NOVI TEDNIK ^-----direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek, urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik * številka 29 • leto XL¥ • cena 25 dmarleu Triatlon: dr. Janez Milčinski, dr. Anton Trstenlak, dr. Vid Pečjak Novi tednik je tokrat v znamenju triatlona. Ne zgolj tistega, prvega celjskega, ki se je »zgodil« prejšnji teden in ki je bil namenjen predvsem krepitvi telesa (stran 10), gostje »duhov- nega« triatlona v tej številki so trije znani slovenski misleci, doktorji Janez Milčinski, Anton Trstenjak in Vid Pečjak, ki na straneh 7, 11, 12 vsak po svoje razmišljajo o Slovencih, o dnevih vojne in boju za samostojnost, o novih državnih simbolih. »Ne bojim se države, temveč poiitike!« Pogovor z direktorjem Alposa Mirjanom Bevcem o razmerah v gospodarstvu, naložbah ter bodoči privatizaciji. Stran 4^_ , |č I !!9oslaviJa za ^^lezne zadnjičen ^2 i stran 24 Streljanje v Zagati N bomo poslovili od deviz? stran 9 Pobegniti iz armade - da ali ne? stran 24 »Neče Janša da Jede ovaj paradajz« 2. STRAN-25. JULIJ 1991 NT&RC DOGODKI PISMO IZ NEKDANJE PRESTOLNICE Umik JA - Miloševičeva zmaga? Iz mnoštva ocen o umiku J A iz Slovenije sem za tole prvo pismo iz Beograda iz- bral na videz ns^jabsurdnej- šo, kajti za nas so stvari po- vsem jasne: zmaga je naša, na bojnem polju smo krva- veli mi ne pa - Miloševič. Res je, vendar nobena voj- na ne mine brez hijen, ki iš- čejo plen tudi zase, in tudi naša ni bila izjema. Kar ne- kaj tujih in naših komenta- torjev je zmago pripisalo Mi- loševiču, toda zaenkrat so vsi spregledali pravo bistvo njegove »zmage« v tem dvo- boju Slovenija - J A: odloči- tev JA, da krene preko Sotle je namreč omogočila preži- vetje Miloševičevega reži- ma. Ničkolikokrat je kazalo, da je Slobodan tik pred pad- cem in vendar seje vselej na čudežen način rešil; nekaj- krat prav s pomočjo vojske. Tako je bilo tudi 9. marca, ko je JA s tanki razgnala velike demonstracije opozicije v Beogradu. Poraz J A v Sloveniji je bil za srbsko opozicijo kot naro- čen. Vojska je po njenem mnenju največja opora Milo- ševiču; z njenim polomom v Sloveniji je opozicija začu- tila, da edini preostali branik boljševizma le ni tako močan kot je kazalo. Množični po- begi vojakov (in časnikov) v tej vojni, katastrofalno slab odziv rezervistov na mobili- zacijo celo tam, kjer je bilo to najmanj pričakovati (Srbija, Črna gora), klavrna predsta- vitev srbske TO pred Miloše- vičem v Vojvodini, velik upor rezervistov v Pančevu in še kaj, vse to je krepko dišalo po razsulu JA. Opozicija je to kajpak ne- mudoma izkoristila in po- novno prišla na dan z zahte- vo po srbski vojski, tokrat z veliko bolj tehtnimi argu- menti. Ta vojska bi bila seve- da povsem drugače politično obarvana, njeno formiranje bi dokončno razbilo JA, Mi- loševič bi izgubil zadnjega zaveznika, kmalu zatem pa bržkone tudi oblast. Vsega tega se je dobro za- vedal tudi generalštab in za- čel mrzlično iskati rešilno bilko. JA je seveda reševala predvsem svojo kožo, ven- dar brez pomoči Miloševiča ni šlo; le-tajije očitno oblju- bil, da ne bo dovolil ustano- vitve srbske vojske, JA pa nc(j mu pomaga zapreti usta opoziciji. Rešitev se je kar sama po- nujala: J A je ''nenadoma*: spoznala, da Slovence nima pred nikomer braniti, vse agilnejši hrvaški Srbi pa so tako ali tako že dalj časa tar- nali, da je JA na Hrvaškem še vedno premalo prisotna in koristna. Z odločitvijo, da umakne celoten kontingent vojske iz Slovenije in ga da na razpolago za obrambo hr- vaških Srbov je J A ubila ne- kcQ muh z enim udarcem: vsaj za nekaj časa se bo lah- ko izognila neprijetnemu no- vačenju rezervistov; manj bo čutila manjko nabornikov iz Slovenije; več težkega orožja bo imela na razpolago na drugih območjih, in kar je najvažnejše - s to potezo je srbski opoziciji izbila iz rok najmočnejši adut. Opozicija je namreč naj- glasneje opravičevala svojo zahtevo po srbski vojski prav s položajem hrvaških Srbov, generalštab pa je med pojasnjevanjem umika svo- jih enot iz Slovenije nekaj- krat resno opozoril (pred- vsem Hrvaško), da z JA od- slej ne bo več šale. In tokrat mu gre verjeti, kajti še enega podobnega poraza si eno- stavno ne sme več privoščiti, poleg tega pa bo imel za »pri- menu svih raspoloživih sred- stava« na Hrvaškem veliko tehtnejše opravičilo: tam bo pač branil nekoga pred ne- kom, ne glede na to, da je tudi »genocid nad Srbi« le del igre, ki se krije pod na- slovom »očuvanja jedinstve- ne Jugoslavije«. Miloševič se lahko sedaj mirno posveti opoziciji in utrjevanju svoje oblasti. Če se bo JA na Hrvaškem kaj »zataknilo«, bo s pomočjo »svojih« Srbov v BiH zanetil novo konfhktno območje, v rezervi pa še vedno drži Kosovo in - krog bo skle- njen. Ob morebitnem fiasku J A bo pravočasno dal »svo- jo« pobudo za ustanovitev srbske vojske; izposojanje idej pri opoziciji se mu je do- slej še vedno dobro obneslo. Pa še naj kdo reče, da v vojni Slovencev z JA ni zmagal Miloševič, pa čeprav le v - Srbiji... ŠTEFAN NOVAK Zbogom, devize? Banke razmišljalo, da bi namesto de¥lz ponuHlle vrednostne papirle Varčevalci, ki imajo svoje devize v bankah, vsaj zaen- krat ne bodo mogli do svo- jih deviz. Devize bodo lahko dvigovali le tisti, ki dobiva- jo tuje pokojnine ali kakšne druge dohodke iz tujine. De- viznim varčevalcem je v tem trenutku omogočeno le to, da v zameno za svoje devize dobijo v banki dinar- je in to po uradnem tečaju. Po sklepu izvršilnega od- bora združenja bank Jugo- slavije naj bi takšen ukrep veljal do konca leta, vendar strokovnjaki niso ravno opti- misti, da se bodo stvari na deviznem področju po no- vem letu kcy bistveno spre- menile. Slišati je tudi ocene, da pomeni sklep izvršilnega odbora zgolj pritisk na Na- rodno banko Jugoslavije, da bi končno začela izpolnjevati svoje obveznosti. Vse to je slaba tolažba za vse tiste, ka- terih devizni prihranki osta- jajo deponirani v Beogradu. Slovenija išče poti, da se var- čevalcem ne bi bilo treba po- sloviti od deviznih prihran- kov. Tako se pojavljago ideje, da naj bi varčevalcem v za- meno za izplačilo devizne gotovine ponudili vrednost- ne papirje, s katerimi bi lah- ko z dodatnimi ugodnostmi kupovali stanovanja, delnice v podjetjih ali pa bi jih pro- dajali naprej. Vendar uresni- čitev teh zamisli ni samo v rokah poslovnih bank tem- več se mora za to odločiti slo- venska vlada, ki je v bistvu pravni naslednik za jamstvo deviznih vlog. Tudi na Celjskem je odlo- čitev, da se devizne hranilne vloge izplačujejo v dinarski protivrednosti, povzročila veUko negodovanja. Vodja sektorja za poslovanje z ob- čani v Ljubljanski banki Splošni banki Celje Slavica Božič je povedala, da minuli teden v banki niso dobili no- benih uradnih obvestil, ter da so za odločitev izvedeU iz časopisov. V Ljubljanski banki so varčevalcem na na- šem območju do 31. maja iz- plačali 22 milijonov dolarjev, v glavnem iz obstoječih sred- stev banke, medtem ko Na- rodna banka Jugoslavije teh izplačil ni nadomestila. Nji- hova potencialna obveznost do varčevalcev znaša še 50 miUjonov dolarjev, od tega je del tudi vezanih deviznih sredstev. Po besedah Boži- čeve ne pričakujejo poseb- nih težav, četudi bi se varče- valci odločili, da jim izplača- jo dinarsko protivrednost. Dinarjev je dovolj, vse bolj pa se občani poslužujejo tudi brezgotovinskega poslova- nja. Sedanje razmere pa je Slavica Božič komentirala: »Devizne vloge varčevalcev so bile po zakonu deponira- ne v Narodni banki Jugosla- vije in niso predstavljale po- slovnih sredstev bank. Z za- konom o javnem dolgu je bi- lo določeno, da mora NBJ dvakrat letno sproščati de- ponirana devizna sredstva, pokrivati tečajne razlike ter izplačevati obresti. Oktobra lani so varčevalci začeli množično dvigovati devize, NBJ ni več izpolnjevala ob- veznosti, vendar so banke iz- plačila še vedno vršile in sa- me kupovale devize. Ob vsem tem so se močno zmanjševali prilivi iz tujine, efektiva, ki je bila izplačana ne kroži, noben argument in pritisk poslovnih bank na zvezne organe pa tudi ni za- legel. Nam je jasno, da so varčevalci izgubiliT^ v banke in da bo p^^t^ novnega zaupan;,"''^ dolga.« 1 Pri odkupu deviz nih računov vsaj ? ^ velja uraden tečaj no 13 dinarjev za medtem ko v Slovt'. mišljajo, da bi z^ i efektive, torej deviz , prinesli v banko aht ' nico, veljal višji tečajj bi se oblikoval na J uradnega tečaja, vijinj tedensko doseže ceiSI denčnih deviznih pozj^' Ljubljanski borzi ter ^ nega odstotka za stinuS ki ga določi republiški, tariat za fmance. oblikovanem tečaju ) 1 DEM dobili minuli 19,3 dinarje. Po poplavali še vojna škoda ¥ velenjski občini za 235 mIlUonov dinarjev škode Neposredne škode v go- spodarstvu, ki jo je povzro- čila vojna, je bilo v žalski občini zelo malo (1 milijon dinarjev). Velika pa je po- sredna škoda - 520 milijo- nov dinarjev. Njene razsež- nosti bodo vidne šele v na- slednjih mesecih. Na zadnji seji izvršnega sveta so po- vedali, da je težko pripravi- ti realno oceno škode do konca tekočega leta, ker po- sledic ne morejo predvide- vati niti v podjetjih. Gre za izpad prodaje na tržiščih v Jugoslaviji, zaplembe pre- moženja slovenskih podje- tij in ne nazadnje za manjše dobave surovin in materi- ala iz tujine. Škoda pa je precejšnja tudi v Velenju. Zaradi težav z oskrbo in surovinami ter repromateri- ah, pa tudi zaradi prevozov, so nekatera podjetja zmanj- šala proizvodnjo, ali pa jo za nekaj dni celo ustavila. To še posebej velja za LIKO in Mi- nervo. V Ferralitu so imeli največ težav, ker je v proiz- vodnji zaposlenih največ moških, te pa so vpoklicali v enote teritorialne obram- be. Precej težav so imeli tudi obrtniki, ki imajo zaposlenih le nekaj delavcev, izpad vsa- kega izmed njih pa je pov- zročil zastoj ali pa okrnjen obseg proizvodnje. To velja tudi za lastnike manjših za- sebnih podjetij in za kmete. Komisija za oceno vojne škode je občinskemu izvrš- nemu svetu predlagala, naj pri vpoklicu pripadnikov v enote teritorialne obrambe prednostno upoštevajo sez- nam škod v gospodarstvu. Prav bi bilo tudi, če bi Upra- va za družbene prihodke od- ložila ali pa oprostila plačilo prispevkov iz osebnih do- hodkov za delavce, ki so jih vpokliccili v teritorialno obrambo. Za ta čas bi jim morali priznati tudi delovno dobo. Uprava za družbene prihodke naj bi med drugim odložila tudi plačilo prispev- kov iz osebnih dohodkov za delavce, ki so jih vpoklicali v teritorialno obrambo. V Žalcu pa so opozorili še na to, da je bila škoda ob Po podatkih velenjskii spodarske zbornice j« spodarstvo v tej obtinii pelo 235 milijonov dim; posredne vojne škode, i dar pa v ta seštevek vključeno podjetje Gor Gospodinjski aparati, i je bila po predvidev« škoda najvišja, nimaji še točnih podatkov. Po ocenah Obmoint spodarske zbornice je ik najvišja v Vegradu, kje ocenjujejo na 75 miliju dinarjev, v Elektrosli opremi je škoda 35 mi nov dinarjev, v velenjs rudniku pa 18 milijonoi narjev. Poleg te pa jevd škoda tudi v Gorenjevih djetjih Commerce in Ser saj so jima zapleniliH ženje v Banja LukiJi lanskih novembrskih:: vah izredno velika, u a va republiške solidanH* je žalska občina dobili njeno le desetinoJ| škode. NastajajočaB radi vojne pomeniH ohromitev gospM Žalčani so predlagaB dvakrat prizadete m v Sloveniji (poplave '' na) sredstva solida: koj porabile in jih : v^ale v republiški F JANEZ Sprava tudi o praznikih? KOMENTIRAMO Slovenci smo vsemu navkljub silno prilagodljiv narod. Niti nismo dodobra pospravili orožja v skladiš- ča, smo sredi hude gospo- darske vojne, pa imamo kljub vsemu dovolj moči in volje, da se prepiramo. To- krat za spremembo o tem, katere praznike bomo praz- novali, katere dneve bomo poslej na koledarju zapisali z rdečo barvo in katerim praznikom se bomo odpove- dali. Nedavna skupščinska raz- prava je pokazala, da bi se morali Slovenci še enkrat lo- titi sprave. Edino na ta način se bomo lahko otresU politič- nih, ideoloških in svetovno- nazorskih razlik, ki se tudi ob »prazničnih« razpravah kažejo v vse ostrejši luči. No- voletni prazniki so doslej še najmanj razburjali, zato pa je veliko hude krvi okoli 27. aprila. Medtem ko ga nekate- ri zagovarjajo, je za druge ta datum vir vsega zla, ki somu botrovali komunisti. Nič jas- nejša ni zaenkrat usoda de- lavskega prvega maja. Po novem naj bi ga praznovali samo en dan, sindikat je bolj naklonjen dvodnevnemu praznovanju. Problem zase sta 23. oziroma 26. decem- ber. Ni jasno, ali je za Slo- vence bolj pomemben 23. december, ko smo šli na ple- biscit, ali 26. december, ko so razglasili njegove rezulta- te. Cerkveni prazniki pa so sploh poglavje zase. Da se je o praznikih treba dogovoriti, ni nobenega dvo- ma. Brez vsake škode pa bi si poslanci in vsa slovenska javnost lahko v tem trenutku prihranili moči za takšne raz- prave. Dovolj je drugih težav in problemov, ki sodijo na dnevne rede, pa čeprav ima- mo vroče poletje. Doslej tudi ni bilo nikogar, ki bi predla- gal, naj bi se praznikom od- povedali. Takšnih predlogov tudi ne potrebujemo, saj že stara modrost uči, da je živ- ljenje brez praznikov kot dolga cesta brez gostilne. Lahko pa bi bili bolj praktič- ni. . Ce gledamo z ekonom- skega stališča, bi rekli, da n^ ima vsaka država toliko praznikov, kolikor jih lahko plača. In če že na vsak način hočemo v Evropo, zakaj se tudi pri tem ne bi zgledovali po toliko opevani Evropi. Vsaj pri raznih delavskih in cerkvenih praznikih, k temu pa lahko in moramo dodati tisto, kar je specifično naše. Slovensko. IB Kmalu tisoč brezposelnili Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je bilo konec Ji^ v občini Slovenske Konjice 735 nezaposlenih. Konec meseca se bo število povzpelo že na 950. Največ jej^ memu porastu brezposelnosti prispeval stečaj P*"'' IMF - Iso. Od 147 delavcev, ki so izgubili zaposlitev v IMP'*^' je 52 še pogodbeno vključenih v delo. Zavod vsenj.^ ostali brez dela, komjg zagotavlja socialno varnost ^ mivo pa je, da je ta celo boljša, kot so jo imeli zaposlitve v IMF - Iso. Zavod namreč kot osi^l.^. izračun nadomestila upošteva kolektivno pogodbo^^,^ pomoč za čas nezaposlenosti časovno omejena, na^ ^. razmišljcoo, kako najti delo za vse več brezposelni''^ nosti je malo, zato ljudi usmerjajo predvsem v saj!! i,«/ slovanje. To bo tudi glavna tema pogovorov, K'^'!!]^ delavci Zavoda za zaposlovanje opravili s skupi"*)J ših delavcev IMF -,ISO v avjgustu. Zeiena luč za Toper Na razgovorih v Ljubljanski banki v Ljubljanijj^ teden podprli projekt dokapitalizacije Topra. ^^^gjl tiv, kjer so v začetku julija odpustih 67 delavcev." dobil 25 milijonov dinarjev republiških sredsi bodo namenili predvsem posodabljanju opremil ^ samo z boljšo opremo dosegah večjo kvaliteto jjj minuli teden že vložili prošnjo za registracijo P° pri.''' 2000, ter prošnjo za registracijo podjetja v Sraa^^^^.^f ki naj bi poslej deloval kot družba z omejeno odg^j^^J Se vedno pa ostaja nerešeno vprašanje deviznega ga Topru ponuja konzorcij avstrijskih bank, z^j^ff kolektiv dobiti soglasje Ljubljanske banke Sp' Celje. y dogodki NT&RC 25. JULIJ 1991 - STRAN 3 Jugoslavija za »železne zadnjice« r^sB diplomatska volna - Slovenske pogajalske pozIcUe so se okrepile v Jugoslaviji za- ?^''!.ia pogajanja je bila ■'^S vojna. Vse prejš- / hude. dajala fKm Slovenija, so bile Nihče ni resno jemal ^i^oopolnis potem pre- ^•jp Končno tudi zapu- ieoslavijo. Pred vojno ' bili "P*'^*'^**"*''so I'' j ugotovili da drža- ..diplomacije« do jiomacije „,gtki nekega novega 'J^so se pravzaprav začeli ■'-iferenco Zveze komuni- Slovenije poleti leta L ko je Milan Kučan jstavil nekaj novih pe- tina odnose v Jugosla- [^gili so to prvi pihljaji ^^ikratizacije, kije svoj si- ^avThunec dosegel s pro- '^j^ proti četverici junija :1988, materializiral pa se "prvimi povojnimi več- jjkarskimi volitvami, ki Dile najprej v Sloveniji, •ensko »novo mišljenje« laletelo na ugoden spre- r v dnigih jugoslovanskih rjih, še več, začele so se i'.o večje razlike, ki so se ■ivljale tudi v instituci- il-ih okvirih, ki so bili rszec monolitnosti, v ZKJ Eoslavije, in kasneje tudi ireznih državnih telesih, fakoje prvič najbolj vidno Bo leta 1988 na novem- -iki. zdaj že znameniti 17. ZKJ v centru Sava v Be- ':du, ko so se pokazala ve- ! razhajanja v reševanju »vskega vprašanja. Slo- :a so odkrito nasprotova- »litiki sile in krnjenju av- omije in svoboščin Al- icev in dali jasno vedeti OTdu, da se ne namera- : podrejati centralistič- pritiskom. 'ičin takratnega komuni- ir,'a kaže še na svojevrst- -plomatski amaterizem. saj v politiki vendarle ni obi- čajno, da se odkrito naspro- tovanje neki politiki, pa če- prav na »standardnem« me- stu, izraža, če omenimo naj- bolj skrajno obliko, z dvig- njenim prstom slovenskega predstavnika Vinka Hafner- ja: »Opozarjam te, druže Slo- bodane, nemoj tako, da ra- diš, jer češ upropastiti Jugo- slaviju... Na isti seji je zelo nediplomatsko pojasnil reiz- merja v predsedstvu ZKJ dr. Vasil Tupurkovski, z odkrit- jem o »načelni in nenačelni koaliciji« in se pri tem jasno predstavil kot Miloševičev privrženec (kar pa je potem bil vse mani). Vse to se je stopnjevalo na naslednjih sejah, še posebej na 20. seji, ko so vsi pričako- vali odkrit obračun med Slo- bodanom Miloševičem in te- danjim predsednikom pred- sedstva ZKJ Stipetom Šu- varjem. Miloševič se ni dal zaplesti in je v ogenj raje po- šiljal svoje satelite tipa Miha- il Kertes, premislil pa si je tudi Šuvar, čeprav je na tele- viziji napovedal, da bo na se- ji rekel bobu bob in popu pop. Miloševič se je pravza- prav izkazal kot mojster di- plomacije tistega tipa, ki ob- vladuje nevidna manevrira- nja, zavezništva, spletke, ti- ho odstranjevanje nasprotni- kov, čeprav ga je tudi nedi- plomatsko zaneslo, kot na primer na mitingu v Beogra- du, ob stavki v Starem trgu, ko je pred milijonsko množi- co podlegel z famozno izja- vo: »Ne, čujem dobro, vem kaj hočete, obljubljam, da bodo krivci aretirani,« in se tako šel tribunskega sodnika brez dokazov. Spremenjena slovenska politika do Jugoslavije, spodbujana na valovih »pro- tijužnega« javnega mnenja, se je artikuUrala vse bolj spretno, odločno, z iniciati- vo, z jasnimi nameni in tudi s konkretnim izvajanjem, brez formalnih soglasij še vedno legalnega, vendar vedno manj legitimnega cen- tra, in kar je najpomembnej- ša, vedno s pokritjem, da je ponudila demokratičen na- čin reševanja, pogovore "in pogajanja. Najbolj unikalna predstav- nika take nove slovenske di- plomatske doktrine sta po- stala Milan Kučan in še pose- bej dr. Janez Drnovšek, ki se je sicer domala kot debitant na poUtični sceni izjemno dobro znašel kot slovenski predstavnik v kolektivnem šefu Jugoslavije, v predse- dujočem mandatu, ko je bilo največ pritiskov na Sloveni- jo. Čeprav napadan z vseh strani si je pridobil velik ugled, ki se je konec koncev izpričal sedaj ob umiku ar- made iz Slovenije, za kar ima velike zasluge prav dr. Janez Drnovšek. Slovenska diplo- macija se je z odločnostjo in potrpežljivostjo približala evropskim standardom, ob- vladala in osmešila je še tako razgrete reakcije v Srbiji in Črni gori, kjer so hoteli z mi- tingaškimi pohodi v Ljublja- no. To je vplivalo tudi na druga okolja, da so ubrali drugačno taktiko, sprejeli so slovenske komunikacijske metode, seveda pa z drugač- no vsebino in interesi. Pritiski, izsiljevanja... Kakorkoli, tudi v okoljih protibirokratske revolucije je prišlo do spoznanja, da se je o novih odnosih v Jugosla- viji treba pogovarjati. Seve- da pa o njej kot o celoti in ne kot o zvezi suverenih držav, potem ko je zbledela kratka aktualnost koncepta asime- trične federacije. Edina al- ternativa srbski demokratič- ni federaciji je kvečjemu lah- ko odpust (odcepitev) Slove- nije iz Jugoslavije. V tem globalnem miljeju so tekli pogovori med repu- blikami predvsem preko nji- hovih predsednikov in po- slancev v zvezni skupščini, kot tretji partner pa je asisti- ral še Markovič s svojim re- formnim programom za enotno Jugoslavijo. Za vse partnerje velja oznaka potr- pežljivosti, kot so jo v sve- tovnih diplomatskih krogih zdaj že pravzaprav legendar- no pripisali sovjetskemu zu- nanjemu ministru Vjačesla- vu Molotovu, ki si je zaradi trmoglavosti in nagnjenosti k maratonskim pogovorom pridobil vzdevek »železna zadnjica«. Po spregledu sta- nja, so se sedaj vsi v Jugosla- viji načelno pripravljeni po- govarjati, vsi so za »mirno in demokratično reševanje itn.« Toda koliko so se nekateri zares pripravljeni pogovaija- ti? Troglasna Srbija s svojim drugim očesom se v pogovo- rih obnaša kot kasnejši na- slednik Molotova prav tako kot znameniti sovjetski zu- nanji minister Andrej Gro- miko: v zahodni diplomatski srenji so ga po njegovih trdo- vratno odklonilnih stališčih poimenovali »Mister njet«. Za Srbijo je vedno ne, kadar kaj nasprotuje njenim inte- resom, pri tem pa je že prav pravljično nedosledno. Zavzema se za pravice manjšinskih Srbov v Hrva- ški, ki baje, da želijo živeti v enotni državi, na enak na- čin pa krati te pravice Alban- cem, ki so imeli celo formal- no ustavno vzpostavljeno av- tonomijo, pa jo je Srbija eno- stavno odpravila v statut. Čeprav nenehno poudarja spoštovanje veljavne ustave, jo je s tem prva začela rušiti, enako z zbrisom in namesti- tvijo kosovskega člana pred- sedstva, čeprav pokrajina kot politična enota dejansko ne obstaja več. In tako vse do sramotne neiz volitve Stjepana Mesiča za predsed- nika predsedstva. Prav tako se velja spomni- ti nedoslednosti Borisava Joviča, ki ni hotel enako- pravno predložiti konfede- ralnega načrta novih odno- sov v Jugoslaviji, pa na ne- doslednost Slobodana Milo- ševiča ob pogovorih šesteri- ce predsednikov, ko je na- predek v pogovorih na Brdu pri Kranju vrnil v izhodišče na naslednjem sestanku v Ohridu. Srbski lobby je najprej izsiljeval potrditev Mesiča z izvolitvijo Bajramo- viča, potem sam Mesič naen- krat ni bil primeren, potem pa bi se za izvolitev Mesiča Slovenija in Hrvaška morali odreči deklaraciji o suvere- nosti itn. Izsiljevanja je prekinila še- le evropska skupnost in ver- jetno je bilo kar malo tragi- komično, da morajo trije evropski zunanji ministri nadzorovati, ali bodo Jovič, Kostič in Bajramovič dvigni- li roke. Kaj se ti gredo? Se je spraševala Evropa, pa tudi svet ko so se člani predsedstva Jugoslavije kot kakšni izgubljeni turisti zbi- rali na zbornem mestu, da bi se začeli pogovarjati o ures- ničevanju Brionske deklara- cije, predvsem pa o miru v državi. Ali Brioni ali Beo- grad ali Ohrid pozno zvečer potem, ko so nekateri dva dni čakah na Brionih, drugi pa mislili, da se je mogoče pogovarjati samo v Beogra- du. Kot na primer črnogor- ski član predsedstva dr. Branko Kostič, »samo v Beo- gradu zato, ker imajo tam člani predsedstva svoje kabi- nete. Če pa gre za razširjeno sejo predsedstva, potem pa se lahko pogovarjajo povsod po Jugoslaviji.« Medtem ko je Mesič v ča- kanju beograjskih sodelav- cev na Brionih bral Borbo, so v njegovi Hrvaški padale žrtve. »Vsaj malo je bil samo- kritičen z izjavami nedosled- ni dr. Vasil Tupurkovski, ki je dejal, da bi možda pao koji život manje, da se mi ne bi ovoliko natezali.« Za evropske diplomatske standarde je to vsekakor pre- več. Če se samo pomisli, s kakšno ekspeditivnostjo je prišla posredovat v Jugosla- vijo trojka Evropske skup- nosti po tretjem dnevu vojne in s kakšno odločnostjo in prepričljivostjo, avtoriteto in pravzaprav brez kompromi- sov (ugovori na ponujeni predlog Evropske skupnosti na Brionih niso bili mogoči) je »prisilila« jugoslovanske partnerje, da se zresnijo in začnejo normalna pogajanja. Zdaj so se ta s sestankom predsedstva v Beogradu, na kateri so sprejeli sklep o umiku vojske iz Slovenije in s sestankom na Ohridu tu- di zares začela. Neskončnost ali dolgotrajnost pogajanj Prvo bi najbrž veljalo, če dogovarjanju o novih odno- sih med jugoslovanskimi na- rodi ne bi arbitrirala evrop- ska skupnost, saj bi se po- tem nadaljevala in stopnje- vala vsa vrsta izsiljevanj in pritiskov. Res velika verjet- nost bi bila, čeprav je v živ- ljenju težko in nehvaležno karkoli napovedovati, da bi se neskončnost pogajanj (ali bolje nepogajanj) izteklo v totalno vojno v Jugoslaviji. Ta nevarnost sedaj preti Hr- vaški in BiH, medtem ko za Slovenijo z uspešnim odpo- rom ob agresiji in z umika- njem JLA to najbrž ne velja več. Če se bo uresničila Ohrid- ska izjava za mir, ki velja predvsem za Hrvaško, pa se bodo pogajanja res lahko za- čela. Tudi ob popolnem miru bodo vsekakor dolgotrajna, saj je Jugoslavija vse preveč zapletena tvorba, da bi se kar tako razdružila. Slovenske pogajalske pozicije so se z vojno še bolj okrepile, Slo- venija pa je pravzaprav že prej imela neko določeno prednost, saj je imela inici- ativo, prva je dala predloge "za razdružitev in verjetno tu- di najbolj točno ve, kaj hoče. In kar je najpomembnejše, praktično se že pogaja s pozi- cije dejanske državne suve- renosti. ROBERT GORJANC »Zajebanclja« v poslanskih klopeii l^spet se »lažemo"_ Volilna komisija konjiške skupščine je v svet VIZ-a predlagala petorico strankarskih veljakov. Eden izmed "Jih, socialist Božo Punčuh, je nasprotoval paritetni ^stavi in neupoštevanju strokovnosti. Svojo kandida- turo je javno zavrnil. Potem pa se je razvil zanimiv in "^Verjetno značilen besedni mnogoboj. Poslanec: »Ne gnjavi, dvakrat boš pa ja prišel na sejo,« Gre za načelno vprašanje. Sem proti pari- ^^rii sestavi in nestrokovnosti.« .Janko Kovač: »Zakaj komisija ne vpraša kandida- '"pi^e se strinjajo s članstvom - kjerkoli že.« roslanec Y: »Kaj govoriš, da nisi strokovno prime- "^Saj imaš tri otroke.« Dinčuh: »To ni argument.« L ^"Pan Baraga: »Božo se izživlja. Revež, tako dolgo je I "pjnteritorialcih...« ^•nčuh: »Zahtevam opravičilo ah pa grem domov.« ^>ipan: »Nikogar ne sihm, da ostane tukaj.« y"ituh: »Če mishš, da zajebavam...« J^Pan: »Sem že povedal.« j^-akar Božo Punčuh jezno zapusti tako in tako nes- pP^no zasedanje. . redsednik volilne komisije: »Saj Božo ne kompli- prvič.« glasov mu potrjuje, iz mrmranja se zasliši: M.^ bi ga kdaj prej vprašah.« ,Hje, ni več jasno, ali gre za hec, za »zajebava- Jam spopad pozicije z opozicijo, ki tako in tako J, ° gnjavi z nekimi proceduralnimi zahtevami, laser ^' zaključku skupščinskega zasedanja se "'Sem ° v župana dvomi in glasno vpraša: »Mislite, da jf^ imel prav? Kdo je za to, da se opravičim Božu?« Ulj,ga no srat!«, so rekU poslanci, kaj pa so s tem p se ne ve. Vgj^ • Prosim vse prisotne poslance, da si izprašajo ^i' ^f^den bodo prihodnjič morda morali glasovati ^ ^em, ali Novi tednik res širi grde laži. MILENA B. POKLIC TRAČ I niče ■ Odkritost je gotovo čed- nost, kije nismo navajeni, še zlasti ne v političnih sferah. Konjiški župan Jože Baraga je na zadnjem zasedanju ob- činske skupščine vsem dal pravo lekcijo. Nedvoumno je izjavil, da bo občina oprav- ljala računovodsko delo za VIZ zato, da se bodo lahko znebili delavcev VIZ-a, ki se- daj o vsem odločajo. V skrbi za nadaljevanje proizvodnje v IMP-Iso v stečaju pa je opozoril upnike, da če se ne bodo odrekli terjatev sami, »jih bomo pa že kako nateg- nili«. Takšne izjave je bilo v starem, gnilem sistemu, mogoče slišati le v ozkih »koordinacijah«. Čestitamo k prispevku za demokratiza- cijo družbe, gospod župan. » Vse je v bo:^ih rokah,« je izjavil republiški poslanec, znan gospodarstvenik in v preteklosti še bolj znan politik Franc Ban, ko je go- voril o gospodarskih razme- rah v Sloveniji. Če pa kaj takega izjavi Franc Ban, po- tem lahko verjamemo, da res vse jemlje vrag. Najbolj konstruktiven predlog na zadnjem nes- klepčnem zasedanju konji- ške občinske skupščine je ušel iz ust poslanca Jožeta Kuzmana. Po treh urah in pol je rekel: »Gremo na pir!« Vsi so ga poslušali, samo predsednik izvršnega sveta Rudi Petan je še hotel nekaj povedati, pa je težko ugoto- viti kaj, saj so vsi mislili že na pivce (so ga res rabili za živce!). Na tem nesrečnem nes- klepčnem zasedanju je po- slanec Štefan Vereš opozo- ril, da zahodni novinarji, ki se samo enkrat zlažejo, iz- gubijo delo. Župan je k temu dodal, da pri nas ni tako. Lažnivi novinarji se še ved- no lahko zaposlijo pri No- vem tedniku. To sicer ni res, ampak ne bomo zahte- vali opravičila, saj nočemo mučiti nedolžnih poslan- cev, ki bi na koncu morali o opravičilu »da ali ne« celo glasovati. Župan namreč ne potrebuje mnenja baze pri žalitvah, pri opravičilih pa brez tega ne gre (primer Punčuh). Velenjska in mozirska vla- da očitno rs^e neposredno osebno sodelujeta v gospo- darskih vprašanjih (primer Elkroj) kot da bi še poskusili s konkretnimi primeri reše- vanja. Primer je že to, da vla- di še vedno nimata ocenjene niti škode vojne, kaj šele na- kazanih rešitev. Direktor mozirske kmetij- ske zadiruge Anton Vrhovnik je ugotovil, da je zadruga do- bra v poslovanju, ker so dru- gi slabi. Še slabši, bi dodali zlobneži in hkrati pozna- valci. V mozirski občini so v dneJi vojne vihre najbolj prizadeti ribiči in ribice. Slednjim, nekaterim je pri- zanesla poplava, druge pa so ribiči prenesli iz vseh slovenskih in tudi nekate- rih jugoslovanskih rek, so vrli teritorialci pomenili pravo ribjo smrt. Reka Sa- vinja je dokončno prazna. Prenovitelj Željko Cigler se je v nedeljo popoldne več kot tri ure prepričeval in naposled dokazal, da velja za tri. Najprej je malo plaval, nato pošteno kolesaril in na koncu pritekel v cilj 1. celjskega triatlona. Pogled na končno uvrstitev je bil kar malce klavrn, toda Cigler se ni dal: »Ob Šmartinskem jezeru je veliko obadov in na nasled- njem zasedanju celjske skupščine bo med pobudami poslancev tudi ta problematika.« 4. STRAN - 25. JULIJ 1991 NT&RC GOSPODARSTVO »Ne bojim se države, temveč politike« Pogovor z diroktorjom Alposa MIrJanom Bovcem o razmerah v gospodarstvu, naložbali v Alposu ter bodoči prlvatlzacin v času, ko se večina podjetij bori za preživetje, je šent- jurski Alpos svetla izjema. Vsakodnevne težave jim še zdaleč niso tuje, pa vendar so v tem 700-članskem kolek- tivu pred kratkim zaključili prvo fazo tehnološke moder- nizacije. Alpos je eno redkih podjetij, kjer so letos za 3 odstotke povečali število zaposlenih. Do konca leta so proizvodnjo nameravali povečati za 17 odstotkov, kar bo v sedanjih razmerah sicer težko uresničiti, zagotovo pa bodo uresničili vsaj delno povečanje proizvodnje v pri- merjavi z lanskim letom. Mirjan Bevc, malo je podje- tij, kjer se v teh časih odlo- čajo za naložbe in jih tudi uresničijo. Vam je uspelo. Kako in kaj pomeni moder- nizacija za šentjurski Alpos? Bevc: »Ravno v času, ko se je začela vojna, smo priprav- ljali manjšo slovesnost ob zaključku prve faze tehnolo- ške modernizacije podjetja. Slovesnosti smo se takrat odpovedan, pomembno je to, da delo teče normalno. S poskusno proizvodnjo no- ve cevarske Unije smo kon- čah prvo fazo, ki je zajemala nekaj projektov: moderniza- cijo kovinskega pohištva, novo tehnologijo varjenja in krivljenja cevi, ki je računal- niško vodena. Z nakupom ra'čunalniško vodenih stro- jev smo končali drugo fazo modernizacije orodjarne in končali smo investicijo Že pred zadnjimi dogodki v Sloveniji in Jugoslaviji so v Alposu začeli graditi svo- jo zunanjetrgovinsko mre- žo. Ustanovili so podjetje v Celovcu, do konca leta na- meravajo ustanoviti po- djetje na Madžarskem, ki je za Alpos zelo perspektivno tržišče, skupaj s Kovinoteh- no pa nameravajo ustanovi- ti podjetje tudi v ČSSR. v center za razvoj novih teh- nologij. Zaradi nastalih raz- mer seje zataknilo pri cevar- ski liniji, avgusta smo načr- tovali poskusno proizvod- njo, vendar so strokovnjaki avstrijskega podjetja začas- no prenehali usposabljati na- še delavce. Prišli naj bi spet v tem tednu, tako da se bo redna proizvodnja na cevar- ski liniji zavlekla v sep- tember. V projekte smo skupno vložili 15 milijonov DEM. Jasno nam je bilo, da s staro energetsko potratno in pre- malo produktivno tehnologi- jo nimamo kaj iskati na raz- vitih tržiščih. Imeli smo to srečo, daje Alpos na nerazvi- tem območju. Z denarjem, ki je bil namenjen pospeševa- nju gospodarstva na nerazvi- tih območjih, smo zbrali 16 odstotkov denarja za nalož- be, vse ostalo smo plačah z lastnimi viri in krediti. Z modernizacijo moramo zdaj nadaljevati, zgraditi mo- ramo novo lakirnico, saj je obstoječa stara 20 let. Prav tako bomo nadaljevah z mo- dernizacijo proizvodnje trgo- vinske opreme, načrtujemo razširitev mizarskega obrata, razširili bomo proizvodnjo lestev ter posodabljali oro- djarno.« Kako ocenjujete letošnjo proizvodnjo, še zlasti v teh zadnjih tednih po vojni v Sloveniji? Bevc: »V letošnjem letu smo načrtovah skupno 17 odstotno povečanje proiz- vodnje v primerjavi z lan- skim letom. V šestih mese- cih smo to celo presegli, zdaj smo malce skeptični. Posle- dice vojne se bodo pokazale šele čez čas, že zdaj pa je jas- no, da se bodo nekatera tržiš- ča zaprla. Zlasti to velja za tržišča na območju Srbije in Hrvaške, tako da bomo ver- jetno težko dosegli načrtova- no rast proizvodnje. Še ved- no pa imamo možnost, da povečamo izvoz.« Kakšno je konkretno so- delovanje vašega podjetja z drugimi republikami? Bevc: »Stiki so v tem tre- nutku zelo različni, če sem pošten, je večina partnerjev pripravljena sodelovati z na- mi. Težko pa je reči, kakšen bo vpliv politike. Veliko je izgovorov partnerjev, da z nami ne smejo sodelovati, da ne smejo plačevati v Slo- venijo. Podobne razmere so bile tudi pred letom in pol, vendar so se takrat stvari po blokadi zaradi Cankarjevega doma postavile na realna tla. Kolikor poznam stvari, so gospodarske razmere v dru- gih republikah še veliko tež- je kot pri nas in po moji oce- ni nimajo druge izbire kot da ohranijo normalne blagovne tokove. Če vzamem konkret- no samo metalurgijo: Slove- nija predela več kot 100 tisoč ton jekla iz drugih republik in s tem jeklom nimajo kam, upam si trditi, da so odvisni od nas in zato sem tudi opti- mist. Za nas je bilo konkret- no pomembno hrvaško tržiš- če, tja smo prodali precej po- hištva, trgovinske opreme, skratka vse, kar je bilo veza- no na turizem. Zaradi trenut- nih razmer v turizmu je to tržišče, objektivno gledano, izgubljeno. Drugo je Srbija, kjer so v ospredju politične ovire in kjer trenutno pri prodaji obstoja nekakšen prazen prostor. Vendar dol- goročno mislim takole: mi smo bih pomemben kupec. letno smo kupovali 10 do 15 tisoč ton metalurgije in na ta način smo zagotavljali tudi svoj plasman. Če bomo mi kupovali na njihovem tržiš- ču, potem računam, da bo- mo tja tudi prodajah. Vpra- šanje pa je, kako dolgo bo ta prazen prostor še obstojal. Imamo pa možnost poveče- vanja izvoza. Delež izvoza naj bi letos znašal vrednost- no okoli 25 odstotkov, fizični obseg pa je različen: v cevar- ni predstavlja 60 odstotkov, pri pohištvu tretjino, v trgo- vinski opremi je fizični ob- seg proizvodnje za izvoz oko- h 20 odstotkov.« V tem času vsi ugibamo, kaj se bo dogajalo v prihod- nje. Če se ustaviva pri naj- bolj skrajni možnosti, da se blagovni tokovi povsem pretrgajo - ali ste v Alposu sposobni preživeti brez tr- žišč v ostalih republikah? Bevc: »Na dolgi rok vseka- kor. Vsak pošten proizvaja- lec ima prost pristop do sve- tovnega tržišča. In Alpos ima določene proizvode, kjer smo konkurenčni, so pa pro- izvodi, kjer moramo pogoje za to šele ustvariti. Mi danes prodamo na Hrvaško 16 od- stotkov proizvodnje, 9 od- stotkov v Srbijo, okoli 5 od- stotkov prodamo v avtonom- ni pokrajini, BiH ter Črno Goro. Skupno torej prodamo v druge republike 30 odstot- kov proizvodnje. To se da nadomestiti z večjim izvo- zom. Velika neznanka je v tem času kupna moč Slo- venije. Sprijaznili smo se s tem, da bo proizvodnja na kratek rok upadla, na dolgi rok pa bomo povečevali iz- voz. Tu vidim nekaj proble- mov, ki jih bo treba rešiti. Dejstvo je, da Slovenija ni- ma statusa države, nima tr- govinskih sporazumov, ni- ma kontingentov in nima do- volilnic za prevoz. Skratka cel kup stvari je, ki nas bodo ovirale na poti do tujih tr- žišč.« Podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk je te dni v nekem razgovoru dejal, da imamo zdaj pogoje za normalno delo. Najbrž je to malce preveč optimistič- na izjava. Kaj vi kot podjet- nik pričakujete v tem tre- nutku od slovenske vlade oziroma tistega njenega de- la, ki se ukvarja z gospodar- stvom? Bevc: »Predvsem so nujni ukrepi na monetarnem po- dročju. Ve se, kakšni so pro- blemi pri plačevanju v tuji- no. Nadalje poraba presega objektivne možnosti, zato je nujna razbremenitev. To smo neštetokrat že dokazo- vali. O tem, da so razmere normalne bi dejal takole: po- slovni partner, ki z nami so- deluje 17 let, ni pripravljen vložiti v Alpos niti ene DEM, kar pomeni, da razmere še vedno niso normalne. Morda normalne v tem smislu, da lahko zdaj začnemo na novo kreirati gospodarsko politi- ko in da lahko imamo čiste račune. To pa je zagotovo do- bro za vse nas.« Slovenska vlada nam v kratkem napoveduje pri- vatizacijo. Kaj od nje priča- kujete in kako bo potekala konkretno v Alposu? Bevc: »Ravno v teh dneh smo prebirah osnutek zako- na, ki bo verjetno doživel burno razpravo v skupščini, osnovne stvari pa so iz tega osnutka že vidne. Po hitri oceni bi dejal, da smo v Al- posu na meji med srednjim in vehkim podjetjem. Po enem kriteriju bi sodili med srednja, po drugem med ve- lika podjetja. Zame je po- membno to. da bi zakon vzpodbudil boljše gospodar- jenje. Čisto podržavljenje, prenos premoženja na agen- cijo, pa ni zadostna rešitev za dobro gospodarjenje. Boljša bi bila privatizacija v tem smislu, da se najdejo kon- kretni lastniki. Je pa verjet- no pametno, da se s privati- zacijo ne čaka predolgo. Pri- vatizacija ne bo pomenila nobenega novega kapitala, bo pa verjetno pomenila nov pristop pri upravljanju.« Za vzpodbujanje gospo- darjenja v posameznih po- djetjih je nujno, da denar oziroma proflt ostaja v po- djetju. Mnogi se bojijo, da se bodo vsa ustvarjena sredstva prelivala v sklade, ki jih trenutno niti nimamo. Slišati je tudi govorice o seznamih velikih podjetij, ki naj bi jih razprodali tuj- cem. Kakšen je vaš ko- mentar? Bevc: »Sam se države ne bojim, bojim se politike. Do- kler je država statusni last- nik, se samo po sebi nič ne spremeni. Vprašanje pa je, kakšen bo preko sistema upravljanja vpliv politike na razmere v podjetju. To iz za- kona ni mogoče ugotoviti. Dokler je Demosova koalici- ja organizirana takTu^ imamo v bistvu jf. ' enopartijski sisterr/ daje vedno najboi tev. Pri predlagam > ciji se postavlja tu.- nje minulega dela - no, Alpos je nastal imi leti praktično i, so ustvarili delavci mo sodih v kategori,. •■ kih podjetij, potem tega ne bodo imeli ' Da gre za koncent pitala, je jasno. Vpras-. koliko denarja bo d^' vračala v gospodarstvo'? spoda Ocvirk in Šešoks^ gospodarstva in upan, J bosta znala najti prava'' merja. Pri vsem skupaj vidi., en problem, namreč ^ ima agencija vso pravic prodaje podjetja. Pritei^' namih podjetij, ki n^^ stojah, menim, da grezj ke sisteme kot so Gor Kidričevo. To so za Slo jo tako pomembni si« da bo verjetno vlada tei to razmislila, kaj komu dati. Večja je bojazeii manjših podjetjih, 1^» mo vodilni morali sami kazovati, kje lahko uspemo, kje lahko svež kapital. Zato sai razmišljamo o delniškii bi, kajti samo s kreditin mo mogh vzdržati nal nega tempa.« Tudi v gospodarstv pričakujejo čudežne n v naslednjih treh mtn Kaj se bo po vašem nu dogajalo in kaj lahko | kujemo v naslednjih secih? Bevc: »Mislim, da b dec proizvodnje neizli Že tako in tako smo ga) kovali, verjetno bo ta ] zdaj še večji. To pomei jo brezposelnost, zara sar so nujni socialni p mi. Zaradi tega se toč vedam, da bo obremen gospodarstva večja, v je odnos do ljudi v tre nujen. In kot sem deja dogovarjati se je treba ci, dokler nismo prav žava in dokler nismoj ni kot država se je trd govaljati, da bomo na čin odpraviU ovire nal tujih tržišč.« IRENA 1 Razvoj, ki s sabo prinaša destrukcijo, ne pomeni ničesar. Tega se zavedajo tudi v šentjurskem podjetju Alpos, kjer so svojo razvojno filozofijo in tehnološko posodobitev zastavili na okolju prijaznem proizvodnem procesu. Prvi konkreten korak so naredili že leta 1989, ko je prenehala obratovati kemična lužilnica, ki je predstavljala precejšnje tveganje za onesnaževanje voda. Leta 1990 so v okviru programa črne metalurgije in orodjarstva sanirali emulzijsko postajo v zaprt vodotesen krožni sistem z najsodobnejšo uvoženo opremo, s čimer je bila povsem odpravljena možnost onesnaževanja voda. Še lani in v letošnjem letu pa so izvedli energetsko in ekološko sanacijo v barvarni za les. Vendar pa ostaja nerešeno ekološko najbolj problematično vprašanje, ožiganje obešal v lakirnici. V zvezi s tem so Zeleni Šentjurja od občinske skupščine zahtevali naj sprejme sklep, da inšpekcijska služba takoj opravi ustrezne meritve o količini izpuščenih emisij v zrak in v kolikšni meri je glede na veljavne standarde ogroženo zdravje ljudi. Zeleni od skupščine tudi zahtevajo, da sprejme sklep o takojšnjem pristopu zanje ekološko nespre- jemljivega ožiganja obešal, obenem pa menijo, da je potrebno ta postopek do rešitve problema prekiniti. V Alposu se zave- dajo tega problema, vendar opozarjajo, da vsega ne gre soditi zgolj po vizuelnem izgledu širjenja dušečega plina. Pretežno sezonski značaj dela v lakirnici kovin povzroča, da je proiz- vodni ciklus največji izven kurilne sezone, ko drugi onesnaže- valci okolja, na primer kurišča, ne delujejo. V času kurilne sezone, ko so meteorološki pogoji neugodni pa Alposova oži- galnica obešal obratuje s 40 do 50 odstotki zmogljivosti. Za odpravo te oblike onesnaževanja so v Alposu želeli nabaviti peč, ki ustreza zahtevnim evropskim standardom, kandidirali so tudi za ekološki dinar, vendar pa projekt ni biltrvrščen na prednostno republiško listo, ker naj ne bi šlo za skupino onesnaževalcev, ki bi nadpovprečno škodili okolju. Problem nameravajo sedaj rešiti z investicijo v novo lakir- nico kovin, saj naj bi bila potem proizvodnja popolnoma ekološko neoporečna. Kapital za to naložbo nameravajo pri- dobiti tudi s kandidaturo za mednarodni kredit ameriških bank. Dosedanji kontakti so že bili uspešni. Znotraj tega pro- jekta pa predvidevajo tudi ukinitev ogrevanja na trda goriva in prehod na plinifikacijo. ROBERT GORJANC V šentjurskem Alposu je zaposlenih 715 delavcev. Teh- noloških viškov nimajo, do konca leta so število zaposle- nih nameravali povečati za 7 odstotkov. Letno ustvari Alpos 60 milijonov DEM celotnega prihodka, delo pa je organizirano v treh profltnih centrih. Prvi je črna meta- lurgija ter orodjarstvo, kjer se ukvarjajo s proizvodnjo jeklenih cevi ter izdelavo cevarskih orodij. Drugo je pro- gram proizvodnje kovinskega pohištva. Prevladuje proiz- vodnja gostinskega pohištva, lestev, v zadnjem času se ukvarjajo tudi z opremljanjem hotelov, šol ter bolnišnic. Tretje je program trgovinske opreme, ki je po inženiring sistemu namenjen opremi veleblagovnic in manjših tr- govin. KOMENTIRAMO Lučka prihodnosti I gospodarstvu ugaj v času, ko si Slovenija celi rane po vojni agresiji, ko je orožje utihnilo in ko se večina strahoma ozira, kaj bodo odlo- čili politiki, se je pozornost usmerila v gospodarstvo. Gospodarstvo je v razsulu. Že prej so nekateri v podjetjih opozarjali, da pri osamosvaja- nju Slovenije gospodarstvo in vprašanja, povezana z njim, igrajo premajhno vlogo. Sedaj, ko je posamezna, že prej neli- kvidna in neuspešna podjetja vojna dokončno sesula, je go- spodarstvo po stranskih tirih prišlo v ospredje. Zaenkrat ocenjujemo le ško- do, ki se sešteva v milijonih. Nikjer in res nikjer pa ni videti svetle lučke: denarja preprosto ni, tujci, kolikor so še bili zain- teresirani za Slovenijo, se vse bolj obračajo drugam, slišati je o prekinjenih izvoznih po- slih... Temu se pridružuje še negotov položaj podjetij, ki imajo lastnino v nekdaj brat- skih republikah, danes pa se položaj spreminja iz trenutka v trenutek. Najbolj kritično pa je da se v tem balkanskem lon- cu nihče več normalno govarja, nihče ne spor» jih odločitev, osta^^oH na dejstva in kopica Pojavlja se vprašan}^ slovenska podjetja ne prekinejo poslovni«^ s. kakor bi nekdaj odtujenimi poslovnii^ mi? V večini primerov i nobratska podjetja ^. oskrbujejo s surovina"^ nimi izdelki, potrebi^'" rialom. Razumemo, o3.' jo, da skušajo ohranj^^, vendar pa to delajo škodo. ^ Nihče ne ve. pri ''^'J Menda se je Peterle P^^^ s Pelivanom o djetij v Bosni in i^\„p, menda Markovič P'i vključitev Narodr^e o^' venije v Narodno ^^.pM slavije, menda v ^^"'^ jejo premoženje. ^l^Aoi katerih občinah ne Oo^A mu nič. kar je slo^^J menda... Agonija ^"lJ« tij in rojevanja ^^^V^ samostojne SlovenU^'^! daljuje. -gli^ DOGODKI NT&RC 25. JULIJ 1991 - STRAN 5 1, konec tedna so •^sem podjetju Klasje ' • odkupo^^*' pšenico. ii^^lUega območja jo bo- .-•v. Polovico tega denarja je dobila »»bolnišnica, drugo polovico pa so **nili vrtcem Anice Čemejeve '^ed letom n pol smo ustanovili Zve- .'•'"eriških Slovencev, da bi obveščaU ^'fiSko javnost o političnih spremem- Sloveniji,« je povedala gospa Une- dodala,« »v Ameriko še vedno ■*J^o informacije o Jugoslaviji iz Be- ograda, zato smo o dogajanjih v Sloveniji iz sredstev javnega obveščanja slabo ob- veščeni. Tisti, ki imamo neposredne sti- ke s Slovenijo več vemo. Tako smo izve- deli tudi za katastrofalne poplave lani novembra. Hitro smo se odločili za zbi- ralno akcijo.« Denar za dobrodelne namene je v Ame- riki zelo težko zbirati. Gospod Mirko Ju- rak, predsednik Slovenske izseljenske matice, ki je skupaj s tajnikom spremljal gospo Unetichevo je povedal, da veliko Slovencev v Ameriki ni pripravljeno dati denarja za pomoč Sloveniji, saj pravijo, da niti ne vedo za kaj se denar porabi. Se posebej pa so razočarani, če se jim za denar nihče ne zahvali. »V Ameriki živijo tudi Slovenci, ki pra- vijo, da za komuniste ne bodo dajali do- brodelnih prispevkov. To so predvsem politični begunci in seveda veliko takih. ki so k nam pribežali po drugi svetovni vojni,« je grenko pripomnila gospa pred- sednica, »zelo se trudimo, da bi jih pre- pričali. Za to pa potrebujemo veliko sli- kovnega matferiala, reklamnih plakatov ipd.« Denar, ki so ga podarili Slovenci iz Ka- nade bo nedvomno dobro porabljen. Predstojnica pediatričnega oddelka, doktorica Ana Meštrovič je povedala, da bodo kupili nov EKG-aparat, za katerega pa bo potrebno zbrati še nekaj denarja. Prijazno pa so bih gostje sprejeti tudi v Vzgojno varstvenem zavodu Anice Čer- nejeve. Ravnateljica Ana Četkovič Vo- dovnik je povedala, da so preko Rdečega križa prejeli 10 tisoč dolarjev, ki jih bodo porabili za opremljanje igralnic ter naba- vo novega pohištva. SERGEJA LESJAK ^nkovski stalinizem, ne, hvala! KOMENTIRAMO i^J skoraj anonimna Slovenija je 1^-^ dneh na važnem, mednarod- ^Področju, izjemno uspela. ^10 deželo, zdaj novo državo, so "Oe od Dunaja, Trsta in Munchna li^J siiiaii aii še to ne, zdaj pa je ^ks ^"^enjana v svetu. Zal so za vj5j'^^^no, nehote, poskrbeli prav ti- je to bilo najbolj napoti, in to ■Jen izredno brutalne vojne, T^.^ ijudi in njihovega težko i!?r.V^^Sa imetja, celo očitnih voj- ''^i^^^jo za zdaj najbolj razumejo ■le Iv najbolj poznajo, to pa so ^kv^^ in manj bližnje sosede. ^rj^^ste, kakšna ne preveč modra ori^ so slišali slovenski kolegi firuJ. i^ekaterih tujih novinarjev na svojem mednarodnem Siou ^ Jugoslaviji govori [•"lan- in podobno. Trenutno \;)p..''32umejo politiko Slovenije Veliki Britaniji in na Nizo- Siit!^' ^ojyo se je zaradi povsem \v^^^ položaja Korzike ali pa \^^^^mškega vphva v Evropi. Toda zakaj se istega niso bali tudi na Češkem in Slovaškem, Madžarskem, pa celo v združeni Nemčiji, ki so nepri- merno vphvnejše od majhne Sloveni- je, in so jim celo veliko moralno poma- gali pri reševanju pred stalinizmom in tankovskim komunizmom? Velika Britanija in ZDA (njihovo stališče bo v sedanjem svetovnem razmerju sil odločilno) sta znani kot posebno ostri nasprotnici boljševizma v pravem po- menu besede, nam in drugim v Jugo- slaviji pa vsiljujejo tankovski komuni- zem, totalitarnost. Celo v Sovjetski zvezi in Albaniji nočejo več tega, znani pa so tudi grozljivi rezultati nekdanjih fašistoidnih diktatur v Čilu in Argen- tini. Živimo v drugi polovici dvajsetega stoletja, najbolj odločujoči svet pa daje podporo zaostalim brutalnim silam. Vs^ Slovencem tankovski komuni- zem in brezpravje nista všeč, če pa sta tistim, ki jima d^ejo potuho, - naj ju imajo kar sami in naj pozabijo svoje demokracije. Tako slišim te dni tudi med ljudmi, ki niso politični in vojaški strokovnjaki. Sicer pa so preprosti lju- dje mnogokrat pametnejši od poli- tikov. Bolj kot odločujoči politiki je slo- venskim željam po miru in svobodi naklonjena vplivna svetovna javnost, kije politike tudi prebudila. Toda ta se bo kmalu nehala zanimati za sloven- ske težave, tako kot so se počasi nave- ličali vesti o vojni v Zalivu in o tragedi- ji Kurdov. Zato je ta kratek čas potreb- no hitro izkoristiti v prid našega miru in svobode. V Evropi in Ameriki bodo morali dokončno spoznati, daje Slove- nija prva lastovka nove Evrope, in mnogi se bojijo prav tega. Te bo poho- dil čas. Ali bodo odgovarjali, če nas bodo pohodih tanki? BRANE JERANKO 6. STRAN-25. JULIJ 1991 NT&RC NAŠI KRAJI IN LJUDJE Za smiselno prerazporeditev pridelkov Anton Vrliovnilt: »Zgomiosaviniska kmetUska zadruga nI bolna^ Vojna je oškodovala tudi Zgornjesavinjsko kmetij- sko zadrugo v Mozirju. Naj- večjo škodo so jim povzro- čili nereden in delno one- mogočen prevoz mleka, manjša prodaja jajc, po- manjkanje delovne sile še posebej pa so bili oškodova- ni v gostinstvu, trgovini in na kmečkih turizmih. O tre- nutnem položaju kmetij- stva v mozirski občini smo se pogovarjali z direktor- jem ZKZ Antonom Vrhov- nikom. »Zaradi vojne smo bili si- cer oškodovani, vendar pa nas trenutno muči druga bo- jazen. Lahko se namreč zgo- di, da bo mozirska občina v širši družbeni sferi pozab- ljena in da bodo pozabljene tudi poplave. Sprejeti so bili sicer zakoni, vendar ne ve- mo, kaj bo. Tako je bilo od vse škode v kmetijstvu v mo- zirski občini kritih le 10-15 odstotkov, škoda v kmetij- stvu je znašala približno 350 milijonov dinarjev, v gozdar- stvu pa 200 milijonov di- narjev.« ZKZ Mozirje v zadnjem letu posluje brez rdečih šte- vilk. Nasprotno, po gospo- darskih rezultatih sodi med boljša podjetja v mozirski občini. Je to odvisno od na- rave dejavnosti? »Najraje rečem, da smo mi dobri, ker so drugi slabši. Gospodarstvo pa je na sploš- no na zelo nizki ravni. ZKZ ni bolna, niti je ni napadel gospodarski virus, zato lah- ko ocenjujemo, da smo kar uspešni. Na svoj način ima- mo urejeno poslovanje v proizvodnem, finančnem in komercialnem delu.« Kakšen je trenutni polo- žaj mozirske zadruge in kmetijstva? »Nasploh smo kar zado- voljni, povečuje se pridelava mleka in mesa. V kmetijstvu pa je problem, ker so v tej dejavnosti vedno aktualne cenovne škarje, saj cene re- produkcijskega materiala ra- stejo hitreje kot cene konč- nih izdelkov. Tako na primer narašča oddaja mleka. Koli- činsko je to sicer dobro, ven- dar pa ni ekonomske računi- ce, ne za kmeta in ne za za- drugo. Vedno se bojimo, ka- ko bo s prodajo mleka, saj ga samo v Sloveniji proizvede- mo enkrat več kot ga potre- bujemo.« Nameravate torej v pri- hodnje omejiti količinsko proizvodnjo? »Na takšen način je ne bo- mo zmanjševali, vendar pa se bomo potrudili, da bi omogočih oddajo in višje ce- ne v hribovitih in oddaljenih krajih. Nesmiselno se mi zdi, da v bližini mest ali v žito- rodnih območjih stojijo veli- ke farme. Po moje bi bilo bolj smiselno, če bi na teh področjih gojili druge kultu- re, ali pa bi na primer mleko odkupovaU po nižjih cenah. Vedno sem bil mnenja, da bi bila potrebna bolj smiselna pridelava kmetijskih izdel- kov, da o tem, koliko boljše je mleko v višje ležečih pre- delih, niti ne razmišljam.« V ZKZ ste se prejšnja leta ukvarjali z mislijo, da bi kmetom pomagali pri uve- ljavitvi dopolnilnih dejav- nosti na kmetijah. Ste sedaj te načrtcMopustili? »Dopolnilne dejavnosti so nujnost, saj zgolj zemlja na tako majhnih in razdroblje- nih kmetijah v mozirski ob- čini nudi premalo zaslužka. Torej se ukvarjamo z uve- ljavljanjem raznih dopolnil- nih dejavnosti, vendar na tem področju težko naredi- mo revolucionarno spre- membo. Toda prepričani smo, da se počasi daleč pride.« Ena izmed novosti v de- javnosti ZKZ Mozirje je uvedba Mercator kartic? »Mercator kartice uporab- ljamo kot element pospeše- vanja prodaje, z njimi pa omogočamo brezobrestno in brezgotovinsko poslovanje. Zgornja meja plačila je ne- omejena, obračunavajo pa se nakupi do 20-tega v mesecu za pretekli mesec. Torej za mesec dni nudimo brezo- brestni kredit, glavni namen pa je bil združitev elementa varčevanja in poceni na- kupa.« Dejavnost mozirske za- druge ni le kmetijstvo, uk- varjate se tudi s trgovino in gostinstvom. Ravno v go- stinstvu ste z izgradnjo re- stavracije Gaj naredili kva- liteten premik v ponudbi Mozirja? »Naš glavni moto je razvoj v kakovosti, nikakor nas ne zanima količina, hkrati pa zasledujemo vse ekonomske zakonitosti. Prepričani smo, da mora blago slediti denar- ju, vse poslovanje pa izvira iz trga. Ocenjujemo investicije in če so te dobre, se odloči- mo za daljši rok. Primer je tudi restavracija Gaj v Mozir- ju, kjer smo ocenili, da je to najbolj pametna naložba. Nasploh moram poudariti, da skušamo izkoristiti vse priložnosti na tržišču.« Tudi v zadružnih trgovi- nah je opaziti drugačno po- slovanje, predvsem ste spremenili sistem nagraje- vanja? »To smo štorih lani, saj menimo, da lahko prodaja- lec vpliva na to, ali bo blago prodal ali ne. Seveda ob tem upoštevamo različne pogoje, pod katerimi posluje posa- mezna trgovina, na primer če primerjamo trgovino v Mozirju ali v Konjskem vr- hu pri Lučah. Na zadrugi skrbimo za zagotavljanje po- ceni surovin. Moram reči, da v letu dni opažamo premik v poslovanju, trgovci so zelo zainteresirani in se vse bolj približujejo zasebnikom. Če trgovina ne bo uspešna, jo bomo ukinili.« Povrnimo se še enkrat k škodi zaradi vojne. Med kmeti, ki so sodelovali v vr- stah TO, je slišati negodo- vanje, češ, delavci bodo že dobili plačilo, medtem ko kmetom ne bo nihtT^ delovnih dni? Hl^ »Strinjamo se s kw ram pa reči, da je \ ■ - precej razumevanja se tisti, ki so imeli t la, lahko vrnili don krat lahko rečem, u mo skušah pomagati no iščemo načme in'2 sti. Seveda pa bomo tj: sanje sprožili v širši ^ ni skupnosti.« ^ URŠKA SELj Kaže na dobro letino laliolk Med večjimi proizvajalci sadja v Sloveniji je delovna organizacija Hmezad Sa- djarstvo Mirosan. Na plan- tažah gojijo predvsem ja- bolka za ozimnico, poleg te- ga pa imajo tudi svojo dre- vesnico v kateri vzgajajo več kot sto tisoč sadik vseh vrst sadja. In kako kaže le- tošnja letina? O tem nam je direktor DO ing. Vid Korber povedal takole: »Letošnja letina je zelo ugodna. Spomladi ni bilo po- zebe, katere smo se najbolj bali, tudi pozneje je bilo vre- me zelo ugodno, čeprav so drevje napadle razne rasthn- ske bolezni, ki smo jih z ustrezno zaščito preprečili. Tudi toče doslej ni bilo, ne- kaj škode, predvsem v dre- vesnici, pa nam je napravilo zadnje neurje. Polomilo je okrog 3500 mladih sadik ja- blan. Kvaliteta pridelka je za zdaj izredno lepa, kar smo dosegli tdi z ročnim redče- njem, tako, da smo slabe in preštevilne plodove odstra- nih. Trenutno imamo nekgj več kot šestdeset hektarjev nasadov v polni rodnosti, pe- tintrideset pa jih je deloma v pripravi, nekaj pa je dvo- letnih in triletnih nasadov. Računamo, da bomo pridela- li okrog 2300 ton namiznih jabolk.« Pri izbiri sort jabolk se rav- ngjo na Mirosanu po povpra- ševanju na evropskem trgu. Z umetnimi gnojih in zaščit- nimi sredstvi ravnajo mnogo bolj varčno kot pred leti, ko so na primer na en ha nasada porabili tudi do dva tisoč ici- logramov mineralnih gnojil, sedEO pa do dvesto kilogra- mov. Medtem, ko za zaščito uporabljajo organske fungi- cide in žveplene pripravke. ki so praktično nešk- Na Mirosanu bodoči dneh obrah nek^ ton J njih jabolk. ' Stekh so tudi prvipj ri o prodaji jabolk nah3 žišča. Po besedah ingl Korbeija imajo že podJ pogodbo za izvoz \m v Belgijo, za izvozvNeS pa se bodo dogov- dneh. Ker je v Ev; , slaba letina zaradi pozei, na Mirosanu obetajo vef izvoza. ^ TONE TA^ Ida Bred in Terezija Majejrbold med ročnim reda Plače na Kredit Delavci Zdravstvenega centra Celje so ves prejšnji teden čakali na izplačilo osebnih dohodkov. V petek so jih dočakali v nespremenjeni višini. Zanje si je moral Zdravstveni center izposoditi 36 milijonov dinarjev. Plačilo družbenih dajatev iz prejšnjega meseca v višini 11 milijonov dinarjev so mu preložili za mesec dni. Na sestanku vodij organizacijskih enot so ugotovili, da bodo morali prihodnji mesec preiti na zajamčene osebne dohodke, če iz republike ne bodo dobili obljub- ljenega povečanja vsote za materialne stroške in za osebne dohodke. Kljub zgolj zajamčenim plačam si bodo morali izposoditi pribhžno 55 milijonov dinarjev za poravnavo prispevkov in za izplačilo osebnih dohodkov. Zaskrbljenost, kaj bo s plačami za julij, je tako vse bolj upravičena. MBP V Šentjurju nova tržnica? v Šentjurju za sedaj ni- majo organizirane prodaje na tržnici, zato imajo ne- nehno probleme z neorgani- zirano sejemsko prodajo ži- vine, semen in sadja, ki ga vozijo v Slovenijo drugih republik. Problem so neure- jeni prodajni prostori, kjer ni ne sanitarij ne vode, pro- daja se opravlja na pločni- kih, pred trgovinami in cerkvijo, kar je seveda ne- sprejemljivo. Zato namera- vajo po izgradnji nove ob- voznice mimo Šentjurja zgraditi nov in urejen tržni prostor. Na Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje so izdelali osnutek odloka o tržnem in sejemskem redu, v katerem so natančano določene splošne določbe, pravice in dolžnosti upravljalca trga, tržnih mest in sejmišča, tržni čas, prodajni prostor, potek prodaje blaga, kontrola pro- daje in kvalitete, vzdrževa- nje reda in čistoče, pripraviU pa so tudi kazenske do- ločbne. Začasno tržno mesto naj bi bilo poleg sejmiščnega pro- stora pri Veterinarski posta- ji, kjer bodo potem, ko bo dokončana obvoznica mimo Šentjurja, začeh z izgradnjo ostalih tržnih objektov. Po- nudba se bo takrat še razširi- la, potrošnikom bodo na enem prostoru svoje pridel- ke ponudili tako zasebni pri- delovalci sadik, nabiralci cvetja, zdravilnih zelišč in gob, kot tudi kmetijske pro- izvodne organizacije in raz- lična trgovska podjetja. Direktor Komunalnega podjetja Šentjur, Jure Malo- vrh, je povedal, da se bodo pri prodaji prostorov oziro- ma posameznih stojnic rav- nah po veljavnih tržnih zako- nih. Tako bodo morali posa- mezni prodajalci že prej za- kupiti prostor, ta sredstva pa bodo skupaj z denarjem, ki ga bodo zbrali iz naslova Ko- irnunalnih ureditev za mesto Šentjur, izkoriščena pri ure- janju nove tržnice. Največ zanimanja za nov in urejen prodajni prostor je do sedaj pokazala Kmečka zveza, interes se pojavlja tu- di med tistimi posamezniki, ki jim pridelovanje sadja in zelenjave pomeni le dopol- nilno dejavnost. Upravljalec trga oziroma tržnih mest bo Javno podjetje Šentjur, os- nutek, ki so ga izdelali, pa je le osnova za nadalnje dogra- jevanje tržnega odloka, ki ga bodo dopolnjevah v skladu s potrebami na tem po- dročju. PETRA DEŽNIKAR Poslej tudi poštna banka Prvega avgusta bo v Celju zbor ustanoviteljev poštne banke Slovenije. Vzporedno tečejo v Sloveniji tudi aktiv- nosti za oblikovanje poštne hranilnice. Zaenkrat še ni jasno, kje bo sedež poštne banke, med mesti v ožjem izboru, kjer bi lahko bil se- dež banke, je po zadnjih in- formacijah tudi Celje. IB Marjan Vrečko Smrt človeka je sestavni del življer^ja, kljub temu se z njo človek ne sprijazni in jo težko doume. Zelo težko prizadene zlasti svojce, če je še tako naravna kot po- sledica starosti ali bolezni. Če smrt nastopi v mladosti, bodisi kot posledica bolez- ni ali poškodbe prizadene močno tudi znance in prija- telje, če pa nastopi kot po- sledica osebne odločitve v ustvarjalnih letih, smo prizadeti vsi, ki smo člove- ka poznali. Marjana smo poznali kot prizadevnega in resnega človeka pri delu, pripravljenega tudi za šalo ah duhoviti dovtip, diskret- no kritično pripombo na račun napak v družbi, ved- no pa uglajenega, prijazne- ga, konkretnega in odloč- nega nastrojenja. Ne more- mo si mishti, da hi si smrti želel, s^ je v življenju str- mel po lepoti, ustvarjalno- sti in urejenosti, za katere se je osebno prizadeval in tudi veliko tega realiziral. Znano je, da ljudje takšnih ambicij v življenju težje sh^j^o kot površniki in ne- obzimi sebičneži. V trenut- ne stiske prihajajo pogosto ljudje, ki se na zunaj kažejo kot močni in urejeni, so pa zaradi ustvarjalnosti in pri- zadevnosti po lepoti in po- polnosti dvomeči in občut- ljivi. Marjan je bil takšen čovek, ki mu je bilo grdo ravnanje tuje in žaljivo. Vsakršno nasilje, pa krate- r\}e osebne svobode in ustvarjalnosti, brez česar ni videl smisla življenja. Ustvarjalnost že sama po sebi povzroča dvome, še bolj pa se ti lahko stopnju- jejo pri občutljivih ljudeh v času družbenih pretresov in nesigumosti, kot jo pov- zročajo vojne, mednarodni nesporazumi in gospodar- ska kriza, kot posledica teh destruktivnih, splošnih človeških naenenj. Domnevam, da se je pri Marjanu združila notranja ranljivost in zunanja nego- tovost in destruktivnost, ko smo ljudje bolj priprav- ljeni ubijati kot se pogovar- jati, spoštovati različnosti in se razumevati. Trenutek nerazsodnosti, ki je pogo- sto svojstvo svobodnih ustvarjalnih in občutljivih ljudi, orientiranih v ta svet, brez upanja za človeško ne- smrtnost, je dovolj za tak- šen nerazumljiv korak. Toda Marjan bo kljub te- mu ostal med nami, s^j je kljub vsemu ustvarjal lepo- to in zapustil vse kar je mož dolžan storiti v življenju po stari perzijski modrosti, ki pravi, da je mož dolžan, da osnuje dom, da zarodi sina, da zasadi drevo in, da napi- še knjigo. Vse to je Marjan opravil z ljubeznijo. Rad se spominjam, kako zavzeto se je lotil vsakega naročila za estetsko oblikovanje plakata, pa ned je šlo za športno ah kulturno prire- ditev, za oblikovanje citata ah ke^j podobnega. Vem, da je trikrat oblikoval citat Acija Svetine, o potrebno- sti vzgoje, navad in odno- sov, ki odkrivajo lepoto, ker je dvakrat nekdo, ki v ^^jem ni videl smisla, to uničil. Vsakokrat je obliko- val drugače, zadnjega je uokviril in sed^j visi nem prostoru družM pohtičnih organ v Šentjurju. To je samo en pi vztri^jnosti in zavzeta lepo stvar, ki naj minja na njega, polei šteto drugih dejanj, vi bo pa spoznanje, da i bogovi ljubijo, mlad ui icar se nanaša predvse duhovnost, ki pajeB^M življenju največja vreB ta. Zakaj Bog dopuši^ tudi telesno mladi M umirajo, pa je skrivne^ vzpodbuda, da se ri prizadevamo vsi. ^ samo v krepitvi duho} sti, ampak tudivsmert^ jega medsebojnega mevanja, ki bo v marši prispevalo, da bo mai^ in več strpnosti in soj nosti. V tem naj nam D" di Marjanov spomin oP rilo, da bolj pristno ^ mo in v naše življenj^^ šamo več lepote in v"* ni. S tem upanjem, ko izrečemo zahvalo, kratko življenjsko so^ nje in prijetne ^stv^ trenutke v njegovi ar^ Ohranitev lepega spo? pa je tudi največja tO" za vse, ki še imamo nost, da k^j lepega nju postorimo, smo minljivi, le naS». so naši spomini. Zl^i^ la, ki jih storimo ^ ^ drugega, s^' le ^9 m pričakujemo P^; I življenje in sožitji ljudmi. FRANC ZABUKO^ NAŠI KRAJI iN LJUDJE --- NT&RC 25. JULIJ 1991 - STRAN 7 yotfe simbole so sprejeli politiki , da je zastava kos ''nega blaga, za kate- se moški in ženske ii^Jljeni boriti in celo ff. Jam lahko poznava- lav da nekatere vpo- '"^ deiele, v katerih vi- '"^ § slovensko osamo- ^'ivijo s« j* pojavila tu- j3 po novih nacional- Ibolih, okoli tega pa i(, sproženih ogromno 'ji, in razprav, saj novi Iki grb niti s heral- ,pra. ni^' ^ likovnega vi- ] je ustreza kriterijem. ^r^AMh. kulturnih drža- .riiižU kriterije postavlja- ^ ''strokovnjaki-heraldiki, vodnarji in etnologi. Za- ^ bila ustanovljena pod- -'jija ustavne komisije •enije za nov grb in zasta- '.jtere član je bil tudi ,j(jni kulturni delavec in ■ ig Damjan Ovsec. •enetno še marsikdo ne ia smo Slovenci edini, Id '^0 resnično svojo zasta- j svojim zgodovinskim lijem. Slovenska tribarv- 3 namreč ni prevzeta od i-jtov, Srbov ah Rusov, ;jeves čas napačno govo- ižal smo se Slovenci bali jjstaviti z njo navzven i: kakršnihkoh dodatnih ibolov. Tako seje sedaj na livi namesto zvezde zna- jrb. Ljudje ne vedo, da se 3ve patentirzgo na uradu fanzu. KJjub temu da je :iržav, ki imajo podobno, [oma enako zastavo kot fenci, na primer Slovaki Lisi, smo mi prvi razglasi- idjo neodvisnost in s tem kitom bi onemogočili je.. bvsem tem se pojavlja o politični problemi. Od 1945 do sedaj smo imeli iopeterokrako zvezdo, ki istavlja nek, zdaj že pre- tpolitični režim. Preno- liiso sicer bih pripravlje- nezdo odstraniti pod po- >»,da pride na njeno me- •ck drug znak. Prepriča- »namreč, da ta tribarvni- ^ ustrezna, ker jo je naš lisfrat razvil ob prihodu «ia na štadion v Ljublja- no. »To je sicer res,« pravi Damjan Ovsec, »ampak za- me je to nesmisel. Popolno- ma jasno je, da so domobran- ci ah pa nekomunisti oziro- ma vsi Slovenci imeh slo- vensko zastavo in jo do pre- khca, ko je nastala ,nova' slo- venska zastava z zvezdo, tudi razvijali. Kakšno pa neo bi? S tega vidika ni ta zastava nič manj korumpirana, kljub belogardističnim in domo- branskim izgredom, kajti tu- di komunizem z rdečo zvez- do je s svojimi dachauskimi in drugimi procesi, ter roški- mi streljanji naredil zelo veh- ko zla. Skratka, tuk^ ne gre za objektivnost, temveč za pohtične igre.« Glavna funkcija zastav je vedno bila družbena komu- nikacija. Zlasti nacionalne zastave spodbujajo opazo- valca, da občuti in se odziva na nek določen način. To ve- lja tudi za grbe, pečate in himne. Vsi ti simboh pa vph- v^o tudi na človeško psiho. O tem razmišlja doktor Vid Pečjak: »Simboh, tako poh- tični kot tudi drugi skupin- ski simboh, im^o več funk- cij. Ena glavnih je identifika- cija posameznika z giba- njem. Kajti simbol je nek konkreten dražljaj za neko splošno gibanje. Zastave ni- so samo tri barvne, temveč predstavljajo nacijo. Ta iden- tifikacija je tako močna, da se do simbola obnašamo, kot da je prava stvar. To smo lah- ko videh tudi pred nedav- nim na naših mejah. Prvi razlog za napad na naše meje so bile carine. Pri tem ni šlo za nobeno simboliko, tem- več za povsem ekonomski vidik. Drugi razlog pa je bil simbohčen, šlo je namreč za to, katere zastave bodo tam vihrale. Pri tem sta se obe strani obnašah tako, kot da ta simbol dejansko je tisto, kar predstavlja. Toda to ni res. Simbol je samo naše sredstvo za predstavljanje. Simboh popačijo resnico in to je vsekakor negativno. Imajo pa še eno psihološko funkcijo, so namreč mobili- zacijsko sredstvo za množi- co. Zato so tudi nevarni, k£0- ti z njimi lahko uspešno ma- nipuliramo z ljudmi.« Pri tem se postavlja vpra- šanje, £ih simboh vplivajo na čustva, občutja posameznika ah množice. Doktor Vid Peč- jak pravi: »Ničesar ni v mno- žici, kar ni v posamezniku. Tisto, kar delno je v posa- mezniku, se zbere v množici, od tod pa se v pretirani obh- ki vrne v posameznika prav preko množice. Simboh tudi močno vphvago na določena čustva, kot so na primer pa- triotizem, navdušenje in tudi na agresivnost.« Na Fernetičih, verjetno pa še kje drugje, smo videh, da so se ljudje v bistvu zelo močno odzivah na menjavo zastav. Ko so dvigaU sloven- sko, je marsikdo dobil kurjo polt ah kako drugače doživel ta trenutek. Ah gre pri vsem tem za kratkotrajna čustva, skratka za afekte, ali bi bilo bolj primemo govoriti o raz- položenju? »Tu gre za afekt, ki nasta- ne ob vsakem ceremonialu. Taki ceremoniah imajo vehk Zastave so nastale rela- tivno pozno, mnogo prej pa so se razvili grbi. Nastali so v plemiški fevdalni Evropi takoj po 1. križarski vojni. Križarji so simbole prinesli s seboj z Orienta in začela se je razvijati znanost o grbih. Na začetku je bilo vse še precej neurejeno. Posamez- ni plemiči so se hoteli med seboj razlikovati, zato so imeli njihovi polki na ščitih različne znake. Grbi so se torej razvili iz ščitov, od tod tudi njihova značilna oblika. Potem so se pojavili glas- niki ali heraldi, ki so na dvorih evropskih krajev opravljali določene funkci- je, predvsem pa so se začeli ukvarjati z grbi in hoteli napraviti nek red. Ko so ta red z zelo strogimi določili uvedli, so posamezne plemi- ške rodbine z določeno po- sestvijo dobile svoje grbe, ki so bili dedni. Iz teh so potem nastali grbi dežel in pokrajin, iz teh pa državni grbi. Po teh glasnikih se znanost o grbih imenuje he- raldika. vpliv na posameznika, saj ga povzdigujejo v neko trans- cendentalno stanje in v tem stanju zožene zavesti so pri- pravljeni storiti vse, kar jim kdo avtoritativno ukaže,« razlaga doktor Vid Pečjak. »Da je simbol dober, mora ustrezati določenim pogo- jem: biti mora dobro opazljiv in diskriminativen. SimboU- zirati mora dogodke in last- nosti naroda. Zato bi morda lahko dah na slovensko za- stavo namesto grba rdečo kapljo krvi v spomin na naše krvavo osamosvajanje in 7- dnevno vojno. Ah pa bi tri rdeče kapljice krvi nadome- stile celjske zvezde na grbu. Tako bi po mojem mnenju zadostih nekaterim že prej naštetim pogojem.« »Ker se Slovenci težko identificiramo,« pravi Dam- jan Ovsec, »so z grbom zelo vehke težiave, temu prime- ren pa je tudi rezultat. Po mojem in ne samo mojem mnenju je namreč slab. Ve- deti je treba, da je to zaradi tega, ker Slovenci nimamo svojega državnega grba, kaj- ti imeh smo samo grbe posa- meznih pokrajin, teh je bilo osem. Izbrati bi morah enega izmed teh grbov, kar pa je seveda za heraldike in zgo- dovinarje problematično, češ da dajejo primat eni iz- med teh dežel. Centralna po- lu-^ina je bila sicer Kranj- ska, toda ta ima v grbu orla, proti orlom pa so ljudje sla- bo razpoloženi zaradi slabih izkušenj z germani. Toda orh po orientalski simboliki, iz katere pravzaprav izvirjgo, ne pomenijo agresije, tem- več modrost, znanje, duhov- ne vrhne in sončnega bo- ga... Dalo bi se morda nare- diti kombinacijo vseh teh gr- bov. Zamisel je tudi bila, da bi imeli grb celjskih grofov, ki bi bil heraldično in hkov- no ustrezen, toda problema- tičen je zato, ker je to že grb mesta Celje in je težko, da bi nek mestni grb postal dr- žavni.« Zaradi nesporazumov med pohtiki in obhkovalci, mno- go vrhunskih obhkovalcev svojih grbov sploh ni poslalo na nateč^. Narodih so sicer nek interni nateč^, ki pa tu- di ni bil uspešen. »Mi smo vse te predloge videh,« po- jasnjuje Damjan Ovsec. »Bih Pred 26. junijem, dnevom razglasitve samostojnosti Slovenije, vsak drugi Slo- venec ni poznal pravilnega zaporedja barv na naši tri- barvnici. Tako so pokazali rezultati neke ankete, ki jo je v Ljubljani izvedel Dam- jan Ovsec. so slabi, kar kaže na težave z identifikacijo Slovencev. Očitno je Triglav tista stvar, ki Slovencem še neksO po- meni. Komisija je zahtevala, da niti en od teh grbov ni sprejet, ampak da se samo pogovorijo o nadaljnih mož- nostih, kako priti do novega grba. To se ni zgodilo in zara- di tega smo zelo jezni, saj stroka ponovno ni bila upo- števana. Tako so pohtiki brez dovoljenja in brez ved- nosti komisije izbrah grb Marka Pogačnika, ki ni ustrezen niti hkovno, niti he- raldično. S heraldičnega vi- dika je to nek mišmaš celj- skega in starega komunistič- nega grba, s^j ima natančno iste elemente: Triglav, morje in zvezde, le da peterokreiko zvezdo nadomeščajo 3 celj- ske šesterokrake rumene zvezde. To je heraddično nevzdržno, likovno pa lahko vsak, ki ima kalcršenkoh estetski deu", pove, da grb spominja ah na pohcijsko značko ah na taborniški znak. Zato smo še zlasti neje- voljni, ker se je ta grb znašel na zastavi. Amandma ustav- no sicer še ni zapisan, tako, da bi bil lahko samo začasen, a bojim se, da bo kar ostal.« GRETA SENIČ Kako ie nastala slovenska zastava Slovenci imajo eno najstarejših zastav v Evropi. Sloven- ska tribarvnica se je razvila neposredno iz starega kranj- skega deželnega grba. Ta grb je bil grb dveh velikih plemi- ških družin: Andeksov, ki so prišli na Kranjski teritorij iz Bavarske in Šparnhajmov, ki so bih med drugimi tudi usta- novitelji Ljubljane. Andeksi so imeh modrega orla, Šparn- hajmi pa rdeče-belo šahovnico. Tako na kranjskem grbu n^demo že tri osnovne barve, iz katerih seje razvila sloven- ska zastava. V zgodovini je bila Slovenija razdeljena na 8 pokrajin. Kranjska je bila osrednja, toda ne največja, saj je bila Št^er- ska geografsko še mnogo večja. Cesar na Dunaju je z dekretom 1836 hotel, da imajo slo- venske pokrajine novo zastavo in je predlagal belo, modro in rdečo barvo. Po tem dekretu sojo namreč sprejeh najprej študentje v Gradcu in na Dun^u, kasneje pa vsi Slovenci. Od takrat torej izvira slovenska zastava. Slovenska tribarvnica ima tako pomembno vlogo, ker je edina zgodovinska zastava, ki jo mi poznamo. Pod temi tremi barvami smo se Slovenci v prejšnjem stoletju tudi borih za svojo avtonomijo. Ves narodni preporod, vsi psiho- loški in identifikacijski procesi so tekh ob tej in pod to zastavo. lovi zvonovi, obnovljena cerkev ilQ^'^^'^eljo dopoldne je bila v Žalcu vehka cerkvena v^ljl^^^.ost. Pri farni cerkvi sv. Nikolaja se je zbralo ^veh drugih, ki so prišh na blagoslovitev '^(). I^vih zvonov in obnovljene cerkve. Prvi zvon, ki ^eial posvečen sv. Barbari, ki je zaščitnica Sn^f^^i^gov, manjši, ki tehta 660 kg, pa je posvečen \ ^^^^^^ Martinu Slomšku. Oba so vlili v Ferra- -]e n težjega, pa so delavci te delovne organiza- Podarili žalski cerkvi. Bil je vht kot tisoči zvon, Bla ^ smo že poročah. jpfj ^l^slov novih zvonov in obnovljene cerkve je ?rj^rnariborski pomožni škof Jožef Smej, v pro- fil pa so sodelovali cerkveni pevski zbor, godba na fi^,9 m recitatorji. 'jsoij ^^"'^ovi cerkve so Žalčani in drugi opravih več > j^!"°sto volj nih ur in prispevali denarne prispevke, ^l^/^.anje gre tudi duhovnikom. Mariborski pomožni škof med blagoslovi- ^ovih zvonov. .^^^ T.TAVČAR POLETNI FOTO UTRIP Osvežitev Foto: EDI MASNEC 8. STRAN -25. JULIJ 1991 Ave in Rade Šerbedžija Grajske poletne prire- ditve na gradu Tabor v Laškem so bile zaradi vojne v Sloveniji preki- njene. V začetku julija sta odpadla dva koncerta. Tako ni nastopila Du- brovka Tomšič z zagreb- škimi solisti, odpadel pa je tudi koncert primor- skega igralca in pevca Iz- toka Mlakarja. O prestavitvi teh dveh koncertov na kasnejši da- tum še ne razmišljajo. Vsekakor pa upajo, da bodo lahko pripravili zad- nja dva koncerta, ki ju še imajo na programu. Ko- nec avgusta je predviden nastop skupine Ave, v za- četku septembra pa pri- čakujejo tudi Rada Ser- bedžijo. Organizatorji so pove- dali, da lahko karte za od- padle predstave kupci vr- nejo v Kompasovi poslo- valnici. S.L. Pesniški prvenec ive Kiepec Izšla je pesniška zbirka z naslovom »V razkošju hi- pa,* v letu dni že druga pes- niška zbirka iz Šentjurja, pesmi zrelih žensk: po Anici Hvaleč se je javnosti pred- stavila Iva Kiepec. V spremni besedi verzom Ive Kiepec je publicist Dra- go Medved zapisal da je svojo izpoved podpisala v tisti zrelosti, ki ji botruje že marsikatero spoznanje in je čustvena potreba v meta- fori oplojena tudi s premi- slekom, izkušnjo, tehta- njem besed. Kdo je pesnica Iva Kie- pec? Svojo predstavitev je začela že v celjskih Obrazih, mariborskih Dialogih in ne- katerih časopisih. O zbirki ni nikoli posebno razmišljala, pesmi so nastajale dolga leta in se jih je s številnimi seli- tvami veliko porazgubilo. Njen oče je bil Šentjurčan, mati Gorenjka, šentjurska pesnica pa se je rodila na (Njegoševem) Cetinju, kjer je bil oče poslan kot staroju- goslovanski orožnik. Tudi njeno življenje je bilo potem, ko je postala učiteljica, se- stavljeno iz številnih selitev. Najprej Kuzma na starin- skem Goričkem, kjer so lju- dje govorili tako različno na- rečje, da so učitelji imeli veli- ke težave s sporazumeva- njem. Še veliko je bila po Prekmurju, ki vsebuje toliko različnosti. V Črenšovcih ta- krat, po vojni še ni bilo asfal- ta, ne trgovine, pa tudi elek- trike še ne. »Kjer je prepro- sto ljudstvo so dobri ljudje, ker niso obremenjeni s pose- dovanjem, za njih je vse zem- lja, ki daje aU pa tudi ne«, je prepričana po vseh svojih življenjskih izkušnjah. Po poroki so sledile učiteljske postaje v Razvanju, Murski Soboti in leta 1970 preselitev v očetov Šentjur, kjer sta tu- di njena brata in kjer sta si z možem Tonetom v Hrušev- cu postavila hišo. Sprva je učiteljevala v Štorah, nato do upokojitve v Šentjurju. Sin se je poročil v Laško in pri Klepčevi je na počitnicah že njena vnučka. Veliko se posveča branju, trenutno leposlovju Andreja Capudra (sedanjega ministra za kulturo), med pesniki pa je zlasti zaradi narave obože- vala Minattija, pa tudi Zlob- ca je imela rada. Posebno všeč ji je Marko Pavček, sin Toneta Pavčka, ki si je vzel življenje. Ko sva z Ivo Kiepec govo- rila o nesrečnem mlajšem Pavčku nisva mogla mimo tragedije človeka, ki je avtor naslovnice njenega pesni- škega prvenca in je pred dnevi odšel prav tako tragič- no. Svojega bratranca, štiri- desetletnega Marjana Vreč- ka, se spominja kot nadarje- nega umetnika z dušo in sr- cem, zato je še pod vtisom tragedije. Človek ima svoje notranje boje, težave, pretre- se. »Že nekaj noči ne morem spati in se sprašujem zakaj, vendar ta ne bo nikoli dobil svoj zato«. Svoj triletni pokoj preživ- lja med opravki v gospodinj- stvu, dela tudi v vinogradu, zelo rada pa zahaja v šentjur- sko knjižnico. »V knjižnici se pogovoriš, posediš. Ved- no si vzamejo čas za vsako- gar in svetujejo«. Tam so pred kratkim na literarnem večeru, ki se ga je udeležilo kar sto udeležencev, pred- stavili tudi novo slovensko knjigo »V razkošju^ hipa«, pesniški prvenec Šentjur- čanke iz Hruševca. BRANE JERANKO Nihče ni popoin v založbi Mavrice, celjske- ga zasebnega podjetja, je pred nedavnim izšla zbirka 555 šal, ki jih je zbral in ure- dil Marjan Furlan. Knjižico je avtor naslovil z reklamnim sloganom, ki ga je slišal še takrat, ko je bil zaposlen v Aeru, in mu je bil tako všeč, obenem pa je tako bli- zu resnici, da je tudi zbirka šal dobila naslov Nihče ni popoln. Sale sije Marjan Furlan za- pisoval že dalj časa. Izdal je tudi recept, kako si zapomni- ti šale. Najbolje je, pravi Marjan, da si jih človek za- pomni po vsebini. Zato so v knjigi razdeljene na živ- ljenjske, zakonske, zdravni- ške, o kanibalih in šolske. Političnim se je namenoma izognil, v znamenje protesta proti politikom, ki so delali v preteklosti toUko napak. Zbirka šal je oprernljena s karikaturami Grege Švaba ter ilustracijami Milana Ala- ševiča. Gre torej za tri Celja- ne, ki so včasih kar preres- nim Slovencem podariU zdravilo za vračanje dobre volje. Marjan Furlan pa na- poveduje, da zbirki šal v pri- Šestnajstletni Luka se vr- ne domov ob dveh zjutraj. Zaskrbljeni oče: »Kje si hodil tako dolgo, mule?« »Ko smo se vračali iz di- ska, se je v parku spustil pred nas leteči krožnik in Marsovci so nas zvlekli vanj in nas niso spustili. Ko bi ti videl, kakšne aparatu- re so bile tam notri I« »Kaj? Marsovci, leteči krožnik? Kaj pa misliš, da sem popoln idiot?« »Daj no, ata! Saj veš, da nihče ni popoln...« hodnosti še sledi zbirka afo- rizmov, ki naj bi jih izdala skupaj z Marjanom Bra- dačem. N.G. Koncert v Narodnem domu v celjskem Narodnem domu bosta danes zvečer ob 20. uri nastopila violi- nist Volodja Balžalorsky in pianist Christoph Theiler. Balžalorsky sodi po ocenah strokovne kritike med vo- dilne jugoslovanske violi- niste in uspešno nastopa v Jugoslaviji in tujini s svo- jimi recitali ali kot solist z mnogimi orkestri. Pianist Theiler prihaja iz Nemčije, kjer je že osvojil več na- grad, za kompozicijo pa je prejel nagrado mesta Stutt- gart. Tako se Celjanom da- nes obeta zanimiv in kako- vosten glasbeni večer, izva- jalca pa bosta predstavila dela Dvofaka, Debussyja, Srebotnjaka in Brahmsa. ZAPISOVANJA Mit o Madonni če je Warren Beatty »v po- stelji res prava ničla«, kot je za The New York Times izjavila Madonna, ne vem, ker še ni- sem bil z njim v postelji. Toda prekleto dobro vem, da drži ti- sto, kar je o Madonni izjavil Warren Beattv med snema- njem dokumentarno-igranega filma, Truth ar Dare: In Bed with Madonna (režija Alek Keshishian. ZDA 1991): »Ti očitno res ne moreš živeti brez kamere!« Ja, res je, Madonna ne le, da ne more živeti brez kamere, ona brez kamere sploh ne zna živeti. Brez kame- re in brez »teh prekrasnih ljudi okrog sebe«, kot je dejala v zadnjem kadru filma Sunset Boulevard Gloria Swanson. Kakorkoli že, Madonna je pos- nela svoj peti film, nastopila v njem kot glavna in tudi edina junakinja, to je vloga, sama na- stopila kot glavni in izvršni producent, scenarist (vkolikor sploh lahko govorimo o kakrš- nemkoli scenariju) ter deloma tudi režiser Blond Ambition Tourje bila turneja, ki jo je gospodična Ciccione pripravljala eno leto in med same priprave je sodil tudi film, ki gaje kasneje med samo turnejo po Združenih dr- žavah in Evropi tudi realizira- la. Z drugimi besedami. Ma- donna je želela ljudem prikaza- ti, da sama turneja, ki se zavle- če tudi preko celega leta. ni samo stvar koncertov, ampak tudi in predvsem druženja z ljudmi, ki jih videvaš samo na turneji ali med turnejo, raz- noraznih sprejemov, škanda- lov, prepovedi s strani recimo konzervativnega Vatikana in puritanske Amerike. Madonna seje. skratka, mednarodni jav- nosti predstavila ne le kot Ma- donna - ročk zvezda, temveč tudi kot Madonna - ženska kot vsaka druga, s svojimi proble- mi in problemčki. npr. men- strualne težave, ljubezenske avanture, izkoriščanja s strani organizatorjev in precejkrat tudi uradne politike, itd. Stoosemnajst minutni film bi lahko razdelili vs^j na dva dela. Najprej gre za del oziro- ma kadre posnete z dvaindvaj- setimi kamerami v barvah, ki so stvar v glavnem odrskega dogajanja in samega nastopa, ki ga Madonna imenuje »gle- dališka predstavitev moje glas- be«, nato pa za (obset^,.^ filma), kadre posnete;" ' belozrnato 16 mm (plus tonski in lučka-, nik, torej ekipa tref^i^Žl je minimalno), ki jo /pv j držal Alek Kesbisnian^ ameriški režiser, ki se je-v donno spoznal pre.;" Skratka, Alek je z, s tem filmom ni razt o sami sebi, česar se le - ' bal njen bivši ljubim- ser filma Dick Trac. Beattv, ampak gaji potegnila, mu dodnu, večje razsežnosti. sJ« la vsepovsod: v kuh:- steljo. v kopalnico... Madonna je skratka pon film o sebi. o svojem ner- vem mitu, o svoji zve vedno sijala. Kljub i v filmu ne z\'emo pravajcii vega o Madonni. pravnici ga. kar bi že ne vedeli ki\ donna se tega jasno zavekl vse tiste, ki pa o Madomt le to, da je skrajno kontioi] na osebnost svetovnegai bussinesa. pa le to: gospoi Ciccione je predvsem dirti zelo uspešnega podjetjak potem pevka, igralka, pi ka, skratka, zabavljač. Mii na ni le bitje z lepo post3\ fantastičnim glasom, kije: lo te svoje atribute dobm} dati, ampak je ženska, lai veda, da lahko v i"? uspeš le z nenehnim ii' odrekanjem in visokosti* samozavesti. Mador.r zaprav posnela filni tega sveta. O tem. k ženske živele, da bi: ne, katere so njihov sti, kako preživeti \ mu vladajo moški vrednote. In o tem nje je tudi treba j>- uspeha simpatične i'- čanke. Če ne veijar vite dve uri »v po>' donno«. Ne bo vamJi^^ Fotografije z razkošjem barv v četrtek so v likovnem salonu v Celju odprli še zadnjo razstavo umetniške fotografije v letošnji sezoni, razstavlja pa Elizza C. Wong. Njene barvne fotografije so nastale v ciklih, ki nosijo pečat osemdesetih let. Na teh fotografijah se kaže razkošje barv, tehnična brezhibnost in čutno vzdušje. Najpogostejši elementi, ki jih Wongova uporablja, so voda, zemlja, človeško telo, barva, tkanine, vrvi, na obali najdeni predmeti. Umetnica odkriva vedno nove oblike člo- veškega bivanja, vendar pa nikoli ne odstre zadnje tančice. Prve fotografske projekte je ustvarila v Italiji in Maroku, na Kikladih pa nastajajo fotoprojekti z mitološkim ozadjem. Skoraj pri vseh njenih fotoprojektih sodeluje kot »igralec« njen življenjski sopotnik Leos Montree. Elizza C. Wong pa se ne ukvarja le z umetniško fotografijo, temveč je tudi slikarka, scenografinja in esejistka. Rodila se je na Dunaju, kjer je tudi diplomirala scenografijo na Akade- miji likovnih umetnosti, študij slikarstva pa je končala v Pa- rizu. Razstava treh njenih ciklov, to je Hommage a Francis Bacon, Portret umetnika, Kraljica-Hommage a Saint-John Perse, je na ogled do 10. avgusta. GS NA CEUSKIH PLATNIH Odpadniki, ZDA, 1990 akcijski thriller Režija: Jack Sholder . ^ Igrajo: Kiefer Sutherland, Lou Diamond PhiU'P Gertz Trajanje: 106 min. Kiefer Sutherland in Lou Diamond PhilliP^; talentiranih novohollywoodskih igralcev, sta P'^'' skupaj v filmu »Mladi revolveraši«. Njuno sodel''|^^ bilo tako inspirativno, da soju angažirali še ^pyjjg| kih«, kjer Sutherland igra policijskega agenta, Indijanca iz Lakote. Sprva sovražna drug do kmalu pozabita medsebojne spore, saj imata skuF oba želita ujeti in se maščevati nekemu knmina' ^^^f Film odlikuje veliko napetosti, atraktivne scene in režya Jacka Sholdeija. > NAŠI KRAJI IN LJUDJE NT&RC 25. JULIJ 1991 - STRAN 9 if SIB še ni težav uai ^asi se obetajo ff^-skim bankam? Kako >%otekalo poslovanje ' 'bolj zaostrenih časih O tem smo se pogo- 2 direktorjem enote %nske investicijske ki svoj sedež •flcu,Danetom Seničem. 'Žrtiit: "^^ upoštevamo, tbanka začela poslovati Eega avgusta in da ni F^enjena z nobenim sta- f^potekarnim dolgom ali Jjno drugo dvomljivo in Ko terjatvijo, potem je ja ni bilo nikakršnih ; našem dosedanjem JU. Lahko rečem, da vihra šla mimo nas, rje je normalno po- , med varčevalci pa ni f nikakršne panike. Nor- 00 smo zagotavljali di- lsko gotovino, pa tudi de- 0 efektivo ter celo poto- liiefeke.« ,Kaj lahko poveste o de- jnem poslovanju?« j,nič: »Junija smo dobih velika pooblastila za devizno poslovanje. Sklonih smo tu- di dve pogodbi s tujima ban- kama, ki sta naši soustanovi- teljici, in v bodoče bomo de- vizna nakazila nakazovah preko teh dveh bank. Tre- nutno smo sicer še vključeni v sistem Abanke in Ljubljan- ske banke, računamo pa, da se bomo v kratkem povsem osamosvojili, in v ta namen bomo že v mesecu dni okrepljeni z novimi strokov- nimi kadri. »Sicer pa odku- pujemo devize po tečaju, ki se dnevno formira na ljub- ljanski borzi.« »Med ustanovitelji banke in varčevalci je tudi precej obrtnikov in podjetnikov. Kako je poskrbljeno za kre- ditiranje drobnega gospo- darstva?« Senič: »Kredite normalno odobravamo. Razdeljeni so v tri bonitetne razrede, od- visno pač od tega, za kakšno višino depozita se odloči po- sojilojemalec in kako je za- varovano posojilo: hipote- karno, s poroštvom ali zava- rovalnico. Obrestne mere znašajo od 65 do 85 odstot-_ kov, vse kredite pa dajemo' v efekti vi, in sicer na žiro ra- čun vsakega posojilojemal- ca. Tudi na tem področju za- enkrat ni nikakršnih težav.« JANEZ VEDENIK Soli nal pustijo dobro ime! -; oktobrom naj bi vse v Celju postale samo- ijaijavni zavodi, takrat naj se šole v celjski občini tu- preimenovale. Pobudo za ,menovanje so sprožili na aovni šoli Veljka Vlahovi- in na OŠ Prve celjske če- Matere osnovne šole, ki ^ bi se po odločitvi Sekre- )mia za družbene dejavno- v Celju tudi preimenova- la imajo »neoporečna« lena. Zapleta se predvsem preimenovanju osnovne ; Frana Kranjca v osnov- iolo Polule. Krajani Za- |sda se s preimenovanjem ?innj^jo. ?ran Kranjc ni bil nikakr- ypartizan! Bilje učitelj, ki iinašnji krajani imenuje- ^plemeniti učitelj. Leta je podaril sedemdeset svojega zemljišča ta- kratni Ciril Metodovi družbi z željo, da bi ta družba zgra- dila osnovno šolo vsaj za osem naselij, ki so tudi da- nes sestavni del naše kr^ev- ne skupnosti. V letu 1953 so krajani tako ustanovili svoj odbor in začeli z aktivnost- mi. Osemnajstega septem- bra 1955.-ega leta je bila tudi otvoritev te šole. Poimeno- vali sojo seveda po človeku, kije za to, daje ta šola sploh bila zgrajena, imel največ za- slug,« je povedal Mirko Paj, tajnik krajevne skupnosti Zagrad in dodal, da krajani preimenovanju nasprotuje- jo. O tem bodo razpravljali na svetu krajevne skupnosti, pripravljeni pa so sklicati tu- di zbor krajanov. Krajani bo- do tisti, ki bodo o smiselno- sti preimenovanja odločali, saj je, sodeč po pogovoru, učencem te šole vseeno, kakšno ime šola nosi. Zgodovina se torej ponav- lja. Partizanstvo, ki je bilo včasih povzdignjeno, danes skušamo izničiti in zopet povzdigniti kaj drugega. Stvar s preimenovanjem šol ima dosti pridevnikov. Je predvsem ironična in ab- surdna. Ravnatelji in sekreteirji se prepirajo o tem, kakšna ime- na bodo nosile šole. A niko- mur od teh v nebesa povz- dignjenih ljudi ne pride na misel, da ni ravno najbolj po- membno, kakšno ime nosi hram, iz katerega naj bi učenci odhajali v življenje polni učenosti. Morda pa se bo nekoč nekdo vendarle vprašal, če ni pomembneje to, koliko učenosti učenci iz teh hramov odnašajo... NINA - MARUŠKA SEDLAR lOMENTIRAMO Pobegniti - da ali ne? '^aj kasarna Španskih prostovolj- ■■na Reki ^'^boste fanta pustih v Celje, do- 2a sklep zveznega državnega ^sedstva veste, slovenski fantje pa ^kože od petka dalje slekU unifor- 'j'^ sluzih vojaški rok v Sloveniji? '^^Petan JA, Srb po nacionalnosti, je J^^'^^išnjih sedmih mesecih pokazal JJ^^vanje za skrb staršev. Fantu je I °°^r starešina. Tokrat je odgovo- Jj^^jnamo nobenih tehničnih na- ■^^ohenega smisla nima, da T. Prošnjo za izpustitev iz J A. Ko J dobili navodila, bomo odhod >>i''\r^^^ /antov uredili z enim odlo- ^^^enkrat. Kdaj bo to, ne vem. \ ° ^^^a še mesec dni.« vprašanje. lahko pustite vsaj v mesto? ne. iVe bo mogoče. Dobili smo ''navodilo, da fantje ne smejo iz ; "icc...« vv^^^f^a se boji pobegov. Začel seje kodh^ bo težko zaustaviti. iff, ki je resnična, kajpak ni ?tf, Zagotovo je še zanimivej- '•:} f^p^^ se je v zadnjih tednih, pose- ki,;,! ^ojno v Sloveniji in po njej, Vn L..^ "Mladimi fanti v J A. Ne le Sse? f"^- Mladeniči, stari okrog Min ' komentirajo dogajanja ^'sv^j^^^^^enje vojaškega roka vsak ^^^JknT^^^' "-^^am samo še nekaj \l °t rnesec dni. Ne bom pobegnil. sl,"^ konca.« %^^^Jčan: » V taki armadi ne žeUm ojašicega roka.« Zrenjeninec: »Ce bi pobegnil, mi ,deda' tega ne bi nikoli odpustil.« Banjalučan: »Ne bi rad ostal. Imam dovolj. Sedem mesecev je več kot do- volj. « Hrvat, Šibenčan, je pobegnil pred dnevi. Starešina mu je neizmerno za- upal. Fanta so nadzirali, kajti Sloven- cem in Hrvatom v armadi izmerijo vsak korak. Tudi v stranišče. Šibenčan seje navidezno zadovoljen poslovil od staršev, odšel v vojašnico, nato pa še isti večer »zbrisal«. Pobeg je bil dobro preštudiran. A čeprav so prepovedali izhode v mesto, se pobegi nadaljujejo. Celjska družina, kije pred vrati vojaš- nice španskih prostovoljcev na Reki čakala fanta, je kar naravnost poveda- la: »Danes ga odpeljemo...« Posrečilo se jim je, da seje fant oblekel v ,civil- ko' (v mesto vojaki ne hodijo več v uni- formi zaradi neprijaznih pogledov in reakcij meščanov). To je pomenilo, da je nekdo med starešinami le prekršil ukaz. Toda vojaka je družina pripeljala nsizaj. Morda bo raje čakala na tehnič- na navodila za izpustitev slovenskih vojakov iz J A. Strah pred posledicami, če pobeg- ne? Strah pred pobegom? Ponos? Zvestoba načelom? Prijateljem v voj- ski? Gnus pred besedo - dezerter? Omahovanje, ker ne ve, kaj je bolj prav? Obljuba starešinam? Koliko vprašanj in koliko stiske! Ti- sto, kar doživljajo slovenski fantje v JA, zbegani zaradi navidezne proste izbire, ki jo glede služenja vojaškega roka kar naprej proglaša uradna slo- venska poUtika, še bolj zbegani zaradi pritiska staršev, pritiska in nadzora v armadi, pritiska okolice, v kateri je kasarna, pa tudi zaradi izrednih raz- mer, ki so v Jugoslaviji, je huda preiz- kušnja. Pritiski in dvomi. Nezaupanje z vseh strani. Slovenski fant, stražar pred vojašnico: »Ljudje pripeljejo pred vrata vojašnice in provocir^jo. Kaj nsu naredim ? Ali sem kaj kriv? Tih sem in poslušam.« Morda je v tem trenutku za sloven- sko politiko položaj slovenskih voja- kov v vojašnicah JA obrobno vpraša- nje. Točneje - morebiti gaje treba pač reševati v paketu pogajanj z JA. Ven- dar pa ni odgovorno kar naprej sejati v javnosti obljube, kot da lahko naši fantje ta trenutek slečejo uniforme in gredo domov. Ministrstvo za obrambo ali republiški sekretariat za informaci- je bi morala relativirati izjave dr. Jane- za Drnovška. V teh časih je treba pri tako občutljivih vprašanjih, kot je iz- pustitev slovenskih fantov iz JA, jav- nosti natančno pojasniti postopek in povedati, kaj se sploh lahko naredi. Psihični pritisk na starše in mlade fan- te se stopnjuje. Logika armade in poli- tike pa se na to ne ozira. To je logika svojevrstne brezbrižnosti in brezduš- nosti. Če do včeraj še niso bile znane vse nadrobnosti zastran umika JA iz Slo- venije, so zdaj nekatere tehnične na- drobnosti že jasne. Republiški sekre- tariat za ljudsko obrambo n^j javnosti nemudoma sporoči, kdaj bodo sloven- ski vojaki lahko regularno, brez pobe- gov, brez strahu, brez dvomov, kaj je prav in kaj ne, odšli domov. Ali bodo, denimo, slovenski fantje v JA na Hrvaškem doživeli še eno voj- no? Ali ni to igra z mladimi življenji? JOŽE VOLFAND cm 93 letnik Prejšnji teden je v Grižah praznoval 93. rojstni dan Franc Podlesnik, ki je tudi najstarejši krajan v tej kra- jevni skupnosti. Ob tej pri- ložnosti so ga obiskali pred- sednik KS Griže Franc Tra- tar, predsednica za socialno varstvo v KS Cvetka Kneže- vič in tajnik KS Ignac Mastnak. Franc Podlesnik nas je ob našem obisku presenetil s svojo vitalnostjo, živim pri- povedovanjem in z veseljem, ki ga je pokazal ob našem obisku, saj jih, kot sam pra- vi, nima veUko. Rodil se je v Grižah, se izučil za čevljar- ja, potem pa odšel na fronto, saj se je začela prva svetovna vojna. Bil je na soški fronti, v Gahciji in še po drugih kra- jih ga je vodila vojaška pot. Vse nevarnosti je srečno pre- stal in se po končani vojni vrnil domov. Začel se je uk- varjati s čevljsirstvom, ker pa tam ni našel pravega zasluž- ka in zadovoljstva seje začel udinjati na kmetijah. Pone- kod je služil tudi po več let. Sedaj živi sam v svojem sta- novanju v Grižah, še vedno sam skrbi zase, v veliko po- moč pa so mu Holobarjevi in drugi. Franc je bil vse življenje samski, sam pa je to poko- mentiral: »Predno sem šel v vojsko, sem bil še premlad za ženitev, pozneje pa me je minilo veselje do žensk.« Na sliki: Franc Podlesnik s predstavniki KS Griže, ki so mu ob 93. rojstnem dnevu prišh čestitat in mu izročih darilo in šopek. T.TAVČAR Telovadnica »visi« v zraku Telovadnico oziroma več- namensko dvorano so sku- paj s celotnim programom samoprispevka pred volitva- mi vključile v svoje progra- me skoraj vse konjiške poli- tične stranke. Takrat je bilo predvideno, da bo izgradnja telovadnice pri osnovni šoli Edvarda Kardelja v Sloven- skih Konjicah stala 30 milijo- nov dinarjev, sedaj pa je očit- no, da bo stala vs^ 45 milijo- nov dinarjev. Gradbena dela so v glav- nem zaključena, v telovadni- co pa so iz samoprispevka in proračuna vložili že 25 mili- jonov dinarjev. Denarja iz teh virov zmanjkuje in očit- no bi bilo potrebno za do- končanje del najeti posojilo. Glede na to, da je celoten proračun v občini težak 160 milijonov dinarjev, bi bilo 20 milijonov kredita krepka obremenitev. Poslanci ob- činske skupščine se bodo za- to morali v četrtek odločiti ali zanj ali pa za prekinitev del. Odločitev ne bo prepro- sta, saj bo treba tehtati veli- ke kreditne obveznosti in de- janske potrebe po tej telo- vadnici, ki naj ne bi služila zgolj šolarjem, ampak tudi športnim klubom in rekre- ativcem. MBP Bo šola v Dobju dokončana do septembra? Osnovna šola Dobje, ki je imela do sedaj samo štiri raz- rede in je bila podružnica Osnovne šole Kozjanski odred Planina pri Sevnici, naj bi prvega septembra za- čela s samostojnim vzgojno- izobraževalnim delom. Di- rektor Vzgojno-izobraževal- nega zavoda Šentjur pri Ce- lju, Franc Krampi, je pove- dal, da so že pripravih kon- cept začetka dela in obliko- vali pedagoški koletiv, zara- di nizkega števila oddelkov pa bodo morah učitelji svoje delo dopolnjevati še z delom na Osnovni šoli Planina. Šo- lo v Dobju bo obiskovalo stopetinštirideset otrok, v posameznem oddelku bo povprečno od osemnajst do dvajset učencev, kar je bhzu spodnje meje, ki jo dovoljuje Republiški zavod za šolstvo. Izgradnja osemletke je bila zagotovljena iz Sklada za razvoj manj razvitih območij v Sloveniji, republika je iz programa 2000 kvadratnih metrov osnovnošolskega prostora prispevala okoh šti- rideset odstotkov sredstev. Vendar pa so s tem denarjem lahko pokrih le izgradnjo pr- ve in druge faze, ki zajemata vrtec in oddelke od prvega do osmega razreda, denaija pa je zmanjkalo za izgradnjo telovadnice, nakup notranje opreme in ureditev okohce. Na VIZ se zavedajo, da rav- no to pogojuje pridobitev uporabnega dovoljenja, zato se trudijo, da bi zbrah po- trebna sredstva. Za izgrad- njo samega skeleta telovad- nice so potrebo vah 1,5 mih- jona din, za njeno dokonča- nje pa bi morali zbrati še pre- cej več denarja. Kljub temu pa na VIZ upa- jo, da bo telovadnica do sep- tembra dokončana, pri tem pa se sklicujejo na zagotovila o pomoči s strani Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju. Ob tem se v Dobju zavedlo, da se sep- tember približuje, nadaljnja dela na objektu pa S9 odvis- na zgolj od sredstev Šentjur- ske občine in njenega prora- čuna. PETRA DEŽNIKAR 10. STRAN-25. JULIJ 1991 NT&RC ŠPORT Prvi Goljsici triatlon 81 triatloncev se je pome- rilo na prvem celjskem tri- atlonu, od tega približno 10 Celjanov. Plavali so na 1500 metrov v Šmartinskem je- zeru, prekolesarili dva kro- fa (42 kilometov) okrog martinskega jezera in pre- tekli 10 kilometrov od Hale Golovec do Šmartinskega jezera in nazaj. Večina tekmovalcev je bila z organizacijo zadovoljna, čeprav so mnogi menili, da je bila na minulem triatlonu v Braslovčah organizacija boljša, bilo je namreč več oz- načb. Triatloni so tudi prijet- na srečanja z znanci, s prija- telji, triatlonce druži športni duh, naužijejo se zelene bar- ve, tu in tam pa jih zmoti tudi kakšen obad. Ponavadi so triatloni in druga športna srečanja orga- nizirana v dopoldanskem ča- su, nedeljski triatlori pa je bil ob 14. uri. Dr. Rudi Škapin je to komentiral takole: »Ob tem času ni povečanega pro- meta, ki bi v dopoldanskem času motil organizacijo. Veli- ko vlogo pa igra pri triatlonu vročina, posebno pri teku, ko so tekmovalci po plava- nju in kolesarjenju že utruje- ni in je večja temperatura sredi opoldneva na tekaški progi lahko zelo usodna.« Prvi je na cilj pritekel Jani Tomšič, ki je vodil v vseh treh disciplinah: »Bilo je tež- ko, proga je bila malce str- ma, vendar sem že na začet- ku, pri plavanju, poskušal kontrolirati dirko tako, da sem takrat prevzel vodstvo. Progo sem poznal, pri teku pa je bila odločilna le še tak- tika. Imel sem malce proble- mov z žuljem na nogi, ki mi je ostal kot spomin na minu- lo tekmovanje.« Prva ženska, ki je pritekla na cilj je bila Nataša Nakrst, ki je lani zmagala na Bra- slovškem triatlonu. To je njena tretja zmaga na repu- bliškem prvenstvu: »Vreme je bilko prijetno, sicer na za- četku malce soparno, kaplje dežja ob koncu pa so bile prav blagodejne. Leto ali dve še nameravam ostati v tem športu, potem pa se posvetiti še čemu drugemu. Starši bi radi videli, da bi se ukvarjala s čim manj napornim, jaz pa brez športa ne morem.« SIMONA BRGLEZ Foto: EDO EINSPIELER PANORAMA Triatlon Celjski triaUon Moški: 1. Tomšič (Tacen) 1:57:42... 22. Pire 2:22:11, 26. Glavnik 2:23:17, 30. Tanko 2:25:48, 54. Selčan 2:43:22, 63. Kos 2:55:19, 64. Vodlan 2:56:18, 66. Skamen 2:59:38, 74. Cigler 3:10:51, 76. Kumer (vsi Ce) 3:14:22; ženske: 1. Nakrst-Ko- smač (N. Gor.) 2:13:19, 2. Co- kan (Ce) 2:29:42. Vaterpolo RP Rezultati: 1. kolo - v Kra- nju: Neptun - Vodovodni stolp 9:5, Neptun - Kamnik 20:3, Neptun - Žusterna 6:7; 2. kolo - v Celju: Neptun - Di- skoteka Gorjanc 12:12, Neptun - Kokra 11:10. Vrstni red po prvem delu: Diskoteka Gor- janc (tekma manj) in Neptun 7, Vodovodni stolp 6, Kokra in Žusterna (tekma manj) 4, Kamnik 0. Vaterpollsti spet med najboljšimi Celjske vaterpoliste sta letos okrepila trener Toma Balderman m odlični vratar Tomaž Poljšak, nekdanja igralca prvoligaške ekipe Triglava pa imata nemalo zaslug za ponovni preporod Neptuna, ki je bil pred več kot tremi desetletji slovenski prvak. Za Celjane letos igrajo: Poljšak, Božič, Jeranko, Rozman, Pihlar, Zupane, Planinšek, Bordon, Ošlak, Glavan. Škerl, Šumečnik, Jelen in Presečnik. Na sliki: prizor s sobotne tekme republiške hge med Neptunom in Kokro. Foto: EDO EINSPIELER SNL Z 18 klubi Končan prestopni rok Izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije bo danes še sa- mo formalno potrdil razširitev republiške lige na 18 klubov m vrnitev vseh štirih (bivših) me- drepubliških hgašev Maribora, Rudarja, Izole in Kopra. Novo prvenstvo se bo začelo 18. av- gusta, v družbi najboljših slo- venskih enajstene (manjkala bo samo Olimpija) bodo tudi velenjski Rudar, Ingrad Kladi- var in Steklar. Teden dni poz- neje bodo štartali še območni bgaši; v 14-članski vzhodni hgi bosta celjsko regijo zastopala Dravinja in Partizan Hmezad. Medtem se je končal stopni rok in prva izhodii< novi prvenstveni štail opravljena. Pripravili smo gled sprememb pri vse' ■ ligaših iz naše regije, k v novi sezoni tekmovali repubhških konkure: v vseh klubih pa so k na šemu moštvu priključil:' mladincev. Rudar PRIŠLA: Cvikl (M^' Magrič (Era Šmartno). . ODŠLI: Brdžanovič, I (oba SAK Celovec), M» (Doboj), Dabanovič »"^ registracija - Maribori Ingrad Kladivar PRIŠLI: Pevnik (Kop'' polovec (P. Hmezad), ^■ (JA), Zukič (Kovinar). ^ ODŠLI: Selmanovič,« šak (oba P. Hmezad). ' (Avstrija), Zver (Mura)," Steklar PRIŠLA: Brundič, 'j (Zenit^ Kumrovec). j, ODŠLI: Prevolšek(A^ Kovačec (Straža), Hor^, Šemnički (oba Zagora^ dej (Pregrada). Partizan Hmezaii PRIŠLA: SelmanoJ beršak (Oba I. Kladiva,, ODŠEL: Topolovec divar). Dravinja PRIŠLI: trener SivJJi boda B), Marguč, ^'^ Boč). ti* ODŠLA: Jošt (Raf'"' Penič. y POGLEDI Zadnji Mohikanec Vodstvo Nogometnega klu- ba Olimpija je sklenilo, da bo njihovo člansko moštvo še na- prej igralo v I. jugoslovanski ligi. Če bodo Ljubljančani 3. avgusta res začeli tekmo 1. ko- la s Partizanom v Beogradu, nihče ne more stoodstotno po- trditi. Razmere pri nas so takš- ne, da se v naslednjih desetih dneh lahko spremeni še mar- sikaj. Za 27. julij je napovedana konferenca Nogometne zveze Jugoslavije, zato še ni izključe- na možnost, da bi I. ZNL v je- senskem delu igrah v dveh skupinah: zahodni (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovi- na) in vzhodni (Srbija, Črna go- ra, Makedonija) s po desetimi klubi. Spomladi naj bi najbolj- ši igrali končnico prvenstva za naslov prvaka in uvrstitev v evropske pokale. Olimpija se skuša normalno pripravljati na prvoligaški start. Če se bodo varnostne razmere tako poslabšale, dane bo zagotovljena varnost poto- vanj in nastopov, bodo ustrez- no ukrepali, zato še ni izključe- na možnost, da bi v primeru »negativnega razpleta« Olim- pija zaigrala v slovenski ligi. Za to konkurenco so se že pri- javili Maribor, Izola, Koper in velenjski Rudar, ki imajo pra- vico nastopa v medrepubliški hgi - zahod, a so varnostne raz- mere na področju te lige in predvsem potovanja skozi Kninsko krtino življenjsko nevarne. Ljubljanski prvoligaš je do- živel številne strese. V sezoni 1990/91 so Olimpijo vodili trije trenerji (Šoškič, Dogandžič, Mendaš). Predsednik kluba inž. Ivan Zidar je končno le naredil carski rez, ko je odslo- vil nekatere vodilne ljudi iz upravno-administrativnega aparata kluba. Napake delova- nja srbsko-črnogorskega lob- bya okrepljenega z nekaterimi Slovenci odpravlja ekipa na čelu s Petrom Amerško^. direktorjem kluba, ki Si • bro znašel v tej vlogi in se^tj uči. ^ Zaradi vojne so jgrajc,^ pravami začeh z desetdni zamudo. Z velikimi tiapo^ le uspeh vsc^j deloma re^^l narne probleme (obveal do igralcev), do veiiJciij ^ memb pa je prišlo v igra]* kadru. Vsi igralci, ki som v Ljubljano iz Srbije Zečevjč, Maric, Bosiijfič, zahtevah izpisnice in jih jJ tudi dobili, če plačajo zali'. no odškodnino. Filip Mendaš, vodja stre, nega štaba, kije za pomotj izbral nekdanjega asa ofe.. Danila Popivodo, je za okit- tve izbral le igralce iz ski skega prostora in mladim^, moštva en^jsterice z Betr da. Igralska zasedba ed slovenskega prvoligaša jr po prihodnost, vprašanjt kako se bodo nekateri n:.. neizkušeni igralci znašli klu jugoslovanske lige. zanesljivo pod vplivom : ne politike in različnih . resov. Ljubljančani lahko ra- mah po Jugoslaviji priča- »neprijetne sprejeme- v. niške kraje, a upajo, da ob ukrepanju organov vse tovrstne težave premij in uspešno nastopati. Vkli bilo vloženega preveč dem da bi se kar tako odpovedat ZNL. 4 RAZNO NT&RC 25. JULIJ 1991 - STRAN 11 ■10 lorenci, napove- 'ii"" študent, neutruden ugank in nastav- ek ie v petek preko- "Sbe. V Petkovem • : je zastavil tako za- '■■,Jko, da jo je razrešil KMe koliki poslušalec. t, s pomočjo knjige, l^^jenašel uganko spo- ^^'sebino in rešitvijo. ,.i«n Kranjc ni več ru- ^^^rtiveč vroč. Iz Rume- bo skočil v Vroči fi liot prvi večji podvig ■.^dločil s pomočjo po- ;.,^evr izbrati Miss Celja. %gov je v petek dobil % zaskrbljujoče pa je, '''Ijih posredovale pred- ^^poslušalke. Mko Šetina, tonski ^ Radia Slovenija, je li prenose že iz Himalaje, bilje tudi v jadrnici Sterka, in človek bi 'd da ga pri delu ne more presenetiti. Toda (boto, ko je realiziral pre- '^odd^^ i^ Snežne jame iRaduho, je presenečen 0}jal, da ima prvič ^^enju studio med jago- '-j (K.0 je bilo oddaje ko- Ijsgod ni bilo več. Za to rioskrbela Nataša Gerkeš.) ^seje zgodilo. ŽeljkoZu- ,j šel po gobe. Seveda le 'i^sko terensko ekipo in fcar/i celjske gobarske one. Ker je dokazal, da i (udi terenska javljanja (španska vas, ga v pri- iaje čakajo nove delovne bosti. hmdelc Pungerčič je na menem dopustu. Njego- mlna miza še vedno od- i Frančkovo delovno no. Nekaj reda je v kre- :ir\ered skušala te dni sti mesarska muha. Ne- iiica je pod bremenom ienega ji dela izdihnila fdaj počiva v miru na pi- mizi. ^icam v naši redakciji j« v prihodnjih mesecih ™ Urša Selišnik. ■■^■'■ki pa, seveda, v jok! Navdih v pravijicali Kamilo Lorenci je pred tremi leti pričel na Radiu Ce- lje delati kot napovedovalec. Kmalu se je izkazalo, da ga lahko porabimo še za marsi- kakšno drugo opravilo. Tako je kmalu pričel sestavljati uganke za poslušalce, njego- va iznajdba pa sta bila tudi inšpektor Martinček in go- spa Malči, ki sta poslušalce Radia Celje razveseljevala in nagrajevala lansko poletje. Sredi letošnje zime pa je ka- milo spet prinesel šop idej za poletno radijsko shemo. Obe nagradni igri, ki sta na sporedu ob ponedeljkih ozi- roma ob sredah, sta Kamilo- vo maslo, zato ju sam tudi realizira. Njegova domišljija je namreč neizčrpna, če ga boste vprašah od kod mu ideje, pa bo odgovoril: »Gre za nenadni preblisk, ideja mi pade v glavo kar sama. Neke vrste aha efekt je to.« V iskanju zlatnika, ki ste ga poslušalci ob pomoči Ka- mila prvič uprizorili minulo sredo, je Kamilo v igro vne- sel vehko pravljičnega. »Pravljične stvari so mi zelo všeč, ker tudi sam še vedno rad berem pravljice. Takšne, ki so namenjene mladostni- kom in starejšim. Na primer Tolkien Hobit in Vodovniko- va vesina, pa tudi nad Piko Nogavičko sem še vedno navdušen. Šele sedaj sem odkril, da sploh ni za otroke, temveč da lahko odrash v njej najdemo marsikaj za- se. Toliko prefinjenih štosov ima.« Kamilo prisega na domi- šljijo in meni, da si žeh, da bi je imeli čimveč tudi poslu- šalci, kajti le tako bodo lah- ko z veseljem reševah na- gradne uganke. Včasih je Kamilo slabe volje, če poslu- šalci kar kličejo, zato, da bi sodelovali, ne pa da bi dejan- sko razmishh o vprašanju, ki ga zastavlja. Potem se zgodi, da so odgovori popolnoma nelogični. Še posebej pri igri asociacij se je to pokazalo, pravi Kamilo. Sicer pa je navdušen nad številčnim od- zivom poslušalcev na njego- vi igri in upa, da bo takšen ostal tudi v prihodnje. N.G. RADIJSKI OPOMNIK! V torek popoldne vas bo- mo odpeljali na pašnike pod Raduho. Tam bodo Nataša Gerkeš ter tehnika Slavko Šetina in Bojan Pišek preži- veli popoldne v družbi s pa- stirjem, ki že več let preživ- lja poletne mesece sam v pla- ninah in pase govejo živino okoliškim kmetom. Košček stare romantike bomo sku- šah preko radijskih valov prenesti do ušes poslu- šalcev. Sicer pa vas vabimo, da prisluhnete našemu sporedu kar vsak dan, saj se pogosto pripeti, da vas na kakšno za- nimivo oddajo v tej rubriki ne opozorimo. In ne pozabi- te, še vedno je poletje, in s tem čas za nagradne igre. Kamilo Lorenci vas čaka ob 16^ ob ponedeljkih v igri aso- ciacij in ob sredah v lovu na zlatnik. Naravnajte gumbe radijskih sprejemnikov na UKV 100,3 MHz ah 95,9 MHz! Mavrični loki na Radiu Ce- lje so te dni poletno obarva- ni, kar pomeni, da so teme lahkotnejše in upamo da za vas, poslušalce, tudi zanimi- ve. In čemu boste lahko pri- sluhnili v prihodnjih dneh? Že danes, v četrtek, bo Si- mona Brglez v Mavrici pred- stavila delovanje CB klubov. Obiskala je dva, ki delujeta na Celjskem, se pogovarjala s člani le-teh in izvedela kup zanimivosti. V soboto vas bomo v Ma- vrici popeljali ob jezera na Celjskem. Seznanili vas bo- mo s turistično-gostinsko-re- kreativno ponudbo, skušah pa bomo izvedeti tudi kakš- na je kakovost voda v jezerih na Celjskem. Lestvice Radia Celje Tuje zabavne melodije: 1. falling-julie christie (10) 2. jealousv - pet shop boys (5) 3. miracle - whitney houston (4) 4. step back in the time - kylie minogue (5) 5. rush rush - paui_a abdul (5) 6. love is a vvonderful thing - michael bolton (3) 7. let there be love - simplev mind (10) 8. the shoop shoop song - cher (2) 9. fangad my religion - carol (8) 10. the motown song - rod stevvart (1) DomaČe zabavne melodije: 1. polnoč-zeus (6) 2. objemi me - chateau 5 3. morski pozdrav - don mentonv band (4) 4. če bi ml srce dal - damjana in hot hot hot (5) 5. zapri oči - šank ročk (3) 6. tea for two - moulin rouge (7) 7. s kitaro po svetu - ringlšpil (2) 8. danes mi je šestnajst let - irena vrčovnik (6) 9. si si simona - tomaž domiceu in prijateui (2) 10. neko noč - pop design (1 lestvici tujih in domačih zabavnih nfteiodij sta na sporedu radia celje vsako soboto ob 17.30 uri. Narodnozabavne melodije: 1. kaj je sreča-marela (9) 2. morje valovi - rž (6) 3. spet si z nami - rogaški instrumentalni kvintet (3) 4. šopek cvetja - plut (10) 5. pidžama bar - alfi nipič (6) 6. lepo je s teboj - vesna (4) 7. spet sem doma - andre blumauer (2) 8. lepa so jutra - verderber (5) 9. za ljubi mir - fantje z vseh vetrov (2) 10. reka življenja - fantje treh dolin (1) lestvica narodnozabavnih melodij je na sporedu radia celje vsak ponedeijelt ob 17.30 uri. Predlogi za lestvico tujih melodij: it aint over til its over - lenny kravitz i dont wanny cry - mariah carey Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: skuštrana - zoran predin in los malancanos kako je to lepo - panda Predlogi za lestvico narodnozabavnih melodij: naša mladost - stopar rada se je smejala - melos Nagrajenca: Suzana Kocjan. Vrbje 80, Žalec Darko Ocvirk, Slomškova 15, Šentjur Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v prodajalni MELODIJA v Celju. SREDNJA TEHNIŠKA ŠOLA Celje, Pot na Lavo 22 RAZPISUJE Izobraževanje ob delu za naslednje usmeritve in programe: I. STROJNIŠTVO 1. skrajšani program: obdelava kovin in upravljanje strojev. Izobraževanje traja eno leto. POGOJ: nedokončana osnovna šola 2. srednji program iv. stopnje (poklic): oblikovalec kovin, monter in upravljalec energetskih naprav, vzdrževalec strojev. Izobraževanje traja dve leti. POGOJ: dokončana osnovna šola in zaposlitev v stroki. 3. srednji program v. stopnje: strojni tehnik Izobraževanje traja dve leti. POGOJ: poklic kovinarske stroke in eno leto delov- nih izkušenj. 4. srednji program (izs) v. stopnje: specialist-zlatar Izobraževanje traja 54 tednov. POGOJ: poklic zlatarske stroke in pet let delovnih izkušenj v poklicu. II. ELEKTROTEHNIKA 1. srednji program v. stopnje: a) elektrotehnik energetik b) elektrotehnik elektronik Izobraževanje pod a) in b) traja dve leti. POGOJ: poklic iz elektrotehniške usmeritve in eno leto delovnih izkušenj. III. KEMIJSKA DEJAVNOST 1. skrajšani program: pripravljalec kemikalij in upravljalec kemijskih naprav Izobraževanje traja eno leto. POGOJ: nedokončana osnovna šola. 2. srednji program iv. stopnje (poklic): kemijski procesničar Izobraževanje traja dve leti. POGOJ: dokončana osnovna šola. 3. srednji program v. stopnje: kemijski tehnik Izobraževanje traja dve leti. POGOJ: poklic v kemijski stroki in eno leto delovnih izkušenj. IV. GRADNJA 1. srednji program v. stopnje: delovodja v gradbeni- štvu Izobraževanje traja eno leto in pol. POGOJ: poklic iz gradbene stroke in pet let delovnih izkušenj, od tega dve leti vodenja skupine. 2. srednji program v. stopnje: gradbeni tehnik Izobraževanje traja dve leti. POGOJ: poklic iz gradbene stroke in eno leto delov- nih izkušenj. vsak petek E\lflS 12. STRAN-25. JULIJ 1991 NT&RC Klepet z velikim slovenskim humanistom Dr Janez Milčinski pravi, tla mora biti profesionalnost na prvem mestu, kasneje se čustvom nI mogoče Izogniti Kaj vse bi lahko napisali o doktorju Janezu Mil- činskemu? Slovencu, ki je za slovenstvo napravil toliko dobrih stvari, pa čeprav so bile marsikdaj zaznamovane s tragedijami. Ko omenjamo njegovo ime, vemo, da gre za predsednika slovenske Akade- mije znanosti in umetnosti, rektorja slovenske uni- verze... Pogovarjati se s človekom, kakršen je dr. Milčinski, je seveda posebno doživetje. Je pa v vsa- kem primeru težko pripraviti intervju za objavo, kajti že o enem samem vprašanju bi lahko misli razpredali neskončno dolgo, zlasti pa temeljito. Predvsem zato, ker gre za človeka, ki ogromno ve. Vsak poskus intervjuja je zato skoraj nujno obsojen na površnost. Toda že nekaj misli, ki morda žulijo tudi Slovence, je lahko dragocenih. Naj tudi ta in- tervju, ki smo ga z uglednim Slovencem in velikim humanistom opravili v Zdravilišču v Laškem, iz- zveni v tem smislu. Sem proti rušenju spomenikov - študirali ste medici- no in opravili doktorat na pravu. Vemo, da ste bili eden izmed tistih, ki je postavil temelje za partizansko zdravstvo. Kako danes gledate na svoje poslanstvo med vojno? Se zlasti zato, ker obstoja vse več prizade- vanj, da bi skrčili vlogo partizanov med drugo svetovno vojno... J. Milčinski: »Še danes sem ponosen, da sem lah- ko sodeloval v partizan- skem zdravstvu. Ponosen sem na sodelavce, ki so bili zdravniki in na druge sodelavce, ki so mi poma- gali. Lani sem zadnjič obiskal ,svojo' bolnišnico Zgornji Hrastnik, ki je še vedno lepo ohranjena in upam, da bo še dolgo. Ne bi rad, da bi iz nje delah svetišče ali kakšen mit, pač pa si želim, da bi se ohranila kot prezentacija zgodovine slovenskega zdravstva. Partizanske konspirativne bolnišnice so bile nekaj posebnega v svetovni zgodovini. Že kot ideja je šlo za izjemno stvar, kar velja tudi za njeno izpeljavo. Skrite partizanske bolnišnice, globoko v gozdovih, so si ogledali razni predsedni- ki akademij in rektorji univerz iz tujine. Vsi so menili, da gre za enkraten in neponovljiv pojav v vojni medicini. Moram vam povedati, da sam ze- lo spoštujem spomenike in vedno postanem žalo- sten, ko vidim pojave iko- noklazije.« - Je bila odločitev, da greste kot zdravnik v partizane, težka? J. Milčinski: »Pred- vsem moram reči, da je bila odločitev premišlje- na. V njej ni bilo nič ro- mantike. Zavedel sem se, da me čakata negotovost in tveganje. Težko se je bilo odločiti, za odločitev pa mi nikdar ni bilo žal.« - Verjetno vam je pri- manjkovalo anestetikov, instrumentov, zdravil... Marsikdaj se je bilo tre- ba na hitro odločiti in opraviti tudi kakšno am- putacijo ... J. Milčinski: »To, kar ste našteli, da nam je pri- manjkovalo, še ni bilo najhuje. Najtežje je bilo, da smo bili strokovno premalo opremljeni, dela- ti pa smo morali v razme- rah, ki še zdaleč niso bile podobne temeljnim de- lovnim pogojem na kirur- škem oddelku. Ko danes gledam nazaj in razmi- šljam o amputacijah, bi lahko rekel, da smo se za- nje včasih odločali pre- pozno, ker smo želeli ohraniti poškodovani ud.« - Kaj vas je vodilo, da ste se koi zdravnik odlo- čili za delo v patologiji, oziroma sodni medicini? J. Milčinski: »To je bilo naključje. Odpre se pač neko delovno mesto, nek- do te opazi in bi te rad imel za sodelavca. Že med vojno sem za potre- be ljubljanskega kazen- skega sodišča nastopal kot izvedenec. Obravna- vali smo primere umorov, detomorov in nepojasnje- nih smrti. Po vojni pa me je fakultetni svet izvolil za učitelja sodne medici- ne in na novo ustanovlje- ni popolni medicinski fa- kulteti. Za to, kar sem de- lal, mi nikdar ni bilo žal.« Politika se ni vpletala v sodno medicino - Se je politika kdaj vpletala v delo sodne medicine? J. Milčinski: »Moram reči, da ne. Uživali smo zaupanje do stroke in tu- di spoštovanje. To vam lahko potrdijo tudi ljudje iz naše stroke. Če bi se politika vpletala v naše delo, ne bi tudi drugod v svetu uživali toliko za- upanja. Nikjer niso v nas videli kakšnega servisa režima ali policije. Če bi ga, me nikdar ne bi izvoli- U za predsednika medna- rodne akademije za sod- no medicino, sem pa tudi član številnih strokovnih združenj po vsem svetu. Marsikje v svetu pa je bi- lo precej drugače. Zlasti v vzhodnih državah.« - Nevoščljivost je pač ena izmed grdih člove- ških lastnosti. Ste jo kdaj opazili tudi v vaši stroki? J. Milčinski: »Nevošč- ljivost kot pojava, nisem opazil. Bolj je šlo za ka- rakterne slabosti ljudi, ki so si včasih rekli: »Nare- dimo mu pač škodo, če se že njegovega mesta ne moremo polastiti. Na te zadeve gledam bolj kot zdravnik. V takšnih lju- deh vidim tudi psiho- pate.« - V knjigi, ki je lani iz- šla pri Prešernovi druž- bi, ste med drugim zapi- sali, da je v vas zakopa- nih precej človeških usod, ki jih nikdar ne bo- ste nikomur izdali... J. Milčinski: »Zdrav- nik, pa naj bo to terapevt ali analitik, ve za stvari, ki globoko segajo v intimni svet pacientov. Mnogo- krat gre za stvari, ki lahko drugega žalijo, ki nikoh ne zastarajo in lahko ved- no znova odpirajo kakšno bolečo rano. Na to sem vedno pazil^ kolikor sem le mogel. Že v začetku sem se sprijaznil, da o ne- katerih stvareh ne bom nikdar govoril. Morda sem bil kdaj še premalo molčeč.« - Doživljali ste mnoge katastrofe - Potresi v Skopju in severni Afri- ki, poplave v severni Ita- liji, nesreča Adriinega letala na Korziki. S svo- jimi sodelavci ste prišli na prizorišča teh trage- dij in videli marsikaj grozljivega. Kakšni so bili občutki ob pogledih na takšne tragedije? j. Milčinski: »Vedno je bilo težko in boleče. V za- vest pa nam je prišlo, da se moramo teh stvari loti- ti predvsem profesional- no. To je tisto, kar daje človeku moč, da lahko takšne stvari mimo ovrednoti, ne da bi se pri tem predegal svojim oseb- nim čustvom. Včasih je res strašno hudo, včasih pa vas dogodki tako oku- pirajo, da niti ne opazite, kako zelo hudo je in vse skupaj pride za vami šele čez tedne.« - Življenje je tudi kru- to. Nesrečne usode... Sa- momori. Slovenci smo pri vrhu evropske lestvi- ce po številu samomo- rov. Kako gledate na te stvari? j. Milčinski: »MisUm, da so trditve marsikdaj posplošene. Te stvari raz- iskuje moj brat Lev psihi- tiater. Zares je veUko sa- momorov v severni Italiji, Avstriji, Sloveniji in na Madžarskem. Nekako se to pokriva z vplivom nek- danje Avstroogrske. Veli- ko je bilo socialnih "pre- mikov, obubožanj, razo- čaranj nad doseženim. Sam se s temi stvarmi ni- sem znanstveno ukvarjal, mislim pa, da bi bilo zgre- šeno število samomorov vezati na nacionalni ka- rakter Slovencev. Poznal sem nekaj ljudi, ki so na- pravili samomore. Kdor se za to odloči, mora biti v strašni stiski. Težav ni- so mogli ali znali dehti z drugimi in odločitev za samomor mora biti stra- šansko težka. Marsikdo obupa tudi nad boleznijo in vzrok za samomor je lahko tudi strah pred smrtjo.« Zdravniki naj več razmišljajo o splavu - Kako gledate na pro- blematiko splava? Zad- nje čase se tudi to vpra- šanje izrablja čisto iz po- litičnih razlogov? j. Milčinski: »O tem bi lahko dolgo govorila. Ti- ste, ki se s tem ukvarj^o, bi rad opozoril na svoj re- ferat na drugem kongre- su slovenskih zdravni- kov, mishm, da leta 1967. To vprašanje bi moralo močneje kot danes anga- žirati zdravnike, ker je to njihovo področje. Če pra- vimo, da ima zdravnik brezpogojno pravico do diagnoze, indikacije in te- rapije, potem lahko vidi- mo, da se to področje pri splavu takoj poruši. Vidi- mo, da država postavi in- dikacijo, diagnozo pusti postaviti zdravniku, tako imenovano terapijo, ki pa sploh ni terapija, pač pa medicinsko vzeto škoda na zdravju, pa spet naloži zdravniku. To je seveda v nasprotju z zapisi Hipo- kratove in ženevske pri- sege. Želim, da bi zdrav- niki o tem več razmišljali in predlagah tudi več sa- mostojnih rešitev, ne pa da to prepuščajo pohtiki, ki stvari ureja tako kot ve in zna.« - Predavali ste mno- gim študentom medicine in prava. Bila pa so leta, ko diplomanti niso mo- gli dobiti doktorskega naslova, tako kot drugod v svetu. Zakaj? Kdo je to predlagal? j. Milčinski: »Nikdar ni bilo pojasneno, kje so bili vzroki za spreminjanje naslova in kdo je stal za tem. Vzorec je bil seveda socrealističen. Zdravniki pa so to jemah častno in dostojanstveno in diskre- ditirali so to odločitev, ki tudi pravno ni bila v redu. Diplome z naslovom zdravnik namesto doktor so ležale na dekanatu, pa vendarle je bilo precej di- plomantov, ki so postali profesorji, primariji v bol- nišnicah in uspevali v tu- jini, ne da bi bili prevzeh diplomo zdravnika. Veli- ka škoda je bila, ker smo izgubili mnogo študentov iz držav v razvoju in Slo- vencev iz Avstrije in Itali- je. Šli so pač študirat na tuje, kjer so pod enakimi pogoji vendarle dobili doktorski naslov, ki je bil pogoj za opravljanje zdravniškega poklica. V tem vidim tudi največ- jo škodo, ki se je ne da popraviti.« Vojna tUdI združuje - Ste si kdaj mislili, da boste znova doživeli vojno? j. Milčinski: »V tistih dneh sem bil na ortoped- ski khniki v Ljubljani. V bolnišnici sem doživel dva alarma. Videl sem za- deve, ki so kot izkušnje veliko vredne. Ko so nas ob alarmu selili v kletne prostore, so se ljudje do- bro in zaupljivo držah. Vi- del sem, kako so ubogali navodila tistih, ki so vodi- li evakuacijo. Presegah so osebne neprijetnosti. V množici vseh nas je jo- kala le ena sama gospa. Skušal sem jo potolažiti. da smo na veirnem in da ne bo nič hudega, pa mi je rekla, da joče zato, ker se je udarila v koleno. Takš- ni trenutki lahko ljudi še kako zbliŽEOo.« - Radi ste hodili v go- re in se vozili z letali. To dvoje je bilo vaša poseb- na ljubezen... j. Milčinski: »Res je, v zvezi z letenjem pa naj povem, da sta mi vso le- poto prva pričarala Celja- na z letališča v Levcu, Pe- ter Kamer in Maks Arbaj- ter. Če ne bi bilo njiju, bi verjetno nikdar ne doži- vel toliko lepih trenutkov kot sem jih v zraku. Upam, da se bom kmalu lahko spet vozil z le- talom.« - Ste optimist? j. Milčinski: »Sem. Pred kratkim sem se sre- čal s svojimi bivšimi štu- denti, ki so sedaj že vsi upokojeni zdravniki. Eden s Primorske me je vprašal, koliko sem star in ko sem mu povedal, mi ni verjel. Mishl je, da imam več let, kajti že ta- krat ko sem jim predaval, sem bil za njih gospod srednjih let, oni pa smr- kavci. Povedal sem mu, da sem tudi jaz bil smrka- vec, samo da oni tega niso opazili.« JANEZ VEDENIK Foto: LJUBO KORBER ponavil ko smo t situacijat preizkušnj čemo poli nost. ne \ tudi za nai na, v katei stojno dri mislekoi baje v B knjigo? »Po \ii svoj gorami šem knjijii Malo m dnevi, pral dal r pa n Kakšna »To je*! ka, ki' ■ Ijeni Nisc bil v mišlj^. sem jo '^^ povzel poj piramid. •1 hiroglifi^ je, da soji obravnav« smrti, inij smrtno ^ slavni naj predstav;? škrati. 2 zmaji, v« sprejel od zmr zmajev^ nujemo zmaji. ni. ter vseka-, stan. o nji! mer' drup' . Ostal'* si eno« vi o slovf".< tudi indy dog' na vseim držilfl -m »Med nevoščljive! vidim predvsem psihopate« »Vedno sem žalosten, ko vidim, da rušijo spome- nike...« »Samomore delajo tudi zaradi strahu pred smrtjo.' NT&RC 25. JULIJ 1991 - STRAN 13 Ko ga postaviš na fronto, ne zbeži Dr. Anion Trstenlak o Slovencih v dnevih volne In v holu za samostolnost In ta je bila za nas sedaj, kakršne zlepa v zgodovini nismo doživeli. Tisto poglavje v knjigi, da smo sprt narod, bom moral popraviti oziroma popravil bom samo čas, .ie bom napisal tega v sedanjiku, ampak v pretekliku.« Motivacija je bila na naši strani. »To je bistvo teritorialne obrambe. To je domača obramba. Ti braniš svojo domačijo. In tukaj je vsak človek, tudi Slovenec naj- močneje motiviran. Če stoji on na pragu svoje domače hiše in se mu bližajo roparji, bo tvegal tudi svo- je življenje, branil se bo in ne bo pustil stopiti v njegovo hišo. Bra- nimo vsak svojo vas, svoje mesto, svoje naselje. To je čudovito učin- kovali, to občutje, to zavest so imeli teritorialci po vsej Sloveniji. Tega niso pričakovah samo Voja- ki v jugoslovanski armadi, tega liti mi sami nismo pričakovali, vvsej zgodovini smo veljali za mi- roljuben narod.« Znane so pripovedke, ki so f^enda resnične, iz prve sve- tovne vojne. Italijani so se 2elo bali Bosancev, ki so pri- ^sjali s turškimi fesi na gla- vi, in so imeli navado, da so v napadu na nož šli takoj na Italijana in ga zabodli med "o^e. In tega se je Italijan 'Najbolj bal. To so avstrijski Senerali pogruntali in so dali slovenskim kranjskim Jane- zom turške fese na glavo. Ko ^0 jih Italijani zagledali, so bežali pred njim in se držali ^ni za neimenovane dele. da •"^ ne bi Bosanci zaklali. ^,^ndarle pa so bili to miro- mbni kranjski Janezi.« I Zdaf pa smo pokazali, da se 1 "^mo bojevati. I I ■'Mimogrede, v stari Avstriji, jaz i 5^""3nr> še iz stare Avstrije, bil • jj'^ gimnazijec, ko je stara Av- I ^.""'Ja razpadla, so bih slovenski I ^^Jaki znani kot dobri vojaki. Če i ^.Sa postavil na fronto je vztrajal, I j^.^^žal. Slovenski vojak je sicer I J'^al, ko je moral zapustiti svojo fj/^^ačijo. Medtem ko so srbske ' gr'^^^^^ pesmi napadalne, oni * PHi ^ '^^J' puška je nekaj nai' ^'^'^^^^ ^" opevajo, so ^ ^ pesmi jokave: »zbogom : J^ca, zbogom očka, zdaj se vi- zadnjikrat«. Pa se v joku in objemajo in težko ločujejo. I nic^^^ čustveni, po svoji naravi 0° vojaki. Toda, ko ga enkrat I *^viš na fronto, pa je vztrajen. pa zdrži, takrat se izkaže, da je tudi odličen vojak. Neke vrste zvestoba samemu sebi. S katerimi oznakami, poteza- mi bi se Slovenci lahko primer- jali z drugimi narodi? »Navadno se primerjamo s Švi- carji. Lahko pa se primerjamo z Nemci, v eni potezi, ki sem jo opisal v knjigi Misli o slovenskem človeku.« Narod kot organizator? »Ja, tako. Slovenci smo bili vso kulturno zgodovino, vse od Karla Velikega nekje v objemu rimske- ga cesarstva nemške narodnosti, kakor so začeli to imenovati po cesarju Otonu. Tako smo ves čas uživali njihovo izobrazbo in vzgo- jo, tega nas ne sme biti sram. Ne- mec ima neverjetno razvit čut za disciplino in organizacijo. Nemec ni ustvarjalen tako kot na primer Francoz. Nemške organiziranosti in discipliniranosti smo se navze- mali več kot tisoč let in to nam je prišlo v meso in kri. Slovenec zna stvari vedno organizirati, to je tu- di Janša napravil.« Gre pa tudi za ustvarjalnost. Poglejte, domiselno postavljene barikade, dobra taktika... »Se strinjam. Pokazali smo ne- kaj, kar znajo ustvarjalni Franco- zi. Da se v trenutku znajdemo in ne zaidemo v paniko. Delali smo barikade, kijih nikjer nismo vide- li, nihče nas tega ni učil. V vseh teh hudih dneh ni bilo v Sloveniji v nobenem kraju panike. Angle- ški major Jones, ki je bil pri Titu, pri partizanih kot poslanec za- hodnih velesil, je v svojih spomi- nih, ko je označeval jugoslovan- ske narode, zabeležil: «... ponosni Dalmatinci, bojeviti Srbi, izobra- ženi Slovenci...« Izobrazba je zmagala tokrat.« Vse to je manjkalo na drugi strani. Vedno pravim, če gre za fronto, vsaj polovico zmage je vedno na strani organizacije, ne pa orožja. Ti vojaki, ki so prišli gor s tanki, niso imeli s sabo niti prehrane. Ja kakšna vojska je to, da vojaku ne serviraš hrane, da je lačen in že- jen. Popolno pomanjkanje smisla za organizacijo. In še nekaj, kar je dr. Dolenc, »šef« sodne medicine pri nas, posebej poudaril z zgraža- njem: noben vojak ni imel knjiži- ce ah ploščice s svojimi podatki, kar ima vsaka vojska, ime, sta- rost, naslov in kar je odločilno, da ima napisano krvno sliko za pri- mer, če je ranjen, da vedo kakšno skupino krvi mu smejo dati. No- beden ni imel tega, če mu hočejo dati kri, mu morajo najprej vzeti in preiskovati, medtem pa že lah- ko izkrvavi. Dr. Dolenc je dejal: »To je docela neodgovorna ar- mada.« Za JLA pa je motiv bil pro- blem. »Vojaki niso hoteh v drugo re- publiko napadat sodržavljane. Doma ja, vsak Makedonec bi bra- nil svoj prag, isto Bosanec. Am- pak, zakaj napadat Slovenijo, k^ so mi naredili Slovenci?« Razplet pa je bilo vseeno težko predvideti. »Hm, da bo jugoslovansko ar- mado vojaštvo tako trumoma za- puščalo, tega pa res nisem priča- koval. Naš Janša pa je to nekako predvideval, češ armada je tako ali tako v razsulu. Vsekakor je to n^slabša stran, ki jo more dožive- ti kakšna armada, da jo lastni vo- jaki zapuščajo.« Kaj se mora naplesti v glavah politikov in generalov, da se na koncu odločijo za tanke, da bom- bardirajo civilne cilje. »Treba je poznati mentaliteto. Ti ljudje so bili več stoletij pod Turki, gre za vplive turške menta- Utete. Tega se vsak narod naleze, to ni njegova krivda, to je njegova usoda, če hočete. In tako je značil- no, da so Srbi živeh vsa stoletja v boju s Turki, vedno so živeli z oro^em v roki. Polagoma se je v njih ustalila miselnost, da je ar- mada isto kot država. Saj drugega niso imeli kot armado. Svoje dr- žave, v današnjem pomenu bese- de, suverene, zaokrožene, z meja- mi, niso imeli. Se pravi, armada je država, to je mentaliteta, ki jih je vodila tudi v Slovenijo. Oni so bih prepričani, da je armada - Jugo- slavija. Če je tako, potem jih no- bena vlada, nobeno predsedstvo nič ne briga. Armada je tista, ki poveljuje. Treba je razumeti to mentahteto brez predsodkov, to so zgodovinske danosti, ki so se razvijale več stoletij.« Jugoslavija je razpadla ali pa še razpada. Slovenci smo v njej že več kot 70 let. Ko smo jo še doživljali kot celoto, bi denimo dejali, Makedonija je v naši dr- žavi. Čislalo se je bratstvo in enotnost, JLA je bila »svetinja«. Kako potem vse to postane ide- ološka navlaka, kako potem »jug postane nezdružljiv s severom.« »Stvarjo zelo preprosta. Če gle- damo nazsu na 70 letno zgodovino Jugoslavije od 1. decembra 1918 naprej do danes ugotavljamo, brez kakšnih posebnih modro- vanj, teorije ah filozofije, tole dej- stvo: Jugoslavija je vseskozi drža- lo skupžO samo orožje ah če hoče- te diktatura. Še posebej po letu letu 1928, ko so ustrelih vodjo Hr- vatov, Stjepana Radiča. Tega Hr- vati Srbom ne bodo nikoli odpu- stih. Talcrat se je začela diktatura kralja Aleksandra. Ko je počilo med Srbi in Hrvati: »Zdaj pa je treba z diktaturo, z vojaškim pu- čem prijeti, sicer se razletimo. In v drugi Jugoslaviji bi naj bilo lepše. »V nekem pogleduje bilo. V ne- kem pogledu pa je bilo enako, diktatura maršala Tita. Tito je bil diktator, to sed£U vidimo. Niti mi- shti nisi smel, če si kaj zinil, pa so te že zaprli... še sumljiv si bil, če nisi nič zinil. Kratkomalo, to je bila huda diktatura. In že takrat, takoj leta 1945 so doma ljudje, vpričo mene, govorili in tuji poh- tiki so ugotavljali isto: samo Tito je bil sposoben razpadlo staro Ju- goslavijo, z NDH zvariti, zlimati v eno državo. Zak^j? On je imel tako moč kot vojskovodja in zma- govalec druge svetovne vojne, da so morali vsi molčati pred njim. In že vmes, ko je še živel, smo večkrat rekh, ksg bo le po Titovi smrti, ali ne bo vse razpadlo, kdo bo zmogel enako diktaturo, tako kot on. Nobeden nima takšne av- toritete, tudi kolektivno vodstvo ne... Takoj so rekh, to je Tito na- pravil zato, da bi nihče ne bil do- volj močan. Se pravi, že Tito je nastavil nož na Jugoslavijo. Ka- kor hitro je bilo konec Titove dik- tature, je začela Jugoslavija raz- padati. On bi moral postaviti močnega naslednika, enega, dik- tatorja. Kolektivno vodstvo ni po- menilo nič,pač pa armada.« Toda en voditelj, po Titu, ne bi bil sprejemljiv za vse narode, vse republike. »Imate prav. S Titom se ni mo- gel nihče primerjati, zmagovit in močan, zlasti če hočeš biti dikta- tor, si lahko le, če te vojskovanje kot zmagovalca porine k višku. Samo tako. Če pa nimaš zmagovi- te vojske za sabo, ne pomeniš nič, nimaš prave avtoritete.« Za svet smo še nedržavotvomi narod, ne priznavajo nas še kot naroda,, ki je zrel za svojo dr- žavo. »Kljub temu, da nismo narod kraljev, cesarjev, generalov, pa pripisujem Slovencem zmožnost držiavotvornosti, da so zmožni svojo državo organizirati in vodi- ti. Smo zgodovinski narod. Zgo- dovinski narod ni samo tisti, ki ima kralje, ampak tudi tisti, ki ima kulturo. Imeli smo daljšo, močnejšo in bolj ustvarjalno kul- turo, kot naši južni bratje. Oni so imeli mnogo manj kulture, ker so se morah vojskovati. S puško je bilo treba braniti domove. Pri nas tega ni bilo.« Potem se torej svet res tako boji, da bi ena mala, nova država porušila stabilnost v mednarod- ni skupnosti? »Nekoliko smo se razočarali, mislih smo da nas*bolj priznavajo. ZDA, Francija in drugi govorijo, da so za Jugoslavijo in ne za sa- mostojno Slovenijo. Im^jo svojo pohtiko, s katero smo mi premalo računali. To je pohtika velikih dr- žav, čimvečji so kompleksi, tem- bolj se čutijo vame. Pri nih še vedno straši tisto popolnoma na- pačno pravilo, češ, da so mali na- rodi vir vseh pohtičnih in voja- ških nemirov. V resnici pa so bili to vehki narodi? Kaj so bih pa Nemci v prvi svetovni vojni, pa s Hitlerjem, kaO so bili Rusi, kaj so bili Američani... So to mali naro- di, ti so se vojskovali. V Jugosla- viji so videh vsa desetletja barika- do, neko vrsto obrambo zahoda pred vzhodom, bili smo na meji. Ko gre za njihovo pohtiko je Ju- goslavija kot velika država nepri- merno večji garant miru, kakor pa mala Slovenija, ki se odcepi. V teh stvareh pa so prav naivni in krivični. Amerikanci nimajo ni- koli posluha za male narode. Kaj menite, bodo Kučan, Jan- ša, Bavčar, Drnovšek, postali le- gende, smo Slovenci tako usmer- jeni, da sprejmemo politike, ki so v tem odločilnem, usodnem trenutku, bili na čelu. Smo Slo- venci takšni, da bi delali politič- ne legende? »Če pogledamo naz^ v zgodo- vino, je treba na splošno reči, da se Slovenci ne nagibamo preveč k ustvarjanju legend. Če bi mogli o kakšni vojaški ah pohtični oseb- nosti v zgodovini narediti legen- do je bil to gotovo general Rudolf Mžiister, obenem slovenski lirični pesnik. A ni to značilno? Edini general, Id smo ga dobili je bil obenem pesnik. Brez pesnikov pri nas ne gre, tudi če hočeš imeti generala. Ali bodo naredili iz do- ločenih pohtičnih ljudi legendo ah ne: Danes ne morem tega nika- kor na noben način napovedova- ti. To je odvisno, zlasti danes pri nas, tudi od strankarskih medse- bojnih nasprotij: če je opozicija močna, potem je gotovo, deluje proti legendi. Legenda lahko na- stane samo, če je narod tako slo- žen v gledanju na svoje politike, kakor je bil zd^ zadnjih štirinajst dni. Zd^ je bil čudovito složen in zdsg bi bil zmožen iz teh ljudi na- rediti legende.« Kakšna je prihodnost Sloven- cev v samostojni slovenski dr- žavi? »Globoko sem prepričan, da bomo mi celo odhčno gospodar- sko shajali, ker se znamo organi- zirati, ker smo dosledni. Toda sa- mo pod enim pogojem, če bomo ,vkup držah'. Da ne bo eden podi- ral, kar drugi zida in obratno. Na- ša prihodnost je v koalicijski vla- di. Se pravi, da vse stranke stopi- jo v vlado, v skupno vseslovensko kožilicijo, v notranjosti koalicije je potem še polno nasprotujočih si mnenj. Ne bi smeh imeti opozici- je, katere glavni namen je podira- ti vlado. To moramo doseči, če hočemo biti državotvoren narod, še posebej sed^, ko smo na pre- hodu, ko nam še res huda prede. To nas bo reševalo.« ROBERT GORJANC Foto: EDO EINSPIELER Poglejmo na primer Fran- coze. Francozi so v vsej zgo- dovini vedno držali s Srbijo. Proti Nemcem, proti Avstrij- cem. Tako so držali s Srbijo, da Jugoslavijo kot tako niko- li prav sploh niso videli. Kaj sem doživel leta 1935 v Pari- zu ? Govorim z akademskim človekom. Povem mu, da sem iz Jugoslavije. ,A, c'est la Tchecoslovaguie'. Ne, sem ponovil, to je Jugoslavija. ,Ce n'est pas la meme cho- se?' ,Ne ni ista stvar,' sem rekel Gleda me in se čudi. Potem mu pojasnjujem, kje leži Jugoslavija, kje leži Če- škoslovaška, da je vmes Av- strija, pa Madžarska, da je Jugoslavija nižje dol na Bal- kanu. Takrat pa se mu je le počasi zasvetilo in je vzkli- knil: ,Aaaa, c'est la Serbie'. ... poznal je samo Srbijo, Ju- goslavije sploh ni poznal. In to je še danes, oni držijo s Sr- bi, kadar gre za nasprotje med Jugoslavijo in Sloveni- jo. Srbi so stalno svojo inteli- genco vsa desetletja pošiljah v Pariz, veliko Srbov je znalo gladko francosko, bili so doktorji Sorbone, Francozi so to ceniU, medtem ko smo mi hodih na Dunaj, no tudi v Pariz, ampak nas niti poz- nali niso.« Dr. Anton Trstenjak je doktoriral iz filozofije in psihologije. Je nosilec zlatega doktorata na univerzi v Gradcu, častnega v Mari- boru in univerze v ameriškem Wisconsinu. Rodil se je leta 1906 v Mariboru, kjer je tudi končal gimnazijo. Študiral je v Innsbrucku. Od leta 1940 je predaval filozofijo na teološki fakulteti v Ljubljani, leta 1955 pa je bil vabljen, da bi postal redni profesor na univerzi v Gradcu, vendar je odklonil. Predaval je na mnogih univerzah v Evropi, v Gradcu, Parizu, na Dunaju, v Londonu, Luzernu, Padovi, Diisseldorfu, Dresdenu, Rimu in tudi preko velike luže v Montrealu, Minessoti. Doslej je izdal 35 samostojnih knjig, publiciranih, preve- denih in ponovno tiskanih pa je kakšnih 70. Njegova dela se v glav- nem usmerjajo v antropologijo, večino pozornosti namenja »hoji za človekom«, v središču njegovega zanimanja je človek. Svojo zadnjo knjigo Misli o slovenskem človeku je napisal malo pred zgodovin- skimi dnevi za naš narod. V njej razmišlja katere silnice, zgodovin- ske, kulturne, naravne, socialne in druge so oblikovale naš narodni značaj, našo dušo in tudi našo usodo. Intervju z dr. Antonom Trste- njakom je bil narejen v Brezju na Gorenjskem. 14. STRAN-25. JULIJ 1991 NT&RC pisma bralcev PREJELI SMO Poziv Zelenih Ekološka problematika občine Šentjur je bila dokaj natančno predstavljena s strani 10 Zelenih in komi- sije za varstvo okolja na zase- danju občinske skupščine v mesecu maju, skupščina je s tem v zvezi sprejela tudi nekatere sklepe, ki pa do da- nes ostajajo nerealizirani. V zvezi s problematiko oži- ganja obešal v Alposu se je le-ta odzval s pisnim odgovo- rom in ga posredoval odbor- nikom kot informacijo na ju- nijsko skupščino. Naše po- glede na onesnaževanje s strani Alposa smo posredo- vah 17. 6. 1991 in so jih od- borniki prejeh tik pred sejo. Žal so tudi tokrat naše zahte- ve, ki smo jih posredovali v omenjenem pismu, ostale osamljene brez kakršnekoh diskusije ali podpore pri od- bornikih, ki so sicer izjemno kritični, tankočutni in odziv- ni - na ostalih področjih. Morda pa je krivda Zelenih v tem, (ko računamo na viso- ko raven ekološke osvešče- nosti Šentjurčanov, pred- vsem pa odbornikov) da smo premalo agresivni v naših zahtevah. Zeleni menimo, da so podatki (s katerimi razpo- lagamo - glede obolevnosti Šentjurčanov za rakom in ostalimi boleznimi, ki so prav gotovo rezultat onesna- ženosti okolja) - dovolj zgo- vorni in zastrašujoči, da ni- komur ne sme biti vseeno kaj dihamo, kakšno vodo pi- jemo, kakšno hrano uživa- mo. Ne moremo in ne sme- mo biti brezbrižni do ones- naževalcev okolja, ne sme- mo se zadovoljiti s trditvami, da dim, ki se vsakodnevno širi po Voglajnski dohni, ni škodljiv; vsi pa molčijo o kancerogenih plinih, ki se sproščajo ob ožiganju obešal. Zeleni Šentjurja odločno zahtevamo, da se dosledno realizirajo sklepi skupščine z dne 15. 5. 1991, poleg tega pa ponovno predlagamo, da skupščina sprejme še slede- če sklepe: 1. Pristojne inšpekcijske skužbe oziroma pooblaščeni zavod naj nemudoma opravi ustrezne meritve glede koli- čine izpuščenih emisij v zrak in v kolikšni meri je glede na veljavne standar- de ogroženo zdravje ljudi, glede na to, da je proizvodni ciklus - po trditvah Alposa, največji prav sedaj. 2. Zahtevamo, da se rezul- tati meritev javno objavijo, pristojne inšpekcijske skuž- be pa ustrezno ukrepajo. 3. Skupščina naj sprejme sklep o takojšnjem pristopu k sanaciji ekološko nespre- jemljivega ožiganja obešal. Do rešitve te problematike je potrebno prekiniti z oži- ganjem obešal. 4. Zahtevamo odgovor- nost pristojnih upravnih or- ganov, ki kljub obvezujoče- mu sklepu občinske skupš- čine niso ukrenili ničesar, čeprav je onesnaževanje z ožiganjem obešal v Alposu alarmantno (v kolikor pa emisije niso škodljive zdrav- ju, naj to dokažejo z zahteva- nimi analizami in meritvami po pristojnih pooblaščenih zavodih). Zeleni Šentjuija se vedno znova vračamo in obračamo k skupščini in odbornikom, kajti zavedamo se, da je po- trebno na tem nivoju reševa- ti ekološko problematiko, ki ogroža zdravje ljudi v tolikš- ni meri kot je ožiganje obešal v Alposu. Pričakujemo, da bodo naše pobude in zahteve deležne podpore, kajti pre- veliko je breme odgovorno- sti do zdravlja in življenja ljudi, če bomo še naprej ig- norirali in podcenjevali pro- blematiko, na katero opozar- jamo. ALENKA VRABIČ lO Zelenih Šentjur Poziv odgovornim poiitilcom Udeleženci NOB z žalost- jo, presenečenjem in ogorče- njem spremljamo vojne do- godke, ki se odigravajo na naših tleh. Vsa zadnja leta smo upali, da bosta pri ureja- nju političnih in nacionalnih nasprotij v Jugoslaviji pre- vladala razum in strpnost ter da bo vendarle ustvarjena klima, ki bi omogočala naro- dom oz. državam Jugoslavije prehod v družbeno, ekonom- sko, socialno in pohtično ureditev, ki zagotavlja uspe- šen gospodarski, socialni in kulturni razvoj. Danes pa smo soočeni z neverjetnimi nacionalnimi in nacionahstičnimi izbruhi, šovinizmom, maščevalnimi nagibi, vojaško aroganco, lažno propagando in z vso ti- sto vzporedno navlako, ki jo poznamo še iz II. svetovne vojne. Zaskrbljeni smo, ker se ruši vse tisto, kar je bilo dobrega zasnovano v NOB. Bojimo se, da se oživljajo od- nosi, ki niso daleč od na- cizma. Zgodovina nas uči, da so bile državljanske vojne n^- bolj krute in neusmiljene. Nepredvidljive bi bile posle- dice takšne vojne za vse nas, za borce, ki so še pri življe- nju, za naše otroke, vnuke in za naslednje generacije. Sprašujemo se, kdo hoče pahniti Jugoslavijo v polož^ Iraka, Libanona ali Armen- cev, ah pa v razmere, v kate- rih se je kotila nacionalsoci- ahstična ideologija II. sve- tovne vojne. Sprašujemo se, ah so lju- dje, ki na pragu 21. stoletja odločajo o naši usodi zares tako nehumani in amoralni, da ne shšijo navadnih ljudi, da ne vidijo strahu v očeh mater za življenje svojih otrok in za njih prihodnost. Rotimo in zahtevamo, da vsi odločujoči dejavniki iskreno iščejo formulo miru, brez fi- ge v žepu in brez pohtikant- skih podtikanj. Zahtevamo mir in evropske norme živ- ljenja. Sram pa nas je lahko, da morajo naše domače zdra- he urejati pooblaščenci dru- gih evropskih držav. Sekretariat Občinskega odbora ZZB NOV CELJE Svet v malem in veiilcem Poizkusil bom opisati sti- sko in ogroženost človeka, ki je v vsakem duševnem in fi- zičnem nasilju osnovni vzrok, da se počuti nesvo- bodnega in ogroženega, po lastnih izkušnjah moje ožje in širše družine. V naši ožji družini sta bila pokojni oče in mama Slo- venca. Bežala sta s svojo dru- žino pred fašizmom iz naše lepe Primorske. Imam tri se- stre. Vsi imamo sedaj druži- ne, vendar živimo po širnem svetu. Sestra vdova v Du- brovniku, je bila poročena s Črnogorcem, rojenim v Ul- cinju. Njegova mama je z družino, ki je po I. svetovni vojni ostala brez moža in naj- starejšega sina, s preostalimi petimi sinovi pobegnila pred kraljevim režimom iz Jugo- slavije v Italijo. V strahu, da se ji bo družina razpršila po širnem svetu, se je po nekaj letih vrnila na svoj dom in se naselila v Dubrovniku. Se- stra se je poročila z njenim najmlajšim sinom Ilijo. Ima dva sina. Starejši ima svojo družino in že tudi dva sina, ki mu jih je rodila mati hrva- ške narodnosti. V isti hiši - družini: Slovenka, Črnogo- rec in Hrvatica in otroka, ki se bosta po narodnosti opre- deljevala, ko bosta odrasla. Druga sestra Je poročena s Slovencem. Živita v Crik- venici. Imata sina in hčerko poročena z zakoncema hrva- ške narodnosti. V sinovi dru- žini je dvoje otrok, dve punč- ki. Tretja sestra živi v Mosk- vi. Možje Rus. Imata sina, ki že tudi ima svojo družino z dvoje ^ otrok, fantka in punčko. Žena je Rusinja. Mogoče sem malo dolgo- časen z naštevanjem biograf- skih podatkov. Želel sem opisati naša družinska raz- merja kot svet v malem. Vsi med seboj smo se in se razu- memo, spoštujemo in obi- skujemo. Živimo drug z dru- gim in spaja nas preprosto ljubezen. Nacionalnost - na- rodnost nas ni nikoli ločeva- la, tudi ne v najhujših časih 2. svetovne vojne in po njej, ko so razni pritiski in nasilja prihajala bodisi z ene ali dru- ge države, kjer živimo. Ohra- njali smo kot ljudje tople člo- veške odnose in se med se- boj spoštovali. Vem, da se- daj, ko je mojo domovino Slovenijo zadelo to hudo voj- no in nečloveško nasilje, vsi sočustvujemo in doživljamo enako. Težko nam je in do- življamo duševno stisko in razočaranje. Svetovna uredi- tev je zaradi ustvarjene raz- delitve oblasti in nehumanih državnih mehanizmov vzrok za to stalno porajanje nasilja in represije. Življenje ni pre- prosto, v mukah se rodi in v mukah umira. Premalo smo storili, da bi bilo lepše. Zgrozih smo se, ko smo vide- li ta strašni vojni stroj na na- ših cestah, poljih in njivah in stahotno uničevanje tistega, kar smo leta ustvarjah. To ni elementarna nesreča, to je človeško nasilje in je vseeno, od kod je prišlo. Občutek imam, da bodo naši vnuki mirneje živeli, če- prav so tudi oni doživeli voj- no. Moj oče je doživel dve vojni kot jaz in to se je vsedlo v naše duše. Svet se spremi- nja, človek pa ostaja samo človek, kot mati samo mati. Drugi dan vojne me je mala vnukinja Manja vprašala: »Dedi, ali bodo tudi k nam prišli tisti kosmati in bradati ljudje, ki koljejo in ubijajo, kako se jim reče?« Odgovoril sem ji: »Četniki!« Videl sem strah v otroških očeh in jo poskušal pomiriti, »da je pri nas in v svetu le malo takih nasilnežev. Ubranili se jih bomo in zavarovali mamice in otroke.« Strah seje vsedel v našo zavest, vendar je volja po življenju močnejša od te- ga. Svet se je po strahotnem ubijanju in nasilju zgrozil in zganil. Upajmo, da bodo vsi pametni voditelji držav sveta uporabih oziroma štorih vse, da preprečijo brutalnost in nasilje in zagotovili pravico človeku do življenja, vse ostale pravice pridejo za tem. Želel sem pokazati, da je naš mali svet ljubeč in globo- ko človeški, Svet v celoti pa še vedno poln nasilja in kri- vic. Vsi ga moramo spremi- njati in spremeniti v toplega in človeškega. IVAN SUŠA Laško. Kalco se že temu reče? Med pripravami za Enci- klopedijo Slovenije me je pred leti obiskal v uredni- štvu Hmeljarja v Žalcu ured- nik strokovnega področja za agronomijo dr. Alojz Hrček. Dogovorila sva se, da mu pisno predstavim SOZD Hmezad. Takrat sem mu tu- di orisal naše glasilo Hmeljar in mu poslal sledečo vse- bino: Hmeljar, glasilo sozda Hmezad v Žalcu, je od 1930. leta, ko ga je ustanovil kon- zorcij Hmeljarskega društva za Slovenijo, izhajal do apri- la 1941 kot Slovenski hme- ljar. Prvi urednik je bil Jan- ko DoUnar. Januarja 1946 je začel izhajati kot glasilo Hmeljarske zadruge. UrejaU so ga Janko Kač, Boris De- bič, Jaka Slokan in Zvone Pehkan. Glasilo kombinata oziroma sozda Hmezad je postal 1965. leta. Prinaša se- stavke iz življenja delavcev in kmetov, stroke in poslov- nega sveta. Ima priloge Sa- moupravni predpisi, mladin- sko prilogo Stezice in stro- kovno prilogo za hmeljar- stvo, ki jo ureja Miljeva Kač. Od 1965. leta je glavni in od- govorni urednik Hmeljarja Vih Vybihal. V četrti številki Enciklope- dije Slovenije, ki je izšla le- tos, pa na 33. strani desno spodaj pod geslom HME- LJAR beremo: »... Glasilo Hmezada je postal 1965 z urednico Miljevo Kač (do 1987); zdaj ga ureja Vih Vybi- hal. H. obravnava predvsem strokovno problematiko hmeljarstva. - V. Vy.« Navedeno je čisti falzifikat dr. Alojza Hrčka. S čigavo pomočjo? Miljeva Kač ni ni- koh bila urednica Hmeljarja. Odkar je bil Hmeljar pod okriljem Hmezada, je sode- lovala z uredništvom aro- gantno. Kot urednica stro- kovne priloge za hmeljarstvo je fingirala in svoje delo opravljala indolentno dokler samovoljno ni prekinila so- delovanja z uredništvom. Ta- ko je hmeljarje Slovenije pri- krajšala za marsikatero ko- ristno informacijo. Sed^j, ko Hmeljar prehaja po krajšem molku v 62. leto izh, potrebuje hmeljar5^'i]5, stranske informaoii ^ . stala njegova uredni!' ra gospa. Bog mun?^>' Delo ie poplačano RK KS Savinja je z... svoj program v mesecu maju smo še nekaj grg^g materiala, izvedli vsalt i akcijo zbiranja oblaM?' ganizirali srečanje sta občanov (nad 70 len T" nje smo pripravili 105 v domu učencev K.D \ na Malgajevi ulici. UdS je bila zadovoljiva ob stvu, da se marsikdo a nja m udeležil zaradi u stvenih in starostnih t! Za te smo poskrbeli 2 ol na domu in v Domu jencev. Samo srečanje popestrih z nastopom j nega Jerneja Kukoviča 1 ogrel naša srca s peg o sončku, ter folklorne pine France Prešeren,] zapela in zaplesala neka venskih narodnih pesj plesov. Ob koncu tega poročil zapišem še nekaj. Naši k ni se včasih sprašujejo ( hodku aktivistov RK. hodka nimamo. Nasede prostovoljno in neplaj Vendar pa je poplačan trenutkih zadovoljstva Ko smo obiskovali sta občane v hribovskih pi lih, marsikdo ni mogel v ti, da skromna pozomos Ija prav njim. Tudi ka solze sreče smo bili del To je plačilo za naše dd MARIJA JALŠO Predse( RK KSSa Pismo iz Grevenhroiclia Mi, Slovenci iz Grev« icha vsak dan sprem po TV dogodke iz Slo\ in ostale (za zdaj še) Juj vije ter z ogorčenjem i jaznijo mishmo na vas movini in na vaše preži Zelo smo ponosni na 1 štiri junake Janšo, Kui Drnovška in Kacina, ki do zdaj odUčno drža vzdržah. Seveda upamo bo tudi še vnaprej tako. veščeni smo, da tudi zdomci iz drugih držav < kritičnih in težkih časi magajo RepubUki SloW Tudi mi iz Grevenbroid radi na vsak način pom domovini, le da ne vi v kakšni obliki pomoč p ti in na kateri naslov, dal ta prišla v prave roke, dem, ki so pomoči (kak« koh že) zares potrebni. Čeprav so počitnice vrati in nas vleče na do v domovino, žal ne hom šh, dokler se razmere ne dijo. Še posebej pa nazaj v Slovenijo na d« žehjo naši sinovi in h*] pa tudi mah vnučki^i VENCI V DOMOVli^* DAJTE SE! MI = Z VAMI! Družina KOjO Grevenbroich - Le vkup, ie vK uboga gmajn^^ Berem in posluš^ prav vsi: prijateljski^^ ki, papež, evropski su^ ski prvaki, prvaki so^ držav in pokrajin, sio j cerkev, nestrankarsK ženja, slovenski '^.^ razna uredništva, tuj , in drugoverska v Sloveniji, SlovensKJj ke, srbski pravosla^ u arh, nekdanji slov'^'^^ nerali, veteranska cev NOV, raznofaz^l^ štva, slovenska J . bralcev - ROMAN --- NT&RC 25. JULIJ 1991 - STRAN 15 in prekomorska znanstveniki in Jž^^^vi končno še slo- ^"'Vci in še in še nam ^ Ne daj se, Slovenija! ^ svoji neodvisnosti ^popusti v pravični [pred »bratskim« še [»i^loijševističnim oku- P ter v borbi za mir !r,b temu pa sem v dno \venske duše razoča-