80. številka.
Ljubljana, v soboto 8. aprila
XXVI. leto, 1893
SLOMŠKI MRI
Izhaja vsak dan ».vetf'er. izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za Avstr o-ogerBke dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 1 <► kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila   plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvo!6 frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo in u pravni št v o je na Kongresnem trgu St. IS, U P rii v u i A t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Četrti občni zbor kal polit, in gosp. društva za Slovence na Koroškem.
(Izv. dop.)
V Celovci, 6. aprila 1893. „Mi vstajamo . . .", te samosvestne besede našega Gorazda so se vršile včeraj tukaj dejan jaki, in menda so to čutili tudi Celovški Nemci, kajti nekako osuplo so gledali trume slovenskih kmetov, prihajajočih v mesto na četrti občni zbor katoliško-političnega in gospodarskega društva, kateri je bil v veliki dvorani gostilne ^Masslgarten" v Št. Vidskem predmestji.
Točno ob 3. uri popoludne odprl je ondu predsednik, č. g. Gregor Einšpieler zborovanje, pozdravil iskreno vse udeležence, katerih je bilo nad tri sto, večinoma kmetskega stanu, ter predstavil zboru vladnega komisarja, c. kr. vladnega konci-pista g. barona Lazzarinija.
Na to je dal besedo društvenemu blagajniku, č, g. Fr. Treiberju, mestnemu kapelanu, kateri je poročal o denarstvenem stanju društva, t. j. o njega dohodkih in stroških v preteklem letu. Na konci svojega poročila, katero je zbor z odobravanjem potrdil, priporočal je g. denamičar društvo blagohotni podpori i zanaprej.
Za blagajnikom prečital je tajnik, č. g. Anton Žak, stolni kapelan v Celovci, svoje poročilo za 1. 1892, naštevajoč vse posamične točke društvenega delovanja in njega dosedanje uspehe. Pri tem je raztolmačil zajedno povod, pomčn in namćn svečanosti o papeževi petdesetletnici njega škofovanja, katero je društveno vodstvo združilo z današnjim zborovanjem.
Iz tajnikovega poročila, katerega podrobnosti tukaj ne moremo ponavljati, razvidno je, kolike važnosti in koristi je t,o prepotrebno društvo za koroške Slovence, kajti ono je priborilo v kratkem času svojega obstanka lepo vrsto pridobitev na kulturnem in narodnem polji, zlasti glede šolstva, slovenskega uradovanja itd. Zajedno opozarja g. tajnik na škodljive nakane narodnih nasprotnikov in sicer zloglasnega „Bauernbunda" in koroškega „Parteitaga"  v minolem letu.   No, zborovalci so
LISTEK.
Model.
(Velikomestna črtica. — Spisal Ivan Metov.) „Ti želiš, da bi ti sedel za model? I, kaj še, prijatelj. Vedi, da jaz nimam tako mirnih živcev, da bi mogel tukaj uro in uro sedeti in gledati, kako mečeš svoje dolge umetniške lafč nazaj in strmiš v me\ kakor bi me hotel z očmi probosti. Ne boš!"
„Pri vragu, pri Jupitru in sv. Luki te rotim, da m\ sediš! Jaz motam uresničiti, kar že nosim nekaj tednov v svoji gluvi. In kakor navlašč so te poslali na Dunaj, ti imaš ravno pravi obraz — kukor — kakor —u
„Kal:ur kak zanemarjen pijanček — — u „Kaj takega bi ne hotel ravno trditi.* „Misliš si pa prav lahko, kaj ne? — Dobro! Sedim ti, čeprav ne vem, kaj1 hočeš slikati. Postavi me, poauemi me en žace, v profilu ali v treh četrtinkab, kakor ti drago, toda podaj mi v počitku Suo smodko, čašo dobrega piva, kuB gnjati, nekoliko črnega hruba, zopet čašo piva in Še jedno in zagotavljam te, da bom prideu, kakor otrok; a propos! pri delu mi moraš pa povedati ono povest, ki si mi jo hotel praviti zadnjič v kavarni."
izjavili odločno, da se prvega ne boje, pesniškemu (?) čenčanju o tistem „zmaju" na omenjenem „Par-teitaguu pa so se smejali na ves glas. Poročilo tajnikovo se je vzelo na znanje z soglasnim pritrje-njem vseh zborovalcev.
Za tajnikovim poročilom se je volil novi odbor, oziroma potrdil se je dosedanji odbor z vzklikom, kar je predlagal g. Filip Kan d u t, z ozirom na ugodno odborovo poročilo in uspešno njega delovanje.
Na to je nastopil podpredsednik društva, neustrašni naš g. Vekoslav Legat. Najprvo je konsta-toval prelepo število udeležencev današnjega zborovanja; potem je pridodal prejšnjima poročiloma nekoliko opazek. In tu je naslikal s kratkimi a rezkimi potezami prežalostni položaj avstrijskih Slovanov v obče in Slovencev posebej, zlasti na Koroškem. Temu kriv je ponajveč najnovejši preobrat na političnem polji na Dunaii in zlasti v državnem zboru. Na Koroškem so razmere po znanem Celovškem „Parteitagu* postale uprav neznosne. V šoli vlada nezmiselna metoda: nemščina je potrebna brez podlage materinščine, vsled česar se ondu ne dosežejo nikakeršni uspehi. Uradništvo, t. j. c. kr. okrajni glavarji predpisujejo občinam nemško uradovanje. Potem navaja vsakovrstne nedostatke pri c. kr. poštah, na železnicah itd. Graja tudi neosnovano odpravo slovenščine pri koroškem polku. Nemško časnikarstvo grdi in blati koroške Slovence, ne da bi se poslednji mogli braniti in čuvati svojo Čast in poštenje. Naposled pa obžaluje bratovski razpor na Kranjskem, dočim se nahajajo Slovenci glede svoje narodnosti po drugih kronovinah posebno tu na Koroškem takorekoč nv smrtni nevarnosti" ; on želi torej prav iskreno, da bi se dognala ondu naposled vender že prepotrebna sprava, čemur pritrdi ves zbor kar jednoglasno. Nadalje opisuje govornik nepravično razdelitev volilnih okrajev ter nedostatni volilni red: g. državni poslanec dr. Fer-jančič se je sicer trudil, da bi se temu odpomoglo ali žalibog, njegov trud je bil brezuspešen. Po vseh teh opomnjah predlaga g. V. Legat resolucijo in sicer protest zope*- zgoraj omenjeni Celovški „Parteitag" in koroški „Bauernbund", kar je zbor vzprejel soglasno. Resolucija slove:
„Ono, ki je v zvezi z mojo ateliersko opravo?" vpraša me prijatelj, slikarski akademik Leon Mo-drilo.
„Da, tako nekako si pričel."
»Seveda ti jo povem. Sedaj te pa povabim na večerjo. Pojdiva!"
To bo bile sladko zveneče besede! Dobra večerja in t.Kko cena je Bmonstre-koncertu za sestradan dijaški želodec! —
Drugo jutro sva res pričela. Jaz sem sedel mirno, ognjen s starim vojaškim plaščem, prijatelj
pa je slikal in pripovedoval.
* * «
Avrelij Razor moral bi postati po volji svojih starišev duhovnik, toda sinček jim po zrelostnem izpitu ni hotel izpolniti te želje. O tem domačem sporu zve* bogat zasebnik, ki se usmili nadarjenega mladeniča ter ga pošlje — tako je želel Avrelij sam — v Munakovsko slikarsko akademijo. Tu je začel mladi akademik kmalu vzbujati pozornost profesorjev in tovarišev, marsikatera slika se mu je posrečila — —
„Pri Jupitru ! ti ne gledaš več fak6, kakor sem ti ukazal — tako — višje! da, tako!"
Pred tremi leti se je preselil Avrelij na Dunaj. Tudi tu so hvalili njegova dela; spominjam se, da
I. Protest in izjava proti „Parteitagu".
Občni zbor „Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem",ki 86 jš vriU dne" o. malega travna 189.'{, proiesttSJB proti izjavam koroškega „Bauernbunda" n Paternijonu od dne 16. vinotoka 1892 in nemškega ^1'arteitaga* od dftd 13. listopada 1892, katere so naperjene ne samo proti političnemu, temveč tudi proti narodnemu obstanku koroških Slovencev in fzraztt, da hočemo Slovenci s svojimi nemškimi sodeželani v miru in slogi živeti na podlagi ravnopravnosti, k<ikersna je zagotovljena vsem državljanom brez razločka narodnosti v naših osnovnih državnih zakonih. — Mi ne zahtevamo za nas nobenih predpravic, mi m zahtevamo novih jezikovnih postav, ki bi služile samo namenom slovenskega naroda na Koroškem, mi zahtevamo samo, da se sedaj veljavne postave in naredhe raznih minister-stev tudi z ozivom na koroške Slovence strogo in pravično izvršujejo.
Za g. Legatom stopil je na oder prej omenjeni g. Filip K. and ut, občinski tajnik v Št. Mihelju pri Pliberku, ter utemeljeval v jako duhovitem, povsem logičnem in sarkastičnem govoru drugo resolucijo o> § XIX. osnovnega zakona in o slovenščini. V tem svojem govoru opozoril nas je g. Kandut takoj od začetka na dvojno vrsto državnih zakonov, t. j. na takšne, ki nam nakladajo dolžnosti, in pa na one, ki nam zagotovljajo i pravica, kar je osvetlil s praktičnimi vzgledi, pojasnjujoč unanjo obliko § XIX. (dva križa in tanka palčića mej njima), kar se mu dozdeva nekako simbolično za nas avstrijske Slovane. Potem navaja posamične postaie „križe-vega pota", katerega imajo hoditi koroški Slovenci v borbi za svoj narodni obstanek. In te postaje so : deželni odbor koroški, c. kr. politični uradi, t. j. c. kr. okrajna glavarstva, potem 0. kr. sodišča, c. kr. davkarijo, vojaška poveljništva, c. kr. pošte in železnice. Tu nam je g. govornik naštel toliko drastičnih podatkov iz praktičnega življenja, večinoma iz svojih izkustev, pripovedoval nam je tolikanj uprav gorostasnih nedostat.kov in v nebo upijočib ne—doslednostij, ki se vršč, rekel bi dan na dan v navedenih uradih, da smo kar strmeli ter se čudili, da jo kaj taksnega mogočo v ustavni državi.
nam je takrat v razstavi ugHJala najbolj njegova slika „Hagar z Izmaelom v puščavi."
Do tedaj je šlo Avreliju vae Se precej po sreči, toda tukaj ga je sreča pa kmalu zlobno zapustila. — Dolgovi so se množili. —
Ker ga je njegov dobrotnik podpiral še vedno, privadil se je slikar tako na to pomoč, da je smatral slednjič  tega dubrotnilia — svojim dolžnikom.
Nekega di>6 dobi od svojega mecena ponudbo, da bi mu naslikal podobo sv. Barbare za veliki oltar cerkve, katere patron je bil bogati zasebnik. — Dolgo časa je hodil Avrelij zamišljen okrog, iskaje modela. Ponudilo se mu jih je obilo, a nobena mu ui ugajala za tako nežno podobo. Stauovauje je moral tudi zapunt ti ; begat Žid pokvaril mu je se svojo novo večnaBtropno palačo vso svetlobo. — Preselil se je semkaj.
n0b gospod profesor !a de mu nekega jutra gospodinja. „V; iščete modela, mi imamo pa že nekaj dni jako krasno, toda revuu deklico v hiši, ki bi rada zaslužila nekaj krajcarjev.*
„Naj pride, ko se oblečena, k meni," de* ponosno Avre ij.
Kmalu potem privede zamazano opravljena žena bvojo hčerko L»ui — kakor jo je predstavila — v slikarjev ntelier. Lo trenutek in nehote se je mudilo
Priloga ^Slovenskemu Narodu*4 &t. 80, dn«5 8. aprila 1893.
jervarv je pojasnil preporno stvar, a ioterpelantie 8o mu očitali, da govori neresnico. Nastal je velia Skandal, kakor da no navzočui sami Madiari. Vladna stranka ni bila vHa navzočna, zategadelj je predsed-otk hitro konstatira!, da je zbornica vzela ministrov odgovor v vednost in zaključil aejo, da le prepreči glasovanje po imenih. Valeči tega je nastal nov škan dal, kateri se je v včerajšnji seji primerno nadaljeval. Opozicija je predsedniku očitala, da je postopal nelojalno id konstatira! sklep, čeprav je dobro vedel, da zbornica ni sklepčna. Viharni in ae parlamentarni prizori ao se kar vrstili. Končno je zahtevala opozicija, naj se glasuje po imenih, vladna stranka pa, naj se konstatira, ali bo vsi predlagatelji navzočni. Po nestevilnih prizorih skoro bi rekli rabukah odobrila je zbornica predsednikovo postopanje.
V 11*411. (e clinfcaTe.
Srbska skupščina. Javili amo že, kako so si liberalci pomagali, da je bila skupščina sklepčna. Kršili so jednostavno zakon, sedaj pa mislijo radikalne mandate razvelia-viti in na znani način voditi nove volitve. Splošno se sodi, da bo vlada tudi to skupščino razpustila, čim se odobri trgovinska pogodba z Avstro- Ogersko in bo voljeu tretji regent. Kandidati za to mesto so trije, seveda vsi liberalni, namreč general Bogičevič, mioisterski predaednik Avakumovič in kraljev guverner polkovnik MiškoviiS. Največ upanja ima baje Bogičevič.
Italija in Ruti f J a. ,Novoje Vremja" piše: Nadute besede, katere je nemški državni kancelar Caprivi o svojem času izustil glede* Italije v nemškem državnem /boru, naredile so na apeninskem polotoku jako neugoden utis, tako da so vprašanje o odpadu Italije od trojne zveze jeli pretresovati tudi listi, kateri so prej veljali kot posebni zagovorniki trojne zveze. Ko se je doznalo, da pride cesar Viljem k srebrni poroki kraljevske dvojice italijanske v Run, izrekli so nekateri nemški listi mnenje, da je glavni namen cesarjevemu potovanju, da izgladi neprijetni utis Ca-privijevih besed. Tudi potovanje nadvojvode Rainerja kat zastopnika cesarja Franca Jožefa ima glasom nemških sodeb namen, vzdržati Italijo v trojni zvezi, saj je Dunajski dvor z oziroui na Vatikan doslej še vedno se ogibal kvirinalu Iz teh in drugih zua-kov je sklepati, da se Italija, ta država najrnzno-vrstuejših kombinacij hoče znebiti trozveze, nalagajoče jej neznosnih bremen, ter ae približati Rusiji in Franciji.
JSovo francosko ininititeratvo je sestavljeno prav po volji predsednika republike Carnota. Ta se boji talentov bolj ko peklenščeka in zbira zato vedno najneznatnejše poslance kot ministre. To se mu je sedaj posebno dobro posrečilo. Listi, vsi, ne glede na stranke, priznavajo, da v novem ministerstvu ni ne jednega moža, da bi imel količkaj političnega ugleda. Posebno slab utis je naredilo imenovanje Čisto neznanega Guerina pravosodnim ministrom. Zbornica se sicer mesec dni ne bo bavila s političnimi vprašanji, ker je drž. proračun rešiti, a po preteku te dobe bo moralo ministerstvo prebiti marsikatero borbo, če se bo hotelo vzdržati.
Dopisi.
\*. Idrije 4. aprila. [Izv. dop.| (Resnica o volitvi v mestni zastop. ) V „Slovenci" predložil je nekdo iz Idrije, potrpežljivim čitateljem debelo raco, da imajo klerikalci v tukajšnjem mestnem zastopu 13 svojih, napredni narodnjaki pa le 5 odbornikov in da torej ni res, da hi bila narodno-
le ne škandala 1" zajavka Leni iu zgine zu bližnjim ovinkom.
„Vi ste lopov, zapeljivec!" de Avrelij. „Kaj? jaz lopov, zapeljivec? Kar plačam, menim, da--"
„Lažete !u
To sta čulu dva častnika, Arturjevu znanca.
„Za te besedi tir jam zadoščenja!"
Kaj se je godilo sedaj, ti je kot dijaku znano. — Ker Avrelij v svoji trmi ni hotel preklicati razžalitve, moral se je utieljati z nasprotnikom baronom Bergom, (tako se je menda imenoval) kateri mu je prestrelil desuo ramo. Slikar pade vznak — niso ga mogli dovolj naglo prestreči — in,si rani ob ostrem kamnu glavo.
Mesto da bi slikal, preklinjal je Avrelij svoj model in lečil svojo ranjeno ramo. Najbolj ga je pa jezilo to, da je kriva vse te nesreče taka malo-vrednica! Gospodinja hitela se je opravičevati, da »o ji je dozdevalo včasih vedenje stare res čudno, toda kdo bo takoj vsacega eumnril in kaj takega mislil!
Drugo jutro izselila se je Leni s svojo gospodinjo v drug okraj.
Avrelijeva rana v rami je okrevala sicer kmalu, toda vsled rane na glavi mu je začel proti jeseni slabeti vid.   Groza je spreletela vse ude slikarjeve,
napredna stranka prodrla s svojimi kandidati pri volitvah dne 27. in 28. marcija. Značilno je, da je „Slovenec" priobčil to novico ravno prvega aprila ... Mi iz srca privoščimo klerikalcem ta nedolžni aprilski dovtip, s katerim Ui radi zakrili svojo blamažo. Ker pa dopisnik salomonski-modro pristavlja: „ zopet nov dokaz, kako zanesljive dopisnike ima „Slov. Narod", primorani smo doka zati istinitost našega brzojava, da je narodno-napredna stranka prodrla s svojimi kandidati za mestni zastop v II. in lil. razredu", ker v I. razred se kot taka ni mešala, dasi smo tudi v I. razredu 8 pomočjo nekaternikov mnogo na boljšem, kakor klerikalci.
V vzgled poraza nasprotnikov navedemo razmerje glasov v III. razredu. Izmej 385 volilcev volilo je 119, koje število je v primeri z volitvami v prejšnjih letih jako visoko. Kandidatov bilo je po poročilu komisije pri sklepu jako mnogo in to: za odbornike .'50, za namestnike 19 Vk ljub tej raz-kosanosti dobili so naši kandidati 115—53 glasov. Nekatere kandidate srno imeli slučajno s klerikalci jednake, te torej izpustimo, a primerjajmo one, kateri bo bili različni. Naši od klerikalnih različni, dobili so 55, 56, 65, Gfi, 54 in 58 glasov, a nasprotniki 59, 18, 19, 18, 21, 20 glasov. Številke so jasen dokaz! A naša stranka kot taka zmagala bi bila še sijajnejše, ako bi se ne bila vsled Spretne agitacije nasprotnikov razcepila. Dan pred volitvijo raznesli so namreč lažnjivo vest, da delujemo na to, da bi bil župan bivši sodnik g. Cz. Vsled tega bilo je naše ljudstvo popolnoma zbegano. Hipoma postavili so nekaterniki svoje kandidate in čudovito organizovani prišli volit. Dosegli so jako dober uspeh, kajti njih kandidati dobili so 43—89 glasov. Priznati moramo, da tako odločnih volilcev ni tako lahko najti in upamo, da ko bodo imeli nekoliko več pojasnila o stvari, za katero se gre, bodo taka trdnjava, da jih ne premaga nikdo. Pod zastavo delavstva iti v III. razredu na volišče, je tudi naše geslo, a spodobno in pravično je, da je v tem razredu tudi jeden rep resen ta nt. trgovcev in krčmarjev, katerih je veliko število. Prva stvar je, da so odborniki nezavisni možje, da ne more uradništvo vplivati nanju, kajti le pod tem pogojeni jim je možno uspešno delovati za napredek mesta.
V II. razredu imeli smo tudi par kandidatov jednakih s klerikalno stranko, a postavili smo jih zato, ker jih poznamo kot možake-poStenjake, ki zaničujejo pretiranje in fanatizem. Zmagali smo pa mi prav sijajno, ker naši kandidati so vsi prodrli, dočim so od nasprotnikov štirje padli.
Sploh pa je bil letos še le začetek, ker smo se prvič postavili po robu nekaterim mogotcem. Naš namen je bil: izpodriniti klerikalne fanatike, SO Sobno gg. T. in G. — kar se nam je uprav sijajno posrečilo, kajti prvi dobil je izmej 110 volilcev le 18 glasov s s v o j i m a d v e ni a, drugi pa samo 3 izmej 24 volilcev. Ako jim ta blamaža ni dovolj, potem so pa res izgubili ves čut sramežljivosti. Kdo je lagal, o tem pa naj sodi sedaj trezno občinstvo, klerikalno in napredno,
ko je zapazil, da mu prede zaviRtua osoda vedno gošči mreno čez levo oko; sam sebi ni hotel verovati, nobene oddaljene stvari si ni upal pogledati, da bi se mu ne bilo treba še bolj oBvedočiti o grozni resnici.
In še desno oko je začelo hirati!
Nekateri tovariši posečali so ga ob prilikah. Videč njegovo vedno večjo bedi) svetovali so mu, naj prosi za nkadeiniško podporo, a ponosen je odbil ta nasvet; javili so mu potem celo, da mu je že zagotovljena, toda nt je maral. —
„Je-li še kaj upanja, da ozdravim? Povejte mi resuico, doktor.*
„Tcžko, morda," je bil kratek odgovor zdravnikov.
„Hvala, /kalen!"
Avreliju Se zvrti v glavi. Na pol mrtev zgrudi se v naslanjač. V kotu na stojalu gleda mu nežna devica naravnost v obraz. Kako hinavsko ima obr-nene oči proti nebu, kakor da jo vidi odprto, toda ona zre le plešaste bankirje, umirovljene častnike, kateri sede* pri baletih vedno v prvih vrstah in si štejejo v čoBt in veselje, da se smejo za nekaj bri-Ijantov, za košaro šampanjskih butiljk tikati — — brr ! Oue pa jih varajo ž njihovimi slugi, ki jim donašajo liste in darila svojih gospodov. Potem pa Se trdijo, da so jim zveste! — — Ha, hal
Mislili so naši nltra-klerikalci, da bodo tudi zdaj oslepili ljudstvo, kakor so je pri državnozbor-skih volitvah. Tudi zdaj so zlorabljali p ri agitaciji vero in imena ker je razdelilec listkov govoril, da „tudi gospod dekan bi bili radi, da volite te može". Toda nam se zdi, da naš obče-spoštovani g. dekan tega nikdar ni storil, ker bi pač ne hotel, da se postavlja za kandidata narodnega nasprotnika in celć takega, kateri morda komaj dvakrat na leto vidi cerkev znotraj, — kakor so storili naši klerikalci .. .
Toda dovolj o tem, ker z ničlami nočemo več računati. —• Početkom omenjenemu poročilu pripomnimo le še to, da naj „Slove ne c" pazi, kako zanesljive dopisnike ima v Idriji. Saj se še dobro spominja, kako sramoto mu je naredil njegov dopisnik v znani pravdi g. V. Lapajne in v poročilu
0 »Del. bralnem društvu". Seveda ui imel toliko poštenja, da bi priobčil popravek, katerega je dalo županstvo samo. Teh faktov, gospoda, ne pozabimo tako hitro! Za Idrijo se ne zmenite nič, nikdar ne zinite besedice za njo, a kadar katero črhnete o Idriji, navedete le laž, kaj dobrega in koristnega pa ne poveste nikdar, kakor je to storil n. pr. „Slovenski Narod" dne 31. marcija. Gospod dopisnik „—o—e—" govoril je Idrijčanom prav iz srca in upamo, da tudi ne brez uspeha. Gospodje odborniki naj bi res obesili isti dopis nad posteljo, da bi ga čitali vsako jutro in po njem delovali. Mnogo potrebnega in koristnega in hkratu tudi izvršljivega jih čaka, sosebno na to naj gledajo, da dobimo obrtno šolo in gimnazijo, še boljše realno gimnazijo, kajti inteligencije nam nedostaje, voditeljev nimamo, kar smo razvideli posebno pri zadnjih volitvah. Ne držite torej križem rok!
1% Metlike, 5. aprila. [Izv. do, Piruhi ali pisauice so povsod priljubljene, naj so katerekoli barve, a najlepša pisanica je bila letos slav-uostua številka ^Slovenskega Naroda", katere se je razveselil vsak, kdor ima količkaj srca za svoj dom
1 rod. Kdor |o čita, se mora ogreti iu želeti, da bi „Sloveuskt Narod" svoje narodno delo brez strahu srečno nadaljeval in dosegel potrebne uspehe.
Po stari navadi se pleše v Metliki na velikonočni ponedeljek kolo in to popoludne po večerui-cah, če je vreme neugodno, pa na belo nedeljo. Stare ub čuje moramo spoštovati, ako nočemo, da nam bode zopet kak dr. Krauss javno očital, da smo svoje narodue običaje opustili in pozabili, da ne znamo nič več kakor po krčmah popivati iu nemškutariti, da se vsak naš običaj, celo svatba, v krčmi zvršuje. — Letos je bilo velikonočni ponedeljek jako lepo toplo vreme. Po tretji uri je začel prihajati ua takozvani pPungrt", kjer se igra kolo, najprej mlajši potem pa odrasii svet. Ko se oglasi mestua g'aaba, bilo je že vse živo na „Pungrtu" in evo mladega kolaša, kako ljubeznivo pelje dobro znano voditeljic > na plesišče. Hipoma se sprimejo deklici iu dečki in pooevajoČ „Igraj kolce ne postavaj" zavrti se voditeljica (vojarinka) m okolo nje razvija se uavzdol in ponavlja kole, dokler se vse kitice — (glej „Ljubljanski Zvon" I. 1883. stran 337 ) ne izpojo.   Igralo  se  je   tudi malo   kolo od
„Ti si kriva moje uesreče, ti! Odlepila Bi me, mislila si, da mi uideš, a ne bodefi mi odnesla svojega hinavskega grešnega telesa — — še te razločim ! — le ne glej tako nedolžno, tako sveto — sedaj se mi hočeš še bližati — da me ujameš v mrežo — da me še zastrupiš — le skusi — stoj, niti  koraka  ne več naprej! — — Ubijem te! —"
Poldrugo ped visok bronast kip završi po zraku, smukue po malem ujuiru skozi platno na stojalu potegnivši ravno tisti kos, na katerem so bile oči, seboj ter zadene ob zid. — Na to zadoni strel — — —
Avrelij je slonel v naslanjaču — mrtev.
To opravo kupil sem od gospodinje, kateri je pripadla na račun dolžne stanarine iu postrežbe v bolezni. —
Prijatelj Leo že davno ni več slikal, jaz sem si pa porabivši priliko zapahi smodko in pazno poslušal.
„Ta podoba je tudi iz njegove zapuščine, tu-le pa oni kip, ki je uničil njegovo najkrasnejše delo."
Jaz sem »e dvignil in zravnal hrbtišče.
„Pojdiva. Tebe ne potrebujem več", de mi prijatelj Leo, jutri pričnem nekaj novega slikati. Sedaj mi je prišla misel. Pojdiva!a
In šla sva p »t bavarsko pivo. —
Vse to nam je pripovedoval s pikro ironijo in vender tolikanj humoristično, da ae je i na strogem obrazu vladinega zastopnika tu pa tam prikazal smehljaj, „P a kdo je vsega tega kriv?" vzkliknil je govornik na koncu svojega pripovedovanja ter odgovoril z bridkim naglasom: „Kdo drug, kakor mi sami! Da ml, prepohlevne ovčice, ker ne z aK tovarno, da ae spoštuje naš slovenski jezik na dotičnih mestih!" V tem zmislu pozivlje torej vse društvenike, kakor vsakega posamičnika posebej, da se držimo povsod in vsikdar strogo pravice, katera nam je zajamčena v § XIX. osnov, držav, zakonov. Razume se samo ob sebi, da se je resolucija, kakeršno je predlagal g. Filip Kandut, vzpre-jela z gromovitim ploskanjem. In ta resolucija se glasi takole:
II. Resolucija o § XIX. in slovenščini.
PosUqumje deželnega odboru koroškega glede na rabo sloven8kšga jezika v občinskem uradovanji, kakor je to izjavil z okrožnico do županov od dni 1. sve-aina 1893 nasprotuje pravicam slovenskega naroda na Koroškimt ki so zakonito zagotovljene po §* XIX. državnih osnovnih postdp. Deželni odbor mora kot najvišji avtonomni urad dvojezične dežele ozirati se tudi na drugi deželni jezik, t. j. na slovenščino in ustreči željam slovenskih občin.
Istotako nasprotuje državnim osnovnim postavam i*/viianje političnih uradov, imenoma Celovškega in Velikovškega okrajnega glavarstva, katera zahtevata od slovenskih občin nemško uradovanje.
Neopravičeno se je odpravila slovenščina kot drugi polkovni jezik pri pešpolku št. 7. S to naredbo ž'(lil se je globoko in po nepotrebnem patrijotizem svojemu vladarju zvesto in vemo udanega slovenskega naroda na Koroškem, kojega sinovi so po vseh bojiščih hrabro se obnašali in kri prelivali za cesarsko rodbino. Mi zahtevamo, da se ta za koroške Slovence tako razžaljiva naredba razveljavi in slovenski jezik zopet u rti/e kot <lr>tgi jezik našega domačega pešpolka št. 7, kakor se strinja s statističnimi razmerami slovenskega prebivalstva in pravicami slovenskih davkoplačevalcev.
Ob jednem se izreka najiskrenejša zahvala gospodom državnim poslancem slovenskim, ki so v raznih interpelacijah in govorih razkrivali v državnem zboru krivice, ki jc trpimo koroški Slovenci v narodnem ozira; posebna hvala izraža se še g. poslancu dr. Iaw. GregoTCU, ki je temeljito in korenito osvetlil zadnje nagibe vojn, tja minis/erstva glede na odpravo sloven-ieine kit pol kovnega jezikir pri pešpolku Št. 7.
Zdaj odda g. predsednik Greg. Kinspieler pred-sedništvo g. podpredsedniku V. Legatu ter utemeljuje v izbornein, temeljito sestavljenem govoru naslednjo resolucijo glede šol na Koroškem, katero zbor potrdi z veliko večino.
III. Resolucija o šolah
Obžalujemo, da c. kr. ministerstvo za uk in hogočastje še vedno odlaga rešitev prošenj o slovenskih šolah, posebno ker se že bliža začetek novega šolskega tel,t. "Dosedanje določbe visokega c. kr. ministerstva za uk in hoijočustjc ne zadostujejo potrebam in pravicam slovenski/i sturišev do srojega materinega jezika. Še redno je nemščina izkljitč/jivi jtoučni jezik v mnogih šolah, katere obiskujejo v veliki veČini slovenski otroci. Način, j'0 katerem rešuje  c. kr. deželni šolski svet
Blikarjevo oko na materi, (kateri je bilo težko uganiti leta, mogoče 40 let, pa tudi lahko 50 let; na njenem upalem obrazu bilo je barv na debelo, kakor na pastelni sliki, okrog ustnic pa se ji je zibal tak nasmeh, kakor h« smehljajo gledališke plesalke pri avojih produkcijah) tembolj pa je zanimala Avrelija deklica v priprosti, elegantui toileti.
„Stopite sem, gospodična, prosim.*
Dekletce, staro kakih osemnajst let, stopi bliže k oknu.
„Obraz je krasen oval, oči velike, mile, — poglejte navzgor — izborim! Prosim tri četrtinke8 dekletce ga debelo pogleda. Avrelij stopi k nji io ji zavrti glavico v zahtevano pozicijo. „Krasno! — ltoke?" — dekle si zaviše rokave* — „Mulo suhe, toda kakor vlite! Lasje? proBim, razpustite jih!" Kakor rumeno klasje usujejo se ji lasje po dra-Žestnem tilniku in ramah. „Izborno, gospodična, allons! iz tega bode kaj! Jutri pridete, kaj ne da!"
„Ob, gospod profesor, rešili ste naji hude nadloge!" vzkrikne mati in divje radosti ji zablesti upato oko. —
»Ali bi mi ne hoteli sedeti tudi še za druge dele telesa?" vpraša nekaj dni potem slikar svoj model, ko se je že na razne načine skušal prepričati o njeni duševni  vrednosti,  kajti ui  si mogel
koroški prošnje za slovenske šole, ne odgovarja postavnim določbam, ker se rabi dvojna mera brez vsakega principa (ravnila); posameznikom, zahtevajočim slovenske šote, cirrka se pravica, doČim se sklicuje deželni šolski svH pri prošnjah, poslanih od občin, na željo posameznih strank, ki so podpisale protipeticije. — Mi zahtevamo, da se šolske prošnje rešijo načelno in sicer za vse stranke — nemške in slovenske — po jednem in istem ravnilu. Tudi deželni šolski svH rešuje prošnje o slovenskih šolah v nenavadno dolgih obrokih; jako urno se pa podviza ustreči Seljam za nemške šole prosečih občin.
Najtoplejša zahvala izreka se g. drž. poslancu Robiču za njegov govor, s katerim je statistično dokazal nedostatnost dosedanjih določeb o slovenskem pouku in ožigosal rovanje ljudskih učiteljev po slovenskih krajih proti uvedenju trournega poučevanja v slovenščini. —
Konečno predlaga g. Filip Haderlap, urednik „Mira", resolucijo, oziroma zahvalo visok, c. kr. poljedelskemu ministerstvo za nameščenje potovalnega učitelja, zmožnega slovenščine pri koroški kmetijski družbi, s čemur se pospešuje narodnogospodarski razvoj koroških Slovencev. Tudi ta resolucija se je vzprejela. povsem nespremenjena z veliko večino. Vsebina njej je ta-Ie:
IV. Zahvala ministru Falkenhaynu.
Isti zbor izraža najbolj udano zahvalo prevzvi-šenemu g. ministru Falkelhagnu, da je primeroma tako naglo in ugodno rešil odborovo prošnjo, naj se namesti pri koroški kmetijski družbi potovalni učitelj zmožen slovenskega jezika. S tem, da je ustregel gospod minister prošnji in prisilil kmetijsko družbo, da najme takega učitelja, izpolnil je iskreno željo vsega slovenskega prebivalstva, kojega velika večina se peča s kmetijstvom ; s tem je omogočil narodno-gospodarski razvoj koroških Slovencev, ker še le sedaj bodejo mogli izkoriščevati kmetijski pouk in ga uporabljati v svoj prid in gmotni napredek.
Potem, ko so še nekateri društveniki izrazili to ali ono željo, n. pr. glede sklicevanja kmetovalcev k predavanjem potovalnega učitelja za kmetijstvo, dalje zaradi ustanovljenja pevskega društva za slovenske Korošce, — zahvalil se je g. predsednik Gregor Einšpieler vsem zborovalcem na toli obilni udeležbi ter predlagal zahvalo presvetlemu cesarju, na kar je ves zbor vzkliknil trikrat: „Slava! iu Bog ga živi!"
In s tem se je sklenil ob 6. uri zvečer četrti občni zbor katol. polit, in gospodarskega društva za koroške Slovence.
Ob 7. uri potem vršila se je v isti dvorani slavnost v spomin petdesetletnice škofovanja svetega Očeta Leona XIII., katero opišemo v posebnem članku v prihodnji številki.
Bog blagoslovi trud in delo naših koroških rojakov !
Politični razgled.
«»lraii o dežele.
V Ljubljani, 8. aprila.
Vkupno delovanje čeških strank.
Klub mladoče£kib deželoozborukih poslancev doposlal je staročeškemu in veleposestniškemu klubu poseben dopis,   v  katerem  povdarja   važnost seda-
misliti, da bi bila le beda primorala jo do takega zaslužka, „zaslužili bi si lahko lepe svotice, saj imate dražestuo poprsje, Leni," pristavi slikar opazujoč divno, tesno se prilegajočo obleko dekletovo.
Že prej zarudelo dekletce zarudi kakor mak in de*: »Ne, gospod!"
»To je še nepokvarjena stvarica,* misli si Avrelij in ae zatopi v delo — — —
Polagoma pa mu je začelo ktiti v prsih neko čustvo, trditi se ne more ravuo, da bi bila to — ljubezen, kajti ni mu bila mnogo v mislih, v družbi, mej zabavo je pozabil docela nanjo; ako bi pa prišel kdo, hotefi mu jo iztrgati, zgrabil bi ga in mu pregnal za vselej veselje, se je še katerikrat dotakniti.
It usmiljenja pa tudi iz sebičnosti je dajal Avrelij ubožici kmalu po nekaj več kakor sprva, saj se mu je rodil v umetniški glavi še drug načrt, h kateremu mu bode morala pomagati ona. „Se mi bode že udala!" mislil si je čestokrat.
Tedeu za tednom zgineva, slika stoji že skoro dovršena v atelierju. „Sj nekoliko doi in —8 vBkrikne radosti Avrelij in se ozre na mizo. — „Pismo?"
Nekdo mu je pisal, da je ujegov dobrotnik nagle smrti — brez oporoke umrl.
njega zasedanja ter nasvetuje, naj vsak klub voli tri odposlancu, kateri bi se dogovorili glede" solidarnega postopanja pri vseh važaio vprašanjih. Staro-čehi in veleposestniki se niso odgovorih na- to povabilo. To vkupno delovanje bi se vršilo na podlagi ukrepov poslanske konference meseca novembra lanskega leta, a pokazalo bi se s tem, da bi vse češke stranke v zmialu češkega državnega orava zahteva! ustanovitev posebnega najvišjega sodišča za dežele češke krone.
Češki namestnik. Grof Thun, češki namestnik, kateri jO' veljal vedno za prijatelja narodnih teženj čeških, stekel si je sedaj toliko nasprotnikov, da je povsem osamljen. Odvrnili so se od njega tudi Starofehi in vse le radi tega, ker je Bpoinenico mestnega zbora Praškega zavrnil na rezek način. O dogodbah, uastalih valed tega v mestnem zboru, smo že govorili, a tudi deželni zbor češki ee bo h tem bavil. Koj v prvi seji podanih je bilo več interpelacij, in sicer bo interpelirali Staročehi in Mladočebi. Mladočeška interpelacija je jako ostra; namestniku se očita, da je s svojim odgovorom na spomenico razžalil ves narod in zahteva se od njega, naj prekliče vsa raz-žaljenja in da zadostno zadoščenje. Debate, katere se bodo o tej zadevi unele, bodo brez dvoma jako srdite, a tudi pomembne ne samo za češke razmere, ampak tudi za stališče namestnika grofa Thuna.
Nemška duhovščina, Že večkrat smo rekli, da tistim nemškim konservativcem, ki se v nas časih imenujejo najboljše pri,atelje našega naroda, nikakor ni zaupati, ker nas le porabljajo kot sredstvo v dosego svojih namer. Da so mnogi nemški duhovniki odkriti nasprotniki naših narodnih teženj, je že znano, da pa je mej nemškimi duhovniki na Štajerskem mož, kateri javno pripozna, da je nemški liberalec, kakeršni so Graški liberalci, tega bi vender ne bili mislili. Rektor Graškega vseučilišča, profesor in doktor teologije dr.. Schlager je v deželnem zboru pristopil nemško-liberalnemu klubu. Mahnič — kje si?
Za nimf j iva ka nd Ida tura. Za deželuozborBki mandat v tretjem okraju Zagrebškem mislila je vlada najprej kandidirati pristnega Madjarona, a vsled zjedinjenja opozicije je uvidela, da je položaj zanjo neugoden ter umaknila že napovedano kandidaturo. Hipoma se je za ta mandat oglasil vseučiliščni profesor dr. Pliverič. Mož je o svojem času izdal posebno delo o hrvatskem državnem pravu in veljal za pristaša takozvane „Obzorjeve" stranke Zato je njegova kandidatura { uzbudila senzacijo. Volilci bo se radovedni vprašali, 1 kakšen je program kandidata dr. Pliverića in mož J bi bil morda zmedel votilce, da mu nista „Obzor" in „Hrvatska" pretipala obiati. Opozicijonainim listom gre zasluga, da je dr. Pliver ć javno moral priznati, da je kandidat madjaronske stranke in da se je — najbrž iz častihlepnoRti — izneveril svojemu prejšnjemu prepričanju. To je važno za izid volitve, ker sedaj ie jasna ta kaudidatura in Pliverič ne bo mogel ribariti v motni vodi, kakor je nameraval.
Ogerska zbornica.
Madjari morajo vedno kaj posebnega imeti; brez škundalov ne morejo živeti. Pri razpravi o proračunu deželnobrambenega ministerstva nastal je tak škandal, kakeršnega že dolgo ni bilo. Začetkoma je bila debata dosti mirna. Grof Apponvi je poslušalce dolgočasil z državnoprnvnimi dokazi za to, da je ustanoviti posebno vojaško akademijo z madjarskim učnim jezikom. Neki drugi poslanec je vprašal, kako to, da ueki prostovoljci nian bili imenovani za reservne častnike in očital vladi, da zato ne, ker so peli Kossuthovo pesem. Domobranski minister baron Fe-
Dalje v prilogi-
11 I       M j
Prav po straui so ga gledali pri pogrebu sorodniki — sedaj dediči po pokojniku; zakaj bi ga pa tudi ue gledali grdo, saj je ukradel VBakemu precej lepo svoto dedšČine, takorekoč iz žepa.
Na Dunaj se je vrnila čez kake tri tedne — zaman ee je pogajal z dediči glede dedščine — skoro le senca Avrelijeva. Nekaj dni ni mogel ničesar delati, samo premišljeval je. Vsi tovariši so ga smatrali bogatim, sedaj je vse pri kraji! Kako bode mogel opravičiti svoje prejšnje ravnanje?! Pričakovano dedščiuo more mu nadomestiti le neumorno delo in pri tem mu pomore — Leni! „Jutri povabim zopet bvoj ljubi model, dokončam naglo sliko.
vse je bo in jo mora tudi občudovati iu--Še bom
imel zlate čase !*
Polu poguma in vesel poda se v mestni park na izprehod. Po beli stezci pred njim so izprebaja zaljubljen parček. Aj,a ona je zlatolusa, kakor moj model! —
„Gospod?!8
„,Vi želite?"«
„S kakim pravom vodite Vi to gospodično ob roki?"
„„lla, ha, s kakim pravom —88
„Ab, ljubi Artur, bodi miren, vso ti razložim.
mladih deklic in nekoliko v stran ,robčekea deklici pa tudi bolj postavne žene. Po dolgem travniku poskakovali so dečki. Vse to je gledalo veselo občinstvo, ali s pota ali z vrha, kakor z galerije stoječ, sedeč pa tudi ležeč na subi trati. Mestna godba je svirala raznovrstne komade, pa se smemo nadejati, da bode prihodnje leto tudi že znala vse tiste melodije, ki nam jih je o kolu Metliškem uglasbil g. L. Kuba v svojem znamenitem delu: „Slovanstvo ve sv^ch zpčvech". Rodoljubom Metliškim pa naj bode mar, da se ta vseskov.i lepi domači ohičaj na velikonočni ponedeljek ohrani in da postane prava ljudska veselica. V mraku so se razhajali ljudje, ob 8. uri zvečer pa so se že odprli čitalniški prostori za ples. Ker je bil ta dan res lep iu vesel, bil je tudi srečen, kajti zabave udeležilo se je mnogo čitalniških udov z odraslo rod bino, bilo je celo videti dragih sosedov Hrvatov z Vivodine, Jurova, Žakanja, zastopnikov Dunajskega „Zvonimira", Graškega „Triglava", trgov, pjevačkog društva iz Zagreba in — iznenada nastopi na občo radost čast. pevski zbor čitalnice Črnomaljske, ki je prav ubrano prepeval slovenske pesmi. Za prijetno varijacijo se je slišala tudi kaka pristna „slovenska" iz nežnega grla, ali pa zanimiv venec hrvatskih pesmij. Tako se je pelo, nazdravljalo, odzdravljalo, potem pa prav živahno sukalo v dvorani malone do belega dne, vse zato, da se bomo sladko spominjali te veselice; samo na adreso g. gostilničarja izrekla se je želja, da nam podvori jirihoduiič z dobro kapljico, čim boljša bode kapljica, tem boljša tudi voljica. —
Ljubljanska mestna hranilnica.
V seji občinskega sveta Ljubljanskega dne 28. marca t. 1. poročal je obč. svet. S ve tek o računskih zaključkih mestne hranilnice nastopno:
Po pravilih mestne hranilnice Ljubljanske § 27., točka 5, in § 39. spada v delokrog občinskega sveta tudi pregled in potrditev vsakoletnega računskega zaključka za mestno hranilnico Ljubljansko. O račuuskem zaključku, ki ga je položila mestua hranilnica Ljubljauska za tretjo upravno dobo od dne 1. januvarja do dne 31. decembra 1892. leta poroča finančni odsek nastopno:
Zaključek sestavljen je v poBtavni obliki ter izkazuje denarni promet v prejemkih in izdatkih, bilanco aktivov iu pasivov, račun izgube in dobička, efekte po naslovih iu kuizui vrednosti dne 31. decembra 1892. I m promet ter uspeh mestne hranilnice Ljubljanske od njenega otvorjeuja dre 1 oktobra 18s9. I. do dne 81. decembra 18U2 1. Pri-dejano mu je uradno poročilo, s katerim je v zvezi s pregledom prometa in uspeha za napominano dobo uprav ustreženo določbi § 39 hraoilntčuih pravil. Poleg tega ima računski zaključek izkaz, koliko je bila vsaka posamezna uložna knjižica vredna koacem leta 1892 z glavnico in obrestmi skupaj.
Odlikuje se ta račuuski zaključek po svoji sestavi in vsebini od dosedanjih zaključkov mestne hranilnice Ljubijauske zlasti v tem, da prinaša pregled prometa in uspeha mestne hranilnice Ljubljanske za celo dobo ujenega obstauka do 31. decembra 1892. 1. Na ta način je jela hranilnica popisovati po številkah svojo zgodovino, oziroma svoj razvitek m napredek. Dalje ae odlikuje ta računski zaključek od prejšnjih tudi v tem, da izkazuje prvikrat račun o rezervnih zakladah.
Vsled sklepa slavnega občinskega zastopa z dne 17. maja 1892. 1. ustanovili sta se v zmislu brauiluičuih pravil 4. iu 5. dve rezervni zakladi, in sicer jedua splošna iu jedna posebna, katerima se je od predlanskega dobička odmerilo 609 gld. bi Ur., oziroma 220 gld. 57 kr., skupaj 895 gld. 05 kr. Uprav zaduii stavek § 4. hranilmčnih pravil določuje, da se o rezervni zakladi mora vodti poseben račun. Tej določbi ustregla je hranilnica s tem, da je izločila navedenih 895 gld. G5 kr. iz prometnega imenja hrauiluice v ožjem pometu besede, napravila iz njih, kakor rečeno, dvojuo rezervo, ter upeljala za vsako posebej svoj račun, oziroma svojo upravo, kakor nam dokazuje to račuuski zaključek leta 1892. na strani 9. in 10.
Bistveno pa so razlikuje ta zaključek mestue hranilnice Ljubljanske od onega za leto 1892 v tem, da se je odstranil prehodoi račun, ki je izkazoval na posebnem mestu bilauce za leto 1891. razlike izgube in dobička vsled kurznih diferencij v vrednosti efektov pri nakupu in pa po borznem kurzu zadnjega dno upravnega leta ter ae spojil z raču-
nom izgnbe in dobička, ki se pokaže v vsem obsegu glavne bilancije. Po taki obliki in vsebini zadostuje računski zaključek vsestranski.
Finančni odsek pregledal ga je natančno ter se preveril, da so vsi v njem nahajajoči se podatki resnični, da so števila prava, sklepne vsote veljavno zračunjene, da se vsi sestavki v bilanci mej soboj pravilno ujemajo in da so izkazani zneski v popolnem soglasju z onimi v dotičnih knjigah.
Finančni odsek ae je dalje prepričal, da je tudi škontrujoči odsek hranilničnega upravnega odbora tekom leta 1892. večkrat Skontroval poklad-nice v mestni hranilnici in vse gotovine, efekte in vrednostno predmete sploh našel vedno v uzornem redu. Istotako je ta odsek večkrat v letu pregledoval hranilnične uradne knjige in račune ter po mnogobrojnih preskušujah bo osvedočil, da je vknjižba pravilna iu da so računi natančni. Zlasti je pa še začetkom letošnjega leta s posebno marljivostjo in podrobnostjo pregledal vse blagajniške in računske beležke in predmete mestne hranilnice izza leta 1892. ter tudi takrat našel vse v redu.
Tudi v minulem upravnem letu je bilo pri mestni hranilnici Ljubljanski denarno gibanje prav živahno, kajti denarni promet je znašal čez 7 Vi milijona goldinarjev.
Ako odštejemo od izkazanih prejemkov .   .   .   3,819 402 gld. 80l/3 kr. izkazane izdatke     .   .   .   3 772 252   „   41 Va »
preostalo je koncem leta 1892.  v  hrauilničnih po-
kladnicah v gotovini   .   .       47.150 gld. 39 kr.
Ta znesek je precej visok in presega za denarno razpolaganje odmerjeni navadni maksimum 25.000 gld. okroglo za 22.000 gld., to pa zaradi tega, ker bo Be baš zaduje dni meseca decembra 1892. I. prav intenzivno vplačevale hranilne uloge in je bilo ravnateljstvu tudi za to skrbeti, da se nahaja začetkom novega leta večja svota razpoložljivega denarja v rokah mestne hranilnice, kajti znano je, da je o novem letu naval strank pri vzdigu ulog in obresti) navadno največji.
Ako si natančneje pogledamo pojedine točke v denarnem prometu, tudi letos nas najbolj zanimata računa zalog in menic.
Račun  zalog   ima v prejemkih .........6.75G gld. — kr.,
v izdatkih.......6 G93   „   — „
računmenic pa   v prejemkih .   .    96 047 gld. 11 kr. in v izdatkih .   .   .   102 353   „   15 „
Vidi se, da poslovanje z zatožnimi posojili v primeri z onimi lanskega leta, v katerem je bilo G913 gld. prejemkov in 11.043 gld. izdatkov, ui nič napredoval", dočitn bo se menična posojilu, oziroma eskompt menic prav izdatno povišala. To nam pa račun veuder dokazuje, da se je jela uporaba kredita muožiti in nam daje uadejo, da se bode ta stroka po-dovania kmalu jirav dobro razcvetu.
Tu naj omenim, da se je i lansko leto upravni odbor mestne hranilnice Ljubljanske bavil z vprašanjem ustanovitve kreditnega oddelka pri hranilnici, a vselej prišel je do prepričanja, da za to še ni pravi čas. Počakati je, da se okrepi splošna rezervna zakluda.
Iz bilance je razvidno, da so uplačauo uloge kou-cem lauskega leta (1892) znašale ........ 2,313 055 gld. 58 kr.
proti ouim koncem leta 1891.
v zmsku....... 1,616 324   n   11 „
več za....... G'Jb.731 gld. 47 „
kar kaže, da se je občinstvo pri plodouosnem ulaganju denarja v letu 1892. v nekoliko večji meri posluževalo mestne hranilnice nego poprej.
Na hipoteke razposodila je mestna hranilnica Ljubljanska v miuolem upravnem letu 448.405 gld. 40 kr. in koncem leta izkazala v aktivih na računu hipotečnih posojil 1,351 617 gld. 40 kr. Reči se mora, da je hranilnica v tej važni stroki poslovanja zarea dobro se odzvala, kajti slednji znesek je za nje tridobni obstoj ogromen.
Zanimiv je dalje račun občinskih in deželnih posojil, ki se koncem leta 1892. bilancuje v aktivih 8 138 468 gld. 23 kr. proti 1350 gld. koncem leta 1891. Na i ae u u efektov je v bilanci cena vrednostnih efektov izkazana po kurzu 31. decembra 1892. 1.
Dobiček pri prodaji efektov
mej letom je znašal..... 1454 gld. 68 kr,
dobiček na kurzni diferenci v portfelju nahajajočih se efektov istega dne* pa......... 4852   „   89 ,
skupaj   .   .   6307 gld. 57 kr. Če se od te  svote odbije kurzna izguba izza  leta 1891 v znesku  .   .   .   „..... 2577   „   — „
ostane.......... 3730 gld. 57 kr.
in če se od tega zneska še odbije izguba na kurzu pri izžrebanih efektih iz leta 1890    ....       14   „   50 „
ostane še........3716 gld. 07 kr.
katera razlika nam predočuje dobiček, kojega je imela mestna hranilnica Ljubljanska sploh doaed čistega pri vrednostnih papirjih. Prav tako pa je hranilnica postavila te zneske na račun izgube iu dobička v glavnih bilancah za leto 1892, oziromi za leto 1890, ter na ta način odpravila, kakor že gori omenjeno, lanski prehodni račun in ustregla onim, ki se s tem računom niso mogli sprijazniti. Nadalje izkazan je v bilanci na tekočem računu aktivum 393 834 gld. 52 kr., to je oni denar, ki je bil plodonosno naložen:
a) v slovenskih posojilnicah s     60 265 gld. 16 kr.,
b) v hranilnicah a   .   .   .   .     65 699   „   77 „ in c) v drugih denarnih zavo
dih in bankah z..... 267.868   n   59 „
Zadnja svota reprezentuje oni mobilni kapital, s kojim hranilnica kar najhitreje razpolaga, ako sila pritisne. Zatorej pa je tudi nižje obrestovana, nego so hipotečna posojila.
Na račun inventarja odpisalo se je lansko leto 148 gld. 8 kr., to je 5°/# od prvotne vrednost, zaradi obrabe.
Najbolj zanimiva točka v bilanci je račun izgube in dobička v upravnem letu 1892. — Le-ta nam pove), da je zaključila mestna hranilnica Ljubljanska leto 1892. s Čistim dobičkom 8275 gld. 03','a kr. Ako prištejemo temu znesku onih 2577 gld.. kateri bo se iz prehodnega računa leta 1891. prenesli v leto 1892., in tu b tekočimi dohodki pokrili, pridemo do Bvute 10.852 gld. 63*/a kr., o kateri se izraža napredek mestne hranilnice Ljubljanske v letu 1892. Če pa zopet od te svote odbijemo dobiček pri efektih po kurzu 31. decembra 1892 pri prodaji in žrebu s 6307 gld. 57 kr., ostane nam 5545 gld. Ob1 ., kr., kateri so se pridobili v drugib strokah poslovanja in mej katerimi je okoIu 1800 gld., ki so ae prihranili s tem, da se je vpeljalo polumesečno obrestovanje ulog.
Ob kratkem naj bode še omenjeno, da vštevši dobiček iz minulega leta koncem tega leta rezervna zaklada znašata skupaj 9193 gld. 47Va kr.
S tem končujejo podrobuosti poročila in ker številke jasno govore, koliko se je v triletni dobi, in zlasti v minulem letu 1892. v mestni hranilnici Ljubljanski doseglo, ne preostaje mi še naglašati, da tak napredek lahko zadovolji vsakega, komur je hranilnica pri srcu.
Ker sta od mestne hranilnice Ljubljanske predloženi računski zaključek in bilanca za upravno dobo od dnu 1. januvarja do dne 31. decembra 1892. I., sestavljena na popblnoma pravi postavni podlagi, predlaga finančni odsek:
Slavni mestni zastop naj sklene: 1.) Predloženi računski zaključek in bilanca mestne hranilnice Ljubljanske za tretjo upravno dobo od one 1. jauuvavja do dno 31. decembra 1892 so odobri in potrdi; 2) mestnemu magistratu se ukaže, da odobreni računski zaključek in bilanco v zmislu § 39. hranilničnih pravil predloži vittoki c. kr. deželni vladi v pregled; 3.) upravnemu odboru mestne hranilnice Ljubljanske se glede tega zaključka in bilance da abBolutorij salvo errore et omissione ter se mu za njegovo trudoljubivo, vestno in uspešno delovanje izreče priznanje in topla zahvala.
Domače stvari.
— (Slovensko gledališče.) Opozarjamo na jutršnjo predstavo opere „Cavalleria rustičan a" na korist velezaslužuemu kapelniku prof. G e r b i č u. Po VBem, kar smo že omenili o zaslugah beneficijanta za sijajen uspeh slovenske opere posebno v minuli gledališki sezoni, ni dvomiti, da bode jutri gledališče navzlic spomladanskemu vremenu prav dobro obiskano. Dolžnost slovenskega
§MT Dalje v prilogi. ~^Wt
Priloga ^slovenskemu Narodu"
občinstva je, da z obilnim obiskom dejansko prizna velike zasluge gosp. Oerbiči
— (Hrvatski pevci — „Slovenske m n Naroda',) Od najodličnejšega hrvatskega pevskega društva »Kolo** v Zagrebu prejeli srno danes sledeči dopis : SI. uredničtvu „Slovenskoga Naroda" v Ljubljani. Upravljajući odbor „Kola", sakupljen u sjednicu dne 6. o. m. čestita „Slov. Narodu" o dvadeset i pet godišnjici obstanka Želeći, da skorim doživi konačnu pobjedu svete stvari, koju tolikim zanosom i tolikom samozatajom zastupa. O toj iskrenoj čestitci čast nam je oba-viestit si. uredničtvo, kojega se bilježimo odličnim Štovanjem za „Kolo" : predsjednik: G. Arnold s. r. tajnik: Ivan Gabrić s. r. — Živeli hrvatski pevci in arčna hvala jim!
— (Tandem al i qu and o. ) Nad poslopjem finančnega ravnateljstva blesti se nova tabla z dvojezičnim nadpisom! Tantae moliš erat. . . Sedaj smo radovedni le še, kdaj bo zmoglo c. kr. z. m. d. okrajno sodišče tiste vinarje, da bo odstranilo svoje jedino nemške nadpise.
— (Jour-fix „Sokola" Ljubljanskega) bode prihodnji četrtek dne 13. aprila v vrtnem Balonu pri „Ferlincu". Reditelja večeru sta brata H. Milavec in Fr. Schiffrer. Sodelaval bode društveni tamburaški zbor, poleg tega pa bosta reditelja skrbela tudi za petje in za zabavno berilo ali kaj jednacega. Ker bodo to zadnji zabavni večer pred početkom poletne dobe izletov, se je nadejati prav obilne udeležbe.
— (Narodni dom v L j u b 1 j a n i.) Danes je dobil odbor društva „Narodni dom" prvi konkurenčni projekt za zgradbo „Naroduega doma v Ljubljaui." Konkurs za dobavo skic je bil razglašen začetkom meaeca marca, rdk pa poteče dne 15. aprila ob 12. uri opoludoe. Za konkurenčne predpise oglasilo se je 68 strokovnjakov iz raznih krajev, mej njimi ce!6 Nemec iz Berolina, ki pa je bil toli ozireu, da je pisal fraucoski. Nadejati se je torej prav ugodnega uspeha.
— (Oaobue vesti.) Sodni pristav g Albert grof Co r o u i n i prideljen je najvišjemu sodišču na Dunaji. — Poštni koncipist gosp. Fr. H u in m e l v Gradci imeuovan je poštnim komisarjem v TrBtu.
— (Odlikovanje.) Zlat križec za zasluge je dobil g. Vek, Minattv, gozdni oskrbnik graj-ščine Sonegg na Igu, v znak priznanja za njegovo 46letno požrtvovalno in zvesto službovanje. G. Minattv je — kakor se nam poroča — jeden najuglednejših mož v svoji fari, ter je ustanovil tudi narodno ognjegasno društvo 8 slovenskim poveljevanjem, katero navzlic svojim 71 letom še vedno mladeniško čilo vodi pri vsakem požaru. Čestitamo ! — Naš domačin g. Ivan Z a d ni kar, trgovec s steklenino v Gradcu, sin tukajšnjega hišnega posestnika in pasarja Valentina Zadni-karja, je izumel steklene banjice za ptiče. Za to iznajdbo ga je pred kratkim akademija za iznajdbo v Parizu imeuovala svojim častnim članom in mu d<»poslala lepo diplomo in medaljo. To je že peto odlikovanje, katero je Ivan Zadnikar za svojo iznajdbo dobil. Čestitamo našemu rojaku!
— (Prof. dr. Oskar Gratzv) je sila originalen človek in ker ve, da je v sedanjih resnih časih marsikomu usahnil vir humorja, žrtvuje svojo osobico bližnjikora v razveseljevanjo. Najčmernejšim lilistrom se zasveti obraz, kadar čujejo ime Gratzv, in ker je g. Gratzv na ta svoj renome ponosen ter ga želi ohraniti — pomnožiti ga ni več možno — porabi »vsako priliko, da vzbudi javno pozornost. Komaj je bivši ravnatelj učiteljišča Blaž Hrovat zatiBnil oči in še predno se je njega truplo dobro ohladilo, že so je g. Gratzv spomnil Goethojevega grane8a „nur Lumpe sind bescheiden" ter hitro kompetiral za ravnateljsko mesto, prvi mej VBemi prošnjiki. S tem je g. Gratzv dvoje dosegel t dokazal je, da ni skromen, ob jednem pa prouzročil toliko horneričnega smeha, kakor še nikdar poprej in splošno se priznava, da je s tem dosegel vrhunec svojega humorističnoga delovanja. Celo kazin-skim njegovim somišljenikom se zdi ta kandidatura tako komična, da so g. dru. Gratzvju vzdeli priimek — ileiterkeitskandidat!
— (Nov pojav kočevsko-nemške ljubeznivosti.) V Ljubljani sestavil se jo nek odbor pod predsedstvom gg. F. Mahra in dra. Kee8bacherja, ki nabira darove za sirotišnico v Ko-čevji ter razpošilja v to svrho posebna litografirana pisma. To je na sebi gotovo le lepo in hvalevredno. Manj hvalevredna pa je v teh pismih motivacija
potrebe posebne sirotišnice v Kočevji. Uvod glasi se namreč doslovno: ^Globoko doli v kranjski deželi, okrog in okrog obkoljen od Slovanov, leži nemški jezikovni otok Kočevje. Stoletja že bori se to pridno ljudstvo (das biedere Gottscheervolklein) proti nevarnosti potujčenja, preteči od vseh stranij, in le svoji žilavosti se ima zahvaliti, da si je v tem boju ohranilo svoj jezik in svoje šege, svoje nemštvo*. Oprostite gospoda, to je prenenmno, kajti Slovenci še nikdar nismo čutili in pokazali najmanjšega poželenja do tistega „biederes Gottscheervolklein", za katerega ohranitev pa poleg tega uprav po očetovski skrbi slavna vlada. Zategadelj se vrlim Ko-čevcem nikdar ni bilo treba boriti za narodni ob stane k in ravno naobratno so zlaBti v izvestnih časih, kazali ti naši sodeželani prav sumne ekspanzij ske težnje, katerim se je pa seveda slovenski sosed res odločno po robu postavil. — Ako mi danes zabeležimo to novo ljubeznivost konservatorjev toli znamenite kočevske individuvalnosti, imamo za to gotove vzroke. Gospoda Mahr in Keesbacher trdita sicer v svojih označenih pismih, da je Kočevska sirotišnica tembolj potrebna podpore, ,čim manj odziva in podpore je našlo to nemško podjetje pri slovanskem prebivalstvu dežele". Hkrati pa izraža poziv toliko skrbi za „versko rešitev" ubogih kočevskih sirot, da očividno računa tudi s sedanjo politično konstelacijo v narodnem taboru. To pa je silno sumno, kajti mi prav nič ne verujemo, da bi bilo framazonstvo tudi že prodrlo v kočevske hribe in da je tudi tam že „vera v nevarnosti", ne glede na to, da Be nam za rešitev kočevskih duš ne vidita poklicana baš v prvi vrsti gg. Mahr in Keesbacher. — Iz vsega tega sklepamo, da bi gospodi dobro došli tudi slovenski groši in da ne bi ta ali oni kratkovidni narodnjak res kvitiral napominanega nemškega natolcevanja s slovenskim denarjem — to je namen teh vrstic.
— (Nemška predrznost.) Bilo je pred otvoritvijo novega dež. gledališča, ko smo ne poznavajoč ni g. Frinketa niti njegovih umetnikov sodili, da računajo Nemci na našo narodno brezbrižnost in popustnost. To domnevauje se je obistiuilo. Gosp. Frinke je spreten trgovec in naredil je dober „gšeft", k čemur mu je v prvi vrsti pripomogla naša narodna brezbrižnost in popustnost. Trupa, katero je pri vedel Frinke v Ljubljano, je bila slaba, o tem ui dvoma, a ker so se uprizarjale večinoma uove, v Ljubljani nepoznane igre, so tudi naši ljudje podpirali tujca. Mi lahko z mirno vestjo trdimo, da nismo agitirali zoper obisk nemških predstav; da smo začeli tako sistematično agitacijo, čutil bi jo bil g. Frinke v žepu. Govorili smo o nemškem gledališču sploh le tedaj, kadar so ali Frinke sam ali njegovi prijatelji plačevali slovensko podporo z nesramnimi mi padi v „Tagenp." in v drugih takih Istih, obilnih A k and a lov, katere so prouzročah nemški „umelniki", pa v svoji noblesi niti omenili nismo. To naš<> dobrodušnost kvitirajo Nemci v včerajšnji „Tagesp." Tu bo očita Ljubljanskim damam, da bo sestavile poseben komite, kateremu je namen, pregovoriti slovenske dame, naj se a jiodpisi zavežejo, da ne bodo obiskovale nemških predstav. — Sudaj, po končaui sezon*, ko ima Frinke svoje groše že v žepu!!! — H koncu strupene notice pa se bahato povdarja, da ao bile slovenske predstave Rlabo obiskane, nemške pa dobro, kakor nikdar prej. Ako je to re*, potem hodi uam dovoljeno vprašanje: Kako to, da je Krinke igralcema Dfutsehingeriu in Neumanu sredi sezone znižal plačo, nekatere druge boljše moči pa odpustil ? peutschloger se je Frinketu bridko maščeval. Pri jedui zudnjih j>redstav, ko je imel Btopitl na oder, je zahteval, da se mu krivično utrgana plača |)ovrne, sicer da ne naRtopi in Frinke — je moral poseči v žep iu odšteti 50 gld Tnkisto je nameraval tudi Neuman, a Frinke je slutil kaj ga čaka in rešil svoje, igralcu utrgaue goldinarčko. Vprašamo uadalje, ako so se nemške predstave tako dobro izplačevale, zakaj so nemški igralci in igralke hodile po hišah beračit in po krčmah prodajat obleko iu perilo ? Toliko bi bil Frinke vender lahko odrinil, da bi bili njegovi ljudje odšli brez škandala iz meMta. Takib in tud< hujših rečij bi mogli navesti še mnogo, a odkrito povemo, da se nam gabijo in ne bili bi niti teh omenili, da nas niso k temu prisilili predrzni sotrudtiiki Graške tetke.
— (Res postalicae.) Prebivalec Martinove ceste nam piše, da se poštne pošiljatve v ta kraj mesta jako neredno dostavljajo in da pismonoša časih čaka po več dni,  dokler se ne  nabere za-
dostna kopa ter se mu pot tja doli — ne „ izplača". Brzojavka, ki je prišla v Ljubljano ob 8. u. 50 m. dopoludne, dostavila se je adresatu baje stoprav ob 5. ari pop. (!), časniki in pisma pa prihajajo navadno po dva do tri dni prepozno. — Usojamo se opozarjati slavno poštno vodstvo na ta nedostatek.
— (Slovensko planinsko društvo) je te dni zopet zaznamenovalo jako lepo in zložno pot čez hribovje nad Črnučami. Ta pot drži od Črnuškega mosta po stari Gameljski cesti, dalje po vrhu čez Kašico, Dobeno, mimo Habaškega gradu in prejšnjega mlina, čez travnike v Trzinj. Hoda je 3 ure. Znamenja ao rdeča, razgledna mesta označena z rdečim križem. Na mnogih krajih je čudovito krasen razgled. Poletne meBece bi svetovali pot iz Trzinja na Črnuče, ker je ondot senčnato. — Društvo napravi v sredo 13. dne t. m. v vrtnem salonu „pri Malicia prvi društveni večer z zanimivim predavanjem o Kamniških planinah, s petjem in godbo. Nadejamo se, da bode mnogo domoljubnih Slovencev počastilo društvo in' mu tako izkazalo svoje simpatije.
(Nove stavbe v Ljubljani.) Za sv. Petra vojašnico pričel je stavbinski mojster dr. Fran F a les c hini zidati poslopje za usmiljene sestre, katere bodo stregle v novi bolnici. Nad sto zidarjev je že pri delu. Še to leto začelo se bo zidati tudi bolnično kapelo na tem prostoru, katero bode s podporo dežele na svoje troške zidala načelnica usmiljenih sester. — Gospod Reis ne r zida si na Martinovi cesti novo hišo ; zgradbo je prevzel stavbeni mojster gospod Filip Zupančič. — Pri c. kr. glavni tobačni tovarni pričel je novo stavbo stavbeni mojster gospod Viljem Treo. — Na oglju prostora na Tržaški cesti ob novih hišah stavbene družbe pričelo se bode v kratkem graditi novo lepo trinadstropno hišo za g. Alberta Samasso. Delo je prevzela kranjska stavbena družba; kakor kažejo črteži, se bode nova hiša odlikovala posebno po arhitektoničnih okrasih.
— (Občni zbor zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, Bkuharjev in žgaujetočnikov,) zadnji četrtek v salonu Hafuerjeve pivovarne je bil prav dobro obiskan. Predsedoval je g. Fer line, kot obrtni komisar pa je bil nnvzočeu magistratui tajnik g. Šešek. Zadružni tajnik je poročal o delovanji starešinstva jako obširno in temeljito. Zadruga imela je dva občna zbora in šest zadružnih odborovih sej, v katerih so se razpravljale zadružne zadeve. Po preteku skoro celega leta je dež. vlada potrdila popravljena zudružna pravila. Pravila so sedaj urejena tako, da ustrezalo stanovskim in krajnitn razmeram. Druga važna skrb zadružnega BtarešinBtva je bila ureditev denarnih zadev. Mnogi člani mislijo, da )•■ njim na voljo dano, ali naj plačajo določeuo vzprejemuino ali ne. Le malokdo je prvo leto storil svojo dolžnost, druge je bilo treba uradnim potem prisiliti k plačilu. Sedaj je le Še kakih 15 člauov s vzprejemuiuo na dolgu. Zadruga ima v mestni hranilnici Ljubljanski ualoženega premoženja 850 gld. 57 kr., z obrestimi iu vzprejemninami bo morda mogoče poravnati tekoče troške ne da bi bilo določati S« posebnih naklad primernih plačanim davkom /. i čast gostilničarske obrti je Bturešinstvo vedno skrbuo delovalo, zahtevajoč, na; morajo tudi gostilničarji in kavarnarji dokazati svoje zmožnosti za obrt, ter se v to pridružila na skupno postopanje avstrijukim gostilničarskim zadrugam. Doslej sicer še ni vidnega uspeha, a kakor vse kaže, poBtauejo zadruge merodiijne za to, komu naj obrtna oblast dovoli izvrševati gostilničarsko ali kavarnarsko obrt. Glede prodaje smodk po gostilnicah in kavarnah trudilo se ja starešinstvo muogo. Vložilo se je več prošenj aa c. kr. finančno miniBterstvo in na c. kr. finaučno ravnateljstvo kranjsko in tudi osebno jo načelnik pri ravnatelju filk'6čneg* ravnateljstva posre^o« val, a doslej žal zaman. Vendar je upati, da tekom časa, združeno z drugimi gostilničirskimi in ka-varnarskimi zadrugami avstrijskimi posreči izpoalo-vati, da se prekliče ta toliko škodljiva naredba. Tudi z vprašanjem glede) prodaje piva v steklenicah se je bavilo starešinstvo, ker je prosto prodajanje piva v steklenicah kavarnarjem in gostilničarjem v največjo Škodo, zlasti ker se pivo ne prodaja v pravilno zaprtih steklenicah, ampak trgovci z me-■:itiuii blBgom kupijo cel sod piva v pivarni in ž njim napolnijo Bteklenice, ali pa je celo na kozarce prodajajo. Zadružno starešinstvo obrnilo se je o tej stvari na državni zbor 8 posebno prošnjo, katero je blagovolil izročiti državni poslanec gospod Kušar.
Tudi o tej zadevi storjenim »kupnim korakom vseh gostilničarakih zadrug pridružila se je Ljubljauska zadruga. Obrtni odsek držav nega zbora se bode v kratkem bavil s to stvarjo; doposlal je kranjski kup6ijski in obrtni zbornici tri vprašanja, tičoča ae prodaje piva v steklenicah, in zbornica je zadrugi izročila depis v odgovor. StareAinstvo je radi odgovora na ta vprašanja sklicalo poseben shod kierse je določil odgovor na ta vprašanja. Tako misli zadružno starešinstvo, da je po svoji najboljši volji in moči delovalo na korist zadružnikov in proBi, da ae to poročilo vzame na znanje. Gospod Josip Len če iz reka se o poročilu jako pohvalno in nasvetuje, da se načelniku gospodu Fer I in cu izreče zahvala za njegov trud in, da se jednoglasno zopet izvoli načelnikom zadruge. Gospod Ferlinc izjavi, da je vzlic obilnim svojim poslom voljan prevzeti načelstvo. Potrdi Be potem brez razgovora zadružni račun za preteklo leto, zatem pa se vrše volitve. Načelnikom je bil izvoljen jednoglasno gospod Ferlinc, namestnikom gospod Josip Le nče tudi jeduoglasno, v starešinstvo pa se izvolijo gg.: Andrej D ruš kovic, Ignacij Drušković, Ivan Škerjane, Ignacij Korošič, Štefau Franzot in Alojzij Zaje. Gospod Kramar se pritožuje, da noben kavarn ar ni izvoljen v odbor. Obrtni komisar gospod ŠeŠek opomni, da je v pravilih le izrečeno, da se je ozirati na vse v zadrugi zastopane obrti, ker pa to ni j>redpisano, ne more volitve razveljaviti^ če tudi obžaluje, da ni bil voljen noben kavarnar. Kot namestniki starešin izvolijo se gg. M a y e r in T os t i. pa kavarnar Sckmied. Pri posameznih predlogih nasvetuje g. Kramar, naj se izločijo kavarnam iz gostilničarske zadruge ker plačujejo le davke, pravi - pa m kakih nimajo. Goopod Josip Len če pritrdi izločitvi oporeka pa, da bi kavarnam plačali več davkov kakor gostilničarji in ne imeli nič pravic. Po kratki debati bo vzprejme predlog, da se izločijo iz gostiIničarske zadruge kavarnarji, poleg njih pa tudi akuharji in žganjetočniki, na kar se zborovanje sklene.
— (Umrl) je danes gosp. Fr. Čuček c. kr. sodni pristav v Ljubljani. — Umrla je danes na Grosupljem gospa Josipina Košak, soproga ondot-nega znanega narodnega župana g. Košaka v starosti 49 let.  Bodi jej zemljica lahka!
— (Hranilnega in posojilnega uradnega društva odsek za Kranjsko) ima svoj občni zbor v nedeljo dne 'J. t. m. ob 10. uri dopo-ludne v dvorani Hafnerjeve pivarne na sv. Petra cesti št. 47 v Ljubljani. Po pravilih se mora udeležiti najmanj 30 članov, da je zbor sklepčen.
— (Žele/m most) čez Gruberjev kanal blizu mestne klavnice se prav pridno poklada. Vsak dan prihaja na stotine Ljubljanskih prebivalcev gledat, kako napreduje delo. Za štirinaJBt dnij utegne biti most gotov.
— (Mestn ah ra oi InicaLjubljanska.) Upravui odbor mestne hranilnice Ljubljanske izvolil je v svoji seji dne 5. t. m. novim predsednikom podžupana Ljubljanskega, gospod Vasa Petričiča.
— (Promenadni koncert.) Vojaška godba sviial.> bode jutri in potem vsako nedeljo ob Vi 12 uri predpoludne v glasbenem paviljonu v „ Zvezdi."
— (Nova lokalna železnica.) Posestnik rudnika gosp. Kajetan F a b e r na Dunaji, dobil je od trgovinskega ministeratva dovoljenje, da sme pričeti tehniška pripravljalna dela za normalno-tirno lokalno železnico od postaje Novomeato čez Cirklje in Čatež do deželne meje pri Bre-gani. Tam bi se ta železnica združila z nameravano lokalno železnico iz Samobora v Bregano. Dovoljenje velja za šest mesecev.
— (Zdravstveno stanje.) Ošpice precej ponebujejo v Kraujskem okraji. V šolah v Predvoru in v Predaslji ae pouk je zopet pričel koncem minulega meaeca, v Naklem pa se je morala šola zapreti zarad bolezui, ki se razširja v tej občini. Bolnih je še 95 osob. Duš! ji vi kašelj se je širil v raznih krajih, po deželi in v nekaterih občinah zahteval mno go žrtev. Oaepmce v Črnomaljskem okraji tudi vedno ponebujejo in je le Še 47 bolnikov.
— (Velik gozdni p o ž a r) nastal je v sredo na zapadni straui Jelovce pri Bohinjski Beli Ker je suša velika, razširil se je ogenj jako hitro in prouzročil precej znatno škodo. Zgorelo je kakih 25 oralov gozda in le napornemu delovanju prebivalcev Bohinjske Bele in drugih bližnjih vasij je zahvaliti, da se ogenj ni razširil še bolj.
— (Slovenske posojilnice) uplivajo prav ugodno na gmotno stanje kmetakega prebivalstva na spodnjem štajerskem in pride veliko manj po* šeste v na bobenj. Tudi nemškutarske hranilnice niso več tako ohola nasproti slovenskim kmetom. Zdaj so zaceli pa Nemci ustanavljati bvojs posojilnice, tako bo jo osnovali v Razvanji pri Mariboru in v Šeattlji v Slov. Gorieah. Slovenci pa naj se okleneiu tem tesneje svojih zavodov io ustanavljajo nove, kjer jih še ni. Tako bodo najbolje preprečili vse nasprotne uakane.
— (Roparski umor.) V noči od Velikega petka na Veliko aoboto ulomili bo nepoznani lopovi v stanovanje nekega Franca Kaiserbergerja v Gru-škovju pri Ptuju, ubili Kaiserbergerja io pograbili ter odnesli vse, kar je imelo količkaj vrednosti. Navzlic neumornemu trudu orožnikov še doslej ni bilo moči zasačiti morilcev.
— (Zginila je) na cvetno nedeljo dekla Marija Gavger v službi pri Matiji Makovšku v Lačni gori v Cadruuiski župniji na spodnjem Štajerskem. Oblekla se je praznično in vzela saboj molitveno knjižico, potem je pa nihče nt več videl. Doma je iz Vitanja in stara 26 let. B la je prav delavna a obupna, zato se sodi, da si je storila kaj zalega. Kdor bi kaj izvedel o njej, naj poroča župniku g. Beze useku.
— („Ilirija".) Graško name-ttništvo je potrdilo pravila novega slovenskega akadetničnega društva „Ilirija" v Gradci.
— (Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici) je imelo koncem minulega leta v bolniškem zalogu 2456 gld. 21 kr. imetja. Bolniški zalog je imel od dne 1. maja do 31. decembra 1892 1. dohodkov 650 gld. 10 kr. in stroškov 392 gld. 88 kr. Upravni zalog je imel dohodkov 108 gld. 29 kr., stroškov 103 gld. 57 kr., imetja koncem leta pa 1438 gld. 50 kr.
— (Petindv a j setletnico čitalnice v Kanalu) na Goriškem nameravajo slovesno praznovati tamošnji rodoljubi
— (Družba sv. Cirila in Metoda za Istro.) Vlada je potrdila pravila isterake šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Sedež novemu društvu je v Pulju. Odbor vodijo letos gg.: dr. Vitezić, predsednik, dr. M. Laginja, tajnik, dr. Andrej Stanger, blagajnik. Namestniki so: Viktor To-mičić, dr. K. Janežič, dr. M. Trinajetić.
— (Hrvatska gimnazija na Reki.) Kakor se poroča, je dognana stvar, da se hrvatska gimnazija premesti v sosedni Sušak. Župan Račić v Sušaku je že plačal potrebno stavbišče in se bode takoj pričelo graditi novo gimnazijsko poslopje.
— (Popravek.) V notici „siluveta iz ka-zitiske kavarne", smo omenili nekega g. B. ter ga imenovali uradnika Dotični zavod nas prosi, naj konstatiramo, da je dotični gospod služabnik, ne uradnik.
Razne vesti.
* (Verdijeva naj nov ej a opera  »F alta ff") se bode prvikrat v našem cesarstvu pela v
T ratu, dne 13. in 16 t. m. Sodelovali bodo isti pevci, ki bo jo peli prvič v Teatro della Scala v Milanu. Tudi zbor in orkester sta ista, kakor v Milanu. Cene ložam so po 50 in 30 gld., uatopnioa 6 gld. za parter
* (Na diamantnem prestolu sedeč) sprejel je ruski car ob priliki Bvojega 48 rojstve
I nega dne darilo svojih podanikov. Ruski diamantni I prentol je jako krasno in dragoceno umetniško delo. Podarilo ga je mesto Ispaban I 1669 caru Alekseju Mibajloviču, očetu Petra Velicega. Prestol ima napis: »Mogočnemu in nepremagljivemu caru Mo skvičanov, ki srečno vlada vsemu svetu. Naj bode ta preBtul, ki je tako umetno sestavljen, za Tebe znamenje vedno sreče. A. D. 1669.
* (Splošni shod poštarjev,) ki seje lam odgodil zarad zdravstvenih razmer, bode dne 24. aprila na Dunaji v mali dvorani glasbenega društva.
* (Prvi maj.) V krogih Dunajskih sociialno demokratičnih delavcev ae živahno agituje za to, da se prvi maj praznuje popolnoma in da se ta dan prav nič ne dela. Najbolj bo iiotezajo za to tiskarji, ki so najbolje organizovani. Lastniki tiskarn pa so naznanili vh m delavcem, da jih takoj odpuste iz službe, ako ee bodo udeležili demonatracii dne 1. maja. Bodoči teden bodo imeli tiskarji splošen shod, na katerem bo bode ekleoil, kako postopati glede praznovanja dne 1. maja.
* (Ali je smrt huda?) Vsakdo \6. da nekateri človek laglje, drugi težje umrje, ali vprašanje, če umirajoč človek tudi teleeno in duševno trpi, do slej še ni bilo rešeno. Splošno se sodi, da je umiranje združeno s kolikor toliko hudimi telesnimi bolečinami, angleški zdravnik Beardsley pa to odločno
prereka. Ta ugledni učenjak trdi, da je smrt zgolj negativen proces; človek umira tako, kakor veni cvetka, umrje pa tedaj, kadar uniči v krvi nabrana ogljikova kiselina občutnost živcev. V tem ko gineva živčna substanca, ko' človek umira, Čuti se tako, aakor pred spanjem, alt začetkom umetne narkoze z moinjera, a bolesti mm, samo halucinacije, ki pa niso neprijetne, kakor avedočijo mnoge smrti otete osebe.
* (Snežni zameti na Bolgarskem) Mej Sofijo in L mi Palanko na Bolgarskem ho ž^ □ekoliiro dni taki snežni zameti, da ao morali ustaviti poštni promet.
* (Vr«j rt nost francoskega vojnega materijala.) Francosko vojno ministarstvo je izdalo statistični izkaz o vrednosti vojnega materijala koncem leta 1889. Ves materijal je bil vreden 2 438,105 038 frankov, torej skoro 2 Vi milijarde; naj ver ho bdi vredni topovi, cenjeni so oili namreč na IVa milijardo, obleka je bila vredna 465 mili jooov frankov. Ker se za na, ta .o novega materijala porabi povprek 150 milijonov na leto, mora biti h' dn nja vrednost materijaJa vzlic obrabi že izdatno večja.
* (Cena slovečega jockev a.) Dober jockev se v izvestnih krogih boli čisla, kakor vsak pesma, pisatelj ali učenjak in pogostoma skoro tako, kakor kaka znamenita balerina. Angleški jockev John Watts dobiva h. pr. od britanskega velikaša sira Johna Bluodella Maplea na leto 60000 funtov šteriiugov torej 60000 gld. samo zato, da ima gospod Maple tekom treh let, za katero do^o velja pogodba, predpravico, angažirati jockev i \Vattsa za vsak s Tuča l, pred vsemt drugimi sportsmanui, doČim se honorar za vsak slučaj posebe določi.
* (Prod sto leti potopljena I adi j a.) Na liolandski obali pričel je inženčr Ter Menten zopet h pripravami, da vzdigne z dna morja ladijo „LuBtine", ki se je tam potopila z več milijoni srebra. Pred nekateruni leti so potapljale! prinesli na dan nekoliko španskih novcev. Od takrat pa je potopljeno ladijo zopet popolnoma zasul pesek, tako da jo uejiriBto-pna. Inžener Ter Menten izumil je torej nov stroj, ki omogoči potapljalcem, da se približajo ladiji potem ko je poseben stroj razni morski pesek, ki pokriva ladijo.
Književnost,
— Kilometrični izkaz cesta v kraljevini Hrvatskoj i Slavoniji, sastavio Ivan Mihelić, izdao hrvatski klub biciklista „Sokol" v Zagrebu. Tako se zove jako praktična 52 strani žepne oblike obsezajoča knjižica, ki utegne tudi slovenskim kolesarjem dobro služiti. Daljave iz Zagreba in drugih mest raztegnene so tudi preko mej Hrvatske do nekaterih bližjih slovenskih mest in krajev (n. pr. Rogatec, Brežice, Ptuj, Krško, Metlika, Maribor, Orrauž itd.). Knjižici pridejan je v barvah prav pregledno izveden načrt cest, ki bode dobro služil vsakemu, ki potuje po Hrvatskem. Cena knjižici, ki je smemo toplo priporočati je 50 kr. s poštnino 55 kr. Naročila vsprejema klubovi blagajnik g. J. Stern-Z v i ezdi d, trgovec v Zagrebu.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 8. aprila. Bivši dalmatinski namestnik Blažeković umrl.
Dunaj 8. aprila. Protisemitska stranka, katera se od oktobra meseca ni več udeleževala sej obč. sveta, vstopila včeraj zopet v obč. svet.
Dunaj 8. aprila. Koburžan odpotuje v ponedeljek s posebnim vlakom v Piso in od tod v San Pietro, kjer biva vojvoda parmski.
Požun 8. aprila. Državni pravdu i k toži vse v Ameriki izhajajoče slovaške liste v svrho, da bi se jim na podlagi obsodbe vzel poštni debit.
Beligrad 8. aprila. Liberalna stranka volila verifikacijski odsek, kateri zajedno s provizornim predsedstvom pozivlje izstopivše poslance, naj predlože mandate, ker bi se sicer razveljavili. Napredne stranke glasilo „ Videlo * pravi, da je liberalna stranka postopala v prvi seji protizakonito in da torej niti predsedstvo in verifikacijski odsek niso voljeni legalno, kakor ne bodo legalni vsi bodoči sklepi.
Rim 8. aprila. „Agenzia Štefani" javlja glede obiska cesarja Viljema pri papežu, da se cesar ne bo iz kvirinala peljal v Vatikan, ampak iz stanovanja pruskega poslanika pri Vatikanu in to v privatui ekvipaži.
Pariz 8. aprila. Panamska družba razglasila včeraj pogodbo, s katero se je podaljšala koncesija za zgradbo panamskega kanala do 10. oktobra 1894. Do tedaj je sestaviti novo družbo, katera ima tekom desetih let izvršiti delo.
Zalivala.
mm
V«pm onim, ki so bodisi z denarno podporo, bodisi s sodelovanjem pripomogli, da ne je občni zbor našega društva in slavnost papeža Leona XIII. dne 5. t. m. tako sijajno završila, zlasti vrlim gg. pevcem slavnega pevskega drrrštva „Lireu iz Kamnika in gg. govornikom, preč. g. slavnostnemu govornikn dr. A. Medvedu ia Maribora, g. Fil. Kandutn iz Šmihela, g. Drag. Hribarju iz Celja, in vsem ostalim, ki bo se iz rodoljubja žrtvo vali za dobre namere našega društva, izrekamo prisrčno svojo zahvalo.
V Celovcu, dne 7. malega travna 1893.
Odbor
katoliško-političnega, in gospodarskega društva za* Slovence na Koroškem.
Za preblvaloe mest, uradnike itd. Proti to£-kotain prebavljunja in vsciu rm.-dtfdkorn mnogega sedenja in napornega du8evneg;a dela je uprav neoohodnu potrebno domače zdravilo pristni „Mnll-uv Sciillitz-praSek", ker »pliva na prebavljenje tramo in uravuovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 gld Po poSrnera povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan Likar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, TiichlauliHn 0, V lekarnah na deželi jo izrecno zahttivati MOLL-nv preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom, Manj od 2 Skatljic se ne pošilja 3   (lb—f>)
„ljubljanski nor
za vse leto 4 gld. 6G kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt lota 1 gld. 15 kr.
i>*»a j i
štev. si.   Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.n2a
V nedeljo, dne 9. aprila 1893.
Na korist kapelniku  Dramatičnega druStva gospodu prof.
CAVALLERIA FUSTICANA.
(Kmetski vitezi.)
Opera v jednem dejanju, uglasbil Ptetro Mascagni. Besede spiBala G. Targioni-Tozzetti In G. Menasci. Kapelnik g. Fr.
Gerbić.   Režiser g. Josip Nolli.
V cerkvenem zboru poje iz prijaznosti oddelek pevskega zbora „Glnsbene Matico*.   Novi kostumi.
Začetek točno ob 8. uri, konec ob */,10. uri zvečer.
Driimatičtio društvo.
Pri predstavi svira godba slavnega domačega pespolka baron Kolin It 17.
TJ"sto^3ri.ixi.ei:
Cene parternim ložam po 2 gld.; ložam I. vrste 2 gld. 50
kr.: lužam II. vrste po 2 gld. Parterni sedeži I. do III. vrste 1 gld. 20 k r. Parterni sedeži IV. do XI. vrste 1 gld. Balkonski nedezi I. vrbto 1 gld. Balkonski sedeži II. in 111. vrste 70 kr. Galerijski sedeži I. vrate 50 kr. Ostalo vrste 40 kr. Ustopnina v lože 60 kr.   Parterna stojišča 60 kr.   Dijaško Oltopntoe 30 kr.
Galerijska stojišča 20 kr. Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki,  Šeleobiirg^Me ulice, in pri blagajni.
Čast it i m gg. d < »/danjim posesnikom lož" prihranijo se lože na razpolago do sobote zvečer dne 8. t. m.
Blagajnica      odpre ob 1 8. url zvečer
Umrli so t ljail>llani:
4. aprila: Franc .Mililit, umirovljeni uradnik, 71 '/, leta, Ključavničarske ulice št 3, maramim* s^nilis
7. aprila: Jera Per, gostija, 86 let, IieBljeva cesta It, 23, inarasinus senilis.
V deželni bolnici:
2. april«: Franc Ilolzner, natakar, 4fi let, pvaemia. 6. aprila:   Katarina   Arhar,   k<-jžarjiva lena, let,
jetika.
6. aprila: Jakob Miki, delavec, 11 let, tuberculosis pulni. — Ernest Rlarkole, uiizar, BO let, tuhercidoHis pulm. — Ana Keihlikar, gostija, 50 let, tuberouloais pulm. — Boštjan Sol m, goHtaC, 78 let, piu-umotiia.
Meieorologično poročilo.
1	Čas opazovanja	Stanju barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mu-krina v m m.
7. aprila	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer	742-f> u. 741 O ■>. 742 1 mm.	2 0° C 14 2* C 78° C	si. vik. si. vzh. si. vzh.	jasno jasno jasno	OOObbi
Srednja temperatura 8 0 , za 0*8" nad norinalom.
XD"CLrn.a,jslssL borza
dne 8	aprila t. 1.			
	včeraj	—		dunes
	gld. 9880	—	gld	. 9885
Srebrna renta .....	9805	—		98-65
Zlata renta .   ,   .   .   . .	„ 11710	—		117-20
4°/0 kronska renta   .   . .	„ 9H-90	_		9695
Akcije narodne banke . .	„   9*2 —	_		H92 —
Kreditne akcijo    .   .   . .	„ 3f)8'—	_		354 —
Lordon .......	„ 12170	_		121-76
Srebro .......		_		
Napol........	» 967	—	n	967
C kr. cekini.....	fr76	_		576
Nemške marke    .   .   . .	„ 59-57'/,	—	n	59-57'/,
S prežalostnim srcem naznanjam, da je Bogu dopadlo mojo ljubljeno soprogo oziroma mater
Josipino Košak
v 49. letu njene starosti dne 8. aprila 1893. ob 9. uri dopoludne po kratki, mučni bolezni, k sebi poklicati.
Pogreb blage rajnee bodo dne 10. t. m. ob 9. uri dopoldno na pokopališču na Grosupljem.
Priporočam blago rajneo v prijazen spomin in pobožno molitev.
Stranska vas dne 8. aprila 18T8.
Franc Ko&ak
soprog.
o
i
1
"S
N O
m o m
C m p«
• p* '
1 S
> A
<& &
H s
N -
o ~
m i
g a
C
o S
■■Z
o
C'GLAVNO SKLADIŠTE*
najčistije lužne
KISELINE*^
poznate kas najbolje okrepljujuće pito,
I ka* likeiaa liek proti trajno* kašlju placevi«* I ftslidoa boleatl grkljana I proti mehuraln katar«,
IIl\KK MATT0NIJA <       Karlovi vari i Widn.
isar
vzprejme se v odvetniško pisarno.
Ponudbe pošljejo naj se upravništvu ,,Slov. Naroda" pod „Stenograf". (3(>»>)
V lovski in mokri Jesenski
dobi moči je dosi-či mehkega in suhega obuvala aa . o tedaj, če sf rabi F. BENDIE-ova v dt. Valentina (Nižja Avstrija)
patsntovana, nepremočna
redilna mast za usnje
ki se rabi pri obuvalu na Najvišjem ilv.'i'i /c nekaj let, kakor rudi za »vetljenje m voi&enjo istega c. kr. Izključno privilegirana
svetilna tinktura za usnje
katera ne puSča barvo ter jo izkuftana od c. iu kr. državnega vojnega mimsterstva iu je v rabi v c. in kr. \«>:»Ui in najvecjib |»r«>«T«»ziilh podjel
O en«
svetilni tinkturi za usnje:   I     redllnl masti za usnje:
LAKZ-und
serdidit.
1 kilo .   . . ateklenica H . 1 steklenica st. 2 stuk:enica 6t. .')
gld.
1«SW —•80 -•40 -•20
puSioa puAlco punice pusice
gld. —-80 . -40 n —•*> „    — '10
V vseh večjib mestih monarhijo v zalogi. — Glavna zaloga v lijubljaui pri        n**ni - - u A u oiM r-|ii; v Krnu ji pri Pettan-u; v KuduvlJIci  pri  Homan-u; v Cei)l pri K. 81 iege-ju. (96.'»—16)
Mvnrl ne pred ponarejanjem.
Jedino pravo prirejanja pristoje F. Bendiku v Št. Valentinu.
r* rti
I   V Postojini [
*M v sredini trga, odda bb z dnem I. maja 1893 f
SQ popolnoma urejena C
zvezi
% z restavracijo. %
■^J        Ondi nahaja se nov bllfar«!, ki ne v-* Qj il;L  obračati, nadalje tudi iiupoliijeiia £jj  li-4leni«*a. (tj. ■^fl        Natančneje pjtmene ali ustDe informa-
cije daje lantnik g. AIoJaI) l>eklev» r^J ^ v l>OKto|lnl. (362—1)
Prodaja hiše.
Hi5a v T.jnbljani, v najboljSero stanu, s blevmi, velikimi skladišči (magacini), prostornimi suhimi kletmi, in velikim dvon.šiVm, se proda takoj iz proste roke pod jako ugodnimi pogoji. VpraSa naj se v upravniStvu „Slov. Naroda". (M7—1)
35<
»
I 2vđCa.s6o"bo
^ 7.a vozove, usnje fcn kopita, karbolinenm, olje
št za kmetijske stroje iu w*e detage smolne pro-
J Izvode najboljše kakovosti in po naj maj i h cenah Q priporoča (324—4)
J H. WEBER p
^5 v Ljubljani, Šeleiibur^ove ulice štev. 0. ^
5
HSšsi
n5
7. opeko krita,   v  knteri  se   nahaja  ^e   več let >|MTi'i-ijsi,n protlnJKlnU-a in trafika,
proda se iz proste roke.
Pri hiSi je vrt. — Ponudbe pod „171 Ša*' na upravništvo „Slovenskoga Naroda".     .'i;>l — 3)
3^
\seh strok, ki bi prevzeli |aku tuliKo, iicmlnu, <lt»l»r«»
ste rciiiiijiM    aaatopstvo aa velllco Is« osno trt;«>viii<»
proti visoki proviziji in ■tajni plači do -jen t;iii. na meaec, i src j o h*' povsod, To aastopstvo a<- vr*i tudi labko od strani privatnih o-»< i» v proatih u ah. .,>cr~ Ponudbe vzprejeina J. Srb v l»r«ul 1177    It. (M.%8-1)
Zobni zdravnik
SCHWEIGER
■tanuje
(47—14)
v flicsiVifli ,.B»ii faulira-
li, nadstropje', «t. 25—20.
Ordiuuje vsak d«n od H.—12. ure dopoludne iu od 2.—ft. ure popoludue. Ob nedeljah in praznikib od ',,10.— '/»t- ure-
Najnovejše zobe, zobovja in plombiranje,
Tinct. capsici compos.
(PAIN-EXPELIxER),
pripraven^ v RichtrovS lekarni v Prare,
všeobocnS zni'uny, bolosti utisujici dom.-ici lek k mazani, jeat na sklade ve včtšinfi lokaren, labev po 1 zl. 20 kr., 70 a 40 kr. — Pri kupovani treba ae miti dobro nn pozoru a prijmouti j on LUivo 8 oehran-nou zmimkou „k o t v ouu jakožto
pravo.        riBthoilm zftnylutol.it vi
RIchtrova lekarna „11 zlaleho Iva" v PrazB.
Odlikovan s častno diplomo in zlato kolajno v Londonu t893 in z zlato nolajno v Bruseiji IB92.
Najboljše sredstvo
25** želodece
katero želodec in opravila prebavnih delov života krepoa in tudi odprt život pospešuje, je
tinktura za želodec,
katero pripravlja
Gabrijel PICCOLI,
lekar pri „nngelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Cena 1 steklenici
10 nove. (it;j-9)
lzdelovatclj razpofcilja to tinkturo v /.abojčkih pO 12 -t.-kl.-inr in več. Za boje ek z 12 Btekleniu slart«« gld. i:5*i; s 24 gld. 2HU; h M6 ^ld. 384; s 44 gld. 4 26; f>!> steklenic tehta f> kg h poštno težo in ve^a gld. 5 26; 110 stoki, gld. Io jO. Poštnino plaća vedno naroemk.
♦
♦ ♦
i
♦ ♦
:
♦ ♦
i
:
♦
T
lika izbera izvrstnih služeb za kuharice za Ljubljano in okolico, Reko, Trst, Zider, Mali LoSinj, Kamnik, Beljak, Gorenjsko i. t. d. Iliftfna za tukaj; lovski d«cak za grajšfiino i. t. d. Več v (368)
posredovalnici G. Flux na Bregu štev. 6.
KOMI
z dobrimi spričevali, dober prodajalec, sprejme se takoj v trgovini mešanega blaga .SUH A 1'etroveift v Nobro> o., k n. (371—1)
Za nasajen j c
zajamčeno naibo|;£e kakovoati »uoriiijcicii, kakr>r tudi  po#.ii<k|ria Nemeiia, in rumenu vrste
krompir)«,  dulje  pristni i ibulshi fižol do-
bivn se najceneiH pri (359—1)
JOSIPU LEVCTJ
trgovcu pri mesarskem mostu.
Koroški (iso-d
rimski vrelec
najbolj prebavna, najcisteja planinska kiselica, prost vseh želodec obtežujocih, slizuice dražccib postranskih sestojin.
V Ljubljani glavna zaloga pri  JI. K. Miipanu.
Do I. junija in od I. septembra tarifa za stanovanja znižana za 25 odstotkov.
ZraT7-ilišče
KRAPINSKE TOPLICE
na Hrvatskem,
od postaje zagorske železnice .Z«l»ok-Kra piim-Toplice* oddaljeno jedno vozno uro, otvorjeno je od I. aprila do konvc oktobra. Akratoteriul toplice) s toplino :tO do as attopliij K. eminentno delujejo prt protinl* pri sUnitni mišični in v < 1«-uKih, kaknr tndi nje po-Nlcdi^nlli boleznih, bolečinah v kolku, / n< uili In polliiilt Ikolezn i j vsled ran, pri Kronični uiiettvl <»« ipm-.i }i oki -.li |. i. t. d. Velike imsi ti* i* e. polueue, pu-N4*l»iii' mu r in oru ■ kanje in kropilo« Kopel, kakor tudi izvrstno urejene ■nojuo kopeli, dhimi/ii, <»l«'k-i ricil *• . švedska /.«lrH.vilo» ulmmisiiUn. Komportna k ion \i»iij.». Dobre reNtavracife pri najnižjih cenah, stalna zdrniiitkn t;odl»a, obsežna osojna »prek*)a-liMča i. t. d. Od l. maja vsak dan zveza u Zaliokoui iu 1'oličanauii, ki jo posredujejo postni omnibusi. Vec pove in prospekte pošilja kop*li6čni zdravnik Dr. Jas. VVeingerl in ravnateljstvo kopališča. (369—1)
Pomočnika
vzprejmem v svojo trgovk terljsklin biserom.
h papirjem  In Kalan*
(357-2;    Knjigarna L. Schvventner-ja v Brežicah.
■V Nepremočne
vozne plahte
različne velikosti m kakovoMti  ima vodno v zalogi in jih daje po ceni (59—13)
T*. RANZINGrER,
špediter e. kr. prlv. fn/.ne fteleanloe. v I.inl*l|anl, na l>utia)Mkl renti it. IS.
Prej M. Neumann
Oričar l Ueiac
Prej M. Neumann
Ljubljana, Slonove ulice št. II.
Največja zaloga
spomladanske obleke, ogrtače v, men-čikov za gospode in dečke; dežnih, plašče v, jopic, mantelet, pelerin za u'ospe in gospodične. — Obleke ln plašči za otroke vsake starosti. — Uniforme za državne uradnike vseh kategorij. — Zaloga najmodnejSega tu- in inozemskega jj suknenoga blaga (štofa), iz kojega se g izdelujejo po meri obleke, ogrtači in vse
D
!
0 0 D 0 0 0
drugo za gospode, dežni plašči, jopice, manteleti iu vsi konfekcijski predmeti
za gospe* in gospodičine po najnovejšem kroji na Dunaji, in ki se tudi po jako nizki ceni oddaje na meter.
Xiijl»ol|Ae (326—2)
srajce, manšeti in ovratniki. Najnovejše kravate.
IfF3 Ir^.u^edUBlisAladlgJ^cAiaiidUeifč^e^BUa'
1 D
B
fl
I
B B
Jgg profinova tekočina. -
HaOgO let  presknšeno bolesti ute-šiijoro domače sredstvo.
< - m       Nteklenici HVMtr. vvlj. -Sil. 1.—• 1 , liti. ciiin avNtr. velj. ' «> kr.
Dobiva we v vseh lekarnah,      (210—4)
Paziti je na varstveno /..mniko in naj se zubteva r/. rečno
Kwizdina protinova tekočina
iz okrožne lekarne v Korneuburgu pri Dunaji.
Ml C H T LOSLICHE R CACAO
(98—10)
Dva učenca
•a takoj vh p rej mota (343—2)
v špecerijsko prodajalnico Jer. Reitz-a
v Ljubljani, Kravja dolina.
C. tr. fllavno ravnateljstvo avstr. jji_MMdjL
Izvod iz voznega reda
TrelJaT^nega cd X. ©IctoTora. 1892.
Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni daai označeni ao v srednjeevropskem * asu.
Odhod lz IJ ubijane (jaž. kol.).
Ob 6. ari 38 min. zjutraj oaebni vlak na Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, FranzensfeBte, Ljubno, Dunaj.
Ob 11. url 65 min. predpoindne osebni vlak na Trbiž, Pon tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Ljubno, Dunaj.
Ob 4-. url 21 min. popoludne oaebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomoat. Pariz, Lino, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Prago, Karlovo vare, Draždaue, Dunaj via Amstetten.
Prihod v LI ubijano (juž. kol.).
Ob 7. url 10) min. zjutraj oaebni vlak z Dunaja via A m h trt t en, Draidanj, Prage, Francu vih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solnograda, Linca, Ischlja, Ljubna, Celovca, Franaena« teste, Trbiža.
Ob 4-. url 55 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, FrauzenstVste, Pontablja, Tibiia.
Ob 9. Url 27 min, zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža.
Odhod lz Ljubljano (drž. kol.).
Ob 7. url 16 min. zjutraj v Kamnik. 2.    ,,  10 popoludne v Kamnik.
7»    „ O0   „    zvećer v Kamnik.
Prihod v LJubljano (drž. kol.)
Ob   S. url 35 min. zjutraj iz Kamnika. ,,   11.   „   0S   ,,     dopolnil n-* iz Kamnika. „   O.   „   20   ||    zvečer iz Kamnika.
Sreduje-evropski čas je krajueiuu čhhu v Ljubljani za 2 minute naprej. (12—74)
Jedcu „laiidauer", £ kočijaška pliar* oiia. 3 Jetf iioiii»rcži)i vozovi v jako dobrem stanu, It para koilj,
jeden par petleten, 1 5l/a pestij visok, drugi par šestleten,  16 pestij visok. (350—2)
Rimska cesta štev. 20.
i Svetovna razstava v Čikagi.
Vožnji listki v AMERIKO »
(360—1) pri
i 4 I I
t
I i.  UUIli     \.l i LAJ.., S.H. ^
DUNAJ, i
nizozemsko-ameriški parobrodni družbi. i
I Kolowratring 9 IV VVevringergasse 7
1 *<> jiiMii i I it /UNton)
Naznanilo.
I*, n, slavnemu  Občinstvu  uljudno  naznanjam, da scin pričel
. tesarski o Tort
ter prevzamem vsako v to stroko spadajoče delu, zagotovljaje dobre in primerno nizke cene.
PriporoČujoč  se [>.  n.  slavnemu  občinstvu za mnogobrojna naročila, beležim
/. vsem spoštovanjem
Anton Perne
(828—2) tesarski mojster, Vegove ulice št. 12.
Lekarna J. Mayr
„Pri zlatem jelenu"
v Ljubljani, Marijin trg, blizu frančiškanske csrkve.
Honieopatična lekarna, zaloga vseh tu- in inozemskih specijalitet, skušenih domačih zdravil in rudninskih voda. — Priporoča: Stupo za konje, zavitek po ;,<> kr. — Restitucijsko tekočino za konje, steklenica po i gld. in 1 gld. 56 kr. — Stupo za govejo živino, zavitek po 50 kr. — Stupo €a svinje, zavitek po 30 kr. in tudi druga izvrstna zdravila za domačo živino. i ^33—3)
ajvečja* izbera
vsake vrste
izprehodnih
kakor tudi
.«£ finih rezbarij iz Ecsa io pletenin «
pri
a
F. Stampfelu v Ljubljani
(370—1) (Ho^evNka Uomnen ohrt.)
NB Naj se na znanje vzeti blagovoli, da nimamo v Ljubljani nikake nlifalke, in prosimo najuljudnej c, naj ne kupci blagovolijo potruditi direktno du uas hmiuo
Kongresni trg (Tonballe1.
F. VVisjan
sedlar v Ljubljani, Rimska cesta št. II
priporoča svojo zalogo ^^F*
" T4 ■ ■ ■
si
izcielsiniliL In na pel izd.elsir3.ili. }\
„landauerjev", koleseljnov, pokritih in * na pol pokritih voz
iz izdeluje vsa v njegrivo stroko spatlajoiJa dela po nnjlvpšcm hIok" »n
ulskl ceni. (.161—1)
ffmT~ A%'at'4fčiđa sr tleželo i\-t j-" nje tnčno.
Dira pleskarska učenca
ne izpod 14 let, a potrebno šolsko omiko, vzprejmeta
Brata Eberl
slikarja napisov, stavbinska in pohištvena pleskarja
v Ljubljani. (304-3)
A. Kališ
pisarnazaposredovanje pri zasebnih opravilih
v Ljubljani, Turjaški trg št. 3 priporoča v nakupi
1 'r.^ v Ljubljanskem predmestju z 6°/- obrestovanjem. I1I»>U aft Sf(y.O00 gld.;
l»is.n v Prc^mestJn pripravno za vsako obrt, posebno za 111^ U meartrja;
IliWrt z £08t,mo v roestu, s prav ugodnimi plačilnimi II»U pogoji;
lliwn z ^eyiUi vrtom, pripravnim za gostilno, blizu že-JII9U i(,/,nip,e, ugodni plačilni pogoji;
iiiwo Sj°lfi'<t'mi1 dvorcu j dnako, novo, davka prosto, blizu IIIINII žeieznice;
liiwn ,n:tl". 1 Ul'° izven mesta na glavni cesti, z velikim ,l|!>u kl.-tom. z* 2600 gld.;
z KOKtilno. 'J orala sveta, blizu postaje iužno želez-U19U nj(.e v ZalOgtl, za .'1000 gld., ugodni plačilni pogoji; lll^n 8 3 orale velikim vrtom v mestu, plačilo po do-III.^U govoru;
ill^iil 8 vrtom za 700) gld, plačilo po dogovoru prav IHOU ugodno;
T»rt vri vkiijiženu v deželni knjigi na Spodnjem
|Mi^l 31 > IJ Štajerskem,  280 oralov zemljišča  in lepa
graSčinu, 70.000 gld.; nj^,.„,j      j vknjiženo v deželni knjigi na Gorenjskem, 'OVv'V O(jo oralov, graščina čisto nova. ttfrOOO gld.; IliiKi*^tvtfi Y*nJ»*&Wi V deželni knjigi, pol ure od že-f       * »M V U lc/.nicn Ljubljana-Kamuik,  na novo prode* lano.   za   letno   bivališče  posebno  priporočljivo, z lepim vrtom, bajarjem  in ribstvom, z vso  gospodarsko potrebščino za fcOOO gld.; IH>SI**s'( VO vli"iižeim v deželni knjigi blizu Ljubljane, p,voCBl VU gosposka bisa in kmetija, 41 oralov sveta, za IB.00O |dd.;
Ilfl SIA^f VO 1 uro zunaJ Ljubljane, gosposka bisa. ^|LrQvJ9l< > \J kmetijska  poslopja    'J4  oralov  sveta, za
lot.no bivališče posebno pripravno za 12.<H)0 gld. ; 1)1        lM*av -el,() ■ gospodinskimi poslopji in  mlinom, 12 5^ oralov sveta, 1 uro od Ljubljane lepi kraj za 7000 gld.;
|ii|LkJ na jako obiskovntoni razpotju južne železnice na '    I Kranjskem   i   mnogimi sobami za tujce in vso
opravo; kakor tudi druge
hiše v inesfuin posestva na deželi;
daljo
lvfi VJII'IIO V nc'icm 01081,1 na deželi brez konkurenco,
različno liišno opravo, ^t1! %en.u°.
kleno omaro za prodajalnico. (841—2)
Pravi zaklad
za nesrečne žrtve s a ui o o s k r u m b e ( o na n i j e) in tajnih raspaiuostlj ju taborno delo
Dra. Hetau-a
ebe ohr axx o,-
Češko izdanje po HO jieinški izdaji. S podo-biuui. GODS 2 gld. a. v. Clt» naj je vsukilo, ki trpi iih strasnih pQa|edfoah to razu/.danosti, resničui nje« f^ovi pouki rešijo vsako le i o na tisočo bolnikov gotove smrti. Dobiva so v laloloi knji-jgarhi „ V o r 1 a g m - Magazin R. F. Blerejr v Lip-akciu -Haškoj, Noiiuiurkt Ui", kakor IUUJ v vsaki knjigarni. (21*1—4)
r, Rose životni balzam
je nad BO let znnno, probavljanje in sUst pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztaplja jofte (1109—26)
domače sredstvo.
Velika steklenica 1 gld., mala o(> ki., i■■u pošti 20 kr. več. Na vseli delili »avojnine je moja tit dodnnu, zakonito varovana varstvena znamka.
Zaloge skui-o v vseh lekarnah A VNtrO' Ogrske.
P
Tam se tudi dobi :
raško domače zdravilo.
To sredstvo pospešuje prav izUorno, kakor sve-dočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjonje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine.
V škatljieah po 36 kr. in ^ 25 kr. Po »osti (J kr. ver. ^%
pošti (i Na vseh delih zavoj ni ne je moja tu dodana zakonito varstvena znamki«.
Glavna zaloga
B, FRAGNER, Praga,
it. 208-201, Mala »trans, lekarna „pri trnom orlu'1. Postna r az pofii 1 jatev vsak dan.-^ajj
Solnčnike
le najboljše kakovoati priporoča v veliki izberi ia po nizkih
cenah
Ij. Mikusch,
tovarna solnčnikov In dežnikov mi i) v Ljubljani,
McHtui tre 6tev. 1."».
2 zlate,	t$»%~.	9 častnih in
18 srebrnih svetinj		pri Analnih diplom
3£wizdina restitucijska tekočina
pralna voda za konje. Ceim steklenici avnlr. v«'lj. ulcl. l-lO.
Ijni ekstrakt za uho
Ood c in kr. sekund, zdravnika «Ir. rtipelc-a. Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let uvtori tete, ker odpravi vsako nepn-rojeno ftintioMt, uklanja takoj slab poni ah, tistint lok in vsako UNeftuo l»ol«*»eu; dobiva sii proti rlopoftiljstvi gld. 1*7<» v vsej Avstro-Ogurski frMiiKevnno po posti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „pri sv t)nhuu g. Edo pl. Toni aya, v lekarni g An t Kčgla in v mestni lekarni v y.M|£**el»n: nadalje pri /anetti-ju v lr-tu: Jožetu C r i s t o f o 1 e 11 i - j u v «.<>ri«-l; na Diimiji pri c. in k r. vojni poljski lekarni, na Štefanovem trgu St. 8, in pri lekarju T\verdy-ju, HAfiahilferatrasse lOti. — Pristno iilago se dobiva samo v steklenicah * utisMoniin napismu: c. In kr. Heknnd. idravuik dr. Sipek na l»uu:i)i.
^314-16'
*«■*-*• * .* ♦    * * i IM *********
i Ameriška slovenska gostilna!!
Hahi se HO let v dvornih lilevili, v večjih voja-Nkili in amsebnlh hlevih kor i «• pel lo pre«l tenkim lirloin in po It/li li «l«>lili, proti |>o<llt-tuin, i#. v in i i - ia j«m . oirpni'iimil kit itd. ter daje koiijiMu  |xis< Itiio hum  iu l>r/.<» l«'kmije.
DotiivH se v Iek»rimu in dro^frljnli.
Puzitl je na zgornjo varstveno znamko in zabte vati je izrecno : (210—4)
Kwizdino restitucijsko tekočino.
GLAVNO SKLADIŠČE:
Fran It. Kwiz<la
c.  in kr. uvstr jski in kr. rumuriHki  dvorni založnik, okrožni lekar v Korm uliui _n pri I>MnH|i.
\Jk%\__Z a.  ž; eledec.
1*
{'SS2—3)
ognac-grenoec
steklenica 50 kr., 12 steklenic ."» <rl«I.
Slasten 1
Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo.
Dobiva se pri
Ubaldu pl. Trnkoczy-ju
lekarnarju v Ljubljani. -== Pošilja se z obratno pošt^. ^=-
Castitemu slovenskemu občinstvu, ki namerava obiskati tukajšnjo svetovno razstavo, kakor tudi vsem drtlgitn rojakotn«izseljencem, priporočam svoje pro-Itora st brano vred ali brez nje, ter tudi vso drugo postrežbo v vseh okol&činah kar najtopleje.
Z odličnim spoštovanjem (,'it)H — ■!)
John Stonič
51».  W« iH«k titr.
Chicago. Illinois. Zjed. države. Amerika.
* t->
i-
s I
Največje skladišče
raznega semena
n. pr. : ncmsln'. sla Jersk i", i it v a rnai . Inr-fike in irmuišlic deCflfc, raznih vrst pes-iici^a s«'iit«'iiji. HploAuo znano kot najboljAH krma za sivino; (radic^a Meiiieiiu BB suhe, mokrn, peMene in plinovite travnike; velika itbPfa mena r:\ Malato. I. umaic. pel črnil j, NO-U'i'ijo, vhnlbi ki*"1*, fižol in vse drug« vrste
scmnia   i :\   y* !«ujj»<l.     1'roseČ  111 UOgObfOJnega
pose ta
(151 —11)
Peter Lassnik.
Zad-njsi cena
!2j a.  žel o dL & o.__
R. Miklauc
v Ljubljani, Špitalske ulice št. 5.
Zalog a (109-8)
vsake baze gvantnega blaga za moške in ženske
kakor tUdI * Beh vrst
kocev, kovtrov, srajc, jop, nogo-vic, svilenih, iii cajgastih rut itd.
t^t po najnižji ceni
p
p.
iP
o ti»
g
Za-d-iija, cena !
J. PSERHOFEK'ja
f»» 1 ii g v r «t r ii * m e 15.
lav
liCliiarua /.I.iUmii is dr/:n nii jjaboHiti
it »i r^iofilno Lr^nnliro I)rt'ie '|»eoo?ane nnlveraaln« kroglloe, kot znano, lehko iVn L-lolflllC/ KI UljliLO, cjgtiloo domače Bredatvo.
Oti teh krof?lie atan^: 1 n kutijicu n 1.1» kroglicami til kr., 1 svltek s ti ikat-l|i«»ii>i 1 gl«i. •> ki*., co hh pošlje aefrankovanu proti povzet u pa 1 gl<l. lt> kr.
Čt* se poprej vpošli" (lunarni znesek, potem stitne poštnine prosta poš-ljatev : 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr, 2 zvitka 'J gld. 30 kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov f> gld. 20 kr , 10 zvitkov i) gld. 20 kr.   (Manj ko jedcu zvitek se ne more pošiljati )
Prosi se, izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne kroglice"
znhtevnt.i in na to naziti. da   ima niipiH im pokrovu  vsako Skntlj-co na navodilu o npornhi stojeri tiodn ■• 3.   rscrliob r in KOM' z rll«11'silili črkami.
Balzam zoper oseblino t.ifSS^^l^
poStnint) prosto poiiljatvijo <i.r) kr.
Sok od ozkega trpotca is8;K^ Amencansko mazilo zoper protin,
1 loučok 1 gld. 20 kr.
Prašek zoper potne noge, ^"kY,i!;ttl"jici
pošt-
nino prosto pošiljatvijo 7f> kr.
Balzam zoper golšo, ^^SMJBS. Angleški balzam,
1 8ti>klenica 50 kr.
Življenjska esenca (Praške kapljice),
l stekleuićica 22 kr.
Fijakerski prašek za prsi, ir> tft
poštnine prosto pošiljatvijo tiO kr.
Tannochinin-pomada n;ijbuljso sredstvo za
rast lasij, 1 pub ca 'J gld.
Univerzalni obliž
f>0 kr.,   s  poštnine prosto
pošiljatvijo 7f> kr.
Univerzalna čistilna sol fcoX,*3o-
mačo sredstvo proti slabi prebavi, l zavoj 1 gld.
Kazen tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- iu inozemske farmacevtske specijalitete ter se poskrbe vsi predmeti, katerih morda uh bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. — l*ošiljut\e po pošt i izvršujejo se najhitreje proti temu. iIh se prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zntska.
te Me pi*'je vpnšlj«' denar (iiufbolf«1 m postno iiiaku/.nico), potem |e poštnima uuiogo eenejMii, i»«'go pri pošiljati \ ali proti povxet|ii. (%—!))
DOBRA ŠTEDLJIVA KUHINJA
Vse juhe postanejo slastne, če se vlije malo kapljic JI«R-gI|eve zabele n juhe v steklenicah od 45 kr. navzgor. — Izborna mesena juha dobi se hipoma od jednega kosa Mauui«•«•» lumargii lilrcku (ekstrakta), kos po 8 kr. (21)
Št. 5541.
Razglas.
(364)
V smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870., št. 21. dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic,hroščev in drugih škodljivih mrčesov naroćam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občine Ljubljanske, da jim je
clo IS- aprila lotosi
Bvoje sadno in Iepšalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vitih, na polju in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajec in zapredkov (ličin) iu sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana goseničja gnjezda in jajca.
Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji, grmovji in rastlinji, kakor tudi zapredke pokončati Kakor hitro mogoče a najdalje «lo I."i. mitfjt letoN.
Kedar se drevesa, ki so jih napadlo gosenice, posekajo, ali kedar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se ali gosenice obrati od njih ali pa drevesa in veje precej sežgati.
Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lepšalmh grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih primerljajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati in pokončevati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polju se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranji ali kopanji zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in koj pokončati.
Če se bo kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih hode* mestna občina dala izvršit na njegove stroške, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa 1 do 10 goldinarjev, in če bi se to ponovilo, do 20 goldinarjev; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni.
V I,jiihljoul, dnč 1. aprila 1893.
Župan: Grasselli 1. r.
L Luser-jev obliž za turiste.
Pristnega imajo »Ljubljani .1. Svvoboda, (J. pl. Trnkoczv. G. Piceoli, L. Grečel; v Budollo v en t S. pl. Sladovič, F. Haika; v Kamniku J Močnik; v Celovel A. Eg^er, W. Thuruivvald, J. Birnba-cber; v It rezali A. Aicb-inger; v Trgu (na Koroškem) O. Menner; v lleljnku F. Sebolz, Dr. K. K u ni ji f; v Croriel G.
H.   J 'c. 11 r 1111 i ;   V IVolf*!*-
l»ergu A. Huth; v Kritni t K Savnik; v Itiul-goui C E. A u 111 ien : % l<la*IJi Josip \Varto; v itiMioviji< i A. Roblek; v Celji J. Kupterscbuiid.
Razglas.
(.'104—3)
[z gozdov zapuščine Antona Jeršana na Uncu blizu železniške postaje Hakek, v obsegu 168 oralov se bo prodajalo Okolo 7000 jelovih dreves, kakor tudi le-ti gozdi s svetom vred v prostovoljni, javni sodnijski dražbi in se je od c. kr. okrajnega sodišča v Logatcu z odlokom z dne 9, marca 1893, št, 214;") odredila ta prostovoljna dražba
na, d.@»p. YY. et/prllet t. 1.
in sledeče dni v zapustnikovi hiši na TJncU. Št. IO, blizu železniške postaje Rakek.
Kavno tam vzprejeuiajo se tudi do dm; 17. aprila t. 1. dO 12. ure dopoldne pismene ponudbe (oterti).
Dražbeni pogoji so bodo razglasili od družbene komisije in se zamorejo tudi že naprej pregledati pri c. kr. okrajnemu sodišču v Logatcu in pri vdovi gospčj Alojziji Jeršan v zapustnikovi hiši na Uncu
10
ii
ff
I!
1 I
fin
m*w ' mm       yp » ♦ w       mm> ••   ■» .»_■■■■
IZ .""""^»- T*.^"^«      ♦ ~ * ♦ "T ♦ ZZ » ♦ » ZZ ♦ i i  i »   ' '
-«■——^ - — jZ—^—^^. - ^^^^
1
§
8 i
goldinarjev
stane pri meni en modrec na peresih (FedermatratzoV Ti modreci so solidno iz najboljšo tvarine narejeni, imajo po BO dobro vezanih, močnih peres iz naj-boljiega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter 10—15 let uoI»eiitli poprav ne /.abtovajo. <jjš&~~ ] * r i narodi lili /. dežele naznani naj se vselej iiHtim« nn mera postelje v notranji luel. ~W — Ako se torej'dobi za 10 gld. dolier tapeciran modrec na porobili, |e pač neumestno kupovati malo Vred ne nadomestke, kateri pravemu namenu, imeti <loI>ro posteljo, ne ustrezajo.
v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4.
in zavodov popust od cono.
ANTON OBREZA, tapecirar
bastnikoni hutalov, vil, kopel ij
Žicaste zimnice za vttuko posteljo navadne velikosti po i><> Hoblov i /. afrikom tapecirane iu a cvilbom preoblečene po 1» gl«l. (714—GG)
Vi
1
.fj *^* — -    W- -«''*'-..—-»'^.i V      99     '      99 99 m"m--9 9     —99      9 ^*
Prej J. Geba.
Fran Čuden
Prej J. Geba.
urar -v l,fiihljitni, Slonove  ulice at. II
(Podružnica v Trbovljah)
priporoča al. občinstvu ter posebno preč. duhovfičini avojo bogato zalogo
švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prsta nov, uhanov (m--,
in vseh v to stroko upadajočih Btvarij po naj«
IliŽJIll   <H Illlll.
Popravila izvršujejo se uatarčno pod poroAtvom. — Zunanja naročila se hitro izvršujejo po pošti.
Ceniki so vedno na razpolaganje zastonj in franko
DR VALENTINA ZARNIKA !«
ZBRANI SPISI
1. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina:   Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije,  človeka  pa  ni! — Maščevanje   usode. — Razni   spisi: Iz   državnega   zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem utorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi hjegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s posto 5 kr. vec. — Dobiti je v „narodni Tiskarni" v Ljubljani.
E3 WJ&~>o"xi\<*\X'&
9
1
a 9
s
5 □
Dražestni uzorci privatnim naročiteljem zastonj in franko.
Knjige z uzorci  bogate vsebine, kakeršnih 50 ni bilo, za krojače oefrankovano.
Jaz ne dajem odpusta 21/, ali 8'/» tfld. od metra in tudi krojačem nikakih daril, kakor ne to godi od atrani konkurencijo na troške poslednje roke, nego unam saaio stalne in odločeno cene, da zamore vsak privatni narooitelj dobro in po ceni j kupovati.  Zatorej prosim, da si da vsak predložiti samo mojo knjige z uzorei. Tudi svarim pre^ pismi koukurencije, v kojih se obeta dvojni odpust od cene.
Tkanine za obleke.
Peruvion in donking za visoko duhovništvo, tkanine, kakor so predpisane 711 c. kr. uradniško uniformo, tudi za veterance, požarno hrambe, telovadce, livreje, sukna za biljard in igralne mize, prevleke za vozove, lodon, tudi nepremočljiv, za lovske suknje tkanine, M se dajo prati, potni paidi od gld. 4—14 itd.
Kdor želi kupovati hvilevreo.no, pošteno, trpežno, či3to volneno suknonino in no cenenih cunj, ki komaj toliko stanejo, kot iznaša- plačilo krojaču, obrne naj se ua tvrdko
Smm. Eti.kar»fsky v Bi?««
Največja tovnrniška Kalota suknene robe v vrednosti a/a milijonu golilinarjev.
Da predočujei.1 velikost in zmožnost, razkladati mi je, da j« v moji roki zje-dinien največji izvoz sukna v Evropi, proizvajanje „kamingarua", pripadajoča opremo za krojače m voiika knjigoveznica zgolj v lastne svrbe. Da so o vsem navedenimi prepričate, posivljeai p. ». ohćlnstvo, komur je prilika dana, da si ogloda velikanske prostore mojo prodajalnice, v koji posluje 150 Ijudij. — Pošilja se lo proti poštnemu povzetja. — Dopisovanje v nemškem, češkem, odrskem, poiskan), italijanskimi, fraB" ctiikoui in angleškem jeziku. 1I88—16,
8 S 8 B n
H
Najbolje železo prodaja
A. C. AHČBN
pri „zlati kosi"
v Ljubljani, G-ledallške ulice št. 8.
Posebno priporočam
orodja prve vrste
za (1-13—9)
rokodelce in poljedelstvo. Za i>ile
irx vodne žage
kakor za
se garantira, da so dobre.
Grobni križi,
sine za obloke, kuhinjska oprava itd.
Otročji vozički
Šfc 3327.
Na deželnem zemljišči za Št. Petersko cerkvijo in c. kr. vojašnico zgradila se bode
nova deželna bolnica.
Dotična stavbinska dela oddala se bodo po spodaj navedenih obrtnih skupinah po jednotnih cenah za izvršena dela; »prejemal« se bodo pa tudi splošne ponudbe za vae ali za več skupin v izvršitev določenih del.
Zaradi oddaje tega dela se razpisuje pismena ponudbena obravnava do 12. ure dopoludne
dne 21. aprila 1833.
Po skupinah razvrščeno delo je zračuneno takole:
a) Kopanje tal in zidarsko delo 118.850 gld. — kr.
b) tesarsko delo...... 38.150    „ — .
c) krovsko delo...... 8230    „ — „
d) kleparsko delo..... 6 400    „ — „
e) kamnoseško delo    .... 13.200   „ — „
f) potrebno železje..... 13.220   „ — „
</) mizarsko delo..... 13.520    „ 50 „
//) ključavničarsko delo   .    .    . 9.f>00    „ — „
i) pleskarsko delo      .... 10.300    „ — „
/c) steklarsko delo..... 3.850    „ — „
/) slikarsko delo..... 2.605    „ — ,
Dotični stavbinski podatki, namreč splošni in [»osebni pogoji, načrti, proračuni stroškov in ceniiniki so na razgled v pisarni deželnega stavbin-skega urada v deželnem dvorcu, Gospodske ulice, št. 2. v II. nadstropji v navadnib uradnih urah. .
Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj do 21. aprila t 1. do 12. ure dopoludne otbinjo pri vložn^m zapisniku deželnega odbora kranjskega.
Ponudbe morajo biti kolekovane in zapečatene z napisom na zavitku: „Ponudba za ... . d^lo pri zgradbi deželne bolnice v Ljubljani". Vsaki ponudbi se mora priložiti 5°/0 jamčevina dotično zgoraj navedene cene bodisi v gotovini, bodisi v hranilnienih knjižicah ali v avstrijskih državnih dolžnih pismih po kursni ceni, če ta ne presega nominalni' vrednosti.
Vsak ponudnik se mora o ponudbi izjaviti, da so mu znani vsi zgoraj omenjeni Rtavbinski podatki ter da se pogojem podvrže.
Ponudniki naj zapišejo razločno s številkami in z besedo, koliko odstotkov odjenjajo od jednotnih družbenih cen, tar naj ponudbi pristavijo kraj in dan, potem svoje bivališče, svoj posel in lastnoročni podpis krstnega iu rodbinskega imena.
Deželni  odbor si  pridržuje  pravico,   izmej   ponudnikov   po  svojem-preudarku izbrati si podjetnika ne glede na to, koliko odstotkov kdo odjenja, ali pa tudi razpisati novo obravnavo.
Oziralo se bode le na pismene v propis ni dobi došle ponudbe.
Glede varščine (kavcije) opozarjajo se ponudniki sosebno na § 8. splošnih pogojev. (a-r>,»—a)
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, G. aprila 1803.
Najboljše vrste piva
"v sodili. lxx Btelcleaaloeula.
iz združenih pivovarn
Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
priporoča po tovarniških cenah. (102—9)
Zalaga piva
prve Graške delniške pivovarne
v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI.
* Na pismene poizvedbe odgovarja so nemudoma ln frankovauo.
Izborno liiitrviKt pivo v pW»iul»iri*uiIi MleMeulctkh ** patentuvmiiIin mam 11 -sK0111 doltltu mi' *Mi«k tfn.11 Hvele litra 11 kr., 1 liter 21 kr. dobiva s«-v trgovini t* H|»«*eeri|ttkiiu Ulitkom pri K»«pe Ivaul K o 1* v K«»lo«lio>ri*kilft
111 i ni Bi nt !£4.
* Semena
domače iu nemške detelje (luceniske) čiste predenice, raznovrstne trave, velikanske pese, pese (Maaigolcl), najboljše prašičje krme; ribniški fižol, vrtna semena i. t. d.
priporoča  po  najnižji  ceni (312-2)
!L£ifeu Lavrio
v Ljubljani, Poljanska cesta št. 11.
Vnanja naročila izvršujejo se točno z obratno pošto.
^•r—i   Vnanja naročila izvršujejo
jako elegantni, fini in močni dobivajo bo pri meni skozi leto in dan in Bicer v vseh harvtth, kakor rndeče, modro, »ivo in olivno po 6, 7. 8, 9, ID gld. in višje p » vsaki ceni do 30 gld. — NaJvoČja saloga najlepših trikolesnih  Štefanija-vozio ko v  za   -...i •,  s streho in brez  streho po
7 gld. in vifije. (327—2)
tapecirar,       IjjuToljstrLi, Šelenburgove ulice.
Priznano najcenejši krnj za kupovanje otročjih vozičkov !
Vsa v zapuščino ranjkega gospođa Antona Jeršaua na Uncu (Maunitz) spadajoča
posestva,  poslopje, vrti,   njive, senožeti, pašniki in srenjske pravice
se bodo na javni, prostovoljni sodnijski dražbi razprodajala in se je ta prostovoljna dražba od c. kr. okrajnega sodišča v Logatcu z odlokom z dne 9. marca 1893, št. 2145
jtlSl cLstri ±1» siprila, t, 1_
in sledeče dni v zapustnikovi hiši na Uncu (Maunitz) hiš. Št. IO, blizu železniške postaje Rakek, odredila. (303—3) Prodajalo se bode z večine na kose po parcelah in se bodo dražbeni pogoji po dražbenj komisiji naznanili, sicer se pa znajo tudi poprej pregledati pri c. kr. okrajnem sodišču v Logatcu in pri udovi gospej Alojziji JerŠau V zapustnikovi hiši na Uncu.
Solidne, zložne  .846 9
močne in čudovito cenene
stole
vsako vrsto ponuja
prva kranjska tvornica
za o pnit m-ti u pohištvo samo   iz nnpojenega
masivnega lesa
Jos. Verhič-a
v Bistri
postit Korovnica.
Trubarjev«*
ulice.
Svoji h svojim!
Narodna gostionica.
Trubarjeve rej
ulice.
Naravno Vipavsko vino
Istrski teran.....
Istrski Izolanec .  ♦  . .
Častiteniu p. n. občinstvu uljudno pri poroča tli svojo gostilnico, v katori
točim:
liter 40 kr.
„ 44 „ r       48 „
Ćbez ulico 5e vsak liter vina -3= 3sx. ceneji. Marčno pivo liter 18 kr., pol litra 9 kr.
Dobivajo ie \bak dan Rork« in nirzlM j< .liia.  knkw tudi rllie in raki.
Za obilni obisk »o uljudno priporoča
Fran l£**Biii<»
t (303—3) gostilničar.
•«> A* <-••> *l* <■■■> vi* <• •>      <•••> r\* <• ■■> j - <...«> v * '<•'•> ~U <■ •> v - <.**»      **,<•*> »Si <•
hi 4
*: H3
hi
4 HI HI -t* HI Hi HI h HI HI HI hi
HI HI HI HS HI HI HI »
Gospodarji in kmetovalci!
Pomlad, čas za nakupovanje različno železnine in poljskega Orodja in čas za zidanje jo došcl. Pri nakupovanji vseh teh reči jo pa pazit i, da so kupi dobro blago po nizki coni, ali pa pri eni in isti ceni boljše bla^o.
Potrudil sem Se nakupiti najboljše blago po najnižji ceni, za to som v stanu jo dajati tudi po imjnižji ceni. Posebno so bodem trudil v tem smislu pOttreči z najboljšim in najcenejšim orodjem, želozjem za zidanje, okovami za okna ln vrata in s oementom.
V zalogi imel bodem vedno najboljši roman m portland cement, stare železniške šine /a oboke, preakrbitn pa tudi po najnižji ceni traverze, i. t. d. V aalogi imam raznovrstne priproste m najfinejšo okove za okna in vrata, okove za voze, vezi i. t. d.
Za strehe kriti imam bogato zalogo cinkaste iu pocinkane plo-aeevine ter strešnega papirja.
V zalogi imam
vsakovrstno orodje za mizarje
lepo in bogato pozlačene nagrobne križe
posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih
štedilnih ognjišč ~im
in njih posameznih delov.
"\7"rxar^j3. naročilo, se toisio in. vestno zvršć.
Za obilno nakupovanje in narooevanjo so priporoča (174—9)
ANDREJ BRUŠKOVIČ,
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10.
a-
,______________________ >
V gostilni „Pri Roži" v Židovskih ulicah št. 6
se je
m >
poletnega ali uležanega piva
i/.vrstno .pitje, iz meščanske pivovarne V Plznu, osnovane leta 1842.
Celi sodi se oddajo po originalni c»eul, vštevši voznino. (365—1)
Zaradi preselitve
razprodaja
solnčnikov in dežnikov
po zelo nizkih, cenah
pri (305—3)
Jos. Vidmar-ju
na Starem trgu h. št. 28.
mu
Narodna knjigarna in trgovina s papirjem.
cd cd
• mmm
>
O O)
cd
S—
cd
cd
o cd
Slavnemu občinstvu zlasti p. t. odvetnikom in notarjem, uradnikom, učiteljem in trgovcem na deželi, javnim in zasebnim uradom priporočam za obila naročila svojo
knjigarno
in
trgovino s papirjem
ter z vsemi
pisalnimi in risalnimi potrebščinami
v Ljubljani
na Kongresnem trgu v „Slovenske Matice" hiši št. 7. (344-2*
V zalogi imam vse novejše literature proizvode slovenske in knjige „Narodne tiskarne" in „Slovenske Matice" katera me je poverila z razpečavanjem njenih  knjig.   Nadalje naznanjam,
da mi je izročila Glasbena Matica raz-
pošiljavanje v njeni zalogi nahajajočih se
SDV musikalij
in prosim slavno občinstvo, da se obrača z do-tičnimi naročili neposredno name. V zalogi imam line kasete, lep in dober pisemski in pisarniški papir in vse pisalne in risalne potrebščine, molitvenike i. t. d. Blago je izborno, solidno in ceno. Z odličnim spoštovanjem
Anton Zagorjan.
m
O
-t
5"
I
o
mwmw m
</> pa
———-f^ST
Narodna knjigarna in trgovina s papirjem. 6*0
8   litlor liocc jntrirrjttđi rioi&ro kavo, n;ij
(907 —17^
Oelz-eva kava
je najboljši in najčistejši primesek navadni kavi.
ir Oelz-eva kava jm
8ne sodržuje niti hru&ek, niti repe, niti sirupa. Dobiva se v vseh špecerijskih, prodajalnicah..
30O00OOCXXX>00O008&t3000Oroa
z gospodarskim poslopjem, s hlevom, dvoriščem in vrtom
ležeča tik farne cerkve v prijetnem pol ure od železniške postaje Rakek oddaljenem trgu Cerknica 1111 Ko-trftiijskem, v kateri se že več let nahaja prodajalniea z mešanim blagom, obstoječa iz prostorne podstrehe, 12 sob in še drugih večjih prostorov in shramb (kleti itd.) je pod ugodnimi pogoji ntt produ J in se bode prodaja vršila polom dražbe,
dne 7. maja 1.1. ob 4. uri popoludne na lici mesta.
S 1. januvarjem 1894 bode otvorjeno v tem trgu na novo ustanovljeno C kr. okrajno sodišče, ki bode prav blizu te hiše nastanjeno.
Natančneja pojasnila daje iz prijaznosti upravništvo tega lista. 0*8-1)
B. Schmeizer
stolarski mojster
pređ. !IPruila-rrxI s=st. 3 .
priporoča p. n. obAtnitvn svoje
jako lično in dobro izdelane raznovrstne
stole
stole in klopi za vrte
in lepo likane 2)
stole za sobe.
Poprave se izvršujejo hitro, dobro in po nizki ceni.
Ceniki ne jtošif jajo fiu z/t/ttevonje pošt nt n e prosto.
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo!
Mlatilnice, vitle, trieure
Icistilne mline za žito
rez a H m Src zn krmo
sa modelu joče
aparate proti peronospori
tlaeilniee za vino tlačilnice za sadje listino za sadje predmete za kleti, sesalnico za vse namene, kakor v občo: vso stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo razpošilja v najnovejših, najboljših konstrukcijah
IG. HELLER, DUNAJ
|W 2 2 Fraterstrasse Nr. 78. -^b®
Bopriito ilustrovatii katalog v nemškem in  slovenskom jeziku K»ifc»t«»nJ in
(4W6    4) :   "Si nun' }il'(lHlo.
Najkulantnejši pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na poskušnjo.
Cene so se znova znižale!    Pretapovalcem znaten popust!
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
32T