, dol s cenami MOŠKE OBLEKE, volnene, s pod- vlako.........L 95.— MOŠKE JOPE, volnene, s podvlako . 68.— DELAVSKE OBLEKE, trliž. sive, modre ali rumene......28.— JOPE, bele, modre ali sive . . . 18.— DELAVSKE HLAČE, sive, modre ali rumene........- 14.— H'eče. volnene, moške L 25.—. Oblečice, modre, za otroke L 25.—,. Jo barje L 32.—. Površniki L 22.—. Kape L 8.-. Delavske obleke, tut drugo za dečke OBLEKE, volnene, 1 podvlavo za dečke L 85.— JOPE, alpagas ........ 49.— TU TE, Tony. Clowns, sive, modre ali rumene ........ 28.— JOPE za urad........ 22.— HLAČICE za dečke .... 14.— O ALLfl CITTfl' DI TRIESTE VIA CARBUCCI T8ST UIA CAR9UCCI ČEBULE IIIU Sv. Antona kupi v veliki množini M. GERMAN Trst, Via Michelangelo Buon. 33 714 z vsem gostilniškim in sobnim inventarjem se ugodno proda. Zraven je lep hlev in kopalna baraka na Krki. S hotelom se odda 15 oralov zemlje, polovico lepega mecesnovega gozda, njive in travniki. Hotel Grič leži ob glavni prometni cesti, kdor se zanima naj se obrne na naslov: Josip Uršič, Čatež ob Savi, pošta Brežice, Jugoslavija, kjer dobi natančne podatke in sliko stavbe. Succ. Antonio Ciclitira Lesna traovina. — Uvoz in Izvoz. Skaiadišče lesa pod Skednjem Trst I Ob 10. uri zjutraj, pri zadostnem številu potnikov, odrine iz Trsta izpred kavarne „Fabris", ena ali dve kerijeri, s katerima se bodo potniki lahko vračali zvečer v mesto. V slučaju slabega vremena se prireditev odnese na prihodnjo nedeljo. Listki se bodo razprodajali že v nedeljo pri g. kuratu v Kobjeglavi. K obilni udeležbi vabi ODBOR. _ — ---------------——— PODLISTEK FRANCE BEVK; d) t PRVI DEL 1. Zemlja je dihala v svetlobi pomladnega eoln-ca. CM strme grape do vrba hriba, ki je stal gol in podoben nii^. je bil razpet blišč, ki se je razlival po vseh obronkih in silil Še v senčnate, osojne zaseke dolinic in prepadov. Pobočje hriba me Je enakomerno, od vrha napeto, proti koncu gubano, »puščalo v temno in tesno sotesko, ki je bila, kakor da so se prsi dveh gorel stisnile v eno. Le del desni strani hriba se je lična enakomerno^t »pačila v ogromno grbo, ki je ležala pod gozdovi to senožeiroi kot usad zemlje in kamenja, polna kJaaicev, rup, gričev, zasek in kotlin, obrastla z in gozdi, redkimi njivami in senožetini. Na tej zemski grbi je ležala vas Zalesje. Ne več nego trideset hiš, raztresenih pol ure v dolžino in dvajset minut v širino. Sedem kmetov, drugi bajtarji s par kosi ilovnate zemlje, iz katere «o h trudom priklicali neka i krompirja in fižola. Samotne, temne hiše so rešili iz tesne revščine možjć, ki so hodili v rumunske in koroške gozdove, v Karpate in v Bukovino, da so pošiljali domov za moko in za zabelo. Koze, ki so jih v humorju pomanjkanja imenovali «krave ubogih so se pasle po gmajni, ki je pokrivala zgubano zemljo od vasi do tesnega potoka. Na ilovnati zemlji so najbujnejše uspevale robida, preslica in volša, kaker da se spakujejo ubo-štvu in trudu, s katerim so se ljudje proti njim borili. S katerekoli strani je stopil človek v vas, ni videl več nego dvoje hiš. Kakor da je stopil v gozd in med žive skale, katerim so prebivalci s silo iztrgali par krp njiv, vrtov in senožeti. Vse je bilo obrastlo, polje, klanci in senožeti; še na njive je sezalo drevje. Na velikonočni pondeljek popoldne so ljudje prišli uro hodžt od maše. Porazgubili so se po klancih in hišah ter se vdali leni dremavitit drugega praznika. Kakor da čutijo v sebi pomladno brstje in soJnce, rast in nove sokove. Oči so blodile skozi okna na svetlo plan vrtov, na pisani podle-sek, na temnozeleni mah in na rumene pisk al j ca. Popje je hrstelo. EHiša se je odpofiivala od skrbi to aanjaila o nemogočem, a vendar večno lepem, kakor da si sproti izmišljuje pravljice, si jih pripovedniei fca poslušat kakor dete— • • • Tudi mala, baraki slična, a belo pobeljena krčma, zadnja hiša v Zalesju, je blestela v solncu. Čez teden je počivala. Redek potnik je padel vanjo. O prazničnih popoldnevih so jo obiskali tantje in dekleta. Tam so se našli po trudu tedna vsi, ne radi pijače, radi pogovora in radi smeha, neredko radi plesa, pikre besede in pretepa. Štirideset dni posta je težko ležalo na njih. Kakor šopek veselja se je razcveti a. velikanoč in prinesla življenje s solncem in dihajočo zemljo. Fantje so pripeli po gmajni m se ustavili pred krčmo. Pa so se sramovali stopiti skozi vrata, oČakovaJi so. «Kje so dekleta?» Na vrhu gmajne pod vasjo so se prikazale med belimi brezami, z belimi predpasniki kakor golobci. Tedaj so fantje stopili v izbo m uslpo- WU vjflTLtt. «Andrejc,» so dejali krčmarjn, ^pripravi gra-fflflhiiU Ko ao fantje izpili prve kozarce, so pripela po gmajni. Pela; so Žalostno pesem, ki je biW v njih. ustih vesela. Prišla so do krčme in se ustavila sramežljivo ob trSu, ki je stal pred hišo. Nekatera so posedla na trhlo klop, druga so se corala skesa odprta okna v izbo. Okrog mise v kotu so sedeti taotje. Ko so optam, da so dekleta v blitini, so postali glaanerjdi, jfi povedal dovtip, da so se smejali in obrnili pozornost nase. Dekleta sa posluhnila. Smeh fantov je polagoma zleael tudi na lica deklet. Micka, ki je stal? najbliže okna, se je ozirala. «Ti, Doljakova dekla,« je dejala ena izmed deklet, nosen, ne pusti se prodati, noće iti svo RAZNE ZANIMIVOSTI Thofcy jc majhen kraj ob Ženevskem jezeru, kjer sta se segla nemška zunanji minister Stresemamn in njegov francoski tovariš Briand. Ta zgodovinsko znameniti kraj posedajo sedaj turisti, posebno pat amerikanski. Pil tej priliki obiskujejo tudi malo krčmo, kjer sta se BORZNA POROČILA Amsterdam 71250-722.50, Belgija 247.50-252.50, London 87.10-87.40, New York 17 89-17.99,Pariz 70-7050 Švica 342.75-346.75, Španija 310-320, Berlin 421-431, Praga 53.0254-52 52H, Ogrska 309-319, Dunaj 2*8-50-25^50. Bukarešt 10.40-10 90, Atene 23.0025.10. Zagreb 31.20-31.70 Uradna cena zlata (3. G) L 346.32; v ojnoodškod ninske obveznice L 62,40. . TUW»U*V, TUJI KIWJH Predzadnjo soboto in v nedeljo popoldne je uprizorilo «Dramatič. društvo« v Gorici «Tuji kruh», dramo ruskega pisatelja Turge-njeva v dveh dejanjih. Turgenjev ie v pivi vrsti velik iwec, kot drame tik ni bil znan; bržkone je bilo to le njegov dramateki poizfcus, Faj ga pač ni pisatelja, ki bi se ne poskusil tu pa tem tudi v dramatiki. V drami tistega uspeha ni dosegel kot pri romanu, saj ga lahko štejemo m^d prve romanopisce svetovnega siovetva. Vendar pa ie tudi ta dramatski poizkus zelo močno de k), posna se mu, da ga je pisal genij, velik psiholog; ta m ona drama, ki ima močne oder-ske efekte, se glede duševne globine, ostrega risanja značajev in krepkih dijalogov ne more meriti z njo ima eno samo hibo, da jo je pical romanopisec. To se ji pozna eko* in skozi. Notranja dramatična napetost je sicer močna, avnaT niili efektov ji manjka, če izvzamemo par prizorov. Ni razgibana, mirna je, kakor so njegovi roiiiarn umstveno mirni. Tudi par odmorov — nemih prizorov — v »gri niso zakrivili toliko igralci kot pisatelj. Precej je pripovedovanja, ki je napeto; dramatična pa je scena upijanjenja in norčevanja iz Kuzoikina v prvem dejanju, ce tudi prrzori niso razgibani, so močno napeti. Preddejanje drame je sledeče: Kuzofkin, ki v drami predstavlja obuboeanega plemenitasa, ki je v tuji hiši tuj kruh, je v svoji mladosti, ko je bil še lep mladenič, a plemeniteca značaja, zahajal v hišo matere Olge Petrovne. Njen mož, (materin mož namreč), je bil sirov človek, ki je ženo pretepal, ji nazadnje postal nezvest ter se začel s svojo ljubico klatiti po svetu Ta čas je žena silno mnogo oretrpela. mladi Kuzofkin jo je tolažil, kakor jo je vedel ™ znal; končno sta se zaljubila drug v drugega... Zgodilo se je da jeprišel mož domov, ves zlomljen na duši in na telesu, ko ga je baa ljubica zapustila. Kuzofkm je stopil p red en j in mu razodel vsekar ie je mediem z*>dik>. .I^ementtaš ie hotel Kuzofkina prvi hip ustjelk a se je premislil, stopil je v svojo sobo in se usmrtil sam Zena ie zbolela in ležala do poroda mlado Olge Petrovne, nato je umri a. a Petrovna je bila brez starsev, n4 oče ICuzofkin jo je pestoval in negoval z vso Ijutoeemjo, mbče pa ni vedel, da je to njegova lastna h«, niti ona sama ne. Kuzofkin je hotel nesti resnico v »rob. Sa še je navijala v lepo deklico Kuzofkin pa se je v čudaštvu nc staral, postal betežen m je za- šavtfgi^ake s ten. W razlagal ffksno idejo o P/*«8™?' ^kfterega se tožari, dasije bilo Pripovedovanje tako z^otano^da Se nihče ni spoznal iz njega Tudi jim je pel pesmi — dasi m unel grla za petje in uganjal vsakovrstne burke, samo da je dobil ko-fiček tujega kruha, dasi so mu od talosti in ponižanja pogosto vre-•le na skrivaj solze čez lica, kot je pripovedoval sam. Imel je samo enega prijatelja Ivanova, s katerim sta tičala vedno skupaj. Olga je hčere in izjavi, da ne sprejme niti kop&jke. Le na prigovarjanje hčere, naj vzame ponujeno vsoto, ki mu jo poklanja ona, ker ne more videti, da bi njen oče trpel pomanjkanje, se na videe veka. Med tem pa, ko navzočni pijejo na njegovo zdravje, ko je dobil posestvo, on umrje v svoji srčni boiečiai.^S tem je drama razvejana; siirlv-nost vesta samo mož in žena. (Konec v torek). Loterijske itavOTce dna 4. junija 1M7. 4 49 81 36 37 31 27 72 79 19 34 2 58 19 30 73 8 62 85 80 55 74 44 18 78 28 50 85 40 84 28 67 83 46 1 14 39 87 7 15 izžrebane Bairi Firenze Milano Napoli Palermo Roma Torino Venezia Gospodarstvo TRt KMET. DRUŽBA V TRSTU uL Torrebianca 1§ In RaKinerU 7 ima v zalogi: Vinogradniške potrebščine: Žveplo, ventilirano in žveplo z 3% modre galice. Modro galico angleško in nemško, katero držimo le še za ptrednaročnike. Škropilnice originalne «Vermo-rel» «Volpi» in vse posamezne dele. Zveplalnike ročne in nahrbtne ploščnate. KOSE ZNAMKE «MERKUR* Originalne kose «Merkur» od cm 55 do 70. Za cele zaboje od 100 komadov oddajamo za zadruge po tovarniških cenah. Dospela so nam klepala za kose, obročki za pritrditev kos, kosiŠCa javorjeva in bukova, lesene arablje, seneoe vile ter ostale potrebščine za kotejo, umetne satnice iz naravnega voska, isgetovljene A. - 2. panje, zaklopne kozice za odlaganje sat-nikov s čebelami, lesene sipalnike na 9 in 10 satnikov, ter vse ostale kovinske dele in potrebščine pri čebelarstvu. Na zahtevo pošljemo cenik Mešanico pripravljeno za zele-njad, superfosfat, kalijevo sol, amonijev suliat itd. _____DRUŽBA V TRSTU uL TUreohlMire 19, in Raffineria 7 Telefon 44-^9. Kmetijsko društvo v Gorici ima v zalogi prvovrstno in zajamčeno nacijonalno modro galico* katero odpošlje na tel jo naročnika po Že« leznicL Dalje ima t zalogi ——-sko ajdo in kose znamk« Kmetijske drnltm ▼ nI. San Okfraaid t. Naročajte „Edinost" oba zunanja ministra posvetovala in po večumem razgovoru ustvarila temelje zsl taikozvani loteamski dogovor. Krčmar pelje svoje goste v preprosto sobo, pojasni jim, kje je sedel Strese-inaHHi, kje Briand in kje je sedela mačka, ki je bila edina priča razgovoru, tako važnem za uso*io Evrope. Ob enem po-kaie krčmar ono mačko. Američani so vsi navdušeni aa to ma«cc. Zdaj stoptta h krčmarju z vprašanjem, če mu jo proda, zdaj drugi, toda vedno pazi vsakdo, da govori sam s kramarjem. Krčmar dolgo časa noče nič slišati o kaki kupčiji, mačka sama, pravi krčmar, jo zgodovinska dragocenost, toda ko kupec le pritiska nanj, se končno krčmar vda in proda mačko za lepo vsoto dolarjev. Na ta način je prodal že vse polno mačk, izmed katerih je bila vsaka priča onemu zgodovinskemu dogovoru. Kakor hitro je ena prodana, zasede njeno mesto druga mačka. Vsak Ame-rika**ec meni, da je mačka, ki jo je bil on kupil, pristna t. j. dai se je res ona udeležila znamenitega političnega sestanka kot nema priča. Krčmarju se pri tem prav dobro godi, za mačke dobiva visoke vsote in če ae bo tujski promet količka* povečal, se srna zgoditi, da mu bodo zmanjkale Thoirvske mačke in |ih bo moral od drugod uvažati. Američanke, ki se za zgodovinske spomine in redkosti naravnost pehajo in ki z vso vnemo kupujejo posamič ono zgodovinsko mačko, bodo preplavile Ameriko s pristnimi, zgodovin. Thoirj-skimi mačka-rrci- Veena najdba na Grenlandiji Voditelj danske arheološke in geoHodfce ekspedicije, dr. Noer-land, je odkril temeijiio zidove velike katedrale v Ivigu v Gron-landffi. V Ivigu so ustanovili Norvežani pod Erikom Rdečim okoli leta 1000. kolowrjo, ki je stalno naraščala in imela v dvanajstem stotetfu. že dvanajst cerkva tn enega, škofa. Zadnja statistika iz one dobe poroča o prebivalstvu, ki je »telo 10.m) glav. Hrano so jim donraZaJi Norvežani. Ko so bili pa Norvežani sami v stiakl m so v Štirinajstem stoletju opustili dovBr žanje v Grenlandijo, ea ae morali prebivalci a Iviga izseliti, v neznane fcrttje, kajti Norve^i niso dobili, ko so prittičre* dolgn. leta zopet v Gronlairdijo, nobenega sledu o teh 10.000 pre-bivaleih. Dr. Noerkmd Je eedaa odkril palačo zadnjega škotav ivigu, ki je umrl okoli leta 1377. V razvalinah se je našel okostnjak nekega škola, kair bo spoznali po škofovskem pffistanu. Dr. Noerland meni, da je bil to škof Jon Sverresfestre. V bližini se je nahajal kamen, ves popisan s starogermansko pisavo, ki je pa še niso razbrali. V avtomobilu okrog sveta Clairenore Stinnes, hčerka pokojnega denarnega nemškega magnata Stinnes-a, se je odpravila na pot okrog sveta. Potuje z dvema avtomobiloma, v tovornem sta dva monterja, vf^T vem pa ona, Šofer to tmntmi operater Soderstrom. Te dneve je srčna in pogumna potovaUta že prispela iz Berlina v Pragxx Pot jo bo vodila črez Balkan na Turško, Palestino, Perzijo, na Rusko, Brez Sibirijo na Jaipott ako, od tu s pomikom v Južno AinerUco, nato po celi Jnžsri A-menki, črez Meksiko v Zedinje-ne drteve, zopet s paTmkomdo rorttifrn 1 akefii tn od tod aopet domov v Berlin. Vožnja bo tna-jaAa do L 1928. Sttoee govori štiri Jezike: namSko, (nnooeko, angleško, fipnnsko. Stigao sama Jo pisateljica In se jo zavezala, da bo stalno po-roSala večji berfinskl zatogart o svoji vožnji in svojfli tt«L Po končani voftnjt i«da pca kn^eo, ki oe bo gotovo bnda s vettkkm zanimanjem, ker ima kot pisateljica aafto spmtoo poro in se je njen dramakS prvenec ie vnderat tn to ■ u^>ehom uprizoril. Vajvodjn UtMt m Iz MottOOersr-jm prihaja vest, da Je dosegel avtcroofrilist Mar-chant s svojisnr voritom doslej največjo h«root In sUer je voett v en4 url dve sto in sest kilometrov in pet sto ta oaem in petdeset metrov. . RU- DAROVI V spomin pok. Terezije Pertot daruje družina P. H. 20 L za »Šolsko Društvo«. Denar hrani uredništvo. BOTRI pozor 11 :n o vrstna 655 darila za birmo po NAJNIŽJIH CENAH se dobe pri domačina Albertu Marc-u urarju In zla&iju v Ajdovščini štv. 17 m S tir Veiks izbero dobi i e v zlstarnl . POVH ALBERT 1 L Via Mazziui 48 — Trst a * SfiHTE BOSOLIIU — €98S€A Apnenic« ▼ Solkanu. — Uprava ▼ Gorici: Via G. Caprin St. 5, tel. it. 314. Apncaice, ki delujejo noč in dan, se nahajajo ob cesti, ki pelje iz Solkana v Plave. Njihovo apno je mastno, kakor izhaja iz analize goriškega kmetijsko kemičnega poskuševališča od 13. aprila 1926., št. 701, in vsebuje skoraj sam kalcijev okis (96.50%]. Apno je prvovrstno, čisto, dobro kuhano, se da hraniti in pripravno za katerokoli rabo. Pri cenah je 623 konkurenca izključena Zoboadravtiik Or. SfiiOOC ordinira v TRSTU fo g. R. iBbriaai ši. 1i. i!L (prsi Via S. Od 9-12 in od 3-7 V Trstu, dne 5. junija H27. □□□□□□□□□□□□□ Ako imate ZA POPRAVITI URE IN ZLATE PREDMETE. obrnUt m k tvnUd n. borsatti & fig lio v trstu ki ima lastno delavnico nad 40 lei. Največje jamstvo, poštene eene. Velika imbera ur. zlatenine. Kupuje in prodaja slalo in srebro. Govori se slovensko. OM Pazite na ime N. BORSA 777& Figlio CORSO V1TT. EM. III N. 47 blizu lekarne Rovis (Piazza C. Goldoni). □□□□□□□□□□□□□ m - IfiimjpUH lHU Trst, Vla S. Lszzsr© 9 Msdapolam „Risparmio". . . Borabažcvina...... SGsirežfls točna. L 2*20 „ 2 60 w 2*90 . 3 — » 3*70 . 5 83 » 6-40 , T— „1550 . u so » 4 50 . 7*50 TRGOVINA 632 LUIGI GiSEGOPiCU Trsfi — Via GinnasSSca 15 ii za strehe Zaiiosa - TRST V! A TRENVO tfi. evanceljsk! cer Shramb esaslcv! R »12 Največje jamstvo Posiljatve na deželo 677 mm Trst, ViaSe XX settembre 33 ^icj?a STARODAVNA TOVARNA TEHTNIC, UTEŽ IN MER ii, S tO. £ zalego in delavnico za poprave Trst, Vin eiuscppe virtDli 9, naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da so se aopustiic vse tehtnice r.a trgovske potrebe zisiema «Fiorenz* k nu-rosodni poskužnji glasom metričnefia pravilnika, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1924. tudi v novih pokrajinah. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah 700 S $ MED1GMAL£ DI (t ... P0nAGA PREBAVI PRUTĆH Aii/^Vl- UGAIA ŽfcJO ^ k»tH«iUiuSČtK I« •H ;.^o;\ATiČEHvVOCJ 1I4 mi \t\ 500AVICK " * t L i ^atdu i ijtiŽjlL via Ccrooeo-^5 CHIN^ ^SaTTl i ^^^^M^b^V^O^A^134 proU ^ LliCftRWA ZAVIHI - TBST - Vla Malini j DAJAJTE PREDNOST holandskemu kakao M radi nlagove pristnosti in izborne kakovosti. le kraH ki na trpi parasltev na svojem dvoru. Kjer le »TIP ras***. Prmh ST1P < , tam ni govora o pa-onići ▼ kratkem Času Sli4 reglstrov-m-\ zadruga z neoaiejgnlra jamstvo.m Via MHano 20, priffifie (vaoal XXX ottotae) - Tel. 16-04 kiop«, •» e n i c Cj b.lhc, u 5 i, kuluujake ihlrfc« itd. — STIP se prodaja v vsaki lekarni. Dobiva se ▼ Uk«rni Godina, Trs', ,AH' I-oea* Via GinnMtiea 4 ler Via Farnetoi ,A»i Madonna detle Salu tej Sv. Jakob. Glava zastopnik aa Italijo in kolonije: ADOUFO CECCHET TRST, VI* 8an N»ool6 »t -A -a Ci £3 U' Obrestuje hran?tsse vlo^e po 5% VeC|« u»u». vtscna mm •tfpe*«*. po d«gov«Hi. Davek na obresti plačnje zavod sam. Izvriufe nakazila pod ugodRfml pogoJS za Jugoslavijo In ostela tRds^mske Srge. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev aJi dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte. UracSna ure od 9-127, dop. in od 27,-4 pop. 001 III I lav IBII iaa II S LJUBLJANSKA KREP1TMA BANKA ----POBRDlHICA « TRSTU ~ CENTRALA V UUBUANI Hmta li nam Telefon 5-*«, 39-98 i\m\ia ifl rezerve Biuarief 53,000.080.- Telefon 5—18» 22 98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4%% na tekočih računih po 5%, vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice? OORICA, Bteiice, Cdje, Čer-nomeU. Kran}. Logatec, Nove ■ mesto, Pievaljc, Meftović. mmm\ NajprikiadnejSa zveza z Jugoslavijo Blagajna Je odprU od 9V^12Vi In od UV2-I6 Podružnice: Novi Sad, Ptuj, Maribor, Sarajevo, Split, Rakek, Slovenji-gradeč, RogaMta Slatina. S