PoStnina plačana v srotcvini Leto XIII., štev. 264 Ljubljana, sobota 12. novembra I932 hf% Cena f IM«? Upraviustv«; L.juoijana Knafljeva ulica o. — Telefon St. 3122, 3123, 3124 3125. 312b Inseratnl oddeieit: Ljubljana Selen. Ourgovs tU. 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica ttev. 11. — Telefon št. 2455. Pooružnica Celje: Kocenova ulica št. i. — Teiefon št. 190. Računi pri p, št. ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Praga čislo 78.180, §t 105 241 N&$Cmna znaša mesečno Dio 25.—. Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5. Tele-fon št 3122. 3123. 3124. 3125. 312& Maribor. Gosposka ulica 11. Teiefon št. 2440 Celje. Kocenova ul. 8. Tel. št. 190. Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu. Moratorij za vojne dolgove Anglija in Francija sta poslali ameriški vladi prošnjo za odgoditev plačila vojnih dolgov, ki zapade 15* decembra London, 11. november, A A. Angleški poslanik v VVashingtonu sir Ronald Lindsay je včeraj izročil ameriškemu zunanjemu ministru Stimsonu noto o angleških vojnih dolgovih napram Zedinjenim državam. Noto bo Stimson najprej natančno proučil na. to pa odločil, v koliko naj se objavi. Dokler ne bo drugih Sporazumov o teh vojnih dolgovih, se hoče angleška vlada poslužiti moratorija. Kakor znano, zapade 15. decembra znesek 113,469.178 funtov na obrestih in znesek 16,164.383 funtov na glavnici. Po poročilih iz \Vashingtona ni pričakovati nikakih uradnih izjav aH komentarjev pred sestankom Hoovra in Roosevelta. k' bosta razpravljala o tem vprašanju prihod« n)i teden. Ameriško zakladno ministrstvo razglaša, da Grčija še ni plačala 444.920 dolarjev zapadlega obroka vojnih do1 sov. Tudi Madžarska je sporočila ameriški vladi, da ni mogla zbrati tujih deviz, da plača 15. decembra t. 1. 40.729 dolarjev zapadlega obroka. New Vork. 11. novembra, s. Vpraša me plačila evropskih dolgov Ameriki je te dni zopet pereče. Včeraj je bil kot prvi pri zu- nanjem ministru Stimsonu angleški poslanik, ioi je napovedal svojo noto o vojnih dolgovih, kmalu za njim pa francoska poslanik, ki je predložil slično noto. Tretji posetnik je bil nemški poslanik. Kakor pričakujejo, se bo temu koraku priključila tudi Italija. Pariz, 11. novembra, s. Vlada je potrdila oficijelno, da je pod vzela pri ameriški vladi korake zaradi odgoditve plačila onega obroka dolga, ki zapade 15. decembra » plačilo. Po približno polurnem razgovoru, ki se je vršil popoldne med ministrskim predsednikom Herriotom, glavnim tajnikom zunanjega urada Berthelotom. finančnim ministrom Germain Martinom in dve. ma visokima uradnikoma zaklednega urada. je bil izdan naslednji komun ke: Vlada je uvedla diplomatska pogajanja, vljudnost pa zahteva rezerviranost in absolutno di&krecijo. Korak francoske vlade ie v ostalem prav tako kakor korak angle §ke vlade namenjen samo rešitvi vprašanja odgoditve dolžnega obroka v višini 20 mi li ionov dolarjev, ki zapade v p'ačilo dne 16. decembra. Vpra*anie splošnih vojnih dolgov se sploh ne bo načelo. Izjemno stanje v Švici Podreditev civilnega prebivalstva vojaškemu sodstvu Novih izgredov ni bilo Ženeva, 11. novembra, g. Preteklo noč je bilo v Ženevi mirno. Zato ni bila potrebna nadaljnja pripravljenost vojaštva. M r vlada tudi v ostalih krajih Švice, vendar pa so »b'asti v več mestih prepovedale vsako zbiranje in postajanje po ulicah ter ukrenile vse potrebno, da ne bi prišlo do kakih incidentov. Ar&tirani socialistični voditelj Nicolle ie danes pred preiskovalnim sodnikom zahteval. naj ga izpuste, glede na obtožnico, ki mu očita z'očin proti državi, pa je sodnik njegovo zahtevo odklonil. Uradna preiskava je dognala, da Je bilo ranjenih 22 mladih vojakov, še preden so čete rabile orožje. Notranje - politični položaj presojajo v splošnem kot zelo kritičen. Zvezni svet le postavil danes ozemlje vse zveze kantonov pod vojaško sodstvo, kar pomeni po švicar- ski ustavi, da se moralo smatrati vsi vojaški oddelki, dodeljeni v službo zaradi miru in reda, kakor v aktivni službi. Zaradi tega bodo prišle pred voiaško sodišče vse osebe, ki bi hotele vojake pregovoriti k begu ali sploh ogražati varnost vojske oziroma izzivati nemire. V kantonu Waadtu so bili danes mobilizirani trije oddelki konjenice. Po raznih švicarsknih mest:h so skušali danes prirediti nove demonstracije, kar pa je mogla policija v kali zatreti. Za jutri, ko se bo vrši! pogreb smrtnih žrtev izgredov pretekle srede, se prčakujejo nove demonstracije. zaradi česar so oblastva izdale obsežne varnostne ukrepe. Predsedništvo delavske zveze v ženevskem kantonu se ie danes izčrpno bavilo s po-Iožajem. ki ie nastal po spopadih v sredo, ne da b- bilo oriš'o do določenega sklepa. Vse kaže da v Ženevi ne bo prišlo do splošne stavke Papen ali državni zbor Ker napovedujejo Papenovemu prizadevanju za ustvaritev narodne koncentracije neuspeh, bo moral iti Papen ali pa državni zbor Beran. 11. novembra, d. V političnih genberga za nemške nacionaice in dr Din- krogih obstoja prepričanje, da bodo ostaia geldeva za nemško ljudsko stroko. Ado! brezuspešna vsa prizadevanja karicelana fa Hitlerja je pustil ©amo vprašati, aii bi Papena za sestave vlade narodne kctnce.i- bil pripravljen odzvati se morebitnemu tracije pod njegovim vodstvom. Razen j povabilu na razgovor, kar pa je Hitler od nemških nacionalcev ki gredo čez dm in klonil. Državni kancelar Papen je prejei strn za Papenom. odklanjajo v«se ostale stranke sodelovanje v Papenovi vlad' razen centruma. ki čuti, da izgublja v opozioiii f'a in se hoče zato za vsako ceno nasloniti na vlado Prav » tem dejstvom računa tu> di Papen ki misli, do bo tako nekako pri-s lil tudi narodne socialiste k odpustitv- dosedanje opozicije. Omahljivost katoliškega centruma je 'mela tudi za posledico, da si je Papen svoj zadnje čase precej omajani položaj znova utrdil Papen tudi še vedno uživa popolno zaupanje državnega predsednika Hi.ndenbur-ga. Oficieln.i komunike o avdijenci Papena naglasa, da vztraja predsednik Hinden-burg še nadalje na temeljni ideji nac;ona! ne koncentracije, ki tvori bistvo Panenove vlade Papen je dobil od predsednika republike nalog, naj prične posojanja z vsemi v poštev prihajajočimi 6trankami meščanske desnice Beri n, 11. novembra, g. Državni kancelar Papen bo v nedeljo sprejel na posvetovanje posla.i-ce Kaasa za centrum. dr. Hu- nalog. na i se posvetuje s strankami, ali b hotele podpirati vlado pri izvajanjih nje nega programa Na sestavo programa torej stranke ne bi 'mele nobenega vpliva, kai je izzvalo v političnih krogih precejšnje nerazD^'oženie, narodnim socialistom pa dalo povod za ponovne izpade proti držav* nemu predsedniku Hindenburgu. Uspeh bodočih razgovorov državnega kancelar ja presoja večina listov precej skeptično, kar izvira predvsem iz ponovne Hitlerjeve izjave da niti na i mani ne misli na to, da b; se pogajal s Papenom. »Deutsche Allgemeime Zeitung« ugotavlja. da so prizadevanja državnega kance« larja za resnično nacionalno koncentracijo že prispela na mrtvo točko, še preden so se sploh pričela. Danes so prispelii v Berlin predsedniki bavarske vlade in vlad drugih južno- lem-ških dežel, da razpravljajo z državnim kan-celarjem o reformi države in o pruskm vprašanju. Velika davčna afera v Franciji Mnoge visoke osebnosti kompromitirane s prenosom kapitala v inozemstvo In z utajitvijo davkov Pariz, 11 nov. d. Poslanska zbornica je snočj razpravljala o velikih utajitvah davkov, pri katerih je posredovala baselska trgovinska banka. Finančni minister Germain Martin je ponovno zahteval odgodi-tev debate, vendar pa se je večina izjavila. za takojšnjo razpravo o zadevi i,n je socialistični poslanec Albertin v svojem govoru navedel obširno gradivo, ki kompromitira razne visoke osebnosti. 'Izjavil je. da ima notranoe ministrstvo že točen seznam oseb, ki so zapletene v škandal; med njimi se nahajajo tudri mnogi uradniki, ki so v času inflacije prenesli svoj denar v Švico, kjer ga imajo še vedno naloženega, ne da bi plačali v Franciji predpisanih 18 odstotkov davka na donos kapitsla Baselska trgovinska banka je poskrbela za 2000 Francozov izplačilo kuponov pn njej naloženih vrednostnih papirjev, ne da bj plačala v omenjeni višini določeni davek Desničarski poslanci so zahtevali od Albertina, naj iLmenuije imena, kar je tudi storil. Med drugim je navedel generalnega kontrolorja Delelanda senatorja Viellarda in Jourdalna, več poslancev, poslanikom, upravnih in sodnih uradnikov, dva nadškofa, mnogo veleindu-strijcev in dva lastnika listov, meko v svoiih mejah zajezita splošno po-tIsvo, definitivna rešitev pa more biti le skupna kakor ie tudi bolezen skupna. Pogoj za madnarodno gospodarsko sodelovanje je. da se vsaj malo ublažijo politična nasprotetva in se odno-laji med narodi in državami urede v kolikor toliko znosni obliki. Kakor je nemogoče koristno in uspešno delo v zasebni družbi, ako si njeni člani med seboj ne zaupajo, tako je tudi gospodarsko sodelovanje med državami lahko uspešno samo, ako politični odno-šaji niso zastrupljeni po medsebojnem nezaupanju. Predvsem pa zavisi uspeh mednarodne vzajemne borbe proti gospodarski krizi od obnove vere in zaupanja v mir, torej od zagotovitve mi-lovne varnosti. Ni strah pred tujim napadom, ki narekuje Franciji in drugim, ra konsolidacijo Evrope se borečim državam, da vedno in vedno postavljajo zagotovitev miru med prve svoje zahteve. Mnogi so se nadejali, da bodo že silne žrtve, ki jih je na lozanski konfe- renci pievzela Francija in so bile naložene tudi nekaterim drugim državam, med njimi Jugoslaviji, omilile politično napetost in s tem prinesle malo olajšanja tudi v gospodarsko življenje. Na žalost se te nade niso uresničile. Nemška imperialistična bomba z zahtevo po pravici neomejenega oboroževanja je na mah uničila vse sadove, ki bi jih mogla Lausanna roditi. Francoska velikodušnost je bila zaman. Res je, da je bila nemška taktika v precejšnji meri diktirana tudi po notranjepolitičnih motivih z ozirom na volitve. Nekateri zato upajo, da bo Berlin sedaj po končani bitki bolj umerjen, in navajajo v podkrepitev svoje teze že tudi najnovejše Papenove izjave, ki po formi res niso bile več tako bojevite in intransingent-ne. Mi tega upanja nimamo, ker vemo, da imperialistične nemške zahteve niso Papenov program, marveč na žalost program velike večine nemške javnosti. Vsaj za dogleden čas še ne moremo računati z iskrenim sodelovanjem Nemčije pri stremljenjih za oolitično in gospodarsko ozdravljenje Evrope, Bolj utešen je pogled na druge mednarodne odnošaje. Za enkrat še ni znano, ali je za prostesrčnimi in toplimi besedami, ki jih je Herriot v zadnjih dneh naslovil na sosedno Italijo, tudi kaj stvarne vsebine. Težko pa bi bilo misliti, da bi Herriot govoril brez osnove; zato je bil vpliv njegovih izjav blagodejen, saj je nedvomno, da bi zbli-žanje med Francijo in Italijo ugodno vplivalo na vso mednarodno politiko in na vse evropsko gospodarstvo. Ne malo po nemški zaslugi so se v zadnjih mesecih še bolj poglobili prijateljski odnošaji med Francijo in Anglijo, kar pomeni tudi tesnejše sodelovanje Anglije z vso Evropo. In naposled je tudi izid ameriških volitev ugodno znamenje, ker so upravičena pričakovanja, da Rooseveltova Amerika Evropi ne bo tako sovražna in je ne bo tako kratkovidno presojala kakor jo je Hoovrova. Sodelovanje obeh mogočnih anglosaških narodov, angleškega in ameriškega, pa je za gospodarsko sanacijo nujno potrebno. . Ako vsi ti simptomi niso sama pre- j vara, smemo upati na izboljšanje med- | državnega razmerja vsaj v toliki meri, da bo lahko tvorilo ugodno podlago za svetovno gospodarsko in finančno konferenco, ki bo prihodnjo pomlad. razorožitev Izjava Johna §imo!&a v angleškem parlamentu - S priznanjem enakopravnosti se ne smel® povečati oborožene sile London. 11. novembra, d. V zunanje-poii-tični razpravi spodnje zbornice je izjavil državni mjnk za zunanje zadeve John Simon glede na težkoče. ki so nastale zaradi nemške zahteve po enakopravnosti v oborožitvi da skuiii angleška vlada s primerno ustrežljivostjo napram Nemčiji združiti evropske države v (slovesni zagotovitvi, da ne bodo poizkušale kakršnekoli sedanje a k bodoče težkoče reševati med £eboj s silo. Enakopravnost, kakor jo ra/uneva in tolmač' sedanja nemška vlada, predstavlja predvsem vprašanje dovoljenega orožja in vprašanje reorganizacije nemških bojcuh sil Dircktn.: medsebojni razgovori so slej ko prej po treh ni, da se najde primerna podlega na kateri bi se mog'. se razveljavile določbe v oddelku 5. versaTleske pogodbe, ki omejujejo Sidaj nem-fco oborožitev. Drugo vpra šanje se tiče časa veljavnost' konvencije Angleška vlada je omenja, naj na no%ro do ločene omejitve za Nemčijo trajajo enflko dobo kakor za druge države in naj bodo podvržene enak m revizijskim metodam. Tretje vprašanje se tiče enakopravnosti v zadevi vojaškega materiala Nemčija je izjavila. da nima namena oboroževati se, temveč želi zgolj, du se ji načelno ne pre=-pove načn oborožitve, ki je dovoljen drugim državam Ako 6e prizna enakopravnost. potem se mora priznat' tudi to načelo AngIMa je pripravljena izraziti svojo pripravljenost da se bo zavzela v sodelovanju z drugim^ član' razorožitvene konferenco za snreiem tega naee\a v novo "'o~i-vcnciio. Na kakšen način in v kakšnem razdobju naj bi se to načelo uporabilo ima hiti predmet razgovorov v Žerevi Abs >-Iutno je potrebno, da ie Nemčiji pri teh razgovorih v Ženevi udeležena. Za ta čas izjavi i.n v imenu angleške vlade, da mora bi-; c:li razorožitvene konference dosega m;fcsima nozitivne razorožitve, na podlagi katerega hi «e mogel doseči sn'ošen sporazum. ne da bi se smele pod pretvezo en« fconmvn^ti avtorizirati povečanja oborože-. ri li s"! Praktično pa se pooolno uresničeni rapp'1 o enakopravnosti ne more na f—ikr?,* doseči V to svrho ie nofreben p-alcfir-en prctfram. ki bi se izvajal postop pi. Seveda hi se enaka načeli uoorapPa t"71 Avstrijo. Mnd/erskn in Bo'gariio Fr,m~o«k' razorožrtveni načrt predstavlja r iločni prizadeva n ie da se ustre/c nemški zahtevi po enakor>-ivno«ti. V Vemčijj s^ fn načrt tako tolmačili. d»a določbe ver-!®i?11eske pogodbe niso n^dotakliive. Predlog za z/ikliučrtev nosodb o nenapadanju med ?v-nnqlrme državami, ki so »aradi svoje"-! h'ižnieg>a sosedstva v močni meri pojavi'ene gotovim skupn.Vn nevarnostim, se mu zd: primeren za pristanek Anglije govora London, 11. novembra AA. Ekspoze Johna Simona je zbudil v parlamentarnih krogih živahne komentarje. Poslanci me- nijo, da so Simonove izjave predvsem načelnega značaja, vs«- podrobnosti angleških načrtov pa bodo objavljene šele v ženevi. Kljub temu so mnenja da ne bo načrt o razorožitvi, ki ga pr.pravlja angleška vlada, v nobenem primeru dopuščal pravice zopetnega oboroževanja. Poslanci tudi trdijo, da ni verjetno, da bi Anglija, če se Nemčija ne bi hotela vrniti v ženevo, poizkusila še druge načine, da jo pregovori. Listi posvečajo govoru zunanjega ministra Simona v spodnji zbornici veliko pozornost in ugotavljajo, da je z veliko jasnostjo očital angleško stališče v tem velikem mednarodnem vprašanju. Simon je natančno opredelil angleško stališče napram nemškim zahtevam, kakor tudi do francoskega razorožitvene ga načrta. Na drugi stran: je poudarjal tudi vse tisto, kar je Anglija že doslej storila za splošno razorožitev. O francoskem razorožitvenem načrtu je Simon izrecno naglasu, da se iz njega jasno vidi dobra in poštena volja francoske vlade, da sklene z Nemčijo o tem vprašanju trajen sporazum. Še več, francoski predlog o regionalnih paktih Je tak, da ga je angleška vlada sprejela z največjo simpatijo. Francoski načrt si zamišlja spravo z Nemčijo tako, da bi za vse evropske države veljala obveznost uvedbe kratkoročne vojaške službe. Pri tej priliki je zunanji minister Simon opredelil tudi angleško stališče do nemške zahteve po vojaški enakopravnosti. Dejal je, da bi se dalo govoriti o nemški zahtevi in o njeni ugodni rešitvi pod pogojem, če se vse evropske države svečano zavežejo, da ne bodo nikoli več segle po orožju za ureditev spornih vprašanj. Vtis v Nemčiji Berlin, 11. novembra A A. V tukajšnjih političnih krogih ugotavljajo o govoru angleškega zunanjega ministra Johna Simona, da vsebuje več nevih pozitivnih točk. Simonove izjave pomenijo utemeljeno priznanje nemškega stališča, čeprav ne morejo razpršiti vseh nejasnosti m dvomov zastran Nemčije. Roihermerov neusahljivi revizijonizem BerM n, 11. nov. AA. Iz Londona poročajo: Lord Rothermere prinaša v listu j.Daii!y Telegraiph« članek o revizija mirovnih pogodb. V tem članku posebno naglasa, da je razkosanje Nemčije s poljskim koridorjem stalen vir skrbi za ohranitev evropskega miru. Velika napaka versailleske mirovne pogodbe tvori za Nemčijo izzivanje, za Poljsko pa nevarnost. Zato predlaga Rothermere, naj Poljska vrne Nemčiji koridor, za kar naj bi dobila od Nemčije, Francije in AngUje jamstvo za svoje vzhodne meje pred morebitnim napadom so v jot o v in morda še druge kompenzacije. Ukinitev generalnega konzulata v Hamburgu Beograd, P novembra S kraljevim ukazom je na predlog zunanjega ministra ukinjen jugosloven?ki generalni konzulat v Hamburgu. Po volitvah v Nemčiji Berlin« 9. novembra. Senzacija nedeljskih volitev v državni zbor se je nekoliko polegla in napočil ie teden statističnega obdelavanja volilnih številk. Stranke, ki so v nedeljo dosegle kak uspeh, ga hočejo s prevračanjem številk še povečati, one pa. ki jim sreča ni bila toliko mila in že iz uradnih ugotovitev odseva neprijetno dejstvo zmanjšanja njihovih glasov in mandatov, pa si prizadevajo na v_-o uioč, kako bi čim bolj zabrisale nevšečai dojeni. Letošnji peti vseobči mobilizaciji nemških volilcev se je odzvalo dober pol drugi milijon manj volilnih upravičencev, kakor jih je glasovalo pri volitvah dne 31. julija. Zaradi te«a se je tudi število poslanskih mest v državnem zboru zmanjšalo za 26 mandatov in bo parlament štel predvidoma le 583 poslancev Ta izpadek zadeva vse stranke, kar je popolnoma nemogoče ugotovili. kaleri stranki je pripisati največjo izgubo zaradj pasivnosti nienih pristašev. Magična številka 26 poslancev je zato predmet skrbnib računov strankarskih sta-tistikov. Ako gledamo izgube in dobiček posameznih strank s stališča zmanjšanega števila mandatov, potem Hitlerjeva izguba na mandatih ne znaša 35 poslanskih mest. marveč le 26. izguba socialistov le 8 in ne 12 centrumova pa celo It štiri in ne šest mandatov. Enako preračunavanje gre v dobro tudi komunistom in nemškim nacionalcem. ki so kljub zmanjšanemu številu vseh mandatov pomnožili svoja poslanska mesta v zbornici vsak za ena-st poslancev. Njihov prirastek je tedaj še večji, nego ga zkazu-iejo uradne številke S tem je dokazano zlasti za socialiste važno dejstvo, da napredek komunistov ne gre v celoti na račun socialistov. marveč da izhaja v skoro matematični natančnosti po polovici od hitlerjevcev in socialne demokracije. Dejstvo, da so socialisti izgubili dvanajst poslancev, komunisti pa si priborili 11 novih, tolmačijo površni računarji tako, da so socialisti pač 'zgubili svoje mandate v prid skrajni levici. Intuitivna matematika, ki je posebnost strankinih računarjev. pa pravi, da so komunisti pridobili prav za prav 15 mandatov — ako upoštevamo zmanjšanje vseh mandatov za 26 — in od pridobitev jih gre tkoro enako število na račun socialistov in hitlerjevcev. Drugi kompleks računov se vrti ok^li števila poslancev novega državnega zbora. Tu pa že ni mogoča več nikaka situacija, marveč je treba prav eksaktne matematike. Poslancev bo štela zbornica 5X3 in absolutna večina znaša 292 Izgube Hitlerja, centruma in bavarske ljudske stranke, skupno 40 poslancev, onemogočajo koalicijo, katere so se nadejale vse tri stranke še ves čas med volitvami. Hitler se je po prejšnjih volitvah opajal nad svojimi 37 % vseh volilcev in je trmasto zahteval vso oblast zase. namesto da bi se bil pomiril z dejstvom, da ima le relativno večino, in si za absolutno pridobil še centrum. Tudi sicer zelo dobri taktiki v centrumu ni6o poznali položaja ter se niso sporazumeli s Hitlerjem, da bj sestavili parlamentarno vlado. Odločneje so začeli pak-tirati z Adolfom šele po razpustu zbornice in med volitvami, kar jim je samo škodilo, kakor se je v nedeljo jasno pokazalo. Papen je računal s tem, da bodo hitlerjev-ci toliko oslabljeni, da centrum ž njimi ne bo mogel sestaviti večinske koalicije. V to je bilo potrebno vsaj 30 izgubljenih mandatov narodno - socialistične stranke. Kance-larju so se nade uresničile še nad pričakovanje, ker sta tudi centrum in bavarska ljudska stranka izgubili nekoliko poslanskih mest- Do večine manjka tej skupini 8 mandatov, ki jih bo zelo težko najti med manjšimi frakcijami. Računsko na dlani bi bila koalicija hitlerjevcev s komunisti ali socialisti. Vsaka izmed teh možnosti da solidno večino 293, odnosno celo 317 glasov, ali ideološka nasprot-stva bodo komaj dopuščala tako formacijo, razen ako bi skupno sovraštvo do Papena prisililo te hude sovražnike v koalicijo. Da bi bila pa ta skupna mržnja zadovoljen temelj za delovno vlado, pa je več ko dvomljivo, ne glede na to, da so komunisti po svoji prirodi razdiralen živeli, ki ne sodi v prav nobeno koalicijo. Socialisti pa imajo star in dober sloves kot stranka, ki rada sodeluje na javnem torišču in je v tem pogledu zelo pozitivna. Zato je samo obžalovati, da nima nienih 121 poslancev prav nikakršnega izgleda na'' udeležbo pri katerikoli koaliciji. Volitve so imele namen pokazati popolno delanezmožnost nove zbornice in so ta dokaz tudi doprinesle. Papen bi bil morda zadovoljen edino s tako koalicijo hitlerjevcev, in centruma, kjer bi bili tudi nemški nacionalci s svojimi 51 možmi To pa le v primeru, ako bi jim lahko popolnoma zaupal >n bi se mu ne bilo treba bati kake recidive v hareburško fronto Kancelar in njegova gosposka družba s prejšnjim parlamentom niso imeli nikakih ozirov, ker je razmerje sil med strankami omogočalo sestavo vladne večine: Hitler - centrum. Ta bi bila sicer notranje slabotna in nehomogena, ali znala bi se bila razviti iz nje sčasom prava delovna večina. Obe stranki pa nista imeli niti one najprimitivnejše modrosti, da bi bili spoznali, kako lepo in ugodno pozicijo si zapravljata pod vodstvom nespretnega razbi-iača Goringa Sestava parlamentarne večine iz hitlerjevcev. centruma in nacionalcev zavisi tedaj v veliki meri o;l Papena in Hugenberg se zaveda, kako važno mesto ima kot jeziček med obema ostalima strankama, pa tudi med možno koalicijo in Papenovo vlado- Volitve so tedaj položaj le še bolj zamotale in dale avtomatično kancelarju večjo moč, ki jo bo gotovo izrabil. Iz poučenih virov se čujejo glasovi, da je bitlerjevcein mnogo na tem. da pridejo iz opozicije sedaj, ko jih opozicionalnost že slabi, kakor jih je do nedavna še jačila; zato bodo najbrž šli v koalicijo za vsako ceno. Brez njih zopet ni mogoča nobena parlamentarna večina, ker je tudi v novi sestavi zbornice ostala ona znana ?^zaporna večina'. ki ji pravijo j>Sperrmajoritat«. Obstoja o tam, da bi stranki obeh skrajnih kril — hit erjevci in komunisti — 6 svojo nadpolo-vično večino pri glasovanju onemogočili vsak sklep, ako bi glasovali skupno. Zaporna večina tudi z nedeljskim izidom ni porušena, kajti hitlerjevci imajo s komunisti v novoizvoljeni zbornici ravno tri glasove nad polovično večino. Kakor je videti, bi obe skrajni stranki lahko sestavili večinsko vlado. toda težko, da bi kljub splošni razbito-sti lahko prišlo do te farse. Tako se je iz splošnega razračunavanja otela samo »Sperr-majoritat«, vsaka pozitivna možnost pa je popolnoma neverjetna. Vprašanje je le, da li bo Papen sploh dovolil, da bi se kdo po-služil te »zaporne večine«, podoba je namreč. da ima zaporno moč le on, čeprav brez večine. Nesreča v nemškem rudniku Berlin, 11. novembra AA. V WanneeickUu na Westfalslkem se je prevn.ll voziček s premogom in pokopal pod seboj pet rudarjev. Dva so rešili živa, tri pa je ubilo. Rapallo Rapallo — ob samem imenu nas prešine grenak spomin na večer 12. novembra 1920. ko je preletela našo domovino tužna vest: Ugrabljeno! Ugrabljena nam je bila Istra, Goriška, Trst s Primorjem. Kras, Reka. Zadar, Lasto-vo, Lošimj. Cres. Velikodušno so italijanski politiki ob ratifikaciji rapallske pogodbe zagotavljali našemu narodu za mejo tole in takole: nova narodna manjšina bo pod Italijo uživala naijvečjo svobodo jezika, kulture in vere. vse se bo spoštovalo tako, kakor to zahteva njen izredni položaj ... Vsa italijanska zbornica ploskala. ^obravala. jamčila. Taki*f;ii italijanski notranji minister je govoril: »Prevzeti smo morali nekai stotisoč Slovanov. Tem Slovanom, ki jim ie v ostalem dana prilika, da ostanejo v neposredni zvezi s svojimi pri-rodnimi — čeprav seveda italijanskimi središči — Trstom in Gorico, bomo zagotovili najširšo jezikovno in kulturno svobodo. To bo za nas častna dolžnost in č:n politične modrosti. Zato smo prepričani. da se bodo kmalu počutili zadovoljni, da pripadajo velesili, ki bo, oprta na svojo brezprimerno kulturo., z največjo pažnjo varovala njihovo kulturno življenje!« Tako so govorili in obetali tudi drugi italijanski velemožje, polna usta obljub sta imela sam predsednik vlade Giolitti in podpredsednik Tittoni. Danes je 12. obletnica Rapalla. In danes vemo vsi in bi moral vedeti ves svet. da živi na tej nesrečni zemeljski obli en sam narod, katerega otroci nimajo pravice, da bi se učili materinega jezika. To ie jotgosiovenski narod v Italiji. Njegova zgodovina v teh dvanajstih letih, grozno razočaranje, ki ga je preživel on in ž njim mi vsi — vse to je povzročilo, da ie obletnica Rapalla za ves iugoslO'venski svet še vse bolj grenka, kakor bi bila, ako bi nas spominjala samo na krivično razmejitev. Iz spomina na Rapallo in vsega, kar mu je sle- dilo, na moramo črpati tudi vedno novo voljo in novo moč. da za vsako ceno utrdimo svo.;o svobodo, na znotraj in zunaj okrepimo svojo narodno državo. Na univerzi se je vršilo snoči v spomin 12. obletnice Rapalla akademsko zborovanje, ki so mu prisostvovali tudi g. rektor dr. Slavič in dekani fakultet. Svečanost so uvedli pevci z mogočnim > »Od Urala do Triglava«. Nato je slavist Z e m 1 j a k v lepih izvajanjih označil pomen tega črnega jubileja in v počastitev spomina vseh. ki so padli kot žrtve, pozval zborovalce na minuto molka. In sredi v molk po-grezniene, zateinnele dvorane so iz skioptika druga za drugo zablestele na belem platnu slike Vladimira Gortana, Draga Bajca, Ferdinanda Bidovca. Zvonimirja Miloša. Pranja Marušiča in Loizeta Valen-čiča. Tišino so pretrgali pevci s pretresljivim, v srce segajočim »Oj Doberdob«. Na o je rektor v kratkih besedah sporočil študentom svoio poslanico za ta dan. Pričel je s svetopisemsko primero 0 strahotni, nečloveški kazni, ki so jo Gibeoniti izvršili nad potomci premaganega kralja Savla, in o veliki, neskončni. vse zidove rušeči liubezni matere, ki je nazadnje otela svoje otroke i-z sramote v čast. Naročil ie visokcšcl-cem. naj postavijo častno stražo nad grobovi žrtev — in ta častna straža naj bo s'ovenska in jugoslovenska kultura, katere luč naj s slovenske univerze sije do Rabe in Gosposvetskega polja in do Soče v Istro in Primorje. Pozival je stud.Mite k zaobljubi, da se nikoli nihče ne umakne s te častne straže. — samo tako bo lahko nam vsem zasijala lepša bodočnost. Lepo. mirno, dostojno svečanost je zaključil predsednik Zveze slušateHev V i 1 f a n z obljubo, da se bodo naš: študentje na univerzi znali vzgajati v kulturne delavce in borce. Gombos in Mussolini sporazumna Izpopolnitev trgovskih odnošajev med Italijo in Madžarsko Gombos bo potoval tudi na Dunaj in v Berlin Rim, II. nov. d. O včerajšnjem dveur-nem razgovoru Mussolinija z madžarskim ministrskim predsednikom Gombošem izdani uradni komunike pravi, da je bil izredno prisrčen. Gombos je prej položil venec na grob Neznanega vojaka, opoldne je bil gost ministra za zrakoplovstvo Balba, popoldne pa je posetil razstavo, prirejeno za lOletnico fašistične revolucije. Zvečer mu je Mussolini priredil obed v hotelu »Excel-sior«. Danes je Gombos prisostvoval paradi povodom kraljevega rojstnega dne. Ko se je včeraj ob pol IZ vrnil Gombos od razgovora z Mussolinijem v palačo madžarskega poslaništva, je sprejel zastopnike madžarskega tiska, ki jim je izjavil, da sta razpravljala o vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Posebno pozornost sta posvečala gospodarskim zadevam. Gombos je zatrjeval, da se je v teku razgovora ponovno prepričal, da ne obstojajo med Madžarsko in Italijo nobena nasprotstva in da ne zadeva medsebojni gospodarski promet na nobene ovire. Italijanski kralj mu je pode- lil veliki križ reda sv. Mavricija, ki mu ?» je izročil sam ministrski predsednik Mussolini. Donoldne sta Mussolini in Gombos nadaljevala svoje razgovore, pri čemer sta. kakor zatrjujejo, določila smernice za bodoči trgovinski promet med Madžarsko in Ita lijo. V bodeče naj bi se v večji meri pospeševal izvoz madžarskih kmetijskih proizvodov v Italijo ter uvoz italijanskih industrijskih proizvodov na Madžarsko. Zatrjujejo, da je Gombos razpravljal z Mussolinijem tudi o vprašanju, v koliko bi se mogel uresničiti Irgovinski-politični sporazum Madžarske in Češkoslovaške, pri čemer bi seveda igralo važno vlogo vprašanje, ali bo v skorajšnjem času došlo do ublaženja napetosti med Italijo in Francijo. Budimpešta, 11 nov. d. Po trditvah me-rodajniii krogov bo ministrski pred^ednlk Gdmbos po povratku iz Rima potoval tudi na Dunaj in v Berlin, da bi stopil tamkaj v stike z merodairimi krogi o zakliučitvi novih trgovinskih pogodb. Proslava 14. obletnice premirja P. tri z, 11. nov. AA. V vseh francoskih krajih so proslavili danes 14. obletnico konca vojne 1. 1918. Predsednik republike Le-brun je v spremstvu oblasti odšel pod slavolok zmagoslavja, da se pokloni Neznanemu vojaku. Po tradicionalni minuti molka v spomin mrtvih je mimo slavoloka defili-ralo vojaštvo. Med zastavami so bile tudi zastave razpuščenih polkov. Defileja so se udeležile tudi delegacije vojnih pohabljencev in bivših bojevnikov. London, 11. nov. A A. Danes so v Londonu in po vseh večjih krajih angleškega imperija zelo svečano proslavili dan miru. V Londonu je svečanosti prisostvoval angleški kralj s princi. Točno ob 11. je ves promet zastal za 2 minuti. Dublin, 11. nov. AA. Snoči na večer pred obletnico premirja je prišlo do velikih neredov. Ko je po mestu korakala povorka z zastavami, je več mladih ljudi, ki jih smatrajo za republikance, iztrgalo manifestan-tom zastave iz rok. Ustavljali so tudi tramvaje in avtobuse ter nadlegovali potnike. V več predmestjih so demonstracije zavzele dokaj resen obseg. Do izgredov je zlasti prihajalo ckoli stojnic, kjer so prodajali kekarde in zastavice. Policija je morala rabiti orožje in je več demonstrantov ranila. Beograd, 11. nov. p. Na skromen, a vendar dostojen način je danes Beograd proslavil obletnico premirja. _Na vojaških grobovih so se vršile zadusnice. v šolah na so bila prirejena primerna predavanja. Ob 11. dopoldne je bilo za pa minut ustavljero vse delo v uradih, obratih in tovarnah. Tudi tramvaji, avtobusi in ostala vozila so se ustavila za par minut. Dovolitev pohodov za avstrijski državni praznik Dunaj, ll. novembra, d. Da bi omogočila praznovanje državnega praznika 12. t. m., je vlada ukinila za ta dan prepoved javnih pohodov pod pogojem, da se bodo vršili strogo po navodilih policijske d;rekci-je. Nošenje palic in vsakršnega orožja bo brez izjeme strogo prepovedano. Prav tako so prepovedani nastopi v uniformah in napisi, ki b'" na kakršenkoli način pomenili izzivanje. Pchcdi morajo biti tako prirejeni, da ne bodo trajali nad tri ure. Odhod dr. Beneša v Ženevo Praga. 11 novemlra. g Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je včeraj odpotoval v ženevo, kjer se bo udeležil nadaljevanja razorožitvene konference. Velike poplave v Italiji Rim, 11. nov. g. Viharji in poplave, ki so divjali v Kalabriji, so zahtevali številne človeške žrtve in povzročili ogromna opustošenja. Najbolj prizadeti so kraji Joiosa. Ardera in Groteria, kje je vihar uničil vsa polja. Visoka n-arastla reka Torbido je porušila nekaj mostov. Prav tako so vodne mnežine podrle številna poslopja. Mnogo prebivalcev so zasule razvaline. Doslej so potegnili izpod njih 18 trupel, vendar pa se boje, da bo število smrtnih žrtev še večje. Vihar je s prav tako silo kakor ob .Ionski obali divjal tudi na Tirenski obali. Razdejal je daleč na okoli vse telefonske zveze in preprečil železniški premet, ker so nasipi in proge na več mestih ped vodo. Skoraj vsi potoki in rtke so prestopili bregove in poplavili velike ploskve plodne /umije. Mnogo krajev je pod vedo. Marsikje, kjer je divjal vihar, primanjkuje hrane in posebno pitne vode. Rim, 11. novembra AA. Iz Kalabrije poročajo, da je zaradi silnega deževja narasel neki hudournik in odnesel s seboj 1'» ljudi, ki so vci v vodi našli smrt. Nov mcident na bolgarski meii Beograd, 11. nov. AA. V noči od 4. na 5. t. m. ob 1. zjutraj je skupina bolgarskih komrtašev poskušala prekoračiti naio mejo pri Kosinvisu, kjer pa je trčila na našo zasedo. Naši so pregnali bolgarske kemitaše nazaj čez mejo. V borbi je padel en bolgarski komitaš. Pri njem so našli manlihcr-co s 47 naboji, revolver sistema Nagan s 7 naboji, bombo sistema Odrin, obveze za rane, 2 škatli bolgarskih cigaret in 7 levov. Smrt Ljubljančanke v Zagrebu Zagreb, 11. novembra n. V svojem stanovanju v DežeSičevi ulici 12 je danes nenadoma umrla 37-letna Msrija Karb iz Ljubljane Bila je prodajalka v trgovini del'krto6 v Jurišičevi ulici. Bolehala je že dalj čara na srcu. Dav: jo je zadela kap Vremenska nmoveč Zagrebška vremenska napoved za ilmjc?: Pretežno oblačno, mecrlono, mestoma deževno, zmerno hladno. — Situacija včerajšniesa dne: Anticiklon prevladuje nad vzhodnim delom kontinenta. V zadnjih 24 ural ip prišel tudi v Centralno Evropo. Samo nad Oceanom imajo nižji pritisk, zlasti nad Islmdijo in Španijo. Dunajska vreinen«Ua napoved za «oboto: Mirno in milo vreme bo trajalo dalje; na jugu pretežno oblačno. Naši kraji in ljudje Novi ban moravske banovine g. Milan Nikolič je bil doslej pomočnik šefa Centralnega presbiroja v Beogradu. Po rodu je iz Kragujevca. V vojni je bil komisar za begunce, po povratku v domovino pa je zavzemal vplivna mesta v državni upravi. Bil je tudi veliki župan v Sara jevu in nato pomočnik bana dunavske ter vardarske banovine. Matjanov Francelj je umrl Ljubljana, 11. novembra. Mučno mi je pisati nekrologe, zlasti pevcem, ki so dolgo vrsto let stali v prvih vrstah naših pevskih zborov. Matjan je bil po poklicu poštni uradnik. Pel je od svojih otroških let. Že v gimnaziji je imel pevski kvartet, ki so ga tvorili (Matjan, Medic, dr. Černe in Gornik). Od teh štirih pevcev živi samo še dr. Černe, ravnatelj Mestne hranilnice ljubljanske. Pozneje pa je bil Matjan eden najbolj trdnih stebrov pevskega zbora Glasbene Matice, v katerem je prepeval na vseh koncertih 18 let, dokler ga ni bolezen iztrgala iz pevskega udejstvovanja. Dolgo vrsto let je prepeval in žgolel z največjim veseljem v kvartetu s Stegnarjem, Završanom, Sebenikom oziroma z M. Treom, Lojzetom Kočevar-jem in Josipom Križajem. Ta kvartet je tudi prvič s svojim petjem ponesel našo pesem med širni svet. Kot človek je bil Matjan vesel družabnik, sovraštva ni poznal, z nasmehom na obrazu je žvečil svojo viržinko v ustih, pil svoj kozarec vina in komaj čakal, da bi bilo mogoče zapeti. Vesten uradnik v službi, vesten pevec. Ni bil samo opora Matičnemu zboru in mojstru Hubadu, opeto-vano je nastopa! tudi na koncertih pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Živčna bolezen ga je mnogo prezgodaj spravila v grob. Zapušča vdovo Ivanko in tri otroke pa nebroj prijateljev, pevcev. Naj mu jutri dopoldne v zadnje slovo zadoni pesem, ki jo je vse življenje tako zvesto in iskreno ljubil! Z. P. Dragocena najdba v dunajskih arhivih Beograd. 11. novembra. Beograjska akademija znanosti se je te dni bavila z zanimivim odkritjem dragocenega zgodovinskega gradiva, ki se naha-ja v dunajskem državnem in vojnem arhivu in se nanaša na našo državo. To gradivo je bilo doslej povsem neznano raziskovalcem naše zgodovine. Za našo državo dragoceno gradivo je odkril diplomirani filozof dr. Rudolf Schmidt, se je kot novosad&ki rojak posvetil raziakavanju zprdovine svojega mesta in sosednjega Pe-trovaradina. V ta namen je dr. Schmidt odšel na Dunaj in v tamošnjem državnem in vojnem arhivu začel zbirati potrebno gradivo. Našel je seveda zelo zanimive stvari, ki se nanašajo na Novi Sad in Pe-trovaradin, poleg tega pa mu je prišla pod roke tudi velikanska zbirka doslej popolnoma neznanih starih skic in črtežev gradov, trdnjav in mest ter zemljepisnih ln s; 'cialnih zemljevidov Veliko je tudi število popolnih državnih zemljevidov, ki jih je izdelala avstrijska vojska in predstavljajo ozemlje današnje Jugoslavije, kakor je bilo v tedanjih starih časih. Zbirka teh zemljevidov je zares ogromna, ker jih šteje gotovo do deset tisoč. Dr. Schmidt je doslej pregledal nekako polovi- co vsega tega gradiva, ga registriral m opisal Tako obdelano gradivo gre od polovice šestnajstega stoletja pa do leta 1882. Kakih 90 odst tega gradiva je iz dobe pred letom 1850., a tri četrtine ga je ročnega dela, to se pravi, da obstoji le po en izvod. Velika večina teh zemljevidov prikazuje ozemlje severno od črte Kotor-Banjaluka-Beograd-Dunav. Za ozemlje južno od te črte je gradivo bolj pičlo, ker se pač Turki aiso dosti bavili s kartografskimi deli. Gradivo, ki ga je tako odkril dr. Schmidt, Je gotovo največjega pomena za našo občo in prav posebej še za vojno zgodovino naše države, tembolj, ko naš državni arhiv še nima zbirke zemljevidov. V oni dunajski zbirki pa je poleg drugega gradiva, ki se nanaša na najrazličnejše kraje naše države, n. pr. nič manj kakor 247 zemljevidov in črtežev Beograda, večinoma originalov, ročnih del, vse nazaj do leta 1521 In vse to ogromno dragoceno gradivo Je bilo doslej takorekoč popolnoma neznano, celo tudi samim Dunajčanom, ker tiskanih seznamov za te zbirke ni in tudi ni bilo mnogo ljudi, ki bi se bii zanimali zanje. Dr. Sohmidt je sedaj moral prenehati s svojim delom, ker nima več potrebnih sredstev. Doslej je namreč vse stroške za to delo trpel sam, pa se je izčrpal. Zato se je obrnil za pomoč na beograjsko akademijo znanosti, ki je sklenila, da mu zagotovi potrebno podporo, da dokonča svoje delo, ki pa naj se seveda ne nanaša samo na pregledanje, registriranje in opis gradiva, temveč tudi na fotografiranje vseh na našo državo se nanašajočih črtežev in zemljevidov. Takšno delo bo sicer zahtevalo precejšnjih gmotnih žrtev, a bo gotovo v neizmerno korist vsem sedanjim in bodočim raziskovalcem zgodovine našega državnega ozemlja. Pri zapeki, motnjah pri prebavi, goreči ci v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Po izkušnjah nabranih na klinikah za notranje bolezni je »Franz Josefova« grenčica izvanredno dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ugotovitve o avtomobilski katastrofi pri Ptuju Ptuj, 11. novembra. O strašni avtomobilski nesreči, ki se je pripetila v nedeljo pri Sv. Urbanu pri Ptuju in ki je zahtevala dve življenji so do-gnane še naslednje podrobnosti. Ranjencem je nudil prvi zdravniško pomoč g dr Josip Potrč iz Janežovcev, ki je takoj, ko je bil o dogodku obveščen, prihitel na kraj nesreče. Tja je prihitela tudi orožniška patrulja. ki je ugotovila, da se je nesreča zgodila zato, ker je počila pnevmatika na sprednjem lf~em kolesu, nakar je guma odpadla s kolesa! Vse se je izvršilo v bliskoviti naglici. Ni pa res, da b>i se bilo odlomilo sprednje levo kolo in da bi se os zarila v cesto, zaradi česar da se je avto prevrnil, kakor je to poročal neki ljubljanski dnevnik Res je, da se je avto za radi silovitega sunka in ker ni imel tovora. dvakrat orekucnil na cesti, nakar se je šele zvrnil v obcestni jarek in se postavil v normalno lego. Ravno pri tej priliki je stisnilo pokojnega Lerhbaumerja tako močno, da so mu možgani brizgnili skozi usta in nos ter je bil pri priči mrtev. Orožniki so tudi ugotovili, da je bila guma v dosti slabem stanju in da je bila vožnja nekoliko prehitra. Zločinski nanadi na avtomobile Ptuj, 11. novembra. Ni še dolgo časa, ko je nekdo na cesti 'z Ptuja proti Ormožu v bližini Gorišnice streljal z revolverjem na nekega potnika iz Maribora, ki se je vozil v avtu, kmalu nato je bil napaden s kamenji tudi trgovčev sin g. Kuharic 'i Ormoža. Preteki: mc-sec pa je bila nastavljena na državni cesM v bližina Zlatoličja žična ovira, v katero je zade' avtomobilski podjetnik g. Simomč od sv Urbana pri Ptuju z avtom. Na tako žično yviro je naletel v sredo 9. t m. tudi avTomobilski podjetnik iz Ptuia g Roman Metz. Ko se je vozil iz Maribora večerni avtobus g. Liningerja, ki prispe v Ptuj ob pol 20., ga je na državni cesti v bližini Zlatoličza prehitel avtomobilski podjetnik g. Matz, ki je med Zla-toličjem in Slovenjo vasjo pri km 16. naletel na žično oviro, v katero se je z vso silo zaletel. G. Matz, ki je sam šofiral. je dobil močan sunek, vendar pa je obdržal prisotnost duha, da je avtomobil obvladal, ker takoj za njim je privozil Liningerjev potniški avtobus. Le duševni prisotnosti g. Matza se je zahvaliti, da ni nastala hujša nesreča. Žica, ki je bila debela do 5 mm, je bila v višini enega metra z enim koncem privezana na telefonski drog, z drugim pa na neko drevo. Ljudje so izpovedali, da so videli malo prej na dotičnem mestu dva neznana moška s kolesoma. Ni izključeno, da sta ta dva prežala na potniški avtobus in mu nastavila oviro. Orožništvo z vso strogostjo zsleduje sirove zločince, ki zaslužijo eksemplarično kazen. Plini so ga zadušili Ljubljana. 11. novembra. V poslopju Kcršičevih dedičev na Celovški cesti št. 34, ki ga sedaj prezidavajo in adaptirajo v stanovanjske prostore, se je pripetila sinoči smrtna nesreča. 181etni zidarski vajenec Franc Godec, doma iz Kresnic pri Litiji, uslužben pa pri stavbenem podjetju Hugona Shella, je moral včeraj popoldne v obrtno šolo, nakar se je okrog 18. vrnil nazaj na stavbo. Namesto, da bi odšel k večerji, kjer ga je čakal brat Alojzij, ki je istotako zidarski vajenec pri imenovanem podjetniku, se je France pogovarjal s tovariši v poslopju, nato pa se odstranil. Na njegov odhod ni nihče posebno pazil. A brat ga je pogrešil tudi davi in ga šel iskat na stavbo. Na veliko za-prepaščenje je našel svojega bratca v zaprtem prostoru poleg koksove peči mrtvega. Nesreča se je pripetila zaradi tega. ker so zidarji sušili novo prezidane prostore s koksovimi pečmi in se je v zaprtem prostoru pričel razvijati strupen plin. France Godec se je sinoči podal v ta prostor in so ga plini mahoma omamili in slednjič tudi zadušili. Na kraj nesreče je davi okrog 8. odšla policijska komisija, ki sta jo tvorila zdravnik dr. Avramovič in službujoči uradnik g. Macarol. Zdravnik ]e ugotovil, da se je pripetila nesreča brez tuje krivde, pač po naklučju. Truplo nesrečnega fanta so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu, od koder se bo vršil pogreb na pokopališče pri Sv. Križu. V trafike vlamliajo Zagorje, 11. novembra. V eni zadnjih noči so neznani tatovi vlomili v trafiki dveh invalidov na najbolj prometnem prostoru v Zagorju. Najprej so se lotili trafike invalida Ivana Jer-šina pod Korharjevo gostilno. Čeprav so bila vrata trafike zavarovana z železnimi zaporami, so jih vlomilci odprli s sekiro, ki so jo našli v neki bližnji drvarnici. V lokalu so s prižgali petrolejko, da so lahko premetali vse predale ter pobrali, kar jim je bilo všeč. Odnesli so za okrog 150 Din drobiža, 1000 cigaret »Zeta« in vse fi-uejše cigarete, kar jih je bilo v zalogi. Pustili pa so cigare, kolke, znamke in 50 Din v srebru, ki jih je imela prodajalka gdč. Rancingerjeva shranjene v škatli. Vrednost ukradenega blaga znaša okrog 600 Din. Lastnik je bil zavarovan proti vlomu. Nato so se vlomilci napotili s plenom in sekiro naprej k trafiki slepega invalida Miha Drnovška med občinskim uradom in konsumom. Tu so vrata z lahkoto odorli s sekiro. Tudi tu so si prižgali svetiljko, ki je zjutraj še gorela, ko je bil vlom odkrit. Preiskali in premetali so vse kotičke, iz česar se sklepa, da ji,m je šlo največ za denar. Odnesli so več tisoč cigaret »Zeta« in »Sava«, 100 cigar »Kuba«, drobiža za 3000 Din in pisalni stroj, kakršnega rabijo slepci, vreden 1500 Din. Skupna vrednost v tej trafiki ukradenih predmetov je znašala okrog 3200 Din, a se je zmanjšala na 1700 Din, ker je delavec Alojiz Go-renc, ko je šel zjutraj v službo, na«el v jarku pisalni stroj, ki je bil vrnjen lastniku. Tudi Drnovšek je bil proti vlomu zavarovan. Orožništvo je pridno na zasledovanju, in je o vlomih obvestilo vse okoliške orož-niške postaje. Ljudje so naslednjega dne opazili dva velika moška, ki sta se sumljivo potikala okrog hiš, in je nastal sum, da sta morda ta dva vlomilca v trafiki. Staro domačijo je visoko zavaroval in - zažgal Ljubljana, 11. novembra. Vdovec Jakob Planinšek, bivši novomeški usnjar, je imel pri svojih špekulacijah vedno takšno smolo, da je prišel v konflikt s paragrafi. V sodnih aktih je zapisan kot lakomnik po denarju. Na Golem Brdu pri Medvodah je v začetku septembra kupil posestvo za 45.000 Din. K posestvu je spadala le na 50G0 Din cenjena domačija, obstoječa iz razdrapane hiše, ki jo še berači niso hoteli povohati, kakor so povedale priče, in nad 100 let staro gospodarsko poslopje. Po podpisu notarske pogodbe v Ljubljani je Planinšek takoj pohitel k za- šchichtovRadion a m 1 varovalnici »Croatia« in vso podrtijo zavaroval za 69.400 Din. Prvo premijo 1100 Din je takoj plačal. 28. septembra letos se je Planinšek pojavil na Golem Brdu. Sel je na pod. Kaj je tam delal, nihče ne ve. Popoldne je prišel k posestniku Komotarju. Precej upehan in vroč je prosil za »sladoled«. Ponoči okoli 21.30 pa je skozi podovo streho švignil rdeči petelin. Požar je uničil vso domačijo. Orožniki so hitro začeli poizvedovati za požgalcem in so Planinška že drugi dan aretirali, ko je z avtom vozil svojo robo iz Novega mesta. Popihal jo Je namreč bil s tovornim avtom v Novo mesto, da bi tako dokazal alibi. Orožnikom je odločno zatrjeval: »Sem nedolžen. Ne bom priznal, ker so minili tisti časi, ko so ljudem prste stiskali. Sedaj smo kulturni ljudje!« Veriga težkih indicijev pa ga je tako oklenila, da so ga orožniki odvedli v zapore ljubljanskega deželnega sodišča. Pred malim senatom pod predsedstvom s. o. s. g Antona Mladiča se je danes Jakob Planinšek zagovarjal zaradi sleparije, ker Je skušal opehariti zavarovalnico za zavarovalnino. Planinšek je krepko tajil in trdil: »Po nedolžnem sem obtožen, gospod predsednik!« Zraven pa se je vedno huje za-p.etai v protislovja, zlasti ni mogel pojasniti, zakaj je staro domačijo zavaroval za tako visok znesek. Obsodili so ga na eno lelc robi je. Državni tožilec je takoj prijavil priziv. Obtoženec pa je pripomnil: »Po nedolžnem sem obsojen,« in zahteval revizijo procesa. Dva požara blizu Semiča Semič, 11. novembra. Preteklo soboto zvečer je v Kalu pri Štrekljevcu nastal požar v kleti posestnice Katarine Golobičeve. Baš leto dni je tega, ko je istotam pogorela klet. Kakor lani je bil tudi letos ogenj očividno podtaknjen. Po lanskem požaru si je Golobičeva s težkim trudom postavila novo klet, ki je bila šele pred mesecem dograjena in z ope-kr krita. A zločinska roka ni prizanašala. La-tnica je tembolj oškodovana, ker ni bila prav nič zavarovana Pretekli torek baš opoldne pa je nastal požar v Nestoplji vasi pri posestniku Ivanu Jakšetu. Goreti je začelo na podstrešju, menda so se vnele saje. Srečno naključje je hotelo, da je plamen švignil ookonci ob belem dnevu, ker če bi se to zgodilo ponoči, ki bila v nevarnosti vsa vas. Ogenj je Jakšetu uničil stanovanjsko hišo, dočim so ostalo rešili gasilci iz Semiča in pa sosedje. Ker se pričenja sezona za kuhanje žganja in se to po večini vrši v vežah, ki so nizko obokane in polne saj. ki se kaj rade vnamejo, dočim so. strehe krite s slamo, priporočamo oblastvu, da ne dovoli kuhanja žganja v takih prostorih, ker lahko požar ustvari gv>rje za cele vasi. Vinski pridelek je letos v semiških go- ricah zelo velik in izboren, po kvaliteti je menda resnično tak, kakor je bil pred sto leti. Ni pa nič kupcev, čeprav je cena skrajno nizka, liter po 2 do 3 Din. Vabimo kupce in jim jamčimo, da jim bo letošnji semiški pridelek privabil mnogo gostov. — Sokol Semič se pridno pripravlja na praznik uedinjenja. Proslava se ob vršila že 27. novembra pri br. Bukovcu, kjer bo tudi svečana zaprisega novih članov in članic. — 1. septembra se je pričel v novi šoli gospodinjski tečaj, ki ga obiskuje 24 kmetskih deklet. Vse prav pridno sledijo pouku, ki jim bo zagotovil mnogo lepih uspehov v bodočnosti. Zabavo, vino in pa gos, prešicka in uprežen voz »Savski Tivoli" ti nudi, kar danes že se tja potrudi 13320 V preiskavi tako, na razpravi drugače Novo mesto, 11. novembra. Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval predsednik okrožnega sodišča Božidar Romih, se je dopoldne ponovno zagovarjal posestnikov sin Vinko Simončič iz Leskovca, obtožen ropa in več požigov. Prva sodna razprava proti njemu je bila 28. oktobra preložena, da se zaslišijo še nekatere nove priče. Orožniški narednik Bukovec je izpovedal, da je obtoženec sam priznal vse delikte. ne da bi ga kdo silil. Isto, kakor na orožniški postaji, je Simončič priznal tudi pred okrajnim sodnikom v Krškem, svetnikom Erženom, ki je pri današnji razpravi nastopil kot priča in izpovedal, da mu je obtoženec vsa dejanja, ki jih je na prvi in današnji razpravi preklical, pri zaslišanju v Krškem priznal. Nova priča, orožnik Janez Luk.še, je izpovedal, da je obtoženec priznal po aretaciji vsa dejanja na orožniški postaji v Krškem, ne da bi ga kdo silil ali pa celo pretepal, kakor trdi v svoji obrambi. Obtoženčev oče Jakob, ki je nastopil danes kot priča pa je pod prisego izpovedal, da je . njegov sin Vinko bil doma in se ravno slačil, da bi šel spat, ko je pričelo goreti pri Francetu Simončiču. Med govoroma namestnika državnega tožilca Kovača in zagovornika dr. Trošta. je obtoženec neprestano ihtel. Čez nekaj minut je nato sodišče proglasilo razsodbo, po kateri se Vinko Simončič obsoja le zaradi malomarnega ogrožanja varnosti javnega prometa na cesti v Krškem, ko je dirjal s konjem v galopu, na mesec dni zapora, dočim se glede vse ostale obtožbe (požiga m ropa) oprošča zaradi pomanjkanja dokazov. Državni tožilec je takoj prijavil revizijo procesa, pristal pa je. da se obtoženec lahko izpusti na svobodo. • t. -v ,w s »v ^. - .... JUTRI SENZACIJONALNA PREMIERA! FILM O SLOVITEM MUŽIKU, KATEREMU SE JE KLANJALA VSA CARSKA RUSIJA! MOŽ, KI JE BIL DEMON IN SVETNIK V ENI OSEBI! V glavni vlogi demon žensk €ONR AD VE I »T Sodelujejo najboljši filmski umetniki. Danes kino ne obratuje! Elitni kino Matica Telefon 2124. Predprodaja vstopnic za jutrišnjo premiero že danes od 11. do pol 13. ure. KULTURNI PREGLED John Calsworthy — Nobelov Iavreat Iz Stockholma. kjer so se zadnje tedne križali prestižni interesi mnogih literatur in kamor so bile uprte oči številnih kandidatov za Nobelovo nagrado, je včeraj prispelo ime srečnega zmagovalca. John Galswor-thy! Novica o letošnii podelitvi najvišjega literarnega priznanja ni tolikanj presenetila kakor lani, ko je bila nagrada odločena za ime. ki ga niti ta svetovna propagandna sila ni mogla dvigniti nad regionalni krog švedske literature John Galsworthy je avtor. čigar ime odmeva v milijonih src oo širnem svetu, zakai človeška srca so še vedno njegova najzvestejša publika — srca, ae glave. kakor pri B. Shawu. Galsworthyieve romane prevaiaio tudi v mani znane jezike, n. pr v bengalščino. hebrejščino in — če dopustite — v slovenščino, liliputanski jezik Evrope Galsworthy se stalno omenja na prvih mestih v statistikah o najbolj čitanih pisateljih: njega ooznati in brati, ie v ne-bl.iziranih. postavimo: bolj staromodnih meščanskih olasteh. kier še kaj daio na knjigo in kulturo, skoraj že zahteva bon-tona Gal?worthy je predvsem znan pri ženskah. ki se ve^no tvorijo spoštljivo večino v leooslovn^m konzumu Galsworthy, pa Wells. Shaw. morda še Kipling in Conrad so imena iz noveiše angleške književnosti, ki imajo celo v najbolj zakotni evropski pro- vinci neko resonanco; Conana Doylea in VVallesa, katerih publika je neštevilna, vsi čitajo, a nihče ne šteje. Zato Ga!sworthy kot Nobelov lavreat ni nikako presenečenje. Skoraj se čudimo, da ga ni že nekaj let v tej častni druščini. Z Galsworthyjem fe nagrajen eden najti-pičnejših angleških gentlemanov: Anglež vseskoz, Anglež predvsem. Že njegovo obličje razodeva fine poteze, ki kažejo neko notranjo disciplino in zmerno zadovoljstvo s tem svetom. Jut za urejenost in meščansko dostojnost — slednje zares pristno, brez vsakih prikritih namenov. Primerjaj samo Irca Shawa in Angleža Galsworthyja — sedaj sta oba med stockholmskimi lavreati — pa dobiš iz samih fiziognomij vprav otipljivo podobo dveh ras, ki se ne moreta zliti v enoto, ki se odbijata po nekem, skoraj bi rekli, nasprotujočim si kemizmu najbolj svojskih duševnih lastnosti. Z Galsworthyjem je dobil Nobelovo nagrado prvi angleški gentle-man. Človek in pisatelj enako gentleman-skega značaja. Galsworthy se je rodil 1. 1867. v Coombe-ju ob Dartmooru in je študiral na starodavnih kolegijih v Harrowu in Oxfordu. Biti gojenec teh kolegijev, pomeni mnogo čev kakor biti veeučiliški študent kjerkoli v Srednji iivropi, zakaj sistem angleške vzgoje se močno razlikuje od celinskega. Starodavna angleška vseučilišča vzgajajo narodu elito, ki vzlic strogi demokratičnosti obvladuje in vodi vse narodno življenje. Druga Gale-worthyjeva šola po študiju prava so bila potovanja širom sveta — kontrast prvih šol, vzgoja na osnovi samostojnih izkustev, vaja v opazovanju in primerjanju. Ta »šola« je skupaj s tradicionalnim vzdušjem angleške meščanske rodbine zarodila vse poznejše Galsworthyjeve književne stvaritve. Samo Anglež zna najti toli srečno spojino domovinskega in svetovljanskega občutja, tradicionalne starokopitnoeti in novotarskega zanosa. pravice do svobode in družabne samo-omejitve. Galsworthy je, zdi se. dal tej značilni družabni kulturi posebno pregnanten izraz. Njegov pisateljski prvenec ie roman »The Island Pharisees« (1. 1904). Že šest ali sedem let pred svetovno vojno je začel Gals- worthy snovati svoj veliki ciklus o Forsytih, literarno zgodovino angleške rodbine, spisano v slogu, ki ob sorodnih poskusih Balzaca. Zolaja in Prousta predstavlja docela angleški in popolnoma galsworthyjev9ko-gentlemanski posku9. dati v okviru nekolikih romanov opis angleške družbe in njenega ozračja, zmerno kritiko in v vsem močno epično sintezo. Naštevati vsa Galsvvorthv-jeva dela je v tem trenutku nepotrebno: na srečo ima Galsworthy kot pisatelj več čita-teljev, kakor jih more imeti skica o njegovem delu- Vendar omenimo zapovrstjo vsaj romane »The Countrv Hoti9e<, »Fraternity<» »The Patrician, »The Freelands«, »The Dark Flower«, »Bevmondt in dr., mimo njih pa lepo število novel in krajše proze. Celotno Galsworthyjevo delo označuje poleg 6voj-ske družabne atmosfere, v kateri se odigrava, povsod vidna avtorjeva stilistična umerjeni in neka posebna toplota, ki te prevzame tudi tedaj, ko do dobra okusiš njegovo žlahtno ironijo. Galsworthyiev realizem sloni na močnem opazovanju duševnih dejstev. ki so v človeških stvareh prav tako važna kot tako zvana naravna dejstva. John Galsworthy je ena najpopularnejših osebnosti današnje Anglije. 45 Pen-klubov po širnem svetu, med njimi tudi v Ljubljani. časti v njem soustanovitelja in pretektor-ja. predsednika osrednega kluba v Londonu. Kot nepotvorien angleški gentleman je Gals-worthy goreč prijatelj miru in mednarodnega sodelovanja — preko ograj narodne in razredne mržnje. preko vseh pravih in nepravih avtarkij, vzlic vsemu in kljub vsemu. Slovenci imamo v Župančičevem prevodu »Temni cvetc (Modra ptica), sedaj pa se pripravlja prevod »ForsJte-sage«. Tudi v gledališču so že igrali njegov komad. Ko ie bil pred leti Oton Župančič gost londonskega pen-kluba. je pri svečani večerji sedel ob Galsworthyjevi strani in kramljal ž njim o svoji domovini. Prihodnjo pomlad pričakujemo Galsworthyja v Dalmaciji, kjer bo mednarodni kongres Pen-klubov. —o. Povest o fantu, ki ni poznal strahu (R. L. Stevenson, Prigod Davida Balfoiirja II de!. Catriona. Poslovenil Vladimir Levstik. Tiskovna zadruga v Ljubljani. Zbirka Mojstri in sodobniki/i Lepa knjiga je za čitalca zmerom prav toliko vredna, kolikor je velikega, močnega, svetlega človeka v nji. S oapiria. iz mrtve črke naj bi zgodba šla v duše ljudi, naj bi se vpila vanje in naj bi prebujala tam vse. iz česar lahko vzklije življenje in rast in zmaga pod solncem. Umetnost, knjiga naj bi da-iala velikega, močnega, svetlega človeka in tisoč, brez števila načinov je, kako nai ga daje. V umetnosti in v kniigi je prostora za vsa življenja in za vsa bitja sveta, za vse. kar je majhnega in velikega, kar je lepega in mrzkega. kar je plemenitega in zlega — toda zmerom mora iz vsega rasti en sam veliki, čisti, svobodni, poveličani človek. — In najbrž prav zato skoraj nobena stvar na svetu ni tako težka, kakor je v knjigi neposredno upodobiti življenjsko zgodbo človeka, ki je že kar sam od sebe velik in močan in ki nikoli ne klone v malost in klavrnost, Domače vesti ♦ NotarsKi izpit s prav dobrim uspehom 5e napravil včeraj pred višo-im deželnim sodiščem v Ljubljani g. šonc Alojzij, notarski pripravnik v pisarni notarja g. Antona Zevnika v Kamniku, čestitamo! ♦ Osebne vesti s pošte. Za uradnike pripravnike v poštni službi 90 imenovani: .Marta l*rb!č v Ljutomeru, J aro slav Rak v Murskj Soboti fin Zlata Vojska v Murski Soboti; za pogodbeni poš tar i oi Angela Sinko pr.i Sv. Bolfenku pri Središču An Ana Mohar v Kresnicah; za dnevničarja Josip Zabukovec in Kari Kafou — oba v Ljubljani, za služitelja (pa Franc Flerin v Rutah in Josip Drobnič v Kamniku. Premo ščeni pa so: zvaničnika Mihael Weisseisen az Kamnika na Ljubljano 1 in Jernej Wolle z Maribora 1 na Maribor 2; služitelja Jo-sp Koh iz Križevcev pri Ljutomeru v Pra-ptrrsko in Franc žlbek z Maribora 2 na .Maribor 1, pogodbeni! poštar Josip Kutnar pa iz št. Ruperta pri Mokronogu v Star) trg ob Kolpi. Upokojena pa sta uradnik Rudolf Fajdiga na Ljubljani 1 iin zvanič-rik Anton Valentin na Ljubljani 1. Umrl jje avaničnik Franc Doriiišek v Mariboru. ♦ Svečana seja Srbske akademije znano-stj se je vršila v četrtek in je bil na njej proglašen za pravega člana akademije znani kulturni zgodovinar dr. Vladimir Petkov:č. Svečani sejj so poleg kraljevega zastopnika prisostvovali tudii nekateri poslaniki, vseučiliški profesorji in mnogi dijaki. Novega člana je predstavil predse ilaik dr. Bogdan Gavrilovič, nakar se je dr. Pet kovic zahvalil za odlikovanje in prečita! svoje pristopno besedo: »Legenda »v. Save v starem srbskem življenjepisu«. K A 0 V Zopet stare nizke cene! Došlo je: sveže blago za zimske suknje in velika množina pletilne volne v vseh barvah. Na drobno in debelo! Magacin tovarne — Gradišče 4 * Dr. štampar pojde v tujino. Podpred- selnik higijen&kega odbora Društva naro-ilov dr. Andrej štampar bo v kratkem od-jpotov-ul v Nemčijo, češkoslovaško, Poljsko in Nizozemsko, kjer bo pregledal tamkajšnje higijenske institucije, potem pa se vrzi« na Kitajsko, kjer bo nadaljeval svoi« higijensko delovanje. ♦ Koroške novice. Pri Voštarju v Glo basnici gospodaril najemnik. Posestnik je slaboumen, matj je umrla in sin namerava v nekaj mesecih prevzeti posestvo in najemnika odsloviti!. To je najemnika začelo peči, zato je nameraval sina, ko je ta s-val, zastrupiti z lizolom. Sin pa se je pravočasno zbudil. Najemnik je bil aretiran. _ število brezposelnih na Koroškem je *v počatku novembra znašalo 14.897. Izmed teh jih 14.241 uživa podporo za brezposelne. _ Iz občinske pisarne v Radiišah so neznani vlomilci odnesli blagajno, jo v bližnjem gozdu odprli in raztrgali vse paporje. Koliko denarja so našli v blagajni, m! znano. ♦ Nov parnik Jadranske piovidbe »Jugoslavija« prispe prihodnji! teden v sušaško pristanišče. Na novem parniku bodo montirani najmodernejši stroji!, nabavljeni v Angliji, in se bo uredil salon 1. in 2. razreda Elegantno opremo za oba salona bo dobavila neka ljubljanska tvrdka. Prihodnjo pomlad bo nova ladja uvrščena v promet na turistični progi Sušafc-Kotor. * Največji in najstarejši. V Apati.nu živi največji moškj v naši državi. To je trgovski pomočnik Haas Schlechter, ki je v sok 2 metra jn 32 cam. Star je šele 20 let iin bo najbrže še rasel. Pri naborih je bil spoznan za sposobnega za vojaško službo. Najstarejši človek v Jugoslaviji pa živi menda v vasi Nočaju v Srbiji. Je to Petar G-lišič, star 117 let. Med tamkajšnjim m KINO LJUBLJANSKI DVOR _Telefon 2730._ Buck Jon8S v senzacijonalni pustolovščini Hči prerije Kot dopolnilo sijajna šaloigra. Ob 4., pol 8. in 9. zvečer. ljudstvom je znan pod imenom »železni Fera«. Zadnje čase boleha, rad pa bi še dočakal poroko svojega pravnuka, ki bo sedaj star 3 leta. ♦ Klub debeluharjev se je ustanovil v Beogradu. Pravico do pristopa imajo samo tisti, fci tehtajo najmanj 100 kg. ženske se žal ne sprejemajo. Novi klub ima precej članov, njegov predsednik pa je Milorad Saviič. Da bo nekaj protieuteža, se snuje v Beogradu tudi klub suhcev. Ta bo pa številčno morda imel večino nad vsemi klubi prestolnice. ♦ Izjava. Z oziram na notico z dne 9. septembra 1932, kj je bila objavljenea v našem listu glede gospoda Slavka Uršiča »z Konjic pod naslovom »Pobalinstvo«, izjavljamo, da smo se prepričali, da je notica popolnoma napačno iznešena in da gospodu Slavku Uršlču ne smemo in ne moremo ničesar očitati. Dofcično dejanje je zagrešila druga oseba brez sodelovanja g. Uršiča. Objavljamo to, da popravimo krivico, k! smo jo zagrešili nasproti i meno vanemu; notica seveda tudi nj imela namena škoditi tvrdki Valenčak, pni kateri je gospod Slavko Uršič u služben. ♦ Neznano kam je izginil 7. t. m. dopoldne 16 letnj trgovski vajenec Seoko Lu-dovik, zaposlen pri trgovcu g. Loschniggu v Šmarju pri Jelšah. S seboj je vzel svojo obleko, ki jo nosi v vreči. Zapustil je nekaj pisem, v katerih navaja, da noče živeti in da pojde prostovoljno v smrt. Seč-ko je doma iz Murske Sobote, male postave, okroglega obraza, svetlih las in modrih oči. Kdor bi našel o njem kako sled, naj sporoči orožništvu v Šmarju pri Jelšah. ♦ žalosten povratek pogrešanca iz svetovne vojne. V bosansko vas Kneževič se je po petnajstletnem ujetništvu v Rušiti vrnil Krsta Dragičevjč. Hišico je našel skoro razpadlo, žena ga je pred petnajstimi let! dala proglasiti za mrtvega, nato pa se je vnovič poročila. Ker žena prvega moža več ne mara, se je Krsta odpravil zopet po svetu s trebuhom za kruhom. ♦ V Franciji aretiran Jugosloven. Te dni se je javil mlad Jugosloven francoskemu orožništvu v Chatoru in izjavil, da se želi vpisati v tujsko legijo. Med zasliševanjem je povedal, da se zove Vedrič in da šteje 20 let. Na vprašanje, zakaj je pobegnil iz Jugoslavije, je izpovedal, da zato, ker je ubil nekega svojega tovariša. Mladeniča so zaprli. ♦ Nevidni rovražniki človeškega zdravja, razni povzročitelji bolezni v vratu, angine, difteniije ln prehlada. Njim se v medicinskih laboratorijih velikih svetovnih tvornic posveča velika pozornost Znane pastile Panflavin-Bayer so rezultat take-ca dolgotrajnega proučevanja. Te gotovo zamorijo v ustih in grlu vse povzročitelje teh bolezni. ZOBOBOL odpravi takoj gLG9 Iftoderne $itn&fie ptaiee v veliki izbiri in po najnižjih cenah dobite pn € t i t e damska in moška konfekcija Ljubljana. Prešernova ulica 7 * Veselj otroci. Vsaka solza, k, jo prihranite otroku, je dobiček. Tudi umivanje glave in las je otrokom v veselje z uporabo očal proti peni, kil tvorijo omot vsakega zavojčka »črne glave« in obvarujejo oči in obraz zanesljivo pred vodo in peno Vaš ljublejenček pri umivanju ne bo več vpil in jokal marveč se bo veselo smejal Sredstvo »Haarglanz«, priloženo vsakemu zavojčku jčrne glave«, pa služi za izpiranje ter napravi lase mehke kakor svila sveže in blesteče. ♦ Užitek je zjutraj izpirati usta In zobe z pasto »Diana«, ki je prijetnega okusa in krasno očisti zobe. Cena: normalna tuba 5 Din, dvojna 8 D!n. Sendvič Slamičev na plošči je kot krasne rože cvet -! Kdor si enkrat jih privošči, hitro ponje pošlje spet. 13274 Zadnja novost na Tyrševi cesti (Dunajska cesta) je otvoritev nove moderno urejene trgovine s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami 1RMA RAUNACHER Tyrševa cesta 37, pri Sv. Krištofu Istotam se nahaja tudi prodajalna tvrdke »Hamag-«, ki vodi geodetske instrumente, merske potrebščine vseh vrst, kakor tudi j predmete za gozdarstvo in rudarstvo. 13363 Steklenica Din 14.—. 0<*!a« re£. pod S. Br. 25.9K?/32. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in tika tovarna Jos. Relch. Iz Ljubljane u— Dan miru smo praznovali včeraj ob 11. z dvominutnim molkom, ki ima svrho, da se človeštvo v teh kratkih trenutkih ».ami-sli v strahoto svetovne vojne in vsako leto v tem času vedno zopet sklene pri »ebi, da takega svetovnega klanja ne smemo več doživeti. V Ljubljani so dan miru proslavila še posebej vsa naša ženska društva tako, da so se spomnila v svetovni vojni Padlih vojakov, žene so okrasile vojaške grobove s cvetjem in prižgale na pokopališčih pri Sv. Križu na nrihovih grobovih svečke. u— Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi danes ob 14.30 ogled slik v Narodnem muzeju. Vodil bo g. konser-vator dr Štele. Sestanek pred muzejem. Zaradi kratkega dneva je ogled pol ure prej kakor sicer. Vs,i prijatelji! umetnosti vabljeni. Trgovski učni zavod Pražakova 8, I. nadstr. prireja ustne tečaje iz aramžeretva, posiljevanja kupcev, reiklaui*. iz veth Br goveikiih ved, kakw knjigovodstva, kore -T>otndence, stenografije, strojepisja, vseh modenmb jenHoov itd. Začetek vseh tečajev v ponedeljek, 14. novembra Pišite iin pridite po prospekti u— Pisatelja Rada Murnika se je spomnil pri pogrebu ob grobu v imenu »Ljubljanskega Zvona«, Slovenske Matice in slovenskih književnikov pisatelj g. Fran Albrecht, k! je orisal njegovo beletristič-no delovanje in njegovo življenjsko tragedijo. S tem popravljamo našo prvotno navedbo, da se pokojnika ob pozrebu m uihče spomnil z govorom. u— Prvi koncert Glasbene Matice ljubljanske v letošnji jeseni bo 14. t. m v dvorani Uniona. Spored bo obsegal tri dela, fci se bodo prvič javno izvajala v Ljubljani in sicer Bravničarjavo uvertiro za veliki orkester »Kralj Matjaž«, Szy-manowskega HI. simfonijo »Nočna spev« za tenor solo (operni! pevec S>vetozar Ba-novec), mešani zbor in velikii orkester, a po odmoru se bo izvajala veličastna sim. fonija Sfravinskega »Simfonija psalmov« za mešani zbor in veliki orkester. Matij3 Bravničar pravi o svoji! uvertiri naslednje Uvertira >Kra.lj Matjaž« je nastala v istem času kakor »Slavčcus hymnus«, ki je bil že dvakrat javno izvajan v letošnjem letu Skladba je napisana v čistem glasbenem slogu fin ni opisujoča. Podlaga ji je idejna misel: >Ko kralj Matjaž zavladal bo, tudj kmetiču bo bolje šlo.« Občinstvo opozarjamo na ta izreden glasbeni užitek Vsa tri dela so vzeta iz slovanske literature. Szymanowsk,i nam slika v prekrasnih barvah orkestra nočno tišino, Stravinski pa 7 najveličastnejših akordih opeva slavo Najvišjega. Besedilo >Simfonije psalmov« je latinsko in datilra iz 13. stoletja. Napisal ga je perzijski pes.11,;k, ki ZVOČNI KINO IDEAL Film prekrasnih valčkov, Ijubav-nega čara, smeha in zabave $chanrs Strauss v 1pubexni in pesmi MSCHAEL BOHNEN LEE PARRY Greti Theimer — Paul Horbiger Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer. je živel od leta 1207. do 1273. Opozarjamo, da je sedežev vseh vrst dovolj na razpolago. Prodaja danes ves dan v Matični knjigarni; cene od 10 do 40 Din za sedeže; stojišča 7 Din, dičaška po 5 Din Din. Opozarjamo na knj-ižico, kd je izšla za ta koncert. u_ Dva zanimiva filma. V Elitnem kinu Matici bo jutri premiera senzacionalnega filma o življenju enega najzanimivejših osebnosti predvojne carske Rusije: «>Ras-putin, demon žensk«. Film nam predočuje odlomek iz življenja tega moža, ki je bil še na višku svoje moči, ko je takorekoč caroval, in njegov žalostni konec, ko je padel zadet od krogle kneza Jusupova. Zlasti konec je zelo napet in dramatično sijajno izdelan. Glavno vlogo Rasputina predstavlja Conrad Veidt, dalje nastopajo samii prvovrstni filmskj umetniki. Za jutrišnjo premiero se dobe vstopnice v pred-prodaji že danes od 11. do pol 13. — Pre-mieTo »Opasnostj lahkomiselne ljubezni«, izredno poučnega in zelo zanimivega filma z M ari eno Dietrichovo v glavni vlogi, bo igral od jutri dalje ZKD v prostorih Elitnega kina Matice V tem filmu vidimo sliko današnjega lahkomiselnega flirtanja in ljubimkanja ter žalostne posledice takega počenjanja. Film. kj ima poučno tendenco, odvračati mladino od Hjubavnih ekscesov, naj bi si ogledalo sleherno dekle in sleherni mladenič V nedeljo bo predstava ob 11. Film se bo nato predvajal še v ponedeljek in torek, vselej ob 14.15. u_ Združenje trgovcev v Ljubljani vabi člane na predavanje, fci ga bo imel g. dr. Likar, sodnik upravnega sodišča iz Celja, o ugotavljanju davčne osnove za pridob-nino in davek na posloval promet. Predavanje bo v veliko dvorani! Trgovskega doma v sredo 16. t. m. ob 20. Predavanje bo za vsakega trgovca važno in poučno, zato naj se ga vsak udeleži. u_ Pozdravni večer novemu poštnemu direktorju. Ljubljansko poštno telegrafsko in telefonsko osebje priredi v nedeljo 13. t. m. ob pol 20. v veliki dvoran} restavracije »Zvezde« v Ljubljani na čast svojemu novemu šefu dravske poštne direkcije dr. Janku Tavzesu pozdravni večer. Na to proslavo se vljudno vabijo aktivni in upokojena p. t. t. nameščenci drav. banovine. u— Krajevna organizacija JRKD za XI in XII. volišče (dvorski okraj) priporoča svojim članom, da se v čim večjem številu udeleže nagradnega streljanja na dobitke, kj ga priredi bratska krajevna organizacija JRKD v šiški na Martinovo nedeljo 13. t. m. v hotelu »Bellevue«. Streljanje bo od 10. dop do večera. SVENGALI pride 11 u_ Jubilejno zborovanje ljubiteljev športnih psov. V sredo zvečer se je vršil pri Mikliču slavnostni občni zbor Kluba ljubiteljev športnih psov. Poteklo je baš 10 let. odkar je bil ustanovljen ta klub. Občni zbor je vodil predsednik prireditvenega odbora g. Rostan K desetletnici so govorili predsednik _ kluba ;'r Cepuder, tajnik g. Dermota in blagajnik prof. Inž. Premelč. Iz poročil društvenih funkcionarjev posnemamo, da so bili slovenskii lovej pionirji prave kinelegije v naš: dr-živi. Kdorkoli bo hotel objektivno poročati o nastanku in razvoju športne kinelo-gije na ozemlju naše države, bo moral imenovati predvsem ume našega prvega lovca in kinologa dr Ivana Lovrenčiča. Klub je v teku 10 let sodeloval pTi raznih domačih in Inozemskih mednarodnih razstavah psov in dosegel najlepše uspehe. Zanimal se je tudi za vzrejo naše domače pasme, za našega divnega ilirskega od-nosno kraškega ovčarja. Za vzrejo tega psa Ima največ zaslug industrijec g. Fr. Bule z Mirne. Kupil je na šarplanini 6 kraških ovčarjev in z njimi osnoval svojo znano In ponovno z najvišjimi odlikovanji nagrajeno psarno Mirna. Ko se je spomnil predsednik kluba dr. Cepuder umrlih članov, so izrekli klubu iskrene čestitke v imenu kinološkega sa>veza dr. Lovrenčič. v imenu SLD ravnatelj Zupan, v imenu društva ptičarjev g. Urbane ln v imenu društva br ako v. jazbečarjev g. Schuster. Slovnostnemu občnemu zboru je poleg teb zastopnikov prisostvoval tudi zastopnik komandanta divizije kapetan g. Stanoje-vič. Po občnem zboru so se zborovalcl fotografirali, nakar se je razvila prisrčna domača zabava. u_ članski sestanek JRKD za Vodmat bo 15. t. m ob 20. v salonu pr{ »Maoaronč-ku«. Stara pot 1. Dnevni! red: poročila g. župana dr. Dinka Puca in društvenih funkoijonarjev t^r slučajnosti. u_ Preporodovci! Danes bo v društvenem lokalu člansitoi sestanek, na katerem Po predaval akad. Ferjančič Stanko o ra-pallski pogodbi. Za člane udeležba strogo obvezna! Bodite točni! MED. UNIV. Dr, Viktor Kocijančič ORDINIRA OD 14. NOVEMBRA v Škof ji LokL 13266 zaodbo človeka, ki na njem ni niti pege slabosti, zlobe in strahu. Robert Louis Steven-son je v Prigodah Davida Balfourja« napisal čudovito zgodbo takšnega človeka. Za prvim delom »Ugrabljen«, ki je bil malega Davida povedel iz zatišja domače vasi, da aa kakor zviška pahne v neurje najbolj strašnih srečanj in najbolj težkih katastrof, in ki je kakor ena sama himna prijateljstvu in zvestobi, je zdaj Tiskovna zadruga v mojstrskem prevodu Vladimirja Levstika izdala drugi del, »Catriona«, povest o ljubezni dveh mladih src. dveh mladih, ponižanih, preganjanih, v ognju življenja prekaljenih, pa še zmerom otroško božje lepih src. s Prigode Davida Balfour ja« so kronika življenja, ki jo David na svoja stara leta sam piše otrokom za spomin. Prav gotovo je res. Prigode Davida Balfourja« so predvsem knjiga za mlade ljudi. Naj bi Stevenson po nji oblikoval ljudi, kakor je ta David in n jegovi. Poguma, zvestobe in čistega srca — vsega tega je tako malo v današnjih dneh — naj bi se mladi ljudje napili iz nje. Sta- ! ra je povest, ampak napisana je kakor za I naš čas. Prevod Vladimirja Levstika je umetnina. Knjiga se čita, kakor da ni mogla biti napisana v nobenem drugem jeziku, kakor v slovenskem. Li, Mrzel. Nušič v Pra^i. Praško Švandovo gledališče je nedavno uprizorilo znano komedijo Uranislava Nušiča >Sumnjivo lice«. Praška kritika je sprejela to jugoslovensko delo dokaj ugodno. V »Rozpravah Aventina? pravkar čitamo Paulikovo oceno, ki pravi med drugim: »Ta srbski Revizor ima docela domačo intonacijo, karakterji in situacije so zajeti, doživeti in odrsko oblikovani prav po svoje in zares je tako, kakor je dejal avtor o tej svoji igri, ki je 35 let čakala objave: v nji so »besede, ki bi jih mogli še danes reči, da so namreč v birokraciji vsega človeštva, vseh narodov :n ras elementi, ki so vsem skupni.« Pisec hvali tudi izvedbo. Eden najvplivnejših praških kritikov Jindfich Vodak se prav tako ugodno izraža o tem komadu. Ali potrebujete čistilno sredstvo ? Zgodaj zjutra) dosežete normalno lahkotno izčjščenje, vzamete prejšni večer 2—3 dražeje ARTINA. Dobijo se v vseh lekarnah- -^Vsebina škatlice PO Din 8 — zadostuje za 4 do 6 krat. Odobreno od Ministar. soc politike in narodnega zdravja San. oddeL S. Br 12258 od 12. julija 1932. Vsak naročnik »Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! u_ Remčeva »Magda« na delavskem odru »Svobode«. V nedeljo 13. t. m. ob pol 21. uprizori v dvorani Delavske zbornice delavski oder »Svobode« tragedijo slovenskega dekleta, ki je ob enem tragedija vseh deklet, ki morajo Iskati kruha pri tujih ljudeh. Vloge so v dobri rokah, reii-ja Ferda Delaka. Vstopnice po 10, 8, 6 in 4 Din. u_ Sokol I. Tabor bo praznoval leJ.os 25letnico obstoja. V soboto 19 t. m. bo ob 20. slavnostna akademija. Pri slavnostni akademiji bodo sodelovali vsi društveni! telovadni oddelki, godba Sokola I, mešani zbor pevskega društva »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom br. Zorita Prelovca in Slovenska vokalni kvintet. V nedeljo 20. t m. pa bo ob 20 koncert godbe Sokola I 'n po koncertu družabni večer s plesom. Bratje, sestre, 25 let trdega, a us.pešnega dela je že za nami. Kolikokrat smo s strahom zrl! v društveno bodočnost? Snidemo se zopet vsi ob društveni 25 letnici in dokažimo ponovno trdno vez, ki je vedno družila taborsko članstvo. — u— Akademijo priredj društvo »Tabcr« v sobe to 19. t m. ob 20. v veliki dvoran j hotela »Uniona.« Na snor^du bodo mešani pevski zbori, .instrumentalne skladbe, solistično petje, govorilni zbori, recitacija iu deklamm-ije, ki jih bodo izvajali društveni pevski, man do lini stični in dramski odsek. Na akademiij.i bodo nastopili tudi priznani člani kraljeve opere, čisti dobS ček akademije je namenjen nabavi opre. me za prenočišče, ki ga za brezposelne :n revne delavce gradi društvo na Viču. Po-setite to prireditev ter podprite idealna človekoljubna stremljen?'! našega mladega društva. u_ Tisk v Ljubljani. Po podatkih državnega tožilstva izhajajo sedaj v Ljubljani: 3 dnevniki, 30 tednikov, ku izhajajo po 1, 2 do 3 krat na tede.n, ter 108 mesečnikov najrazličnejše vsebine in smeri. Po- | SVENGALI pride! leg znanstvenih in beletristični.h revij izhajajo tudi razna strokovna in organizacijska glasila. Nekateri mesečniki imajo prav nizko naklado in so namenjeni le ožjemu krogu čitatel.iev. Mnogi nosijo doka' nenavadne naslove, taka n. pr. »Lučka z neba« in >Fortun;t Ev angelijska občina izdaja mesečnik >Neues Leben Zadnji čas je b;ilo prijavljenih 5 novih mesečnikov, med drugimi namerava g. Braitko Kreft s 1. decembrom izdajati revijo »Književnost«. Državnemu tožilstvu sta bila dalje prijavljena »Organizacijski vestni.k JRKD za dravsko banovino« in »Vestnik I. delavskega konzumnega društva;<. Mesečnik ^.Gospodar« je prešel v last borznega uradni! k a g. Josipa Kovača. Letos je prenehalo izhajati 10 tednikov in mesečnike.-. u— Ribji trg je bil včeraj dokaij dobro založen s sladkovodnimi jn morskim^ ribami. Cene so bile v splošnem ne i z premen jene in sicer: ščuke žive 20 Din kg mrtve 16 Din. lilpani 40 Din, krapi 20 l>''i iu pečenke ,po S do 10 Din. Precej je bilo na trgu morskih rib, tako tunin p<> 30 Din kg, skombnl 32, bradači 2S Din. Morske sardele so prodajali 16 do 20 Din kg. Na trg je bil prinešen tudii velik sulec, za katerega je ribič zahteval 45 Din. u_ Razni poškodovanci. 12 letni rudarjev sin Ivan Ko.Ierman, doma na Tolstem vrhu pri Vačah, je našel nekje staro patrono, v katero je toliko časa drezal, da mu je eksplodirala v roki. Drobci so zadeli fanta v prsa in ga huje poškodovali. Posestnik Anton Rome iz Volarvelj pri Trebeljevem je nakladal v gozdu na voz hlode. Pr: tem pa mu je eden hlodov padel z voza in udaril Rometa na prsa. Rome je dobil notranje poškodbe. Delavec Ferdinand LIsteneger iz Mojstrane je padel s kolesa in dobil pri padcu prav tako hude notranje poškodbe. Občinsko ubogo, 71 let.no Nežo Slokarje.vo lz Orahovč pri Kamniku je podrl neznan voznik, zaradi! česar le dobila rrecej hude zunanje :n notranje poškodbe. Za-sebnica 62 letna Ana šubljeva iz Podmolnika pri Dobrunjah Je doma padla ln s! poškodovala desD.i^o. V bolnišnico so poleg teh pripeljali tudi 1 leto starega posestnikovega sinčka An-jreja Kalana jz Godešiča prj Stari Loki, ki je padel s peči in si zlomil desno ncjco. u_ Pretepačj izročeni sodišču. Policijska upTava je včeTaj odpravila v preiskovalne zapore deželnega sodišča 6 junakov noža, ki so 6. t. m. ponoči ob vojašnici vojvode Mišiča napadi! mirne pasaute in jih pretepi!. Dva hudo oklana se zdravita v bolnici. u_ Izpred malega senata. Zaradi posku- šenega vloda v stanovanje ge. Franje Kiauitove v Cerkveni ulici je bil Bosanec Milan Va«iljevilč, soboslikarski pomočnic včeraj obsojen na 5 mesecev strogega zapora. Vasiljevič se je 4. septembra prikradel v stanovanje omenjene gospe, kj je bila nekaj minut poprej odšla od doma po opravkih, čez nekaj minut re je vrnila ter je Vasiljev.iča zalotila pri vlomilskem poslu, ko je že basal v žep moževo uro. Vlomilec je pobegnil, toda iia njen krik so pa-santje na cesti! prijeli tatu. Kratka je bila razprava proti Janezu štrumblju, poklicnemu tatu, ki .ie v prostorih Zveze indu-strijcev izmaknil tlnž. šukljetu 150 Di-i vreden dežnik in tajniku dr. Adolru Golja 500 vreden površnik. Bil je takisto obso-jo.n na 5 mesecev strogega zapora. u_ »Preporod« nocoj ne bo ime| piesne vaje ampak jutri. Začetniki bodo Im—U pouk bočno ob pol 2C. Mojster Jenko lio učil nadaljnje nove slike posameznih plesov. Igral bo priljubljeni jazz »Rounv«. Ponovno opozarjamo, da bo vstop dovoMen le proti dijaški leeatimaciji in gostom, uvedenim po članih. u— Kavarna ,ViaBnwn€; je odnesel nekdo predsnočnjim JCiku v^enčku črno zimsko suknjo z bar-žunastim ovratnikom. V zadnjih mesecih je bilo pokradenih v Ljubljana in okolici ler.0 število kolesi, ki so jih tatovi raz pečali, kakor kaže po največ na deželi. Kolesa pridejo zopet v promet predelana tako, da j.in največkrat ui mosoče prepoznati. V zadevi evidence koies bi bilo potrebno vsekakor nekaj ukreniti. V teku tega tedna je bilo samo v Ljubljani dn okolici zavrženih kakih 10 tatvin koles. Iz Celja e— Velik vokalno Instrumentalni koncert priredita Celjsko pevsko in Celjsko gTKiber.o društvo dne 1. decemibra. Na sporedu bo G-riegova »Pokloni tvena koračnica-?, prvi stavek Schubertove simfonije v h-.molu in Sattnerjeva kantata s Soči« za Ef <5a, zbor in orkester. e— Komemoracija v spomin Gortana in "bazoviških žrtev, ki jo bo priredila celjska »Soča«, je na splošno željo preložena ra jutri ob 11. dopoldne. Komemoracija bo v veliki dvorani Narodnega doma. Vablje-r a je vsa narodna javnost, zlasti mladina. e— Opozorilo športnemu občinstvu. Odbor SSK Celja prosi vse svoje prijatelje in pristaše, da bi se pri odločilni nogometni tekmi med mariborskim Rapidom in S5K Celiem, ki se bo pričela ob 14.30 na cel'jsH:i Glaziji, vedlo dostojno. Vsakogar, ki bi se vedel nesportno in nedostojno, bo dal odbor po policiji odstraniti z igrišča. e— Dan miru so včeraj obhajale tudi celjske šole. Ob 11. dopoldne so se vršila v šolah predavanja o miru, nato pa sta s/ediii dve minuti molka. e— V celjski bolnici so umrli: 30-letni delavec v Westnovi tovarni Ivan Zupane iz Greta, 63-letnd občinski revež Gabrijel J t: mernik z Velike Pirešice in 45-letna kuharica Neža Kušakova iz št. Petra. V Celju (Slomškov trg 5) je umrla včeraj 69-letna delavka Marija Vrečarjeva. e— Nesreče. V Petrovčah si je 11-letni rudarjev sin Jasip Mlakar pri padcu zlo-ir '1 d< sno ključnico. 40-letni dninar Fran TJ.-atmk od Sv. Andraža pri Sloveniigrad-cu je padel na neki kamen in si zlomil bibteaico. 23-letnega delavca Albina Va-novšika iz Celja je po nesreči obstrelil neki deček s flobertovko v levo podlakt. 22-letni Janez Drofenik iz Velike Rodne pri Rogaški Slatini, steklarski vajenec v steklarni pri Sv. Križu, si je pri padcu zlomil desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. e— Smrtna žrtev napada. Predvčerajšnjim smo poročali, da so neki fantje v celjskih okolici 6. t. m. zvečer napadli 23-letnega brezposelnega čevljarskega pomočnika Pavla Baumkircherja od št. Ruperta nad Laškim in ga smrtno nevarno poškodovali na glavi. Baumkircherja so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v četrtek podlegel poškodbam. e— Izsledena tatica. V četrtek je bila •v Celju aretirana 26~letma, zaradi tatvin ž - večkrat kaznovana postrežnica Josipina TTuhova ker je na rs Sun svoje gospodinje r ikupila pri nekem mesarju in trgovcu "Novi grobovi Svoji ženi je sledil v grob g. Ivan škerlec, ugledni posestnik in upokojeni upravnik pošte pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Dne 3. t m. je umrla njegova so-jroga gospa Krista v ormoški bolnici in jo jo prepeljali k večnemu počitku v domači kraj. Njena smrt ga je močno potrla i i včeraj je podlegel tudi on v starosti 62 let. Bil je ugleden mož, znan in spoštovan bro preskrbljenih otrok. Od čevljarskega delavca je lepo napredoval v podjetju. S prihranki si je postavil v Bistrici lično hiš eo. kjer je nameraval preživeti jesen življenja, pa je usoda hotela drugače. Predilniškemu mojstru g. Hermanu Mraku v Tržiču je umrl 11-letni sinko edinec Mirko Dobil je drugič angino. %-rh tega se je še prehVadil in posledice so bile ne:zogibne Pogreba se je udeležila v:--a osnovnošolska mladina, ki je vzela na pokopališču od svojega součenca ganljivo fIovo in mu zapela v pozdrav prelepo ža-lestinko Hudo prizadeta roditelja naj se tCaž^a z zavestjo, da je bil njun sinček pri svojih učiteljih in součencih izredno priljubljen. Pokojnm blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaiie! VrpnAr.pIrp noreči!«* vieteoroioSkeoa zavoda v Ljubijari Številke za označbo kraja pomeutJo- 1 čas opazovanja 2 stan>e Barometra 3 temoerarui a. 4 relativna vlaga v % 5 »mer l« brzino vetra, 6 oblačnost 1_10. 7 vrsta padavin. 8 padavine v mm -Temperatura prve številke pomenUo os.1-višio druge nPinfžjo remperaturo 11. novembra Ljubljana 7, 76S.7, 8.0, dO, Wl, 10, S.4 dež; Ljubljana 13, 768.8, 9.0, 90, NWE1, 10; Maribor 7, 768.1, 7.0, 90, mirno, 10, 4.0, dež Zagreb 7, 768.9, 7.0, 90, mirno, 10, 3.0, dež; Keograd 7, 769.0, 7.0, 80, ESE8. 10, _, Sarajevo 7. 768.1. 9.0, 80, E4. 3, 1.0, dež; Skopi je 7, 771.0, 9.0. 90, W2, 10, S r> M t 7. 765.0, 17.0, 90. NW12, 10, 5.0, dež: Jvumbor 7, 765.4, 17.0. 80, ENE4. 10, d.6 dež Eab 7, 764.6, 14.0. 80. WNW6, 10, 4.0 dež; Temperatura: Ljubljana 11.0, 7 0; Maribor 10.0. 7.0, Zagreb 9, 7.0; Beograd 14.0, 6.0; Sarajevo 13 0. 8.0; Skoplje 17.0. 2.0; Split 18.0, 15.0; Kumbor —, 11.0; Ral. _, 12.0. Sonce vzhaja ob 6.51, zahaja ob 15.S6. Luna vzhaja ob 10.16, zahaja oh 5.7, meso, klobase in kruh ter vse te stvari dala nekim znancem. V policijskem dnevniku so ugotovili, da je Duhova letos v maju ukradla v Kočevju blago v vrednosti 400 Din, v Mokronogu pa blago v vrednosti 1.573 Din. Duhovo so izročili okrožnemu sodišču. — V četrtek dopoldne je neznan tat ukradel iz neke veže na Bregu 600 do 700 Din vredno, črno pleekano moško kolo znamke »Nerad«. e— Mestni kino predvaja danes ob 20.30 sijajni zvočni film »Pojoče mesto« s slavnim tenoristom Janom Kiepuro in Brgito Helmovo. Foxov zvočni žumal. Iz Maribora a— Na seji mariborskega občinskega sveta je bila v četrtek zvečer med drugim soglasno odobrena prošnja Pokojninskega zavoda za brezplačen odstop mestnega stavbišča med Frančiškansko, Kopališko in Marijino uilico, da se zgradi velika tri-r.adstropna stanovanjska palača z dve- in trisobnimi stanovanji ter v suterenu z modernim kopališčem, kakršno Maribor občutno pogreša. Odobren je prispevek za mestno policijo za bodoče leto v znesku 415.000 Din ter Mariborskemu Narodnemu gledališču ostanek subvencije v znesku 15 t:soč dinarjev, ki gre na račun prihodnjega leta. V tajni seji je občinski svet ugodno rešil vse prošnje za sprejem v občinsko zvezo ter nekatere personalne zadeve mestnih uslužbencev, župan je poročal o organizacijskem odseku, ki je svoja dela že končal in se bodo preostale zadeve predložile mestnim podjetjem in mestnemu upravnemu odboru do končnoveljavne rešitve. Ukinejo se vsa naturalna in službena stanovanja, stanovanja za stanarino pa dobe iz službenih ozirov magistratni ravnatelj in poleg njega vsi mestni uslužbenci, ki stanujejo v obratih in je njih prisotnost v obratih iz službenih ozirov potrebna. Breziplačna kurjava mestnih uslužbencev se ukine, izvzeti so le šolski sluge. Plin in elektriko pa bodo odslej dobivali mestni uslužbenci po pragmatiki, ki predvideva 50 odstotkov popusta. Ukine se tudi pravilnik o stavbnih dokladah. Obračun mestnega kopališča na Mariborskem c čoku je bil soglasno odobren. Stioški za gradnjo kopališča, nakup otoka s prispevki za elektrifikacijo Kamnice znašajo 5 milijonov 832.511 Din. Glede podaljšanja posestne pravice za grobove se ob od onih posestnikov, ki se ne bi pravočasno javili, zahteval povišek. Mestnim uslužbencem se po službeni pragmatiki stalnost ne bo več dovoljevala. Tudi je bila odklonjena prošnja mestnih uslužbencev glede povračila uslužbenskega davka a— Važno opozorilo hišnim lastnikom in upraviteljem. Mariborsko mestno načelstvo poziva vse hišne posestnike, njihove namestnike (hišne upravitelje) ter hišnike da pred nastopom zime v lastnem interesu iz* praznijo in zapro vrtne in dvoriščne vodo vodne napeljave ter jiih tako obvarujejo poškodb zaradi mraza. Glede hišnih vovodo-vodnih instalacij pa ie iz istega razloga ob nastopu mraza paziti na to, da bodo okna na hodnikih, v k.osetih in v kletnih prostorih zaprta. Jaške z vodomeri je držati vedno v snažnem stanju. a— Predavanje poslanca Spindlerja. Zdru* ženje mariborskega učiteljskega narašbja je uaprosilo poslanca g. Vekosl. Spindkrja za predavanje Gospod poslanec bo preda val danes ob 14. v slavnostni dvoran- učiteljišča v Koroščevi ulici o raznih narodnih problemih. K predavanju so vabljeni tudi dijaki drugih srednjih šol. a— V proslavo obletnice prieetka balkanske vojne bo priredil mariborski pododbor UROR zanimivo predavanje za svoje člane rezervne častnike in bojevnike \ ponedeljek ob 20 v dvorani »Pri zamorcu«. Predaval bo Slan g. Desnioa o »Čudu na Nagoričani«. a— V gospodarsko nadaljevalno šolo v Krčevini bo vpisovanje učenk jutri 13. t. m. od 9. do 10. v zbornici osnovne šole v Kr čevini. Zglasc n-ai 6e tudi mladenke, katere so že vpisane. Pouk je brezplačen, učenke prispevajo samo za prehrano. a— Petrov blagor. Znani mariborski zdravnik g. dr. Jože Sekula, odličen ribič in lovec, je ujel pred nekaj dnevi v Drav) prvega sulca v letošnji sezoni. Smotreno vzgajanje rib;čev in gojenje sulcev po ma rhorkem Ribarskem društvu je začelo roditi prve sadove. a— Ribii trg je bil včeraj skrajno slabo založen. Prodajali so se samo žiivi krapi po 16 Din kg. a— Roparski napad sredi mesta. Ko je hitela predsinoč.ijim obiskati bivša gostilni Jarka Marija Medenova neko prijateljico v Ra::lagovi ulici, jo je med potjo po Cafo- vi ulici na vogalu pri trgovski akademiji nem doma nanadel neki mlajši moški, ji bliskovito iztrgal izpod pazduhe ročno tor bico ter izginil v temi pri Nedogovem dvorišču v Razlaodarstva v stiski, kakor Avstrija. Gospodarstvo Naš izvoz lesa v Italijo in klirinški promet Ko je bik pred tedna sk.enjena v Rimu pogodba o klirinškem plačilnem prometu med našo državo in Italijo, ki je likvidirala neznosno stanje, kakršno je nastopilo po zaponi plačevanja obveznosti nasproti jugo> slovenskim izvoznikom (v pocetku oktobra), se je splošno pričakovalo, da bo trgovinski promet z Italijo zopet ož.vel. Razmere n« lesnem tržišču po uveljavljen ju kiiringa pa nam kažejo, da vlada nadalje popolen zastoj v lzvozu, kar je skoro nerazumljivo, ker se istočasno pojavlja večje povpraševanje od stram italijanskih uvoznikov in ker je blaga pri nas v izobilju Po informacijah, ki smo jih prejeli iz krogov lesnih trgovcev, danes večina naših izvoznikov nima poguma prodati v Italijo blago, ker vlada splošno prepričanje, da bo treba po slabih izkušnjah v kliringu z Avstrijo »■udi na izplačilo terjatev v italijanskem kliringu čakati mesece in mesece. Mnogi izvozniki so prepričani, da prej kakor v še stih do osmih mesecih ni računati z izpla> čiiom. Ta bojazen pa je gotovo edini vzrok, da naši izvozniki ne prodajajo blaga v Italijo. Nezadovoljstvo s kliirin.gom pa vlada tudi na strani italijanskih trgovcev, ki so jim bile od naših izvoznikov celo stornira-ne številne prodajne pogodbe in ki tako rekoč iščejo v Sloveniji trgovca, ki bi jim blago prodal. Vse kaže. da bo ta zmeda med trgovci povzročila za vse slovensko gospodarstvo nepopravljivo škodo, zakaj glavni vir dohodkov Slovenije ostane nadalje les in če ne bomo izvažali lesa. se bodo gospodarske te ."koče v vsei dravski banovini še poostrile. Našim lesnim trgovcem seveda ne moremo zameriti, da gledajo na bodoči razvoj plačilnega prometa z Italijo s precejšnjim pesimizmom, 7takaij zedmje leto jim je p.ri neslo dovolj skrbi in razočaranj baš zaradi tega. ker so bili optimisti Marsikateri izvoznik. ki je orodni svoje blago v Avstrijo. je moral čakati delom« zaradi zakasnelega plačila upnika še bolj pa zaradi tež-koč v kliringu na svoj denar po osem in še več mesecev Naravno, dia se je našemu trgovcu težko odločiti z« nrodaio blaga v Italijo tudi pri vi«j;h cena.b, če raounn 6 taiko zakasnitvi io pHčila. ko mu bančne obresti v tfvn času lahko vzamejo več kakor bi zaslužil. Glede na obupen po'ožaj, ki vlada setdaij na lesnem trgu, je nujno potrebno, da bi Narodna barka ki ima gotovo na razpolago zanesljive podatke, dala naš:m izvoznikom primerna pojasnila o tem. kakšni so izgledi za razvoj klirinškega prometa 2 Italijo. Zdi 6e nam. da na eni strani naši manjši nroducenti in izvozniki ne razumejo ustroja klirinškega prometa, na drugi stra-ni pa vlada tudi med večjimi trgovci in iz-voznik? vse prevelik pesimizem glede funk ci joniran ja tega kliringa. Najprej je treba pribiti dejstvo, d« dolguje naše narodno gospodarstvo italijanskemu prav znatne zneske, zakaj če ne bi bilo tako, ne bi Italija vnela povoda izvajati pritiska na nas, kajti italijanskim me-rodajnim krogom gre predvsem za to, da fe tri stari trgovski dolgovi poravnajo, v principu pa so. kfkor vse kaže, proti kli rinjkemu sistemu ki tudi v najugodnejšem primeru le ovira medsebojno trgovino. Čc bi imeli točne podatke o tem. kako velik so ti trgovski dolgovi nasprot; Italiji in koliko dolgujejo Italijani našim izvoznikom od prej, bi lahko postavili precej zanes Ijivo prognozo, kako se bo razvijal kliirin 3ki promet za prvo dobo. Ti podatki pa so Narodni banki gotovo na razpolago in bil zategadelj Narodna banka /sJo koristila našemu gospodarstvu, če b: jih dala jevnosti na razpolago. Dejstvo, da vsekakor obstoja precejšen saldo starih obveznosti v korist Italije, pa lum mora le podkrepiti upanje, da bo vsaj nekaj mesecev kliring za nove posle v redu funkcijoniral. Princip klirinških pogodb je ta, da se terjatve naših izvoznikov plačujejo iz denarnih sredstev, ki jih polagajo naši uvoznik} na klirinški račun. Slabd izgledi za funkciooniTainje fcliringa z Italijo bi bili za prvo dobo le tedaj, če bi »e stare obveznost; izravnavale. V našem primeru pa obstoja znaten saldo v korist Italije ]n sicer pred vsem v obliki vezanih dinarskih dobro! meti j, ki so nastala iz začasnih vplačil naših uvoznikov italijanskega blaga. Znesek, Astoria< na Bledu (poravnalni uprav. dr. Ivan Dobravec, odvetnik v Radovljici; poravnalni narok pri okr. sodišču v Radovljici 16. decembra, prijavni rok do 10. decembra). — Pred povišanjem carinskega aiija v Avstriji. Kakor poroča »Neues Wiener Tag-blatt«, razmišljajo v avstrijskih vladnih krogih o tem, da bi povišali ažijo pri pobiranju carin, ki bi odgovarjal disažiju šilinga-S tem bi se vse carine povišale za 22 %> in bi bilo ugodeno željam raznih producentov, ki se pritožujejo, da se je glede na delno razvrednotenje šilinsra carinska zaščita zmanjšala. Odpadla bi tudi potreba uvedbe novih uvoznih prepovedi. Borze 11. novembra. Na ljubljanski borzi je deviza London nekoliko popustila. Berlin pa se je dvignil, dočim ostale devize ne kažejo bistvenih sprememb. Dinar noti r a v Curihu nespremenjeno in so zaradi tega tudi premije ostale iste kakor včeraj. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri večjem prometu nadalje dvignila in se ie treovala za kaso po 190, 194 in 196, za november po 195 in 196 in za december po 193 in 195 Od dolarskih papirjev je imelo promet le 7®/o Blairovo posojilo po 34.50. V ostalem so bili še zaključki v 7V* investicijskem posojilu po 43 in 45, v 6% begluških obveznicah po 32 in v delnicah Priv. agrarne banke po 217 — 220. Devi»» Ljubljana. Amsterdam 2311.79 _ 2323.15, Berlin 1366.25—1377.05. Bruselj 798.85 do 802.79, Curib 1108.35—1113.85. London 188.69—190 29. New York ček 5733.25 do 5761.51, Pariz 225.77-226.89. Praga 170.45 do 171.31. trst 294.24—296.64 Zagreb. Amsterdam 2311.79 _ 2323.15, Berlin 1366.25 — 1377.05. Bruselj 79885 do S02.79. London 188.69 - 190.29. Milan 294.24 do 296-64 Newyork kabel 5755.25 _ 5783.51, Newyork ček 5733.25 - 576151. Pariz 225.77 - 226.89. Pra^a 170.45 - 171.31, Cu-rih 1108.35 - 1113.85. Cnrih. Pariz 20 37, London 17-07. Newyork 519.25. Bruselj 72.10. Milan 26.59, Madrid 42.50, Amsterdam 208.575, Berlin 12".45, Stockholm 90.50. Oslo 87, Kobenhavn 89. Sofija 3.74, Praga 15 38. Varšava 58-15. Buka-rešta 3.085. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 194 — 197, za november 192 — 196, za december 194 — 198, 7®/e investicijsko 43 _ 4\ 4V» agrarne 22 _ 24.50, 6°/o bealuške 32 do 33, 7% Blair 34-50 — 34.75. 8"/o Blair 38-41. 7'/» Drž. hipotek, banka 41 — 44; bančne vrednote: Narodna banka 4000 — 4100, Priv. agrarna banka 217 — 220 Beograd. Vojna škoda 193, 191.50 zakljn 7*Vo investicijsko 46 b!.. 4°/o agrarne '24 zaklj., 6% begluške 33.50. 3225 zaklj.. Sn .. Blair 43 bi.. 7°/o Blair 80 zaklj.. 7'/o Drž. hipotek, banka 41 den., Narodna banka 40X) den., Priv. agrarna banka 216, 214 zaklj. Ljubljana. Vojna škoda 190 — 195, 7% investicijsko 43 — 45, 8a'» Blair 42 bl„ 7»/« Blair 34 — 36, Ruše 125 den. Dnnaj. Dunav-Sava-Jadran 13.70, Alpina-Montan. 12.10. Blag ovna tržišča ŽITO + Ljubljanska borza (11. t. m ) Tf»nden--s nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (siov postaja mlevska tarifa, plao-c 30 dneh): baška P ks po 197.50 _ 200-baška. 77/78 kg po 200 _ 202.50- sremskh, 79/80 po 205 — 210; moka (slov postaja): baška »0« po 330 — 335. banatska po 340 do 345: koruza (slovenska postaja, mlevska tarifa): baška. umetno sušena po 117.50 do 120, za november po 122-50 — 125. za december no 125 — 127.50 -f Novosadska blagovna borza (11. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 51 vat:. Pšenica (76 kg): baška, okolica Novi Sad, Sombor. srednjebaška sremska 150 do 152-50; baška potiska 154 — 156. ladja Tisa 155 — 157: ladja Beuej 154 - 156: <_2« 230 — 250; >5s 210 do 220; ?,6« 170 _ 180; >7« 125 _ 135; 85 — 90. Otrobi: baški in sremski 60 — 68: banatski 64 — 66. + Somborska blagovna borza (11. t. m.) Tendenca mirna. Promet 81 vagonov. — Pšenica (76 kg): baška, okol. Sombor 150 do 152.50; gornjebaška 150—152.50: slavonska 145 — 147.50; baška potiska 155—157.50; banatska potiska 152.50—155. Oves: 97.50do 100. Koruza: baška in sremska za december - januar 59 — 61; baška. sremska, sušena, pariteta Šid 71 — 73; pariteta In-njija 74 — 76. Moka: baška in banatska ;0g« in sOgg« 250 — 260; »2« 230 — 240: >5< 210 — 220; »6s 165 — 175; >7« 135 do 145; >8« 85 — 90. Otrobi: 66 — 68. Fižol: baški beli 112 _ 117.50. + Budimpeštanska terininska borza (11. t. m.) Tendenca mlačna. Promet miren. Pšenica: za marc 13-40 — 13.45. za maj 13.33 do 13.39: rž: za marc 7.97 — 8.02; koruza: za maj 8.35 — 8.36. za julij 8.77 _ 8.T9. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20-Sobota, 12.: Zaprto. Nedelja, 13. ob 15.: Srce igračk. Mladinska predstava. Premiera. — Ob 20: Roksi. Izven. Znižane cene. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Robota. 12.: Hlapec Jernej. C. Nedelja. 13. ob 15.: Erika. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Seviliski brivec. Gostuje g. Boris Popov. Izven-★ Iz drame. Premiera otroške igre ?Sree igračk«, katere avtor je g. Pavel Golija. Igra predstavlja nehanje bednesa dečka An-drejčka in zaslepljenost dobrodušnega kneza. ki veruje svojim podložnikom. ki sa iz-daiaio na vseh koncih in krajih. V igro posežejo ob koncu lutke, češ. da so ljudje z živim srcem pogosto brezčutnejši od mrtvega stvora. Vso igrico preveva ljubezen do bednih in ra ljubka poezija. Mladini bo s to igrico gotovo ustreženo in bo pogostokrat napolnila gledališče. Predstava se vrši izven abonmaja. Vstopnice dobite v operni dnevni blagajni in jutri pred predstavo (od pol 15. dalje) v dramskem gledališču. Iz opere. Abonenti reda C imajo za svoj abonma drevi opero >Hlaoec Jernej«. Boris Popov, pevec odličnih kvalitet, bo gostoval v naši operi jutri zvečer kot seviliski brivec. Opozarjamo na predstavo vse prijatelje našega gledališča, predvsem pa na številne prijatelje Borisa Popova, ki si jih ie pridobil v teku svojega delovanja v Liub-ljani. Ponedelikov niegov koncert ie siiaino dokazal, v kako odlični formi ie pevec. Šiviljski brivec g. Pooova ie v vsakem pogledu dovršena kreacija. Veljajo znižane operne cene. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začptfk ob 20 Sobota, 12.: Celjski grofje. C. Nedelja, 13. ob 15.: Dve nevesti. _ Ob 20: Friderika. Ponedeljek. 14.: Zaprto. Torek. 15.: Gospa ministrovka. Premiera. Prva popoldanska predstava bo iutri ob 15. Golarjeva veseloigra >Dve nevesti«, ki se godi na kmetih na Gorenjskem in se ii občinstvo rado vedno znova nasmeje. — Zvečer ob 20. se poje divna Leharieva opereta »Friderika«, ki je gledališče že parkrat napolnila. Iz življenja in sveta Na levi novoizvoljeni predsednik Koosevelt, na desni jrioover Prekrasna igra narave Vulkanski izbruh v Andah — večerne zarje v Afriki Po velikih vulkanskih izbruhih v Andah T ajprilu letošnjega leta so pričakovali, da se bodo ponovili isti nenavadni prizori krvavih večernih zarij kakor ob izbruhu vulkana Krakatava 1882. V Evropi sedaj takšnih pojavov ni bilo, pač pa so poročali o njih iz Južne Afrike. Tamošnji naseljenci so opazovali v juniju veličastno barvno Igro na nebu, ki se je pričenjala po zatonu sonca in je traiala celo uro ali več, ko je na noč. Nebo je gorelo od zapada proti zenitu, »kakor da bi ogromen vulkan izlival ve-letoke plamenečih oblakov preko neba«. Čudno je brlo videti, kako so se skozi to žarenie svetile zvezde, ki so postajale tudi čedalje svetlejše, čim bolj je žarenje popuščalo in se umikalo nočni barvi neba. V Kapskem mestu je opazoval ta po- drugače vladala v teh kraiih že popol- jav vodja tamkajšnje zvezdarne Spencer Jones že 21. aprila. Pričel se je 15 minut po zatonu in je postajal tako izrazit, da so se ljudje telefonično obračali na policijo za informacijo, če ni nastal kje v okolici ogromen požar. Drugi so se obračali na zvezdarno. Jones je takoj domneval, da je bila krvava zarja v zvezi z vulkanskimi izbruhi v Andah, ki so v ozračje stresli ogromne množine pepela. Prizori te vrste so se ponavljali do 14. julija. Tudi c-b jutranjih zarjah je bilo opazovati učinek ognjeniškega delovanja v Južni Ameriki. Pepel, ki so ga tu izbljuvale plame-neče gore, je bil romal nad Afriko z brzino 18 do 20 km na uro. Prof. Piccard je pri svojem zadnjem balonskem poletu naletel v stratosferi na nepričakovano močno gibanje, ki ga je spravil v zvezo z dviganjem pepeln h mas v velike višine. In iz trohnobe se redi življenje Zakaj odpadajo listi z dreves v jeseni Drevesa, tudi v velemestih, se pripravljajo na zimsko spanje. Do pomladi bodo počivala. Tako je dobro. Odsluženi, ove-neli listi pa gredo pot vsega pozemeljske-ga. Tudi to je dobro, kajti če bi ostali, tedaj bi pomenili smrtno nevarnost za drevesa, ki ne bi mogla zdržati na njih nakopičenega snega. Razen tega bi se pod njimi ne mogli razviti popki, iz katerih se bo v naslednji pomladi rodilo novo listov- je- Listi odpadajo vsako jesen in nastajajo znova vsako pomlad — in sledijo tu nekemu pojavu, ki se imenuje v znanstvenem svetu periodiciteta. Za naše kraje obsega ta Deriodiciteta pomlad in jesen, drugod, kakor v tropskih krajih, pa je spet drugače. V deževni dobi se listi razvijejo, v suhi pa odpadejo. Zgodi se da se razvijejo. tudi če se deževna doba zakasni in sledijo tako ritmu, ki je postal dedni življenjski zakon. Za to ni treta tisočletij ali stolefj, zadostujejo že desetletja ali ce'o nekoliko let. da spremeni rastlina s spremembo življenjskih okoliščin svoje navade in ritem. Tako so drevesa, ki so sledila nekoč evropskemu ritmu izmenjave listov, postala v tropih »vedno zelena« drevesa. Ta izraz je v ostalem malo netočen, kajti tudi pri takšnih drevesih venejo in odpadajo listi — bržkone istotako ritmično ■— le da to ni tako vidno zaradi novih zelenih listov, ki nastajajo neprenehoma nad golimi vejami. Tudi iglasto listje naših Iglavcev odrcada kakor navadno listje. Vemo celo. v katerem mesecu odipade pri posameznih iglavcih največ igel. Pri smreki n. pr. v mespcu — maju, ko vsa druga drevesa najbolj poganjajo. Ironija narave! Ironija narave bi se lahko imenovalo tudi odpadanje listov poleti in to nikakor ne samo zavoljo suše. Dejansko odpadajo z dreves v tem letnem času Listi, ki so prvi pognali spomladi in ki so jim poznejši listi na vnanji strani krošnje odvzeli svetlobo. Brez svetlobe pa listi ne morejo vršiti svoje naloge, ki obstoji, kakor znano, v tem, da vdihavajo ogljikovo kislino iz zraka in dajejo tako drevesu hrano in rast. Zaradi nedostajanja svetlobe se jim že v najzgodnejši dobi stvori ob nastavku ločilna plast (med veio in pecljem), ob kateri se potem poleti utrgajo. V mestih so opazovali nenavaden poiav, taJe namreč, da neka drevesa v soseščini električnih cestnih svetilk dalj časa obdrži io svojo listnato obleko nego bolj oddaljena drevesa. Tu je samo večja, količina svetlobe, ki zavira do skrafoosti nastanek ločita e plasti in s tem odpadanje listov. D"uga drevesa pa odvrženo svoje liste v bVžini svetilk tem prej. Tudi to si lahko razložimo. Soomladi so takšna drevesa baš zavolio svetilke prej pognala nego druga dreve?a, zato morajo svoje liste tudi prej izrubiti. Kakor vidimo, nam dajejo drevesa in njihovi listi še do vol i uera.nk. ki Jih bodo morali botaniki rešiti Vsekakor pa vodi not cd mrtvih listov k — novemu življenju! - Horthvjev sin izumitelj Horthviev sin Štefan, k.i je t>o poklicu iniženier ter se je leto dni enudti'1 v Ameriki, kjer bil s Fordovim dovoljenjem zanesle n v njegovih tvornicaih. ie bare izumil moderno napravo za gašenje ognja. Gre 7a gašenje s prahom. Visoke dame v rokokoju Znameniti nemški pisatelj in publicist Štefan Zweig je objavil knjigo o Mariji Antoinetti, ženi kralja Ludovika XVI., v kateri se bavi obširno tudi z vsakdanjimi skrbmi, ki so težile dame tedanje najvišje francoske družbe. Kaj je bila n pr. prva skrb Marije An-toinette, ko se je zjutraj po nekoliko urah spanja zbudila v svojem versailiskem gradu? Porodila iz mesta in dežele? Politični zapletijaji, nove vojne? Niti od daleč! čim se je zbudila, je stopila v njeno sobo v spremstvu prve komornice njena najvišja mojškra, ki je upravljala kraljičino garderobo in ji predložila debel foliant z majhnimi blagovni n: vzorci njenih oblek. Med temi vzorci je bilo treba izbrati tistega, ki ga je kraljica želeia ta dan. In ta izbira je bila dovolj dolga, če pomislimo, da je etiketa predpisovala kraljici vsako sezono 12 novih djžavmh oblačil. 12 fantazijskih 12 ceremonijskih. da niti ne omenimo stotin drugih oblek, kajti pravilo je velelo, da kraljica kot kraljica mode ne sme dvakrat obleči ene in iste obleke. Potem je bilo treba izbrati najmanj tri toalete za ta dan: sprejemno, popoldansko, večerno, jutranje oblačilo, modrce, čipkaste robce. peče. plašče, pasove, rokavice, nogavice, spodnje oblačilo. Po dolgem, zelo dolgem posvetovanju so končno določili primerne kose, ki so jih v knjigi označili z bucikami, in mojškra je odšla z vzorci, da je dala prinesti originale. če je bila toaleta tako važna, ni čuda, da je imela dvorna modistika, mademoiselle Bertin. več vpliva in moči na kraljico nego vsi državni ministri in katerikoli drugi ljudje Po rodu je bila sicer iz najnižjih slojev, samozavestna in precej ordinarna, toda s svojo umetnostjo je dosegla to, kar je bilo prepovedano vsem drugim meščanskim ljudem in kar se ni posrečilo n'ti Voltaireu niti katerimkoli drugim veličinam tistega časa: da ie smela sama v najbolj zabraniene kralničine kabinete. Dvakrat na teden je prihajala s svojimi novimi risbami in ure in ure sta se obe ženski posvetovali o novem modelu, ki naj bi Se za,temnil včerajšnjega. Ni čuda. da je biJa preprosta šivilja kmakt gospodarica nad regimentom šivilj in krojačev in. da so se vse dvorne dame. k? so posnemale kraljico v naiimaniših podrobnostih, pa tudi druge ženslke kar trgale za njeno milost. Marsikatera jo je podkupila s težkimi blatniki, da bi ji ukroiila oblačilo. kakršnega nI nosila nikoli niti kraljica. Nemiri v deželi, vojne. oreoiri v parlamentu, sploh vse op+alo živlienje ni zanimalo teh žena niti trohico tepra. kolikor iih je zan'mala kakšna nova barva, kakšna posebna tumira ali d mira malenkostna novotarija gdč. Bertin. Oničfj ples T>osr>emainia mode ln pretiravanja mode je morala pa? plesati vsaka rfama. ki je »dila kaj nase«. In razum ^Vo je. kar rtfSe neki t.edemi? mož in oče* ■s-dn frar^v-stke še izdale toliko denarja, da bi se osmešile.« »Ponižani in razžaljeni« To je naslov znanega romana Dostojevskega. A ne gre za roman, temveč za tipičen pojav naše dobe, za ljudi, ki se čutijo za vsako malenkost ponižane in razžaljene, kakor tista stara teta, ki zamerljivosti sploh ne more pozabiti. Gre za znan tip psihopatov, nevrotikov. Kako je s tako zvanim »normalnem človekom« (če sploh živi) ? Nu, če se čuti ta po kakšnem človeku res razžaljenega, tedaj je morala biti med njima že prej neka napetost in razžalitev jo je samo sprožila. N. pr., če pride kakšen njegov znanec na dogovorjeno mesto prepozno, je to zelo neprijetno in človeka jezi — a nič več nego to. Razžalitev pa bo to pomenilo šele tedaj, če vidimo za takšnim ravnanjem neko zavestno ponižanje. Med normalnimi ljudmi pa do takšnega sumničenja niti ne pride ali samo prehodno. Nevrotik pa bo za najmanjšo malenkost ves iz sebe, pripravljen na napad in na defenzivo. Za vsako malenkost bc izzval prepir in delal ljudem življenje težko. To je vzrok, da ga običajno ne bomo videli pri kakšnem zdravniku za živčne bolezni, temveč zapletenega v kakšen spor v kakšno pravdo civilne ali kazenskopravne vrste. Nevroza je postala nekakšna kuga naših dmi — in zato bo imel zadnjo besedo v njeni zadevi morda prej sociolog nego medicinec. Podoredsednik Garner Z izvolitvi:o predsednika Roosevelta v Ameriki je bil avtomatično izvoljen za podpredsednika Zedinjenih držav John N?nce Gamer parlamentarec, ki je star že 69 let. Rodom iz Texasa. kjer ie absolviral pravoslovn-e študije, je postal Gamer advokat že v 21. letu. Za seboj ima dolgo politično kariero. L. 1903. je prišel kot zastopnik državice Tex«s v reprezentančno zbornico. pozneje pa trikrat v kongres. Za njegovo smer je značilno deistvo. da ie že o>d nakda.i nasnrotaik Wn:Vstreeta jn špekulacije v kakršnikoli obliki. Ko se začno cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« gren-čice za redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporoča jo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefove« grenčice, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavi janje ter omili dražijivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kdo je bila devica Orleanska? Izročilo trdi, da je bila preprosta pasti ric a m je tudi izvirala od ubožinih staršev. V smislu te legende jo obravnavajo vsi veliki pesniki, kakor Schiller in Bernard Shaw. Voltaire in Anatole France, ki sta raziskovala čudež z ostrim razumom, bi bila seveda bolj zadovoljna z novo hipotezo, ki jo je postavil te dni Jaco:by v časopisu »Mercure de France«. Jacoby trdi z mnogo učenimi dokazi, da je bila Jeana nezakonska hči vojvode Orleanskega in Izabele, torej polsestra in se-strična kralja Krrla VII. Bistven del njegovih dokazovanj za to trditev zavzema negativno dokazovanje, da ni mogla biti pastinca, ker ni n. pr. nikoli sanjarila o časih, ko je pasla črede, šele med neusmiljenim zasliševanjem na svojem procesu je imenovala ime svojih domnevnih staršev. Po drugi strani pa je »čudno«, da so ji izkazovali knežje časti, še preden je storila kaj v slavo francoskega orožja, pridobila si je posebne pravice in je "imela s kraljevskim grbom označeno orožje — to bi dokazovalo, da se je sama zavedala svojega porekla. čudežna legenda okoli njene osebe je bila le sipretna politična intriga. O Jaco>byjevih trditvah se ta čas na Francoskem vneto prepirajo. Izumirajoča romantika Hrib se premika V švicarskem kantonu Glarosu se je zadnje dni začel zopet premikati hrbet 800 m visoke planine Kilchenstock. Premikanje 300.000 kubičnih metrov kamenja je tako ogrožalo naselbino pod hribom, da so se morali prebivalci izseliti. Dolga pot do alko Preden bo Amerika dobila mokri režim, bo trajala najmanj dve leti Mnogo ljudi sklepa, da je z zmago demokratskega predsedniškega kandidata Roosevelta v Amer fci zmagal tudi alkohol. Nekateri si že kar predstavljajo, kako bo v Ameriki v naijbližnji bodočnosti začelo teči vino in žganje tam, kjer je bilo še pred kratkim prepovedano. Stvari pa stojijo drugače. Pot do alkohola bo dolga in težka. Največje težave povzroča Ameriki dejstvo, Ja prohibicija ni bila dekretirana z navadnim zakonom, marveč so jo uvrstili z nekim dodatnim členom (§ 18) naravnost v ameriško ustavo. Na spremembo ustave pa nimata v Ameriki neposrednega vpliva ne prezident ne zvezni parlament Preden se takšna sprememba izvrši, morajo zanjo glasovati tri Četrtine vseh ameriških zveznih držav, t j. 36 od 48 držav. Sele po takšnem sklepu ee sme spremeniti ustava. Poznavalci ameriških razmer sodijo, da bi utegnil v najugodnejšem primeru pasti zakon o prohihic;ji v dveh letih. Novi zvezni parlament Amerike se bo sestal šele de- cembra 1933. Če se bo tam pokazala volja za spremembo ustave, se bo predložil za* devni predlog zveznim državam. Vendar obstoji teoretična možnost, da se še pred tem dovoli točenje in pitje lahkega piva in vina, to pa na ta način, da se določi precej visoka stopnja alkoholnih nijač za neomamljivo. Po takozvanem Volsteadovem zakonu se smatrajo za neomamljive pijače s-mo tiste, ki vsebujejo največ 0.5 odst. alkohola. Zvezni parlament bi to mejo lahko spremenil. V tem primeru bi se dovolila vina do stopinje, ki bi jo določil. Američani izraža io željo, naj bi se proglasile za neomamljive vse pijače do 10 odstotkov alkohola. Tudi v tem primeru pa bodo lahko nagajali privrženci »suhega« režima, kajti pritožili se bodo lahko na vrhovno razsodišče, ki se bo moralo baviti s tem vprašanjem. Vprašanje ukinjenja pro-bibicije v Ameriki torej ni feko lahko in površno, kakor si ga nekateri predstavljajo. Trajnic bo zategadelj dolso, predno bo tako rešeno, da bodo z njim vsi za do* voljni. Bodoči ameriški vnanji minister? Nepričakovano svidenje Iz mesteca Heasona v Kanadi poročajo o čudnem svidenju dveh bratov, ki sta oba iz Avstrije. V lokal tamošnjega brivca je prišel mladenič, da bi se dal obriti. Med pogovorom se je izkazalo, da sta oba iz Avstrije in celo iz istega kraja ter imata tudi skupne znance. Hipoma se je na pol obriti gost dvignil, pogledal mojstru v oči in mu je nato padel okrog vratu. Izkazalo se je, da je bil brivec njegov brat, ki ga je zadnjič videl kot otrok v Avstriji in ga potem dolgo zaman iSkal. Ulica Rue Venire v Parizu se bo po sklepu občinskega sveta porušila, ker daje zavetje jetiki in drugim epidemijam Nevvton Baker, bivši ameriški vojni minister, bo pod Roo-seveltom predvidoma zasedel sedanje mesto vnanjega ministra Stimsona Njemu bodo zaupali denar AL Smith, predsedniški kandidat demokratske stranka v Ameriki pri volitvah pred štirimi leti, bo pod predsedstvom Roosevelta imenovan za državnega tajnika zakladnega ministrstva Iznajdljivi trgovec v neki prometni ulici lyo.nskega predmestja se je te dni primeril dogodek, ki je zbudil splošno pozornost meščanov. Pred izložbenim oknom aeke trgovine z obleka* mi se je ustavili potepuh ter naglo udaril s kamnom v šipo, da se je razsula. Uplenil je obleko ter zbežal z njo neznano kam. Trgovec, ne bodi len, je izrabil ta dogodek za reklamo. Nekaj minut potem, ko je potepuh razbil šipo in ukradel obleko, se je v izložbenem oknu pojavil plakat s sledečo vsebino: »Dokaz za kakovost mojih izdelko!« Neki moški je tvegal življenje in svobodo, da si je pridobil obleko iz moje trgovine. Danes ima vsak kupec pri meni 20 odst. popusta! — Učinek plakata je bil nepričakovano uspešen. Vse se je ustavljalo pred trgovino, drlo v prodajalno in kupovalo obleke s popustom. Policija pa je mislila, da je trgovec nalašč insceniral to reč, zato je uvedla preiskavo pri kateri pa se je pokazalo, da stvar nI namerno inscenirana in da je imel trgovec le veliko prisotnost duha. n*< • v* v« rijani prašiči V švicarskem kantonu Aargauu je pred nekaj dnevi trčil avto, ki je vozil 60 svimg v vozilo, ki je prevažalo več vinskih ,o-dov, napolnjenih z moštom. Pri trčenju je nefei sod počil in curek s'adpe pijače ie brizgnil naravnost med prašiče, ki se ho-češ-nočeš niso mogli ubraniti vinskega soka. Ker je bilo voznlo s prašiči spodaj ioi ob Stranj tesno zaprto, se je v nijih avto nateklo precej mosta, ki so ga prašiči srebali z nepopisno naklado. Posledice sove* da niso izostale. V prašičjem vozilu ie nastal pravcati bakanal, katerega ie bilo konec šele tedaj, ko so zadmje hodite brez truda 'n se izborno počutit«?. C sne so nizke! Pišite po prospekte! Brata NAGTJo. inrlustriia čevliev. ŽIRJ SK Ilir i i-) fnogometna sekcija) I moštvo \'jra j:'tri v Mariboru s SK Zelezničar-je-ri; zbirališče točno ofo 6.45 zjutraj pr<*d glavnim ':olodvorom. Rezerva igra v Kranju s SK Koro-tanom: zbirališče ob 11.45 pr^o Gorenjskim kolodvorom. Sestavi moštva šM objaviieni v »Evropi« in v garderobi Rezerva naj prevzame opremo danes 7>ooo!dne — (Table-tenis) Strogo obvezen s^s*anet" vseh članov in članic v ponedeljek oh v pa—i! j oti n »N« na velesejmu. — Sp-ejemajo se nov» člap: in članice Prijave se sprejemajo vsak dan od lo do 20. na vple«e?mu nav;1ion »V« SK Svoboda fVič) Danes ob 13. sestanek vseh nogometašev Vsak igralec n :j prnese opremo, ki io ima doma V nedeljo se 'gra nriiateliska tf>Vma s SK Svobodo 'Tržič) Postava za Tržič: Taka. Tinček, Korošec. Jankovič. K<>kalj. Laznik. Marinko. Tome ^aidohar. Lavrenčič. Sever J \rSK Snrrfa. V nedeljo prijateljska tekma s SK Bratstvo. Jesenice. Pozivajo se *ile igrale5, da pridejo točno ob 11.30 na glavni kolodvor: VI; i. Novak. Dolinar, V/oblfart. Vrhove 1 in TT, Krašovec, Zu-p;n Ran. Jenko. Novak II. Odhod tečno ob 12 TSK Slovan. Drevi redna odborova seja v lovski sobi gostilne pri »Sokolu«. ŽSK Tfermes. (Table-tenis sekcija). Danes ob sestanek vseh igralcev v posebni sobi Reininghausa zaradi verifikacij. T", inik in blagajnik naj pri nese ta tozadevne don i se. Nogomet v Kranju. 250 nogometno tekmo ie v nedeljo odigral tukajšnji Ko-rotanov srednji napadalec g Zebre Valentin Nastonili so ob tej nriliki »stari« in »m lart!« Pred pričetkom tekme je predsednik K"ro*ana čestital davliencu k redkemu ntbileru in mu izročil skromen sipo-r.in. Tekma sama je bila prav veselega značaja ter je nudila obilo smeha in zabave. S par lepimi goli pa so »steri« pokazali tudi svoje nekdanje znanje. Zmagali so sicer »mladi« z 9 : 3, toda »stari« so mnenja, da zmaga ni bila ravno pošteno pridoblje na. — V nedeljo gostuje ljubljanska Ilirija, ki je dosedaj v Kranju še vedno pokazala .ia j lepšo igro. Pričetek tekme ob 14. Table-tenis. Jug os lov en skd table-tenis ^avea vabi vse klube Dravske banovine, ki imajo ping-pong sekcije, da se včlanijo / J. T T S., ki bo v kratkem razpisal prvenstvo Dravske banovine, ki se bo vršilo v Ljubljani in na katerem bodo imeli pra vico udeležbe samo v savezu včlanjeni klubi in ujih verificirani člani. Prijave je poslati Dooblaščencu saveza g. Griinfeldu Leopoldu v Ljubljani. Masarvkova c. 64. kii bo na to poslal potrebna navodila ter tiskovine V interesu table-tenis sekcij je. da se klubi čimprej včlanijo Dravsko pr venstvo se bo vršilo koncem novembra, državno pa v decembru. dn.h diie-vov samo da bi ti ostab. Saj 90 občine Hidi že preje krile te stroške, in šele 1. aprila 1Q29 je država prevzela vse v svojo režijo. Storita je treba vse. da sodni dnevi še ostanejo. z— Otroško zlobno početje. Na občinski deski so bili v nedeljo ponoči zopet raztrgani nekateri razglasi. Županstvo bo vt?e storilo, da falota izsledi. Iz Novega mesta n_ Diskusijski sestanek dolenjskih zdravnikov. V nedeljo popoldne se je vršil v poslopju banovinske ženske bolnice sestanek dolenjskih zdravnikov, ki je bil sklican na pobudo primarija g. dr M-ilana červinke. Sestanek, ki je bil zelo dobro obiskan in povsem strokovnega značaja, je o tvoril sreskj zdravstveni referent dr. Viktor Gregorič. Govorila sta primarij dr červanka ln sekundario dr. Ludvik Kožuh o otročični vročicl. Dr. Kožuh je demonstriral dva zanimiva primera iz ženske bolnice. Po diskusiij:; se je vršila debata o znanstvenih zadevah. Pred razhodom so udeleženci sklenili, da se bodo vršili s lični sestanki redno vsak teden. n— Zborovanje Kmetske prosvete. V prostorih g. Mataa v Gatnri vas", se je vršil občni zbor Kmetske prosvete za Novo mesto. Predsednik Anton Avsec je v levem govoru pozdravil številne udeležence in nato podal besedo g. dr. Josipu Troštu,, ki je v obsežnem referatu opisni društveno delovanje v preteklem letu in smerniice, ki se jnh je društvo za v bodoče začrtalo Nov,! odbor tvoriijo: predsednik Anton Avsec, podpredsednik pri-maraj d.r. Milan Červinka, tajnik Jože Matko st. Odborniki so giimn azijski ravnatelj Ludvik Vagaja, prof. Janko Jarc, Zaje in Slapničar. Pr.i slučajnostih ie predlagal dr. išna instalacijska dela, toda električna luč še sedaj ni zagorela. Kakor doznavamo, v doglednem čas« še ne moremo upati na luč. Nekaj bi se pa ven« da.r moralo uflereniti, kajti ljudje so za hišna instalaciiftka dela že precej žrtvovali. ŠMARJE PRI JELŠAH. Sokol je priredil 6. Sin 8. t. m. veseloigro »Pred poreko«, ki je občVistvo zelo 7abavale. Igralci so svoje vloge dobro rešili. Upamo, da nam bo dramski odsek kmalu nudil novo predstavo. — 16. t. m. pa priredi Sokol primorski ra-pallski večer Na sporedu bodo recitacije, petje in govor br. BeTceta Vabljeni vsi! — 12. t. m. ob 15. bo ime! prvo sejo pododbor Zveze kulturnih društev za šmarski okraj v Hib ta novi tfosHln.;. §T. VTD NAD LJUBLJANO. Prosvetni odsek Sokola je pričel dramske predstave. V nedeljo 6. t. m je bila vorizoritev Grill-parzerieve želoi^re »Prababica«. Vprizori« tev ie bi'a zadovoli-vm in scenerija in raz-svetliav.o zelo 'epi. Oder se je nonolnoma nroiirprtU ln bo usfreal vsem zahtevam Udeležba ie b'1o orecej slaba V nedeljo 13 t. m ob 19. bo r>onov;tev igre. Pri-wiwi?(i ce na da stars5 ''pml ieiio o+rok e ceboi Ver ni Tvr;rnprr»,q ra o+roVe V rvmed^liok 14 t. m ob ''O bo v Soli seia nrr^svpfnerta (vloeVa SJoko"«. katere naj se r>o1eg od Ko-a tudi vsi igralci in igralke, da se določi program iger Sobota, 12. novembra. LJUBLJANA 12 15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: fas. plošče. — 17: Sa-onski kvintet — 18: Angleščina. — 18.30: Gimnastične vaje. — 19: Poglavje iz sociologije — 19.30- Planine in planinci- — 20: Primorski večer. _ 22: Čas, poročila. — '2;i 15. Salonski kvintet. Nedelja, 13. novembra. LJUBLJANA 9: Smučarska gimnastika. — 9.30: Cerkvena glasba. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Šahovska ura. — 11: Salonski kvintet. — 12: Cas, poročila. — 12.15: Pevski koncert g. Popova. — 15.15: Postanek in razvoj ženskega pokreta. — j5.45: Cvirnov jazz. — 16.30: Martinovanje na Dolenjskem. — 17.30: Plošče. — 20: Francko-va simfonija v B - duru na ploščah. — 20.45: Fantje na vasi- — 21.15: Salonski kvintet — 22: Plošče, salonski kvintet BEOGRAD 12.05: Godba kraljeve garde. — 16: Lahka godba. — 19: Zborovski koncert. — 20: Violina. — 21.10: Ciganska godba. — 21.40: Bosanski večer. _ ZAGREB 11-30: Koncert na ploščah. — 17: Plesna glasba. — 20: Klavirski koncert. — 21.15: Lahka godba. — 22.10: Nadaljevanje koncerta. — PRAGA 19: Koncert iz Beograda. — 19.30: Prenos operete iz Bratislave. — 22.25: Godba na pihala. — BRNO 19: Godba na pihala. — 19 30: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22: Plesna glasba. _ DUNAJ 9.25: Orgle in klavir. — 9.55: Komorna glasba. — 12: Pevska ura. — 12-05: Orkester. — 15.30: Godalni kvartet — 17: Lahka godba. — 19.35: Literaren program. — 20.15: Simfoničen koncert. — 22-30: Lahka glasba. — BERLIN 20.15: Operetni večer. — Godba za ples. — KoNIGSBERG 19: Komorna giasba. — 21.10: Brahmsova proslava. — Godba za ples. — M0HLACKER 19: Godalni kvartet. — 20: Avstrijski večer. — Novo! Edini nožlč, ki brije 4—Škrat, je SO M O" 99 Pošljem vsakomur na brezplačno poskušnjo. Dobite ga: V skladišču Stavra Popovi č, Jovanova 2S, Beograd, g r Cene molim oglasom ženttv* tn dofHatmmfo. rtato besed* Oln 2.— ter enkratna pet-tojbma ta iifro ali ta dafanfe naslova Din 5L-s Oglasi trgovskega m reklamnega enačaja: vsaka beseda Din i.—% Po Din l.— ta besedo se zaračunajo nadalje vel oglasi, ki spadafo pod rubrike •Kam pa kam«., »Auto-moto*, »Kapital*, »V najem*. »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, •Informacije«, aživalie, »Obrt* In »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* te »Zašlo-tek*, če *e * oglasom mmdi zaslužek, oziroma, če te tiče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama iiče tasluika ali tluibe, plača ta vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, kt se zaračunajo po Din L— ta besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din S.— ta iitro aH ta dajanje naslova If Si ostali oglasi godalnega značaja se računajo po 50 par ta vsako besedo Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se taračurutjo po 50 par za vstJco besedo, tnaia Din 3.—. Nafmanfii znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—k tr< oglasih po I Din ta besedo pa Dvrt 15.—, Vse pristojbine za male oglase le plačati pri predati naročila, oziroma hh le vposlati e pismo obeneea t naročilom. Zaslužek Kdor 4 i«« t&sJutka, plača za vsako besedo 50 par; xa 11satov ali Šifro 3 Din. — Kdor • a d i tasiuiek, p« ca »»ako besedo 1 Din, ta dajanj« naslov« ali ta Šifre pa 5 Din. (3) Izurjena šivilja * dobrim okusom, s« priporoča. četni, damam na d'»m. Sv. Petra nasip 49'I mni-3 Po7or! Pozor! Posestniki vrtov! Vsako jesensko in zimsko vrtnarsko delo sprejmem. Rezanje lepotičnega grmičevja, preurejanje vrt"v, im s?*I-oh vsa vrtna.rska de-1». Pomudfce prosim na naslov: Anton ščurk. Ljubljana. Galjea-ica štev. 22. 46546-3 Prevajanje v rasne jeizike. p:?ma. ponudbe. razmnoževanja in preipisovan:a preskrbuie tako; pisarna »Uvi.z«. Tvršo-va (Dunajska) cesta 16/1. 3S3-3 Trg. učenca s primemo šolsko izobrazbo. z vso oskrbo v h;ši ssrejm-e takoj trgovina Jo«ip Pla.vc, Celje. Vrazov trg št. L 46910-44 Dva učenca poštena šn pridna. po mož nosti i dežele, spre Tnejo i Jugos-lovanske S'f'V tovar ne, Ljubljana. Frankor>an-ekti 31. 46745-44 Vsaia oeaeda 50 pa.r. na datani« nat»lovs alj ta Šifro p«, S Din. (1) Prek a je valeč ki zna samostojno dela,ti vse vrste mf-sne izdelke, d«' ri takoj sta*lno mesto, pro*-! plači po diogovoru. P-i.riu.1be na oglas. oddelek »Jutra« pod »Mesarija«. 46933-1 Višjega natakarja treznega, z 10.0CH* I>"n Jam-?ir.-in-e, takoj sprejme 11. Vnok. Zagreb. Krešimirov trg 10, mezanim 7. 40942-1 Kuharico P'WiTT»t«». sprejmem za irirvjSi hotel na Gorenj ekem Pomene ponudbe na «cr'ss. oddelek »Jutra< pod »Kuhairiea 36«. 46S67-1 Uradnico poivilnoma sa moM-ojno v krvigovodstvu ^Kartoteka) ter slovenski 'n nemški \-i-osr>ondeoei. tovarn« jki Gorenjskem. Lastnoroč r.i ponudbe naj stavijo '.e Ze^p^iive ^ vM^t.ne m^ii « f!ii?o navedbo zahtev 'n r"ferenc na oglasni ndd-e !vV *.Tntra« p-id »Nastop po iogovom 1932«. 46799 1 Mesar, pomočnika samostojnega delavca za W'iie*«vanje raznih masn-th izde.'kiw (tnidi inoze Zevn.-fr. mesar — vrši-va cesta 411, nasproti sv. Krištofa. 47014-1 Mesar, pomočnika i;- -id začetnika sr*ejme Srrllgoj. Sv. 3!j v Sfwf.ii-«kih gorie-ah. * 47033- 1 Delovodja - v kamnolomu f« H»ogo<'e b k-cn^esnjo ali o-Vtnim 'istem, dobi stalil,-* Mnž^o. — Pom:Ju>tra« pod »Kamenolemari. 47050-1 Akviziterja f-rffiktinega. s plačo ln provirojo sprejmem z« tj'irb!iano. Ponudbe z re ferenoam n« oglasmj «k »Jutra« pth d. d. 'rgov drva. Bae-ka Topo4a — Dwnaj?ka banovina. — Za »!ii£aj nameStenja na-ioknadTij^mo pnt.ni iro^ak 46689-1 Kmečko dekle ki opravlja vsa dela, išSe izven Lj-.tbijfl.ive slu-ibo pri boJjšilh l'j>u>d'eh. Naslov v ogiasneim odid-clku »Jutra« 4G9GS-2 Prodajalka dobro verziraoia v trgovini meišan« ptToke, ieli se-daiisjo siiižbo premetK-ta v primerno zaf>osl'iW)v. Na-st»ij>i lahko ta.k »j. Naslov v o-glasnem odidelJt« Jutra 46954-2 Služkinjo zmožno meščanske ku.he im vseh gosoodimšskTh del, pridno in pošteno sprejmara ta.koj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46993-1 Prodam trg. toMia}» p» 1 Dia beseda; ta da janje naslova (Ji c* dajanj« naslova aJl t* iifno p« S Din. Otroško posteljo leseno, komipletao, pro-da Rt»m-i«, Karlavškia c. 20/1. 46966-6 Denarno blagajno ^Verthpiim«, 8 f>odnož.no om?.no, prest-o stoječo, poceni prodam. Naslov pove ngiasni oddelek »Jutra«. 49975-6 Peči na žagovino najboljšega sistema ter ja ko trpežne izdeluje in raz pošilja na osemdnevno poskušajo K. Jakelj, Siuvenj gradeč. 41954 6 ] Vsaka Besedo 1 Din: da.io.nj* o»j»Umi alt j u Silno pa 6 Din. (10) Odprt avto šti-risedežen, z majhno porabo bencina, takoj proda Uran. Ljub!ja.na. Mestni trg št. 11. 47042-10 m juri WML 031 Vsaka «ea< rim l Dva, as dajaajs oaaionra ali J'Urtra« pud »Redlka prilika«. 46933-19 Lokal 3. ova aH ta Šifro 3 Din. (22) Za diiaka realne gimnazije iščem stanovanje s tečno hrano, kjer bo imel strogo nad zorstvo. dobro vzgojo io pomoč pri učenju. — Ponudbe na »glasni oddelok »Jutra« pod šifro »Dijak«. 46t>45-22 Študent išče soiparirano sobo z vso oskrbo razen perila, v ceni do 400 Din. Prednost center. Ponudbe n3 oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Za lo. mo-v«miber«. 46990-23 Stanovanja ' Vnuka t*»ehko v drugem nadstropju, išče s 1. decembrom sitramka odraslih. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Točen plačnik 469«. 46981-21/a Enosob. stanovanje iščem. Ponud'be n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam točno«. 47003-21/a Stanovanje Vsaka beaeda 1 Dte; m 4aJaoja aa«to*» al •a Sifr« pa t Dio. (SK) Trisob. stanovanje z vsemi pritekli® ami oddam s 1. februarjem 1932 v Dalmatinovi ulici 3/irT. Porave se v stavbni pisarni na Rimski cesti 2/1. 46963-31 Eno^ob. stanovanje oddam z decembrom majhni in solidni družini. ? čistim pohištvom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 468G5-3! Dvosob. stanovanje « kabinetom, solnčno in krasno, v vsem knmfortpm tor eentrn,!no kur:avo id dam s 15. novembrom v Levstikovi nJioi štev. 25. 46914-31 Dvosob. stanovanie « pritiklinami takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46671-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam mir ni stranki. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 46866-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo i.n pristiklinam' oddam na Miklošičevi ce. stj. Vprašati na Miklošičevi cesti št. 18/1. 46761-21 Enosob. stanovanje s kitihinijo. odda D. Rov-šeik. Kolodvorska ul. 35. 46937-21 Sobo in kuhinjo oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Juitira«. 46691-2 Trisob. stanovanje parketirano, s kopalnico, vrtom in vsemaii priitekli-nami oddam za 1.060 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47009-31 Stanovanje opremljen« sobi« m kuhinje oddam mirni stranki brez otrok v šiški, M ai-gajeva uiica 15. 47013-21 Dvosob. stanovanje z vsemi pritdklinami od dam s 15. novembrom na Tržaški ceetii »ujv. lil/II. 47011-21 Trisob. stanovanje takoj oddam. Naslov pove oglasni odd-alak »Jutra«. 47020-21 V Novem Vodmatu zelo pocemi oddani v novi vili lepo enosobno stanovanje s pritik linami. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4/.H-7-3; E3Z ma i Vsaka beaeda » pmr. i' 1 m dajanj« oaah>va alt | n Mt* a Da. Svetlo, mirno sobo s poseb. vhodom in elek trično razsvetljarvo, v ceni 250—300 Din. išče go spod za *fiik'j-j ali s 15. novembrom. Ponud-be na oglas, oddel-eik »Jutra« pod »Mirna 15«. 47022-23/a Opremljeno sobo po zmerni ceni, v okolici Tvrševe ceste išče kroja ški pomiečniik. Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod šifro »Krojač«. 47018-23/a Dve veliki sobi v pritličju, na cesto, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47000-33/» Vsaka beseda 1 Dic. za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (18) Pozor! Vsi k Rahnetu v Moste kjer je v nedeljo koncert, fina štajerska vina in raz na dobra jedila. Priporu-ča se restavracija Ra-hne. 46771-18 Brežice V nedeljo 13. novembra otvoritev gostilne-prenočišča pri Savi, z martinovanjem. Za 0'bilen poeet se pri po roča C. Luikež. 4)6843 18 V gostilni Reininghaus v nedeljo koncert, Martinova goska, krvavice, pe-čemice, razne ribe in dobra vina. Začetek ob 3. popoldne. 47010-18 s&bdroddy 1 Vsaka fttmtOa 60 par: aa lajanj« aaata«. a« S aa Hfi* 9 Dta. (SO I Opremljeno sobo z 2 .posteljama, blizu kolodvora oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jirtra« 4G972-33 Gospodično po nizki ceni sprejmem v opremljeno sobo sredi mesta. — Naslov v oglasnem oade>'ku -Jutra«. 4697S-28 Boljšo sobo s poseb. vhodiom in električno razsvetljavo, v centru mesta oddn.m. Naslov v oglasnem odd^ku Jutra 46957-23 Opremljeno sobo s strogo separir. vbodom in prazno sobo oddam v vili pod Rožnikom — Večna pot št. 14. Telefon. 46959-28 Sostanovalca sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra« 46970-23 Gospodično prodajalko a.li uradnico, po nizki ceni sprejmem v zračno stanovanje v sredini m^ta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46930-23 Sobo s separatnem vhodom od-daim v rmtim mesta. Naslov pove ogiasni oddelek »Juitra«. 46S20-23 Sostanovalca poceni sprejmem v bližini pošte. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46613-23 Prazno sobo solnč-no. s posebnim vhodom. pa.rkeV.m w ft'ek triko takoj od-iam Na=lov v oglasnem oddelku »Jutra«. "5786 23 Opremljeno sobo velilko, s posebnimi vho-dom iin ei nktrič-no rastavet-Ijaivo oddorn s 1. decembrom v Tavčarjevi ulici. Naslov v oglas.n«n oddelku »Juitra«. 46662-23 Prazno sobo s predsobo, parketom, elektriko ln pTwbnim vbodom, tndi za pisarno, takoj od da.m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46547-23 Lepo prazno sobo parke.tirano, e posebnim vhodom in efe-kt.r. razsvetljavo, skoraj poleg glavne pošte oddam s 1. decem brom solidneimu tn stalne mn gospodn. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47015-23 Sobo strogo separirano in udobno. Koli Evrope ali so dnšča iš{iariranim vbodom poceni oddam. — Istiotam tudi naprodaj harmonika Kamor, Križevniška ulitwe•», ase »•"••'"■ -K '^f ".t. -J,tj* > ' v m Urejuje Davunn Ravljeo. izdaja za kou^utoj > Jutra« Aloil Ribnika t. Za Narodno tiskarno cL cL