Poštnina pTačana v gotovini Lefo WH, št. 158 Lgubljana, četrtek 7. julija 1927 izhaja ob 4. zjutraj. = Stane mesečno Din 25'—; za inozemstvo Dir 40*— neobvezno. Oglasi do tarifu. Uredništvo: Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/1. Telefon št. 2072 in 2804, ponoči tudi št. 2034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Ciena 2 Oin Upravnistvo: Ljubljana, Prešerno*« ulica št. 54. — Telefon št. 2036. loseratni oddelek; Ljubljana, Prešci-nova ulica št. 4. — Telefon št. 2492 PodruZnici: Maribor, Aleksandrova) št. 13 — Celje, Aleksandrova cesta' Račun pri poštnem ček. zavodu: L)ob4 iana št. 11.842 - Praha £isk>^8.i8oi WfenrNr. 105.241. * - ' Riga, 6. julija, d. Koncem tega tedna se vrši tukaj konferenca za» stopnikov nemških manjšin iz vseh evropskih držav. Konferenca se bo predvsem bavila s političnim polot zajem nemških manjšin v poedinih državah. Svojo udeležbo so prijavili zastopniki iz vseh držav izvzemši Italije, kjer je fašistična vlada pret prečila zastopnikom tirolskih Nem* cev udeležbo na konferenci. Ljubljana, 6. julija. V Rigi, prestolici Estonske, se sesta-nejo te dni zastopniki nemških manjšin, da se posvetujejo o političnem in kulturnem stanju manjšin v posameznih državah in sestavijo pač program za jesensko zborovanje narodnih manjšin v Ženevi. V Rigi se zbirajo predstavitelji Nemcev iz Češkoslovaške, Poljske, Madžarske, iz baltiških držav in gotovo tudi iz drugih držav, kjer žive nemški rojaki; doslej se poroča izrecno le, da ni zastopana nemška manjšina iz Italije, ker ji fašistične oblasti niso dovolile udeležbe. Kongres nemških narodnih manjšin je gotovo tolika pomembna prireditev, da mora obrniti nase pozornost vseh onih, ki imajo direktno ali indirektno opraviti z državljani nemške narodnosti. Nemci posvečajo zadnji čas zelo veliko brigo manjšinskemu problemu. Upravičeno se je med njimi izobličilo uverjenje, da morejo največ koristiti svojm sorojakom, ki so ostali izven državnih meja Nemčije ali Avstrije, v okviru določb, ki jih je povojna uredba Evrope ustvarila za narodne manjšine. Zato so postali Nemci tako rekoč čez noč glavni propagatorji manjšinskega prava, dočim so kazali pred vojno nenavadno malo smisla za slična stremljenja drugih narodov. Vidi se jasno, da smatrajo manjšinsko pravo za dovolj izdatno sredstvo, s katerim se lahko vrši borba v korist Nemcem, bivajočim v okviru drugih narodnih držav. Nemško časopisje in raznovrstne drugim potom izvršene enuncijacije nemških zastopnikov naglasa pri tem kulturni moment. Ne govori se o političnem stališču in iz tega izvirajočih zahtevah Nemcev po raznih državah. Nemška «Kulturgemeinschaft», to je danes geslo nemškega javnega mnenja:pod njo razumejo pravico Nemcev imeti vzgojo mladine v lastnem jeziku, v posebnih narodnih šolah, kjer naj poučujejo učitelji nemške narodnosti, da bo vzgoja v duhu nemške kulture, pravico, da se pripadniki nemške narodnosti šolajo v višjih šolah v Nemčiji, oziroma Avstriji in da morejo imeti Nemci v drugorodnih državah svoje narodne kulturne institucije. Jasno odseva iz teh zahtev težnja, ohraniti nemške sorojake med tujimi narodi ter jih očuvati pred asimilacijo ravno na osnovi zavesti kulturne skupnosti nemškega naroda. Račun gotovo nj napačen, zakaj ako.se doseže to, ostanejo Nemci, raztreseni po vzhodnih državah srednje Evrope, verni sinovi nemškega naroda. Nemške manjšine je treba deliti v dve kategorije. V prvo spadajo one manjšine, ki žive daleč od Nemčije, oziroma Avstrije, raztresene med narodi, med katere so se naselili v času viška nemške ekspanzije, kot kolonisti srednjega veka. Sem je šteti Nemce v baltiških državah, kjer zavzemajo po go-podarski in socijalni moči ter po svoji izobrazbi zelo močne, skoro bi se moglo še reči, privilegirane postojanke, dalje n. pr. v Rumuniji. v Madžarski, naši Vojvodini in Slavoniji: tudi sovjetsko-ruski Nemci se morajo šteti semkaj. V navedenih državah Nemci pač nikdar ne morejo upati na to. da bi se kdaj politično združili ^ Nemčijo, oziroma Avstrijo: tudi najugodnejše politične spremembe, ako govorimo tudi o takih ekstremnih možnostih, jim ne morejo pomagati i7. okvira obstoječih narodnih držav. Za te manjšine more tedaj pomeniti kulturna svoboda v očrtanem smislu maksimalni program in njihove manjšinske zahteve bj se mogle vzeti iskreno. drugačna je stvar z onimi nemškimi manjšinami, ki bivajo ob nemških, oziroma avstrijskih državnih mejah, v poljski. Češkoslovaški, skrajni zapadni Litvi, v Sloveniji in v Italiii. Glede teh. ah vsaj glede nekaterih od njih Nemci v rajhu nikdar ne prikrivajo teženj, dosegi sčasoma spremembe meia: tu po-, meni zahteva po kulturni nemški skupnosti le minimalni program, ki nai bo osnova za smelejša stre-mlienja. Tu so Nemci sami krivi. če prizadeti narodi njihovih manjšinskih prizadevanj ne gledajo brezskepse in nezaupnosti. Naposled se eno. V nemškem gospostvu so ostal, vendarle še znatni deli slovanskih manjšin. Zelo bi nas razveselilo. ako bi tu Nemci manjšinsko pravo napram drugim izvajali boli pošteno nego doslej ter v praksi dali drugim primer, kako naj se izvede pomirjenje med narodi. S tem bi storili sebi in drugim največjo uslugo. Dokler pa se to ne 7.zodl nam ne moreio razgnati pomislekom in nas ne morejo uveriti o iskrenosti svojega manjšinskega prizadevanja, Pašičevci na umiku Brezplodna seja glavnega odbora NRS Radi razdvojenosti med pašičevci na včerajšnji burni seji glavnega odbora ni prišlo do nikakih rezultatov. — Očitna premoč vlade. — Pašičevci si ne upajo nastopiti odločno Beograd, 6. julija, p. Danes popoldne se je sestal glavni odbor radikalne stranke. S silno napetostjo pričakovana seja je potekla docela negativno in ni prinesla nikake odločitve in tudi ne raz-čiščenja v odnošajih med vlado in pašičevci. Potek seje vzbuja upravičen sum, da se pašičevci vendarle ne čutijo tako močni, kakor se kažejo in da si kljub svoji navidezni borbenosti ne upajo porušiti vseh mostov do vlade, čeprav so ostala doslej brezuspešna vsa vztrajna prizadevanja Ace Stanojeviča in Marka Trifkoviča za pomirjenje in zbližanje obeh skupin. Dogodki današnjega dne pa na drugi strani celo kažejo, da vlada niti ne re-flektira več na sodelovanje pašičevcev. Na izrecno zahtevo Ace Stanojeviča so bili v smislu strankinega statuta povabljeni k današnji seji glavnega odbora tudi vsi radikalni ministri. Ti pa so se danes opoldne sestali v vladnem predsedstvu k skoraj dveurni konferenci, na kateri so sklenili, da se seje glavnega odbora ne udeleže. Svoj sklep so utemeljili s sledečim komunikejem: «Ker razgovori ministrskega predsednika gospoda Vukičeviča z g. Aco Stanojevi-čem še niso zaključeni, se člani vlade ne morejo udeležiti današnje seje glavnega odbora.® V vladnih krogih se je po tej konferenci zatrjevalo, da se bosta Velja Vu-kičevič in Aca Stanojevič ponovno sestala še pred sejo glavnega odbora. To pa se ni zgodilo. Glavni odbor se je sestal v prostorih Zemaljske banke k seji ob 5. popoldne. Seje se je prvič udeležil bivši zunanji minister dr. Ninčič. izostali pa so vsi radikalni centrumaši kakor Boža Maksi-movič, dr. Andrič in Nikola Uzunovič. Seja je bila viharna. Dolgotrajne debate niso rodile nikakih konkretnih uspehov, pač pa so dovedle do novega razcepa med pašičevci samimi. Nezadovoljneži z dr. Velizarjem Jankovičem na čelu so slejkoprej odločno vztrajali na svoji zahtevi, naj glavni odbor prekine vse od-nošaje z vlado, jo proglasi za neradikal-no in izključi iz stranke vse pristaše vladne skupine. Tej zahtevi pa sta se Aca Stanojevič in Marko Trifkovič odločno uprla. Po brezuspešnih debatah je nato dr. Velizar Jankovič podal izjavo, da se s takim postopanjem, ki se more tolmačiti Ie kot slabost napram vladi in ki zanaša v vrste volilcev največjo zmedo, ne strinja ter da radi tega odlaga vse funkcije v glavnem odboru in se odreka vsaki kandidaturi. Velizar Jankovič je nato okrog 6. ure zapustil sejo. Pri odhodu s seje je podal novinarjem slično izjavo in naglasil. da tako dolgo ne more več sodelovati v strankinih institucijah, dokler ne pride do temeljitega razčiščenja in končno veljavne odločitve. V razgovoru z vašim dopisnikom je povdlaril, da ima vtis, da se hoče Aca Stanojevič izogniti odgovornosti za razcep stranke in da zato še vedno odlaga z odločitvijo. V vrstah pašičevskih nezadovoljne-žev izjavljajo, da je postal g. Aca Stanojevič očividno žrtev intrig vladnih radikalov, ki streme sedaj za tem, da razcepijo tudli pašičevce same. Dejstvo, da se je vladni skupini radikalne stranke posrečilo preko glavnega od bora postaviti v vseh srezih svoje kan didature, dočim se pašičevci še vedno niso odločili, se tolmači splošno kot premoč vlade nad oficijelno rlidikalno stranko in njenim glavnim odborom Omahovanje pašičevcev je napravilo na njihove pristaše v Beogradu, kjer se je danes zbralo veliko število delegatov iz raznih pokrajin države, skrajno porazen vtis O seji glavnega odbora je bil izdan kratek komunike, ki se glasi: »Na današnji seji glavnega odbora radikalne stranke je bilo sprejeto poročilo o žalostnih dogodkih v Valjevu ob priliki nedeljskega zborovanja ter prečitana poročila o volilnem gibanju v posameznih volilnih okrožjih. Prihodnja seja glavnega odbora je sklicana za 13. t. m.« V vladnih vrstah so z dogodki današnjega dne izredno zadovoljni. Aktiven član vlade je izjavil na vprašanje vašega poročevalca, ali je po vsem jem še mogoč kompromis med pašičevci in vlado, da bo šla vlada svoio pot in da naj vsi oni, ki s tem niso zadovoljni slede vzgledu Velizaria Jankoviča in se odpovejo kandidaturam. Radxevcl so postavili kandidature za celo državo Na današnji seji vodstva HSS so bile definitivno postavljene glavne kandidature. — V vseh važnejših okrožjih kandidirajo člani Radičeve porodice. — Kmetje se morajo zadovoljiti s sreskimi kandidaturami Zagreb, 6. julija, n. Danes je imelo vodstvo HSS sejo. na kateri so bile definitivno odobrene glavne radičevske kandidature, ki bodo objavljene v jutrišnji številki «SIobodnega doma». V Zagrebu bo nosilec radičevske liste doktor Vladimir Maček. V varaždinski žu-paniii bodo tri radičevske liste z nosilci dr. Krnjevičem. dr. Košutičem in prof. Pasaričem. Po dve listi bosta tudi v zagrebškem in somborskem okrožju. Y Sloveniji bo v ljubljanski oblasti nosi-lcc liste Ivan Pucelj. v mariborski oblasti pa Stiepan Radič. V mestu Ljubliana bo kandidiral dr. Marušič. Za srez Mursko Soboto je določen kot nosilec liste dr. Ante Bodic, za sreza Lendava in Ptuj na Albin Prepeluh. V Sarajevu je nosilec radičevske liste dr. Krnievič. v Banjaluki Pavle Radič, v Mostaru inž. Košutič. Tudi v Južni Dalmaciji bo nosilec liste inž. Košutič, v Severni Dalmaciji pa Stjepan Radič. Zanimivo je, da bivši tajnik radičevske-ga poslanskega kluba Rude Bačinič ni bil sprejet na nobeno kandidatsko listo. V Subotici kandidira Stjepan Radič. V Novem Sadu bo nosilec liste dr. Krajač, v Somboru dr. Basariček. v Beli Crkvi dr. Maček, v Bačkereku Josip Preda-vac. Radičevci bodo pri letošnjih volitvah prvič postavili svojo kandidaturo tudi v Beogradu, kjer je določen za nosilca liste Pavle Radič. V Bitolju kandidira Pavle Radič, v bitoljskem okrožju pa Radomir Včsovic. bivši črnogorski general. V Črni gori so nosilci radičevskih list črnogorski federalisti. Radikdlni kandidat v Liki Ogulin, 6. julija, n. Na današnji okrožni konferenci radikalne stranke je bil določan za nosilca liste dr. Milovan Grba. Grof Zamojski na Sušaku SuŠak, 6. julija, n. Danes je dospel semkaj iz Južne Dalmacije na povratku v domovino starosta poljskega Sokola grof Zamojski s hčerko. Kongres pravnikov odjfoden Beograd 6. julija, p. Radi razpisa skupščinskih volitev je odgoden kongre« pravnik jv, ki bi se imel vršiti v Beogradu sredi avgusti, na 3. oktober. Prpič Mali v Zagrebu Zagreb. 6. julija. n. Danes popoldne ob 4. so pripeljali razbojnika Prpiča Malega in tovariše v Zagreb, kjer bodo jutri konfron-tirani s pričami. Čsl.-madžarska trgovina Budimpešta, 6. julija, d. Magnatska zbor« niča je soglasno odobrila trgovinsko po« godbo s Češkoslovaško. Francosko odlikovanje Bvrda Pari/.. 6. julija, s. Poincare je sprejel dopoldne Bvrda in njegove tovariše ter mu izročil znak častne legije. Za njimi je sprejel letalca Chamberlina in Levina. Odhod sovjetskih emisarje\ iz Kitajske London, 6. julija, d. Po poročilih iz Han-kova, so vsled ultimata Čangkajška in generala Fenga zapustili Kitajsko skoraj vsi sovjetski jx>svetovalci. Angleška vlada je izdala nalog, da odpokliče britansko brigado, ki je bila svoj čas delegirana iz Indije v šang-hai. Čete se vrnejo v Indijo. Šanghaj, 6. julija, s. Pred odhodom s >-vjetskega generalnega konzula Lindeja v Moskvo, je razložil nacionalistični zunanji minister Vu. da je njegov odhod zaradi razčiščenja v Kuomintangu potreben, ker kitnj-ska komunistična stranka ovira napredek in ogroža obstoj revolucije, vsled česar je vlada prisiljena, da komuniste preganja. Vu je zagotavljal posebej, da protikomunistično gibanje nikakor ni naperjeno proti moskovski vladi in je naglašal, da je slej ko prej odprta možnost sporazuma med Kitajsko in s> iotsko Rusijo. Zanimiv proces v Varšavi Varšava, 6. julija, d. Te dni se je pričel pred tukajšnjim vojaškim sodiščem proces proti bivšemu namestniku šefa generalnega štaba generalu Zymierskemu in proti podpolkovniku Burgielli. bivšemu referentu v vojaški intendanturi. Za proces vlada v vseh političnih krogih veliko zanimanje, ker je v afero zapleten tudi poslanec nacijonalne delavske stranke PopeL Ojačena akcija za združitev Avstrije z Nemčijo Alarm v Parizu. — V Berlinu potrjujejo resničnost Pariz, 6. julija d. Avstrijski politični krogi se v zadnjem času zopet živo zanimajo za ojačeno akcijo glede priključitve Avstrije k Nemčiji. Pred par dnevi je dospel v Pariz francoski poslanik na Dunaju in podal vladi obširno poročilo o priključitvenem gibanju. To poročilo tvori predmet obširnih časopisnih komentarjev, ki v splošnem grajajo nedelavnost vlade v tem vprašanju, ki tvori veliko nevarnost za evropski mir. »Ouotidien« naglaša, da je danes priključitev k Nemčiji v Avstriji oficijelno na programu. Med Nemčijo in Avstrijo je dogovorjena sistematična spojitev obeh držav potom izenačenja zakonodaje, odprave mej in slič-nih ukrepov. List opozarja na govor nemškega poslanika v Carigradu, ki je odkrito plediral za združitev in po-vdarja, da tvori tak korak oficijelnega zastopnika resno kršitev versajske po- godbe. Francija takega izzivanja pod nobenim pogojem ne sme dopuščati. Berlin, 6. julija d. Z ozirom na članek »Tempsa« piše »Deutsche diploma-tisch-politische Korrespondenz«: H rez posebnega signala stoji danes vprašanje priključitve Avstrije v ospredju zanimanja francoskega tiska. Četudi so mnenja o tem vprašanju zelo različna, vendar tudli francoski tisk ne more zanikati, da leži za vsem tem spoznanje, da je postala rešitev tega problema čim dalje nujnejša. Tudi ostali listi se bavijo s to zadevo in naglašajo, da vlada v Franciji veliko . vznemirjenje. »Vonvarts« naglaša, da je pisava francoskega tiska le dokaz, kako globoko je prodrla ideja priključitve tudi že v Franciji sami. Tega vprašanja sicer ni mogoče rešiti od dianes na jutri, vendar pa je jasno, da je priključitev več ali manj neizogibna. Chamberlain o zunanjepolitičnem položaju Anglija ni stavila v Ženevi predloga za protirusko fronto. — Vojaška situacija na Kitajskem London, 6. julija (lo) Danes je bila stavljena v spodnji zbornici na zunaniega ministra Chamberlaina interpelacija o njegovih razgovorih v Ženevi glede Rusije. Chamber lain je izjavil, da je na sestanku zastopnikov šestih velesil podal poročilo o vzrokih, kj so dovedli do preloma med Rusijo in Anglijo. Slične izjave so podali tudi drugi tamkaj navzoči ministri. Anglija ni stavila nikakih predlogov glede skupne konference o ru skem vprašanju niti predlogov za skupno akcijo proti Rusiji. Vsaka država ima svoje posebne potrebe in uravna svoio politiko do Rusije v soglasju s svojimi interesi. Nato je zunanji minister podal poročilo o vojaškem položaju na Kitajskem. Po poro- čilih zadnjega tedna je guverner pokrajine Šansi odposlal, kakor se zdi, proti Čangtso-linu šest divizij. Čete generala Sunšuan-fanga korakajo ob železnici Jenhov-Tientsin -Pukov. Dne 13. junija je ruski okiopni vlak iztrgal kantonskim četam Liučeng. Čete generala Fenga so prekoračile železnico Pe-king-Hankov. Železniška zveza med Čeng-čovem in Lojangom je bila pretrgana. General Fengjusjang- se je umaknil v Lojang. V odgovoru na nadaljne interpelacije je izjavil Chamberlain, da se o vprašanju določitve roka za izpraznitev Porenia v Ženevi ni razpravljalo. Pogoji in rok za izpraznitev Porenia so določeni v versaille-ski pogodbi. Boj za reformo lordske zbornice Opozicija očita vladi, da namerava zmanjšati s to reformo pravice spodnje zbornice London, 6. julija, (lo.) Dane3 je .predlagal voditelj delavske stranke Macdonald vladi zaupnico zaradi nameravane reforme lordske zbornice. Macdonald je povdarjal, da ogroža predlagana reforma ustavno ravn'>-težje, otežuje spodnji zbornici finančno kou-trolo in krepi hereditarni značaj lordske zbornice. Nato se je oglasil k besedi ministrski predsednik Baldwin, ki je pobijal predgovorni-liove trditve in izjavil, da v tem slučaju ui niti govora o kaki zbornici, ki bi bila riva-linja spodnji zbornici. ' V drugi zbornici ne more biti nikakih pravic, da se vržejo ali sestavljajo ministrstva in nikakih enakih pravic v finančnih mrašanjih. Te točke so ustanovljene že v dolgi dobi parlamentarnega dela in ustavnih tradicij. Nadalje je ministrski predsednik povdaril, da ne more biti niti govora o kakem razširjenju ustavnih pravic lordske zbornice v finančnih vprašanjih. Ministrski predsednik je govoril o tisočletni« here.ii-tarnega principa ter je izjavil, da vlada nik dar ni predložila kakega načrta, po katerem bi se ta princip izključil iz kombinacije. Tudi druge stranke naj bi izvolile svoje zastopnike v gornji manjši parlament, kakor je to sločaj v škotski in irski ustavi. Vlada je predložila svoje predloge glede reforme lordske zbornice v kritiko javnosti in parla-'tu, ki naj odloča o usodi te reforme na podlagi sedanjih debat. London, 6. julija, d. Včeraj se je vršila v liberalnem klubu protestna skupščina liberalne stranke proti načrtom vlade glede reforme lordske zbornice. Na tej skupščini so se po daljšem času prvič zopet združili doslej razdvojeni pristaši Lloyd Georgea in Asquitha. Glavne govore sta imela Lloyd George in lord Grey, ki sta odločno nastopila proti načrtom vlade, češ, da zasledujejo le nadvlado konservativcev. V političnih krogih je vzbudilo to zborovanje tem večjo pozornost, ker se smatra splošno za dokaz, da bo prišlo v liberalni stranki v najkrajšem času do popolne združitve obeh doslej si nasprotujočih skupin. Preorijentacija sovjetske politike? Iz Moskve poročajo, da namerava Čičerin spremeniti kurz zunanje politike v «zapadnem smislu« Moskva, 6. julija d. Po povratku komisarja za zunanje zadeve Cičerina. ki se je skoraj šest mesecev mudil v inozemstvu, se pričakuje v ruski zunanji politiki temeljita sprememba kuTza in preorijentacije v za-padnem smislu. Znano je, da Cičerinov dopust ni bil toliko v zvezi njegovim zdravstvenim stanjem, kakor pa z važnimi diplomatskimi misijami v Franciii in Nemčiji Stiki, ki jih je Moskva tekom zadnjih let navezala s skoraj vsemi delavnimi mesti od Londona do Teherana, so morali tekom zadnjih mesecev prestati težke preizkušnje, ki jih je predvsem povzročila sovjetska vlada sama. Note, ki jih je poslala sovjetska vlada po umoru Vojkova poljski vladi, se označujejo sedaj splošno kot pretirane. Izgleda, da smatra Cičerin po svojem povratku za eno svojih glavnih nalog, da umiri sovjetsko javnost in izgladi vse nastale spore, pri čemer se zlasti opira na dobre odnošaje z zapadnimi državami in tamošnji-mi državniki. Vsekakor pa bo Cičerin slejkoprej nadaljeval započeto akciio. da zavrne angleške poskuse, ki zasleduiejo obo- rožen konflikt. Sovjetski vladni krogi se zavedajo, da bi nova vojna do temeljev omajala sovjetski režim. Kriza, ki io je izzval umor Vojkova v odnoša.iih med Poljsko in Rusijo, bo po splošni sodbi sovjetskih krogov s povratkom Cičerina v najkrajšem času mirno rešena, tako da bo že v oar mesecih podpisana trgovinska pogodba, kateri bo takoj nato sledila pogodba o nevtralnosti. Vsa pozornost sovjetske vlade ie sedaj obrnjena na Evropo in vse kaže na to, da je sovjetska Rusija definitivno opustila svoje načrte na Kitajskem. Varšava, 6. julija, d. Včeraj se je vrnil poljski poslanik Patek iz Moskve. Takoj po njegovem prihodu ga je sprejel zunanji minister Zaleski, zvečer pa so se vršila dolgotrajna posvetovanja pod predsed« stvom ministrskega predsednika Pilsud* skega. Tem posvetovanjem pripisujejo ve« Iiko važnost glede na nadaljni razvoj od* nošajev med toljsko in Rusijo. V politič« nih krogih izražajo upanje, da bo zavzela sovjetska vlada po povratku Cičerina po« mirljivejše stališče do Poljske. -3SS- Nov prekooceanski rekord? London, 6. julija, s. Italijanski letalec Barros je danes po neprekinjenem poletu iz Genove pristal v Rio de Janeiru. Zrač« na črta med Genovo in Rio de Janeiro znaša 9000 km. Če se bo vest potrdila, je Barros absolviral najdaljši polet preko Oceana in prekosil vse dosedanje rekorde na tem polju. Novi varšavski župan Varšava, 6. julija, d. Za župana je bil po petkratnem brezuspešnem glasovanju izvoljen kandidat desničarskih strank inž. Sloninski. Sloninski doslej politično ni na» stopal. Iz berlinskega novinstva Berlin, 6. julija, d. »Tagliche Rundschau* bo s 1. oktobrom prenehala izhajati. Vse« mu osobju je bilo že s 1. julijem odpove« dano. Tudi v nemško«nacijonalnem «Ber« liner Borsenzeitung» se bodo izvršile spre« membe. Dosedanji vodja notranje politič« nega dela dr. Oesterreicher izstopi iz re» dakcije. Dinastične zaroke Pariz, 6. julija, s. Dopisnik «cTempse» poroča iz Bruslja, da je v kratkem pričako vati zaroke princezinje Marije Jose s si« nom vojvode d' Aoste, ki je bil nedavno f">3t belgijske kraljevske rodbine, sedaj pa je princezinja vrnil* obisk v Italiji. Klerikalci proti uradniškemu komisarju na liubljanskem magistratu Iz krogov SLS se napoveduje, da bo v 14. dneh vladni komisar Mencinger odstavljen, na njegovo mesto pa postavljen kot eksponent SLS dr. Brecelj Komaj se je posušilo črnilo i;a straneh »Slovenca«, kjer je poročal, kako ie dr. Korošec povabil »dobromisleče« napredne volilce, naj glasujejo za SLS, že poročajo o atentatu klerikalne stranke, ki v drastični luči kaže klerikalno brezobzirnost in nenasitnost. SLS je na delu, da bi bil na ljubljan skem magistratu odstavljen vladni komisaT Ar.ton Mencinger, na njegovo mesto pa postavljen strankarski eksponent SLS, dr. Brecelj. Klerikalci nameravajo staviti v današnji seji sosveta vladnemu komisarju ultimatom, češ da leži pri mestnem magistratu 160 klerikalnih zahtev, katerim se vladni komisar ustavlja. Med temi zahtevami so menda samo take zadeve, ki so samo na kvar mestnemu občinskemu gospodarstvu in imajo le namen, da zadoste klerikalnemu partizanstvu. Klerikalno vodstvo, ki je postavilo kandidaturo dr. Korošca v Ljubljani se zaveda, da mora SLS na podlagi rezultata oblastnih volitev od 23. januarja neizbežno propasti, ako v zadnjem hipu ne ukre ne. kar bi eventualno rešilo klerikalce. To nai bi bil teror z magistrata in komisarija-ti v obliki, kakor se izvaja po iužnih kTaiih naše države! Najprej so hoteli klerikalci z intervencijami pri vladnem komisarju doseči, da bi posta! slepo orodje SLS. Pole? klerikalnih so-svetnikov, ki neprestano pritiskajo na kljuke viadnega komisarja, ie na mestnem magistratu paTkrat prav energično interveniral trd; pos!. dr. Kuiovec, posl. Smodei in drugi Pa so g. Mencingerja v Beogradu »žagali« pr: g. Vukičeviču. Stvar ie dozorela že tako daleč, da se klerikalci hvaliio, da bo vladni komisar »odfrčal« z magistrata v 14 mec ki je pri predavanju podala pojasnila o notranji ureditvi zavoda in o nalogah sestre pomočnice. Šola traja dve leti. Kot pogoj za sprejem je potrebna starost 20 do 30 let; le učiteljice se sprejemajo izjemoma do 35. leta, ker so se izkazale kot posebno sposobne oskrbne sestre. Glede predLzobraz-be se zahtevajo vsaj 4 razredi srednje šole. Prednost imajo one z gimnazijsko maturo ali učiteljiščem. Vešče morajo biti slovenščine ali srbohrvaščine. Dokazati morajo, da so teiesno in duševno popolnoma zdrave in moralno neoporečne. Poglavitna zahteva pa je. da ima žena, ki se posveti temu poklicu, resnično ljubezen do vseh trpečih', ljuoezen do naroda v pravem smislu besede. Slovenski orožniki v Južni Srbiji V jugoslovenskem orožništvu tvorijo močan odstotek naši fantje in možje, ki so po službenih mestih razkropljeni sirom cele države. Posebno mnogo jih je tudi v Južni Srbiji, kjer izvršujejo precej težko službo vestno in marljivo ter se prav hi« tro uživljajo v tamošnje razmere. Često prejemamo od njih poročila in pozdrave, kar je pač dokaz, da je našim orožnikom «Jutro» zvest tovariš in glasnik iz ožje domovine. Priobčujemo danes sliko orož* Tragična smrt župana v Černem Černe, 6. julija. Kakor smo včeraj poročali, se je v ne* deljo ob polnoči dogodil v Černem pri Prevaljah obžalovanja vredni napad, ki je globoko pretresel vse prebivalstvo. Fi. nančni pripravnik Kojič je zabodel z bas jonetom župana g. Brumna. Ranjenec je včeraj, v torek, v slovenjgraški bolnici umrl. G. Brumen, ki zapušča vdovo in troje nepreskrbljenih otrok, je bil zelo vesten in nepristranski župan in je občin, ski odbor deloval pod njegovim vodstvom vzorno za blagor vsega prebivalstva. Dogodek se je, kakor poročano, pripetil na veselici na gostilniškem vrtu brez vsa. kega prepira in popolnoma nepričakovano. Kojič je bil znan med tovariši kot slabo* umen in je bil radi tega nekaj mesecev v opazovalnici. Pred enim mesecem je napa. del svojega tovariša na službeni poti in je tudi streljal na več oseb pri pregledovan nju dokumentov. Njegovi predstojniki so se večkrat pritožili na višje fin. oblastvo radi nameščenja Kojiča, ta pa je ukazala, da se mora zopet vrniti na svoje službeno mesto in zopet dobiti orožje. Vse prebivalstvo odločno protestira pro« ti takemu ukrepanju višjega finančnega oblastva. Zdravnik bolnice v Slovenjgrad. cu je izjavil, da bi bil gospoda Brumna najbrže rešil, ako bi prišel v bolnico tekom šestih ur, pripeljan pa je bil tja šele 13 ur po nesreči. Težko prizadeti vdovi izražamo naše najgloblje sožalje! Izprememhe v naši vojski Imenovani so: za majorja kapetan Janko Ahačič; za administrativnega poročnika podporočnik Ignacij Miklavčič; za rezervne kapetane 2. razreda s činom od 10. marca 1924 poročniki Anton Demšar, Ri-hard Trišler in Joško Škof; za rezervne poročnike podporočniki dr. Josip Hubad, dr. Anton Kajfež, Miroslav Rebula. Fran Uršič, Viktor Debeljak in Ivan Žagar; s 3_ oo>m od 23 marca 1925: za rezervna kape-tana I. razreda Nace Perko in Jakob Per-havc, za rezervna poročnika Božidar Križ in Ivan Dominko; s činom od 21. maja 1936: za rezervna kapetana 2. razreda Fr. Poček in Janko Čerček; za poročnike Vinko Rojnik, Rudolf Gašperin in Avgust 2iv_ ko; za lekarnarskega kapetana 1. razreda Ivan Vidmar: s činom od 26. septembra 1926: za rezervna kapetana 2. razreda Adolf Uršič, Rudolf Sokiič, Andrej Krapec, Martin Pavlič Dragoljub Baltič, dr. Janko Lokar in Viktor Kladnik; s činom od 17. decembra 1926 za rezervna poročnika Fr. Kogovšek in Štefan Jarc. Nadalje so imenovani za rezervne toženi erske poročnike Ivan Gorše. Ivan Ben_ kovič. Peter Rozman. Vladimir Benigar, Ivan Rojnik 'n Vilko Eržen. V aktivno Kulturni pregled s Koncert akademskega pevskega zbora v Ljubljani Sinoči se je vršil v dvorani Filharmonič« ne družbe v Ljubljani koncert ljubljan. skega akademskega pevskega zbora. Spo* red je obsegal umetne, zborovske in solo. >esmi ter narodne pesmi v Adamičevi in 'laroltovi harmonizaciji. S tiskanega spo. reda žal ni bil razviden vrstni red točk, vendar je bila večina pesmi itak znana. Kot solista sta nastopila konservatorista Likovič in Rus ter kot spremljevalec na klavirju P. Sme. Zbor šteje krog 40 do. bro izvežbanih pevcev, med katerimi se zlasti odlikujejo basi, medtem ko so te. norji še šibki ter bodo rabili opore in no. vega dotoka pevcev. Marolt je svojo četo vestno naštudiral ter je izvajal med dru« gimi tudi nekaj resnejših, občutenih pes« mi (Ravnik!). Likovič je zapel Lajovčevo »Romanco®, Ravnikovega »Vasovalca® in Gerbičevo priljubljeno pesem «Pojdem na prejo®. Baritonist Rus, ki že uživa dober sloves, si je izbral Pavčičevo »Dedek Sa. monog®, Škerjančevo »Počitek pod goro* in Adamičevo »Pesem nočnega čuvaja®. Oba, osobito pa drugi, sta žela mnogo aplavza. Tudi nastopi zbora so bili sprejeti z odobravanjem ter so posebno ugajale narodne pesmi, ki so zaključile koncert. Prireditev je bila dosti dobro obiskana, in navdušenja, posebno pri mladini, zelo mnogo. ASK Primorje. Hazena sekcija. Danes obvezen lahkoatletski trening za vse haze. našice od 17. ure naprej. Velik uspeh bolgarskega umetnika med Cehi. V juniju je priredil v Pragi kolektivno razstavo bolgarski karikaturist Dobrinov. Kritika povdarja, da je to eden najnadarje-nejših karikaturistov, kar se jili je pojavilo v novejšem času, človek, čigar izražanje komičnosti očituje brez dvoma močno umetniško noto. Karikiral je z izrednim umevanjem in okusom številne predstavitelje praškega kulturnega sveta. Dobrinov ostane za 6edaj v Pragi. Nova knjiga prof. J. Strzjgcvvskega. Znani dunajski umetnosti zgodovinar vseuč. prof. J. Strzygowski je že lani izročil cMatici Hr-vatski» rokopis svojega najnovejšega dela, ki obravnava hrvatsko umetnost od IX. do XI. stoletja (Leoš Janaeek), cBratje Ka-ramazovi> (Jeremiaš), cJudež Iškarjot> (Za-mrzla) in cFagota in piščal» (C. F. Burian). Srbohrvatska čitanka v nemški znanstveni izdaji. V založbi knjigarne Vandenboeck & Ruprecht v GSttingenu je izšla knjiga < Serbokroa t isches Lesebuch. Akcentuirte Teste mit vollstandigen Worterverzeichnis». čitanko, ki ima zaradi natančnega akoentu-iranja znanstveno vrednost, 6ta sestavila jezikoslovca: Kari H. Meyer, docent slovanskega jezika na vseučilišču v Leipzigu in A. Stoji-čevič, profesor srbohrvatske filologije na vseučilišču v Ljubljani. Čitanka je resno in zanesljivo delo ter ima razen teksta in slovarja tudi kratke biografske podatke o posameznih srbohrvatskih pisateljih, ki so v nji zastopani. Dva nova cnesmrtnik&j.. Na zadnji seji Francoske akademije sta bila izvoljena na mesto lani umrlih Boylesa in Richepina pisatelj Abel Hermand in umetnostni zgodovinar Emile Male. Abel Hermand, roj. 1. 1862. v Parizu, je avtor dolge vrste znanih in priznanih romanov in dram. Male je od 1- 1913. ravnatelj francoske šole v Rimu. Raziskava! je predvsem religiozno umetnost v srednjem veku. G. Hauptmann je predelal cHamleta». Znani nemški dramatik G. Hauptmann je pravkar končal temeljito predelavo Sha-kespearjevega na podlagi kritičnih raziskavanj o prvotnem besedilu. Novi da sedaj takšna, kakršne si v Sloveniji za. misliti ne moremo. In vendar so naši fan. je zadovoljni, pridni v službi, zvečer in ob prostem času pa radi zapojo, ali kakor sami pišejo: Ob vsaki priliki se glasi slo« venska pesem preko mogočnega Carskega visa in zelene Pljačkavice... službo je prevoden konjeniški podporočnik Viktor Kramaiič. V mornarici so imenovani za sanitetne poročnike dr. Boris Kristan, dr. Ant.jn Logar in dr. Franc Debeljak. Prevedejo se: v sanitetno stroko poročniki dr. Josip Er.menc, dr. Joško Arko, dr. Anton Leveč, dr. Jožef Arh, dr. Vilko Šporn. dr. Anton Grebene, dr. Adolf Loč-nijcar, dr. Leon Šavnik, dr. Viktor Marčič, dr. Josip Čerin. dr. Branko Vitavš, dr. Janko Hafner in dr. Josip Petrič; v sodno stroko kapetan 2. razreda dr. Rudolf Ja-gič, v veterinarsko stroko poročniki Ivo Svetec. Ivan Kapus in dr. Ivan Krušič: v vojno mornarico inženjerski kapetan dr. Vladimir Šifer in inženjerski poročnik Boris Hribar. Upokojeni so: polkovnik Josip Vorko, kapetan bojnega broda Adolf Mladič, podpolkovnik Josip Novak, major Ve_ koslav Fon, tehnični poslovodja 2. razreda Ivan Vole in poročnik Josip Zogan. Klerikalni defravdanti Maribor, 6. julija Ze parkrat smo imeli priliko ugotavljati nevoljo mariborskega meščanstva, da klerikalci svojo slučajno in že davno ne več upravičeno večino v občinskem svetu izrabljajo neprestano v svoje strankarske svrhe. Občinske službe so kar posejali s svojimi izrazitimi strankarji in bo imel novi občinski svet zelo mnogo dela, preden bo v tem pogledu zopet napravil red na občini in postavil na vsa mesta ljudi, ki so vredni cbčinske plače po svojih zmožnostih. delu in poštenju. Klerikalcem sedaj že zadostuje strankarska legitimacija, za vse drugo se ne zmenijo. Posledice niso mogle izostati in smo jih že ponovno pribijali, marsikaj smo radi ugleda občine tudi zamolčali. Sedaj pa je moralo sodišče zapreti" klerikalnega občinskega uradnika, ker je občini poneveril nad 7.000 Din pri pobiranju dohodninskega davka in ponarejal podpise privatnih strank. Podobni primeri se sicer večkrat dogode, toda pri tem uradniku se klerikalci ne morejo izgovarjati', da niso mogli o njem kaj takega slutiti, ker je bil že uradnik državne železnice in je bil tudi tam odstavljen radi poneverbe. Klerikalci so tudi sprejeli v občinsko službo nekega uradnika, ki je bil odpuščen pri carinarnici in je stal pozneje pred poroto. Sprejeli so ga, ker je pač klerikalec. Tudi pri odboru oblastne skupščine, ki je v izključno klerikalnih rokah, sprejemajo predvsem klerikalce. Tam so se pokazale zle posledice tega strankarstva že takoj v začetku. Imenovali so za svojega tajnika nekega partizana iz Murske Sobote. Toda tisti dan, ko bi mu morali dostaviti dekret, ie odličnega klerikalca aretiralo v Mariboru okrožno sodišče radi goljufije v uradu. Možakar je manipuliral na goljufiv način s starimi kolki, ki so mu jih zaplenili detektivi, ko so ga zasačilii v nekem mariborskem hotelu. , Avto ga je povozil Ljubljana, 6. julija. Trgovec Polde Mrnuh iz Zagorja ob Sa. vi je dopoldne prišel v Ljubljano pogledat velesejem. Imel je tekom dopoldne tudi razne druge opravke v mestu. Ko je okrog 10.30 prišel izza vogal« pri Slonu, je hotel vstopiti v tramvaj, ki se je ravno ustavil pred pošto. Urno se je g. Mrnuh preril skozi gnečo, ki je v dopoldanskih urah pred pošto obi» čajna. V tem je pridrvel neki avto po Pre» šernovi ulici. G. Mrnuh ga je v zadnjem trenotku ugledal in odskočil nazaj. Tudi šofer je uvidel hipno kritično situacijo. Zavrl je avto. Večja katastrofa je bila si. cer preprečena, vendar je sprednje kolo šlo Mrnuhu čez prste obeli nog, razen te« ga pa je dobil od avta udarec, ki ga je vrgel po tleh in mu povzročil na nogah večja odrgnenja. Po kratkem razburjenju pa si je g. Mrnuh v bližnji kavarni kmalu pomiril živce in nadaljeval svojo pot. V avtomobilu, ki je vozil z izredno naglico, so sedeli inozemci, ki so takisto prišli po. gledat velesejem in naše gorenjske kraje Darujte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju! Domače vesti Iz Ljubljane * Odlikovanje. Višji pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču v Brežicah Friderik Ne-govenč je odlikovan z zlato kolamo za državljanske zasluge. * Imenovanja v justičai službi. Dežežno-sodni svetnik dr. Fran PichleT je imenovan za podpredsednika okrožnega sodišča v Ma riboru; napredoval; pa so: dežeinosodnj svetnik Anton Lajovic pri deželnem sodi-tču v Ljubljani v 4. skupino I. kategorije, okrajni sodnik In predstojnik okrajnega sodišča v Cerknici dr. Jos. Bavdek in sodnik pri deželnem sodišča v Ljubljani Ferdinand Merala pa v 5. skupino L kategorije. + Upokojitev v državni službi. Osrednji nadzornik državne varnostne straže v Ljub Uani PeteT Gerzinič, inšpektor finančne kontrole Mihael Amom v Ljubljani ter višja davčna upravitelja Janko Vrabl tn Franc Kratner — oba v Kamniku — so trajno upokojenk * Kongres učiteljev meščanskih šol V Os-Jeku je bil prošli po-ndeljek otvorjen kongres učiteljev meščanskih šol iz cele Jugoslavije Razpravljal je razna stanovska in šolska vprašanja, v torek pa se je vršila glavna skupščina udruženja. Včeraj se ie nad sto delegatov podalo v Djakovo, kjer so položili venec na grob vladike Strossmayer}a. * Prižnice ce izrabljajo. V nedeljo dne 3. julija 1927 ob 10. se ie vršila na Ladiji pri Medvodah služba božja s pridigo. Kaplan Kolenc iz Sore, ki je imel pridigo, je iz prižnice po običajnih oznanilih povedal še, da se vrši v Sori prihodnjo nedeljo po prvi sven maši v cerkveni dvorani shod, poročajo poslanci. Beležimo brez komentarja. * Razstavo državne kemične straže pripravljajo v Zagrebu v nmetmškem pavilj-mu na Zrinjeveu. Svečana otvoritev se bo vršila v nedeljo. Za razstavo vlada v Zagrebu veliko zanimanje. Otvoritvi bodo prisostvovali razni odlični predstavniki in je prireditveni odbor povabil tudi kralja, ki pa bo bržčas poslal svojega zastopnika. + Himen. Operni pevec znani naš jugoslovanski rojak Tino Pattiera v Berlinu se je predvčerajšnjim poročil z znano filmsko zvezdo Ossi Oswalda. * Smrtna kosa. Včeraj je v Ljubljani preminul g. Franc Urban-čič, pisarniški ravnatelj v p. Nad 50 let ie služboval pri sodišču in dosegel častitljivo starost 79 let. Bil je vedno zaveden narodnjak in napred-njak ter je v tem duhu vzgojil tudi svoje otroke. Pogreb se bo vršil jutri ob pol 18. iz Japljeve ulice 5., k Sv. Križu. — Nadalje )e včeraj v Ljubljani umrl g. Mihael Ja-g e r, jermena? in torbar. Bil je poštenjak in dober družinski oče. Pogreto se vrši jutri ob pol 18. iz mrtvašnice drž. bolnice k Sv. Križu. Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalie! * Promet in turizem. Generalna direkcija državnih železnic je vsem oblastnim direkcijam poslala razpis, s katerim zahteva, da se ji prediože poročila o potrebah posameznih krajev v zvezi z novimi potniškimi tarifi. Kakor znano, dobe posamezni kraji znatne olajšave v svrho razvoia našega turizma. * Razdelitev tlakarfce. Na podlagi odloka finančnega ministra ie generalna direkcija carin sklenila, da se celoletni dohodki tla-karine razdele občinam, v katerih se nahajajo carinarne. Razdelitev se izvrši koncem leta. * Avstrijski skavti v DaimaciiL Velika skupina avstrijskih skavtov z Dunaja prispe p oče tkem prihodnjega tedna na Sušak, odkoder odpotuje z ladio v južno Dalmacijo, kjer bo za daljši čas razpela svoje šotore. * Nesreča Slovenke v Zagrebu. Pri manifestacijah, ki so se predsnočnjim vršile v Zagrebu v proslavo sv. Cirila in Metoda, se je na Jelačičevem rrsru prevrnil reki voz na katerem se je nabralo nabito nolno gledalcev. Pod njihovo težo se je voz prevrnil ter zade! kuharico Elzo Stergarjevo iz Laškega tako nesrečno, da ii je zlomil dtsno nego v gležnju. Ponesrečenko so tako.i prepeljali v bolnico. + Tragedija osemletne deklice. Iz Subo-tice poročajo: V okolici Subotice ie nedavno skočila v vodnjak aosemletna deklic Ilor.ka Ronaj. Njeno truplo so našii prošio nedeljo. Nesrečno deklico je pred tednom dni mačeha spodila iz domače hiše. Mala je našia zavetje pri neki delavski rodbini, a deklica se ni mogla pomiriti s svojo usodo: skočila je v vodnjak in utonila. Policija je aretirala nebrižnega očeta in okrutno mačeho, ki je nesrečno deklico nagnala v smrt. + Dama s čebelami. V Neprivači je hčerka trgovca Fieskoviča začela z vso vnemo gojiti čebeie. Te dni je iz nekega panja poletel nov roj in njihova gojiteljica je vsa presenečena pohitela za njimi. Zgodilo pa st ji je nekaj nepričakovanega. Ves roj je stdel na njeno golo roko in tudi okrog vratu. Mlada dama je bila toliko duševno prisotna, da se ni zgenila niti zakričala, pač pa roj počasi in skrajno previdno spravila v nov pani. * Avijatična nezgoda pri ČaoUini. Po vesteh iz Mostarja ie predvčerajšnjim v okolic: Capijine strmoglavil na tla voiaški aero Pian ker mu je v višini 1000 m zmanjkalo v akumulatorjih toka, ki je potreben za pogon motorja. Podporočnik Pavičič in narednik Milosavlievič sta ranjena, anarat se je pepoinoma razbil. * Smrtna nesreča s kolesom. Trgovski pomočnik Ivan Vukovič iz Broda na Savi je v pondeljek napravil izlet na kolesu. V okolici mesta se mu je pokvarila zavora ter se je z vso silo zaletel v neki telefonski drog. Bil je težko poškodovan prepeljan v bolnico, kjer je eno uro pozneje podlegel. * Finančni stražnik ustrelfl seljaka. V za-darsko bolnico so predvčerajšnjim pripeljali 28 iet starega seljaka Šimna Barabo, ki ga ;e pri Novem grada smrtnanevarno ob-strelrl jugosicvenski finančni stražnik. Ba- raba je nosil preko meje nekoliko kozjih kož. Ko ga je stražnik pozval nai obstane, se je Baraba spustil v beg, nakar je stražnik streljal in ga zadel v glavo. Pri operaciji v bolnici je Baraba umrl. „ * Velik požar v Tetovu. Presnočnjim je v tetovski tovarni izbruhnil požar. Četudi so bili gasilci takoj na mestu, je bilo vsako gašenje zaman in je tovarna pogorela do taL Oblasti raziskujejo vzrok požara, ki je povzročil škodo okroglih 300.000 Din, dočim je bila tovarna zavarovana le "za 180.000 dinarjev. ♦ Zdravnik, ki je otroval ženo in sebe. V Bačkem Brestovcu se ie zdravnik dr. Rupa-nek pred leti seznani! s tamošnio krasotico Ireno Vrihtnerjevo ter jo pred meseci poročil. Ljubezen pa je naglo plahnela. Za letos sta bila mladoporočenca namenjena na letovanje v Rogaško Slatino, kamor sta sklenila odpotovati v torek zarana. A ravno na večer pred odhodom se ie morala med njima' odigrati misterijozna zakonska drama. Dr. Rupanec je zastrupil svojo ženo in sebe^ z močnimi dozami morfija. Ko so naslednje jutro šiloma vdrli v stanovanje, je bil dr. Rupaner že mrtev, ženo pa so hitro prepeljali v bolnico, kjer io upajo ohraniti Pri življenju. 10% popusta v času velesejma nudi Gričar & Mejač moška in damska konfekcija * Vabilo oa otvoritev koče in hleva na jeseniški planini »Rožica« v nedeljo 10. t. m ob vsakem vremenu. Spored ie naslednji 1.) Blagoslov koče in hleva. 2.) Pozdrav udeležencev. 3.) Raznoteri govori. 4.) Slikanje udeležencev pri koči. 5.) Pekel se bo jarec na ražnju. Preskrbljeno je z mrzlimi jedili in pijačo, čjem itd. Sledil bo skupen pohod na vrh Roščice. K obilni udeležbi vabi jeseniški gospodarski odsek. 1036 KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe. * »Čas*, revija za izobrazbo in napredek. Naši ameriški rojaki izdajajo poleg vsakdanjih političnih listov različne smeri tudi svoj znanstveni list mesečno revijo »Čas« v Clevelandu. Ravnokar smo prejeli 6. številko za mesec junij 1927 s prav pestro leposlovno, pripovedno in znanstveno vsebino iz naravoslovja ter raznih zanimivih panog ameriškega življenja. * Kako se naučim fotografirati? Druga pregledna izdaja. Založila drogerija »Sani-tas«, Celje, 1927. 41 strani. Cena 10 Din. Lična knjižica z naslovno sliko Iv. Vavpo-tiča obravnava kratko in jedrnato vse, kar mora začetnik vedeti, da lahko napravi s svojo kamero dobro siiko. Priporočamo jo kar najtopleje, ne samo novincem fotografskega športa in ne samo zaradi niene strokovne poučnosti, ampak zlasti tudi iotogra-fom-veteranom, zaradi uspelega, pristno domačega fotografskega izrazoslovja, ki ga je na prošnjo založnice ustvaril naš znani književnik V. Levstik. Novi modeli AGFA- f°to-aparatov so razstavljeni v paviljonu E 94 — 96. Janko Pogačnik, LinkljaDa. Tafčarjna 4 * Motenja želodca in črevesa, napadi telesnih bolečin, razdražljivost nervoz-nost, omotičnost, sanje z bojaznijo, splošno počutenje slabosti, zmanjšano veselje do dela se omili s kupico prirodne grenčice »Franz-Josef« na dan. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo, kako izborno služi voda Franz • Josef kot voljno odpirajoče sredstvo. Dobiva se v lekarnah. dTOgerijah In špecerijskih trgovinah. 46-L * Olje za sotnčenie Nigerol vas obvaruje solnčoih peg, solnčarice in vam naredi pol; enakomerno zagorelo. Steklenica Din 8.— Nudi Drogerija Sanitas, Ljubljana. Prešernova ulica 5. 1030 * Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. 95 ITO — zobna pasta najboljša! * Volno, bombaž za strojno pletenje m ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4. 93 IC£ n— Reklamacijsko postopanje za bodoče voHtve v narodno skupščino ie bilo z dnem 30. junija 1927 končano ter 'e bilo pri mestnem magistratu vloženih skapaj le 451 reklamacij. Od teh reklamira 92 upis, 257 izbris in 72 razne popravke stanovanja, naslova, ali priimka vpisanih voiilcev. Ker je tudi od vloženih reklamah znatno Število brezpredmetnih, se bodo stalni volilni imeniki le neznatno spremei^!, kar je dokaz, da so imeniki za mestno občino ljubljansko zelo natančno in vestno sestavljeni. u— Izročitev odlikovanja Rdečega križa g. Franku Sakserju. Kakor znano i'e, osrednji odbor »Crveaog Kr>:a* v Beogradu odlikoval s svojim najvVm odlikovanjem — velikim križcem — našt-ga rojaka g. Franka S a k s e r j a, bankirja v Nswyorku. Ker se g. Sakser pravkar mudi v domovini, mu izročil odlikovanje predsed. Ljubil, pododbo ra C. K. g. dr. Viljem K r e j č i na slovesen način na banketu, ki bo n :oi, v četrtek ob 20. v »Ljubljanskem dvoru«. n— Važno opozorilo. Na podlagi § 26 obč. reda za mesto Ljubljana odreja mestni magistrat da morajo vsi oni posestniki, najemniki, obrtniki itd., ki nameravaj na ozemlju mestne občine zažigati na prostem rastlinske in druge ostanke ali kuriti na stavbah in podstrešjih (obrtniki pri izvrševanju svoje obrti) Javiti 'o pred zaži-ganjem mestnemu magistratu. Kdor se ne bi ravna! po tem razglasu, ga bo mestni magistrat kaznoval po § 70 obč. reda z globo do 1000 Din oziroma z zaporom ral plačati tudi s tem alarmom (stre1, Izvoz gasilskih trenov itd.) združen stroške. u— K poročilo o treznostnem kongresu dostavljamo, da je zborovanju v nedeljo dopoldne prisostvoval g. brieadni general Aleksander Vukovič v svojstvu zastopnika Nj. Ve?, kralja Aleksandra, kar ie po neljubi pomoti ostalo neomenjeno. i— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, je izposodila junija 3077 strankam 11.461 knjig, prvo letošnje polletje pa 22,830 strankam 85.399 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 4. pop. do 8. zv. in izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, nemške, francoske, angleške, espe-rantske in italijanske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago tiskani imeniki, ki jih kupi, da si napišeš številke knjig doma. u— Drobna policijska kronika. Policijski organi so predsnočnjim ponovno aretovali že znanega svetovnega potnika z dolgo brado Sun-Vu-Kunga, ki ga ie poiiciia šele pred nekaj dnevi spravila čez mejo. Dalje je utiral v luknjo tudi znani prijatelj dalmatinskega vina, a še večji prijate i tuje lastnine Bertl L., ki je prodajal v neki costiin. »izposojen« namizni prt. Prijavljena so bili naslednji dogodki: 2 tatvini, 1 poneverba, 1 cestni napad, 1 telesna poškodba, 1 poškodba tuje lastnine, 1 popadljiv pes, 1 'zgred 2 prestopka kaljenja nočnega mira in 13 prestopkov cestnega policijskega reda. u— Maksova selitev. Pred Breskvarjevo gostilno na Cesti na Loko se je ustavil majhen ročni voziček in Maks si ie obrisal pot s čela. Radovednežem je jel pripovedovati: »Ah, selime se iz Ljubljane, pa bi Drodal tale voziček«. Kupec se je takoj našel v upokojencu Šteianu in kupčija je bila brzo sklenjena, saj je bil voziček lep in skoro nov. .Maks pa ga je odstopil za štiri kovače. Naslednjega dne je prišla goljuiiia na dan. Sin gostilničarke Viljem Meze, stanujoč na Krakovskem nasipu je jel poizvedovati po brezposelnem delavcu Maksu Dolencu in 5=30 Din vrednem vozičku, ki ga je izročil njemu, da ga odpelje lastniku Gorcu na Gosnosvetski cesti. Kmalu je izvedel, da je Dolenc voziček prodal. Voziček je pozneje lastnik zopet dobil nazaj, Maks pa se bo res preselil, a ne iz Ljubljane, marveč v eno najlepših palač, ki ima zamrežena okna. u— Zopet ukradeno kolo. V torek je neznan tat odpeljal delavcu Antonu Miheliču iz Hrastij 2000 Din vredno kolo znamke Puch, ki ga ie pustil brez nadzorstva za hip v veži palače OUZD na Miklošičevi cesti. — Tatinski drobiž. V pisarno Delavske zbornice na Poljanski cesti je prišel predvčerajšnjim mlad postopač, ki ie izrabil kratko odsotnost uradnice Marije A.idiškove ter ji iz ročne tobrice ukrade! 500 Din vredno srebrno uro. — Prodajalka sadja na Vodnikovem trgu Marija Kavčič, je prijavila, da je v noči na 4. t m. nekdo vdrl v njeno barako ter ji odnese! okrog 12 kg hrušk in nekaj peciva. V noči na 4. t. m. se je splazi! v prostore dijaškega društva »Zora« v areni Narodnega doma nenoznan zli-kovec ter ukradel kitaro in mandolino. Oba instrumenta sta vredna 1400 Din. Velika izbera raznega perila modnih bluz. oblek, nogavic, vezenin. čipk itd se kupi do priznano nizkih cenah pri IGN. ŽARG! Ljubljana. Sv. Petra cesta. KLJUČ najboljše, najtrpetnejše zato najcenejše BEN-HUR 8. VII. ELITNI JONO MATICA u— Pretep v stanovanja. V nekem stanovanju na Frankopanskl cesti se ie naseli-ia pisana družba velesejmskih gostov. Med temi sta tudi prodajalca kave Ahmed Bšla-iovič iz Sarajeva ter natakar Joso Stelh-mahovič, kateremu je predvčerajšnjim Bila-lcvič baje posodil srajco. Predsnočnjim je Ahmed prišel domov precej natreskan in se jel jeziti nad Stelhmahovičem. V jezi ga je večkrat udaril po glavi s čevljem in ga obdelal tudi s kosom opeke. Potem ie pograbil še Stelhmahovičevo perilo ter mu strga! par srajc v vrednosti 200 Din. Hudi Ahmed se je zjutraj znašel seveda mesto na sejmišču na policiji, kjer so mu temeljito izprašali vest u— Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam na zalogi. Drogerija A. Kane, Židovska ulica. 1006 u— Izjava. Doznali smo. da potniki nekaterih novih oblačilnic v Ljubljani obiskujejo p. n. občinstvo na domu. Oblačilnica za Slovenijo r. z. z o. z., Miklošičeva cesta št 7 nI s temi potniki v nikakih zvezah. 1037 SOKOL POLJE 10. jntiia 1927 javni telovadni nastop LJUDSKA VESELICA. Pridite vsi prijatelji SokoL stva, kajti čisti donos je namenjen zgradbi »Sokolskega doma«, ki smo jo že pričeli graditi. Iz Celja e— Mariborski »Večernik« prihaja v Celje vsak večer ob sedmi uri. Opozarjamo občinstvo, da ga lahko dobi vsak večer pred kolodvorom od raznašalke. Posamezna številka stane 1 Din. Mesečna naročnina z dostavljanjem na dom pa 12 Din. Večer-nik izhaja vsak dan razen nedelks in praznikov običajno na štirih in šestih straneh. e— Za ribarenje zaprta voda. Radi vložitve somov je Voglajna za ribolov še za eno leto zaprta. Vse druge vode. ki so last Ribarskega društva v Celju, to ie Savinja od Nazarja do mostu v Rimskih Toplicah s pritoki vred, so odprte. e— Življenje ob Savinji je postalo v hudi vročini zopet zelo živahno. V popoldanskih urah kar mrgoli kopalcev. Med njimi opažamo tudi mnogo tujcev letoviščarjev. Kopanje je zabranjeno od železniškega mosta do Savinjske brvi. e— Popravilo brvi čez Savinjo v mestni park bo v najkrajšem času dovršeno. Mesto lesenih tramov so položili železne traver-ze. — Popravila potreben pa je tudi Kapucinski most, ki je na nekaterih mestih hodnika že opasen za pasante. e_ Smrtna nesreča. V celjski iavni bolnici je umri 21 letni nameščenec \Vestnove tovarne Alojz Binder. V nedeljo se je pe!jal s kolesom v Stranice. Padel ie s kolesa tako nesrečno, da je dobil smrtnonevarne poškodbe. Iz Maribora a— Sapo jim je zaprlo. Kronisti klerikalnih listov so sicer silno natančni in gostobesedni v poročanju mariborskih dogodkov, o vsaki novi banderi klerikalnih društev či-tamo dan na dan cele kolone, toda o ogrom nih manifestacijah mariborskih železničarjev, ki jih obiskuje nad 2000 ljudi in protestira proti brezsrčni politiki SLS poslancev, ne vedo pri klerikalnih redakcijah ničesar. »Ne vidi nič, ne sliši nič« — nobeden kleri-1" kalni ptič... Mariborski klerikalni poslanci rajše molče trobentajo svoje »uspehe« po telefonu iz Beograda v »Slovenca«. Samo, da jo še s tem le bolj polomijo, kakor se jim je to zgodilo pri legitimacijah. Takšne polomije, kakor s svoio železničarsko politiko, klerikalci že od prevrata naprej niso doživeli. V soboto je prišel neki nnhov poslanec, ki je veljal za železniškega tribuna v Mariboru, v delavnico »intervenirat« za svojega partizana. Ko pa so železničarji to zvedeli, je med njimi završalo in gospo^ poslanec je izginil, kakor bi za veter odnesel, drugače bi ga bile postavile na cesto izsušene žuijave roke. Ni čuda, da je vse to gospodi sapo zaprlo. a— Češki sokolski naraščaj, ki bo nastopi! dne 17. julija na naraščaiskem zletu v Splitu, se pelje v četrtek dne 17. julija s popoldanskim brzoviakom skozi Maribor. Vodil bo to skupino broječo 24 naraščajni-kov, zbranih izmed najboljših žap po Češko slovaškem, član načelstva ČOS. brat Sva-topluk Svoboda- Kakor doznavamo. pripravlja mariborski sokolski naraščaj svojim mla dim češkim bratom lep sprejem v Mriboru, kjer stoji vlak okrog pol ure. Narodno občinstvo opozarjamo že sedaj, da se tega sprejema udeleži v častnem številu. a— Srezka organizacija SDS za Marfbor-mesto ima danes ob 30. v posebni sobi restavracije »Union« svojo širšo odborovo sejo. Na dnevnem redu je razgovor o pripravah za skupščinske volitve in eventualnih predlogih za oblastni občni zbor, ki se vrši v nedeljo 10. julija. Vabimo vse člane, in odbornike, političnih društev, da se te važne seje zanesljivo udeleže. — Odbor. *— Novo otroško igrišče bo otvorila predmestna občina Studenci na občinski njivi poleg dekliške šole. Ker pa je niiva letos oddana v uporabo občinskim revežem, bodo hvalevredni načrt izvedli šele prihodnje Isto. a— Prostovoljna požarna bramba v Maribora ter njen reševalni oddelek si zastavljata dolžnost da v teku tega leta popravita vse gasilno in reševalno orodie ter nakupita najnujnejše nove opreme. Te dni bodo njeni člani obiskali prebivalstvo ter nabirali prostovoljne priloge v te svrhe. Prosi se prebivalstvo za blagohotno naklonjenost. Kdor zna ceniti koristi in požrtvovalnost požarne brambe, bo po možnosti podpiral to obče koristno akcijo. a— Leposlovne knjige, kakor tudi poljudno znanstvene, dobro ohranjene, kupuje med uradnimi urami »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu. Uradni dnevi so ob četrtkih in sobotah zvečer ter ob nedeljah dopoldne. Knjižnica pa sprejema tudi pismena porrudbe izven Maribora. Mariborski obrtniki v Ptuju Ptuj, 5. julija. V nedeljo je društvo obrtnikov iz Ma. ribora posetilo tovariško obrtno društvo v Ptuju. Okoli 36 mojstrov z družinami je prišlo v naše mestece. Na kolodvoru so jih sprejeli člani domačega odbora in jih nato voclili po Ptuju. Razkazali so jim zna. menitosti. muzej in drugo. Skupni obed je bil v Narodnem domu. Velja omeniti, kar so ugotovili tudi dragi gostje, da je Na. rodni dom v zadnjem času krasno prenov. Ijen in postaja zopet pravo torišče idej, za katere j«? bil dejansko namenjen. Popoldne so si gostje iz Maribora ogle. dali grad, naKo pa se je vršila neprisiljena prosta zabave pod vedrim nebom pri go. stilni carju Živcu. Zvečer so se tovariši obrtniki iz Maribora prav prisrčno pošlo, vili od Ptujčajiov. Pri slovesu je bila obo. jestransko porsovno povdarjena srčna že. Ija, da bi takšni medsebojni obiski bili čim pogostejši, da -učvrstijo potrebno solidar« Dost in tovarištvo med obrtniki. Pohvaliti moramo inicijatjvnost ptujskega obrtnega društva, ki je zares delovno. V soboto ob 20. priredi predavanje, na katerem bosta poročala oblastni obrtniški referent g. Igo. Založnik in predsednik mariborske ZKD, g. Skala Nato bot družabni večer v Naročenem domu. Pri izvrševan iu poklica padel y Savo Litija, 6. julija Savski most v Litiji oskrbuje, popravlja in čisti stalno nastavljeni delavec Selan. Popravljanje litijskega mostu je namreč večno. Komaj se do gotovi na enem koncu, že je tre a začeti s; popravHom na dragem. Te dni so začeli odstranjevati veje. ki priplavajo po Savi. En se oprimejo nosilcev mosta. Kadar je voda nizka, opravi to delo Selan sam. Ob;čajoo se priveže, ko spleza pod most. Včeraj pa je to opustil. Baš to je bila njegova nesreča. Ko je vlekel dolgo vejo, ki se je zajezzla v tramovje, mu je nenadoma sp>drsniilo, da je padel oblečen v Savo ki je pod mostom jako deroča. Valovi so n"5sH Selana igraje naprej. Ko se je mož zavedel opasnega mokrega položaja, si Je začei pomagati s kolom, ki se je med njegovim padcem iztrgal iz tra-movja. Tako je Selan prišel srečno do sipine, kjer so mu Uudje, ki so se med tem nabrali na mostu in obrežju, vrgli vrv ter ga potegnili na suho. Ko se je za silo posušil in umiril, se je Selan. ki ie dobrodušen možakar, zahvalil vsem za rešitev in se takoj zopet znašel v svojem običajnem humorju, češ: »Kdor je moker zunaj, naj bo še znotraj, posebno, še uide smrti!« . . . Takf je dejal in se odpravil v najbližj« »apoteko« na čašdco bridkega . . . Učiteljsko zborovanje v Kranju Krsnj, 6. julija. Poverjeništvo UJU za Slovenijo si je izbralo v dneh od 5. do 7. t m. za zase. danje svoje letošnje letne skupščine go. renjsko metropolo Kranj. Doslej je prispe« fo na zborovanje nad 300 učiteljev iz raz. nih krajev Slovenije. Dočim je bil včeraj, šnji dan posvečen sklepanju in posvetova. njem odsekov ter sejam S r šege in ožjega izvršnega odbora, so danes sledila zboro. vanja delegatov okrajnih učiteljskih eru« ftev. Zborovanje je otvoril ob 9. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma g.' Skulj iz Ljubljane. Zborovanja se je udeležilo 140 delegatov, ki zastopajo 32 okrajnih učiteljskih društev. Kot gos*je prisostvu. jejo zborovanju zastopnik zagrebškega po. verjeništva g. Rufeeša :z Kas*va, zastopnik Sumadije g. Dragiša Mihajlovič, zastopnik tz Južne Srbije Sajzovid, in v imenu mini. strstva za prosveto referent g. Pave! Flere ter šolska nadzornika Rus in Potočnik. Po otvoritvi in verifikaciji mandatov bili izvoljeni rami odseki Dopoldansko zborovanje je bilo posvečeno programa, ticnim referatom. Referirali so učitelji gg. Pahor o podrobnem delovnem progTamu s posebnim ozirom na delovanje okrajnih učiteljskih društev, Alojzij Hreščak o go. spodarskem programu in Jože Ribičič o učiteljskem tisku. O poedinih referatih se je razvila obširna debata, ki je trajala do 12. ure. Popoldne ob 14. so se sestali v dveurnih sejah posamezni odseki, h> sicer odsek za pravila, odsek za predloge, odsek za teme m odsek za gospodarske zadeve. Ob 16. se je nato nadaljevalo zborovanje delega. t°v, ki je poteklo deloma zelo burno in cesto izzvalo zgolj osebne polemike Po dolgotrajni debati so delegatje odobrili obširna poročila tajnika Josipa Kobala in blagajnika Rada Grama. G. Anton Ska!g 1Z,.^UTrj^°.ra ie nato poročal o novih pra. vilih LJL, nakar je bila »prejeta cela vr. j raznih Predlogov glede stanovskih za. dev m pravic učiteljstva ter gmotnih vpra. sanj soistva. Med dragim je bi! »prejet tudi predlog glede pristopa stanovske organizariie «Edinstvo» v UJU, v katerem se izraža že. ja, da naj vstopijo Sani te organizacije legalnim potom v UJU. Predlog pledira predvsem za stanovsko edinstvo. Končno je poročal za gospodarski odsek g. Gram o gospodarskim programu UJU. Vsi refe. ratisobiH odobreni, nakar je bilo zboro. vame ob 2030 zaključeno Iz Kranja r— Požig v Primskovem. Predsnočnjim je okrog polnoči pričelo nenadoma goreti v neki s slamo kriti koči poleg železnega mostu v Primskovem. Požar jo zapazil ne* ki mimoidoči čevljarski pomočnik. Na li* cc mosta je prihitela domača požarna hram ba, ki pa radi oddaljenosti vode ni mogla ničesar ubraniti, tako da je hiša zgorela do tal. Značilno je, da se je posestnik pred par dnevi izselil v Tržič in pustil hišo po« vsem prazno. Orožništvo je lastnika radi suma požiga aretiralo in oddalo v zapore okrajnega sodišča v Kranju. r— Pred zletom gorenjske Sokolskei zu* pe v Kranju. V soboto in v nedeljo se vr« ši v Kranju zlet gorenjske sokolske,- župe. Vse priprave so v polnem teku. V soboto zvečer bo pričetek tekem in staffetni tek skozi mesto, zvečer pa koncert s prosto zabavo. V nedeljo dopoldne se tekme n»* daljujejo, ob 10. pa se vrši sprevod skozi mesta Popoldne bo na prostor« pred Na« rodnim domom javna telovadba, kateri sledi nato ljudska veselica v vseh prosto« rih Narodnega doma. Pričakuje se velika, udeležba iz vse Gorenjske, kakor tudi s strani ljubljanskih izletnikov. r— Osnovno šolska razstava v Kranju. V torek je bila otvorjena v telovadnici gimnazije razstava deške in dekliške osnov ne šole. Razstavo je organiziralo učitelj« sko društvo za kranjski okraj ob priPki letne skupščine UJU poverjeništva za Slo* venijo. Razstava napravi na obiskovalca v lično okrašeni dvorani sliko skrbne šesta* ve, truda in dela učiteljstva v stremljenju po praktični izpopolnitvi šolske mladine. Ročna dela je razstavilo 23 osnovnih šol iz kranjskega okraja in 10 zunanjih, tako med drugimi iz Kranjske gore, Brežic in celo iz Turnišča v Prekmurju. Pozornost vzbujajo zlasti dekliška ročna dela in ve* ženine v narodnih motivih od učenk kranj« ske dekliške šole. Razstavo je obiskalo že mnogo ljudi, med drugimi tudi ministrski referent g. Flore, prof. Sič in drugi, ki so se o razstavi zelo laskavo izražali. Raz« stava ze odprta danes še ves dan in pri« poročamo vsem, da si jo ogledajo. Iz Litije i— Planinski dom na Sveti Planini. Agil* na podružnica SPD se po otvoritvi lastne« ga poslopja na Sveti gori, kjer stoji «To» mažinova koča«, nazvana po podružnic« nem predsedniku, bavi z namenom, da opremi tudi na Sveti Planini udobno zave« tišče, namenjeno predvsem turistom. Sve* ta Planina je ena najlepših točk na po* dročju litijskega sreza, njena bodočnost leži v tem, ker ima krasne terene za smu> čanje. Gospod Rudolf Badiura, strokov« njak za smučarje, ki je tudi vodil lansko zimo smučarske tečaje na Pohorju, se je divil romantično lepim ravnicam svetoplaj ninskim. Obljubil je, da priredi letos te« čaj baš na Sveti Planini. Stavba, ki jo do« bi na razpolago litijska SPD, se že ureja in bo jeseni izročena prometu. Seveda bo« mo slavnostno odprli vrata novega planin« skega doma. i— Kako se nas bojijo! SoL upravitelj na Polšniku pri Litiji je zaprosil te dni laški konzulat za vizum v svoj rojstni kraj Opatijo, kjer ima tudi svoje posestvo. Prošnja za čezpočitniško bivanje mu je bila odbita. Ponovni intervenciji, naj ga puste samo, da pregleda posestvo, tudi ni bilo ustreženo. Dogodek je izzval v naši okolici živahne komentarje. i— Ciril in Metodov kres. V torek zve« čer jo prižgala naša C. M. podružnica obi« čajni Ciril in Metodov kres. To pot na tSribarjevem gričku®. Ob kresu se je zbra« lo mnogo naroda, ki je bil posebno zado* voljen z nastopom pevskega društva «Li« pa«. Posebno je vžgala nalašč za kresni večer komponirana pesem pevovodje g. P. Jereba «Kresna». Ko je dogorel kres, se je razvila «na Pošti« domača zabava, pri ka« tri je odlično sodeloval tamburaški zbor litijskega delavstva. Odbornice so med vso prireditvijo prodajale cvetke v korist šol« ski družbi. Da je tudi gmoten dobiček pre« cej lep, gre pač tudi zahvala plemenitim nabiralcem. Umestno bi bilo pač, da bi m navzočim raztolmačil cilj C. M. družb«, ter vpliv, ki sta ga imela oba slovanska brata v naši zgodovini. Iz Trbovelj t— Epldemdčne bolezni v Trbovljah. Z oziram na notico pod tem naslovom dne 5. t. m. nam piše Bratovska skladnica v Trbovljah: Zdravstvene razmere v splo« šnem že dolgo let niso bile v Trbovljah tako ugodne kot ravno danes. Stalež bol« nikov je za 50 odst. nižji kot običajno v tem času drugih let. Umrljivost je znat* no padla. V občinski izolirnici se nahajata Ie dva bolnika, obolela na epidemični bo* lezni. Med tem je en slučaj lahkega tifu« sa. Oba sta na poti popolnega okrevanja (že rekonvalescenta). Za tako velika in* dustrijska kraja, kakor sta Trbovlje in Hrastnik, je to zelo redek pojav. Šport Razpis damskega prvenstva LLAP za leto 1927* LLAP razpisuje na dan 7. avgusta t. L podsavezno damsko lahkoatletsko prven« stvo. Pričetek ob 15. Tekališče je iz leša in ima dva nedvignjena zavoja. Prostor ka kor tudi dolžina tekališča se objavi pravo« časno. Pismene prijave v dveh izvodih je poslati obenem s prijavnino do dne 4. av* gusta t 1. ob 12. na naslov tehničnega ref. M. Pevalek, kavarna Evropa. Prijavnina za osebo in točko 15 Din, za štafeto 30 Din. Atletinje, ki branijo prvenstvo, ne plačajo prijavnine. Naknadno prijave se ne sprejemajo. Tekmovanje se vrši po pra* vilih JLA&a in brez handicapa. Tekmo« vati smejo samo verificirane atletinje klu* bov, članov LLAP. Program tekmovanja: 1. predteki 60 m, 2. met krogle 5 kg, 3. semifinale 60 m, 4. skok v dalj z zaL, 5. predteki 200 m, 6. predteki 100 m, 7. finale 200 m, 8. met di* ska 1.5 kg, 9. finale 60 m, 10. skok v vis z zal. 11. finale 100 m, 12. met kopja 600 g, " ---------LLAP. 13 4 X 60 m. Medklubske kolesarske dirke ASK Primorje V nedeljo dne 10. t. m. priredi kolesar* ska sekcija ASK Primorje sledeče zanimi* ve kolesarske dirke: Dopoldne ob 8. uri start stafetne dirke na Kongresnem trgu. Proga: Ljubljana« Višnja gora » Ljubljana « Vrhnika » Ljub« Ijana « Kranj » Ljubljana « Kamnik » Ljub« Ijana (km 194). Popoldne ob 15. se vrše na dirkališču ASK Primorje na Dunajski cesti razne dirke z obširnim in zanimivim sporedom, in sicer: 1. Častni krog; 2. novinci; 3. juniorji; 4. dirka združena s peštekom; 5. glavna dirka; 6. damska dirka; 7. seniorji; 8. par« na vožnja; 9. tolažilna dirka. Vsi kolesarski klubi se naprošajo, da se na podlagi dobljenih razpisov strogo drže prijavnega termina, in sicer do incl. v pe« tek dne 8. t. m. radi izdaje tiskanih pro« gramov. Danes v četrtek se vrši ob 19. sestanek vseh tekmovalcev v restavracijskih pro* štorih v «Zvezdi», istočasno se vljudno va« bijo sledeči gg. motociklisti v svrho kon« trole: Klemenčič, Stuzzi, R. ZwoIinsky, prof. dr. Zalokar, Rudolf Zaloker, Peter Škafar, Bricelj, Pippenbacher. Službeno iz upravnega odbora JHS. Prihodnja redna seja upravnega odbora se vrši danes ob 21. v damski sobi kav ar. ne Emona. Ker se je nabralo mnogo važ« nega gradiva, se prosi za točno in polno« številno udeležbo. SK Jadran. Danes ob 20. seja uprav, nega odbora v Narodni kavarni. — Tajnik SK Slovan. Obveščam vse gg. odbor« nike, kateri so sprejeli vabila k seji, da se vrši ista mesto danes, jutri v petek ob istem času. Prosim načelnike vseh sekcij, da pridejo na sejo točno! — Tajnik. Iz LPP. (Službeno). Za dne 10. t. m. na Bledu razpisano plavalno tekmovanje SK Ilirije se v smislu §§ 2 in 5 Tehn. pra« vilnika JPSa prepoveduje in članom LPP ter verificiranim tekmovalcem start zabra« njuje. Prestopki se bodo kaznovali po § 63 Tehn. pravilnika JPŠa. — Tajnik I. SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes, v četrtek ob 18. važen trening I. moštva, ki potuje jutri v Split. Potrebna ferezpo« gojno udeležba vseh igralcev. Točno! — Jutri, v petek trening komb. moštva na dva gola z Jadranom ob 18.15 uri. Turnir v Wimbledonu. Double dam, finale: \VilIs»Ryan (USA) : misses Pea« cock«Heine (Juž. Afr.) 6 : 3, 6 : 2. Mixte» double, finale: mis Rvan«Hunter : mistres Godfree»Godfree (Angl.) 8 : 6, 6 : 0. S tem je veliki wimbIedonski turnir zaklju« čeri. Amerika je odnesla štiri šampijonate, poleg gornjih dveh še double gospodov (Tilden«Hunter) in single dam (mis Wills), Francija pa enega: single gospodov (Co« chet). Kako se naučim fotografirati ie ravnokar izšla v drugi popravljeni izdajL — Dobi se v vsak! knjigarni, Cfna Din 10-— Vremensko poročilo Meteorološki tabori t tjubliam 6. julija 1927. ViSins ban.mMr« Sn8.S ni Kraj Cas 'pazovanju i hf S £0 Temper. in C/ s -SlS 3» Smer ven i ir brzini v metrih Oblačno 0-10 i 63M 200 81 mirno 0 7ol"0 2S-1 45 E 2 2 76« -2 242 57 mirno 5 /63-4 21-0 78 SE 4 0 /635 22-0 62 SE 4 1 763 2 20-0 63 E 2 0 1 190 65 mirno 0 /bt-1 25-0 49 N 6 2 760-9 26-0 36 mirno 1 /bI-3 260 55 mirno 0 /b3-5 16 0 — mirno 0 dež 2L0 Ljubljana (dvorec) ., . Marib« ,, , Zagreb .,,, Beograd in Sarajevo ,,, Skoplje i,n Split . a ■ i Dubrovnik > ■ Praha . . • i ; Solnee vzhaja ob 4.19, zahaja Gb 19.49, luna vzhaja ob 1131, zahaja ob 23.56. Najvilja temperatura danes « Ljubljani 29.1 C, najnižja 173. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Lepo vreme bo trajalo dalje. Bolj toplo. Tržaška vremenska napoved za četrtek: Normalni vetrovi. Nebo večinoma jasno. Temperatura od 22 do 30 stopinj. Morje skoraj popolnoma mirno. Padavine Vrsta • mi d« t. m Gospodarstvo Upliv inozemskih posojil na obtok bankovcev in trgovinsko bilanco Državi, Državni hipotekami banki in beograjski občini je pred meseci uspelo najeti v Zedinjenih državah velika posojila v skupnem nominalnem znesku 46 milijonov dolarjev. Po izplačilnih tečajih bo na račun teh posojil priteklo v našo državo okrog 40 milijonov dolarjev ali 2 im četrtine milijarde Din. V naši javnosti se mnogo ugiba, kaikšsn vpliv bodo imela ta posojila na razvoj naše gospodarske konjunkture in na višino obtoka bankovcev. Glede obtoka bankovcev trdijo eni, da se bo ogromno povečal, drugi zopet, da bo pokazal le majhne spremembe. Glede vpliva na gospodarsko konjunkturo pa se splošno pričakuje, da bodo ta posojila prav povoljno vplivala na razvoj konjunkture. Kakor znano, je Narodna banka nedavno dala imenovanim ustanovam za sprejeta dolarska dobroimetja na razpolago odgovarjajoča tifaaTafra dobroimetja. Nedvomno se bj paralelno z uporabo tega denarja moral povečati naš obtok bankovcev, kajti naš denarni sistem je zaradi neizpremenjene višine državnega dolga pri Narodni banki, ki znaša še vedno 3 milijarde Din, skrajno neelastičen. To neelastičnost Se poveča dejstvo, da je bilo stanje meničnega portfelja pri Narodni banki že od nekdaj zelo majhno v primeri s potrebami gospodarstva. Ta posojila na menice so v zadnjem času v zvezi z likvidnostjo na denarnem trgu, ki se redno pojavlja pred žetvijo, padla na dosedaj najnižje stanje (pod 1 milijardo). To bilančno postavko torej ne bo mogoče še nadalje znižati, nasprotno menični portfelj se bo v drugi polovici tekočega leta sigurno povečal, če ne bo Narodna banka restringirala kreditov. Povečanje denarnega obtoka je torej neizogibno. Vendar se ni bati, da bi to povečanje imelo neugodne posledice za naše gospodarstvo. Večji del deviz, katere je Narodna banka v zadnjem času sprejela v zvezi z dotokom posojil, bo sčasoma, čim se bo ta denar porabil v določene svrhe, zopet odtekel. Del teh deviz bo služil za plačilo nabavk materijala v inozemstvu, ki se bo porabil pri investicijah, drugi del pa bo služil za kritje deficita v trgovinski bilanci, ki se bo tudi pri nas pojavil kot posledica dotoka tujega kapitala. Poslabšanje trgovinske bilance zaradi pritoka tujega kapitala, se je pojavilo v vseh državah, ki so najele večja posojila v inozemstvu. Tako poslabšanje pa ne more biti znak slabega gospodarstva, temveč je le dokaz, da je kapital dejansko pritekel v državo. Uvoz kapitala je namrač mogoč le potom uvoza dobrin. Če bi devize, ki so pritekle v našo dižavo, ostale samo v portfelju Narodne banke, bi to značilo le povečanje naših likvidnih dobroimetij v inozemstvo, na podlagi katerih je Narodni banki dana možnost, da izda nove novčanice. Kapital bi v tem primeru ostal dejansko v inozemstvu. Ker pa je v interesu pametnega gospodarstva, da ta kapital resnično priteče v našo državo, zato je začasno poslabšanje trgovinske bilance, kolikor je v zvezi z uporabo posojil, prav tako neizogibno- Ne moremo torej istočasno zahtevati, da naša država, odnosno naše gospodarstvo, najame v inozemstvu velika posojila in da pri tem ostane naša trgovinska bilanca aktivna. To je treba že danes pribiti, da ee razčistijo pojmi, preden se pojavijo posledice pritoka inozemskega kapitala. Resolucije svetovne gospodarske konference VI. Industrija. Racionalizacija. Konferenca amatra, da je racijonalizacija produkcije in distribucije eden glavnih faktorjev za znižanje cen, zboljšanje delovnih pogojev in povečanje rentabilnosti. Racijonalizacija naj stremi za tem, da se z najmanjšo uporabo delovne moči doseže največji uspeh, da se zmanjša število različnih tipov in uvede normalizacija sestavnih delov, da se prepreči zapravljanje materijala in pogonske sile, da se poenostavi distribucija blaga, da se zboljša organizacija transporta in da se odstranijo prekomerna finančna bremena. Od uresničenja teh načel moremo pričakovati večjo stabilnost in višji nivo življenskih pogojev ter nižje cene za konsumenta. Racijonalizacija zahteva sodelovanje delavcev, naštavljencev, strokovnih organizacij in industrijskih združenj kakor tudi znanstvenih in tehničnih eks-portov, pri čemer je treba paziti (posebno v početnem Stadiju racionalizacije), da se ne pojavi brezposelnost. Standardizacija sirovin, sestavnih delov in proizvodov naj se izvede na mednarodni podlagi, in to za vse vrste blaga, ki so važne v mednarodnem prometu. Tudi proučevanje najboljših metod in najboljših uspehov naj se vrši na mednarodni podlagi. Za to je potrebno medsebojno izmenjavanje informacij med interesenti kakor tudi v javnosti, da vsi sloji prebivalstva spoznajo prednosti ••a-cijonalizacije in organizacije dela na znanstveni podlagi. Mednarodni karjeli. Konferenca ugotavlja, da so mednarodni karteli, ki so se v zadnjem času hitro razvili, nastali iz gospodarske potrebe, da pa ni naloga konference v tem pogledu zavzeti načelno stališče. Karteli morejo biti dobri ali slabi, kakršen je pač njihov smoter in kolikor njihovi voditelji upoštevajo splošni interes. Konferenca je naziranja, naj se karteli omejujejo na one industrijske panoge, ki so že dobro organizirane in ki proizvajajo enake proizvode v velikih množinah, odnosno proizvode težke industrije. V teh panogah morejo karteli služiti tudi konsumentu in splošnosti. Nasprotno pa je konferenca mnenja, da morejo karteli z monopolističnimi stremljenji ovirati tehnični napredek in ogrožati legitimne interese važnih eocijalnih plasti v narodu, celo interese posameznih dežel. Zato smatra, da je absolutno potrebno, da karteli umetno e dvigajo cen, da upoštevajo interese delavcev, da ne vplivajo na preskrbovanje s siro-vinami v posameznih deželah, da v vseh de-želah enako postopajo z industrijami, ki kon-sumirajo te sirovine, ter da ne ovirajo posa- meznih dežel v industrijskem razvoju. Konferenca končno smatra, da je organizacija mednarodnega razaodiščnega postopanja glede mednarodnih kartelov nemogoča, in poziva DruStvo narodov, da zasleduje delovanje mednarodnih kartelov kakor tudi njihov vpliv na tehnični napredek, razvoj produkcije, delovne pogoje in gibanje cen. Industrijske informacije. Konferenca je mnenja, da je dobro organizirana produkcija mogoča le tedaj, če eo javnosti na razpolago točne in redne informacije o zalogah sirovin, o stanju produkcije, zalog proizvodov, cen, mezd itd. v posameznih deželah. Take informacije morejo znatno zmanjšati Duktuacijo m = Narodna banka in posojila obrtnikom. Kakor znano, je Narodna banka glede na dejstvo, da je Obrtna banka SHS pričela poslovati, nedavno sklenila ukiniti obrtniške kredite. Jugoslovenake obrtniške organizacije in korporacije so prosile Narodno banko, da bi še nadalje dajala posojila obrtnikom, vsaj za prvo dobo obstoja Obrtne banke SHS. Kakor poročajo, je Narodna banka te prošnje odklonila z motivacijo, da je dolžnost Obrtne banke SHS skrbeti za finančne potrebe obrtništva. Obrtniški krediti pri Narodni banki so bili za naše obrtnike velikega pomena, ker je obrestna mera za te kredite znašala le 6 %, d očim bo obrestna mera za kredite pri Obrtni banki SHS znašala 10 %. — Spor med konkurcno maso Slavonske banke in LSnderbanko. Kakor poročajo listi, je duanjsko kazensko sodišče ugodilo predlogu zagrebškega sodišča, da 6e za kankurz-no maso Slavenske banke stavi pod sodno zabrano 130.000 delnic Trboveljske premo-gokopne družbe, ki se na podlagi založnice nahajajo v posesti dunajske Landerbanke. Naročilo je dunajski policiji, da odvzame LSnderbanM te delnice in jih začasno 6tavi v sodni depozit, dokler ne bo končano kazensko postopanje proti Landerbanki, ki je po mnenju upnikov Slavenske banke prišla neupravičeno v posest teh delnic. = Pogajanja za ustanovitev direktne pa-roplovne zveze med Dalmacijo in Južno Ameriko. V Beogradu 9e je te dni vršila konferenca med zastopniki angleške paro-plovne družbe Cunard Line in zastopniki prometnega ministrstva. Družba Cunard Line je, kakor znano, zaprosila za podelitev koncesije za ustanovitev paroplovne družbe, ki naj bi uvedla direktno paroplovno zvezo med Jugoslavijo in Južno Ameriko. Na tej konferenci so bili formulirani protipredlogi naše vlade, na podlagi katerih se pričakuje ugodni zaključek pogajanj. = Zastopstvo naših izvoznikov lesa v Londonu želi prevzeti neka londonska tvrdka. Naslov tvrdke je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. - Zanimanje inozemstva za naše salame. V zadnjem čaisu so naše tvornice salam dvignile cene za več dinarjev, kar je pripisati velikemu povpraševanju inozemstva po našem blaou, vendar pa so za izvoz na razpolago, žal, le omejene količine gotovega blaga. = Na poti k ameriško - ruskemu petrolej-skemu trustu. V Newyorku so se te dni vršila važna pogajanja med največjim petrolej-skim koncernom in zastopniki sovjetske Rusije, ki dokazujejo, da prelom odnošajev med Anglijo in Rusijo nikakor ni vplival na trgovinske stike med Zedi-njenimi državami fn Rusijo. Podpredsednik Ruskega sindikata za nafto je že 6klenil s koncernom cStandard Oil» pogodbe, po katerih bo cStandard Oil> koncem prevzel zastopstvo interesov ruskega sindikata za naf. to na evropskih in orijentalskih tržiščih. Na ta način 90 ruski petrolejski industriji zasi-gurana vsa ona tržišča, ki imajo za ruske proizvode ugodnejšo transportno lego. Ti dogovori so prvi korak k ustanovitvi ameriško-ruskega petrolejskega trusta. = Razstava kolonijalnega in delikatesnega blaga v Berlinu. Naše poslaništvo v Berlinu je obvestilo ministrstvo trgovine in industrije, da se bo vršila od 13. do 21. avgusta t. 1. v Berlinu velika razstava kolonijalnega in delikatesnega blaga. Razstava se bo priredila pod protektoratom dr. Rurtmsa, nemškega ministra za gospodarstvo. Iz inozemstva so se doslej prijavili razstavlialci iz raznih južnoameriških držav, iz Grčije in Danske. Te države bodo imele na razstavi svoje lastne paviljone. Pripravljalni odbor razstave vabi tudi naše gospodarske kroge, da razstavijo svoje proizvode, ki se uvažajo v Nemčijo. Interesenti naj se zglasijo (pismeno ali ustno) v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. = Praški jesenski velesejem se bo letos vršil od 18. do 25. septembra. Nova velesejmski palača je popolnoma dograjena in urejena. = Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: 21. t. m. glede dobave 80 tisoč kg živega apna; 26. t. m. pa glede dobave opeke; 20., 21. in 22. t. m. pri komandi dravske divlzijske oblasti v Ljubljani glede dobave večje količine sena in slame; 22. t. m. pri upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu glede dobave bukovih drv; 23. t m. pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani glede dobave kolar-skega lesa. — Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. t. m. ponudbe glede dobave 4 kompletnih klosetov; do 15. t. m. pa glede dobave raznega steklenega materijala. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 14 t. m. pri ministrstvu za vojsko in mornarico, odelenje za mornarico v Zc-munu glede dobave 17.600 m platna za rjuhe; 20. t. m. pri oblastnem monopolskem inšpektoratu kraljevine SHS v Zagrebu glede oddaje prodaje soli v zakup; 23. t. m. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 70.000 komadov opeke. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, ekonomsko odelenje se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: 27. t. m. glede dobave raznega električnega materijala ter 1460 komadov električnih žarnic; 28. t. m. glede dobave borovih plohov; 29. t. m. glede dobave pocinkane žele®ae pločevine ter železnih plošč " kotle lokomotiv; 30. t. m. glede dobave 3000 kg bele kovine ter glede dobave 350 komadov vijačnih zapenjačev. Predmetni oglasi eo na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani 6. julija. Deviza na Italijo je danes mednarodno oslabela. V Curihu je nazadovala od 28.65 na 28.42 denar (opoldne), popoldne pa je dalje popustila na 28-35 blago. Na ljubljanski borzi je bila ob otvoritvi borznega sestanka zaključena po 313.5, pozneje pa po 311. Ob zaključku se je nudil denar po 310.25. Tudi London je za malenkost papuetil. Narodna banka je intervenirala v devizah Praga, London in Berlin. Na zagrebški borzi se je Italija trgovala po 311. Kakor kažejo znaki, namerava italijanska vlada začasno stabilizirati liro. pri relaciji 1 angleški funt = 90 lir, kar bi odgovarjalo tečaju 307 Din za 100 lir. Mussolini kakor tudi finančni minister Volpi sta koncem junija ponovno izjavila, da hočeta braniti liro na tej približni relaciji, kar je povzročilo zadnji padec lire. Na zagrebškem tržišču efektov je Vojna škoda brez prometa notirala nekoliko višje. Tudj v bančnih in industrijskih papirjih sko-ro ni bilo prometa. Devize in valute Ljubljana. Berlin 13.485 — 13.515 (zaklj. 13.5), Curih 0 — 1095, London 275-95—276.75 (276.4, 276.35, 276.3), Newyork 56.7 — 56.9 (56.8), Pariz 222.25 — 224.25 (223.25), Praga 168.2 — 169 (168.6), Trst 311.39 — 313.39 (313.5, 311); češkoslovaške krone 0 — 168.5. Zagreb. Amsterdam 22.79 — 22.85, Dunaj 8 — 8.03, Berlin 13.48 — 13.65, Budimpešta 9.905 - 9.935, Italija 310 — 312, London 275.9 - 276.7, Newyork 56.7 _ 56.9, Pariz 221.875 — 223.875, Praga 168.2 — 169, Curih 1093.5 — 1096.5. Beograd. Pariz 222.25 — 22425, Newyork 56.67 — 56.87, Italija 310.94 — 312.94, Dunaj 7.9975 — 8.0275, Budimpešta 991.5 — 994.5, Bruselj 7.915 — 7.945, Bukarešta 34.37 do 34.87, Atene 77.75 — 78.25, Sofija 40.75 do 41.25. Curih. Beograd 913, Berlin 123.10, London 25.22 in pet osmink, Newyork 519-50, Pariz 20.3425, Milan 28.42125, Budimpešta 90.60, Bukarešta 3.17, Dunaj 73.10. Trst Beograd 31.85 — 32.35, Dunaj 251 do 261, Praga 53.70-54.20, Pariz 71.075—71575. London 88.4875 — 88.7875, Newyork 18.175 do 18.275, Curih 350 — 354, Bukarešta 10.75 do 11.25. Dunaj. Beograd 12.4775 — 12.5175, Berlin 168.07 _ 168.57, Budimpešta 123.59 — 123.S9 Bukarešta 4.3675 — 4.3875, London 34.4475 do 34.5475, Milan 38.63 — 3873, Newyork 709.25 — 711.75, Praga 21.01375 — 21.09375, Curih 136.53 — 137.03. Efekti Ljubljana. InvP=fici]'sVn 84 — 0. Voina škoda 340, Celjska 195 — 197 (197), Ljubljanska kreditna 150 — 150 (150), Merkantilna 98 — 98 (98), Vevče 138 — 0. Stavbna 55 do 65. Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 83.5 — 84, agrarne 47.5 — 50, Vojna škoda aranžma 342.5 — 343.25, kasa 341.5 — 343.5, za avgust 344.5 — 346; bančne: Eskomptna 94 — 95, Hrvatska 27.5 — 35, Katoliška 32 do 34, Kreditna Zagreb 93 — 95, Hipo 58 do 59, Jugo 91 — 92, Ljubljanska kreditna 150 do 155, Praštediona 850 — 855, Etno 170 do 185; industrijske: Našice Union 1600—1750, Nihag 30—0, Gutmann 250 — 270, Slavonija 16 — 19, Danica 145 — 180, Sečerama Osijek 475 — 500, Vagon 34 — 40, Vevče 138 do 147.5, Dubrovačka 380 — 395, Trbovlje 450 do 480. Blagovna Ljubljanska blagovna borza (6. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona lesa, in to 1 vagon remeljnov (smreka, jelka) ostrorobih, monte, 58/58 mm, od 4—6 m, fco vagon meja po 545; in 1 vagon desk (smreka, jelka), 20 mm, 10—15, od 16 cm naprej, terca, fco vagon naklad, postaja po 350. Nudili so se borovi brzojavni drogi (900 komadov — 9.5 m, 10 cm, 15 cm; 2000 kom. — 8, 11, 18; 300 kom. — 9,12, 17; 200 kom. — 10, 12, 19; 100 kom. — 12, 12, 21), plač. proti akred., fco vagon Sušak pristan. po 280; in hrastovi neobrobljeni plohi, 90 mm, deb. od 25 m naprej, šir. na ožjem koncu od 25 cm naprej, skoraj brez grč, plač. proti akred., fco vagon meja po 1000. — Tendenca za deželne pridelke živahnejša. Nova pšenica, promptna, 76 kg, brez dopl., slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni notira 320 — 325; nova pšenica za julij, avgust 320 — 325; stara pšenica, promptna, 75/76 kg, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni 325 — 330; turščica, baška, slov. post., plač. 30 dni 215.50 — 217.50; turščica, banat-ska, slov. post., 30 dni 220 — 222.50; moka <0», iz stare pšenice, fco Ljubljana, plač. po sprejemu 505 — 510; novi oves, baški 215 do 220. Zaključenih je bilo 10 vagonov pšenice in 6 vagonov turščice. Novosadska blagovna borza (6. t. m.). Pšenica: baška, 76 kg, 2 % 270 — 280. Turščica: baška, 3 vagone 170; 6rem-ska, franko Mitrovica, 6 vagonov 172.5; srbska rumena. 1 vagon 170. M o k a: baška <2», 2 vagona 395; baška <5>, 1 vagon 355; baška <6», 1 vagon 325. Otrobi: baški, 1 vagon 155. Tendenca neizpremenjena. Ljubljanski živinski sejem (6. t. m.) Prignanih je bilo 373 konj, 60 volov, 73 krav, 18 telet in 163 prašičkov za rejo; od tega je bilo prodanih 64 konj, 45 volov, 50 krav, 14 telet in vseh 163 prašičkov za rejo. Kupčija je bila zelo živahna. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene: za kg žive teže notirajo: voli I. 10, II. 9, III. 8; krave debele 5—7, ldobasarice 3—4; teleta 13—15 Din. Prašički za rejo po velikosti 175—300 Din komad. Dunajska borza za kmetijske produkte (5. t. m.) Kakor v Budimpešti, tako je tudi na dunajskem tržišču tendenca v pšenici in rži dalje mlačna. V novi madžarski pšenici (79/80 kg) je prišlo do posameznih zaključkov po 38.5 — 39 šilingov franko meja. Cena turščici se je glede na neugodna poročila iz Rumunije in deloma tudi iz Jugoslavije dalje dvignila za 25 grošev. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39 _ 39.75, madžarska Tisa (79/80 kg) 42.5 — 43; turščica: 25.25 — 26.25; oves: domači 315 do 35.5, madžarski 34.5 — 35, rumunski 33.5-34 Dunajski svinjski sejem (5. t. m.) Dogon 14.958 komadov, od tega 2133 iz Jugoslavije. Pri živahnem prometu so se pitane svinje podražile za 5 — 10 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2^10—2.20, angleške križane 2.10 — 230, kmetske 2 do 2.20, stare 1.95 — 2, mesne 2 — 2.35 šilinga- Iz življenja in sveta »America" v temi in viharju nad Oceanom Byrd pripoveduje. — Proučevanje atmosferskih prilik. — Bencin pohaja! — Kje je Pariz? — Nevaren* pristanek, — Noville in Balchin skoro oglasila. — Rešitev v kavčukastem čolnu Ko se je naše letalo dvignilo v New-yorku na prekooceanski polet, je padal droben dež. Zaradi tega smo se skušali dvigniti čimbolj visoko, pri čemer nam ni šlo toliko za hitrost, kakor za varnost. V splošnem smo imeli do Nove Fttndlandije precej jasno vreme, čeprav nam je veter sem in tja močno nagajal. Vso vožnjo smo opazovali morje pod seboj, hoteč najti Nungesserja in Colija. Imeli smo še vedno nekoliko upanja da sta se francoska letalca rešila nekje na Novi Fundlandiji ali na Novi Škotski. Na poti do Nove Fundlandije smo imeli priliko proučevati atmosferske prilike, predvsem smer vetrov, ki največ vplivajo na vožnjo preko Oceana. Z ugodnimi vetrovi je namreč možno vožnjo znatno skrajšati, po mojem mnenju za prilično S00 milj. Največje neprilike na tako dolgih poletih tvorijo balast in bremena ki jih je treba vzeti s seboj, če bi pustili brezžično postajo doma in če bi posadka štela le dva moža, bi seveda lahko vzeli se seboj mnogo več bencina in zvišali akcijski radij. Toda do tega mi ni bilo. Hotel sem v prvi vrsti videti, kako se obnese polet preko Oceana ne v športnem nego v čisto prometnem in gospodarskem pogledu. Nekoliko ur preden smo izgubili Novo Fundlandi.io iz oči, mi je Noville pokazal račun potrošnje bencina. Iz njega sem razvidel, da ni bilo mnogo upanja da doženemo drugo stran Oceana, če nam bodo nasprotni vetrovi še nadalje ovirali polet in bi ne mogli reducirati porabo bencina in olja. Bilo pa je že prepozno, da bi se obrnili nazaj. Stavil sem zato vse na erio karto in se skušal dvigniti čim višje nad oblake v upanju, da naletim na ugodnejše vetrove. Solnce je v tem zašlo in megle so se jele vedno bolj zgoščevati. Nismo se jim mogli izogniti, čeprav smo skušali leteti vedno višje. Takrat smo dobili s parnika «Paris» brezžično vest, ki nam je javila, da so naši radiosignali tako močni, da se moramo nahajati v njegovi bližini. «Paris» nam je dal nekatere dragocene podatke, iz katerih smo ugotovili. da so oblaki zelo nizko nad morjem in da piha veter z zapada. Vprašal sem vnovič Novilla. kako je z bencinom. V moje veliko veselje je sporočil, da je goriva še za mnogo ur. Očividno se je bil pri prvem računu zmotil. Izkazalo se je, da imamo dovoli ga-zolina. da lahko poletimo do Pariza in še dlje. Ko smo zagledali rtič Finisterre. smo se vsi štirje silno vzradostili. V tem času so prihajala radioporočila iz vseh krajev in zdelo se nam je. kot da hoče vsa Evropa doseči z nami kontakt. Zavrtel sem krmilo v smer na Pariz in skrbno pazil na mesta in pokrajino, ki je letela pod nami. Jelo je postajati temno. Vreme, ki je bilo še malo prej jasno, se je izprevrglo v dež in meglo. Včasi nismo mogli videti niti razsvetljenih mest pod seboj. Toda nisem se bal. da bi zgrešili. Zakaj 3000 milj so nam kompasi dobro služili in nisem videl vzroka, zakaj bi se nam izneverili baš v poslednjem hipu. Takrat smo zagledali pod seboj nekaj svetlobnih signalov in bili smo trdno uverjeni. da smo v bližini Pariza Tako trdno, da sem že dal Novillu ukaz, naj sporoči brezžično mistru Wanama-kerju (financierju poleta), da je Pariz na vidiku. Toda na svoje zaprepaščenje smo morali ugotoviti, da se nahajamo nad morsko obalo. Kompasi so nas vodili mesto v ravni liniji v krogu. Kako smo hoteli dognati, ali smo se zavrteli na desno ali levo? Tudi radija kroga nismo mogli izračunati. Bil smo naenkrat v docela nepoznani sferi z mračno zavestjo, da nam utegnejo zaloge bencina poiti še predno bo jutro. Noč je bila temna, da niti nismo več videli luči pod seboj. Ali naj plovemo dalje? Bilo je vrlo malo izgleda, da bi mogli naiti smer na Pariz. Težko mi je bilo v tistem hipu: Vedno sem moral misliti na rodbine mojih zvestih spremljevalcev. Previdno sem jim povedal, da bo treba pristati Spravili smo svoj znanstveni materijal na varna mesta v letalu, o katerih smo upali, da jih voda ne bo poškodovala. Takrat je upravljal krmilo Balchin. Pristali smo kar le mogoče počasi, toda ko so se kolesa dotaknila vodne gladine, jih je silen sunek na mestu odtrgal od aparata. Dve sekundi kasneje je nastal strašen pok in vse letalo se je mahoma napolnilo z vodo. Pozneje mi je Noville pripovedoval, da sem pri pristanku ravno gledal skozi okno in da me je sunek vrgel v morje. Znašel sem se na gladini, pognal sem se k oknu in slišal Novilla, ki me je klical po imenu. Odgovoril sem mu, toda on me najbrže ni slišal. Pozneje mi je pripovedoval, da je od neprestanega 42 ur trajajočega brnenja motorja skoro oglušil. Ko sem videl, da je on na varnem, sem splaval k prednjemu delu aparata, da rešim Balchina. Toda on se je rešil že sam. Poklical sem ga, pa me ni slišal. Bil je prav tako gluh kakor Noville. Z vso silo svojih pluč sem nato klical Acosto, a zaman. Stroj je bil že skoraj ves pod vodo in spreletela me je groza, da se je Acoste ponesrečil. Toda baš takrat se je pojavil iz vode in lahko mi verjamete, tisti trenutek sem bil najsrečnejši človek na svetu. Noville je spustil v vodo naš kavču-kasti čoln iti vsi štirje smo stopili vanj in začeli veslati na suho. Kako miljo daleč smo opazili neko luč. Ko smo dospeli tja. smo videli, da smo v obmorski vasi Toda ljudi ni bilo tako lahko zbuditi. Razbijali smo po vratih, a brez uspeha. Slednjič smo odšli k svetilniku, kjer je čuvaj s svojo ženo še bdel. Bili smo vsi premočeni in umazani in gotovo nismo vzbujali dobrega vtisa. Toda ko smo jima razložili, da smo prileteli iz Amerike, nas je čuvaj radostno pozdravil in nam postregel z vsem kar je imel. Tudi prebivalci vasi Ver-sur-mer so nam šli v vseh pogledih na roko. Dokler bom živel, tega dne ne bom pozabil. In ko sem se svojim gostiteljem zahvalil in se poslovil od njih. so mi dejali. da so mi postregli ne zavoljo mene samega, nego iz ljubezni do Amerike. * V nedeljo je Byrd posetil Nungesser-jevo mater v Parizu. Spremljal ga je zastopnik ameriškega poslanika v Parizu g. \Yhithouse in tajnik Wannema-kerja. Byrd je predal materi izginolega letalca ček na 30.000 dolarjev, ki so bili zanjo nabrani v Ameriki. 87Ietna starka v letalu Ko smo imei pred dnevi na L.iublian skem polju prvi letalski miting v Sloveniji, se je marsikateremu staremu korenjaku iz mesta ali s kmetov vzbudila pogumna želja: Oh, ko bi mogel še jaz pred smrtjo splavati v zrak! Dandanes je malo ljudi, ki bi se tako bali novih iznajdb, kakor so se jih bali ljudie pred 100 leti. Takrat so celo učeni in odlični možje trepetali pred vlakom. Dunaj je imel minule dni tiho. a zanimivo senzacijo: Kakor smo že včeraj kratko poročali, je častitljiva gospa Marijana Hainisch. mati prezidenta avstrijske republike prvikrat in nemara tudi zadnjikrat v svojem življenju poletela v zrak in si ogledala Dunai s ptičjega vidika. Ta v avstrijski prestolicj zelo čislana dama je stara sedeminosemdeset let. 2e zdavnaj je gojila željo, da bi sedla na letalo in se tako vsaj enkrat poslužila prometnega sredstva, ki ima veliko bodočnost. Razumeli bomo. zakaj je to sicer še vedno čilo in za vsak napredek vneto starko tolikanj mikala vožnja z letalom, če pomislimo, da je preživela vso dobo velikega tehničnega razvoja od prve železnice do rekordnih poletov čez At- lantski ocean. Ko je bila otrok, so v njeni domovini — na češkem — zgradili prvo železniško progo. Za mladih nog se ie vozila v primitivnih vagonih, ki jih je vlekla okorna lokomotiva. Usoda ji je bila naklonjena. Nji, ki je imela že zgodaj veselje z novimi tehničnimi iznajdbami, je bilo veliko zadoščenje, ko je videla prve aeroplane. In slednjič so ji morali izpolniti srčno željo, da se na pozni večer svojega življenja odtrga od zemeljske skorje, ki je bila na njo vse življenje vezana in odleti z letalom v veliki zračni ocean. Koliko jih je, ki bi v njenih letih zmogli tak pogum? K Daudetovi aferi Zgoraj: Pujo, glavni urednik rojalističnega lista aAction Francaise®, ki je bil v zadevi Daudetovega misterijoznega osvobojenja iz ječe zaslišan od preiskovalnega sodni« ka. Spodaj: Mmfi Montard, telefonistka cAction Francaisex>, je bila aretirana, ker je osumljena, da je na telefonu prestrezala pogovore francoskih oblasti. 25 let zaprta v skrinji Kakor poročajo iz Godinga, so razkrili ondi slučaj, ki se nam zdi skoraj neverjeten. Trgovec Weinberger je imei hčer. ki je že dolga leta ni nihče videl v Godingu. Če so očeta vprašali, kje je njegova hči. se je nekam v zadregi izmotava!. da živi pri sorodnikih na Dunaju. Nihče ni imel povoda, da bi karkoli sumil o njem. Nekega dne pa je prišel nekdo nenapovedan in neopažen v \Veinbergerje-vo hišo. ki leži bolj samotno in je dobro ograjena. Našel je na tleh trgovčevo hčer v skrajno zanemarjenem, skorajda živalskem stanju. Dotičnik ie Weinber-gerja ovadil oblastim. .Mož je priznal, da je imel hčerko 25 let zaprto v neki Kakor so! se počuti vsak. ki nosi v tej vročini lahne lisier ali platnene suknjiče od tvrdke Drago SCHWAB. Ljubljana. Prodaja vsako množino letnega bla. ga po prav nizkih cenah. Pariška šola za poročene... v krasnem razkošno opremljenem salonskem velefilmu Poštene in nepoštene žene Sijajne scene iz modernega Babilona kjer se več greši kot moli. V glavni vlogi idealno lepa ALMA RUBENS Predstave danes: 4., pol S. in četrt na 10. ELITNI KINO MATICA, Kongresni trg št. 9. Telefon 2124. Stnniški: Črednik Tomaž Tistikrat — joj! Kako se človek stara. kmalu bo že pol stoletja — občinski pašniki na Strmici še niso bili razdeljeni. Samo na Reber ali Ravščino, to sta bila namreč naša travnika, sem na jesen, ko je bila otava že pokošena in je začela poganjati že zadnja jesenska trava, včasi pognal na pašo naše sivce, da si malo odpočijejo; saj so bili itak skoraj večno na cesti. Takrat namreč še ni bilo dolenjske železnice in smo. da kaj prislužimo, vozili žaganice in trame iz Doline čez Breg mimo Cerkniškega jezera na Rakek, takrat našo največjo železniško postajo. Takrat sem bil pastirček. Kajpak, da mlad. saj še nisem bil pri izpovedi in ne pri birmi. Lep stan je pastirski. Pa kaj naj bo pastir v primeri s črednikom! Pastir je res nekak kraljiček. takole nekak ubežni kralj brez prave države: par voličev, kaka mršava krava. Reber. Ravščina in — palica to je vse. Ampak črednik*! Pastir je vseh pastirjev tako rekoč vrhovni pastir. To je krali obsežne države. Vsi občinski pašniki so niegovi. podaniki vsi pastirji-poganiači, vsa čreda po sto in več glav živine! je njegova, četudi kedaj preklic- na last in čujte! rog, pravi zaviti pastirski rog, ki trobi, da ga je veselje poslušati, in ki ga ne da zlepa iz rok. In naposled še palica, prava okovana, lepo zakrivljena višjepastirska palica z zmajevo glavo, simbol moči in neke vzvišene tajinstvenosti. Takrat je bil naš črednik stric Tomaž. Strica smo ga imenovali samo otročaji, pastirji-poganjači, odrasli pa so mu rekali črednik Tomaž. Že posta-ren je bil. čokat, plešo pa je imel kakor sv. Peter na slikah. Oblečen je bil v debele hlače iz raševine in v ravno tak suknjič, na komolcih zakrpan. Telovnika ni imel. pač pa hodno srajco ne vem kake barva Klobuk, katerega široki, razcefrani krajci so mu lezli čez ušesa, je b3 na vrhu prestreljen, tudi barve ni imel enotne. Morda je bil kedaj črn, morda tudi rjav ali celo zelen, črevlji. nak. škornji. morda škornji in pol ali pa samo polškornji so naliko-vali glavi starega povodnega konja. Na levi peti je bila velikanska podkovca tako slabo pribita, da se je pri hoji lepo v taktu slišalo: šklenf — šklenf. Spredaj je iz vsakega polškornja gledalo radovedno pol otepa ovsene slame v svet. Odkril se ie malokdaj. Pokrit je bil tudi med jedjo. Pač pa se je odkril pred vsako jedjo samo toliko časa, da je iz- pljunil tisto žlindrasto kepo tobaka ne zato, da bi se ločil od nje. ampak zato, da jo je ujel v nastavljeno pest stlačil jo še bolj. oblizal jo, položil jo previdno v klobuk, se malo priklonil ter poveznil klobuk na plešasto glavo. Po jedi je zopet segel pod klobuk, pobral z vidnim zadovoljstvom črno-žolto kepo ter jo z največjo slastjo, držeč jo med nalcem in kazalcem, porinil v široka usta med zevatoče škrbine rjavih kočnikov. — Tak je bi! pač. Govoril je malo in še to bolj zadirčno, klel pa o vsaki mogoči nriliki. toda imel je čisto svoje kletvice. Kadar je začel — začel je pa vselej, kadar mu je ušla krava v škodo — ni mogel prestati. »O. ti sakramiliionska kravjaposoda. švedra ti švedrasta. če-din čedinasti. tatica tatinska, požrešnost požrešna, tako salamensko ti io pri-mažem. da te bo. hudimana peklenskega. še tri dni po smrti ščemelo po tistih razkolčenih kosteh. Po treh komaj krevija. škodo pa napravi trinoga trino-gasta za sedem drugih. Hej. ti. Mejčkon, teci in zavrni vraga črnega! Vso ajdo bo pomandrala.< In sem skočil, najmlajši poganjačev. da zavrnem našo čado. ki je bila res nekaj pošvedrana in tako mršava. da bi ji bil lahko obesil klobuk na kolk. »Stric Tomaž, koliko je ura?« sem vprašal zavrnivši kravo, črednika, ki je skrinji. Izgovarjal se je. češ da je blazna, a ni imel denarja, da bi jo bil izročil v blaznico. O dogodku pa kroži dokaj verjetna govorica, da se je nesrečna hči tega Žida zaljubila v nekega učitelja-kristja-na. Zaljubljenca sta se hotela poročiti, ali oče je na vso moč nasprotoval možitvi s kristjanom. Ženinu in drugim ljudem je dejal, da je hči odšla k sorodnikom. V resnici jo je kruti oče zaprl v skrinjo. V skrinji, oziroma v skriti izbi ie preživela 25 let. Nenavaden vseučiliški profesor Med raznimi »čudesi«, ki se lahko ž njimi postavi pred svetom sovjetska Rusija, je tudi 16 let stari vseučiliščni profesor taškentske univerze. Piše se Nikoia Nazarov in slovi že izza deških let po svoji čudoviti nadarjenosti. Srednješolske študije, ki pa jih v sovjetski Rusiji ne jemljejo tako strogo kot pri nas. je dovršil v tistih letih, ko naši dečki normalno zapuščajo osnovne šole. Kot 10 leten deček se je vpisal na vseučilišče v Taškentu. Dovršil je v teku štirih let vse tečaje iz matematike, zgodovine in prirodnih ved — gradivo, ki ga normalno nadarjeni dečki obvladajo v znatno daljšem času. Zaradi izredne inteligence ga je profesorski zbor taškentskega vseučilišča takoj po izpitih imenoval za profesorja matematike na tem zavodu. Brez dvoma je Nikoia Nazarov najmlajši vseučiliščni profesor na svetu. Najmlajša pisateljica V Londonu je izšel roman deklice Barbare Talloeth z imenom SIovansko So-kolstvoc v Pragi prvo slovansko sokolsko šolo v Pragi v Tvrševem domu od 24. do 30. aprila t. L Udeleže se te šole delegati vseh včlanjenih savezov (Čehoslovaki, Jugosl o veni, Poljaki in Rusi), dalje po 10 slušateljev iz vsakega saveza, mogoče kot gostje tudi Lu-žiSki Srbi. — Jugoslovensko Sokolstvo zastopata br. Gangl in br. Murnik. — šola obsega predavanja »Slovanska misel in Sokolstvo*, Zgodovina Sokolstva, Ideja, Tyršev sistem in organizacija telovadnega delovanja, upravna organizacija, sredstva vojaške telesne vzgoje, stališče k športu in skautizmu, pro6vetno delo Sokolstva. Končno bodo izdelani še predlogi za bodočo šolo. — Kakor je razvidno, se namerava vpeljati gola kot stalna slovanska institucija, kar bo velikega pomena za taktično zbližanje in skupno delovanje slovanskega Sokolstva. V Beogradu ie bilo ustanovljeno sokolsko društvo Beograd II. čiear delokrog obsega mestne dele okrog saborne cerkve in Kale-megdana. Prvi starosta novega društva Je brat dr. Ivan Rib ar, bivši starosta v Djako-vu in podstarosta beograjske župe. — Y Beogradu deluleio sedaj tri društva, namerava roa se ustanoviti še dvoje društev. Nov sokolski dom v Ameriki. Jugosloven-skl Sokol v St. Luisu slavi letos otvoritev svojega sokolskega doma, največjega od dosedaj dograjenih. Mnogo dela, mnogo truda m požrtvovalnosti so vložili naši preko-morski rojaki v to stavbo, ki se otvori letos v luniJu Sokolstvo v ln do vojni. Češkoslovaško boko stvo namerava izdati obširen zbornik o delovanju Obce, žup In društev, pa tudi posameznikov M časa vojne in boja za osvobojene. Na vsa društva so razposlane •tozadevne vpraševalne oote, tako da ie pričakovati mnogo zanimivih podatkov o delovanju največje češkoslovaške nacijonaine organizacije med vojno. Knjigo bodo kra-silen slike. Prvenstvo v Igrah razpisuje ČOS. toda ne za deco. nego za Slame. Dne 23. septem-bra 1927 se vrši tekma za prvenstvo v ha-zeni in odda farni u žoge za člane. Nameravano je razpisati slične tekme vsako leto Češkoslovaški Sokol v Temišvarn. Kakor izvemo, pripravljajo ta mošnji čehoslovaki ustanovitev češkoslovaškega Sokola ter so tozadevno stopili že v stike z ČOS v Pragi, da izdela pravila, ki bd bila nato nekak vzor za bodoča sokolska drnStva v Romuniji. Maroala, in, vsa, dopu*, Liioot,sa, tnalih oglasov, j a, poslah, na, Oglas no od, dcUk -Jutra,', Lubljarua,. VrtJtrnova,TaL st. z^g2. V s v, oristojbitva, jt, vposlcu ti obajuun, z iuuocihmu,s. 20643 Zastopstva raznih predmetov sprejme dobro uvedena tvrdka, ki ima potnike po vsej Jugoslaviji. — Prednost imajo tvornice in poznane veletrgovine. Cenjene ponudbe opslati na:. Agentura Aleksandra Jankijevida, Zemun. 2 strojna ključavnl čarja (brata) ki sta ravnokar zgubila starSe in sta redu. clrana na železnioi ter imata skrbeti £e za ivoje tri mladoletne sestre, iščeta primerne službe Oba sta pridna, močna, vestna vajena vsakega dela. Zmožna slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi. Nastopita lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Usmiljenje.. 20643-a Prodajalka čevljev želi premeniti mesto. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 20779 Zvaničnlk išče službo kot trg. sluga ali temu podobno. Nastopi lahko 1. avgusta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20786 Gozdar z izpitom za samo6t. gozd. ne gospodarje in 121etno prakso, izvežban v vseh panogah gozdarstva in lovstva, išče službo. Ponudbe na podružnico cJutra« Mariboru pod »Gozdar«. 20738 Učenka želi mesto pletilje — je že nekoliko priučena. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridna 52«. 20752 »nr» Drva nrastovc parketne odpadke od žage cer mehka drva po nizki eenl dostavlja na "iag. «a gorenj-68 dom parna žaga V. Sca »jubljana. tklm kolodvorom nettL Lji Kino projekcijska kabina železna, zložljiva, v velikosti 2 X 2.50 X 2.20 m, poceni naprodaj. — Ponudbe pod »Kino-kabina« na ogl. oddelek »Jutra«. 20524 Moško kolo rabljeno. Se v dobrem stanju, radi odpotovanja prodam ta 750 bin. Naslov v oglasnem odd«4ku »Jutra«. 20617 Nekaj starinskih predmetov prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20783 Moško kolo dobro ohranjeno, ugodno naprodaj v Zvezni knjigarni na Marijinem trgu It. 8. 20759 Trapistovskl sir hlebih od 8—»kg teHn« razprodaja po Din 18 kg struna Im eno, Podfcetrtek. ______ 20743 polje, 04H Dvigalo za opeko poceni naprodaj v skla-dilču G. TOnnies na Martinovi cesti. 20764 Pristen mallnovec dobite v drogeriji Ant Kane, sinova, Židovska ul. 173 Sadjevec proda Oset v Mariboru. 20739 Arnika cvetje Upovo ovetje, suhe borovnice in druga teliiča kupuje vedno večje množine Ed. PiSler, Vrhnika. 20488 Lipovo cvetje kupuje drogerija A. Kane, Ljubljana, Židovska ulica. 20504 Lipovo in bezgovo cvetje kupuje v vsaki množini lekarna Bahovec v Ljubljani, Kongresni trg. 20786 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišja «enah Černe — juvelir Ljubljana. Woltov» oL 3. 88 Srebrne krone »upuj« ln piaia dobro C Ouden. Ljubljana PreSer-nov» ultaa t 23? SHS znamke vse rabljene, tudi porto, kupuje Kern, Maribor, poštni predal St. 16. 20681 Vreče rabljene, ali velike krp« kupuje večje množine Ed. Pišler. Vrhnika 20489 Gorenjsko narodno nošo moSko in žensko kupim. Ponudbe na oglas, oddelek cjutra» pod šifro «No5a». 20772 Živega srebra kupim vsako množino. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutr»» pod značko «Hyd-rargyryum». 20520 Maline kupuje Lovro Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica. 20784 Posestvo v lepem večjem kraju Slo- venskih goric, s prvovrstoo " io p' rat lepa liv!< goi 1 m trgovino pri eer-iaprodaj " 1« gostilno kvi iaprodaj Obrat velik, trajna in lepa živ!J«naka tja. Naiov pri po-:ci »Jutra« v Maribo-20660 Nova blša velikim vrtom, 15 minut od kolodvora, na prometni cesti, ta obrt aH trgovino pripravna, poceni naprodaj. Dollnar^ Gaberje 23, Dolgo " .. 10780 Hišo z majhnim lokalom želim kupiti na prometni cestL Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra» pod »England». 20755 Hišo z gostilno v trgu ali večji vasi na prometni točka kupim. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra> pod šifro »Prometna točka 56». 20756 Hišo z S sobama, kuhinjo, shrambo, lepo predsobo, hlev za 2 kravi in praSiče, zidano drvarnico in vrtom, poleg postaje Rečica na Paki. radi preselitve ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 20641 Poslovne lokale najmanj 8—4 sobe na ulico, na dvorišču ali L nadstr., v centru Ljubljane ilčem. Ponudbe na oglas, oddelek pod «711». 20884 Prazno sobo iSčem za takoj ali s 1. av. gustom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam dobro«. 20741 Prazno sobo želim s 1. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solnčna 51». 20751 Privatnik soliden gospod, star 50 let, Išče opremljeno sobo s 1. avgustom, najraje pri vdovi Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Privatnik«. 20754 Veliko prazno sobo z elektr. razsvetljavo posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20742 Stanovanje 1—2 sob in pritiklin ali 1 prazno sobo iSčem od hiš. gospodarja takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Učiteljica«. 20620 Stanovanje na Brinju ob Dunajski c, s kuhinjo, 1 sobo, 2 kabinetoma, souporabo pralnice ln kopalnic« ter vrtom odda t avgustom Pokojninski zavod v LJubljani, Aleksandrova cesta 12. 20775 V Križankah ali na Bregu iščem mesečno sobo ta takoj. Ponudbe na glasni oddelek «Jutra» pod šifro »Križanke«. 20749 50.000 do 1 mil. Din iSčem v srrho povečanja obrata, proti sigurni garanciji in najboljši obrestni meri. — Po dogovoru tudi služba, d dež na dobiSku ali družabnižtvo. — Specijalno podjetje. Visoka rentabilnost. Cenjene ponudbe na: Etektna banka v Ljubljani. 20732 Šenitve Vdovec star 41 let, brez otrok, drž. vpokojenec, privatni uradnik, hišni in zemljiščni posestnik s kompletnim krasnim pohištvom, se ieli radi nepoznanja in nujnega gospodinjstva seznaniti v svrho ženitve z gospodično ali vdovo brez otrok, mirnega značaja, pridno in skrbno gospodinjo ter srednje izobraženo. Resne ponudb«, če mogoče s sliko Je poslati pod Šifro »Redka prilika 5« na oglasni oddelek »Jutra«. 20748 CUishtM, Harmoniko dobro ohranjeno, po nizki ceni prodam. Poizve se v gostilni »Zvezda« v Spodnji Šiški. »<90 Lep gramofon brez lijaka, z več ploščami poceni naprodaj. Poizve se v trgovini J. Goreč, palača Ljubljanske kreditne banke 20768 Planino dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na naalov: Ultit, gostilničar, Kamnik. 20771 Klavirji Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih inštrumentov razUčnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek ta popravila. Uglaševanje. in popravila ta konservatorij m druge inštitute izgotavlja moja tvrdka — Točna postrežba ia tmer-ne een« — tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R. VVarblnek, Ljubljana Hilšerjeva ulica štev. 5/1. 2064« Pes nemški ovčar 6 msecev star, radi odpo-tovanja poceni naprodaj.— Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. »774 Vulkaniziram ne vnte avto gume, kak« tudi galoše In snežne gumijeve čevlje Popravljam kolesa tn motorje. P. Škafar. Ljubljana, Rimska cesta 11. 12 Letovišče Oddam takoj za vso težijo v bližini Bleda 3—4 lepe sobe a kuhinjo in senčnatim vrtom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20679 Gospodične katere si hočejo šivati perilo, t p r e J m a zopet M. Alešovec, Cankarjevo nabr. št. 1. Učna doba poljubna. »608 Fapb-sanatopii 5chweizerlioi GRAZ - VVETZELSDORF. Za notranje in živčne bolezni. Posebni oddelek za zdravljenje: Arteriosklerose. Prospekti. L. Mikuš Mestni trg Stev. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic. 7194 i in Vam nudi TlIH zastopnik J. (L FarieiidustriG Abteilung Kunstseide Berlin, s. o. 36. 166 nestle-ovo OJEČJE BRAŠNO I •OTPinu HRAM u **>. inomutemn l t""* mM* Za zdravje Vaših otrok je Ne-stelleva moka za otroke najbolj priporočljiva a a a j j j j j -i j j j li a Vsi iz velesejma so vabljeni, da si ogledajo in izberejo i e V I j e domačega ročnega izdelka, katere prodaja „D0k0M trgovina po globoko znižanih cenah v Prešernovi ulici št. 9, dvorišče IVAN CARMAN. 1 J J. O. Ctmrood: 7 preganjana žena Roman. Jemo žvenketaje se je odpravil k. svoji tovorni živini. Aldous je nekaj časa neodločno stal na mestu. Najrajši bi se bil pridružil skupini mož, ki so brezskrbno zijali za pasočimi se poniji. Toda Stevens ga je bil za časa opozoril na novo nevarnost. Pomislil je na svojo kolibo — na neprecenljivi sad dela zadnjih mesecev, na svoj rokopis. Ako bi ga Ouade uničil — Stesnil je pesti in naglo odšel proti svojemu bivališču. »Zažgati« neprijatelju je bil Ouadu priljubljen način os vete. Slišal je že o tem. Vedel je tudi, da so Ouadova dejanja tako spretno zasnovana, da mu policija nikoli ne more dokazati krivde. Onadovo početje je zanimalo Aldousa že od kraja. Dognal je bil, da sta Ouade in Culver Rann, njegov pajdaš v Tete Jaune, človeka, ki ju imajo ob vsej železniški progi za dve »sili«. Oba sta bila voditelja »podzemeljske družbe«, to je, moža, ki sta vladala najopasnej-šim življem med Miette in Fort Georgem. Nekoč je bil videl Culverja Ranna, malobesednega, bistro opazujočega, brezhibno nastopajočega štiridesetletnika — najbolj spretnega propalico, kar se jih je kdaj potikalo na kanadskem zapadu. Rekli so mu, da je Rann prav za prav glava tolpe in da sta oba skupaj na razne načine nagrabila četrt milijona. A tisti, ki je imel zdaj opravka z njim, je bil Ouade; čim delj }e mislil nanj, tem hvaležnejši je postajal Stevensu za njegovo svarilo. Kar odleglo mu je, ko je prišel do svoje koče in jo je našel tako, kakor jo je bil ostaviL 2e od začetka si je napravljal pretisek svojega dela. Ta pretisek je zdaj položil v nepropustno pločevinasto škatlo in ga je skril pod nekim deblom daleč v gošči za kolibo. »Nu, Ouade, ie na delo,< se je namuznil sam pri sebi s posebnim, nekam porogljivim prizvokom v glasu. »Saj že ne pomnim več, kdaj sem se zadnjikrat pošteno razburil. Kar začnite svojo zabavo, to bo komedija!« Vrnil se je po jerebici, sedel za streho na bregu reke in ju začel skubsti. Bil je malone gotovo, ko je začul 2 vode rezgetanje konj. S kraja, kjer je sedel, je imel razgled do nekaj sto yardov pod bro-dom. Stevens je bil tam pognal svoje konje v vodo. Videl jih je, kako so se upirali prvemu navalu struje, dvigaje glave in trudeč se na vse kriplje, da bi prišli na oni breg. Vstal je pustil ptici in jel presenečeno opazovati. »Bože moj, kakšen blazneži« je dejal, pritezaje sapo. Spoznal je tragedijo, še preden se je začela. Do tri sto yardov niže od plavajočih konj je bil v reki dolg prod, h kateremu so morali splavati z druge stani. Videl je sivkasto progo nerazburkane vodne gladine, ki je pomenila mejo mirne vode. Tri ali štiri izmed močnejših živali so se vztrajno gnale proti njej. Druge, strnjene v gručo, se skoro niso mogle ganiti v svoji strašni smrtni borbi in so čedalje bolj zaostajale. Katastrofa je prišla. S čredo vred je bila stopila v vodo tudi kobila z lanjskim žrebičkom. Aldous je videl žrebe, kako je molilo glavico in pleča iz vode in kako ga je odnašal tok kakor puščico. Mraz ga je izpreletel, ko je začul turobni rezget materinske groze — svarilni vzkrik, poln obupa in bolesti kakor vzkrik človeškega bitja. Razumel ga je, kaj pomeni. »Že grem,« je govoril ta vzkrik, »prihajam — počakaj!« Videl je, kako je kobila omagala in odplavala s tokom v neodvratno smrt, z očmi uprtimi v žrebe. Glave za njo so se zamajale, kakor bi oklevale; še trenutek in struja je odnesla vso čredo v pogin. Aldousu so se konji smilili; zavrtilo se mu je v glavi. Toda prizor ga je bil priklenil tako, da je gledal dalje. Ko je treščilo prvega konja ob pečine, ni niti pomislil na Stevensa ni njegovo izgubo. Z bledim obrazom in stisnjenimi pestmi je stal sklonjen nad vodo, ki se je penila ob njegovem znožju, in tiho preklinjal v svoji brezmočnosti. Poslednji obupni rezget umirajočih živali je razlegal do njega. Videl je, kako se potaplja glava za glavo. Bela pena pod velikim bol-vanom, ob katerem se je tok razbijal kakor divji plaz, je vrgla enega izmed konj naravnost na skalo, kakor da je priletel iz ogromne prače. Poslednje živali so bile izginile, ko se je po naključju ozrl ob bregu navzgor. Tu je tekla enakomerna struja brez pečin in tik pod njim, z glavo in pleči še vedno nad vodo, je plavalo žrebe. Aldous se ni mudil z vprašanjem, kak čudež je rešil ubogega malčka. Petdeset yardov niže ga je čakala usoda ostalih. Na polovici te razdalje je bilo suho deblo podrte smreke, ki je štrlelo proti vrtincu, do dvajset črevljev daleč nad vodo. Kakor bj trenil, je bil Aldous pri njem. Splazil se je nanj, sklonil se naprej in segel nizdolL Njegova roka se se je dotaknila vode. V strašnem razburjenju je pozabil nevarnost, ki mu je grozila. Verjetnost, da mu žrebe priplava na doseg, je bila kakor ena proti dvajsetim. Še trenutek in srce mu je zastalo. Suha smreka se je nagnila pod pretežnim bremenom ter svareče zahre-ščala. Toda vzdržala je in Aldous ie visel na njej, krčevito držeč žrebička za uhlje. Ped za pedjo se je splazil nazaj, dokler ni končno potegnil živalce na suho. Tedajci pa je začul izza hrbta glas — glas, ki bi ga bil spozna) med desettisoči, tako tih, sladak in opojen. Rjava kontenina Din 6'50, 8, 12 Madrazengradl . Din 28, 36, 48 Dileni . Bela „ „ 8-—, 10, 12 Frotir brisače . „ 24, 32, 48 Creppi Kontenina za rjuhe,, 22, 28, 32 Cefirji . . . . „ 10, 13, 16 Kamriki Din Sifon...... 10, 16, 22 Robci dzt. . J0SIP ŠLIBAR, Ljubljana 8, 10, 14 8, 10, 14 a 10 30, 35, 45 36, 48, 65 Frotir za obleke a , Stari trg 21 (poleg Zalaznika) T O K \ O J T 0 K 1 O L autolakom ličani ..Cbevrcet"- omnibus automobill, izpostavljeni vročini do 50° C To preizkušnjo prestane edino Bruno Belantic sedlar in autoličar Paviljon G Rolo ..Cfteuroler T 0 sc 1 o L POZOI^ ! 7953 V ponedeljek, dne ti. julija 1.1., ob pol desetih dopoldne bode pri okra;nem sodišču v Kamniku -odna dražoa zem jišč in hiše, ležeče pole.; lame cerkve na Seliti pri Kamnifcu V hiši obstoja že dolgo vrsto let trgovina in gostilna, k e edina brez konkurence v celi fan. Podjeten in delaven trgovec ali gostilničar si z nakupom tega posestva ki bo zdraženo za okol' Din 40.000, zagotovi lah kurilno moč, je najcenejši in lahtk v obratovanju. PreizKušn e v orek sredo, rettte* m pe ek pri e Halbw il Hotel Restaurant. Maribor, Jurčičeva ulica 7 Pojasnila Georg Gor tsehar za«'opstvo Maribor A>eks Tiros« Lzbijač črešnjevih in čespljevih koščic. Stane Din 6.— oziroma S.—. Preprodajalci popust Zaloga: »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Na velesejmu lasten paviljon nasproti E. 7962-a KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Zahvala. Za mnogostransko izkazano nam sočutje povodom smrti naše nepozabne matere, sestre, stare matere in tašče, gospe Mariie Ecker za poklonjeno prelepo cvetje in vence, kakor tudi za mnogoštevilno Ea-ščeče spremstvo na njeni poslednji poti, se vsem in vsakemu prav iskreno zahvaljujemo Posebej nas veže dolžnost zahvaliti se prečast. g. župniku Koširju iz Ježice ter požarnima brambama na Ježici in v Stožicah za udeležbo pri pogrebu. Še enkrat vsem naša najprisrčnejša zahvala. • LJUBLJANA, dne 6. julija 1927. Žalujoči ostali. Ufc.tai tKJcnibnj zavoa V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in 7nan cem, da nam je naš iskreno ljubljeni soprog in nenadomestljivi oče, gospod Franc Urhančič pisarniški ravnatelj t pok.. v sredo dne 6. t. m. jo dolgi, trpljenja polni bolezni, previden s svetotaistvi. mirno preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne. S. julija 1927 ob pol 6 uri popoldne iz hiše žalosti, Japljeva ulica št. 5, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi sv. PetTa v Liubljani Prosimo tihega sožalia- V LJUBLJANI, dne 7. julija 1927. Globoko žalujoči ostali. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova uSica 50 (v kastnem posfopjuV >!5ieMii»aiija ,|08l nakup m prodaja vsako vrstnih vrednostnih papirjev. devfz in valut borzna naročila, predujmi in krediti vsakt »«te. eskompt i„ inkaso menic fgf naka2i1s v tu- In Inozemstvo, safe-deposits itd. Itd Brzojavke: Kredit Ltubllana Teleton Urejuj« dr. Joeip Biem. Irdaja za Konzorcij Jutru Adoil Ribnik«. Za Narodno tiskamo dd. kot uskaniarja Fran Jezeršek. Za in^eratiu dei je govoren Alojzij Novak. Vsi * Ljubljani.