LJUTI BOJI V TARNOPOLU
Rusko vrhovno poveljstvo je sinoči naznanilo, da je rdeča armada zavzela večji del Tarnopola, kjer je bilo v tridnvnih vročih bojih ubitih 3000 Nemcev in 300 ujetih. V gozdovih okoli Skale Rusi uničujejo o-stanke 15 divizij, ki so obkoljene. Posamezni oddelki se skušajo prebiti skozi železni obroč, toda so vedno vrženi nazaj s težkimi izgubami.
Ifu>ko poročilo {»osebno po
v<iarj« ti dve oj>orafiji maršalu (Jrejaporija K. Žukova in nadaljnjo napredovanje gei*erala Rod i o na .J. Malinovskega proti Odesi, ne omenja pa bojev v K ti m unij i, kjer jo 'hi I a rdeča armada po »adnjili poročilih oddaljena <h1 Jasija samo osem milj.
Boji za rf aniopol so v teku /o več tednov, sedaj pa je bilo sknlnjič, poročano, da Ih> vsak eil« padc4.
Tretja »krajinska armada geenrala Malinovskega je v prodiranju proti Odesi osvobodila nad .><) obljudenih krajev, med katerimi jo iz strateškega ozira na j pomenih no jš i Vesele j Kutt železniško križišče 18 milj
Rdeča armada, ki prodira od K anten« »a 1'odolskega proti zapudu, je zavzeli Hot in, :'><) milj severovzhodno od (Vriio-vie in 40 milj zapadno od Ka-menea Podolskega. Nemška posadka, ki je skušala držati močno nemško trdnjavo oh Dnje-stru, je bila uničena.
V Moldaviji med Diijostrom in IVutoni Rusi nadaljujejo s čiščenjem ter so zavzeli Kiper-čarie in nad ;>U drugih oibljude-"ih krajev.
Rdeča zvezda poroča, da so Xernci poslužujejo tankov in zelo gibljive a rt Mer i ju ter ae-roplanov, da bi zadržali rdečo armado v prodiranju proti ■'assiju in dalje v Rumunsko, kjer so tlnuratn oljnata [»olj« o-koli P1 oestiju.
Tito zahteva mesto v UNRR.
London 4 aprila. - Maršal Tito, vodja jugoslovanskih partizanov, je predložil svetu u. n e. R. A. (United Nations Relief and Rehabilitation Administration) zahtevo, da dobi njegova provjzorična vlada Jugoslavije mesto ali sedež v te i organizaciji, ki je odgovorna za dostavo pomočiljudstvu_v zasedenih dežaah
severno od Rad zel naje, ki loži ob 4 Mesa-Ti ras pol železnici, ki jo še edina železnica, ki polje iz (kleše na Rumunsko in po kateri se morejo Nemci umakniti. Pri Bakalovu stoje Rusi samo še dve milji od Radzel-naje,
V svojem prodiranju proti Lvovu je prva ukrajinska armada maršala Zukova osvobodila nad -'tO obljudenih krajev, nned njimi štiri železniške postajo, vslod česar so Nemci v šo mitozo večji zadregi glede zalaganja svojih armad.
S samo j>ovršnim | »ogledom na zemljevid Jabko izprevitli-mo, da so IkmIo prihodnji voliki boji bili na 54) milj dolgi fronti od Galatija o»b Cm^n morju med mnogimi rokami in da Karpatov, lcjer so bodo Nemci najihrže postavili trdno v bran, da branijo Ploe-ti. A ko so Nemci že dovolj utrdili to črto, potem se bodo mogli drža-ti; da bi jo pa sedaj utrjevali, jo zaradi naseda prodiranja rdečo armade prepozno.
ARTILERIJSKI BOJI V ITALIJI
Zavezniška artilerija je pričela silovito obstreljevati"' nemške postojanke v Italiji in še posebno 7 milj dolgo črto ob Gariglianu, kar vse kaže, da je po več mesecih general Mark W. Clark pričel novo ofenzivo južno od Cassina.
[taljanski poiskus obkoliti
< assino od severa, je zaradi tajanja snega v zapadnih Apo-ni-nih jo moral prenehati in poročila omenjajo samo spopade mo<l stražami.
Poročila s fronte naznanjajo, da jo zavezniška artilerija odprt!« močan ogenj na sovražno postojanke in va>i San Andrea in ISattte Amlbrogio onstran reke iu južno od Cassin.a
Nenri so prvič h težkimi št i rimotornimi 'bombniki napadli Anzio v nedeljo popoldne. Rilo je 11? aeroplanov in med njim/ štirje težki bombniki. Izstreljena sta ibila dva aeroplana.
Ameriška straža se je v nedeljo splavila, dafloič za nom-
Japonc i pognani nazaj pri Imphaln
Japonci, ki so vpadli v Indijo in so se Imphalu, glavnemu mestu države Manipur in poglavitnemu »zavezniškemu o-pori*eu, priblizaiM na 10 milj, so bili pregnani z artilerijo in foomfooiJri ter *o se razkropili po bližnjih goadovih. Odkar 6o Japonci v Burmi pričeli ofenzivo, so imeli že do 12,000 iz-fub.
Ajig-leaki topovi so čakali Japonce, da napadajo Imphal iu ko so prešli k napadu, jrh je zajel strahovit, artilerijski o-£enj.
ško črto, toda se jo morala u-rnakniti, ko jo je napadlo .°>0 Nemcev dve milji zapadno od Littorije.
Z Nemci se bore tudi ita-Ijanski fašisti v nemških uniformah, toda Nemci jim ne zaupajo in vedno nanje pazijo,
V ('assimi so zavezniški topovi obstreljevali Hotel des Roses, ob za pa d nem robu mesta, kjer so Nernoi najbolj u-trjeni.
\ i liovi zahtevi je rečeno, da je na ."XI.l."*5> kvadra! uili miljah ozemlja, ki ga jo osvobo-dila < )svoiI>odiJna vojska okrog pel milijonov ljudi, kateri potrebujejo nujne pomoči.
Vlade združenju narodov so priznale Narodno osvobodil no vojsko, kot svojo zavezni <0t J'' rečeno v predloženi /m-litevi, "toda nobeno prilike se m da o! ljudem, ki so omogočili ustanovitev te armade, da l»i mogli predložiti svoje potrebe za sedanjost in ImkIočiiosI prod mednarodnimi tozadevnimi odbori . . . vest, da je direktor Lehman ('bivšj noAVvorški governor) mlše| v Kairo, kje se namerava posvetovati - kraljevo zamejno vlado irlcnle pomoči ju^oslovjaji^kemu ljudstvu, j»-zelo ranila in ost a vila težak vtis na ljudstvu .Jugoslavije, ki se 'bori na strani zaveznikov."
t Poročilo I z Washington a, podano danes, pravi, tla jo bi] jugoslovanski poslanik Fotič pri državnemu tajniku Ilullu. na katerega je apeliral, da bi se poslalo živež za jugoslovanske otroke. Mr. Hull je menda odgovoril, tla je prezgodaj, da bi se t» tem odločalt>, kar pomeni, da se Anglija in Amoiika še vedno nista odločili, ali bo-deta podjiirali še naprej zamejilo vlado ali ljudsko, ki votli borbo proti skupnemu sovražniku na terenu. Ljudstvo v .Jnyosilaviji medtem trpi strašim pomanjkanje in čezdaljo bolj prosi za dostavo rosne po-moči in ne samo za malenkostne zaloge, ki služijo bolj za propagando, kot v resnično pomoč.)
ZAVEZNIKI SO PRVIKRAT BOMBARDIRALI BUKAREŠTO
Zavezniška zračna ofenziva proti balkanskim presto-licam. skozi katere Nemci prevažajo vojaštvo in voja. ske za oge armadam, ki se bore proti rdeči armadi, je sedaj silov.to zadela rumunsko prestolico Bukarešto.	—-
Ijoteee trdnjave iu drugi bombniki so bombardirali vojaški' naprave okoli glavnega mesta. Prejšnji dan so ameriški bombniki bombardirali madžarsko prestolieo Hudimpe-šio, tli'u.gi tlan pa Bukarešto. Medtem ko so ameriški bombniki bombardira i Budimpešto podnevi.	ponoči prišli angleški bombniki in me-to zopet iMunba rdirali.
Napatl na Bukarešto jo zelo pomenljiv, ker je v ozki zvezi z rusko ofwnzivo, ki čez 1*rut prodira proti Jnsiju in dalje v notranjost Kimmiiskc. Bukarešta je od Fovr^ie v Italiji, kjer so nahajajo velika letali-
šča zavez, aeroplanov, O) mi'ij, katera razdalja jo JfJO milj daljša kot pa <)(1 Foggie do Sofije. Bukarešta je največje križišče železnie na Balkanu in skozi Bukarešto greti o v s o nemške vojaške zaloge na rusko fronto.
Bukarešto so prej samo dvakrat napadli ruski aoroplami in
sicer 7. soptomlbra 1!»41 in 13. septembra 1!»4l', pa samo z majhnim tsevilom aerop'a-uom. Pri zadnjem napadu je bilo več sto ameriških bombnikov in napadalnih aeroplanov. Od Bukarešte jo samo še 50 milj tlo Ploestija, kjer so veli-ke potrolojsko naprave.
KMEČKI SINOVI VODIJO RUSKO ARMADO DO NAJSIJAJNEJŠIH ZMAG
Moskva. — Znani pisatelj in poročevalec Maurlce Hindus piše v lepem članku o zmagah generala Ko-neva in Zukova, da je ravno preteklo 264 dni odkar so nrtdiji koncentrirali svoj zadnji mogočni poiskus, da prebijejo skozi ruske črte obrambe pni Moskvi Ta poiskus se ie izjalovil in od onega časa naprej je rde ca armada neprestano podila Nemce pred seboj od enega Poraza do drugega ter jim ni dopustila, da bi se
"Blato tukaj jo tako tflobo-je pisal častnik Kurt Reinman, svojemu prijatelju na italijanski fronti, "tla se povezneš vanj do kolen in potem se komaj iz vlečeš. Xiti pojma nimaš kaj so pravi obtičati v tej ihrozffi tukaj . . . foljub temu pa to Iblato blagoslavljamo, kajti protoktira nas pred sovražnikom bolj, kot bi nas mo-urle Alpe. Rusi so hudičevo aktivni tod okro- Ali blato najn i»o dalo priliko oddiba in potom bomo sovražniku zapet za-.^odli nekaj presenetljivih presenečenj."
^ Toda, piše Maurice Hindus, Nemci so se zmotili, če so misli b, da bo blato zadržalo rdečo armado in jim tlalo priliko oddiha — oddiha ni bilo. Tudi p rot oko i je jim blato ni nudilo Ao dolgo je tega, kar je sovjetski tisk posvarili Nemce, da jim rdeča armada ne bo dala prilike, da se reorganizirajo ali oddahnejo kakorkoli in se pripravijo za protiudar . . . niti Kurt Reinman ni doflbil- protek-cije, ki jo je pričakoval od blata na Ruskem . . . njegovo pismo do prijatelja v Italiji so našli ruski vojaki na njegovem truplu v ukrajinskem blatil.
Blato pa ni vstavilo Rusov. Vojaki rdeče armade so prodirali in prodirajo naprej h pomočjo posebnih ameriških motornih vozil, ki jih blato ne zaustavi tako zlahka in tudi sami imajo vsakojake protibla-tno naprave na vozilih, tankih in topovih.
Totla vojaki rdeče aiUnade -e polog modemih naprav pro-li blatu poslužujejo tudi preprostih starih pripomočkov- — pridno sečejo grmovje in dre-rje ter si tako utirajo pot naprej preko tega. Fantje kora-'ijo po ddblih in vejevju ter clačijo s seboj poleg svojih na hrfotnikov tudi zaboje munici-je ker sovražnika se ne sme pustiti, da bi se ustavili kjerkoli sa daljši čas.
Po blatu, po močvirjih in po razvlečenih pokrajinah ob bregovih reke Prut gre danes opomina ruska zmaga, ki je naj-
POTOPLJENE JAPONSKE BOJNE LADJE
Močno ameriško brodovje ie potopilo ali poškodovalo vsako japonsko ladjo, ki jo je našlo okoli otokov Palau, Wo^eai in Yap v zapadnem otočju Carolinov.
Mornariški tajnik Knox
Rim je bil 20-krat zadet
Rimska radijska postaja poroča, da so zaveniški letalci otl novembra pa do marca !e-tošnj€-ga leta 20-krat napadli Rim in da je bilo pri tem ubitih 1500 oseb.
.I<1
rekel, tla znašajo ameriške izgube štiridnevnih bojev, ki so so pričeli v sredo preteklega tedna, 27 aeroplanov.
Polog teh ladij, so po Knox-ovem zalrdilu bili -Japoncem prizndeti še naslednji udarci:
1. Ameriški' jititlmtHiiice >o potopile 14 japonskih ladij — dva sretlnjevelika tankerja, H tovornih parnikov in en majhen pa mik. Po I Vari Ilarbor-ju <t» ameriške podmornice potopile že .">17 japonskih ladij.
Mornariški in armadni ae-roplani ter topovi na tleli so od početka vojne na Pacifiku uničili -t:;i<> japonskih aeroplanov, Amerikaiiei pn so jih izgubili 921.
JUGOSLOVANSKO VOJNO PRISTANISČE
ii..
■	m* m%
fct
^mrnmZmip



■y.	"fit

* m
Boji v Sloveniji
Xa Slovenskem partizanske čete šo voduo izvajajo pritisk na železniško črto meti T.ju-bljauo in Rakekom. Iztirili so dva vlaka, ki sta vozila petrolej-
Xa cesti med Wlikimi Laščami in Kočevjem so naše čete porazile nemško kolono. Sovražnik jo utrpel izredno težko izgiVbe pi*i tem napadu Uničen je bil en nemški tank in več motoriziranih vozil.
Tekom obleganja utrjene postojanke 'blizu Ljubljane je zgorelo z orožjem v ret l sedemdeset nemških vojakov.
večja v zgodovini Rusijo, če m-v vsej Zgodovini človeštva sploh. In rdečo armado vodijo od zmage tlo zmage v slavni » krajini sinovi ruskih muži-kov — kmečki sinovi, ki mi vznikli iz zemlje, katero danes tako po levje branijo. Dramatična stran ruske ofenzivo \ l krajini danes je dejstvo, da sta moža, ki vodita to ofenzivo, maršal Gregory K. Ž n kovin maršal Ivan Ko ne v, v resnici kmeta. Sinova nekdaj zani če varnih inj |zaostaWJi mužikov potlita s svojimi armadami pred sefljoj po blatu samopr«. glašene arijske nadljudi. Xo vztlržno drobijo rdeče sile vso, kar more iznajti npmška tehnična in tolikanj opevana in pro slavljana superijornost Ni jo glave v Nemčiji, bodisi .junker ske ali pa znanstvene, ki bi mo ^rbi danes zaustaviti s čimer koli pohod ruskih armad. Vojaški genij ruskega mužika pogreza v blato stare sam je o nemškem pod jarmi jen ju drugih narodov.
Hindus pravi, da za Ruse in za nas v Ameriki, ki smo vedno verjeli v nadarjenost in energijo navadnega človeka, ker smo pač imeli Liucolna in Jacksona, ni ta pojav vojaškega genija iz rodu mužikov nobeno presenečenje, ali za X.•nice pa je kaj takega neverjetno i odkritje, kajti Nemec misli, tla 1 vojaški genij tiči predvsem v nemškem prusjaškem rodu častnikov in generalov.
Sicer pa tudi v Rusiji sanii ni pod carji nikdar poveljeval bojujoči se armadi kmet — to se pravi človek iz rodu mužikov. Vkljirb temu so danes poleg Zukova, Koneva in Tinio-šenka še številni drugi sovjetski generali in poveljujoči častniki, ki prihajajo iz vrst mužikov. T o dejstvo, pravi Hint I tis, se ne tla podcenjevati v tej vojni in ima svojo posebno zgodovinsko značilnost. ter»l>o igralo veliko vlogo v povojnem preobratu Evrope in Rusije samo. Iz tega. dejstva se da sklepati, da je fevdalizmu v Evropi od zvonilo, ker ljudstvo danes u pira svoj pogled v maršale in voditelje iz ljudstva, iz vrst kmetov, mužikov.
Vlak iztirjen pri Zagorju
Xa HrvaŠkem je bil zopet iztirjen vojaški nemški vlak in pri Zagorju so partizani uničili dvajset fašistov. Zajetega je bilo tudi precej materijala.


: ^ ^
t f -
Slika kaže jug^xslovaiirMko vojno pristanišče. Kot or, kjer bodo nastanjene one italjan^ke ladje, ki so predale zaveznikom, in ki jih bo po razdelitvi ddbila Rudija.
MNENJE NEW ZEALANDSKEG A ŠKOFA O SVETOSTI RIMA
Auckland, N. Ž., 3. aprila. — Angličanski škof v Wa*-katu, dr. Cecil A. Cherrington, je stavj> včeraj v javnosti vprašanje, če je Rim kaj svetejši kot so druga mesta, ki so tekom vojne doživela katastrofo vojnega uničevanja in bombardiranja, ki je uirčilo zgodovinske božje hrame v mestih, kot je London, Canterbury in Coventry.	----
Škof je dejatl, da so ta in druga mesta, po katerih je padla nemška uničevalna sila prav tako sveta kristjanom teh dežel in vsem ostalim, kot je Rim svet za katoličanstvo in krščanstvo. Zakaj torej, vprašuje škof, naj bi Rim iz vzelo in ga branilo prod bombardiranjem z apeli, da je to sveto me sto za ves krščanski svet?
Dr. Cherrington je dejal, da
kot zatiralna sila in ga je celo sv. Janez primerjal z grešnim Kaibi Ionom.
Skof je mnenja, da ako more papež vplivati, da se spravijo iz Rima vsi Nemci, tedaj je lahko gotov, da ga zavezniki ne bodo 'l>oniha;r$iraIi.
Priznanje poslanikov
Ruska in italjanska vlada sta priznali medsebojne zastopnike v svojih prestolicah. Kot pravi poročilo iz X a polja, bo I tail i jo v Moskvi zastopal Pietro Quaroni, ki je bil dose-daj potovalni diplomat in nazadnje italjanski predstavnik v Afganistanu. Ruski zastopnik v Napol ju bo Kostilov, ki je obenem član zavezniškega sredozemskega posvetovalnega sveta.
l%yil| GLAS NARODA	■fai
lm«U m	Tiiaproj plačano. I	». .	-	E^HlV^I
mmm "	slovenskih delavcev v Ameriki.	IWW.Mji.niiH
- -—--^uB^ ci«. JlUttt. September Z5th 1M« t the P«,t Olflee t New York. N. mnier Art ef Cw ef »Ureh IrC ItTt
S!;-j-----NEWVOHK. WKOXEXllA V, API«,.
m 'bilo slicmh protestov in a-pelov proti bombardiranju zgodovinskih mest in (božjih templjev, ko so padale bombo na London, Co« v en try ter druga stara in zgodovinska me -sta Evrope. Tudi je izjavil, da se ne strinja s cast. Danielom Afannixom, ki je rekel, da je Rim središče krščanskega sveta. Cela stoletja, je poudaril Cherrington, je Rim prvacil
NARODA" pi NSW TOtt
WEDNESDAY, APRIL 5, 1944
=
miMMR l. tat
RUSIJA IN RUMUNSKA
Rdeča armada je prestopila, kol prav L maršal Stalin, so-\ iet>ko državno mejo, ko je druga ukrajinska armada marala Ivana Koiiova na 1<»5 milj doluri fronti vdarila čez Prti; i vpadlii na Rumuusko. Vpad se je pričel sieer že pred enim Imun, ko je rdeča armada nepričakovano napadla v smeri • i i Ja-iljii, toda Moskva tega ni sporočila, dokler ni bil vpad
•	/ v <•«Ii'ii v velikem o»bsegu. In to se je sedaj zgodilo. Mogočna tdc<-a armada » tanki in 'kavalerijo je vdarila rez Prut in se
i/ ila |»o rmunnskih ravninah 12 milj globoko. Po skoro ."».*» . -« •<• i h vročih \ ki je v so Rnsi prvič vrgli sovražnika čez mejo
o --ami pričeli osvajati zemljo nemške zavoznw*e.
Prva, ukrajinska armada že nekaj rasa prodira po Podj-i, I oda ta del Poljske smatra Rusija za svojo zemjlo in po i«»!m*«Vnjii sovjetske vliide bo rdeča armada dospela do ru-m (»oljski- moje, ko bo prišla na ('urzonovo črto, ki jo Stalin
•	ri.it i a za pravo mejo med Rusijo in Poljsko.
/ vpadom na R umu n s ko so Rusi pričeli prodiranje na iialkan in če Im> to prodiranje naglo, tedaj bo odrezana pot r m-kiin armadam, ki so sedaj umikajo iz južne Ukrajine. To I»i bila za Rusijo velikanska zrnata,
\ . «'ia j-nja. poroeila so naznanjala, da j«' maršal Tito s \ o jo n - voImh I i! m» vojsko vdrl v Srbijo in bo najfbrže napadel R11 ii i u u liu imI za do j. Ako bi med Titovimi partizani in Mihaj-l«iv i<"<*\*'ini 4't tuiki pri-lo do kakega sporazuma, tbi fbrta skupna ju^*»sl«jvanaka armada. zelo moT-nu in bi Rusom motala mnogo ■ ►!iui _-at i. Tako pa l>o najtežje .breme morala uajbrže prenašati Rusija.
IViliod rdeči« armade na Balkan je največje važnosti tako \ vojaškem kakor tudi v političnem oziru. Vsi balkanski narodi
•	ozirajo na politično obzorje, da vidijo pod kakim geslom prihaja v njihove dežele zmagovita rdeča armada.
Ko so prve ruske čete stopile na rumimska tla čez I'rut, j.' ovjrtski vnanji komisar Vjačeslav M. Molotov čutil potre-i • da pojajsni namere in politiko svoje vlade z ozirom na de-/••!•■, kalere lx>d<> zasedle njene armade.
Molotov je poklica.! v svoj urad 40 ameriških, angleški^, .la I tonskih, francoskih, kanadskih in avstrijskih časnikarskih j »o j oče vale* v in jim, v namenu, da o tem izve ves svet, rekel,
•	la Ifusija ne mara osvajati tuje zemlje, temveč je morala vda i .i i čez rumuusko mejo, da uniči nemško armado in očisti Ru mlinsko uacijev. Rusija hoče obdržati od Rumnnske Besaraln-.i■ ki J«' bila na versaillski mirovni konferenci dodeljena Ru-
iiimski, kar je bilo krivično, ker v Besarafbiji žive Rusi, in /< o malo Rumuneev. Molotov je dalje rekel, da Rudija ni-I ukor ne mara premeniti rumunske družabne zgradbe, ali z drugimi besedami: rumunski narod si naj sam uredi svojo
•	' ža\o in izbere vladno obliko po svoji volji.
V Wnshingtonu je državni tajnik Qordell Hull rekel, da !«• -|»rejf4 izjavo vn a njega komisarja Molotova, kakor je bila i/iečeua, namreč, da je prvi in poglavitni cilj rdeče armade pregnati Nemne iz Ru-mirnske.
"Z velikim zanimanjem sem sprejel Molotovo izjavo." je . - cd Hull, "v zvezi z vojaškimi operacijami, ki so sedaj v teku i liuiMUnskejii. Ta izjava romunskemu narodu jasno pove, da poglavitni posel armad sovjetske Rusije poraziti sovražni-a na liojnem polju. Politično zagotovijo, ki ga vsebuje izja-v a, Ik» pripomogla, da /bodo Rumunci uvideli, da njihov končni interes zahteva, da so Nem« porami iz njihove dežele."
Tudi Jondonaki politični krogi so Molotovo izjavo sprejeli / velikim zadovoljstvom, kajti izjava je pregnala vsak dvom, da je Atlantski čarter še vedno vodilna zvezda vseh večjih zaveznikov.
Molotova izjava je vdarila v dbraz nemško propagando, ki .i« vpila v svet, da (bo Rusija £la v svojem osvojevanju jako I i a leč ill \to komunzirala vso Evropo. Poleg tega pa je nemška propaganda tudi trdila, da se bo rdeča armada vstavila, ko bo dospela do svoje državne meje, nakar bo Rusija sklenila seji iratni mir z Nemčijo. Na dbe lažmjivi trditvi propagande mi-tra (»oertabelwa je sedaj Molotov jasno odgovoril: Rusija se m» 'bojevala še dalje, da ibo uničila nemške armade, v notranje / ideve držav, ki jih bo osvobodila, pa se ne <bo vmešavala.
apel vsem južnim! slovakom.
jNa tisoče beguncev iz osvo-'bojenih krajev Ju-goeilavije je dospelo ts privoljenjem pravi-■aoriene vlade maršala Tita "V južno Italijo in Severno Afriko. Število teh beguncev se s slednjim dnem veča in nastanjeni so v taboriščih zaveznikov, kjer komaj čakajo, da bo osvo-bojena njihova rodna zemlja in '>e l>odo mogli povrniti na svoje domove. VeJik odstoteik be gun cev se je boril v Narodni o-fjvrtbodilni <vojskii in mnogi od te(h >so ranjeni in pohabljeni.
Našf; dolžnost je, da našim "bratom in sestram in posebno otrdkom olajšamo težko življenje v tujini in jim prožimo |K>-moč. ki so jo tako potrebni.
Otrok je posebno dost<i- v "begunskih taboriščih Jugoslovanov in ^edaj je omogočeno, da se .jim posije knjige v njih mate ni eni jezik ti. Številni otroei ki so dospeli v taborišča. morajo biti brez -šole, ker nimajo knjig iv svojem jeziku, zato bi bilo potrebno, da bi -o jim podalo čim več boljših Tmjig. kot čitank, abecednikov itd.
'•Apeliramo torej na vso Jugoslovane, da nam pošl je in knjige za otroke bod:si v lat— niči ali cirilici. Knjigo "ho nas Združeni odd>or takoj poslal našim beguncem v taborišča v Južni Italiji in Severni- Afriki.
V knjige zapišite ime in priimek darovalca ter iste pošljite na naslov: The 'Pmted Committer of Ronth Slavic Americans*. 1010 Park Ave.. Vow York 2S, y. Y.
vsem jugoslovanskim
staršem/
Danes služi v vojnih silah Združenih držav na desetti?o-če sinov in hčera južnoslovan-skih staršev in nahajajo se na oddaljenih frontah Vzhoda in Zapada, 'kjer se bore proti sovražnikom naš>e demokratske dežefle. Naši hrabri sinovi bra ni jo s svojo krvjo našo domovino Ameriko, žrtvujoč svoja mlada življenja za zmago nad Hranijo nacizma in faši-zma in za vzpostavi jen je svobode iti prarvice med ljudstvi in narodi
Mnoffi naši vojaki, ki služijo pod slavno zastavo prog- in zvezd in ki so sinovi in hčerr naših jnlžnoslovanskih staršev so pokazali hrabrost in odlie no«it ter so prejeli od ameriških vojnih oblasti mno<*r uglednih odlikovanj fa pri znanj, kar med nami ne snu biti pozabljeno, .i
iZdirnženi odbor jurnoslovan sirih Amerikancev s tem apeli |ra na vse one starše, kateril sinovi, ali ipa hčere, so bili od likovani v ameriških vojnih s lah, ali pa so že padli v boju da na« piismemo obveste o tem ker ta odbor želi ohraniti it 1 zbrati vse podatke o njihovi! junaških zaslugah, kar bo v trajen spomin našim padlim ir odi i/kovanim sinovom in hce | ram.
i V podatkih navedite ime ir |priimek odlikovanega ali pad lega vojaka ter imena rodite fljev, vfpstfo odlikovanja, voja ški čin, krraj rojstva, staros vojaka, kje je padel in v slu čaju odlikovanih pa ti a vedi t < s&sluge, radi kateriih jebfl — ali bila — odlikovan. ka?kor tu di zadnji naslov vojaka.
Vse izčrpne podatke pošljit* na naslov: The United Com mittee of South Slavic Arroeri cans, 1010 Park Avemie, Nev York, 28, N. T.
nalogo v zgodovini svojega na I roda. Storimo tedaj vsi, da j< j bomo vredni, da bomo Tesnicmc (osvobodilni borci, v katerih živi in snuje gemij naših veli-kil j mož, genij naroda, ki se je ve imioo, genij naroda, ki se je (najtežjih okolnostih odločil, do i SfiCl svobodo in si tako natva-Trti pogoje <za izpolnitev po slanstva, ki sluti in <5trti, da g« nosi «v svojih človeških globinah- /
RAZGLEDNIH
Poroka na bojišču
Prod nekaj dnevi sla lula v vojaški 'holnisntei blizu fronte južno od Rima mod hudim sovražnim ognjem poročena f Joni. Thomas (J. Koso in vojaška bolničarka Lieul. <ienc-vieve L'iarko.
S))ozuala sta se v Camp I'w*-kett, Va., v avgustu leta 1!»4J. laii'iit. Rose jo A,.| prvi čez morje, pozneje psi je šl.i tudi Lieut. Clarke ter sta so v avgustu lanskega leta zojjet srečala na. Siciliji. Tam sta na vojaško oblast vložila prošnjo za poroko. (Yh istem času pa se je pričela, kampanja v Italiji in dovoljenje ju je našlo v An-zio pod Rimom.
Poroka je bila izvršona |>re<l s cvetjem okrašonim oltarjem v vojaškem šotoru i/. vre<- p«--ska rub svitu desetih sveč. Capt. Carl .1. Simon je na majhen harmonij igral poročno ko-Iračnico. Ženin, nevesta in vsi ostali so bili v svojih vojaških uniformah. Pri poroki je bilo navzočih M<M) ilwdnif-ark, častnikov in vojakov.
it
OnEATKLJKH Je sn&no, kako m>tm podražila, ta imrnotako tudi tiakoml papir is droga tiskar-aka potrabitiae. Da st rojaki saaignrajo redno 4op*wlljajL>e KUta, lahko gredo npravn&tvn na reke m ten, da imajo redno, če le mogoča, vnaprej plačano naročnino. ALI WE BI OBNOVILI SVOJO HAJtOČNIHO ti DAHEST
zglasi mostni usJužbonoc, pa mu papir izročite. Mod papir pa ne d o vaj t te pepela, kuJiinj^kili odpadkov ali kaj sličue»a. S tem bosic fKnnagali Stricu ,S;i mu v njegove in vojnem napo ru.
Zaspan ženin
V	Chieagn prišel 44 let stari .Joe Augustine pred sodnika .Joseph A. (iraber in mu potožil, da ga je njegova žena zapustila tri ure po poroki. Augustine je sodniku povedal, da sta so na žonitovanjsko potovanje odpeljala v Roekford, TU. I\o sta prišla v hotel, je Augustine takoj zaspal. J" med ti-m časom je njegova žena. izginila. Sodnik mu je dovolil ločitev zakona, toda ga jo posva ril, rekoč: 4'Xa prihodnjem ženitovanjskem potovanju ne smete spati.''
*
Nabiranje starega papirja
Počeli Ameriki nabirajo star časnikarski in driK»i papir, ker
Iga mnogo rabi jo v vojaško na meno. Takega papirja sicer ni mogoče več poralbiti za tiskanje, toda iz njega izdelujejo papir za zavijanje raznega blaga in v druge namene.
V	New Yorku uslu/jbenei zdravstvenega urada nolbirajo po hišaSi papir vsako sredo.
Ko preberete list, ga no se-žgite. temveč ga le]»o zložite in kadar ga imate kupček, pa ga povežite. Ko so v sredo pri vas
Avtomobilisti so reveži
Vded vojne so avtomobiJisl i zelo priza<leti, kajti v vojaške namene porabijo ogromne koli čine ga solina, tako da »a za privatno porabo ostane le ni;i lo. In sedaj je tajnik b-ke- n.-i zna nil, da ni še mogoče priča kovati, da ibi so v toni oziru \ dogloflni bodočno-li kaj izboljša lo.
Za avtomohiliste je tr> zelo težka preiski^šnja, kajti za nji-je »bilo vedtlo največje veselje, izbijati čas z vožnjo. Nekateri so pa tudi tako razvajeni, da <e peljejo liuli samo dva bloka daleč v trgovino.
Nam peščeni, ki nimamo a\ tomobilov, pa je to zelo všeč. Cliee so tako lepo prazne, da sa j brez stralm lahko greš čez nlieo. Mi samo želimo, da 'bi še dolgo primanjkoval^ ga-oli na in da bi ga ®»ilo vedno samo toliko, kolikor ga je treba za vožnjo, ki je neobhodno potnima, ne pa za zabavno vožnjo, tako da pešec nikdar ni varen, da ne hi bil povožen.
TT—.
S O N A R T REKORDI
Nove slovenske plošče!
Je-ry W. Koprivšek In r>J«eov orkester
MTiSR—W'pddlne Polka
(Ne boin ae mo£lla; Ti |Mt Jeat, pa židana mur«la) Wedding AValtz Slovenski W:iJtz
Pojo Rtipnlrk nHr« ME36—Jeep P<.'.ka
< Mat' potlro Marlrte — inilka
615—Tert-zinku — polk«
Na p!:inirirah—valček
Lepe Melodije
Ouqtieqne University Tamburica Orkester
MT.7C—Na Marljarif-e, polka Kje sn moje rožir« Marinka pegla—|w>lka
Jerry Koprlvžak In orkeater M5T6—Tert-zinka polka
Na planinf-uli—valček 2a tozadevni cenik In cene plo{£ «e obrnit« na
JOHN MARSICH, Inc.
463 W. 42nd ST.,
NEW YORK
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE R ADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o če-r mer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po pošti.
Ker Je zaloga teh knjižic *elo omejena, je priporočljivo, da poSljlte naročilo prej ko mofpWe. k naročil« priložite v dobrem zavltkn gotovino oz. znamke (Združenih držav). — Naročite lahko pri:
KNJIGARICI 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY
ti« West 18th Street	New Yorti 11. N. Y.
.—-------1 m ~th---n
^OLAS NARODA"
____^oip ^	-
Ov«i tal Filltirt if *U*mill PmMl*du OoMpany. (A eorpomtloa) rruk Baftaw, msMettl; Igat« BoKi, Treuvrer; Jowpb Laptfia, bm. rimmm M MMUmh *a tha •orporadoB tad artrtni—tm ot tbort nfTlaanrai XI« WMHT 18th HT&BHrr. NEW fOUK 11. N. I.
51st Year	_
**C>laa Maroda" la laamed every day except Saturdaya, SoixUya and HoUday«.
8ub«crtpdao Yearly |7.	Advertlaement on Apaewot
| CA OBI/) IJflTO VB^JA LI8T ZA ZDBVŽDNB DBŽAVB IN ^ANALK): ZA JPOL LETA $3JtO; ZA CfiTKT LETA S2.—.
! "(Jlaa Narode" labaja veakl dan lawmfl eoOot, nedelj is praaalkov.
"ULAfl NAHODA", ftl« WEST 18dl 8TUBCT, NEW YOU U. N. Y Tataphtaa: GBalaaa B—Utt
mBBsaams=.__ n i i nmm^mesaam^sassm i
nost In hlapčestvo, ki ju je ta- > |ko točno zadel v odgovoru svojega Sehiwiitza, von Schiwita- ^ h of rta cesarici T-ereziji nat-vprašanje, kakšne narodnosti 'j, je: »prosti'te, veličanstvo, iz s
Kranjske seni*% Vse njegovo • - . j smešenje je imelo nairken Slo- y
jVeuee, obvestiti, jim dati saino- ^ zavesi, ponos In po«um. A'!ii >ei^ vam ne zdi, da je vpliv Gs-vo- • bodilne fronte na Slovenskem ' uresničil, kar Je Cankar skušal dosiV-i s svojo ironijo? Ali ni ^ danes slovenski človek samozavesten, ponosen in pogumen? y Ali sploh no moro hiti drugače, { j če so prav za voda, kar se v torn y narodu dogaja, če se zavoda T vol'oine, ki jo je v te«m zgodo-vi-nskem trenutku pokazal f ,
Ali ni O^olKMlilnji frontal i resnrčno prorodMa slovenskega c tlm'ck-1, kakor si je to določila t I v eni izmed osnovnih točk sv o- l jega programa? Ali ni Osvo- i (bodilna fronta v slovensko >po- 1 jlitiko vnesla preHiOČitne, zna- 1 čajne in poštene, ljudske ter -demokratične politike, za ka ' tero so je boril Levstik? Tn ali ni v slovenskih ljudskih , množicah prebudila domovin- j ske ljubozmi, katero je tako vroče zahteval od svojihh roja-1 > kov Prešeren ? Tn naposled } ali ni že danes gotovo, da bo ■ OsvobodrAiia fronta uresničila , tudi njegov veliki sen o sivo- j bodne.n slovenstvu v d ni zini ^ svobodoljubnih in strpnih na ] rodov, ali vsaj v družini naro- ? dov, ki bo<lo morali slovenski i narod spoštovati in mu priznati pravico do svobode? Ali ni tedaj Osvobodilna fronta izvr šitoljiea in izpolnjitel.ji:ca opo roke in najtvečjili narodnih I žalitev' teh velikih naših mož? t Ali n' duh, ki prevc?va našo O- ' !svobodilno fronto njihov duh? i | Kdor /se količkaj dvomi o s (tem, naj pom Ki to, da so \ današnji nasprotnikr Osvol>o- J dilne fronte zakoniti potornci 1 in nasledniki prav tistih ljudi, ( ki so nokoČ zasramoJvali Pre-,1 jšeina, ki so T^evstika obsodili, z znanim stavkom: * 'Pogine 1 naj pes!'* in !ki sd v prvih * dneh tega stoletja iscžigali 5 Cankarjevo prvo knjigo. Jas 1 no je torej, da so naši gornji z nam: in da smo mi z njimi. Tu- 1 d i to je Osvobodilna fronta.
Tovariši in tovarišiee! Osvobodilna fronta pa je tudi kri. ! je žrtev, trpljenje in za marsikoga tudi smrt. Zdi se mi, da ne smem skleniti tega svojega 1 nagovora, ne da bi se spomnili ' vseh tistih, ki so dali življenje za našo sveto narodno osvobodilno siva r. V n j i h poeast i tev i! vas ponvam, da vstanete im se poklonite njihovemu sporni- ! nu z enominutnim mofikom.
Toda za tistega-, ki je same-; ga sel>e posvetil veli-kem.ii smo-! i trn, smrt ni strašna, temveč, je poveličanje. Maksim Gorki je nekje zapisal, da zmage ne i pribore ti«sti, iki ostanejo, temveč tisti, ki padejo. Njihovi delež pri osvobojen ju sloven-j skega naroda je največji. I>alij so življenje za največjo nalo-' go. ki je^bila dana kakem.u slo-. venskemu pokoljenjn. M?i moramo za to našo naiogo živeti i in delati in biti pripravljeni sprejeti za njo vsako žHev. Pr-i va na?a dolžnost je neprestano (dramiti v naših arciMi zavest (o velicimi naših dni in o veličini cilja, ki j« pred nami. Zavedajmo se, da nas bodo naj- , bolj velikodušni in najpleme-i nftejši zanamci V svojiih san-i ja.h zavidali za to našo nalogo, če je bomo dobro izpolnili, in
►	da nas bodo bridko sodili, &s jo
i bomo zanemarili. Utrujenost.: nam ne wne »biti opravičilo. Zar kaj sodili na& ne ibodio samo * ,'oni, sodiffi nas ne bodo s straž-»(nimji obsodbami samo naši mrt- n
►	vi tovariši, temveS soditi se bomo morali tndi sami.	j
i So trenatki v življenju vsa-|i kega človeka, ko se nenadoma t. zave svoje vrednosti in nevred- < ' nosti in grenko je spoznati, da t sd bil nevreden pred najvišjo :
ObupnejSega položaja «i ni Mogoče misliti. Tedaj se zgo-| ii čudež. Mahome se slovenski narod zave, da je sedanji vojni spopad nemara zadnja prilika sa dosego svobode in združitr Zave se svojega dostojaji-tva iu tega, da si mora pomagati si' mi. Narod, ki je tisoč( ot prelival k-1 i za nasilne tujt*e — narod, ki se je zdel drugim j in celo sam sebi rojen samo za hlapčevstvo, ta narod je v najslabših možnih okolnostih, — prazs ti iok, zapuščen od svojega dotedanjega vodstva, raztrgan med tri do zob oborože-' ne in nač-rtno podivjane fašiz-J i ne, sklenil oborožen upor in l)oj zoj»er okupatorja. In da je "udež po])olnejši, doseza v tem ovojem uporu uspehe. .
Italijanski časnikar je ta krasni podvig ianenoval blazno1 juuaštvo Mi pa vemo, da v j našem osvobodilnem boju ni nič blaznosti, marveč samo ti-j =yta neugonobljiva moč, ki sej rodi v velikih zgodovinskih brenolkih in v narodih, ki so zreli, prebujeni in odločni ne zauinditi poslednje prilike za losege svobode. Tako smo torej storili to "blazno'* junaško dejanje in smo iz nič —dejansko iz nič — isamo na zavesti ljudstva gradili, ustvarili svojo partizansko vojsko, pr-i ič v zgodovini in to v najstraš n^.i^em trenutku na&ega narod »e.2a življenja Prva slovenska t ojska po trinajsfstoletjih, na-:a vojska, ki se bori za nap, za našo usodo, za našo bodočo svobodo, razgledi, ki se samo zaradi dejstva odpirajo pred na-ni, so nadvse obetajoči. Osvobodili se bomo in dosegli kar želimo, zakaj s svojo odločitvijo pred dvema letoma suho >se »d enega najbrezpra\nejšib in' najmanj upoštevanja vrednih] narodov mjaboma povzpeli med t'ste ne po številu, temveč po lubu ve'1 i ko narode, ki jih svet spoštuje in ki jih ob uri obra-'•una r.e Ho mogel ne upošteva-
. . I
Tn zdaj preskočimo šle nekaj lesetletij ter poglejinlo v boil očno^t. O čem in o kom bo govoril bodoči slovenski poli-! i k, kadar bo navduševal Slovence za velika dejanja? O čem in o kom br govoril slovenski romanopisec in dramlatik? — Prpp? i<čan sem, da o našem o-svdbodiihiem boju kot največjem poglav ju naše zgodovine, n na?, o vsem tem, kar mi ta leta, te mesc-co. te'dni delamo, kar zdnjfcie živimo, kar smo trpeli, kar pri tem čutili in česa smo >e V tej noši borbi zavedali. Posredovati bomo znancem duha, ki živi v nas, to junaško blaznost in jim jo kazali kot največji polet naše narodne volje, da bodo iz njo črpali moč za svoje svelh jše r.aloge. To to in prav nič manjšega ne u-»tv ar jamo in ne živimo danes. To je Osvobodilna fronta. Kdaj so (SSlovenei delali kaj večjega?	i
In še na to dejstvo bi vas pred zaključkom rad na kratko opozorili', tovariši in tovari-šice Vsak narod ima može. ki svetijo kakor zvezde stalnice na njegovem nebu, da mu kanejo pota in najvišje 3*r'.otre. V svoji kulturni preteklosti imamo tri take može: Prešerna, Levstika in Cankarja. Imamo Prešerna z njegovim voli-khn in otožnim snom o bodočem slovenstvu, živečim svobodno v' svobodni in strpni družini narodov, o ponosnem slovenstvu, ki bo prežeto z ljubeznijo do domovine. Imamo Levstika, ki se je boril in bil za ljudsko in demokratično, pošteno in značajno politiko dokler se ni zrušil pod udarci, ki so padali po njem od tako imenovanih, ali boijfe rečemo samozvanih, političnih prvakov in prvoboriteljev. In imamo Cankarja, ki je s krvavo bole? čino v srcu smešil tradicijonal-no pohlevnost in hlapcesfcvo slovenskega človeka, pohlev-
BESEDA O OSVOBODILNI FRONTI
(Konee.)
WEDNESDAY, A PR IT. r>. W
Kanadski Vestaik
n
Poročilu is rmaib tm—lhin, kjer bivajo in delajo Slovenci
Stop&njoL d JiouwdL
javne naprave ter lepe stanovanjske pri. i ko, »hi »e inoglo iz-\esti začrtane ideje o vapo--t »v I jen ju novih industrij in tvornic »v najboljšo koriist kraja in prebivalstva. Mesto bi inoglo nuditi domovanje 20 tisoč prebivalcem, ker je pripravno za industrijsko porast. -
V KANADI JE SE POMANJKANJE DELAVCEV.
Spremembe «v nabornih re-gnlaciiah so prizadele gotove industrije, kajti naborni uradi imajo pravico vpoklicati nino-yre moške, k«: >o bili izvzeti iz vojaške nlužbe do7.daj. Sicer smvjo lnfkalni naborni uradi so \eduo izvzeti od službovanja v armadi one motive, ki so neobhodno potrebni v industriji, toda moški. ki ne podpirajo aktualno svoje /one ali otroke, bodo vpoklicani tudi iz tovarn po pot' ebi.
Ceni -o. da je zdaj okrog 100,000 mest praznih v ivažnih industrijah v Kanadi, to kljub dejstjvu, da se je zahtevam za municijsko produkcijo že zadostile ter so tudi nekatere druge industrije zavrle svoja ko'osja. ker ni zahteva po prodrli j: več tolika, kot jo bila nroj.
RUDARJI SO SE PRIDRU ŽILI NEODVISNI UNIJI
(Pred nedavnim je bila iv Kiiikland Tjiiko ustanovljena podružnica oblačilne kanadske unije ;n rudarji iz Kirkland Lake so na svoji seji sklenili, da se ii pridružijo. Ta unijska organizacija pofsluje v Kanadi pod provincijalnimi in zveznimi zakoni, kot neodvisna unijska organizacija .
Kadar j i iz T-on g Laca .in Hudson Bay so se pridružili že prej. Ta nood\ i sna unija pa je v ostrem nasprotju z indn-strijai'no nni.Hko organizacijo OIO * pogledu mednarodnega stališča in direktive.
ONTARIJSKI REGIMENT UNIČIL 18 SOVRAŽNIH »	TANKOV
Ont arij-ki regiment je deso gol lef rekord, ko je pred kratkim uničil XenVeem IS tankov a sam pa je izgubil samo tri tanke, a se teb ne direktno po smmžniknfvi zasluci.
Tančno edinico je pi ivedel v Sredozemlje preteklo poletje polikm-ni poročnik Mura i v P. Johnson, ik'i pa je moral potem nazaj zaiadi neke poškodbe.
5 Francozov vstreljenih
Radio Paris je včeraj sporočil, da je nemško vojaško sodijo obsodilo na smrt pet fran-f'oskih patriotov in so lOi takoj vstrel jeni.
kanadska arkada ima svoje domače živali.
Toronto — Pravijo, da bo imel« kanad-Jka annada precej pi^an in obrežen zoološki ali živali-ki vrt. ako bi spravila ikwpsij vse domače živali in raz ne ''p« Is", s katerimi si fantje preganjajo dolgčas v Angliji. Italiji in drugod.
Nekateri vojaki, ki so prišli don*ov in so bili preko morja v službi, so povedali, da ima Jkoro rfednji kanad-ki regiment vsaj ]>o enega psa. Tudi ženske, ki služiio v armadi imajo svoio domačo žival ice Eno dekle, ki je prišla domov na dopust, je dejalo, da je imela njena kompanija zelo resno mfnoo. ki jo wako jutro obšla celo stotni io. ko je ta delala jutranja vaje.
Pri enem regimentu so imeli fantje mlladega medvedka, ki so <ra ujeli in ko imoli ž njim mnoo-o zabave in burk, t orla medvedek je medvedek in fantje ga i"K'>o mogli več obdržal i. ko je miJlo odrastel.
Nekateri imajo celo zlato ribice, .potem raco. gosi, itd.
Najboljša od vseh domačih živali, ki so jih adoptirail ka nads&i fantje, pa je gotova mala srna, katero so vojaki po bradtl ranjeno \ gozdu in jo pozdra»vili, nakar je ostala pri njih in ni hotela več stran. Tej živali wo dali ime "Bamhi" in ima. »kakor »vsak vojak, svojo racije, svoj prostor in dobro ležšče.
KANADSKI NASELJENCI.
i Kanada nima velikih naselje nizkih skupin, to pa zato. kei v Kanado ni prav lahko priti za s-talno. Nemci so v Kanadi, toda n i so nikdar imoli svojega Bunda, kafcor pri nas v Ameriki. Polog Nemcev so tudi Rusi. Rkandinavci in manjše skupine drug:h narodnosti
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Va£ dar še dane* Slovenskemu "Pomožnemu jVThnru 1840 W. 22nd Place, Chicago, ni.
Rojakinja Marija Chernoff umrla v Gtfbertu, Minn.
1'inrla je tako v ( hicagi, kakor v Minuesoti dobro poznana Marija Chernoff, v starosti 70 let. Prebivala je na Oilber-tn zadnjih 27 let in sieer pri hčeri Mrs. Pauline Lopp. Zapušča šest hčera :«—'Mrs. Paulino Lopp na Gilbert n. Mrs. Johanna Torlop, Buhl; Mrs.1 Mathilda Rebotz in Mrs. Anto-nia Erklautz v Evelothu; Mrs. Angeline Schwab v Chicagi tor Mrs. Mary Gregorieh v FWroi-tu, Mich, Nadalje 22 vnukov in fl pra vnukov.
koncert pevskega druitva
Kot stiui naročnik priljubljene«^ lista Glas Naroda, >e I ud i jaz enkrat oglasim z dopisom iz -slovenske naselbine v Windsor ju.
(Kar s* tiče delav-kih razmer, ne "bom posebno opisoval, ker |o tako kot povsod. ftela se |*i ali 7 dn» v 1«*dnu in to nvemfa zato. da bi -e ta krva-iv* »vo;na prej končala, saj 'tega -i irotovo vsak ž«'ii.
Zima je za nami, f>omlnd je t n. narava se že prebuja iz zimskega -panja in -o oživija v no vn ž:\ l.ienjo Tako je tudi Slo-Acn^ko pnv^ko društvo 'Zvon* oživelo in priredi ~|>omladni konc^ -l na Belo nedel jo dno aprila v .Tngoslov. Nar. Domu. in.il Drouillard Kd. Windsor Out. Can.
Koncert se prične ob 2:30 uri popoldne, program bode zo-io raznoliron in zanimiv. Po-lo;r moškeara in motšnnoira zbo-ra, smo ustanovil: tudi mladinski pevski zbor, kateri na tem koncertu nastopi prvič in pokaže svojo zmožnosti s petjem, igran jenu in dekfamacijo.
Zatorej, ljubitelji mladine tem večja je vaša dolžnost, da jih piidete poslušat, kor s*tem j.'tn vi i je te več poguma in ve-selja v njib mlada srca za pro-cvit- slovenske pesmi.
•Saj ni lepšega in bolj lnšt-nega na svetu .kot da se rojaki v tujini zberemo skupaj, veselih obrazov, ter eden drugega vzpodbudimo k dobri volji. Za nojem o in zabavamo -o -kupno, smo vsi kot ena sama pevska duša* f 'ntimo se kar prerojeni — poživi jen i in tega nam je treba .posebno se v sedanjem času.
Slovensko ]>e\sko društvo "Zvon" vas kJ ičo in vabi od bi izu in daleč vso Stlovonee in Slovenko, kakor tudi ostale Jugoslovane, da mu odzovete in napolnite dvorano do zadnjega kotička, ker s tem boste pokazali, da ljubite in podpirate slovensko pesem.
Posebno ste vabljeni naši sosed je iz Detroita, da se udeležite v obilnem strtvilo. Po konce; 1 n bode ples in prosta žabji va. larral' bo dobro znani orkester 4 4 Plavi Dona v.'9 Kar -o tiče po-t režbo. bo skrbel od bor. — Na svidenje!
Anton Adamič, taj.
Windsor. Ont. Can.
pismo gozdarja
»Priloženo vam pošiljam money order v znesku $7-lM) za podaljšanje moje naročnine za celo leto. Oprostite mi, ker se mse nekoliko zakasnil, am-]>ak to ni zaradi nevednosti.' kdaj mi naročnina poteče, kei je tihi5 i>oleg naslona razvidno.' ampak zaradi tega, ker sem vsako ieto, tako tudi letos ravno ob tem ea>u, ko mi naročnina poteče, zajMjf-len v irozdu. daleč <td ]H»Šte. pa mi ni mo-grn*e prej podati, dokelr ne pridoT.i v nu'^to, kjer se nahaja ■poštni urad, ter takoj izvršim mojo dolžnost. Zato vas prosim. da ako še tako zgodi, da zaostanem z naročnino, ni mi potreba opoinjna poslati, ali pa celo lista ustaviti, kaji-i ker sem že dolgo naročnik, pa tudi želim še za naprej ostati, kot ■bioz Glasa Naroda ne morem biti; seiU >e ga preveč naučil Srteer imam še druge časopise, ali Glas Naroda najrajši ritaui — no saiuo rrojina pororHa. a>m-p;ik tudi članke in dopise od naših rojakov sirom Kanado in Združenih držav, š^ prav po >ebno rad čitam kolono Mrs. A. Krasne, ker zna talko razumljivo resno in prav' po domače napisati. Ka jj tako napiej gospa Krasna, pa l>omo še za-naprej radi čitali Vašo ko»'ono
Tf koncu /.4-1 i m Glasu Naroči a veliko uspeha, ter pozdravim vso osobjo pri listu, kakor tudi A'se čitattolje našf-ga lista ši-rom Kanade in Z»lr. držav.
Loo Tvevstik.
Port Arthur, Out., Can.
GLAS IZ KANADE
Tukaj vain pošiljam money order za naročnino na Glas Naroda za nadaljnih šot mese-ee\ . Nau>čnik som že deset let in sem se mu tako privadil, tla bi bil težko brez njega, j »osebno i>a v teli čatsihli, ko rlovek komaj čaka, da izve kaj novic -i- tem kritičnem času.
Najlepše pozdrave uredništvu in vsem. »Slovencem sirom Kanade in Združenih držav.
J. Škrabec, Tomnto, Out., Can.
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATlClC
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski knjižerno-sti, kajti v nji jc v IS dol-gih poglavjih opisanih IS rodov slovenskega naroda od davnih počet kov v starem »lovanstvu do danaS-njega dne.
13 poglavij — 413 straai Lično v platnu vesana.
Cena $2
KNJIGARNA 8L0VENIC PUBL.
COMPANY 216 W. 18th Street Mm York 11
iiiiiiiiiwi'iiiiiw««BflMi«eaBm
i muz. TrBnmr1"" r
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
NAZNANILO
sa Kirkland Lake in okolico
i Xa dan 14. api'ila. to j^ prvi •petek po Vodiki 11 bo tu-kajsni mladinski zbor slovenskega -pevskega in dramskega draživa "Triglav'' podal 15 minutni radio program na tii-kajšni CJKL radio postaji Začetek v/?p o rod a točno ob 5:15 popoldne.
Kdor želi izrazit: svojo osebno željo, nrvnenjo, ali vtis radi tega programa, naj blagotvoli sporočiti pismeno, direktno na Radio Station CJKL, Kirkland Lake, ali pa na spodaj podpisanega.	. ■
Obenem žetim vsem iskrenim SJ!ovencem veselo Allelu-ja!
•Matija Oton i čar, Kirkland Lake. Ont. Can
NASI ZASTOPNIKI
Calif ornim:
San Frandsfo. Jaroh Ijiiiahln* Colorado:
Pueblo, Peter Cullg Walsenlmrn, M. J. Itiijuk* Indtana:
Iiulianapoils: Fr. Marlcieh OlteoU:
fhifago, J(iN>|)h BovflC#
Chieagn. J. Fabian (CbleaKO, CU*.
ro in IlIlnoiMt Joliet, Jennie Bambicb La Sal le, J. S[»eli<-h Masroutah. Martin Dolenr North Cbieago in Waiikegan, Math Waršek Mlrhiean:
Detroit, L. Piankar* Minnesota:
Cliisholm, J. taikanU-h
EIt. Joa. J. Pesbel
John Teran, Rlv, Minn.
Ereleth. Lonia Goute Gilbert, Loiiia vesael Montana:
Roundup, M. M. Panlan Nebraska:
Omaha, P. Rroderiek New York:. Gowanda. Karl Strnlsha* Little Falls, Frank Masle* Worcester,* Peter Bode* Ohio:
Barberton. Frank Troha*
Cleveland, Anton Bobek, Charlea
Karlinger*. Jacob Refmlk Glrard. Anton Napode Lorain, Louis Balant, John KnmRe Tounxstown. Anton Kikelj
■ ■ y
Prepričajte seJ
m
NOVA IZDAJA -
Hammondov SVETOVNI
ATL A8
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so r barvah.
Cena 50 centov
Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 Weat 18th Street, New York 11. N. t.
OrffOB City,
^CIMSyl VBfllft •
Bewtemer, John Jer^lkar
Coneuiaugh. J. Brer.ovw*
Cove r< la te In nkoNea. J os. Paff-rnel
Rxport, I »ni« Supsu^i^*
Farrell. Jerry Okorn
Forest Citj, Ifatb Kamin«, Frank
Blodalkar Greensbiire. Frank Novak Homer City, Joseph Kerin liniterial. Venee Pal<*l«*h Johnstown. John Pola n ta* Krayn. Ant Tauieij Luzerne, Frank Bailor!) Midway, John Žnat* Pittshursh In okoHea. Philip Proscar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Stirrer* West Newton. JoMeph Jnvaa Wiwwuiiii«
Milwaukee. W*>nt A Ills. Frank Sk..k* Sheboysran, Anton Kolar Wymmtrng:
Rnok Hprincs. I.onU Tanrhar* Diamondvllle, Joe Kolkh (•Zastopniki, ki Imajo pole* lme^ na •. so upravičili oldskatl tudi dni-Ite naselbine v njih okraju, kjer Je kaj naSih rojakov naseljenih *
Vsak zastopnik lifla potrdilo za m U. katero Je prejel. Zastopnike topi« —Uprava "Glas NsrWs"
DELAVCEV POTREBUJEJO
United YogosTav Relief Fund potem čaaoprsja naznanja^ da fw»t relm.i^ }»o celi Ameriki zonsk. ki bi bivale obd«eko za o-trolce, p!«'tle s\etre, čepica, o bnvala, .jopice itd.
Katera ima kaj prostega čn v New Yorku in okolici, bi litogia delati v prostorih Re liefa, 11 VTi-st 57tli St., vsak dan »hI 2. do 5. ]Kt|>oldii4* v t<> rek in sredo, pa «xl 7. do yvetVr.
K altera bi hotela delati dotnn. \hh\Wi v	Yorku ali k.'yer
koli v .Vi i liriki. Ix» i/ urada dobila t robno.
I\«U>r bi h<it<*l kaj pf«naurati naj se 7Jirln-i i\J\ pa ,pii<» n;i naslov: Mi« Marv Vidnsi«'. 1! Wost :»7th St. yew York. N Y sili p« naj telefonira Pl.aza ?> 7201 Mar\* Vidovi«*, tajnica
odbora za ponMič .Tu^osla^ ij
NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od ! 6. do 50. in otroke do I 6. leta starosti.
Članstvo: 64,500
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika dru&tva SNPJ
O lavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO $2 ^ ZA ZVEZEK
Premoženje: $16,000,000.00
"Two Way Passage"
V tej knjigi, Id J« zbndila pozornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bile mogoče po sedanji rajni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih driav, tudi ia Jugoslavija so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj Je prišel fas. da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do ajibo> vega sijaja in moii. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjigo prestaviti is angleščino — Jo Jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
"Človeftkl sdgovori mm vprašanje, ki se tiče srečo milijonov . . Čl-
tanje to knjige Je bogato plačano."--Tako se Jo izrazil velik*
ameriški dnevnik • tej knjigi.
Pri narocbi ae poslužite naslednjega kupona
PoSiljam Money Order za $.............. za lastnoročno
podpioano(l) hnjijo(i):
Moje Ime ....................................................
St., uliea all Box fit.............................................
Iffesto ia drSava...............................................
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW Y0BK 11. N. T.
KirLliiiii«! lake PoM-VVar H.unuing CoiuniKce je olnlrža-vtl preti k ra Ukini wjo v Town Ilall in ob tej priliki jo bilo oillou'euo ,<la so takoj prirno ilolovati na tem, da dtobi okru-j ž jo Kirkland Luke po vojni no-
industrije, kar Imi za go to v lo domov vračajočim se fantom in nio/«'in takojšen in stalen! zaslužek po vojni.
To^ad Hvni o<lsek otlbora nodkrbel. da spravi «sku(pa,i| \'»e potrebno informaci.>o erlede prin*eino(ifa prostora za grad-j njo manjših indnstrij v tem okolhi. Fi ona šlo se bo tudi vrednost zemlje oziroma !astt niif^kv' rredtioto, ter prilike za isnlhrazovsfne *n druare jamo jRtanovo, ki bi morale bloditi .loveoani industriji. Posolvno fvažno je seveda za lastnike pri-oakon'&niH indnMrij vprašanje ' avmilne ^ lo in v tem |M»yrlodn |hn moral omenjeni odbor napraviti temeljito študijo, da dojeno koliko bi »tala električna sila za poffon in rabo «v novih indnstlijah ter drugih pod-vzotiih-
Eder. od Zbornikov, Mr. fa-wet! je dojal, da jo zelo tožim zi» rr« twos i rat i <vlado v stvar, ker je pa5 na veo mestih utrjeno mnonjo, da manjšo indu->irijo in podjetja niso posob-nrvira pomenn. Vendar pa jo rosnioa, da za majhen kraj jo vsaka delavnic« pomembna kor zaposluje število ljudi, ki m tako služijo kruh in ostanejo v manjših krajih namesto da bi iskali zaslužka po veo-jih mrstih in industrija.lnih sredinih, klp-r iih pogosto čaka ia7y>čaranie .
Mr. Taswoll io tudi poudaril, da io io> nnalo ondno. če se pomisli. da se stroii in dru#e n«i-nrave in potrebščine za kopanja zlata t tem okrožju izdelujejo drugod, kjer zlato rudo s])loh nikjer hlir.ii ni, ter mo-[ rajo železo, ki j»a potrebujejo j iv ožiti v tovarne od severa. Ka take indnsti ijee bi bilo treba apelirati, naj prisele svoje to-\arne blržje zla-tih rudnikov To hi se dalo najprej doseči jiotrmi dohrejsra o^la?anja. .
tf »lede antrlošlkih indu-"trijoov jo Pa swell rekel, da srledajo ▼ Kanado za vrpocfarljenje no-1 viti industrij in morebitnega' trjta za n j h produkte. Odbor' 7.a po^ojme indmstrijalne načr | te smatra to za doKio znamenja in pravi. 4a naj bi se dalo zainteresiranim podjetnikom' ter ir.dnstrijeem kot tudi tr-| 7o\eem in tvorni Čar jem vso, priliko, da »e lahko ustanove v' okrožju Kirikland Lake. .
Kor ima Kirkland I .ako do bro legro, ptfeovrwtne sole in
•■■■■■■■^■■BHHami
NOVE INDUSTRIJE ZA OKROŽJE KIRKLAND LAKE, ONTARIO
> ilMliiA* mm —W IOB
WEDNESDAY, APRIL 5,1944
PROKLETfl
Spisal EMILE RICHEBOURG
Iz francoščine prestavil J. L.
TtTiHOTIiBf B. It
*»o mu po "Teda
jra kali.
<<i)
"Ti ljubi Leon/' re«'» Lomila, prebrarši I^eonovo pismo. "Xanu nil >e je, da rwipotuje. Ali, mora pač ta'ko biti — dnevi U'liejo, »"ni hiti — o, podeči se mu, sreo mi to pravi! AQ1 ni /e dost« trpel* Ljubi Bos*. ki čuva nad vsemi stvarmi, tudi njitrn n« zapusti. Roji 'hočitve. Ahf saj jnz >e tudi nič manj nr bojim in žalostim radi	kakor on! Pa mora
biti tako! Sreča pač zahteva nekaterih žitev. To noč se -»•idem / njim. S»ii j<» \endar zadr iikrat. l>osti se osme-
I ;ujeui - kajti, če h; iik> kdo \ idel, spoznal--Ze mJsel na
t me stresa! Pa da me I>eon >e enkrat ne vidi, ne imel bi p"truma o«lj»ofo\ati. On ne kliče, hočem mu prinesti, kar /ulit* va pogum in tipanje."
To rekšj, prižge luč in >0/2:0 pi-mo — žal, da jo ta njena pievidrost bila pr^pozn«! Xjeno oč: se napoTnijo s solzami, llitio ji!i obrije ter stopi navzdol v pritličje, da tam zaukaže '/.a veči-rjo in opravi spfloh svoja mala d*va. Rom onat pride - travnika domov, za njim so jo vozil polni vo>: s-ena. Ljubeznivo pozdravi mlado d*»klieo. A njegov4 žalosten pojjlod se zdi dok »ot n ruden.	«
"I.juhi moj Pieivo, knj pa im;ito?" povpraša jra. MXe-kam žalostni *to mi."
"Ko-« j o gospod'-čna, tako /težko mi jo pri srni!"
"Morda pri dolu ni (kaj v rodu? Meni so \011dar zdi, <l.i se s**no lepo in liitro suši, ko solnce že nekaj čara tako lopo prrp» ke!"
"T)«i, ros je, sol no e s>mo na sebi opravi tri četrtino dela. Ph to n«, .kar me ži»!o«ti."
"Ko, kaj \f»s pa teži* (''o mj morete povedati?" dobri-knje «0 doki i e«.
St'iii lužrtbniik se *«r;.ne. I>va koraka naredi proti njej in že ima liosedo na jezil*t
"Ne zapuščajte dane*. y.\očor mojo sobe!"	'
Pfc, ker ~e nae.iknU prikaz«* -Jacques Mollior, bila naglo zaprta ušla. Zatorej lo milo 111 proseče deklico ter potem zapusti sobo. trloboko vzdihnivši.
"I^^bocfi Pierre.*' mi Ii si Lucila- "Tzveslnto vali. Gotovo je bil oč" zopet sliiAx* volje,**
Ob pol osmi uri pride na seuilhmsko pristavo velik. 111-0 <an mož Tillll je klobuk na glavi, z železom okovane ee»v 1 je 11.i imjrh. a čez n kod r o pb'nnsto bluzo je nosil lov-ko puško.
Kakor v.»i kmetje v leni letnem času, je bil ogorelega obraza, pa navzlic temu ,<l:s mu nbraa ni bil gladek, vendar mu n i bil in simpatičen. Mož j<* moial biti pri štirUlesotih lotih- Njegovo široko čelo. njegove go>1 e obrvi, ki so so stekale nad no«no kostjo, in nekaj ponosnega in pogumnega «v iijeiruvom pogodu, \>»> to jt* kazalo, <la j«* mož energičen in žilav. Pod to noldr j4) robato zunanjostjo jo pa živelo gorko -rot». polno junaštva n sposobno slepe vdanosti, ki so jo lahko vzpela do žrtve sanveira sehp. .
Ta mož se jo aval Jean Ronaud; v vsoni okraju S"l. Tmri-v, eni pa so ga bolj poznali z imenom "Volčji ubijale?."
V-topivši v sobo. -name klobuk z glave ter ipozdnvv i Lu-r- lo. Mi ada deklina j«- ravno }►ogrinjala dolgo hrastotvo mizo, kajti «klavci so morali v-ik hip priti domov s travnikov.
"Ah, vi sto Jean Rrnaud," reče. "Veselim se jako, da vas vidim. Že nad osem dni vas ni bilo k nam. in jaz hra-i.im že dol go zavitek reči, l i sem jili namenila \ aiši ženi.**
"Vi ste ivi dno jako dobrotni, gospodična. Jstina jo, že t«den dni ino ni bilo sem. Moral sem svojo puško obe.-iti na klin ter jf-maji v roko ko-o. Ko je trava zrela za košnjo in 'e vreme lepo. mora vsak na travnik. Včeraj zvečer «o ini naznanili, da so viti, li velikansko ivdifculjo z dvema ndradiče-ir.a v bližini gozda >eure-k^ga; lo iz tega vzroka nisem, danes na delu Navsezgodaj sc;.i že Šol od doma, pa sem -zaman prehod1! sou reške in anto-.iantske gozde." »
"Morate biti jako utrujeni."	r
"O, meni no škoduje taka pot prav nič, navajen som je," '.oje na«n*ohoma.
"Pa saj se vsi potite moj dragi Jean Ronaud". "Res; a jo tudi presneta vročina!"	,	(
"Tu je stol, isodite: dam a am kozartv vina!" ? "To se da slisati!"* |
"Xisem vas še vprašala po Gonovicvi; kako ji gre?M "Tako dobro, kakor je to mogočo pri njenem stanju. Saj veste, da čakamo, tl veselega dogodka.'*
*4Da. ros," reče ndaoa deklica Terdevši. - '
" V<*'£ji u-bijalec,*' v tem sede ter postatvi »pn«k'0 med nogo. Lucila done na mizo pred njega steklenico .vina, koza rec, kruha in kos- n>izl<- p<Hvenke.
"\a vašo zdravje, go-piea!" zak-ličo Ronaud navdmšcmo ler izprazni natočeni koznrcc z vidno slastjo.
"V nedeljo, če bo nio-oče. obišče ni Gonovityvo," rcČv ntlada deklica.
"Kako se .bo tega vselila! Nikogar nima tako rada. kakor vas, gospion. Moja Žena jo r;mio taka, Ivakor jaz, hval ežna je in ne pozabi nikdar, če ji kdo stori Oca j drtbre(ra
ilo sem KO pred kakimi petimi loti vračal od vodikov _ bil
sem namreč pri vojakih dalje časa, nego je moja. dollžno** - na^el sem svojo OenoCievo še samico. Midva sva tse lju-} da prejšnjih časih, nit in stare misli j»0 se nama povrnile ob mojem povratku. Pa bila sva oba Tlboga in manjkalo je nama par sto frankov, de i,i se poroefia tor začela; malo go-soodarstvo. Vi pač nič n< ^e>to, o Vm, gospioa! \u, vaš o^o jo uvedel «> tem, !n nekega dne, me sreča v Fremicourtu ►lie k sebiij privede rem." |
"Ti bi rad poročil r,ne\>vio?" mi reče osorno. "l^a manjka ti dena'.vi! fienevjrva je pridna in poštena ženska; njen oče je zvesto služil In^jeimi očetu. Ti si tudi j>ožten dei-ko. Zato bodeš ime^ svojo Genevievo!" ;
Ko ie tO rekel, CxUel je v svojo sr,bo in ^ poNrrmil z veliko moNnjo, polno dartaria. V njej je bilo tisoč Trankov.
SP™mi	poročita se".	fv
(Nadaljevanje prihodnjič.)
krogi, proglasili za edino pravilno ,naspioti samo zelo hudim čr.som za narod! Takrat so nas zaradi tega mišljenja kamenjali. Toda glejte, vse je pnsilo na naš*», kakor smo mislili in »varili.
iŠe »večja kot naša zunanja jo naša notranja nesreča. Vse, kar jo bilo kdaj nezadovoljno kar jo hilo kdaj zatirano in pre zreto. \saka opustitev ljubezni, pouka 111 žrtev, vsak opuščeni družinski stik, vso se strahotno maščuje. Bog v sivo-ji n od ounioi i pravici plačuje sti-ašm, našo narodne, pa tudi naše verske grehe. Tn kdo ve. kako daleč bo to šlo? Moi Bog. da nismo tega pra\oeasno hotel: pfriznati, ko je bilo vendar toliko glasov, ki so rotili in pros-ili. da no tako! Tn se danes, ko je nesreča že tu, jo zaslepljenosti toli(k<>, kakor da nas je ž njo sam vrair udaril Prosite tudi »vi tam v Ameriki za nas Boga za luč in moč.
iToda kaj 1*: opisoval notranje težave, ko vas morajo \se samjo žalostiti- Ali smo radi njih pos*imisti? Jaz mislim, da biti ne smemo! Se vedno je toliko svetlih ttočk v vsem trpljenju, da smemo upati. Največja je pač ta, da nas sam Bog tako trdo prijemlje :n da to pomeni, da nas hoče izčistiti za Ik>1 jšo <lobo. Potem so tu čudovita junaštva posanuexnih družin in ljudi. Svetla točka za nas je tudi, da imamo vas tam1 v Ameriki, ki nam pomo-Tvto veliko upanje za našo dušo in telo. Dal Bog. da hi se vam posreeilo. [kar zdravega in dobrega hočete ovojemu rodu da lx> doživel o j vstajenja dan v TK»lni luči pravic in uresničenih hrepenenj.
V pet in šest tisoč gre že številka, ki so jih poTrli Tta'ijani in XeuKji. Strašne številke za naš u bo uri majhen narod ! Ali vendar je Še neskončno večja ti-ta številka, Iki jMimoni naše žisvljer.je. Xaj bo na ljubljan-skem pol ju 410 grobw' talcev naj jih streljajo v stotinah na Štajerskem, upamo vseeno, da nam Bog ohrani narodno življenje: no posamezniku. >*aj smo vsi pripravljeni s svojo žrtjvi.jo poveličati njegovo -veto ime in narodu pripraviti lepšo dobo.
Vidite, da nismo pesimnsti! Bodite vsi tam v Ameriki sre-no pozdravljeni! Samo ono va* .prosimo, molite z nami za nas! Mi revčki: tu doma molimo, — \ i kričite za nas pa tam v A-moriki!"
iCVl narod jo pribit na knž Sik oz i mjbrje trpljenja, kmi in solza nadaljuje pot velikega potka, ki jo jo na sam Volilki T>etok pred dvemr loti začel in bo v trpljenju očiščen doživel tudi svojega vstajenja dan.
Pod krfžom se nči trpeti, y.i"tvovr.ti. upati in bo doži/vel s križanim tudi svojega vstajenja dan.
ŠE ENKRAT O FEDERALNEM DOHODNINSKEM DAVKU ZA 1944
ves dohodninski davek, koli-'kor je to največ mogoče. Ta novi način plačevanja dohod ninskoga davka torej ni tako enostaven ikot se je pričakovala«! Za ostale slučaje seveda ostanejo v veljavi v zadnjem članku navedena pojasnila.
Leo Zakra -šek.
SLOVENSKI MORNAR PADEL.
Rojak Joseph Klajdorauin in njegova žean \ Chica.gU sta prejela poročilo od mornariško 2Ta departmonta. da je njun sin Anton. Iki je služil pri bojni mornarici sredi meseca februarja padel v bitki z Japono: na otoku Kwajaleinu Maršafske grupe.
Vi lahko začenjate kupovati Vojne Hranilne Bonde s tem, da kupujete znamke za le 10 centov.
(Crlode toga. kilo mora izpolniti listino o 11 a poved bi davka za tekoče leto, je vladala tako veJika nejasnost, da so v različnih uradih različno tolmačili, v kolikor se tit'e zaslužka, oziroma dohorlka ijrJTOfl za sam sko osebe in narazen živečo za-kK)iieo (tudi vdovce in vdovo) ter $.*»"i00 dohodka za zakonce |in družine. Prav kai pa je davčni urad naglasi!, da mora vsaka samska oseba in vsi narazen živeči zakonci, kii pričakujejo $27fK) ali več celoletnega dohodka, ter skupaj živeči zalkionei in družine, ki pričaku-jejo $'!.")t>0 ali več dohodka v celem lotu, izpolniti poio o na-povodlri davka pred 1"). aprilom in to brez ozira na odbitke do katerih je davkoplačevalec ■po postavi oprav ičen. fiirdo tega. .kdo mora i'zpolniti polo in kdo no. odločuje torej kosmat dohodek, a no čisti dohodek. Raizirmo pa i-e, da so davkoplačevalci opravičeni do vseh odlvtkov. ki jih zakon dovoljuje. Hjil je pa se razume da so davek določa na čisti do-hode-k. to ."o po odračunanju vseli dovoljeni odbitkov.
Veljavno je torej pravilo, da morajo v se samske osebe in narazen živeči zakonci, ki pričakujejo	ali več dohod k«, v tem lotu, ter skupaj živeči zakonei in družne, ki pričakujejo $.''».")(M) stl i več dohod ka, izpolnili omenjeno davčno izlkayo pred lo. aprilom ter tudi plačati davek, ako jo to razvidno iz izkaza.
Ka Veliki petek! Na mali jasi sredi gozda stoji ^lik križ. Nekoč je razJbojnik ubil ta.ni Antona M^irklja. ko se jo viačaI iz sejma, tako govori nap s.
Po samotni poti, prisopiha starka, pri drve otroci, stopa mož z bremenom na rami. Vsak po-stoji za hip in objame s pogledom Križanega.
iMjirsikaka lepa misel, polna haraložne I jutbozni se iztrga iz ust m«'moidočihr mnogo lepšo, kot je tožilo drenovo cvetje katero je nekdo zataknil na krHL
Tožr.o crd'da Križani. Prod davnim že so ga pribil? na los' križa, toda niso «ra uničili. Ponižali so ga. Strašno s-o ga ponižal- in piav x tem ponižanju je bil tako velik, da ni hotel ^ silo streti svojih sovražnikov — ton i več jo molil za nie .
Marsikdo je postal pred samotnim krilžem v lazu in po mislil: Zakaj vendar nisi udaril njih, ki so te ponižali? Zakaj ni-i stopil križa, kot so Te izzivali? Zakaj nisi pokazal Mvoje velike moči? Zakai si dopustiti prav do konca, prav do poslednjega sunka s sulico ki Ti je prcbodlo sreef
Da' Marsi'kdo ie umevni tako v časih, ko je nosil malo križe; v časni, ko jo mogel izbe-.li a vati nevšečnosti življenja v ea.-u, ko jo izgubil iz spoznanja, da "živeti so pravi trpeti". V času, ko so ljudje mis-lili. da imajo pravico do zabavnega, mirnega ne motenega življenja. — Pa jo pi od a loč prišel narod po tist>: poti in jo pozabil, da je treba sledili Križan emu na njegovi težki poti in zato ni ume val, zakaj je trpel Gospodi. zakaj je bil križan in zakaj jo trpel do konea.
K«* stoji nonmra križ v lazu-Samotni, redki pot™ k, ki pride mimo postoji. Upre svoj pogled v Križa nega. ogleda N(jiegove rane; poišče Njegov I »ogled in umu je: "Trpel si Gospod. Do dna si izpil grenko čaŠoi Mislili so. da so Te uničili. Pa Te niso! Vstal si tretji dan. Zmagoslavno si vstal!'*
Gospod tudi mi upamo, tudi jaz upam, tudi naš narod upa! S Teboj tnpimo, s Teboj nas čaka tudi vstajenje!
Tak jo letos veliki petek! Tn prav za Veliki petek nam govori pismo, do^o .iz domovino, polno brezmejnega trpljenja, a jiolno tudi nebeškega upanja in tolažbo, pismo naroda, ki jo pribit na križ in ki sluti za nepopisnim trpljenjem svojim tudi bi V/njo zarjo vstajenja.
bi ljubi Bog, hoteli' to dneve skrajšati! Mnogo molimo, pobožnost prvih petkov jo povsod izredno lepo uspela Sedaj prihajajo trpeči vsak večer prod žalostno Mater Božjo in molijo, molijo. Molitev pa zaikijučujejo « pretresljivo m i jo:
"'Vse ljudstvo ječi! Marija, pomagaj nam Ti!**
Potem premnogi starši že jokajo ;a svojimi ubitimi otroci in izgubljenimi domovi. Kdo bi ne jokal? Jokala bi cola A-mterika. ko bi videla na.še stra.š no trpljenje, v katerem pogin-jamo. fDbil Bog, da bi to trpljenje rodil o s"v oje sadove! Kakor se vas mi tu doma spominjamo v svojem trpljenju in v svojih molitvah, tako «tiio prepričani, da tudi vi tam v Ameriki ne pozabljate na na^s V našem morju bridkosti in združujete svoje molitve z našimi trepetajočimi molitvami v jo-iku in krvi. — Sicer pa je danes za vse hudo, hudo, zelo hudo, da se nas Bog usmili! O. amoriiki Slmvonci. jokajte z naiiv, ker gorje naše je grozno! Niti v sanjah si ga ne morete predstavljati.
Prišlo je nad nas vse gorje. Kako smo ugotavljali leta in fettf naprej, da gremo po poti. ki so jo nekateri, tudi vodilni1
M
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
«UW» poljudna navadila, kaka
ameriški drž&vlian.
Poleg Tprakn). ki jlb navadno •ndnlkl Ktarljn pri lepi tu sa dr-*«vljnn*tTo. vsebuje knjižica Ae v n. deln nekaj vaSnlb letnic la Bcndorlne Zedinjenlh drla v. v III. pod naslovom Rasna pa
Proclaa neodvisnosti, (Jatava Zed i-
*
ajenlb d rta v, IJocolnov govor ▼ Oetty^nrm. Pmlnednlkl ZpdlnJ*. alh drla v In Poedtn* driava Can knjltld ja
itmo 50 centov.
Ia aa dobi pri: BLOTVNIC PUBLISHING tta Waal IMk 81,
Htm Yarii li. N. V.
ro.
Dalje pa mora \>ak davko-plaČGjvalec omenjenih dveh s/ku pin tudi ugotoviti, če mu n.je gov delodajalec, odtrguje dovolj davka ali ne in ako um ga ne, mora dadvkoplačevalcc sani kriti primanjikljaj d.nčne mu uradu z doplačili vsake tri mesne-e Vlada namreč hoče da že pred koncem iota piejmo
t^r SPISANA V AN0J.ESCIN1
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . POLJEDELSTVO
Garden
ENCYCLOPEDIA
Cena knjige:
$3.50
Združeni narodi potre bujejo ves odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT
Pripravite se zc. to delo že sedaj!
V IJf.Nl IN TKPK2.N1 ri.ATNKM VKZAVI
Skoro 1400 strani —
750 Slik
Popolni voditelj za va? vojni vrt.
Popolna raaka beafila, vsaka stran, vsaka slika — mnogo NOVK snovi novih Ilustracij!
EDINA VRTNARSKA ENCIKLO PKDMA ZA DOMAČO P<»TRKHO! Sit visokih besed — vse Je Jasno, razločno, vporabno.
Tukaj Je v eni sami knjid VSK.. KAR VAM JE TRKBA VKDRTI O TKM—KAR ŽEMTE PRIDELATI 1 10.<MI0 člankov vam podrobno pojasni vse o vrtnarstvu, o sadil vi in sejanju, o gnojenju In oskrbi vrta. Najnovejše pa Je VRTNARSTVO BREZ ZRMt«rE: nora metoda *a uničevanje Skodljlveev, gojenje divjih rastlin, nove sestavine rvetlle! — Aheeedno kazala vam pove takoj, kar telite. Prirejeno n vsako ponebie v Združenih drlavah, sa vsako zemljo tn vsako sezono.
To knjigo je uredil E. I- D -SEYMOUR. R. S. A., poznana oseba v vrtnarstvo, ki ga renijo vrtnarski h-
vedenel
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
IZDALA SPLOSNA KNJIŽNICA
I
Domače živali
Spisal Parair Felgel
Kreutzerjeva sonata
Spiral Lu N. Tolstoj
Andrej Ternovc
Spisal Ivan Albreht
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip Spi 1Jman
8
Pravljice
Zapisal H. Majilr
10
Dedek je pravil
Spisal Julij SlaitSak
19
Tokraj in onkraj Sotle
Spisal Fridolin Žolna
22
Balade in romance
S|»is;il A. Aškorc
23
Zbrani spisi za mladino
Spisal Engolbert <?ansl
24
Andersonove pripovedke za mladino
Priredila rtva
I G R E
28
Magda
i Ista I
Alojzij llemec
29
Peterčkove poslednje sanje
(IKrn> — ravel r.olin
30
Potopljeni zvon
(I;;r:i> _ Gerhnrt Ilauptmann
31
Revizor
(Igral
_ Xikolaj Vasiijevi/1
14
Pravljice in pripovedke za mladino
Spisal Silvester KnSutnik
32
Spodobni ljudje
|lCr»l - l: l
33
Črne mašite
__ L. Aiulrfjev
(|pra>
12
Frank Baron Trenk
Po raznih virih napisal O j uro Panduric
15
Suneški invalid
Spisal Silvester Košulnik
34
Antingone
(Ijfra) Poslovenil C. dolar
Edini vojni bond, za katorega vara bo zal, oni, ki ga niste
13
Pariški zlatar
Poslovenil Silvester K. 16 *
Spisi Krištofa Smida
Poslovenil P. F. Hrovat
18
! Mladim srcem
Drug} zvezek. Zbirka za slovensko mladino. Splaal Kaaver Mefiko
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisal Josip O^rineo
j kupili I
136
'Sveti Just
i (Ipra) — Spisal dr.
F. Petronio
25
Duhovni boj
(Izdala družba sv. M ob o rja) U S It 11 po M
26
Denar
Dr. Kari EngUs — Poslovenil Dr. Albin Ofrris
37
Fabiola in Neža
(Igra I — Poslovenil J. P<«ll»evsek
38
Tončkove sanje na Miklavžev večer
(Igral — J. ErbeSnlkln F. Roje
Je zaloga teb knjig zelo omejena, je pri naročilu priporočljivo omr-'fi^niti več ablrk. da nam bo na ta način mogoče vsakega zadovoljiti.
NAROD OB VZNOŽJU KRIŽA