UTO XVL, 8TEV. 76
SLOVENSKI
izdaja fasoplsno-založnlSko podjetje SZDL »Nad Usk« — Direktor:	Rudi Janhuba — Odgovorni urednik:	Sergej
Vosu Jak — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica S, telefon 23-522 do 23-525 — Vprava Ljubljana, Tomšičeva 5/II., telefon 23-522 do 23-525 _ oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 5, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — poätnl predal 29 — Tekoči račun Narodne banke 6#l-»T«-16J Mesečna naročnina 200 din
Cano X0 did
Vladimir Lakovič: Majevioa (risba s tušem)
Mladinske delovne akcije-resmčna socialistična šola
naše mladine
Devet let je minilo, odkar so 1. aprila 1946 mladi graditelji zasadili krampe in lopate v bosansko zemljo — pri gradnji železniške proge Brčko—Banovim. Ta mladinska akcija je bila prvi glasnik velikih delovnih zmag mladine Jugoslavije. Začelo se je preusmerjanje sil naše generacije mladih od nalog 'oborožene revolucije k lovim nalogam v novih pogojih — k nalogam graditve domovine. Mladi rod naše države je v novih okoliščinah nadaljeval revbluckmarno vot. naslanjajoč se na tradicije iz narodnoosvobodilne vojne — na junaštvo mladine na fronti in v zaledju-Mladina je prevzela in uresničila veliko obveznosti, kakor so naši doslej največji objekti: železniške proge v dolžini 430 kilometrov, avtomobilska cesta Beograd—Zagreb, velike tovarne. kakor so Tovarna orodnih strojev v Železniku, samotna tovarna v Arandjelovcu ter tovarna parnih kotlov in hidram ličnih strojev v Zagrebu. Mladina je gradila hidrocentralo v Jablanici, Mavrovu. na Vla-sici in v Vinodolu, industrijske objektte v Zenici, Varešu, Go-raždu, železarni Nikšič, valjarni bakra v Sevojnu, v tovarni kablov v Svetozarevu, tek-stilni tovarni v Novem Pazaru, tovarni magnezii.a v Kraljevu in pri mnogih drugih objektih.
1,020.300	mladincev in mladink je pomagalo graditi 70 najrazličnejših objektov petletnega načrta in opravilo je okrog 60 milijonov prostovoljnih delovnih dni. Tudi v Sloveniji so mladinske delovne brigade pomagale pri regulaciji Lijaka in Pesnice, pri gradnji temper-li-varne »Titan« v Kamniku. Nlo-ve Gorice, ceste Celje—Šempeter, študentskega naselja, zadružnih domov in še drugih lo. kalnih objektov-
Mladina v delovnih brigadah je pokazala izredno požrtvovalnost in prizadevanje. Njilwva dela bodo pričala o tem. kako je mladina Jugoslavije pripravljena boriifi se za socializem. 907 delovnUh brigad in 2.603 mladine je bilo odlikovanih z delovnimi in drugimi odlikovanH, 4-569 brigad je bilo proglašenih za udarne in 123.892 mladincev in mladink je prejelo udarniške značke.
Pri delovnih akcijah se je zelo intenzivno razvijalo prosvetno delo■ Okrog 65.000 mladih graditeljev se je naučilo brati in pisati. Posebno pri vaški mladini se je zbuihlo tudi večje zanimanje za šport in kulturo sploh, in tako so postali mladinci v svojih vaseh, med množicami nosilci vsega, česar so se naučili.
V referatu na VI. ktongresn Zveze komunistov Jugoslavije je tov. Tito s temi besedami označil pomen mladinskih delovnih akcij: »Te delovne akcije mladinskih brigad niso samo dale ogrttmen materialen prispevek naši socialistični graditvi, temveč je bii to tudi
prispevek moraVno-politične-mu, ideološkemu in kulturnemu dvigu mladine, ki je pri skupnem delu tudi sama sebe gradila. Sto tisoči mladinq iz vse države, vaška im mestna mladima, mladina iz proizvodnje in šol, so se medsebojno spoznavali, videli razne kraje in prizadevanja naših narodov, ogromne uspehe, enotno mišljenje vseh naših naibdov glede potrebe, da se čim prej izkopljemo iz zaostalosti, in odločnost:. da smo na svojem sami gospodarji. Delo je dobilo tisti pomen, ki mu pripada, — postalo je ponos človeka v novi družbi, potreba človeku, ne pa, kakor je v kapitalistični družbi, — nujno z!h in nekaj, česar se velik del ljudi včasih celo sramuje.«
Skupno življenje mladine iz raznih republik pri delovnin akcijah je mnogo pripomoglo k utrjevanju bratstva in enotnosti naših narodov, pa tudi k seznanjanju mladine izven naše države, ki je prišla, navdahnjena z delovnim poletom naše mladine, tudi osebno na te delovne akcije in. postala naš prijatelj, v svojih deželah pa pozneje tudi propagator prija--teljstva do nove Jugoslavije.
Po vsem tem so bile mladinske delovne akcije resnično socialistična šola naše mladine.
Ko se ob današnjem dnevu spominjamo mladinskih delovnih brigad in velikih mladinskih akcij, lahko trdimo, da so le-te odraz velikega junaštva in patriotizma jugoslovanske mladine itn da so jugoslovanski narodi lahko ponosni na mladi rod.
Daljnosežne konvencije med Jugoslavijo in Italijo
V Rimu so predstavniki jugoslovanske in italijanske vlade podpisali šest važnih gospodarskih sporazumov, od katerih se bodo trije izvajali še pred ratifikacijo — Izjavi Osmima Karabegoviča in italijanskega ministra Martinellija
Rim, 31. marca (Tanjug). Danes so v palači Chigi
slovesno podpisali trgovinske sporazume med Italijo in Jugoslavijo. V imenu jugoslovanske vlade je sporazume podpisal član zveznega izvršnega sveta Osman Karabegovič, v imenu italijanske vlade pa minister za zunanjo trgovino Mario Martinelli. Pri podpisu so bili navzoči zastopniki palače Chigi in vodja italijanske gospodarske delegacije dr. Storoni, od jugoslovanske strani pa veleposlanik v Rimu dr. Gregorič, vodja jugoslovanske gospodarske delegacije veleposlanik doktor Stane Pavlič in člani veleposlaništva.
Diplomatska kronika
Beograd, 31. mar. (Tanjug) Držav, sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je sprejel danes na poslovilni obisk turškega veleposlanika v Jugoslaviji g. Agaha Axela; ki se bo v kratkem vrnil v Turčijo. G. Axela je sprejel na poslovilni obisk tudi državni podsekretar za zunanje zadeve Veljko Mičunovič.
Damask. 31. marca (Tanjug) Jugoslovanski odpravnik poslov v Siriji Miloševič je priredil sinoči slavnostno večerjo na čast članom sirijske parlamentarne delegacije, ki bodo v petek odpotovali v Ju-goslavijo. Na večerji so bili člani delegacije z njihovim vodjem predsednikom sirijskega parlamenta Koudisijem, člani vlade in visoki funkcionarji.
VREME
Vremenska napoved za petek:
Sprva še precej oblačno, vmes v jugozahodni in osrednji Sloveniji še nekaj rahlih snežnih padavin Pozneje bodo nastopile krajevne razjasnitve, zlasti v severni in zahodni Sloveniji. Temperatura ponoči med —7 in 0, na Primorskem do 3. podnevi med o in 4, na Primorskem do 80 C. Burja na Primorskem bo postopno prenehala.
Podpisani so bili naslednji sporazumi in konvencije:
1.	Trgovinski sporazum, ki bo trajal eno leto in predstavljal revizijo sporazumov, veljavnih od 1. 1949. Novi trgovinski sporazum temelji na načelih liberalizacije blagovne zamenjave. Skupna vrednost zamenjave bo znašala 60 milijard lir.
2.	Konvencija o trgovini in plovbi, ki ureja načela, na katerih bodo temeljili trgovinska zamenjava, transport, carine in tarife v zamenjavi med državama. Konvencija bo trajala pet let in se avtomatično podaljša, če jo ena stran ne odpove pravočasno.
3.	Sporazumi o obmejnem prometu, ki urejajo blagovno zamenjavo na obmejnih področjih Trsta in Gorice. Tržaški sporazum obsega blagovni promet med Trstom ter Novo Gorico, Sežano, Koprom in Bujami. Skupna vrednost blagovne zamenjave je določena na okrog 2 milijardi lir na leto na vsaki strani, vezana pa je na blagovne sezname. Za ugodnejši razvoj tega prometa so sklenjene carinske olajšave in odprti posebni računi pri jugoslovanski uvozno - izvozni banki in podružnici Banca d’
Odhod romunske delegacije
Beograd, 31. marca (Tanjug). Davi je iz Beograda odpotovala romunska trgovinska delegacija. Prejšnji teden je v Beogradu sklenila trgovinski in plačilni sporazum z Jugoslavijo v vrednosti nad 6 milijonov dolarjev. Delegacijo je vodil g. Valentin Steriopol. Ob odhodu iz Beograda sta se od romunske delegacije poslovila vodja jugoslovanske delegacije na teh pogajanjih Nikola Čobelič, državni svetnik v zveznem zavodu za gospodarsko planiranje in Vladimir Saj-čič, svetnik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve. Romunsko delegacijo je spremil g. Guina Nicolas, romunski veleposlanik v Beogradu.
Sklepi konference jugoslovanskih in madžarskih železničarjev
Opatija, 31. marca. V Opatiji se je danes nehala konferenca predstavnikov madžarskega ministrstva železnic in generalne direkcije jugoslovanskih železnic. Sklenili so, da bodo za olajšanje odpreme blaga iz madžarske pomorske trgovine čez Reko čimprej izdelali začasne železniške tarife. Pripravila jih bo mešana komisija tarifnih strokovnjakov.
Italia v Trstu. Sporazum o obmejnem prometu v goriškem pasu urejuje promet med Gorico in Vidmom na eni ter Se-šano, Novo Gorico in Tolminom na drugi strani. Višina te zamenjave je določena na dve milijardi mir.
4.	Plačilni sporazum med ItaUjo in Jugoslavijo, ki urejuje računska vprašanja iz blagovne zamenjave po trgovinskih sporazumih. Po tem sporazumu bo odprt brezobrestni manipulativni kredit šest milijard lir.
5.	Protokol o letalskem prometu, ki bo veljal dve leti in pomeni podlago, na kateri bodo sklenjeni aranžmaji med letalskimi podjetji obeh držav. Protokol določa uvedbo redne letalske zveze Milan-Benetke-Zagreb-Beograd in sezonske zveze Rim-Dubrovnik-Beograd.
6.	Sporazum o cestnem prometu za eno leto, ki ureja promet cestnih vozil. Ob podpisu sporazuma sta si obe vladi izročili tudi posebna pisma o železniškem in turističnem prometu. V pismih o železniškem prometu izražata vladi pripravljenost, da bosta najpozneje v šestih mesecih sklicali konferenco prizadetih ustanov ; o oskrbovanju železnic z električno energijo, o železniških tarifah in zgraditvi novih železniških prelazov. V drugem pismu je napovedan razvoj sodelovanja turističnih organizacij v smislu olajšav in zamenjave turistično-propagan-dističnega gradiva.
Podpisane sporazume morajo ratificirati pristojni organi
ga trgovinskega sporazuma, plačilnega sporazuma in sporazuma v obmejnem prometu v goriškem pasu, da bi čimprej prišlo do živahne gospodarske zamenjave.
Po podpisu sporazumov je dal Osman Karabegovič dopisniku
»Tanjuga« naslednjo izjavo:
»Sporazumi, 3d smo jih danes podpisali, *o nedvomno pomemben dogodek v razvoju dobrih sosednih odnošajev med našima državama in pomenijo zanesljivo podlago za razvoj širokega gospodarskega sodelovanja, ki ne obsega samo povečanje blagovne zamenjave. Prepričan sem, to pa je bilo že poudarjeno talko na jugoslovanski kot italijanski strani, da so ti sporazumi v korist obeh držav, in prav zaradi tega lahko pričakujemo, da bodo uresničeni. To pa je tudi namen obeh vlad.
Okoliščina, da obsegajo podpisani sporazumi razen splošne blagovne zamenjave in plačila tudi sodelovanje v cestnem, morskem in letalskem prometu, obmejni blagovni promet in konvencijo o trgovini in plovbi ter druge sporazume, govori za to, da je bilo z njimi odprto široko področje zvez in sodelovanja med našima državama.
Obe vladi in njuni delegaciji sta se zelo trudili, da bi sporazumi odrazili možnosti sedanjega in bodočega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo.
Izraziti smem prepričanje, da bomo danes podpisane sporazume iavajali in da bo to izvajanje odprlo in pokazalo nova načela gospodarskega sodelovanja, ki jih bomo lahko uporabili pri nadaljnjem razvoju naših zvez.
Razen pomena, ki ga imajo za ekonomske zveze med našima državama, dajejo sporazumi tUr di pogoje za dobre sosedne od-nošaje med Italijo in Jugoslavijo nasploh. Glede tega lahko izrazim pripravljenost jugoslovanske vlade, da se bo z vso močjo zavzemal za uresničitev sporazumov, ki smo jih podpi-
Italijanski minister za zunanjo trgovino g. Mario Martinelli je izjavil ob podpisu sporazumov uredniku agencije ANSA:
»Gospodarski krogi naših držav so že dlje opozarjali na to, da bi se morali jugoslovansko-italijanski sporazumi prilagoditi novemu položaju. Treba se je bilo izogniti določeni statičnosti v zamenjavi med obema tržiščema, katerih zemljepisna bližina in med seboj dopolnjujoči se gospodarstvi nudita bodrilne pogoje za plodovito razvijanje medsebojne zamenjave. Zboljšanje političnih zvez med Rimom in Beogradom je omogočilo živahnejše stike«.
Minister Martinelli je nato navedel kratek pregled gospodarske zamenjave med Jugoslavijo in Italijo ter dodal:
»Sporazumi ne zaključujejo dolgih in kočljivih pogajanj, pač pa dajejo temelje za novo in organsko ureditev gospodarskih in pravnih odnošajev med naši-
ma državama, odpirajoč novo obdobje živahnega in plodnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Miselnost, ki preveva danes podpisane sporazume, bo prispevala k naraščanju medsebojnega prometa, katerega so v preteklosti večkrat zavirale neenake možnosti obeh tržišč.«
Rim, 31. marca (Tanjug). Minister za državni proračun Ezio Vannoni je priredil danes slavnostno kosilo na čast člana zveznega izvršnega sveta Osmanu Karabegoviču. Od italijanske strani sta bila na kosilu minister za trgovino Mario Marti-nelli in državni podsekretar v palači Chigi Benvenuti, od jugoslovanske strani pa jugoslovanski veleposlanik v Rimu dr. Pavle Gregorič, dr. Stane Pavlič, vodja jugoslovanske gospodarske delegacije, in člani jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu. Med kosilom sta minister Ezio Vannoni in član zveznega izvršnega sveta Osman Karabegovič izrekla zdravice.
Pomen podpisanih konvencij
obeh držav. Vladi pa sta skle- sali danes, in za nadaljnji ugodnih, da ne bosta čakali na ra- ni razvoj zvez med našima dr-tifikacijo pri izvajanju redne- žavama.«
BEOGRAD, 31. marca (Od našega beograjskega dopisnika).— Gospodarska pogajanja med Jugoslavijo in Italijo v Rimu, ki so se začela 20. januarja, so bila danes zaključena s podpisi, ki sta jih v palači Chiggi dala na gospodarske pogodbe član zveznega izvršnega sveta Osman Karabegovič in italijanski minister za zunanja trgovino g. Mario Martinelli.
Danes zaključeni rimski razgovori so bili druga faza splošnih. jugoslovansko - Italijanskih pogajanj, ki so se začela sredi novembra lani v Beograda. Takrat so bile tarejene vse medsebojne terjatve, kar je odpravilo ovire, ki so ležale na poti plodnega medsebojnega gospodarskega sodelovanja. S sporazumom, doseženim v Beogradu, se je Italija zavezala, da bo v treh letih dala naši državi na razpolago v določenih letnih obrokih 30 milijonov dolarjev, in to predvsem za nakup investicijske opreme in reprodukcijskega blaga v Italiji. Z gospodarskimi pogodbami, podpisanimi danes v Rimu, pa je urejen
Odmev gospodarskih sporazumov v Trstu
Ustanovljena bo trgovinska zbornica za pospeševanje gospodarskega sodelovanja med Trstom in Jugoslavijo — Zaskrbljenost zaradi šovinistične gonje
je s podpisom trgovinskih sporazumov jugoslovanska vlada ponovno dokazala dobro voljo, da sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo utrdi. Hkraii pa z veliko zaskrbljenostjo oipo-
Trst, 31. marca V tržaških gospodarskih krogih so z velikim zadovoljstvom sprejeli vest. da so bili danes dopoldne v Rimu podpisani gospodarski sporazumi med Jugoslavijo in Italijo, ki bodo po besedah italijanskega ministra za zunanjo trgovino odprli vrata »takemu jugoslovan-sko-italijanskemu gospodarskemu sodelovanju, kot ga do sedaj še ni bilo.< V teh kro-
gih so nadalje izrazili upanje, p31')3!®. se je ravno v času, da Tirst ne bo imel koristi sa- ^<>_se je Pr>Prav Ual podpis tr
Poglobitev prijateljstva med Indijo in Jugoslavijo
Iz uradnega poročila o delu indijskega ministrstva za zunanje zadeve v 1.1954
sti, integritete, nenapadalnosti, enakosti, nevmešavanja v notranje zadeve in da ju bo tako v medsebojnih kot v mednarodnih zvezah vodil smoter po mirnem sožitju med drža-
Nev. Delhi, 31. marca (Tanjug). Danes je bilo v Delhiju izdano uradno sporočilo o lanskem delu ministrstva za zunanje zadeve, v katerem je poudarjen močan napredek v utrjevanju prijateljskih zvez med Indijo in Jugoslavijo. V obširnem poglavju o važnih dogodkih v zvezah Indije z Evropo je rečeno med drugim: »Pomemben napredek smo dosegli v poglabljanju prijateljskih zvez z Jugoslavijo, največji uspeh v tem pogledu pa je bil obisk predsednika Tita v Indiji.« Ko navaja nato posamezne dele deklaracije, podpisane v Delhiju, ugotavlja sporočilo, da »sta državnika izrazila mnenje, da se morajo zveze med obema državama še nadalje opirati na načela priznanja suverenosti, neodvisno -
vami!«
Sporočilo omenja tudi razvoj sodelovanja na gospodarskem in kulturnem področju ter navaja obisk jugoslovanskih kmetijskih strokovnjakov v Indiji, šolanje indijskih vojaških zdravnikov v Jugoslaviji, zamenjavo jugoslovanskih in indijskih zdravnikov ter študentov.
Indijsko sporočilo omenja tudi važen napredek v zvezah Indije s Kitajsko, Afaanista-nom, Perzijo, državami jugovzhodne Azije, Vzhodne Evrope in Sovjetsko zveza
mo od regionalnega trgovinskega sporazuma, ki določa blagovno izmenjavo v vrednosti nad 4 milijarde lir, temveč tudi od jugoslovansko-italijan-skega kliringa. Tako pričakujejo, da bodo lahko jugoslovanska podjetja plačala nekatera večja naročila, v tržaških ladjedelnicah ali tovarni strojev tudi po jugoslovansko-ita-lijanskem kliringu. S podpisanimi sporazumi so ustvarjeni še boljši pogoji za kooperacijo med tržaško in jugoslovansko industrijo — poudarjajo v teh krogih.
Kot. se je nadalje zvedelo iz dobro obveščenih gospodarskih krogov, se pripravlja v kratkem ustanovitev tržaške trgovinske zbornice za pospeševanje gospodarskega sodelovanja med Trstom in Jugoslavijo. V tržaških gospodarskih krogih nadalje poudarjajo, da
Pred ratifikacijo sporazuma o Balkanski posvetovalni skupščini
Beograd. 31. marca (Tanjug) /(vedelo se je. da je državni sekretariat za zunanje zadeve poslal zveznemu izvršnemu svetu besedilo sporazuma o u-stanovitvi Balkanske posvetovalne skupščine s prošnjo, naj ga predloži ljudski skupščini v ratifikacijo Sporazum je bil kot je znano, sprejet na kon ferenci ministrov za zunanje zadeve Grčije, Turčije in Jugoslavije konec februarja v Ankari.
go.vinskega sporazuma, razširila na Tržaškem šovinistična gonja, napadi na FLRJ, jugoslovansko delegacijo za obmejni promet v Vidmu ter da se ta gonja še vedno nadaljuje. V teh krogih poudarjajo, da v ozračju razvnemanja šovinistične strasti ni prostora za gospodarsko sodelovanje. Italijanske oblasti v Trstu, ki jih ektremistične sile rinejo na pozicije nespoštovanja sprejetih mednarodnih obveznosti. bi morale z večjo odgovornostjo za posledice bolj realno ocenjevati položaj in računati z razpoloženjem večine prebivalstva, ki je obsodilo tako politiko zaostreva-nja.	S. L.
Obisk naših novinarjev v Egipta
Beograd, 31. marca. — Dne 10 aprila bo odpotovalo v Kadro 10 zastopnikov jugoslovanskih listov, agencij in radijskih postaj. V Egipt bodo odpotovali na povabilo egiptovske viade in bodo ostali tamkaj dva tedna.
Uradno sporočilo o razgovorih italijanskih državnikov v ZDI
Washington, 31. mar. (AFP). Sinoči je bilo objavljeno uradno sporočilo o italijansko-ameriških razgovorih, v katerem ie rečeno, da so italijanska ministra in člani ameriške vlade proučili razne mednarodne probleme Zastopniki obeh vlad so se sporazumeli da bodo razširili sodelovanje med ZDA in Italijo glede miroljubne uporabe atomske energije.
ves kompleks gospodarskih vprašanj med Jugoslavijo in Italijo.
Nova trgovinska pogodba, ki je vsekakor najbolj pomembna med doseženimi sporazumi, določa precejšnjo razširitev dosedanjega blagovnega prometa med Jugoslavijo in Italijo, saj je skupna višina blagovne izmenjave v obe smeri predvidena do vsote 66 milijard lir. To bo seveda vplivalo tako na povečanje italijanskega izvoza v Jugoslavijo, ki se je v letih od 1948 do 1954 gibal od 7 do 11% našega skupnega uvoza, kakor tudi na povečanje našega izvoza, ki se je v istem obdobju gibal od 8 do 13% našega celokupnega izvoza. Najpozitivnejša stran te pogodbe pa je vsekakor to, da določa liberalizacijo jugoslovanskega nvoza v Italijo. Po dosedanji trgovinski pogcd-bi, sklenjeni 1949, je bilo italijansko gospodarstvo namreč v svojih odnosih z Jugoslavijo vezano na uvozna in izvozna dovoljenja italijanske vlade, medtem ko je v Jugoslaviji bil veljaven sistem svobodne blagovne izmenjave. Z novo trgovinsko pogodbo pa ima naša država iste pogoje za trgovino z Italijo, kot jih imajo druge članice Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC), v pogledu katerih je italijanska trgovina liberalizirana skoro stoodstotno. Z ozirom na važnost medsebojnih gospodarskih veš med Jugoslavijo in Italijo je ta liberalizacija bila vsekakor na mestu in bo odstranila celo vrsto težav, ki so jih imeli naši izvozniki v poslovanju z Italijo.
Poleg splošne trgovinske pogodbe so bile danes podpisane tudi pogodbe o lokalni in blagovni izmenjavi med jugoslovanskimi in italijanskimi kraji, ki so gospodarsko navezani drug na drugega, so pa ločeni z mejo. Regionalna tržaška pogodba predvideva blagovno izmenjavo v višini 4 milijarde lir, goriška pogodba pa blagovno izmenjavo v višini 2 milijard lir. V Rimu je bilo tudi sklenjeno, da se naši državi odobri tako imenovani manipulativni kredit v višini 6 milijard lir. Ta kredit, ki je brezobresten, bo olajšal jugoslovanskim gospodarskim organizacijam realizacijo naročil v Italiji.
Sklenitev jugoslovansko-itali-janskih gospodarskih pogodb pomeni vsekakor pomemben korak na področju dobrega sodelovanja med sosednima država-ma-	M. P.
SKLICANJE SEJE ODBORA ZA PRORAČUN REPUBLIŠKEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Predsednika odborov za proračun Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS sklicujeta sejo odborov za ponedeljek 4. aprila 1955 ob 10. url v poslopju Ljudske skupščine v Ljubljani.
Po predlogu dnevnega reda se bodo obravnavale in izdale pritrditve k 1. odloku o začasnem dodatku babicam; 2. odločbi o ustanovitvi Zavoda za farmacijo In kontrolo zdravil: 3 odločbi o ustanovitvi Zavoda za balneolo-gijo; A odloku o Inštitutu za tuberkulozo na Golniku.
Iz tajništva
Ljudske skupščine LH3
Skupščina zvezne industrijske zbornice “
Prisostvovala sta ji tudi Svetozar Vukma-novič in Franc Leskošek
V dvorani Kolarčeve univerze v Beogradu se je pre-' teklo sredo dopoldne zaćela I. letna skupščina Zvezne industrijske zbornice, — Poleg predstavnikov gospodarskih organizacij vseh industrijskih vej v Jugoslaviji so se skupščine udeležili član zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek, predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj in predstavnik zveznega državnega sekretariata za gospodarstvo Ljuba Mijatovič, kakor tudi predstavniki Zvezne gradbene zbornice, Zveze kmetijskih in trgovinskih zbornic, Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje, Narodne banke in drugih gospodarskih ustanov.
imenu izvršnega sveta je ; id ra vil skupščino Zvezne lustrijske zbornice kakor tu-predstavnike delovnih ko-tivov Franc Leskošek. Po-», ko je poudaril važnost inovitve Zvezne industrijske mice, je tov. Leskošek de-da je bilo lansko leto leto nadaljnjega napredka naše in-
dustrije, ki se nadaljuje tudi letos. — Največji del svojega govora je Franc Leskošek posvetil povečanju proizvodnosti dela kot osnovni nalogu
Po govoru Franca Leskoška je generalni sekretar Zvezne industrijske zbornice inženir Zvonko Morič podal resume obširnega poročila upravnega odbora o dosedanjem delu in bodočih nalogah Zvezne industrijske zbornice. Inž. Morič je med drugim poudaril, da bo Zvezna industrijska zbornica v bodoče vedno bolj opravljala regulativne posle v industriji kot celoti in da bo dobila kmalu v pristojnost še vrsto novih funkcij, ki jih imajo trenutno državni organi.
Težišče aktivnosti Zvezne industrijske zbornice v tem letu — kakor je nadalje poudarjeno v poročilu upravnega odbora — bo usmerjeno na povečanje delovne storilnosti in uvajanje ukrepov za stabilizacijo domačega tržišča, kakor tudi rekonstrukcijo zastarelih predelovalnih industrij.
Svetozar Vukmaziović o ukrepih za stabilizacijo gospodarstva
Na skupščini Zvezne industrijske zbornice je govoril tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukma-novič, ki je med drugim dejal:
Stalno večanje industrijske proizvodnje pomeni istočasno tudi povečanje kupne moči našega Prebivalstva. Iz leta v leto beležimo to naraščanje potrošnje na prebivalca. Vendar pri vsem tem lahko vidimo tudi neko določeno anomalijo, določeno nevsklajenost, ki je v tem, da je večanje potrošnje vaškega prebivalstva znatno hitrejše kakor večanje potrošnje mestnega prebivalstva. Z drugimi besedami: večanje standarda na vasi gre hitreje kakor večanje standarda v mestu. Zaradi tega, ker se je povečala potrošna moč na prebivalca, se je lahko industrijska proizvodnja zelo hitro realizirala. Z drugimi besedami: imamo vse znake konjunkture v teh treh zadnjih letih, vendar je treba omeniti, da nosi ta konjunktura s seboj tudi določene negativne pojave. Ti pojavi se včasih zlonamerno tolmačijo kakor da gre tu za neko krizo v. Jugoslaviji. Vendar so nekateri teh pojavov v razdobju tako burnega in ko-njunkturnega razvoja gospodarstva povsem normalni. Normalni so razni debalansi v razvoju posameznih gospodarskih vej, kakor n. pr. v pogledu proizvodnje električne energije.
Naloga naših organov planiranja je prav v tem, da — spremljajoč gospodarski razvoj — pravočasno spoznavajo ta nesorazmerja v gospodarskem razvoju in da jih, kolikor je sploh mogoče, odstranjujejo, da usmerjajo investicijska sredstva v tiste gospodarske veje, ki bodo ublaževale to nesorazmerje, ki je — kakor sem že dejal — zakonit pojav in ki se bo stalno pojavljal tudi v bodoče.
Tak gospodarski razvoj je ustvaril in zaostril vprašanje surovin, zlasti uvoznih surovin in materiala za reprodukcijo. Gospodarstvo še vedno ni razvilo vseh proizvodnih možnosti, vseh naravnih virov, da bi na ta način likvidiralo def.cit v plačilni bilanci in prav zaradi tega bi lahko orientacija izključno samo na proizvodnjo in ne glede po kateri poti, kako bomo prišli do uvoznih surovin, zavlekla gospodarski razvoj. Pripeljala bi do tega, da bi morale posamezne gospodarske veje zniževati svoje kapaoitete, čeprav se povpraševanje po njihovih proizvodih v sami držav: ne bi zmanjšalo, ker bi zaradi pomanjkanja deviz ne mogli nabaviti surovin itd. To pomeni.
da moramo tudi vnaprej, kolikor je sploh mogoče, stremeti k usmerjanju oziroma prilago-jevanju hitrosti razvoja proizvodnje ustvarjanju izvoza.
Naš gospodarski vzpon spremlja tudi naraščanje ravni cen, naraščanje denarnega obtoka, z drugimi besedami, naš gospodarski razvoj spremljajo inflacijski elementi. Da ne bi imeli iluzij, gospodarski vzpon je nemogoč brez določenih inflacijskih momentov. Vprašanje je samo, s katerima sredstvi naj zadržimo v gospodarstvu inflacijski pojav.
Zdaj bi prešel na analizo teh vzrokov in določenih ukrepov, ki jih podvzemamo prav na tem področju, na področju zaustavljanja inflacijskih pojavov v našem gospodarstvu, da pa bi pri tem zagotovili čim hitrejši gospodarska razvoj.
Kadar je govora o inflacijskem pojavu, se navadno govori, da je bil lani velik obseg prehodnih presežkov pri podjetjih, komunah, republikah, ti pa so redno večji, kakor se jih računa po planu, v bilanci bla-govnd-denamih skladov. Takoj za to ugotovitvijo pa se navadno reče: ker so se pojavili tolikšni in tolikšni skladi in ker so večji kupni skladi, kakor blagovni, je treba te kupne sklade zmanjševati. Z drugimi besedami, treba jih je imobilizirati s tržišča, odvzemati podjetjem, komunam in republikam ii^ to še za nazaj. Kje so vzroki ustvarjanja teh skladov? Kolikor smo doslej ugotovili, je eden izmed vzrokov inflacijskih
pojavov v našem gospodarstvu naš devizni sistem. Instrumenti deviznega režima so stimulativno delovali na izvoz: tako na prvi pogled, ker so bila podjetja resnično zainteresirana, ustvariti čim večji izvoz, da raje izvozijo, kakor pa prodajo na domačem tržišču. Na domačem tržišču pa je prišlo do tega, da so prihajala določena podjetja do velikih zaslužkov.
Mislim, da moramo te zadeve absolutno revidirati in mi smo sedanji sistem v tem smislu že revidirali, potrebno pa bo take pomanjkljivosti sistema še nadalje odpravljati.
Potem je Svetozar Vukmamo-vič analiziral odnos industrije in kmetijstva ter vpliv zvišanja cen kmetijskih proizvodov na izvoz ter nadaljeval:
V gospodarski konjunkturi prihaja neobhodno do velikih zaslužkov vasi. Ce pogledamo položaj kmetov v stari Jugoslaviji in sedaj, vidimo, da v stari Jugoslaviji, kjer ni bilo konjunkture, vas ni Imela zaslužka iz gospodarstva. Danes pa prihaja okrog tretjina zaslužka vasi iz gospodarstva, iz industrije, in v kolikor je bujnejši gospodarski razvoj, toliko se zbira na vasi več in več sredstev.
Kot pozitivno dejstvo smatramo, da rasejo kupni fondi na vasi, ker je to osnova za večjo potrošnjo industrijskega . blaga na vasi, s tem pa tudi za razvoj kmetijstva. Vendar pa porast potrošnje ne sme biti na škodo mesta, prelivanja iz mesta na vas, temveč mora biti sorazmerna s povečanjem kupne moči vsega delovnega prebivalstva.
Tretji činitelj, ki vodi do inflacijskega gibanja, so pojavi v industriji. Industrija se krepko usmerja ne na to, da bi prišla do dobičkov na podlagi povečanja delovne proizvodnosti, na podlagi rekonstrukcije, temveč po najlažji poti: s povišanjem cen. Dviganje cen s strani vrste podjetij ustvarja možnosit tudi za druga podjetja, da dvignejo cene. S tem nastaja višja raven cen, obenem pa tudi višji kupni fondi. Jasno je, da bo to dvignilo življenjske stroške in bo zadelo vsakega delovnega človeka v mestu.
Mi pripravljamo ukrepe, ki bodo onemogočili inflacijske pojave, povzročene z dviganjem cen.
Nato je Svetozar Vukmanovič govoril o nekaterih podjetjih, ki — ne vodeč računa o družbenih interesih — zvišujejo cene in ustvarjajo monopol zaradi nemožnosti uvoza določene vrste hlaga (kakor n. pr. cementa).
»Mislim, da je nujno,« je dejal podpredsednik zveznega iz-A vršnega sveta, »obdavčevanje * izrednih dobičkov podjetij in plafoniranje cen določenih artiklov.«
Ob koncu je podpredsednik Vukmanovič govoril o vpraša-
Kakšen bo statut mesta Beograda
Beograd, 31. marca. Podkomisija za izdelavo načrta statuta mesta Beograda in občin, ki pridejo v njegov okvir, je po več mesecih izdelala nov predlog, ki bo v kratkem predložen v razpravo.
Po splošnih načelih tega načrta statuta je Beograd druž-beno-politiena skupnost, ki obsega mesto in neposredno okolico. Kot samoupravna politično—teritorialna enota je Beograd obenem tudi pravna oseba, s čimer je dosežena enotnost elementov krajevnega samoupravljanja, ki so bili že sedaj zastopani v našem sistemu, in novih elementov, ki jih prinaša komunalna ureditev. Splošne določbe tudi pravijo, da skrbi mesto za samoupravljanje proizvajalcev v gospo-
Gmdiija jadranske avtoceste se nadaljuj*»
Od Trsta do Ulcinja je ob morski obali velika razdalja... Od ustja M;me do ustja Bojane, ki predstavljata skrajni meji, znaša zračna razdalja 625 kilometrov, razdalja po kopnem pa 2000 km. Ob morju imamo že zdaj zgrajene stare ceste, v kamnu, saj je vsa naša obala kamnita. Zdaj pa se polagoma uresničuje davna želja, da bi ob morju dobili lepo turistično avtocesto. V štirih, petih letih bomo že lahko govorili o zaključni delovni fazi, morda že o samem zaključku ...
Od Kopra do Pulja ter od Pulja do Reke imamo danes dobro cesto, ki jo je treba urediti le na nekaterih krajših relacijah. Od Brseča v Istri, skozi opatijsko riviero ter preko Reke in Crikvenice Je avtocesta zgotovljena do Senja. Tu teče neprestano po sami obali. Od Senja do Zadra in Šibenika zd'i cesto ttraskajo. na nekaterih mestih celo že delajo. Prav tako tia. področju Šibenika. Tu bo
nosila stroške za gradnjo ši-beniška komuna, ki je že ustanovila podjetje za gradnjo ceste. Na področju Srednje Dalmacije je nekaj delov ceste že gotovih, zlasti na področju Splita in Makarske Prav tako je na področju Dubrovnika že speljana precej dobra asfaltirana cesta ob morju-
Letos je za cestna gradbena dela v Srednji Dalmaciji odobreno 160 milijonov dinarjev Zgradili bodo tudi most čez Cetino pri Omišu. Most čez Krko pri Šibeniku, ki predstavlja posebno težavo, bodo zgradili posebej in s posebnim kreditom. Končan je tudi del ceste od Splita do Trogira, dočim del čez Crnogorsko Primorje prav tako trasirajo
Letos bodo samo. na področju Hrvatske zgradili okrog sto kilometrov' modernega cestišča ob morju, naslednja leta pa bodo zagotovljeni še precej večji krediti.. Ko bo cesta popolnoma gotova, bo imela izreden turistični po-men.
M.B.
darstvu in ^delovnih ljudi v občinah, kakor tudi za samoupravljanje na področju prosvete, kulture itd.
Poseben odstavek je posvečen položaju občin. Glavna značilnost je. da imajo občine širše pristojnosti kakor doslej. Občine n. pr. prevzamejo v celoti v svojo pristojnost zadeve, ki so urejene s pravnimi predpisi. V svoji pristojnosti pa obdrži mesto vse zadeve, ki so urejene s splošnimi upravnimi predpisi in predpisi o pravosodju. Zadeve, ki so urejene z imovinsko—pravnimi predpisi in posebebnimi pred. o gospodarskih podjetjih in obratih. so razdeljene tako, da dobe občine večje pristojnosti. S tem je omogočeno, da opravlja občina samostojno vse posle. ki so zanjo neposrednega interesa na področju kulture, socialne politike, komunalnih in gospodarskih vprašanj. Znaten del statuta je posvečen mestnim organom oblasti. Podrobno je določena pristojnost ljudskih odborov, posebej pa še skupno področje poslov za zbor proizvajalcev in mestni zbor. Predvidene so štiri od-borniške komisije, ki bi bile skupne tako za mestni zbor kakor tudi za zbor proizvajalcev. razen tega pa bi imel zbor proizvajalcev 4 svoje komisije in mestni zbor 3. Nameravano je tudi formiranje 7 svetov, ki bi bili izvršni upravni organi ljudskega odbora. Razdelitev pristojnosti med sveti in administracijo je nameravana tako-da prevzame upravni aparat vse tiste posle, za katere obstojajo precizne zakonske določbe. Na ta način bo svetom olajšano delo, ker jim ne bo treba reševati uprav-nih aktov kakor doslej. Po predlogu statuta ima lahko ljudski odbor kot pomožne u-pravne organe upravne ustanove in inspekcijsko službo Nameravana je ustanovitev 12 raiznih Inspekcijskih organov.
L St
njih kreditov in pooetrovanju merila za dajanje kredita podjetjem, o jamstvih in participaciji podjetij, okrajev ter ljudskih republik in o drugih ukrepih, ki bodo preprečili inflacijske pojave.
Letna skupščina Zvezne industrijske zbornice je končala delo z volitvami novega upravnega odbora in s sprejetjem sklepov o delu tega najmočnejšega združenja gospodarskih organizacij pri nas. Za predsed-
Predlog zakona o leMüki službi
Seja odbora za zdravstvo republiškega zbora Ljudske skupščine LRS
Ljubljana, 31. marca. Danes se je sestal odbor za zdravstvo republiškega zbora ljudske skupščine LRS. Pod predsedstvom predsednika tega zbora Viktorja Avblja so ljudski poslanci razpravljali o predlogu novega zakona o lekarniški službi. V imenu republiškega sveta za zdravstvo, je njegov
kam, ker te navadno niso založene s primemo izbiro kakovostnih zdravil. V prehodnih in končnih določbah ureja zakonski osnutek poslovanje lekarniških postaj.
Z nekaj manjšimi spremembami je odbor v celoti sprejel predloženi osnutek zakona, o katerem bo prihodnji torek
ndka upravnega odbora Zvezne ■sek^®tar Loize Piškur tolmačil razpravljala tudi ljudska skup-
sredstvih skladov. Na podlagi tega predloga se bodo v skladih zbirali dohodki iz okrajnih. mestnih in republiških proračunov. Odbora sta sprejela ta predlog in ga bosta predložila Ljudski skupščini LR6. ki se bo sestala 5. aprila.
Gospodarski odbor republiškega zbora je sprejel z manjšimi spremembami statute trgovinske, gostinske, republiške prometne in kmetijsko — gozdarske zbornice.
industrijske zbornice je bil izvoljen ljudski poslanec Todor Vujasinovič.
Edvard Kardelj sprejel zastopstvo zvezne industrijske zbornice
Beograd, 51, marca Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je
sprejel danes ob prisotnosti člana zvez. izvr. sveta Franca Leskoška zastopstvo zvezne industrijske zbornice z generalnim sekretarjem Zvonkom Moričem na čelu. Delegacija ga je seznanila s sklepi prve letne skupščine zvezne industrijske zbornice in z nekaterimi organizacijskimi zadevami zbornice in strokovnih združenj.
MLO Maribora razpravlja o družbenem planu in proračunu
Maribor, Sl. "marca. Popoldne sta se sestala oba zbora MLO Maribora in na skupni seji začela razpravljati o družbenem planu za 1955. leto in o proračunu MLO. Po poročilu obeh komisij obeh zborov, k! sta proučila predlog, ki ga je sestavil gospodarski svet MLO, je podal predsednik gospodarskega sveta tov. Bole obširen ekspoze, v katerem je orisal osnovne smernice, na katerih je sestavljen družbeni plan in podal podrobno analizb gospodarskega razvoja Maribora. Podrobno je očrtal tudi vse naloge, ki jih določa plan. ter izrazil prepričanje, da bodo ob aktivnem sodelovanju vseh delovnih kolektivov tudi izpolnjene.
predlog novega zakona.
V obrazložitvi predloga novega zakona je navedeno, da v Sloveniji opravlja lekarniško službo 94 lekarn in 15 bolnič-nih lekarn. Lekarniško službo opravljajo po pravilniku o ustanavljanju, organizaciji in delu lekarn in nekaterih poznejših predpisov, ki so pa deloma pomanjkljivi in, ne ustrezajo več današnji stopnji družbenega razvoja in zdravstvene službe. Zato je nastala nujna potreba, da se ta uredi s posebnim zakonom. — Osnutek predloženega zakona pa ureja statut lekarn, tehnične pogoje za ustanavljanje lekarn, organe, poslovanje in notranje ureditve lekarn in nadzorstvo nad njimi. Tako lahko ustanovijo lekarne tudi organizacije in samoupravni zavodi, medtem ko danes takih lekarn še nimamo. Osnutek predvideva tudi bol-nične lekarne in zaloge zdravil v zdravstvenih zavodih. Po osnutku novega zakona pa ne bodo smeli več izdajati zdravil zdravniki iz svojih ročnih le-
ščina LRS na skupni seji obeh zborov.
Delo gospodarskih odborov Ljudske skupščine LBS
Ljubljana, 5i. marca. Gospodarska odbora obeh zborov Ljudske skupščine LRS sta razpravljala včeraj o predlogu zakona o izpremembah in izpopolnitvah zakona o skladih za ureditev vod. ker je zvezni izvršni svet mnenja, da je sedanji republiški zakon, sprejet v marcu 1. 1954, v nasprotju z določbami osnovnega zakona o proračunu. Po republiškem zakonu se sredstva sklada za ureditev vod zbirajo iz prispevkov gospodarskih organizacij, medtem ko morejo po osnovnem zakonu o proračunu obstojati samo oni posebni fondi, ki so določeni z zveznimi zakoni. Na podlagi iega je republiški izvršni svet predlagal Ljudski skupščini LRS. naj v zakonu izpremeni določbe o
Prihod francoskih gledaliških gostov
Drevi ob 22.50, z večernim brzovlakom iz Avstrije prispejo v Ljubljano člani pariškega Thčatre National Populaire, ki bo v soboto in nedeljo gostovalo v ljubljanskem opernem gledališču
Obisk švedskih, norveških, danskih in holad-skih novinarjev
Ljubljana, 31. marca. V
no razpravo, ki bo trajala pozno v noč in se bo jutri nadaljevala.	O.
Po skupni seji sta oba zbora Ljubljano je prispelo 14 novina ločenih sejah začela podrob- narjev iz Švedske, Norveške,
Danske in Holandije, ki bodo kot gosti Turistične zveze Jugoslavije prebili dva tedna v naši državi. Danes so si ogledali kulturne zanimivosti Ljubljane in tovarno »Litostroj«, nato pa jih je sprejel podpredsednik izvršnega sveta Slovenije in predsednik Turistične zveze Jugoslavije dr. Marijan Brecelj. Gostje so popoldne odpotovali v Postojno in Koper.
Pšenica iz ZDA
Reka. 31. marca. V res. luki je devet oceanskih ladij, ki so pripeljale nad 70.000 ton pšenice iz ZDA. Zaradi povečanega dovoza je podjetje »Graneksport« najelo 18 pomožnih ladij jugoslovanske vojne mornarice, ki bodo pomagale .pri pretovarjanju pšenice in razvažanju nekaterih količin v manjše kraje ob jadranski obali V notranjost države odhaja vsak dan po železnici 10 do 12 tisoč ton pšenice manjše količine pa prevažajo po moj-ju.
Nova ladja
Reica, 31. marca. V ladjeuelndcl »3 maj« na Reki so dogradili motorno ladjo »Vipavo« s 735 tonami nosilnosti. To je petnajsta enota iz serije ladij tipa »Drava«r ki jih ta ladjedelnica, gradi za Jadransko svobodno plovbo. Zadnja ladja lz te serije »Sutla« bo v kratkem dograjena. Motorno ladjo »Vipavo« bo Jadranska svobodna plovba uporabljala za prevoz tovora po Sredozemlju. Njena brzina je okoli 10 navtičnih milj na uro.
X. SEJA 0L0 V CELJU
Druga univerzitetna konferenca
Zagreb, 31. marca. V Zagrebu bo od 7. do 9. aprila druga konferenca jugoslovanskih univerz, na kateri bodo razpravljali o izvajanju splošnega zakona o univerzah, o republiških zakonih o univerzah ter statutih univerz in fakultet, o organiziranju znanstvenega dela na univerzah, o dijaških in nekaterih drugih zadevah, ki se tičejo univerz. Konference se bodo udeležili zastopniki univerz, univerzitetnih uprav in Zveze študentov beograjske, zagrebške, ljubljanske, sarajevske in skoplj anske univerze.
Nafta v bližini Zagreba
Zagreb, 31. marca. Sedem krn od središča Zagreba proti Dugem selu so začeli pripravljati montiranje vrtalnih garnitur za nafto. Odprte so že štiri vrtine Računajo, da bo tudi četrta pozitivna,
kaT bo pomenilo, da leži Zagreb lad naitonosnimi sloji. M. B.
Loterija Počitniške zveze Slovenije
Maribor, 31. marca. V soboto popoldne se bodo na Glavnem trgu v Mariboru ob 17. uri zavrteli bobni jugoslovanske državne loterije za II. loterijo Počitniške zveze Slovenije. Mariborski srednješolci zelo marljivo prodajajo srečke, po katerih tudi ljudje radi segajo. Skupno bo 65.687 dobitkov v vrednosti 6 milijonov dinarjev. Zadela bo vsaka tretja srečka. Glavna premija je 500.000 dinarjev, poleg tega pa še dobitki po 200.000 in 140.000 dinarjev. Cisti dobiček je namenjen za pomoč mladini pri njenih počitniških akcijah.	o.
Zima še vedno otepa s svojim repom
Maribor, 31. marca. V sredo In četrtek je v Mariboru in po vsej severni Sloveniji-ves dan snežilo. Pada moker sneg, ki se v dolinah sproti taja, hribi pa so že spet pod belo snežno odejo. Temperatura je padla pod o stopinj in je pritisnil pravcati mraz. Kmetje se boje, da jim bodo pomladanska dela zastala, ker sedaj ne morejo niti orati, čeprav je že čas za «pomladansko setev.	o.
Črnomelj, 31. marca. Davi je začelo v Beli krajini po enodnevnem premoru spet snežiti. Sprva je padal droben suh sneg, k- se je kmalu spremenil v snežni metež, kakršni so navadno le sredi naj hujše zime. Metež je bil posebno močan okrog Gnmošnj Le in Kočevskega Roga, tako da se je pokrajina na mah spremenila v eno samo belo planjavo. Snežna odeja, ki je pokrila pomladansko cvetje, ki ga je sonce v preteklem tednu privabilo v bogatem razcvetju iz zemlje, je bila v zelo kratkem času visoka okrog 15 cm. Kmetje so zaskrbljeni, ker jim novi sneg onemogoča delo na polju.
ZagTeb, 31. marca. Sneg, ki je včeraj zapadel v Liki in Gorskem Kotaru, otežuje cestni promet s Hrvatskim Primorjem jn Dalmacijo. Avtomobilski promet z Reko in Splitom čez Plitvička jezera je bil prekinjen zaradi zametov. Snega je ponekod zapadlo nad 20 cm. Snežilo je tudi v Zagrebu, Sisku in Slavonskem Brodu.
Gospodarski in mladinski kriminal pereč družbeni problem
CELJE, 31. marca. V veliki dvorani Narodnega doma v Celju je bila dopoldne 10. skupna seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO v Celju. Seji so prisostvovali tudi mnogi republiški in zvezni ljudski poslanci.
Po poročilu tajnika OLO tov. Pikla o delu administrativnega aparata ljudskega odbora je o problemih sveta za notranje zadeve poročal njegov predsednik Kamilo Hilbert. Tov. Hilbert je najprej poročal o uspehih in opažanjih kriminalistične službe. Tako so člani tega oddelka lani obravnavali 2021 kaznivih dejanj in med temi 138 primerov kaznivih dejanj zoper družbeno premoženje. V primerjavi z obravnavanimi kaznivimi dejanji v 1. 1953, ko jih je bilo 1869, in ob dejstvu, da so organi kriminalistične službe do
28.	marca letos obravnavali že 532 kaznivih dejanj, je lahko ugotoviti, da so kazniva dejanja na splošno v stalnem porastu. Medtem ko so klasični primeri kaznivih dejanj v upadanju, se zelo širi pestrost gospodarskega kriminala. Kriminalistična služba je v 1. 1953 obravnavala «9 primerov gospodarskega kriminala. Čeprav se absolutna številka primerov gospodarskega kriminala v
1.	1951 zmanjša na 138. pa Je bila škoda, ki Je nastala zaradi tega kriminala, v lanskem letu dosti večja kakor v letu 1953 in Je znašala 44 milijonov dinarjev. V vrsti gospodarskega kriminala predstav, ljajo največji problem zlasti kazniva dejanja zoper nradno dolžnost. Id se kažejo v poneverbah jn podobnem. Tako Je bilo I. 1953 takih kaznivih dejanj 33 (lani «01. v prvih treh mesecih letos pa že 25 primerov. Skoda, povzročena po teh dejanjih v lanskem letu. je znašala 27 milijonov dinarjev. Značilno je. da nastopajo kot obtoženci v prvi vrsta člani vodil-
nega osebja delovnih kolektivov, kakor tudi to, da ima ta kriminal najboljše pogoje za procvlt v kolektivih, kjer delavsko upravljanje ni doseglo zaželenih rezultatov. Poleg tega kolektivi kažejo kaj malo prizadevanja, da bi s civilnimi pravdami sprožili odškodninske zahtevke, dejanski položaj obtožencev pa kaže, da niso zakrivili kaznivih dejanj zaradi slabega gmotnega stanja, marveč bolj zaradi pomanjkanja socialistične zavesti.
Kriminalistična služba je lani obravnavala 139 primerov kaznivih dejanj mladoletnikov. Vsa obravnavana kazniva dejanja so imela svoj začetek v neurejenih družinskih razmerah, v alkoholu, deloma pa tudi v tem, ker družbene organizacije niso posvečale dovolj pozornosti vključevanju mladib ljudi v svoje vrste.
Sodnika za prekrške sta lani obravnavala 623# zadev (1. 1953 — 8106), med katerimi so na prvem mestu prekrški zoper javni red in mir.
V	ostalem delu poročila Je tov. Hilbert še sporočil, da so lani zastopniki delovnih kolektivov celtslrega okraja opravili kar 100 službenih potovanj v Inozemstvo, med temi mnogo neupravičenih.
Podobno kakor poročilo o delu administrativnega aparata OLO, ki ni sprožilo niti besede razprave. Je bila tudi razprava o poročilo tov. Hilberta zelo skromna, da celo preskromna. Zlasti Je čudna ugotovitev. da člani zbora proizvajalcev niso Imeli ničesar povedati na račun gospodarskega kriminala čeprav Je problematika okoli tega zla tako obširna, da zahteva od delovnih kolektivov več pozornosti. kontrole in vzgoje.
V	nadalievanin sele so člani obeh zborov OLO med drugim potrdili višino oskrbnine v celjski bolnišnici, ki znaša 1060 din
na dan. Po potrditvi zaključnega računa OLO za 1. 1953 pa je ljudski odbor sprejel še odlok o ustanovitvi zdravstvenega zavoda zdravilišča Rogaška Slatina ter enakega zavoda zdravilišča Dobrna.	M.	B.
Brez komentarja
Iz propagandnega oddelka novega slovenskega filma »Krvava reka«, ki ga režira Franti-šek Cap, smo sprejeli nekaj informativnega materiala, iz katerega objavljamo naslednje vrstice:
Kar zadeva spremembe, jih je v glavnem doživela le lista nastopajočih igralcev.
Vlogo brodarja, za katero je bil sprva predviden Lojze Rozman, so pozneje dodelili srbskemu igralcu Severinu Bjeli-ču, Rozman pa je prevzel vlogo kmeta. Zakaj se je to zgodilo? Predvsem — kot pravimo — zaradi boljše »štimun-ge« in še česa drugega.
Režiser je že v »Vesni« pokazal nagnjenje k temu, da filma ne bi lokaliziral sdmo na Ljubljano, ampak mu je hotel dati s tem, da: bi v njem uporabil več dialektov (da bi n. pr. Samo govoril ljubljanskega, Sandi pa mariborskega) širši, nekako slovenski poudarek. Toda mnogi se s tem niso strinjali, zato je ostalo samo pri ljubljanskem.
Pri »Krvavi reki« pa je to ' izvedel in še v večjem obsegu. Dal je n. pr. Potokarju vlogo brodarja zato, ker popolnoma obvlada dolenjsko narečje. S tem je podprl vtis, da se dejanje v resnici dogaja na Dolenjskem, obenem pa razširil, če to lahko imenujemo tako, domovinsko pravico filma na precejšen del Slovenije. Šel pa je še malo dalje. Ker so po okupaciji ostali na našem ozemlju mnogi častniki jugoslovanske kraljevske vojske, je vpletel v zgodbo tudi enega izmed njih, ter mu dal ilegalno obleko drvarja Zato je hotel za vlogo drvarja dobiti človeka, bi bi imel vse ustrezajoče lastnosti, tako jezikovne, -kot tip...flašel ga je v filmu »Ešalon dr. M.«« — Severina Bijeliča. Njegov »drvar« govori čisto poseben dialekt, s slovenščino pomešano srbohrvaščino. S tem je dobil film nekak vsejugoslovanski poudarek in s to drobno fineso opomnil, da so v narodnoosvobodilni vojni sodelovali tudi stali jugoslovanski narodi. Pa še nekaj dokazuje to: da režiser František Čap filma ne režira le mehanično, samo zato, da bi bil »en film« več«, ampak da je tudi s srcem pri svojem delu.
DEVIZNI TEČAJI
Na red n etn sestanku so bili dne
29.	marca 1955 zaključki po naslednjih tečajih:
US 3.510, 3.506.15, 3.505.79, 1.0S8.60; Lstg —, 9.59S.17, S.536.17, 1.042.40;
. DM —, 95.800.68, 95.800.24, 1.240.20; Sfrs 76.GOO, 75.300, 76.000, 1.007.78; Lit 411, 410.15, 423.92, 783.17- Avstr. 2.520, 2.501.19, 2.520.84, 740.28- Grč. —, 1.137.74, 1.135, 278.33; Turč. —, 644.96, 641, 113.67; Izr. —,	679.96,
680. 126.67.
Opomba: številke pomenijo: 1. tečaj v Ljubljani, 2. prednodni srednji tečaj FLRJ, 3. srednji tečaj FLRJ, 4. ažio v %.
Situacija: Promet majhen, edino večji' zaključki so bili sklenjeni v italijanskih lirah. Poleg italijanskih. ameriških dolarjev in avstrijskih obračunskih dolarjev je Narodna banka prodajala tudi 11.095 turških obrač. dolarjev, za katere pa ni bilo nobenega povpraševanja in so ostali neprodani. Mnogo več je povpraševanja po čvrstih devizah, katerih tečaji so še stalno v porastu. Prav tako je še vedno veliko zanimanje 'uvoznih podjetij za italijanske lire. avstrijske in izraelske obrač. dolarje. Na deviznem obračunskem mestu v Ljubljani so poleg Narodne banke prodajali devize tudi podjetja Intertrans — Ljubljana in v manjših zneskih razna tu risti čn o - gostinska pod j etj a iz Kopra in Portoroža.
Obvestilo svojcem talcev in padlih borcev NOV!
20. februarja In 9. marca t. 1. smo preko dnevnega časopisja pozvali svojce padlih borcev v NOV in talcev, da nam javijo točne priimke in imena, ter letnice rojstva in smrti vseh, ki so pokopani na ljubljanskem pokopališču. Ker nam nekateri še do danes niso sporočili zahtevanih podatkov, ki pa so nam nujno potrebni v zvezi z preureditvijo grobišča talcev in v NOV padlih borcev, ponovno naprošamo prizadete, da to store takoj, sicer ne bomo mogli jamčiti za točnost napisov na nagrobnikih. Istočasno obveščamo vse svojce na omenjenem mestu pokopanih borcev in talcev, da bomo že v prihodnjih dneh pričeli z deli na preurejevanju navedenega grobišča.
Ker bodo najpreje odstranjene dosedanje napisne plošče in okviri, sporočamo zainteresiranim svojcem, da *iaj omenjene stvari bodisi čimpreje dvignejo, ali pa nam sporoče, da njih plošče, okvire ali robnike po potrebi eventualno lahko tudi uporabijo pri preurejevanju.
Svojci, ki želijo, da se jim te stvari vrnejo, naj se takoj zglase na Upravi pokopališča, najpozneje pa do 15. aprila t 1.
Poleg tega pozivamo svojce padlih borcev in talcev, ki pa so pokopani na drugih mefftih ljubljanskega pokopališča, a žele, da bi njih posmrtne ostanke sedaj ali kasneje prekopali in prenesli na to skupno grobišče v NOV padlih borcev in talcev, da nam to prav tako čimpreje sporoče na naslov:
Okrajni odbor Zveze borcev NOV, Ljubljana, Resljeva cesta št. 9/II, soba 23, telefon 36-062.
IZUSKO-XFBUKI KOMFEBDTCI
enu prebivalcev
NOVICE V SLIK!
2e drugič se je v zadnjih štirinajstih dneh sestal izvršni na-donalni odbor britanske laburistične stranke, da bi razpravljal o primeru vodje levega krila stranke Aneurina Bevana. Izvrsni odbor je na svoji seji proučil poročilo ožjega osemčlanskega odbora in Bevanovo izjavo; na podlagi le-teh je izvršni odbor ugotovil, da je bil sklep o Bevanovi izključitvi iz laburistične parlamentarne skupine popolnoma upravičen, hkrati pa je odločil, da bevor, 'se dalje ostane član stran-ke.
Iz poročila ožjega odbora, ki je »preiskoval* Bevanovo zadevo, je razvidno, da je Bevan dal izjavo, v kateri zatrjuje, da pri njegovem nastopu v Spodnjem domu nikakor ni 'slo za kakšne razlike v političnih stališčih in da tud: ni nameraval ogražati Attle-eio v njegovem svojstvu voditelj laburistične stranke. »Če so moje izjave tolmačili v tem smislu,« izjavlja Bevan, >tedaj to odkritosrčno obžalujem in se Attle-cju opravičujem za neprijetnosti, k: bi mu ji bil utegnil nakopa-ti.»
Nedvomno je na odločitev izvršnega odbora, da Bevana ne bo* do izključili iz stranke, precej vplivalo Attleejez/o pomirjevalno stališče. Pač pa je nacionalni izvršni odbor na svoji seji sklenil, da bo v prihodnje proti vsakomur, ki bi kršil strankino disciplino, nastopil z vso ostrostjo; hkrati meni izvršni odbor, da se mo-raio vse organizacije laburističnega gibanja trdno združiti v odločni volji, da si pri prihodnjik splošnih volitvah v britanski par-liment priborijo zmago.
Ostane še odprto vprašanje, kdaj se bo Bevan lahko vrnil v laburistično parlamentarno skupino. Po tradicijah, ki veljajo v laburistični stranki, lahko pobudo za to da tudi sam; verjetno pa bo mirjih nekaj časa, preden ga bodo spet sprejeli, kajti zagotovila, ki jih je dal Bevan ožjemu odboru, da želi pod Attlee j evim vodstvom koristiti laburističnemu gubanju in da bo izpolnjeval vse dolžnosti do stranke, se morajo vsekakor pokazati tudi v dejanjih.
Francoski ministrski predsednik Edgar Eaure je bil zadnje dni precej v škripcih, kajti v narodni skupščin; si je moral priboriti izglasovanje o posebnih pooblastilih glede nekaterih gospodarskih ir. socialnih reform, brez katerih bi vlada težko mogla uresničiti program, ki si ga je zastavila, ko je bila prevzela oblast.
Francoska narodna skupščina je z večino 65 glasov dejansko odo-brila Faureu pooblastila, ki jih je želel imeti, in s tem dala vladi nekakšno zaupnico. V pariških peptičnih krogih gledajo v tem znamenje, da se je položaj vladne večine v francoskem parlamentu nekoliko utrdil, vendar pa ome-
nj.ro, da je podobna pooblastila dobil pred šestimi meseci tudi bivši predsednik francoske vlade Mendes-France, ki pa je v narodni skupščini vendarle kmalu zatem pogorel.
Iz zadrege, v kakršno je spravilo Faurea poujadovsko proti-davčno gibanje malih trgovcev in obrtnikov, se je F aure zdaj izmazal tako, da so črtali člen 33 finančnega zakona, v katerega so se Poujade in njegovi pristaši najbolj zaletavali in ki je grozil s kaznijo vsem, ki ne bi hoteli plačati davkov. S tem sicer vprasa-nje francoskega davčnega sistema še ni rešeno, prav tako pa tudi ne še cela vrsta drugih perečih vprašanj. Po pooblastilih, ki jih je zdaj dobil Faure, se bo morala francoska vlada z vso resnostjo lotiti mnogih vprašanj in nemara doseči tudi spremembo ustave, v čemer mnogi Francozi gledajo edino učinkovito sredstvo za ozdravljenje francoskega političnega 'm gospodarskega žktlje-
Vamostni svet 02N, ki je proučil izraelsko-egiptovski spor zaradi spopadov na obmejni demarkacijski črti, je na svojem zasedanju obsodil Izrael zaradi napada na egiptovsko ozemlje pri Gazi. Varnostni svet je nato soglasno sprejel resolucijo, ki so jo bile predložile tri zahodne velesile, ZDA. Velika Britanija^ in Francija. Resolucija poziva izraelsko in egiptovsko vlado, naj najtesneje sodelujeta s šefom komisije za nadzorstvo nad premirjem generalom Burnsom in naj v prihodnje skrbita, da ne bo prišlo na iz raelsko- egiptovski meji do novih incidentov.
V debati, ki je bila na seji Varnostnega sveta pred sprejemom resolucije treh zahodnih velesil, je britanski delegat Dirom poudaril, da »ni dovolj samo obsoditi represalije na meji med Izraelom bt Egiptom, marveč odstraniti tudi njihove vzroke«. Sovjetski delegat je sicer prav tako podprl resolucijo zahodnih držav, pri tem pa je izjavil, da so napetosti na Srednjem vzhodu »krive države, ki sr prizadevajo spraviti še druge države v vojaške Moke Z napadalnimi cilji».
S sprejemom resolucij» pa je Varnostni svet zaključil svoje delo glede incidenta pri Gazi in odložil svoje zasedanje za nedo-Utmiat.
polovice sveta
No konferenci v Bandnngu bo 350 delegatov iz 29 držav — Konferenca bo obsodila vse oblike kolonializma in rasizma
NEW DELHI, 31. marca (Tanjug. Na azijsko - afriški konferenci v Bandungu na Zahodni Javi, ki se bo začela 18. aprila in trajala sedem dni, bodo sodelovali zastopniki nad polovice prebivalcev zemeljske krogle. Na konferenci bo navzočih 358 delegatov iz 29 držav, 4.008 gostov in 600 novinarjev.
Večina držav, ki so prijavile udeležbo, sicer še ni določila svojih delegacij, vendar pa je že znano, da bo Indijo zastopal predsednik Nehru, Burmo predsednik U Nu, Ceylon predsednik Kotelavala, Pakistan Mohamed Ali, Indonezijo pa predsednik Sastroamidzodzo. Konference se bodo udeležili tudi kitajski predsednik Cu En Laj, egiptovski predsednik vlade Naser ter iraški predsednik general Nuri. Sudansko delegacijo
bo vodil predsednik Izmail el Azhari, siamsko pa minister za zunanje zadeve princ Van Vaj-tajakon.
Kakor pričakujejo, bo konferenca skušala najti »največji skupni imenovalnik« za probleme, ki zanimajo države dveh celin, in se bo izogibala debati o sporih med posameznimi državami udeleženkami. Kolonializem in rasizem vseh oblik bosta med vprašanji, ki jih bo konferenca v Bandungu soglasno ob-
Opozicijska parlamentarna skupina v Grčiji
Atene, 31. marca. (AFP). Štirinajst poslancev liberalne Ve-nizelosove stranke in trije poslanci progresivne unije centra so sinoči ustanovili novo parlamentarno skupino, ki naj bi po njihovem mnenju zbrala opozicijo proti politiki predsednika vlade Papagosa. Skupina, ki jo bo vodil bivši predsednik vlade in dosedanji častni predsednik liberalne stranke Sofokles Venizelos, upa, da se ji bo pozneje pridružilo tudi deset neodvisnih in večina opozicijskih poslancev. Imenovala se bo »Skupina neodvisnih«. Hkrati ja skupina objavila izjavo, v kateri poudarja, da sedanje opozicijske stranke niso izpolnile svoje naloge in
da jo politične razmere v državi silijo k ustanovitvi nove politične organizacije demokratične sredine. Ce bi pobudniki novega gibanja izvedli svoje načrte, bi postala nova stranka številčno najmočnejša opozicijska stranka v parla-metu, ker bi zbrala nad 30 poslancev.
Sedanje razmerje sil v grškem parlamentu je naslednje: Vladno gibanje za združitev grškega naroda 212 poslancev, liberalna stranka 24, Markezi-nisova stranka 23, progresivna unija centra (EPEK) 11, demokratska stranka 5, neodvisni 13 in skupina neodvisnih 12 poslancev.
sodila. Čeprav zastopajo udele- / ženci najrazličnejše politična nazore, nima niti ena izmed držav udeleženk kolonije in vse so več ah manj trpele ali trpe zaradi kolonialne uprav« in rasističnih predsodkov. Tudi uporaba nuklearne energije in / vprašanje mirnega sožitja med državami bosta na dnevnem redu konference, ki bo verjetno * zahtevala tudi sprejem v Or-1 ganizacijo združenih narodov tistih držav, »ki že dlje česa čakajo pred vrati te arganlzad- / je«. Nekateri udeleženci bodo ( zahtevali tudi dosledno izvaja-' nje sklepov ženevske konfe- < renče«.	J
Izraelsko - arabski «por Ja vprašanje Formoze bosta sicer pravtako predmet razgovorov, vendar pa za sedaj ni mogoče pričakovati kakega skupnega sklepa. Načelen sporazum o tesnejšem gospodarskem in kulturnem sodelovanju med državami afriško-azijske konference, vštevši zamenjavo študentov, tehnikov in informacij, ni izključen, čeprav po mnenju delhijskih krogov za stvarno izvajanje takih sklepov še niso dani potrebni pogoji.
V Delhiju so navzlic previdnosti, s katero politični krogi ocenjujejo končne uspehe raz- * govorov o posameznih vprašanjih glede na razlike v pogledih na politične probleme, prepričani, da bo imela tg konferenca nenavadno velik pomen.
Na poti lz Londona v Moskvo se je pomočnik sovjetskega zunanjega ministrstva Andrej TTlRRiIlrn. ki Jo vodil sovjetsko delegacijo na zasedanju pododbora komisije OZN za razorožitev, ustavil za tri dal na Švedskem, kjer se j« sestal tudi s švedskim ministrskim predsednikom Tage Erlanderjem
Ameriški senat za oborožitev Zahodne Nemčije
Washington, 31. marca (AP). Odbor ameriškega senata za zunanje zadeve je danes odobril sporazume o ponovni oborožitvi Nemčije. Trinajst članov odbora je glasovalo za to, da bi senatu priporočali, naj potrdi spo-razume, samo en član pa je glasoval proti.
Britanija se pridruži turška-iraškemu paktu
Britanski parlament bo prihodnji teden razpravljal o sporazumu z Irakom in o sistemu obrambe na Bližnjem in Srednjem vzhodu
obiska
Pred avstrijskim v Moskvi
Zahodne sile pripravljajo deklaracijo o Avstriji — Za izjave avstrijske delegacije
v Moskvi sta odgovorni obe stranki avstrij- lovanju s socialistično stranko,
sameznih vprašanjih šele, ko bodo tudi druge prizadete stranke pojasnile svoje stališče. Na konferenci so poudarili, da morajo biti vsi koraki v zvezi s sovjetsko pobudo storjeni ob najtesnejšem sode-
ske vladne koalicije
Pariz, 31. marca (AFP). Francoski pooblaščeni krogi izjavljajo danes, da so tri zahodne sile začele pripravljati deklaracijo o avstrijskem vprašanju, ki jo bodo objavile dan pred
Kancler ing. J. Raab
odpotovanjem avstrijskega kanclerja v Moskvo. Namen deklaracije bo, podpreti kanclerja Raaba pri njegovi misiji v Moskvi. Zahodne sile bodo v deklaraciji opozorile na skupno stališče do sklenitve avstrijske državne pogodbe.
Po sinočnji konferenci vodstva avstrijske ljudske stranke, na kateri je kancler Raab podal poročilo o bližnjih razgovorih v Moskvi, je bilo izdano sporočilo, v katerem izraža vodstvo ljudske stranke popolno podporo prizadevanjem kanclerja Raaba in ministra za zunanje zadeve Figla.
Na seji so opozorili, da je potrebna pri ocenjevanju položaja, ki je nastal po najnovejši sovjetski pobudi, primerna previdnost. Sleherna uradna izjava avstrijske vlade bi v danih okoliščinah utegnila zmanjšati možnosti za sklenitev sporazuma, ali bi jo pozneje celo lahko izrabili proti avstrijskim koristim. Vlada naj torej pove svoje mnenje o po-
KAIRO, 31. marca (AFP). Danes so se v Kairu začeli egiptovsko-sirijski razgovori. Egiptovsko delegacijo vodi minister za zunanje zadeve Mahmud Favzi, sirijsko pa minister za zunanje zadeve Kaied el Azem.
ker morata odgovornost zanje nositi obe stranki vladne koalicije.
London, 31. marca. (AFP) Kakor se je zvedelo v pobla-ščenih krogih, vključuje anglio-Iraški sporazum o medsebojnem sodelovanju, ki so ga včeraj parafirali v Bagdadu, podpisali pa ga bodo 4. aprila, tudi ‘oibljubo Velike Britanije, da bo pristopila k turško-iraške-mu paktu, sklenjenem prejšnji mesec. Britanska vlada je včeraj uradno obvestila ZDA, Francijo. Egipt. Sirijo, Libanon, Libijo, Izrael in Turčijo o sklenitvi tega posebnega sporazuma.
Besedilo sporazuma vsebuje določbo, po kateri Irak ne bo doj|an poslati svojih čet izven stfagfc meja. Britanija bo izro-
čila Iraški vladi tri vojaška oporišča, ki jih je imela doslej v Iraku- Letalske enote iz teh oporišč bo odpoklicala v enem letu po podpisu omenjenega sporazuma. Velika Britanija pa bo imela v Iraku še naprej določene vojaške kontingente, katerih obseg so določili med razgovori v Bagdadu. Njihovo navzočnost utemeljuje s tem, da bodo ievežbali iraško osebje in vzdrževali nekatere naprave. Velika Britanija se je zavezala, da bo oskrbovala Irak z modernim orožjem in opremo-
V britanskem Spodnjem domu bo verjetno v začetku prihodnjega tedna debata o sporazumu z Irakom in splošnem si-
Problem Posarja še vedno
perec
Bom, 31. marca (AFP). Za-hodnonemški Bundestag je davi zav.mil dve .resoluciji socialno demokratske stranke, s katerima so le—ti zahtevali odložitev ratifikacije sporazuma o. Posarju, »dokler se ne bodo z novimi pogajanji .poravnala nasprotja med državami podpisnicami«. Zahtevali so tudi, naj bi vlada povedala svoje mnenje o tern, če je gospodarska konvencija med Francijo in Posarjem z dne 21. marca 1955 v soglasju s pasarskim statutom.
S krščansk o-d em ok ratsk o večino in glasovi nemške stranke je bila danes zavrnjena radi interpelacija opozicije, ki je zahtevala, da se ratifikacija posavskega eta-
Zahteve socialnodemokratske opozicije v Bundestagu je večina sicer zavrnila, izkazalo pa se je, da vladna večina ni homogena
čuta odloži do sklepa ustavnega sodišča v Karlsruhe. Opozicija je zahtevala, da objavijo pisma med vlado v Bonnu in Parizu o Posarju in nemško-posarskiih gospodarskih zvezah.
Socialni demokrati so predlagali, da bi o njihovih interpelacijah povedal svoje mnenje zunanjepolitični odbor Bundestaga. Predlog je bili zavrnjen z 226 glasovi proti 1'86. Za predlog so glasovali razen socialnih demokratov tudi poslanci liberalne stranke, ki sodelujejo v vladi, tor poslanci bloka beguncev. Glasovanje je pokazalo, da vladna ve-
Povampirjenie generala Franca
Španski caudillo zahteva »križarski pohoda na Vzhod
Nebni o politiki
indijski zunanji
New Delhi, 31. marca (AFP). V ekspozeju, ki ga je podal danes pred parlamentom, je indijski predsednik Nehru vnovič potrdil poglavitna načela indijske zunanje politike In opozoril na važnejša poglavja v mednarodnem dogajanju.
Govoreč o težavah, ki se utegnejo pojaviti v pripravah za sklicanje »treh ali štirih velikih«, je predsednik indijske vlade dejal: »Ljudje nimajo poguma, da bi si drug drugemu pogledali v obraz. Vsak izmed njih g« trudi, da bi veljal za najmočnejšega.« Na koncu je Nehru dejal, da je Indija miroljubna država in da ne bo sodelovala v morebitnem oboroženem spopadu niti tedaj, če bi bil ves ostali svet v vojni.
WASHINGTON, Sl. marca (AFP). Sekretar za tisk Bele hiše je danes Izjavil, da so na konferenci demokratskih In republikanskih prvakov predstavniškega doma govorili o »zunanji politiki ZDA«. Predsednik Elsenhower Je namreč priredil tem predstavnikom zakusko v Bell hiši. raed katero so se posvetovali. Minister za zunanje zadeve Dulles ni hotel dati ntkakth podatkov o tem sestanku, demokratski predsednik predstav, irittega doma Rajbum pa Je delal novinarjem, da so se posvetovali o obrambi otokov Kvemoj
Pariz, 31. marca. (Od stalnega dopisnika »Politike« in »Slov. poročevalca«.) Neki ameriški novinar je nedavno obiskal Franca v Madridu in ga prosil za televizijski intervju, ki ga je kasneje prenašalo 563 televizijskih postaj v ZDA. Dejstvo, da se daje Francu tolikšna publiciteta, ni nikogar presenetilo. Odkar je postala Španija vojna baza v Evropi, je postala tudi ljubljenec nekaterih krogov na Zahodu. Zanimivo je, da Franco po dolgoletnem molku meni da je prišel trenutek, ko se mora slišati njegov glas. Nekateri dogodki v svetu, posebno v Zahodni Evropi so opogumili Franca, ki se je po zlomu svojih zaveznikov Nemcev in Italijanov v drugi svetovni vojni trudil, da ne bi obrača! pozornosti nase. Medsebojni prepiri bivših zaveznikov, tekma za bazami, zvezami jn strateškimi ročkami, potegovanje za prijateljstvo včerajšnjega sovražnika — vse to je prepričalo Franca, da se mn ni treba ničesar več bati ša da je prižel čas, ko lahko da svetu kake »nasvete«.
Francovi »nasveti« so preračunani na to, da zadenejo najbolj občutljivi živec gotovih elementov na Zahodu, za katere bi ne mogli ravno reči, da jim je za ponririeraie v svetu in za utrjevanje ideje o koeksistenci, edinem sredstvu za ubranitev pred nuklearno katastrofo.
Za začetek poudarja Franco, & j* vetik nasprotnik koeksisten-
ce in da rešitve velikih svetovnih problemov ni treba iskati za diplomatsko mizo, temveč v križarskem pohodu proti Vzhodu »v cilju osvoboditve držav komunističnega jarma«. Verjetno se je spomnil ljubavne idile s Hitlerjevo Nemčijo m zato ni pozabil opozoriti, da se je treba v pripravah in vodenju križarskega pohoda proti vzhodu prvenstveno naslanjati na Zahodno Nemčijo. Toda naj bo kakor koli, Francovo borbeno razpoloženje in njegovi nasveti so bolj preračunam za notranjo potrošnjo in šele nato manevrom, ki naj ■ bi zagotovili prisotnost Francovih predstavnikov v mednarodnih forumih, ki so zaprti celo nekaterim državam, ki so se mnogo manj kompromitirale kot Španija. Naj Američani že tako cenijo strateški položaj Pirenejskega polotoka. špansko-amerižki odnosi niso idealni
O tem govori tudi polemika, ki se še ni popolnoma umirila, in vzajemne obtožbe, ki so pripeliale do ostavke direktorja ameriške ekonomske misije v Madridu g. Williamsa. Franco pravi, da je ameriška pomoč nezadostna, Američani pa se pritožujejo zaradi nočasnostn pri gradnji vojnih baz Poleg tega ie videti, da so Američani siri Francovega izsiljevanja, ker po ratifikaciji pariškega sporazuma v francoskem senatu Španija ni več kot baza »nujno potrebna za vsako ceno«. Seveda tega. ae «nemo smatrati kot obra-
čanje hrbta Španiji, temveč edino kot zoperstavljanje izsiljevanja. Španija ostaja še dailje važna točka na zemljevidu interesne sfere Zahoda Po podpisani špansko-ameriški pogodbi je Franco čakal nekaj časa da se poleže nezadovoljstvo svetu, ki ga je povzročil ta sporazum, in je šele nekaj časa potem začel z manevri, ki naj bi njegovim predstavnikom zagotovili prisotnost v raznih mednarodnih organizacijah. Po UNESCO je Franco ciljal na evropsko organizacijo za ekonomsko koordinacijo in posrečilo se mn je, da so bili njegovi predstavniki sprejeti v odsekih za kmetijstvo in prehrano v istem svojstvu kot predstavniki držav — članic OZN. Protesti raznih mednarodnih sindikalnih organizacij, med njimi tudi Mednarodne federacije krščanskih sindikatov, so ostali samo protesti. Opogumljen s tem uspehom, je Franco kreni v pohod na OZN in nekako pred dvema mesecema zahteval, da bi bil sprejet, v začetku »vsaj v svojstvu opazovalca«, kot n. pr. Japonska, Švica ali Avstrija. Amerikanci so izrazili pripravljenost, da podpro Francovo ponudbo, a Francija, Velika Britanija, Brazilija in Ko-tumbija so izjavile, »da ne bodo nasprotovale Francovi zahtevi«. Tako se je Franco polagoma v kalnih vodah mednarodnega položaja prebijal v organizacije ki so bile ustvarjene po zmagi nad fašizmom, pa tudi za borbo proti eventualnemu novemu oživljanju fašizma.
I y. Djukič
čina ni homogena in da ni zadovoljna z odgovorom kanclerja na interpelacijo opozicije. Opozicija je pravzaprav zahtevala od kanclerja, da bi imeli prebivalci Posarja pravico, v okviru mirovne pogodbe zahtevati priključitev Posarja k Nemčiji.
Socialni demokrati so dalje zahtevali od kanclerja Adenauerja, fci je hkrati tudi minister za zunanje zadeve, naj pojasni, kakšna poroštva lima Zahodna Nemčija, da bodo ravnali z njo v po-sarskem gospodarstvu kot z enakovrednim vrstnikom. Kancler je odgovoril, da vlada še proučuje besedilo francosko-posatskega gospodarskega sporazuma in še ne more povedati Bundestagu svojega stališča. Z odgovorom kanclerja se poleg socialnih demokratov ni zadovoljilo nekaj krščanskih demokratov, ki so izrazili zaskrbljenost ob naklepih, da bi Zahodno Nemčijo izrinili iz po-sarskega gospodarstva.
Od lovnih sej k tajnim
London, 31. marca (Reuter). Zastopnik britanskega ministrstva za zunanje zadeve je sinoči zavrnil sovjetsko trditev, da delegati v pododboru OZN za razorožitev niso dobili navodila, naj bi bile seje tajne, in dejal, da morajo biti seje pododbora tajne po sklepu resolucije Generalne skupščine OZN z dne 4. novembra lani. Pododbor je danes nadaljeval razpravljanje za zaprtimi vrati. Danes popoldne je bila še ena seja.
stemu obrambe na Bližnjem in Srednjem vzhodu.
Zastopnik ameriškega ministrstva za zunanje zadeve je izjavil včeraj, da imajo sklep Velike Britanije o pristopu k turško-iraškemu paktu« za logični razvoj dogodkov glede na prisrčne zveze te države s Turčijo in Atlantskim paktom ter z Irakom po pogodbi iz leta 1930« in da se s tem utrjuje obramba na Srednjem vzhodu. Vendar pa sodi vlada ZDA, da ni povoda za pristop ZDA k turško-iraškemu paktu, ker že daje vojaško pomoč državam članicam tega pakta ter Pakistanu, id je zvezan s Turčijo z ločeno zve*o.
Letna proizvodnja perlona
v Nemčiji je dosegla 10.000 ton. S to količino bodo krite vse potrebe domačih tkainie. Izdelali so tudi posebno tkanino iz perlona, ki je precej podobna pope! in u in je zelo uporabna za dežne plaščev
Na tržišča lesa v Zahodni Nemčiji vlada zadnji čas precejšen zastoj. V razgovorih konec januarja v Frankfurtu niso uspeli skleniti pogodb za nove dobave iz Romunije. Zastonj pričakujejo tudi pošiljke jugoslovanskega rezanega lesa. Le Francija je v zadnjem času odobrila izvoz
100.000	kub. metrov gradbenega lesa.
Avstrijska proizvodnja cementa je 1955. leta znašala preko 1,395.000 ton, lani pa je narasla na 1,616.000 ton. V primerjavi z letom 1937 se je proizvodnja cementa skoraj za štirikrat povečala.
Proizvodnja nogavic v Avstriji je v preteklem letu dosegla 8 milijonov parov iz nylona in perlona ter okrog 2 milijona parov iz naravne in umetne svile.
Rekordno povečanje proizvodnje jekla v Avstriji
Leta 1953 so v avstrijskih jeklarnah napravili 1,283.000 ton jekla, v preteklem letu pa
1.649.000	ton. Proizvodnja se je tako povečala skoraj za 29 odstotkov. Nobena druga država ni v preteklem letu tako zelo povečala proizvodnje jekla.
Holandska tekstilna industrija je lani povečala proizvodnjo za AP!» v primeri z letom 1953. Izvoz se pri tem ni povečal, zato se pojavlja zaskrbljenost, kam z odvečnimi tekstilnimi izdelki.
V Indiji se je proizvodnja papirja povečala v zadnjih štirih letih za 50®/# in znaša 155.328 ton letno. Domače potrebe znašajo 200.000 ton. Že konec leta 1956 bodo proizvedli 287.000 ton, leta 1962 pa
481.000	ton.
Pomorska dražba »Adriatica« iz Italije je odprla novo rednp progo med Trstom in Grčijo. _Na novi progi pluje ecchia«.
ladja »Civita V<
V NEKAJ VRSTAH
RIM, sl marca (Renter). Dane« Je začelo stavkati 13.00# italijanskih učiteljev srednjih šol, ki zahtevajo zvišanje plač. Jutri bo stavkalo tudi 80.000 uslužbencev v agencijah za socialno skrbstvo.
BONN, 31. marca (Tanjug). Vzhodnonemška vlada Je objavila uredbo, po kateri bodo morala vsa motorna vozila na avtomobilskih cestah od L aprila plačevati posebno takso 10 mark za potniške avtomobile in 24o mark za težke kamione. V zahodnem Berlinu menijo, da bodo te takse ovirale medeonskt promet, predvsem pa zveze med Berlinom ln Zahodno Nemčijo.
Ženeva, sl marca (AFP). bIv-šl predsednik francoske republike Vincent Aurioi Je bU izvoljen za predsednika mednarodne konference nevladnih organizacij, ki se bore proti predsodkom in diskriminaciji.
SEUL, SL marca (Renter). JnSno-korejska skupščina je sklenila zahtevati od Združenih narodov ln držav, ki so se borile na Koreji, razveljavljenje sporazuma o premirju. Po ženevski konferenci je vlada Južne Koreje izjavila, da je ne vežejo sklopi spo razama o premirju.
LONDON, SL marca (Tanjug). Laburistična prvaka Clement Attlee In Aneurin Bevan sta odklonila povabilo društva sovjetsko» britanskega prijateljstva k otvoritvi letne konference te organizacije v Loi.donu.
London, sl marca (Tanjug). Danes se je nehala tridnevna stavka, v kateri je sodelovalo 15.000 pristaniških delavcev Livar-poda in Manchestra. Obljubili m jim, da bodo izdali delovne knjižice vsem pristaniškim delavcem, ne glede na to, kateremu sindikata pripadajo,	j
I
o
D
PRED GOSTOVANJEM V LJUBLJANI
PREMERI V CELJU:
IZ RAZGOVOROV Z JEANOM VILAROM	°eJ° inćrtio
Ko je devetnajstletni Jean Vilar leta 1932 prišel ta rojstnega kraja Sčte, na jugu Francije, v Pariz z namenom, oa študira filozofijo, ni še prav ni£ slutil, da je to začetek njegove gledališke poti.
Njegov univerzitetni študij ni bil kdo ve kaj uspešen in kmalu mu je dal stavo- Ko je nekoč videl Charlesa Dullina na eni izmed vaj za Riharda
III.	v Atelieru, se je odločil in vstopil v njegovo šolo. Vendar tudi tu, kljub vsemu navdušenju, ni bil ravno bleščeč učenec. Postal je nekak inspicient v Atelieru in se talko udomačil da je spal in jedel kar v gledališču. Ko je Charles Dullin dajal svojega Volpona je Vilarju dovolil, da sme spati v Volpo-novi postelji- Vendar Volpone j c »zdržal« samo nekaj tednbv in Vilar se je moral preseliti v neko kamro brez oken. V tej trdi šoli je Vilar sipoznaval svoj poklic.
S kakimi 15 amaterji in profesionalci je 1940-ustanovil gle-
daiišdj) skupino »Roulette« (—vez glumačev). Dve leti so igrali po vsej Franciji, posebno po Bretaniji. Zjutraj so prišli s kamionetom v trg ali vas, poskrbeli samo za učinkovito reklamo, zvečer pa igrali: na javnih prostorih, dvoriščih, v gostilnah, kavarnah - . .
Natu njegova prva režija v Parizu:	Strindberg Mrtvaški
ples. ki so ga igrali v nekem zapuščenem hotelu v ulici Va-r.eau. Redki gledalci so plačali seveda samo prostovoljne prispevke.
Prvi uspeh je dosegel z režijo Strindbergove Nevihte v Theatre de Pcche, kjer je vzbudil precejšnjo ptozomost. To je bila že nova skupima »Tovarišija sedmorice«.
V naslednjih letih je režiral več predstav- Vse niso uspele, e vse so vzbudile pozornost. Kritika: nemogoče, blazno — drugi: interesantno; je nekaj v tem.
Leta 1948 odločilna zmaga s T. S. Eliotom: Umor v katedrali, v gledališču Vieux Colotn-bier- Ta predstava je doživela že 250 ponovitev.
Poleti 1947 je nek Picassov prijatelj organiziral slikarsko razstavo Picassovih del v Avignonu. Jean Vilar je predlagal. da organizira ob tem gledališki festival. Avignon je sprejel in mu dal malo subvencijo. Vilar pravi, da je bil I- festival v Avignonu avantura. Nihče ni verjel, da bo v juliju kdo hotel prisostvovati predstavi na prostem. — V dveh mesecih je Vilar postavil dve deli:	Shakespearovega
»Riharda II.« in P. Claudela »Llristoire de Tc-bie et de Sara« in nato še Maurica Clave-la »La terrasse de midi« — vse tri krstne predstave-
Še isto leto režira Gideove-ga »Oediipa« v Marignyju in Sartrovega »Le diable et le bon dieu« v gledališču Antoine s Fierream Brasseur jem in
Marijo Casarčs. Nato se zvrstijo v naslednjih letih Anouilh, Claudel in 1951 Pirandel-lov »Henrik IV« v Atelieru, s katerim doživi splošno priznanje.
Medtem se vsaklo poletje, leto za letom vrstijo festivali v Avignonu. Za peti festival, 1951. pa prevzame vlogo Ro-
ll
venstvo tekstu, besedi; 2. opuštati vse sekundarne gledališke elemente (omejitev dekorja na minimum itd.); 3. zbližati oder in dvorano, opustiti zastor in »rampo« (principe »italijanskega« odra).
Repertoar: tista smer, iz festivalov, predvsem epična. he-< rmčna dela, klasika — bo Dri-
M/,,* ’’
mm3,■
i;T
’ ..........
C? V Č '	.
drigua v Cidu Gerard Philippe. kar pomeni močno okrepitev Viiarjeve ekipe. Septembra tega leta je Jean Vilar imenovan za direktorja TNP v Palais de Chaillct — za dobo treh let
Theatre National Populaire je bil ustanovljen pravzaprav že 1. 1920, vendar ni bil kdo ve kaj aktiven, ne v stari’ troca-deiskš dvorani ne v novem Chaillctu. Ljudje ga nisb dovolj poznali, ker je večinoma lebdel v nekakem spanju.
Situacija v kateri se je znašel Vilar, je bila seveda zavidljiva, a obenem polna težav. Z osebno pogodbo z državo (Vilar odgovarja osebno tudi za eventualni finančni neuspeh!), ki mu zagotavlja hišo in 52 milijonov letno. Vilar seveda ni dobil ne urejenega odra, ne repertoarja, ne občinstva, ki bi napolnilo to ogromno gledališče (2730 sedežev!)- Viiarjeve obveznosti pa so bile: 175 predstav po ljudskih cenah (100 — 400 fr.), stalno angažiran ansambel, repertoar z vsakoletnimi novitetami Mnogi so svarili Vilarja pred težavami s to ogromno dvorano. zgrajeno 1937. za velike -------------------------------koncerte in mitinge, ki pa je
Dvs jKcosIovanska filma	kaj nep^ladna-
.	... Ze arhitellrjonsko . dimenzij-
V	s ko - tehnični pogoji Chaillota
so vsiljevali Vilarju nujnost treh rešitev: problem tehnične ureditve odra, problem repertoarnega in interpretacij ske-ga koncepta in končrjo problem, Itako si pridobiti občinstvo, ki bo stalno napolnjevalo veliko dvorar>,->
Vendar, v izkušnjah avignonskih festivalov, je Vilar mogbfl najti potrditev svojih naslednjih načel, katere je mogel zdaj več ali manj s pridom uveljavljati:	1. dati pr-
mpma tudi za velike dimenzije Chaillota.
Pridobiti novo občinstvo, vendar v širokem okviru: od delavca študenta do uiv-.'-'fz1'-tentnega profesorja pa od komunista iz Renaultovih tovarn do semeniščnika.
Ker je bil Chafilot zaseden za več mesecev z OZN. je Vilar organiziral jeseni 1951 v okolici Pariza »Petit Festival de Surenes«. To je bil prvi »week—end theätrale«. Za 1200 fr- so gledalci dobili: dve uri glasbe (Wühand, Honegger, Thiriet, Ravel); šest ur Come-i'lla in Brechta; dve uri diskusije; eno uro Maurica Cheva-
liers ta eno noč plesa. Pri vsem tem Gerarda Philippa v Cidu!
Led je bil prebit!
Do danes je TNP uprizoril 17 del ta dal 876 predstav pred skupno 1,455.000 gledalci Izjemno največ predstav je dosegel seveda Cid.
V treh ta pol letih obstoja TNP je bila seveda gledališka temperaturna krivulja zelo različna: strmi uspehi pa tudi poševni zdrsljaji- Napadi, protinapadi ta navdušenja; TNP ima mnogo iskrenih prijateljev, a tudi zelo hude nasprotnike, majhne in velike. Razumljiva je bila rivaliteta drugih teatrov, predvsem bulvar-nlh, katerim je TNP odvzel precej občinstva.
Baje doslej še ni bilo takega gibanja pristašev — navdušencev nekega teatra, kot ga ima TNP. Predvsem mladina, kajti vse kaže, da TNP odgovarja okusu precejšnjega dela današnje mladine.
No, in ko ao Vilarja napadli in je grozilo, da ga bodo res zrušili — ga je publika branila. Nastal je cel vihar. Učno osebje po šolah je ostro ta glasno reagirala Delegacija je šla k prosvetnemu ministru: Vilar ne sme oditi, sicer bo »afera«! Izšli so po vrsti članki v raznih časopisih v obrambo Vitara. — In »direktorat« Je bil podaljšan spet za tri leta!
TNP stopa v drugo triletko dokaj kompaktno:
ima uglašen, močan, dobro izpopolnjen mlad ansambel, centripetalen, ki ga družijo skupna načela in še ne razdvajajo intrige, Enotno poveljstvo:
Jean Vilar;
ima svoj gledališki koncept (pa naj se z njim strinjamo ali
ne);
ima svoje navdušeno občinstvo. predvsem mladino (obet za bodočnost);
nima pa še primerne repertoarne perspektive (predvsem kar se tiče sodobne dramatike);
nima idealnega gledališkega prostora.
Pomen TNP utegne biti predvsem v socialno - gledališki renesansi odnosa občinstva; gledališče (pritegnitev širokega, levega občinstva, ki doslej ni moglo ali ni znalo hoditi v gledališče), bolj, kot v renesansi umetniško - gedali-šega koncepta-
TRANCE JAMNIK
Morda J« 1« malokatera gledališka predstava pri nas obrana v
tisto dosledno celoto, ki bi ji dajala povsem enoten videz. Uprizoritev Forster j evega Sivca pa je prav gotovo napravila vtis enotnega prizadevanja. Sivčeva zgodba je na belo-čmi sceni In v sodobni sproščeni stilni igri dobila svojevrsten poudarek in svojevrsten pomen,
Hansa, nesrečnega dijaka, ki s svojo sivo internatsko uniformo vzbuja posmeh sošolcev, kar naprej spremlja smola. Vse, kar stori, mu je v pogubo, zapleta se v vedno večje težave in navsezadnje napravi samomor. Čeprav bi se zgodba utegnila tudi na odru zdeti nekoliko sentimentalna ali celo neverjetna, je v njej vendarle mnogo pristne resničnosti, mnogo tega, kar se v tej ali oni obliki dogaja v srcih vseh mladih ljudi. Uprizoritev je podčrtala prav te značilnosti Forsterjevega dela in tako je drama izzvenela kot verodostojna in prepričljiva pripoved o Hansovem življenju in o usodi vseh, ki na podoben način vsak dan begajo med sivo, neizprosno uradno dolžnostjo ter strtim krogom svojih pričakovanj. Režiser JURO KISLINGER je upravičeno črtal iz drame nekatere psihoanalitike poudarke, zaradi katerih bi drama utegnila učinkovati kot zastarela študija. Nasprotno pa je na ta način približal delo vsem, ki so mu hoteli prisluhniti. Znal Je Forsterjevo rahlo postarano in včasih kar nespretno napisano delo strniti v neposredno in v sebi zaključeno delo, ki na odrskih deskah ni bilo več nesodobno, saj je vsakomur vzbudilo osebno prizadetost, katero gledalec pričakuje in ki je navsezadnje končni namen vsake predstave, ki hoče biti moderna. Prav v tem pa Je tudi svojevrstni poudarek celjske uprizoritve.
Ce Je režiser znal sodobno in ustrezno tolmačiti Forsterjevo delo, pa je zagrešil vrsto pomanjkljivosti, katerih mu ni mogoče šteti v dobro. Tako Je v nekaterih prizorih, n. pr. na Sivčevem domu, povsem zanemaril tiste domiselne podrobnosti, ki v mno-gočem dajejo režiji individualni pečat in obenem bistveno ponazarjajo njegov odnos do vsebine dogajanja. Prav tako je mnogo-
krat zelo nespretno utemeljil odrske premike, ali pa jih, n. pr.
v prvem prepiru Sivca z njegovo ljubico, povsem preprosto povezal z Izbruhi jeze in poizkusi sprave. Da takšna mizanscena učinkuje trdo, okorno in skorajda šolsko, ni treba še posebej dokazovati. Več prefinjenosti in preračun an osti na posredno, asociativno doživljanje gledalca bi Klslingerjevi režiji samo koristilo.
Umetniško zrela in resnično intenzivna je Mia scena arh. SVETE JOVANOVIČA. Vse je bilo poenostavljeno na nekaj preprostih in učinkovitih abstraktno geometrijskih likov. Tako poenostavitev pa je še poudarila izključna uporaba dveh barv: bele in črne ter sočasna pričujočnost celotnega prostora, v katerem se drama dogaja. Morda je prav zato delovala enostavna scena na gledaj ca povsem protivno in dopuščala z najbolj preprostimi sredstvi največjo možnost doživljanja. Jovanovičeva zamisel, da bi s pomočjo prostora omogočil svobodno pot gledalčevi domišljiji, je v scenski in barvni rešitvi našla polnovredno rešitev.
ALEKSANDER KROŠL je v naslovni vlogi pokazal lepo in sproščeno kouverzacijsko igro. Njegova interpretacija je ustrezala tekstu in režiserjevi zamisli ter bi jo lahko označili kot intimno in prisrčno, čeprav ni bila povsem dosledna in enovita. Vnanja neuravnoteženost ga je namreč
neumestno kr-bi se bil morda
včasih prisilila čevltost, kateri lahko izognil.
KLIO MAVERJEVA Je V vlogi prodajalke Selme prepričljivo prikazala svoj boj za sivčevo ljubezen. Mestoma je skupno s Krošlom zaigrala res intenzivno in učinkovito, in sicer prav v tistih prizorih, v katerih prevladuje Selmina čutnost. Nasprotno pa njenemu zapeljevanju v vsej prvi polovici dogajanja ni bilo mogoče verj p ti«
JANEZ ERZEN Je profesorja dr. Sicka igral nenavadno dobro. Čeprav se je skorajda povsem izognil karikiranju, je nazorno prikazal vso protislovnost profesorjevega značaja.
MARA ČERNETOVA pa je ■ svojo igro pokazala le to, da temnili in zlobnih značajev, kot ga ima gospodična Henny, ni mogoče estetsko ustrezno igrati z jezikavo zadirčnostjo in odrezavostjo, kakršna sodi v okvir komedije.
Sproščeno ansamblsko igro, polno svežih domislekov, so pokazali dijaki, med katerimi sta morda še posebej vzbudila pozornost SLAVKO STRNAD in MARJAN DOLINAR z živimi in uspelimi odrskimi liki.
Celjska uprizoritev prav gotovo presega po kvaliteti pomen Forsterjevega dela. A vendar prizadevanje sodelujočih ni bilo zaman, saj so ponovno dokazali, kaj zmorejo.
MARJAN JERSE
Nagrade za najboljše domače filme
Ob proslavi desetletnice domače kinematografije je Združenje filmskih proizvajalcev Jugoslavije ustanovilo stalne letne nagrade za najboljše stvaritve domače filmske umetnosti.
Letošnje nagrade so bile podeljene za časovno razdobje od L januarja 1953 do 12. marca 1955. V prihodnje se bodo nagrade podeljevale v začetku leta za preteklo leto.
Žirija za dolgometražne igrane filme, ki je bila formirana iz
Ali za brežiško knjižnico
res ni primernih prostorov?
Letos bo ljudska knjižnica v Brežicah praznovala deseto obletnico ustanovitve in zelo uspešnega delovanja. Knjižnica je začela poslovati takoj po osvoboditvi z majhnim številom že zelo prečitanih knjig, danes pa je med najmočnejšimi in najbolje organiziranimi v krškem okraju. Lahko si mislimo, kako težah je bil začetek, če upoštevamo, da je okupator, ki je izselil slovenski živelj v taborišča, popolnoma uničil tudi svojega velikega in nevarnega nasprotnika — dobro slovensko knjigo.
DL JUGOSLOVANSKI FESTIVAL ŠTUDENTOV GLASBE
Večer jugoslovanske glasbe
Na tem večeru so nasto-pili trije violinisti in sicer Dejan Bravničar, ki je z izvedbo Bravničarje ve »Elegije« in »Fantazije« pokazal kot resen interpret svojo nenehno rast ne samo v tehničnem, ampak tudi v muzikalnem smislu (izvrstno je spremljal prof. A. Lipovšek), Iz Beograda je nastopil Tri-po S im on on ti, k! je tehnično in tonsko še precej neuravnovešen (dobro je spremljal Dušan Tadič),
Letošnji »Oscarji«
Jugoslovanska filcna »Koncert« in »Nevjera« bodo ktnalu vrteli v sovjetskih kinematografih. Komisi U moskovskega »Sovekspcrt-i-iiena«, ki ju je izbrala, je pred nedavnim obvestila o tem podjetje za uvoz in izvoz »Jugoslavia a-film*.
Ta dogovor temelji na pogodbi o izmenjavi filmov, ki je bila sklenjena lani 30. decembra v Beogradu. Moskovsko podjetje bo Izbralo že dva jugoslovanska vi». -evaiška in 15 dokumentarnih filmov.
Podjetje »Jugoslav! j a-film« bo po drag strani uvozilo 5 sovjetskih filmov.
Akademija za filmsko umetnost v Hollywoods je proglasila za najboljšega igralca v letu 1954 Mariana Branda in mu podelila nagrado »Oscar«. Dobil jo je za glavne vlogo v filmu »Na obali«.
»Oscarja« za najboljšo žensko vlogo je dobila igralka Grace Kelly za vlogo v filmu »Dekle z dežele«.
Za najboljše kreacije stranskih vlog sta bilia nagrajena Eva Marie Sant za vlogo v filmu »Na obali« in Edmond Obrien za vlogo v filmu »Bosonoga kontesa«.
Ameriški film »Na obali« je dobil v celoti sedem »Os carjev«, med drugim tudi za scenarij, režijo in kamero.
dalje iz Beograda Edo Pečarič, ki je muzikalno solidno, tehnično in mtonacijsko pa še nepopolno in posebno v tonu še nezadovoljivo zaigral Bj e tinskega »Sonato«. Krasno je zaigrala komplicirani in zahtevni klavirski part Zdenka Novak.
Med pevci bi postavili na prvo mesto Radmilo Vasovič, ki je s prodornim in lepkn sopranom zapela skladbi Živkoviča in Pavčiča. Lep material ima basist Gjur-gjevič. tudi iz Beograda. Oba je solidno spremljala Z. Gjurgjevič. Milevi Pertot Sivičeve tri pesmi niso preveč ležale, zato so izpadle bledo; Avgust Živko je dobro interpretiral pesmi Škerjanca in Devčiča. Odlično muzikalno interpretacij sko dispozicijo Marije Pi-jukovič (Beograd) moti oster prizvok, ki jemlje glasu lepoto, katera se pri širokih vokalih pokaže posebno v višji sredini. Vaso-viča in Pijukoviča je muzikalno in dinamično tenkoslušno spremljala Z. Dimitrijevič. Iz Zagreba je nas-topil s pesmimi Devčiča, Gotovca in Lajovica Boris Vajda, ki je pri Gotovcu, kjer leži teža na deklamaciji, pokazal glasbene vrline, pri kantilenah pa moti njegov nastavek v grlu.
Iz klavirskih razredov sta nastopili beograjska absolventka
Dinka Mijatovič in Breda Strniša iz Ljubljane, obe z brezhibnim tehničnim in muzikalnim znanjem. D. Mijatovič je temperamentno in temafcično pregnant-no zaigrala P. Miloševiča »Sona-tino«, B. Strniša pa virtuozno in tonsko izdelano Lipovškov »Im-promtu« ter Bravničarjevo »Etudo«.
Kompletna odsotnost naše koncertne publike in posebno študentov univerze daje kaj klavrno sliko slovenskega kulturnega središča, posebno z ozirom na dejstvo, da je bilo za prireditve I. festivala v Beogradu in n. festivala v Zagrebu prav tako težko dobiti vstopnice kot v Ljubljani za Monte Crista. Dr. Danilo Švara
Razstava jugoslovanskih fresk v Helsinkih
Te dni je bila v Helsinkih v prostorih umetnostne galerije Ate. neum odprta razstava jugoslovanskih fresk iz m do XV. stoletja.
Razstava je kot prva Jugoslovanska kulturna manifestacija na Finskem zbudila veliko zanimanje občinstva. Tudi časopisi posvečajo razstavi veliko pozornost in objavljajo številne reprodukcije ter poročila.
Danes šteje knjižnica 2348 knjig in samo lani si je nabavila še 280 novih, tako da je izbira kolikor toliko pestra in primerna ter isaj v glavnem zadovoljiva. Poleg izposojevalnice poslujeta tudi improvizirana čitalnica ter izposojevalnica dramskih del. -Knjižnica ima svoje podružnice tudi v bolnišnici. Te so lani postregle 4505 čitateljem z nad 7300 deli.
Kakor skoraj vse knjižnice, se tudi brežiška bori z velikimi . težavami finančnega značaja in za knjižnice prostore. Največjo podporo ji nudi ljudski odbor mestne občine, ki vsako leto nekaj dotira iz proračuna in je lani nakazal 70.000 din podpore. Tudi svet za prosveto in kulturo okraja je dal lani 10.000 din subvencije. Vodstvo knjižnice in čitalnice pa upravičeno pričakuje odziva in pomoči tudi s strani organizacij in podjetij.
Knjižnica, ki jo vodi požrtvovalna in spretna knjižničarka Savica Zorkova, posluje v šolskem razredu osnovne šole v Brežicah. Da bi se delo knjižnice izboljšalo, so prvenstveno potrebni novi primerni prostori. Pred kratkim je bilo sicer sklenjeno, da se knjižnici dodele drugi prostori, vendar so nastale »tehnične ovi-re«, ki to preprečujejo. Brežiška javnost pa je mnenja, da bi se te »tehnične ovire« z razumevanjem odgovornih lahko ddstranile.	Tom.
skupne komisije Združenja filmskih proizvajalcev Jugoslavije in Zveze filmskih delavcev Jugoslavije in ki so jo sestavljali Ivo Frol, sekretar Komisije za kulturne zveze z Inozemstvom, Slobodan Glumač, novinar, Jožo I_au-renčič, predsednik Zveze dramskih umetnikov Jugoslavije, Veljko Petrovič, književnik, ter Dušan Timotijevič, novinar, je letošnje nagrade podelila takole:
ZA NAJBOLJŠI UMETNIŠKI FILM: podjetju AVALA-FILM za film »Nevjera« (scenarij Momčila Iliča, režija Vladimira Pogačiča),
ZA NAJBOLJŠI FILMSKI SCENARIJ:	BOJANU STUPICI za
film »Jara gospoda« (Trigiav-film),
ZA NAJBOLJŠO FILMSKO REZIJO: Vladimiru Pogaeiču za film »Nevjera«,
ZA NAJBOLJŠE SNEMALSKO DELO: Nenadu Joviču za film »Daleč je sonce« (Avala-film) in Franu Vodopivcu za film »Deklica in hrast« (Jadran-film),
ZA SCENOGRAFIJO:	Miomiru
Deniču za film »Onadva« (UFUS),
ZA NAJBOLJŠO MOŠKO VLOGO: Milivoju Živanoviču za vlogo Stojana v fiimu »Onadva«,
ZA NAJBOL-ISO ZENSKO VLOGO:	Mariji Crnobori za vlogo
Jele v filmu »Nevjera« in Miri Stupičevi za vlogo Andje v filmu »Stojan Mutikaša« (Bosna-fiim),
ZA NAJBOLJŠO EPIZODNO VLOGO:	Lazaru Lazareviču za
vlogo čika-Neše v filmu »Onadva«.
Žirija za kratkometražne filme v sestavi Ivo Frol, Slobodan Glumac, Jožo Laurenčič. Veljko Petrovič, Žorž Skrigin in Dušan Timotijevič je podelila naslednje nagrade:
ZA NAJBOLJŠI KRATKOMETRAŽNI FILM: podjetju AVALA-FILM za film »29. november« (scenarij Nusreta Seferoviča, režija Mikieljja Cočija).
ZA NAJBOLJŠO REZIJO KRAT-KOMETRAŽNEGA FILMA: Veli. miru Stojanoviču za film »Molčeči topovi« in »Mrtvo mesto« (Lovčen-film).
ZA NAJBOLJŠE SNEMALSKO DELO PRI KRATKOMETRAZNEM FILMU: Milanu Kumarju za film »Barok v Ljubljani« (Triglav-film).
Filmi, ki so bili izdelani v koprodukciji z inozemskimi producenti, niso prišli v peštev za nagraditev.
Mednarodna razstava
umetniške fotografije v Zagreba
3.	aprila bo v Zagrebu odprto,
11.	mednarodna razstava umetniške fotografije. Žirija je prejela 1811 črno belili in S3 barvnih fotografij ter 170 barvnih diapozitivov. izbrana so bila dela avtorjev iz Avstrije, Belgije. Brazilije, Češkoslovaške. Danske, Finske, Francije, Anglije, Hong-Kcnga, rtalije, Indije. Japonske. Kanade, Madžarske, Malaje. Mehike. Holandije, Norveške. Nove Zelandije, Nemčije, Portugalske, Južne Afrike, Švedske in Jugoslavije.
Samo do 10. aprila je še čas, da se naročite :a knjige »Prešernove družbe«!
»Urška« naj bi dobila »tigel« iz Novega mesta. Odpravil sem se preko Roga, da čimpreje pridem v Novo mesto. Mudilo se je, ker nihče ni mogel jamčiti, da ne bodo Nemci poskusili z močnejšimi silami prodreti iz Zagreba preko Brežic do Novega mesta. Spotoma sem malo skrenil na »Urško«, kjer me je že nestrpno čakal šofer, ki ga je poslal po me tov. Kidrič. Velik napredek, kaj ne, v kratkem času! Še pred par dnevi smo se zelo previdno ozirali, kadar smo prečkali kako cesto, sedaj pa kar v avtomobilu, pa čeprav je to bila stara »Tatra«, last soteškega grofa Auersperga.
Tov. Kidrič me je poslal v Novo mesto, kar mi je prišlo zelo prav, ker sem bil itak namenjen tja. Med potjo sem srečaval ogromne kolone italijanske vojske in manjše oddelke partizanov, radostnih lic, vsi v novih oblekah iz bogatih italijanskih zalog, mnogi z novimi b zcstrelkamL Na tem sektorju je bilo Italijanov toliko, da male partizanske sile niso smele prenapeti loka z zahtevo po popolni razorožitvi. Tako je novomeška posadka oddala ob odhodu le polovico orožja. Toda že par kilometrov iz mesta so jim partizanske patrole začele pobirati ostalo orožje. Prav tako se jim je godilo vsakih na-. daljnih par kilometrov in v Kočevje so prišli že popolnoma raz-oroženi. Ta pokret razoroževanja je bil popolnoma spontan. Uspel je la.KVn le radi tega, ker niso Italijani imeli mikakih drugih ambicij, ko da čimpreje dospejo domov.
Izjema je bil bataljon črnih srajc, ki smo ga razorožili šele v Kočevju. Najboljši argument, da je šlo z razorožetvijo mimo in brez prelivanja krvi je bil Urškin Mišmaš. Ko je šel po opravkih v Kočevje, ga kar cele tri dni ni bilo nazaj. Ujel je neki kamion in začel z njim evakuirati razno robo na Rog. Kako je uspel, da ni prevrnil kamiona na ozkih roških poteh, si nikakor ne morem zamisliti, ker ko sem ga kasneje vprašal, kje se je naučil šofirati, mi Je odgovoril; »I, saj sem se p ar kr at peljal s kamionom, ko smo
vozili oglje iz Ambrusa v Ljubljano, pa sem gledal šoferja kako vozi!«
No, in po treh dneh se je Mišu le posvetilo, da bi bil čas, da se vrne domov. Imel je malo slabo vest in je pogruntal, da me bo najlažje pomiril, če mi prinese kaj takega, kar cenim. In kaj bi to bilo? Cela vreča prave kave! Priznam, da je dobro izbral. V svoji ihti, da bi čimpreje prišel domov, si je brž izposodil neko kolo in jo mahnil z njim po cesti proti Staremu logu. Naproti so mu prihajale ogromne italijanske kolone, ki jim ni poklanjal nikake pažnje, v čemu je imel čisto prav, ker s tako klavrnimi ostanki nekdanje armade se res ni izplačalo baviti. Malo pred Starim logom je srečal že omenjeni bataljon črnih srajc, ki je marširal v popolnem redu in popolnoma oborožen. Naenkrat jc planil proti njemu neki oficir in mu hotel vzeti vrečo s kavo. Mogoče je bil tudi on ljubitelj te žlahtna pijače in ga je njen vonj tako žgečkal po nosu, da ni mogel odoleti izkušnjavi. Kdo ve? Miš pa tudi ni take sorte, da bi lahko odnehal. Ko je videl, da mračni obrazi črnosrajčnikov ne obetajo nič dobrega, je planil s kolesa v grmovje ob cesti. Cul je da je nekaj počilo, še mislil si pa ni, da so se čmuhi toliko skorajžili, da bi streljali po njemu. Šele ko je čez par minut začutil, da mu po hrbtu curlja nekaj toplega in ga je začelo peči v levem plečetu, je videl, da je ta kolona popolnoma drugačna od drugih. Obšla ga je sveta jeza in sklenil je, da se jim mora maščevati Po ovinkih jih je prehitel in obvestil v Kočevju Matijo, kaj se mu je pripetilo na poti. Ko je kolona prispela v Kočevje, jo je pričakala partizanska enota z naperjenimi mitraljezi. Ko so Italijani videli, da je partizanov malo, niso kazali preveč volje, da se puste razorožiti Trdili so, da nikomur nič nočejo, orožje pa da jim je potrebno, da se prebijejo domov, ako bi jih Nemci zadrževali. Šele ko se je pojavil okrvavljeni Miš, so morali priznati, da le niso tako miroljubni, kot so se delali Predali so orožje.
Miševa zgodba nas je odvlekla daleč od Novega mesta, kamor sem hitel tisti dan po kapitulaciji. Novo mesto je bilo tiste čase partizanska metropola, največje slovensko mesto pod našo oblastjo. Ljudje se še niso privadili na svobodo. Z obrazov si jim bral, da se
še niso znašli in da jim ni jasno, ali je res, da ni mrzkega okupatorja, ali so to le lepe sanje. To velja za Novomeščane, dočim so se partizani takoj znašli Hodili so po Novem mestu, kot da niso še včeraj bili v hostah. Po vseh ulicah je bilo živahno vrvenje, kot normalno le ob semanjih dneh. Formirale so se nove enote, od vseh strani so se zbirali novinci
Zal nisem imel časa, da opazujem to vrvenje. Tov. Kidarič mi je dal celo vrsto proglasov, ki jih je bilo treba natisniti v dvajset-tisoč izvodih. Prvi med njimi je bil odlok o mobilizaciji. Kako naj to opravim, nisem vedel, ker nisem imel niti pojma o delu v pravi tiskarni Znana novomeška Kranjčeva tiskarna je bila prilično manjša od kočevske. V njej je bil le star »tigel«, na katerem je verjetno še Valvazor tiskal svojo »Slavo vojvodine kranjske«. Še huje je bilo, ker nismo še zbrali iz brigad tipografskega kadra, a novi, ki je prišel iz Ljubljane, je bil koncentriran v Kočevju. Po dolgem iskanju sem našel oba uslužbenca, ki sta delala v tiskarni Eden je bil stavec, dočim je neka tovarišica opravljala delo okoli samega tiskanja. Ko sem jima pokazal kup proglasov in jima povedal, da mora biti vse gotovo do sledečega, j utr a, sta me tako debelo pogledala, da sem se jima moral od srca nasmejati Nikakor se nismo mogli sporazumeti. Ona dva sta mislila popolnoma na civilen način, celo o osemurnem delovniku sta nekaj pripovedovala. Meni pa ni šlo v glavo, kako ne bi mogla vzdržati eno popoldne in noč pri delu, ko se vendar tako mudi. Stvar smo rešili na partizanski način: prinesel sem jima toliko mesa, kruha, sadja in vina, da bi bilo dovolj za 3 dni, ne samo za eno noč, sam sem se pa vsedel k vratom in jima energično povedal, naj ne mislita na to, da bi odšla iz tiskarne, dokler ni delo popolnoma gotovo. Pripravil sem se na dolgočasno stražarčenje, ko so k sreči prišli člani tehnike OK Novo mesto, da smo se lahko menjali. Eden od njih, Miloš, je bil tipograf in je v tej situaciji predstavljal pomembno pomoč. Krepko je pljunil v roke in s svojim vzgledom povlekel za seboj še civilna tovariša. Zgodaj zjutraj so TV-jevci že prejemali ogromne pakete proglasov. Sam transport jim pa tedaj ni delal preglavic, ker so se modernizirali in prešli na prevoz pošte z vozovi.
Napredek kmetijsko-gozdarskega posestva na Kočevskem
jo odvisen tudi od gradnje stanovanj za delavce
Na sobotnem občnem zboru Republiškega odbora sindikata
kmetijskih in gozdnih delavcev ter uslužbencev je bilo v poročilu in v kasnejši razpravi močno poudarjeno težko vprašanje življenjskih pogojev kmetijskih in gozdnih delavcev, zlasti v pogledu stanovanj-Stanje je še posebno pereče v vinogradniških predelih Štajerske in na Kočevskem ter je to čestokrat osnoven vzrok fluktuacije delovne sile.
Na Kočevskem, kjer obsega kmetijsko-gozdarsko posest vb tretjino okraja (okrog 40-000 hekrar/ev površine), ie bilo
vanjskih zgradb, znova zgrajenih ali adaptiranih pa je bilo komaj mkrog 50.
Se vedno je 39 krajev In vasi. kjer je bilo pred vojno 730 stanovanjskih zgradb pa ni zdaj niti ene. Tako je bilo v bivši občini Mozelj pred vojno 39 naselij s 641 stanovanjskimi zgradbami in 2617 prebivalci- Danes pa je tam obljudenih le 16 naselij s skupno 147 stanovanjskimi zgradbami, v katerih stanuje 572 prebivalcev. Ta občina je s 3,4 prebivalci na kvadratni kilometer naj redkeje naseljena občina v Slovenili. Tud’	~h-
m
Rajhenau. Kočarji. Cvišlarji, Stari breg in dugih- Tu so povsod za delovnega človeka nemogoče življenjske razmere ki nujno vplivajo na zdravje prebivalcev, posebno pa še otrok, saj kažejo zdravniški pregledi le-teh porazno sliko.
Zaradi vsega tega je razumljivo, da v teh krajih kmetijske površine niso pravilno in smotrno izkoriščenp. Domala povsod jih enkrat samkrat kosilo ali včasih popasejo, če je seveda na razpolago dovolj vode za živino. O kultiviranju površin spričo tega stanja ne more biti govora. Povsem isto velja za gozdne površine, ki jih ne morejo smotrno urejati, čistiti in koristiti, ker primanjkuje stalne delovne sile v bližini gozdov. Tako izgube delavci zaradi pešačenja iz oddaljenih stanovanj na delovna mesta po več ur. kar gre vsekakor v škodo njihove delovne storilnosti.
Kljub vsem tem težavam pa se je delovna sila na Kočevskem kmetij sko-gozdarskem
posestvu precej ustsijila, ker delavci še vedno žive v upanju da bodo sčasoma le prišli do primernih stanovanj. Prišli so na posestno po večini kot samski delavci in delavke, kasneje pa so si ustvarili družine. Zato je razumljivo, da bodo sča-samo prisiljeni posestvo zapustiti in si poiskati boljših živ-Ijensk.h pogojev, tudi zaradi svojih otrok, ki ne bodo mogli obiskovati šole zaradi občutnega pomanjkanju šolskih zgradb Kakšne posledice bo vse to rodilo ni težko uganiti-Če tega skrajno težkega stanja na kočevskem posestvu ne bodo kmalu rešili — kar jim z minimalnimi lastnimi sredstvi ne bo mogoče, pa tudi ka j prida pomoči okrajnega ljudskega odh>ra ne morejo pričakovati — bo to postalo občutna in resna ovira za uspešno gospodarjenje in bo škodovalo razvoju in napredku kmetijstva in gozdarstva, ki dobivata na Kočevskem vedno večji obseg in pbmen.
Delo ljudske mladine v Mariboru in okolici
Delo Ljudske mladine vMari-boru in okoliškem okraju je zadnji čas močno zaživelo. Okrajni komite LMS ima polne roke dela z organiziranjem mladinskih terenskih in vaških aktivov v bodočih komunah. 2e dolgo je obstojala potreba po nekem organu, ki bi bil posrednik med osnovnimi organizacijami in okrajnim komitejem.
Doslej so bili osnovani iniciativni odbori že v osmih izmed bodočih 9 komun- Težave so na področju bodoče šentiljske komune. kjer še ni iniciativnega odbora. Ne da ni med mladinci zanimanja, marveč povzroča težave pomanjkanje vodiinega kadra. Zdaj bosta prevzeli priprave organizacija SZDL in ZK. tako da bodo prihodnji mesec konference iniciativnih odborov v vseh devetih komunah. na katerih' bodo položili temelje bodočega dela. V Lenartu. Rušah in na Teznem so že bile take konference- Sedaj je treba poskrbeti predvsem za čvrsto organizaci j p ki bo spo-
sobna zajeti in mobilizirati mladino vse komune. Okrajni komite namerava ustanoviti v vsaki vasi mladinsko organizacijo. ki bo zajela čim več mladine, medtem ko je sedaj včlanjene le ena tretjina in še ib povečini dijaška mladina. V vsaki vasi, tudi najmanjši bo poskušal okrajni komite s pomočjo občine in njenih organizacij. podjetij in zadrug zgraditi vsa) majhen športni objekt, ki bo združeval mladino in ji nudil razvedrilo. Do uspešnega dela mladine tudi na drugih področjih potem ne bi bilo več daleč.
Velika ovira za to pa je klerikalizem, ki je zlasti še razširjen med kmečko mladino na Dravskem polju. Vendar pa se tudi tu stanje izboljšuje, zlasti v tistih krajih, kjer je dober mladinski vodilni kader in kjer uspešno delajo organizacije SZDL.
Glede strokovne izobrazbe kmečke mladine je imel okrajni komite posebno konferenco, na kateri je bil sprejet sklep,
I
Od blizu in daleč
pred vojno okrog 90 naseljenih krajev in vasi. ki so bile med zadnjo vojno demalega vse do tal požgane in porušene. Po odhodu Kočevarjev je postala vsa imovina le-teh splošno ljudsko premoženje. Prav zaradi tega po vojni ni bilo v teh krajih obnove kalim drugod, kjer so kmetje na lastno pobudo in s pomočjo ljudske oblasti v obliki obnovitvenih kreditov hitro obnavljali svoja uničena stanovanjska in gospodarska poslopja-
Po vojni je bilo na Kočevskem sicer mnogo storjenega, predvsem s široko graditvijo živinskih b-’evov (le škoda, da brez dopolnilnih gospodarskih objektov), kar predstavlja danes osnovno kapaciteto tamkajšnje živinoreje. Skoraj ničesar pa ni bilo storjenega za ureditev življenjskih razmer delavcev. Na tem področju je bilo uničenih okrog 1500 stano-
ŠE BOM DAL KRI...
Ko sem bral v časopisu, kako zelo potrebuje naša bolnišnica kri za transfuzije, sem se odločil, da se bom javil, kadar pride ekipa za odvzem krvi v naš kraj. 23. in 24. t. m. je v Medvodah dalo kri preko 150 ljudi. Prvi dan jih je bilo toliko, da še na vrsto nisem prišel, naslednji dan pa je bilo proti koncu že dovolj časa, da sem s prijaznim zdravniškim osebjem lahko še malo poklepetal. Vse me je namreč zanimalo, ker sem prvič dajal kri. Sklenil sem, da se bom tudi v bodoče odzval vabilu Rdečega križa za tako človekoljubno dejanje, pa tudi druge sem slišal, da so bili istega mnenja. Kako tudi ne, saj je bilo osebje z vsakim pacientom zelo ljubeznivo, našlo je hiter kontakt in v vedrem razpoloženju opravljalo svoje nadvse odgovorno delo. Člani ekipe se zavedajo svoje težke naloge, vedo, da so oni zaradi pacientov prišli v kraj in ne pacienti zaradi njih. Če bi bil po vseh naših ambulantah tak odnos do bolnikov, bi bilo precej manj negodovanja med ljudmi.
Če kje, bo tu veljal pregovor, da dobra beseda dobro mesto najde — kuverta s toplo napisano zahvalo pove dajalcu krvi, da je opravil plemenito delo. Ta zahvala mora na vsakega kulturnega človeka vplivati vzpodbudno, saj vzbuja čut za humanost. Notranje zadovoljstvo ob zavesti, da sem premagal svoj egoizem in strah pred zdravnikovo iglo pa je povečalo še sproščeno razpoloženje ob izdatnem prigrizku in krepkem požirku konjaka. Dobre volje sem jo mahal proti domu in sklenil, da bom napisal teh nekaj vrstic ekipi transfuzijske službe v zahvalo.
—jan
čina v širši okolici ni naseljena. Samo predvojna občina Stari log, ki spada zdaj zaradi premajhne naseljenosti pod kočevsko občino, je imela včasih 23 naselij s 511 stanovanjskimi poslopji in 2071 prebivalci-Zdaj je obljudenih komaj sedem naselij z 38 stanovanjskimi poslopji in 190 prebivalci, kar predstavlja 1,8 prebivalca na kvadratni kilometer. V Starem logu je zdaj središče Kmetijske uprave Stari log, ki r ^ -.polaga z upravno barako, v kateri je nekaj samskih sob in s tremi adaptiranimi stanovanjskimi hišami. Na vsem tem ozemlju ni niti enega gostišča ali gostilne, niti ene zgrajene šole. čeprav jih je bilo pred vodno pet Prav tako tu ni elektrike, poleg vsega pa še občutno pomanjkanje vode. Podobno stanje je v vaseh Mala gora,
Maribor
Blagajne vzajemne pomoči so
ustanovile sindikalne podružnice v večini večjih mariborskih kolektivov z n am en cm, da priskočijo na pomoč svojim članom, če so Jim nenadoma potrebna finančna sredstva. Uspešno delajo te blagajne v sindikalnih podružnicah Delavnice železniških vozil, v Kurilnici in ostalih enotah mariborskega železniškega križišča. Skupno zajemajo 1333 članov. Ob koncu leta 1934 je bilo v teh blagajnah 744.688 din vlog, izplačanih pa je bilo članom čez 5,400.090 din posojil, ki so jim v mnogem koristila predvsem v jesenskih mesecih. Podobne statistike bi lahko navedli tudi za ostala mariborska industrijska podjetja, kjer imajo blagajne vzajemne pomoči že več let.
Železniška stanovanjska kolonija v Mariboru predstavlja celo strnjeno naseljeno področje, znano še iz stare Jugoslavije po svojih tipičnih, s trtami obdanimi hišami. Nekdaj so bile te stavbe kar lepe In zanimive, danes pa so že v zelo slabem stanju. Zadnji popis stanovanj ob kategorizaciji pove, da je nad polovico stanovanjskega fonda železniške stano-
Lepi uspehi
enoletnega dela
V nedeljo je bil v Ivančni gorici drugi občni zbor pododbora vodne skupnosti, ki se ga je udeležilo nad 60 cianpv. iokrat je bil občni zbor zelo živahen, razpravljali so namreč o vodovodu, ki bo v kratkem dajal vodo tudi Ivančni gorki in okoliškim vasem, medtem ko jo v Stični že imajo. Lanske spomladi ko so razpravljali o gradnji vodovoda in pridobivali člane za vodno skupnost, jih je zelo malo verjelo, da se bo vodovod gradil, saj so o tem govorili že v bivši Jugoslaviji. Ljudje so izgubili nezaupanje in se v vedno večjem številu prijavljajo v članstvo vodne skupnosti ker noče nihče zaostajati, da bi ga kazali, da ni za napredek — za zdravo pitno vodo.
Sedaj so že zgrajena zajetja glavni rezervoar in položenih je že nad 6 km cevi, za
Za mladinski festival v Kranju
Mladina krškega okraja se bo v velikem številu udeležila festivala delavske mladine v Kranju. Nekatere organizacije bodo sodelovale na tem festivalu tudi z dobro pripravljenimi programi. Tako bodo nastopili mladinci »Svobode« Videm—Krško z igro »Kronanje Matija Gubca«, ki jo bo po Aškerčevi baladi dramatiziral tov. Zemljak, senovška mladina pa bo poslala na festival mladinsko godbo, medtem ko se mladi delavci v tovarni celuloze zelo zanimajo za razstavo, ki bo 21. in 22. maja v •Kranju.	-oc
Seja 0L0 v Tolminu
Te dni je bila v Tolminu redna seja obeh zborov okrajnega ljudskega odbora. Kot glavna točka dnevnega reda. Je bilo poročilo komisije za plače v gospodarstvu. Poleg tega so razpravljali in sklepali še o predlogu za povečanje tarifnih postavk nekaterim gospodarskim organizacijam za letošnje leto. Celoten dnevni red je bil precej obsežen, saj je obsegal kar 17 točk. Pcfckončanlh razpravah in poročilih, so sprejeli več koristnih sklepov.
kar so porabili nad 26.000.000 din. Glavni odbor, ki vodi delo v lastni režiji, je v lanskem letu zelo dobro gospodaril in prihranil nad 2,700.000 dinarjev. Pridno so pomagali delati tudi člani. Lep prispevek so dali k investicijam, ki sta jih dala republika in OL odbor, tudi kolektiv mestnega podjetja Stična 650.000 din, KZ 100.000 din, Državno posestvo Stična 50.000 din itd. Letos bodo gradili glavni vod proti Trebnjemu in dokončali napeljavo vede v Ivančno gorico. Za gradnjo glavnega voda je republika že dala 20 milijonov din in se bo delo nemoteno nadaljevalo. Težkcče so nastale z dokončavo del v Ivančni gorici, za kar ni okrajni ljudski odbor določil nobenih sredstev, vendar smo prepričani, da se bo tudi to uredilo, kajti napol dovršena dela se ne bodo ustavila.
Letos pričakujemo priključek tudi v Šentvidu na svoj stari vodovod, ker jim sedaj vedno primanjkuje vode. Da bi dobili potrebna sredstva, so sklenili, da bedo s prostovoljnim delom izkopali nad 5 km glavnega jarka in ta sredstva porabili za odcep priključka. Mnogo je bilo tudi govora, kako napeljati vodo v vas Vir, kjer bi šel glavni vod namesto naravnost po sredini vasi, pod vasjo. Sklenili so, da se bodo povezali s projektantom in skušali zadevo urediti.
Izraženo pa je bilo tudi mnenje, naj bi odbor vodne skupnosti pomagal občini Krki. ko bo delala na priključku vodovoda, za kar imajo že nekaj sredstev.
Na koncu so določili še takso
10.000	din za priključek in vodarino, ki naj bi bila za osebo 10 din na mesec, za vsako govedo pa po 5 din ter izvolili delgate za glavni občni zbor.
vanjske skupnosti v sedmi in osmi kategoriji, nekaj pa celo v deveti. Novi stanovanjski blok, last Delavnice železniških vozil, je vse, kar je bilo zgrajenega v železniški koloniji po vojni. Stanovanjski sklad ni le slabo očuvan, temveč tudi tako minimalen, da zdaleč ne more kriti potreb železničarjev. Cas je, da prično namenska podjetja pri železnici misliti na odvajanje sredstev za gradnjo stanovanj in da tudi sindikalne podružnice resno prično reševati stanovanjske probleme svojih članov.
Mariborski akvarij, v katerem
je zbranih več desetin najred-kejšlh ribjih vrst iz naših in tropskih vod in morij, obišče vsako leto lepo število izletnikov, zlasti Pa tujcev. V soboto sta si to redko ustanovo ogledela direktor akvarija iz DUsseldorfa g. H. Sie. loff in predstavnik tamkajšnje lovske zveze g Brüning. Oba sta se zelo pohvalno izrazila o ureditvi akvari j a.
IZ DOBRNIČA
Delo KUD »Jože Slak« je bilo doslej zelo plodno. Naša igralska družina je v zadnjih dneh januarja z uprizoritvijo Timayerjeve drame »Mladost pred sodiščem« žela velik uspeh. S to igro smo gostovali tudi v Mimi peči in prav talio dosegli uspešno priznanje. 2al pa je v zadnjem času prišlo po krivdi ljudi, ki so že po svojem poklicu najbolj poklicani, da bi moirali društvu posvetiti vse svoje sile, do osebnih trenj in nepotrebnega prepira in je igralska družina v nevarnosti, da razpade.	-J.
Posvetovanje v Krškem
V torek je bilo v Krškem posvetovanje predsednikov to sekretarjev novoizvoljenih začasnih občinskih vodstev Socialistične zveze za bodoče občine Videm—Krško. Sevnica, Brežice, Senovo in Kostanjevica. Posvetovanje Je vodil predsednik združenega okrajnega odbora SZDL za bodoči obsavski okraj. Viktor Kovač. O nalogah organizacij SZDL pa je govoril sekretar Alojz Jesenšek.
Na posvetovanju so sklenili, da bodo organizacije Socialistične zveze takoj začele z reševanjem organizaeijsko-tehničnih zadev.
Vse organizacije bodo v čim krajšem času uredile tudi evidenco članstva ter pregledale delo organizacij in društev, ki delajo pod vodstvom Socialistične zveze. Vso pozornost bodo posvetile tistim volivcem, ki še niso Hani SZDL, teh pa je še vedno kar 64 odstotkov.	-ne
Dne 30. marca 1955 je v Ljubljani umrl
or. Fran Wiitdischer
Zaslužnega zadnjega' predsednika društva »Narodna falerija«, velikodušnega podpornika slovenske upodabljajoče umetnosti in zvestega sodelavca bosta do zadnjih dni ohranila v častnem spominu
Narodna galerija	Zavod za spomeniško varstvo LRS
v Ljubljani	v Ljubljani
Občinska konferenca SZDL v Tolminu
Te dni je bila v Tolminu prva konferenca Socialistične zveze bodoče tolminske komune. Predsedniki občinskih odborov Socialistične zveze in tovariš Tone Kodrič, so v svojih poročilih obravnavali predvsem kmetijstvo, ureditev tarifnih pravilnikov, vzgojo kmečke mladine in ljudsko prosvetno dejavnost na vasi. Konferenci je prisostvoval tudi predsednik Socialistične zveze goriške skupnosti komun, ki je v svojih izvajanjih poudaril disciplino pri delu v gospodarskih organizacijah, vlogo komunskih odborov SZDL, njihovo delo v komunah in drugo.
Končno so na konferenci ostro obsodili zadnje dogodke v Skednju pri Trstu ter soglasno sprejeli sklep, da pošljejo zveznemu odboru za zunanje zadeve v Beogradu resolucijo kot protest prebivalcev tolminske komune. V resoluciji pravijo med drugim:
Odločno zahtevamo, da naša zvezna ljudska skupščina preko odbora za zunanje zadeve najod-ločnejše protestira pri italijanski vladi in zahteva dosledno izvajanje narodnostnega statnta. Odločno na* zahteva tudi kaznovanje povzročiteljev incidenta ter doseže popolno jamstvo, da naši ljudje onstran meje ne bodo nikdar več Izpostavljeni terorju.	t.
IZ TRBOVELJ
Socialistična zveza Trbovlje-cen-ter je priredila v letošnjem letu že več zanimivih predavanj Pred nekaj dnevi je predaval v dvorani restavracije »Turist« doktor Franjo Juhart o vzrokih, ki vodijo mladino na stranpota.
*
V Trbovljah imajo že nekaj let tudi društvo rejcev malih živali, ki je dokaj deiavno. Vsako leto prireja v mestu razstavo, za katero je med prebivalstvom precejšnje zanimanje. Pred kratkim pa Je priredilo društvo za svoje člane tudi predavanja o malih živalih.
*
Ker je sedanja cesta, kd vodi Iz Trbovelj na Klek, ponekod zelo ozka in ker Jo ogroža tudi kamnolom cementarne, so začeli že v lanski jeseni graditi v vas novo cesto, ki bo širša in primerna za promet z vsemi vozili. Vsi se ceste upravičeno veselijo.
*
Ze dolgo ni nobeno gledališko delo naletelo v Trbovljah na tako velik uspeh kot psihološka drama »Mladost pred sodiščem«. Ogledalo si jo je izredno veliko ljudi. Gle-
dališka družina »Svobode center« bo gostovala z njo tudi v raznih drugih krajih.	—jk
DOL TOPLICE
Kulturno prosvetno društvo »Maks Henigman« v Dolenjskih Toplicah se je pred kratkim predstavilo z Golarjevo komedijo »Vdova Rošlinka«. Vse vloge, razen vdovine, so igrali mladinci, ki zaslužijo za svoja izvajanja vso pohvalo, kajti pokazali so, da bodo kmalu lahko postali prav dobri igralci. V svoje vloge so se kar dobro vživeli in jih spretno izvedli. Ta uspešen nastop naj jim bo v spodbudo za nadaljnje delo.	D. G.
Nov kulturni dom v Vrhovem
Ob Republiški cesti, ki povezuje Zasavje in Savinjsko dolino s Po-saivjem, stoji nedaleč od Radeč prijazna vas Vrhovo. Kogar zanese danes pot v ta kraj, bo kmalu opazil novo in precej veliko poslopje, ki je na zunaj že dograjeno — nov kulturni dom. Tak dom so si Vrhovčani že dalj časa močno želeli. Njihove že’.je so se uresničile lansko leto, ko so začeli z zemellskimi deli. Gradnja poslopja je zelo dobro napredovala. in tako so z zunanjimi deli že pri kraju. Ostajajo le še mizarska in pleskarska dela. Upajo, da bodo 1. maja kulturni dom že lahko izročili svojemu namenu.
V vasi pa tudi drugače ne počivajo. Skoraj vsi volivci so člani Socialistične zveze, nekaj pa jih je tudi v gasilskem društvu. Tudi mladina ima svojo organizacijo. Pred kratkim je le-ta dobila društveno sobo. Icjer se mladi vaščani kaj radi zbirajo. Mladinke so imele v za-dniih tednih tudi pletilskl tečaj, sedaj pa so se nrav vsi začeli pridno pripravljati na praznovanje 1. mala .ki bo zanje še posebno pomembno.	-Jk
da bo to nalogo glede na njeno
zahtevnost prevzela okrajna zadružna zveza. Posebnio skrb Pa posveča okrajni komite delavski mladinu Ponovno je ustanovil v 16 večjih in srednjih podjetjih mladinske odbore. ki imajo predvsem nalogo seznanjati mlade delavce s •problemi podjetja, proizvodnje, samoupravljanja, tarifnimi pravilniki, delom delavskega sveta in upravnega odbora itd., da se bodo mladinci in mladinke usposobile v večjem številu za sodelovanje v delavskem samoupravljanju podjetij. Tovarniški odbori imajo tudi nalogo dvigati strokovno znanje mladine. Tudi usmerjanje mladine v terenske organizacije spada v okvir njihove, ga dela. kar je posebno važno še predvsem zato. ker je bilo v terenskih organizacijah včlanjene 70 odstotkov manj mladine, kakor je bilo vpisane v organizacijah podjetij, dokler so obstojala. Tovarniškim mladinskim odborom naj bi pri njihovem delu pomagale predvsem sindikalne organizacije, ki zavzemajo mnogokje enako stališče do mladine kakor do odraslih delavcev. Pomagale naj bi odborom, ki imajo ponekod velike težave, in usposabljale mladino za delo v samoupravnih organih, v katerih je sedaj le malo mladincev.
Ponekod otežkloča in celo onemogoča delo mladinske organizacije pomanjkanje primernih prostorov. Dve tretjini organizacij imata sestanke bodisi v temnih, vlažnih, pozimi mrzlih in drugih neprimernih prostorih. SZDL je le malokje pclmagala v tem pogledu. V Poljčanah na primer je bila konferenca v prostoru brez stolov, tla so bila še iz betona itd. Nič nj čudno, če mladina v takih krajih ne kaže dovolj zanimanja za organizacijsko A»;o!
Tudi pomanjkanje vodilnega kadra je ponekod občutno. Za 132 voditeljev mladinskih organizacij na mariborskih srednjih Šolah se že vrši seminar, ki ima namen, vzgojiti organizacijsko in politično spet ifcne mladince in mladinke. Podoben tridnevni tečaj bo meseca aprila za 150 članov tovarniške mladine. Poseben tečaj bo tudi za voditelje kmečkih mladinskih organizacij, ki bo kakor ostali prilagojen potrebam področja.
Priprave za 10. obletnico osvoboditve so že v p minem teku. V Mariboru je bila ta naloga poverjena tovarniški mladini. ki bo ob sodelovanju ostale mladine izvedla na svojem področju akademije s športnim in kulturnim sporedom. Mladina se bo udeležila tudi osrednje paoslave v Kranju.	P.
LJUBLJAIA
" Dr. Frcn Windischer umrl
»Od nič se ne da živeti«
je vzdihnil večkratni milijonar Aleksander Janko pred
sodiščem, ko se je moral zagovarjati zaradi veriženja z zlatnino in obrekovanjem naše države po tujem časopisja
Maribor, 31. tnarca. (O.). Danes Je bila piea ouuoznirn sbaiSoewi v -Edi.uo. n glavna omavnava zo-
per bivšega «lanDorskega u. a.ja Aieksanuia Jarma, Ki je poleg tega, da se je na debelo bavii z nedovoljeno trgovino z zrauuno in dragocenostmi ter sr pridobil težke imiijone, skušal tudi na najbolj grd način blatita našo državo rn našo socialistično družbeno ureditev v inozemstvu, da bi dal na ta način duška svojemu neizčrpnemu sovraštvu do socializma.
Ob nacionalizaciji 1948. leta je priikral milijonske vrednosti v ziatnini in draguljih. Del tega blaga je imel zakopanega v Kamniku, kamor ga je baje spravil že med okupacijo, nekaj »malega« je imel doma. drugo pa je poskril pri svojin prijateijin in prijateljicah, ki so se sedaj skupno z njim znašli na zatožni klopi.
Na današnji glavni obravnavi se je zagovarjal zelo cinično in dajal izjave, ki jasno kažejo, da niti sedaj, ko je do kraja razkrinkan, ne more prikriti svojega sovraštva do sooializma. Ko mu je predsednik sodišča Doiinar našteval njegove grehe, se je skušal na vse' načine izmotavati, češ, to je moja zasebna last. drugo spet last družine, in da bi prikazal svojo revščino, je neprestano zatrjeval, da je hotel samo oskrbeti svojo družino, ker da zasebni obrtniki nimajo socialnega zavarovanja. Ko pa ga je sodnik opozoril, da je imel možnost vstopiti v socialistični sektor ter ponuditi svojo zalogo v nakup državi in sl tako zagotoviti i socialno zavarovanje i dostojno eksistenco, je cinično vprašal, ali pri nas ne sme nihče imeti kakega premoženja. Ob aretaciji so našli pri njem za več kot 1 milijon din gotovine, za 3.5 milijonov din zlatnine in raznih dragocenosti, za več kot 1 milijon din pa je bilo izločene zlatnine, ki je baje last družine. Otroka imata n. pr. kar 12 zlatih ženskih ur, žena pa razne ure, briljantne prstane, zapestnice, broške itd. Poleg tega so našli še 114 zlatnikov ali kakor jih imenuje »kanarčkov«, za katere praivi, da jih je spravil ta spomin.
Kako malo so mu bili mar predpisi naše države, kaže tudi dejstvo. da je na debelo kupoval ure in zlatnino od raznih inozemskih turistov ter seveda z velikim dobičkom preprodajal. Lemljeno zlato, ki so ga našli pri njem, je bilo baje namenjeno samo za popravilo zob ženi in otrokom. Poleg tega je kot cenilec komisijske trgovine sam prevzemal od strank razno zlatnino in ure ter jih prodajal z dobičkom na svoj račun. Samo pri tem je po lastnem priznanju zaslužil nad 100.030 din. Kako »trda« mu je predla, kaže tudi to, da je kupoval v Ljubljani hiše v milijonski vrednosti
Kako strašen trn v peti mu je socializem, je pokazal s svojimi klevetami, ki jih je pošiljal časopisom v Švico, Nemčijo in Avstrijo, o čemer smo že poročali. Na razpravi je najprej cinično izjavil, da vse to, kar je napisal, drži. Ko pa mu je sodnik predočdl, da bi lahko pošteno mišljeno kritiko objavil v domačem tisku, se je izgovarjal, da Je hotel samo vzpostaviti zveze, po katerih bi lahko prišel do strokovne literature, ki da je pri nas ni dobiti. Nič mu seveda ni bilo znano o tem, da bi jo lahko po redni poti naročil. Le za izraz »komunizem potrebuje samo robote« je priznal da je zlobna kleveta. Na koncu zasliševanja je prosil za milo kazen, ker da ni imel slabih namenov, marveč je hotel samo »preskrbeti« svojo družino.
Soobtoženi so bili njegova žena Jožica Janko, ki je vedela za vse njegovo početje in mu pri tem pomagala, ter Jožica Roš in Ivanka Novak, ki sta mu pomagali skrivati zlatnino in druge dragocenosti
Po govoru Javnega tožilca, ki je opozoril na zločinsko početje obtoženca prav v času, ko je bila naša država v težkem gospodarskem in političnem boju za svojo neodvisnost, Je sodišče razglasilo obsodbo, s katero je bil Aleksander Janko obsojen na eno leto in deset mesecev strogega zapora ln na zaplembo premoženja. Ostali obtoženci so dobili manjše pogojne kazni.
V sredo, 30. t. m., je umrl dr. Fran Windischer, upokojeni generalni tajnik Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. Rojen je bil 24. februarja leta 1877 v Postojni, kjer je bil njegov oče davčni uradnik, ki pa je kmalu umrl. Po končanih študijah je leta 1900 postal konceptni praktikant pri finančni direkciji v Ljubljani, naslednjega leta pa je 1. avgusta prišel v Trgovsko in obrtno zbornico, kjer je postaj tajnik in generalni tajnik ter je bil upokojen leta 1931.
Pokojni dr. Windischer Je bil velik ljubitelj likovne umetnosti, popolnoma pa se Je posvetil delu za slovensko likovno umetnost, ko je postal 1. 1929 predsednik društva »Narodna galerija«. Kot tak si je mnogo prizadeval, da je Narodna galerija dobila v juniju leta 1933 svojemu namenu primerne prostore. Za izpopolnitev njenih zbirk je skrbel tudi na ta način. da je na lastne stroške na-
kupoval mnogo slik, kipov, risb, grafik in jih daroval Narodni galeriji. Delal je neutrudno kot predsednik društva »Narodna galerija«, dokler ni bila 1. 1946 podržavljena. L. 1937 je bil izvoljen za predsednika Umetno-zgodo-vinskega društva v Ljubljani, kar je ostal do 1. 1949. Kot predsednik Narodne galerije je mnogo sodeloval tudi z Znanstvenim drnštvom za humanistične vede, ki mu je omogočil s svojim darilom izdajo prvega Breznikovega - Ramovševega »SloveAkega pravopisa« in Nahtigalovih »Slovanskih jezikov«. Zadnjih sedem let je delal kot skromen znanstveni delavec v Zavodu za zaščito spomenikov, kjer je vestno zbiral in ekecerpiral literaturo o slovenski likovni dejavnosti in jo beležil na posebne listke. Teb listkov je na tisoče in bodo koristili vsem, ki se bodo pečali z zgodovino slovenske likovne umetnosti.
Tramvaj v vlak
Velika sreča v nesreči
LJUBLJANA, 31. marca. Sinoči, malo pred 10. uro so na tramvaju, ki je vozil iz Šiške proti postaji Velesejem, odpovedale zavore. Voznik se Je v trenutku zmedel in je verjetno premalo uporabil ročno zavoro, čeprav je po nesreči trdil, da so mu pri tem še drugi pomagali. Tako tramvaj ni mogel ustaviti na redni postaji, temveč je drvel proti spuščenim zapornicam, jih prebil in se zabil naravnost v težki tovorni vlak. Zaletel se je v dvanajsti vagon, ki ga Je zgrabil in odrinil. Nato je zadeval še v vse ostale vagone vozečega tovornega vlaka.
K sreči je vso posledico nosil v glavnem le tramvajski voz, na katerem je škode za okrog 100.000 dinarjev. Nekaj potnikov Je že
med vožnjo poskakalo iz voza, nekaj pa jih je dobilo le lažje praske.
Toda, kaj bi se lahko zgodilo, če bi tramvaj prebil zapornice, morda ie minuto prej in bi se vlak zaletel vanj; na to raje ne pomislimo. Sinočnja nesreča, pa naj bo kljub temu, da ni bilo žrtev (!), ponovno svarilo vsem tramvajskim voznikom, da morajo vozäti previdneje na teh zastarelih in izrabljenih prevoznih sredstvih, s katerimi se pač moramo v Ljubljani še zadovoljiti. Ta nesreča pa je tudi ponovno in_ resno opozorilo, da je vprašanje ljubljanskega tramvaja vsak dan bolj pereče, in da ga bomo morali bolj odločno in čimprej rešiti.
, V.' > f-		M k	-!«ir	.
milite'		' AČ-: V- *'		. .< ■
				
■■ % j*'."' •	m	•xj'jbcf .	•. «Sfcgsk;	
g š#*		i v v c	^ -*• •Ž&;/x •	■
SAMO POL URE NA LETO
Zadnjič smo objavili sličico iz čakalnice zobnega oddelka Šolske po!iklimke na Aškerčevi cesti. Danes navajamo vzroke za tako stanje v tej zdravstveni ustanovi. Zobna oddelek Šolske poliklinike je edina zobozdiavstvena ustanova, ki mora skrbeti za zdravje zob nad nad 9000 osnovnošolskih otrok v Ljubljani in okolici. Nobena druga zobna ambulanta ne sprejme snovno-šolskega otroka, razen privatnih. Poleg tega je »:bni oddelek Šolske poliklinike dolžan zdraviti tudi vse boleče primere gimnazijcev in skrbet] za preventivno zaščito vajenske mladine. Skupno ima, brez vajencev okoli 24.000 pacientov, z vajenci pa 28.000.
Za opravljanje te svoje naloge ima na razpolago 5 strojev in 8 strokovnjakov, ki opravijo dnevno 48 delovnih ur. Pomanjkanje zobozdravstvenega kadra je tolikšno, da ne morejo dobiti še dveh zibotehni-kov, da bi bilo vseh 5 strojev ves dan izkoriščenih. Tu ni mogoče napraviti ničesar drugega kot počakati na kader, ki se šele šola. Občutno pretesni so tudi prostori, v katerih zobni oddelek dela, saj niso večji od stanovanja 5 članske družine v enem nadstropju više.
Ko je bila stavba grajena, je bilo v njej napravljeno tudi stanovanje za upravnika te ustanove. Že pred vojno se je
v to stanovanje vselil bivši direktor Higienskega zavoda, h kateremu je bila šolska poliklinika vključena, in je ostal v njem še danes, čeprav bi ustanova te prostore nujno ra-
litvi iz tako tehtnih razlogov ko; zdravnik prav gotovo nebo protivil. S tem bi bili pogoji dela zobnega oddelka Šolske poliklinike znatno izboljšani.
M. S.
Čakalnica na šolski polikliniki je dan za dnem takole zasedena
Čaj proti kašlju
Potrebujemo 1 čebulo, 1 limono, 3 smokve, 1 šopek timijana, 1 dkg sladkega janeža, 10 dkg sladkorja — najboljši je kandis — i liter vode.
Čebulo, smokve, timlan ln janež prav dobro sesekljamo, prav tako limonine olupke. Limono ožmemo v vodo, jo sladkamo in dodamo še sesekljane sestavine. Vse naj vre nekaj mi-nut. Karo potegnemo lonec na kraj štedilnika, kjer naj stoji še 10 minut. Caj precedimo. Uživamo ga še vročega po žlicah.
(Sodobno gospodinjstvo^.
bila za razširitev zobnega oddelka. Poleg tega pa bi s pridobitvijo teh prostorov lahko nudila dve sobici tudi vzgojni posvetovalnici, ki že nekaj časa obstoja, ni pa še uspela dobiti prostorov in tako ne more razviti svojega dela.
Kot smo navedli, je za zdravljenje zob 24.000 pacientov (brez vajencev) na razpolago dnevno 48 ur časa. Na leto je to 12.000 ur, če računamo na mesec 25 dni in na leto 10 mesecev (dva meseca so šolske počitnice). Tako vidimo, da je vsakemu pacientu zagotovljeno samo pol ure na leto za zdravljenje zdb. Če poleg tega upoštevamo še važnost zdravljenja zob v mladih letih, je prav gotovo težko razumeti, da se Šolski polikliniki še ni posrečila akcija za razširitev zobnega oddelka, čeprav se za to zavzema že od leta 1948 na vseh merodajnih mestih. V korist zdravja 24.000 mladih ljudi se bo menda le našlo ustrezno stanovanje za družino zdravnika, ki sedaj stanuje v polikliniki, ki se se-
PABERKI
Po zadnji pamft ki m je
srečno posušila na vrtu, sem odkrila kaj žalostno resnico — v rjuhah so se na precej izlizanih mestih pokazale luknje, a tudi blazine sta pranje in redna uporaba že načela. To je bilo treba sedaj zašiti, da se ne bi do konca strgalo. Belega sukanca nisem imela pri roki, zato sem se namenila ponj v trgovino. Toda že v prvi trgovini je prodajalka zmajala * glavo, isto se mi je zgodilo tudi v drugih trgovinah. Ko sem se s poslednjim upanjem zatekla še k »NA - MA«, sem sprevidela, da bom šla domov brez belega sukanca, kajti prodajalka me je lepo potolažila.
Za nove rjuhe ta mesec nimam proračuna v svojem gospodinjstvu in bom morala kar nezašite še dalje uporabljati. Rada bi pa le vedela — morda bi k temu odgovorila naša trgovska mreža — zakaj ni mogoče dobiti nikjer belega sukanca, ki je vsakemu, še tako majhnemu gospodinjstvu neobhodno potreben?!
Sava Prodnik,Sava
Ne prenaglimo se
Komaj je posijalo sonce, že smo lahko opazili po ulicah otroke, ki so bili kaj lahko oblečeni, skorajda pomanjkljivo: dokolenke, zgoraj pa kratko krilce in pulover. Ali je bilo dekletcu res že tako toplo, ali pa je bila mati tista, ki je hotela svojo hčerko pokazati sosedom in drugim v novi spomladanski oblekel Razumljivo, da je talko ravnanje zelo nespametno, saj je zlasti v tem neustaljenem vremenu prehlad kaj hitro tu. S tem, da prehitro odložimo zimsko obleko, se samo brez potrebe izpostavljamo boleznim, saj se vsako pretiravanje kaj hitro maščuje. Zlasti pri otatocih bodimo previdne. Utrjujemo jih pa najbolje tako. da so vedno času primemo oblečeni in naj nas tudi nova oblekca ali nov spomladanski plašček ne premotita, da bi otroku slekle toplejšo obleko, ko še ni pravi čas za to.
Sneg je skopnel — In otroci so našli novo razvedrilo
ANICA H. LIMBUS. V Vašem dopisu navajate sicer celo vrsto raznih težav in znakQv, vendar mi slika kljub temu še ni dovolj jasna, iz opisa dosedanjega zdravljenja se mi ne zdi verjetno, da gre v Vašem primeru za bolezenske spremembe v samih ledvicah. Bolj verjetno je, da je vzrok Vaših težav v kroničnem vnetju sečnega mehurja, morda še v vnetju ledvičnih čaš.
Iver je zdravljenje v obeh primerih popolnoma različno, je potrebno najprej z vsemi potrebnimi preiskavami ugotoviti dejansko bolezensko stanje.
Ce nimate možnosti, da Vas pregledajo na urološkem oddelku kake večje bolnišnice, se dajte pregledati na internem oddelku bolnišnice oz. na diagnostični postaji.
Vsaka žena, ki trpi zavoljo belega toka, naj išče pomoči pri zdravniku ginekologu, zlasti v primeru, če še ni rodila in si tega zelo želi. Zelo verjetno je ravno to vnetje vzrok, da doslej še niste zanosili.
Z. L. LENDAVA. Vzrok bolezni »Morbus Boeck, lymphogranuloma benignimi« ni znana. Prevladuj« mnenje, da pomeni ta bolezen svojstveno reakcijo organizma na lažjo infekcijo z bacili tuberkuloze. Bolezen se lahko pojavlja na raznih organih, lahko je pa lokalizirana tudi na enem samem organu. V Vašem primeru se bolezen omejuje na pljučih, zato ni potrebno, da bi imeli povečane žleze na vratu, pod pazduho in v zgibu. V pljučih se navadno pojavlja v obliki progastih senc na pljučnem hilusu.
Za to bolezen v slovenskem Jeziku za zdaj še nimamo Imena in tudi drugi Jeziki uporabljajo zanjo prej navedeni strokovni izraz.
Bolezen Je sicer dolgotrajna, vendar pa poteka blago in navadno bolniku ne povzroča posebnih težav. Mnogokrat se bolezenske spremembe vozlastih oblik celo zmanjšajo. Bolezen ne ogroža življenja in v večji meri tudi ne zmanjšuje delazmožnosti razen pri poklicih, ki so zvezani s hudimi fizičnimi napori. Tudi ni bolezen nalezljiva.
Za zdravljenje priporočljiva »o
razna splošna krepila *a organizem bodisi v obliki zdravil, vitaminov in higienskega načina življenja, v prvi vrsti krepke hrane in zadostnega počitka. Nadalje se uporablja obsevanje z rentgenskimi žarki in sicer v majhnih dozah. Število obsevanj Je odvisno od primera samega. Alkohol lahko zmerno uživate, priporočamo Vam pa, da opustite kajenje.
Čeprav bolezen ne zahteva »talnega zdravljenja, je vendarle potrebno, da hodite redno na občasne kontrolne preglede. V svoje pomirjenje in zaradi potrditve diagnoze lahko naprosite zdravnika, da pošlje rentgenske slike v pregled onkološkemu zavodu v Ljubljani. V področje tega zavoda spadajo namreč tudi vse oblike nezločestih novotvorb.
vslisidfi?
Urmašice — rulada. 18 dkg
masli ali 20 dkg masla. 15 dkg sladkorja, 1 celo jajce in 1 rumenjak doibro zmešaj im dodaj 40 dkg moke. Testo razdeli v d ra dela in razvaljal na zelo tanke liste. Skuhaj 15 do 20 dkg v mleku brez sladkorja in ohladi. S tem namaži testo im ga zavij v rulado, nareži poljubne rezane in jih daj v dobro pomazan pekač. Speed, da malo porumenijo. Ko so pečene, jih zalij s kuhanim sladkorjem (pol kg sladkorja polij z vodo tako, da je prst vode nad sladkorjem in dobro prevri, da je raztopljen ves sladkor). V kuhan sladkor daj nekaj vanilije in limonove lupine, v testo pa lahko daš ščepec sode hikarhone.
Krilo in bolero za deklico
Pleteno krilce je zelo praktično, ker ima pleten životek z naramnicami, pod katerimi tudi lahka bluzica lepo pristaja, v mraku pa lahko h krilcu oblečemo še toplo bluzo. Tudi bolero pride v hladnih pomladanskih dneh kar prav. Ce imaš volno, katere 20 pentelj meri 8 cm, nasnuj za krilo na okroglo pletilko 330 pentelj, pleti za rob 1 levo eno desno menjaje, t. j. v drugi vrsti pleteš tam, kjer je v prvi vrsti leva pentlja desno pentljo in tam kjer je desna pentlja v prvi vrsti pa levo pentljo. Rob pleteš 2 cm visoko, nato pa same desne do višine 25 cm. Pri višini 25 cm od nasnutka snameš porazgubljeno v eni vrsti 30 pentelj. Nato pri 28 cm cele višine zopet snemi 30 pentelj. Pri 30 cm cele višine pa snemi porazgubljeno še 120 pentelj v eni vrsti, da ti ostane v celem še 150 pentelj. Sedaj pleteš 1 levo eno desno čez vseh 150 pentelj 1 cm visoko, nato pa napraviš luknjice za vrvico. Luknjice pleteš takole: ovitek, dve desno skupaj, eno levo eno desno ovitek, dve desno skupaj, eno levo, eno desno, to ponavljaš
po celi vrsti. Nato pa zopet 1 cm visoko eno levo eno desno. Sedaj delo razdeliš na dva enaka dela na dve pletilki. Na vsaki pletilki imaš 75 pentelj. Dodaš takoj v prvi vrsti porazgubljeno za prednji del 15 pentelj, da imaš 90 pen-
» 6 » <
pentljo. Pleteš še do višine 28 cm, kjer snemaš še preostalih 21 pentelj za ramo. Snemaš najprej 3 X 5 pentelj, nato še ostalih 6 pentelj.

® f
Kot smo že poročali, so Društvo prijateljev mladine, Pedagoško društvo in Ljudska univerza. organizirali na Resljevem terenu »Solo za starše«. Ker vemo, da je zanimanje za vzgojna predavanja veliko, jih bomo v zgoščeni obliki objavljali. V kolikor bodo zaradi zgoščenosti predavanja morda izgubila na vrednosti, prosimo, da nam to predavatelji in bralci oproste. Vzgoja v ožjem smislu je obli-kovanje otrokovega značaja, vzgoja v najširšem smislu pa je oblikovanje in pripravljanje mladega človeka za življenje in poklic. Vsak človek ima nek očetovski ali materinski čut za vzgojo, vendar pa to ne zadošča za pravilno in sistematično vzgojno ravnanje. Zato je nujno, da vsak, ki se peča z vzgojo mladine, pozna osnove otrokove psihilcgije in pedagogike. Vzgoja ni samo trenutno reševanje vzgojnih vprašanj v družini ali 'soli, ampak je stalna dejavnost, ki ima določen smoter.
KAJ JE IZOBRAZBA?
Da je otrok sposoben za življenje in delo, mu je poleg vzgoje potrebna tudi izobrazba. Izobrazbo pridobiva otrok v šoli, pa tudi izven šole in kasneje v življenju, ko se sam izobražuje. Izobrazba je znanje, ki smo si ga zavestno pridobili in zadržali v spominu. Izobrazba daje človeku široko obzorje in mu omogoča zavzeti do vsakega pojava določeno stališče (svetovni nazor).
DRUŽBENA ODVISNOST VZGOJE
Vsakokratna vzgoja je odvisna od družbe, v kateri živimo. Družba je tista, ki odloča o tem, kako naj otroka vzgajamo. Kaj hočemo doseči v današnii družbi? V današnji družbi bi hoteli doseči, da bi vsej mladini omogočili in zagotovili osnovno splošno izobrazbo, ki je potrebna za nadaljnji študij ali Pa za poklic. Ker je demiba močno zainteresirana
NEKAJ MISLI IZ UVODNEGA PREDAVANJA V SOLI ZA STARSE:
„Ali vemo, kaj je vzgoja?,,
na tem, kakšno mladino bomo vzgojili, ni vzgoja mladine samo skrb staršev, ampak je skrb vse družbe. Prvi so seveda starši, ki dajejo otroku osnovno vzgojo, vendar pa hočemo doseči, da vsa družba pomaga pri vzgoji mladine (ne samo šola), da bi starši vzgajali mladino s polno odgovornostjo. Ker so starši prvi vzgojitelji, je družinska vzgoja eno najvažnejših področij vzgoje sploh.
OD ČESA JE ODVISEN OTROKOV RAZVOJ?
Vsak otrok prinese s seboj na svet neke določene možnosti razvoja — dispozicije. T e možnosti razvoja so zapopadene v njegovi telesni konstituciji in v posebnosti živčnega sistema, ki je osnova duševnega življenja. Od tega, kar otrok prinese na svet, in od poznejšega razvoja, je odvisno, kaj otrok doseže.
Dispozicije so dane vsakemu otroku že ob rojstvu, toda če jih med otrokovim razvojem ne bomo razvijali, bodo zakmile.
Za razvoj dispozicij je zlasti važna predšolska doba, ker se največ dispozicij pokaže tedaj. Predšolska doba je tako silno važna zato, ker se otrokovo živčevje v tej dobi kvanihetno in kvalitetno spreminja in razvija. Tedaj je otrokovo živčevje ne samo v rasti, ampak je tudi silno plastično, to je sprejemljivo za zunanjr vplive. Če v predšolski dobi ne izkoristimo te plastičnosti in če
ne nudimo otroku bogatega psihološkega okolja, se njegovo živčevje ne more razviti. (Primer: dve indijski deklici, stari dve in sedem let, so našli v volčji duplini. Znano je, da volkulja vzredi tudi otroke. Mlajša je z nego in vzgojo dosegla stopnjo človeškega otroka, starejši pa, pri kateri je bila zamjena doba plastičnosti, so dispozicije zamrle in se ni nikoli razvila do normalne stopnje.)
Ljudje se ločijo med seboj ne samo po zunanjih, telesnih posebnostih, ampak tudi po dispozicijah. Dispozicije omogočajo človeku razvoj, na drugi strani pa mu ga tudi omejujejo. Iz nekoga, ki ima povprečne dispozicije, ne moremo napraviti genija. Če bi mati še tako rada, da postane njen otrok glasbenik, če nima dispozicije, ne bo v gladbi dosegel ničesar preko neke določene povprečne meje. Tisti pa, ki ima izrazito glasbeno dispozicijo, pa se bo tudi v slabih pogoiih razvil v nadpovprečno nadarjenega.
Ko v otroku razvijemo dispozicije in ko dobi potrebno izobrazbo in vzgojo, je usposobljen za določeno dejavnost.
Višja stopnja usposobljenost! je nadarjenost, ki se kaže v tem, da nekdo na določenem področju izkazuje nadpovprečnost v usposobljenosti za delo. Povprečno nadarjen je tisti otrok, ki je nadarjen za vse predmete enako. Njegovo izobraževanje je uspešno. Imamo pa lahko pri otroku na nekem področju izrazitejše dispo-
zicije, na drugem manjše. Tedaj govorimo o talentu, na pr. talentu za matematiko, glasbo, igralskem talentu itd.
Najvišja stopnja nadarjenosti je genialnost.
ENAKOMEREN IN SUNKOVIT RAZVOJ
Ne smemo pri otrokih precenjevati njihovih sposobnosti, posebno ne pri tistih, ki se sunkovito razvijajo. Razvoj nekaterih otrok je enakomeren in vzgoja je v tem primeru enostavna. Imamo pa otroke, ki se razvijajo sunkovito. Naenkrat odskočijo za celo stopnjo, potem nastopi pavza, nakar zopet skočijo dalje. Taki otroci so vzgojno težki. Starši bi morali ugotoviti, ali se njihov otrok razvija enakomerno ali sunkovito, da bi lahko pravilno ocenjevali njegov razvoj.
NEPRESTANO
SMO VZGOJITELJI NAŠEGA OTROKA
Na otroka ne vpliva samo družina, ampak tudi drugi činitelji: sola, otrokova tovarišija, ulica, knjiga, film, radio, časopisi, ljudje, ki prihajajo z njim v stik itd. Ne zavedamo se, kako smo neprestano vzgojitelji našega otroka in vseh, s katerimi pridemo v stik. Včasih smo nenamerno dobri ali slabi vzgojitelji, kajti z zgledi ali dejanji vzgajamo, čeprav pri tem ne mislimo na vzgojo. Poleg tega vpliva na otrokov razvoj splošno družbeno okolje, geografsko okolje, klimatski pogoji. V« ti činitelji vplivajo pospeševalno ali zaviralno.
Vzgoja je načrtna dejavnost, ki mora upoštevati oba prejšnja faktorja — dednost 'm okolje. Ta dva faktorja mora povezovati tako, da napravi iz otroka harmonično razvito osebnost. Pri vzgoji gre za to, da napravimo ix otroka vsestransko telsno in poševno razvitega m zdravega človeka.
telj. Pleteš najprej prednji del. Ob robu 6 pentelj na obeh straneh pleteš sem in tja desno, v sredini pa čez 78 pentelj same desne tja, nazaj grede leve pentlje. Med robom in desnimi pentljami pa snemaš v vsaki vrsti tja grede en krat po 1 pentljo na obeh straneh. Snemaš toliko časa, da imaš še 58 pentelj na pletilki, nato pleteš še 5 vrst čez teh 58 pentelj, tja desno, in nazaj desno ter snameš nato v eni vrsti.
Zadnji del životka pleteš tako, da je v sredini razporek z gumbnicami. Pleteš nad 37 pentelj in dodaš takoj v eni vrsti porazgubljeno 8 pentelj, da imaš skupno 45 pentelj. Pleteš na obeh straneh za rob 6 pentelj sem in tja desno, ostalih 33 pentelj pa desno tja, levo nazaj. Snemaš samo na zunanji strani v vsaki vrsti tja grede, kot pri prednjem delu. Snemaš tako dolgo, da imaš še 30 pentelj, čez katere pleteš še 5 vrst sem in tja desno in nato snameš v eni vrsti.
Levi del zadnjega dela pleteš
v nasprotni smeri. Na robu, kjer ne snemaš pa napraviš 3 gumbnice. Gumbnice pleteš čez 2 pentlji.
Naramnice pleteš čez 18 pentelj in sicer 18 cm dolge. Pleteš za rob 6 pentelj na vsaki strani sem in tja desno, ostalih 6 pentelj v sredi pa desno tja in levo nazaj. Naramnice prišiješ na rob životka. Zadaj na krilce pa gumbe. V pasu v luknjice životka vdeneš vrvico, skvačkano iz volne. Okrasiš jo s čopki, krilce pa z vezenimi barvastimi cvetkami.
Žetp. Za žep nasnuješ 30 pentelj. Za rob pleti v vzorcu kot pri krilcu 2 cm visoko, nato pa same desne tja in leve nazaj do višine 2 cm, kjer začneš snemati. Snemaš v vsaki vrsti na vsaki strani po 1 pentljo do konca pentelj.
Bolero. Za hrbet nasnuješ 95 pentelj in pleteš za rob isti vzorec kot za krilce 2 cm visoko. Nato pleteš desno tja, levo nazaj do višine 15 cm od nasnutka. Tu snemaš za rokavni izrez 2 X po 3 pentlje, nato pa pleteš brez snemanja še 13 cm visoko. Tu začneš s snemanjem za ramo. Snemaš 4 X po 7 pentelj na vsaki strani v začetku pletilke. Ostalih 27 pentelj snameš v eni vrsti.
Za desni prednji del nasnuješ 50 pentelj in pleteš rob tako kot za hrbet. Nato pleteš desno tja, levo nazaj, na desni strani prednjega dela pa pleteš za rob 8 pentelj v vzorcu kot spodnji rob. Tako pleteš do višine 15 cm. kjer snemaš na levi strani za rokavni izrez. Snemaš najprej 2X3, nato še 2 X 2 in 2 X i pentljo. Sedaj pleteš brez snemanja do vratnega izreza. To je 23 cm od nasnutka, kjer začneš snemati na desni strani. Snemaš: 5. 3, I X J la S X 1
V domači lekarni se često dogodi, da postanejo napisi na stekleničkah nečitljivi. To lahko preprečimo tako, da prelepimo napis s prozomhn gumiranim, papirjem ali premažemo etiketo s tankim slojem stoptyen«ga para-ftoa i pomočjo
4 7«?*			
i 1			i ** i
	t 4 '		
0 S XCM.O			A
Levi prednji del pleteš prav tako, le v nasprotni smeri, pri 22 cm cele višine od nasnutka napraviš gumbnico čez dve pentlji.
Rokav. Za rokav nasnuješ 56
pentelj. Za rob pleteš 2 cm v vzorcu kot pri hrbtu. Nato pleteš desno tja, levo nazaj do cele višine 8 cm, kjer začneš z naraščanjem. Naraščaš na vsakih 2 cm po 1 pentljo na vsaki strani, da boš imela pri 25 cm višine skupno 71 pentelj. Sedaj začneš s snemanjem. Snemaš najprej 2X3 pentlje na obeh straneh v vsaki vrsti. Nato snameš 2X2 pentlji v vsaki vrsti, nato pa po 1 pentljo na obeh straneh do višine 35 cm od nasnutka, kjer ostalih 12 pentelj snameš v eni vrsti.
Vse dele polikaš, zašiješ in iz vratnega izreza nasnuješ 70 pentelj in pleteš 3 vrste desno tja, levo nazaj. Nato pleteš eno vrsto takole: avitek, dve desni skupaj, ovitek. To ponavljaš po celi vrsti. Nato pleteš leve nazaj, tja desno še 3 vrste. Delo mehko snameš. Ob luknjicah upogneš na notranjo stran in obšiješ vratni izrez. Bolero okrasiš na vogalih s cvetkami kot krilce. Spredaj pri vratu pa prišiješ gumb.	Martina
Kadar gremo na izlet
Prijetno že greje na planinah
* lepimi spomladanskimi dnevi »Odo oživele tudi naše izletniške toüfce slasti ob nedeljah, nekateri, Ki jim je pri srca pomlad v gorah, bodo pa tamkaj preživeli kar svoj dopust. Četudi me rade zahajamo v hrabs, potem moramo tudi tam misliti na nego kože ki je izpostavljena sončnim žarkom. Zato bomo obraz in vrat namazale z dobro, b-anijivo krem«. Vsakokrat, ko se hemo u—jrile in po-ilvale — navadno poiščemo za to
b vadi es H ujnJJmip
obraz, vrat in roke, ki so se 09 jile in se s tem osvežimo, se posušimo, se namažimo in s kremo in povsod tam, kjej koža izpostavljena soncu. Med počivajmo, kajti le tako se krema hitro vpila v kožo. 1 osvežene bomo laže nadali e-pot, kri bo pravilno krožila telesu ln kar Je najvažnejše največ bo taka tura koristila temu zdravju, a tudi svežini prožnosti.
Indijanske zgodbe F. COOPRA
Ostir@str®B©c
Riše MIKI MUSTER
2.
3.
Nad neskončnimi gozdovi, ki so se v drugi Oba moža, vsa v usnju in oborožena, sta »Saj se bom moral skoraj sramovati tvoje polovici 18. stol. razprostirali vzhodno od Mis- sedla in se lotila malice. Govorila sta malo, iz- druščine.« Ostrostrelec pa je mirno odvrnil: »Za-sisippija, je sijal jasen junijski dan. Med drev- nenada pa je dolgi Harry vprašal svojega ne- radi mene se lahko še danes ločiva. Domenjen jem se je zaslišalo govorjenje, kmalu nato pa koliko manjšega tovariša, Ostrostrelca, slovi- sem s svojim prijateljem Veliko Kačo.« — »Kje se je na jasi prikazal šest čevljev visok krepak tega lovca, če je že kdaj streljal tudi na človeka, pa misliš najti tega tiholaznega Delavara?« — mož. »Hej, Ostrostrelec,« je zaklical, »tu je Komaj dvajsetletni mladenič se je resno in od- »Spodaj pri jezeru. Mingi in njihovi sovražniki planjava in tamle jezero. Zdaj sva na pravi kritosrčno ozrl v vpraševalca in dejal: »Po pra- Mehikanci, ki so del Delavarov, ga imajo v poti!« — »Ali poznaš te kraje?« je vprašal oni. vici povedano, nikoli. Moji prijatelji, delavarski mirnih časih za skupno last.« — »Skupno last!« — »Naj ne bom Hurry Harry, če nisem lani Indijanci, so dolgo živeli v miru in moji naj- se je zasmejal Harry, »kar reci to Tomu Hut-tukajle taboril. Sicer pa hitro razveži oprtač, hujši sovražniki so hili doslej pantri in divje terju, ki se ima že petnajst let za tukajšnjega pošteno sem lačen,« je odgovoril dolgin.	mačke.« Harry se je zaničljivo nasmehnil, rekoč:	gospodarja.« — »Kakšen človek pa je pravza-
prav ta plavajoči Tom?« je vprašal Ostrostrelec.
BETONSKO ŽELEZO zamenjam za zidno ali votlo opeko. Pomnike pod »Opeka« v ogi. odd.
Z AM KN J AM lepo, suho, enosobno stanovanje v centru za dvosobno ali enako. Bežigrad aid bližina.
Naslov v ogl. odd.	5276-9
UŠLA je temnozelena papiga, vrniti proti nagradi. Groharjeva 2, Bedjanič.	5290-10
PREKLICUJ EM besede, ki sem jih izrekel Martinc Joži, Ga ljevica št. 67 — Ilija Janez. Gregorčičeva 17-c.	5304-11
GOSPODINJSKO POMOČNICO — tudi upokojenko, sprejmem k 3-članski družini. Plača 3000 do ga kivarstva 4000 din. Naslov v ogL odd.
5365-1
TTICIKEL, dobro ohranjen, prodam. Delavnica. Tržaška 19.
5376-4
NUJNO POTREBUJEM VEČJO KOLIČINO V IDI A FLOSCIC. —
Avtokaroserija, Ptuj. 5369-5 V PIRANU je naprodaj zaradi selitve dvonadstropno stanovanjsko poslopje v središču mesta.
Pripravno bi bilo tudi za majhen hotel. Vatta Cannela. Trg Kardelj 3. Piran.	5366-7
SOBO. opremljeno, za krajšo dobo, iščem. Plačam zelo dobro.
Ponudbe v ogl. oddelek pod »Absolvent tehnike«.	5381-9
OPREMLJENO ali prazno sobo iščem ali zamenjam, po možnosti z vso oskrbo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Obrtnik«. 5817-9 MLAD TN2ENTR išče sobo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Tak‘1«.
5314-9
NAŠLA SE JE denarnica z denarjem v .petek, 25. 3. 1955, v trgovini »Singer«. Trubarjeva ul. 24.
Dobi se pri »Singer«. 5383-10
Muki na razstavi modeme-


Tiimiinmi
)■•••••«••m«. -*••••	*•«••-
) KOLEDAR
Petek, 1. aprila: Boško.
*
Danes se spominjamo rojstva ruskega pisatelja Nikolaja Gogolja. Rodil se je leta 1809 v Soro-čincih v Ukrajini. Svojo literarno pot je začel kot pesnik, uveljavil pa se je šele z zbirko novel »Večeri na pristavi blizu Dikamjke«. Višek je dosegel z »Revizorjem«, družbeno satiro, gotovo najbolj uspelo rusko komedijo. To ni samo duhovita slika izprijenega podeželskega u radništva, temveč tucM ostra kritika in obsodba celotnega sistema v carski Rusiji. Tako je treba tolmačiti tudi najbolj dovršeno Gogoljevo umetnino, roman »Mrtve duše«. Gogolj je bil realen opazovalec okolja, zlasti malomeščanskega filistrstva, naravnost genialen oblikovalec življenja.
*
1. aprila 1873 se Je rodil skladatelj Sergej Rahmaninov. V svojem glasbenem izrazu se je zelo približal Čajkovskemu.
Namesto venca na M tov. inšpektor Ivanki Rep ičiji Je poklonila Vajeniška Sola Tainih strok Šentjernej na Dolenjskem za slepo mladino 2000 din. Iskrena hvala!
Geodetsko društvo LRS ima redni občni zbor 2. aprila ob 9. uri v dvorani Doma železničarjev na Trgu OF (poleg glavnega kolodvora). Dopoldne je običajni dnevni red, popoldne od 14.30 dalje pa razprava po referatih. — Istega dne ob 20.30 je družabni večer društva v Osrednji študentski menzi na Miklošičevi cesti. Vabila dvignite pri Geodetskem zavodu LRS.
Restavracija Delavski dom priredi v soboto. 2. aprila t. 1. domačo zabavo s plesom. — Vstop prost.
»JELA« specialna sol za kopanje ne sme manjkati nobeni kopeli. »JELA« sol osvežuje, krepi živce in kot prerojen si po uporabi »JELA« kopalne soli.
Ni sobotnih veselic, ni nedeljskih izletov brez pristnega jajčnega konjaka ali Izbornega coffee eocktaila »MARKIČ - SPLIT« In Markičevih priznanih sadnih sokov! Zahtevajte jih povsod! — Telefon 22-185.
Od 31. marca do preklica dobi vsak deseti Izžrebani kupec pomladanskih modelov plaščev, oblek iif kostumov
BREZPLAČNO
drugo blago v vrednosti nakupa, ln sicer konfekcijo, tekstil ali obutev
po lastni isAiri v
VELEBLAGOVNICI
VELEBLAGOVNICA
Vama
LOTERIJA
POČITNIŠKE EVEZE IMA 65.687 DENARNIH DOBITKOV.
.«..«*.». ••*.»..«................ ........
GOSPODINJSKO POMOČNICO —
veščo gospodinjstva, sprejmem.
Naslov v ogl. odd.	5361-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejme gostilna »Na vasi«, Vodnikova 106, Ljubljana. 5358-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO Z znanjem kuhe, pošteno, samostojno, sprejmem takoj. Plača 4.000 din. Naslov v ogl. oddelku.
5357-1
KMETIJSKA ZADRUGA z o, J.
Podčetrtek išče za takojšen nastop samostojnega knjigovodjo ali knjigovodkinjo, plača po dogovoru, stanovanje preskrbljeno.
5332-1	__ ___________
SEME rdečih gladijo! (lilije) pro-	''~7 ' “ IT ' '' 'z l i
dam. Naslov: Rezijanska 8, »Ko- BREZICE, angl. hm »zeleni sai«.
lezlja«, Brecelj.	5362-4
PRODAM dobro ohranjeno žensko
aauum
»UNION«:	franc, barvasti film
»Grof Monte Christo U. del. — Tednik: Obzornik št. 1. Predstave ob 16 in 18. V gl. vlogi: Lean Marais in Lia Amanda. — Danes zadnjikrat.
Ob 20: premiera slov. filma »Tri zgodbe«.
v soboto. 2. IV. ob 22 premiera amer. filma »Zasedba«. Predprodaja vstopnic od 9JO—11 ter od 14 dalje.
»KOMUNA«: amer film »Usodna ljubezen«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. V gL vlogi: Kirk Douglas in Deni Robin.
»SLOGA«: amer film »Tujec na begu«. Tednik: 2elezarna Jesenice Predstave ob 15, 17 in 19. Zadnja predstava odpade. — V gl. vlogi: Paul Muni in - Luisa Rossi. Danes zadnjikrat! Predprodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9.30 do 11 ter od 14 dalje.
»SOČA«; amer. film »Usodna ljubezen*. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9.30 do U ter od
15 dalje.
»SISKA«: amer barvasti film »Obzorja na zahodu«. Igrajo: Robert Ryan, Julia Adams in Hock Hudson. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje.
»TRIGLAV«: argent, film »Omadeževana«. V gl. vlogah: Fanny Navarro, Mecha Ortiz, Tita Ma-rello in Jorge Rigaud. Predstave ob 16, 18 In 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
»LITOSTROJ«: amer. film »Macao«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
DOMŽALE:	amer. barvasti film
»Ljubimca iz Orleansa«, ob 20.
BLED:	amer. barvasti film »Po-
vratek na Broadvay«, ob 20.
LJUBLJANA
LJUBLJANA, pred pošto

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja, 3. aprila ob 16: Joseph Kesselring »Arzen in stare Čipke«, izven in za podeželje. Torek, 5. apnila ob 13.30: Oskar Wüchner »Pastirček Peter in
sl o vodij gospodarskih organizacij pri Okrajnem ljudskem odboru Kočevje
mesto o brat o v od j e zadružne žične tkalnice v Ribnici.
Pogoji: nepopolna srednja šola in 10-letna praksa pri vodstvu
Putnik v Ljubljani Vas vabi na
prvomajske izlete s posebnim parnikom na Rab in SiJbo in avtobusne izlete v Logarsko dolino,
Koper in Portorož in Plitvička je-	,____________
zera. Prijavite se v naj bližji po- uspeh! Dobite v vseh drogerijah -----—	in parfumerijah!
Andre Puget: »Dnevi naše sreče«,
Krema »Pmir Vnnc. i. ___________ gostovanje v Skcrfji Loki.
izdatna! Z mak> porlbe ^Uk Nedelja’ 10- aPrila-&b 16:
kralj Briljantin«, za osnovno tkalnice 4n vertiran tkalec, spo-šolo Ttržič.	soben za kalkulacije žično tkal-
Cetrtek, 7. aprila ob 20: Claude- ske stroke.
Prošnje, pravilno kolkovane, z življenjepisom; ‘ podatki o kvali-kacijii ter dosedanji zaposlitvi
slovalnici PUTNIK.
TURIST BIRO organizira 1. maja veliki izlet s posebnim vlakom in posebnim parnikom v CRIKVE-NICO. Izlet spremlja godba na pihala. V Criikvemoi velike mednarodne moto-dirke. Cena 1.800 din. Prijavite se čimiprej. Sprejemamo akontacije — zahtevajte informacije v TURIST BIROJU. Ljubljana. Miklošičeva 17, telefon 30-645.
Pediatrična sekcija SZD ima svoj redni mesečni sestanek 1. IV. 1955 ob 19. uri v predavalnici Pediatrične klinike (Vrazov trg). — Predavala bo asist. dr. Ivančič Szilagv; Zdenka: Poročilo o pariškem tečaju za preprečevanje in zdravljenje otroške tuberkuloze.
Stomatološka sekcija SZD ima
redni strokovni sestanek v soboto, dne 2. aprila ob 11. uri v predavalnici Stomatološke klinike. — Predavata doc. dr. Janko Pompe: »Naše izkušnje o faringo-plastiki« in doc. dr. Branko Palčič: »Stomatološki študij v Angliji«.
Partizan Trnovo vabi na Plesni večer, ki bo v soboto, 2. aprila 1955 v njegovem domu v Svabi-čevi ulici. — Igra Jazz LM Prigrizki, pilača. Začetek ob 20. uri.
Nov začetniški plesni tečaj Centralne plesne šole za družabni ples (poleg Zmajskega mosta) se prične v četrtek. 7. aprila ob 18. Za štndente-(ke) znižana učnina. — Vpisovanle vsak dan od 17. do 21. ure. Poučuje Jenko.
Š" npka*
Nedovoljeno trgovanje i darilnimi paketi iz Trsta
Stane Mršol, Dragan Podreka, Ljubomir Podreka, Anka Fišer, Sonja Mršol, Cveta Remih in Dra-gomte Mršol so za Emila Podreko iz Trsta opravljali posredniške posle pri nedovoljenem trgovanju s paketi, ki jih je pod videzom darilnih paketov zaradi prodaje pošiljal iz Trsta v Jugoslavijo. Tako 1e samo Stane Mršol od junija 1953 do septembra 1951 prejel od Emila Podreke iz Trsta najmanj 244 paketov s kavo, rižem itd Izmed teh Je najmanj devet paketov prejel na svoj naslov, najmanj 235 paketov pa na naslov najmanj 66 naslovnikom v Ljubljani. Stane Mršol je kavo prodajal naprej po višji ceni. Kakor Stane Mršol so se tudi ostali pečali neupravičeno z nedovoljeno trgovino, saj so kavo, riž in druge življenjske potrebščine prodajali po višjih cenah.
Mršol Stane in Fišer Anka sta tudd pomagala Barzelu Aleksandru iz Subotice pri nedovoljenem trgovanju s predvojnimi srebrnimi kovanci. Hotela sta namreč pretihotapiti preko meje 100 kg srebrnih kovancev, kar pa se Jima 1e le delno posrečilo.
Na glavni obravnavi pred okrajnim sodiščem I. v Ljubljani 28. in 29 marca so v glavnem priznali svoje početje in krivdo, skušali pa so jo zmanjšati z raznimi izgovori, kair pa Jim ni uspelo.
Sodišče Jih je spoznalo za krive in so bili obsojeni: Stane Mršol na eno leto in dva meseca zapora, Dragan Podreka na globo 30.000 din, Ljubpmir Podreka na globo 25.000 din, Anka Fišer na 7 mesecev zapora, Sonja Mršol na 4 mesece zapora, Cveta Remih na globo 15.000 din m Dragomu Mršol na globo 30.000 din.
Tako zlorabljanje darilnih paketov Je namreč nedopustno in je popolnoma pravilno, da mi krivce ostro kaznuje.
GLEDALIŠČE
drama LJUBLJANA
Jetek, i aprila ob 15.30. Ustinov; Trobi, kakor nočeš Abonma Petek i popoldanski (Calettl — Juri) Souček)
'■obuta, * aprila ob 80: Corneille: Le C!d Gostovanje pariškega Thčštre national populairp iv opernem gledališču (Razprodano).
»edeija 3 aprila ob 15. Ustinov: Trobi, kakor hočeš izven ln za podeželje (Calettl - Juri) Souček)
Ob 20: Möllere: Don Juan Gostovanje pariškega Tbčštre national populalre rv opernem gledališču. (Razprodano).
OPERA
Petek, 1. aprila ob 19.30: Strauss. Kavalir z rožo Abonma red C
»obota 2 aprila ot> to Gostovanje pariškega TNP. (Razprodano).
Nedelja, 3. aprila ob 20: Gostovanje pariškega TNP. (Razprodano).
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Gledališka pasaža
Petek, 1. aprila ob 20: John van Drutea Grlice glas. Abonma LMS
Sobota, 2. aprila ob 20: Mira Mihelič. Zlat) oktober. Izven. (Veljajo vstopnice od 19. marca 1965).
Nedelja, 3. aprila ob 15. Norman Krasna. John v zadreel. Izven Ob 20: Eduardo de Fillipo. Fi-lumena Marturano. Izven
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Mestni dom
Sobota, 2. aiorila ob 20: Budak-Filtpič:	»Klobčič«, ljudska ve-
seloigra, zadnja večerna uprizoritev, izven
Nedelja, 3. aprila ob 16: Ooemer: »Pepelka« pravljična igra.
MESTNO LUTKOVNO
GLEDALIŠČE MARIONETE
Levstikov (Šentjakobski) trg
Petek, 1. aprila ob 17:	Kuret:
»Obuti maček«.
Sobota, 2. aprila ob 17: Kuret: »Obuti maček«
Ob 20: Kuret: Obuti maček«.
Nedelja, 3. aprila ob 11: Kuret: »Obuti maček«.
Prodaja vstopnic na dan predstave od U—12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in pol ure pred pred-
Wüchner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin«, izven in za podeželje.
Ponedeljek, n. aprila ob 16: Claude-Andre Puget:	»Dnevi naše
sreče«, gostovanje v Železnikih.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Petek, 1 aprila ob 15: Friedrich Forster:	Sivec. — H. šolski
abonma.
Ob 20: Marijan Dolinar: Večer umetniške besede. Izven. Opozarjamo abonente H. šolskega abonmaja, da imajo predstavo v petek. 1. aprila in ne 8. aprila, kakor Je bilo prvotno objavljeno.
KONCERTI
V ponedeljek, 4. aprila simfonični koncert za rdeči abonma. Dirigira Carlo Zecchl iz Rima, solist je prof. Anton Trost. Na izrecno željo dirigenta Je program spremenjen ln sicer izvaja prof. Trost namesto petega tretji Beethovnov koncert za klavir. Na sporedu še Haydnova Vojaška simfonija in Beethovnova TV simfonija Vstopnice od 300 din navzdol v Filharmoniji.
Danes, 1. TV. ob 20.15 v veliki Filharmonični dvorani Koncertni večer Jugoslovanskih študentov-kamponistov. Njihove skladbe bodo Izvajali (v različnih zasedbah) slušatelji vseh treh akademij. — Vstopnice (20—60 din) in programi (5 din) pri blagajni v Filharmoniji.
RAZPISI
Komisija za razpis mesta direktorja zadružnega lesno-predeloval-nega podjetja »Hrušica« v Logatcu
razpisuje po 90. členu Uredbe o ______________ __________ _________
ustanavljanju podjetij in obrtov	Finančni“ upravi" 'mlo’’ Ljubi ja-
ti ostavite najkasneje do 51 IV. 1955 Tajništvu za gospodarstvo in komunalne zadeve OLO Kočevje. — Plača po tarifnem pravilniku.
Komisija za Imenovanje direktorjev in poslovodij pri OLO Kočevje.
RAZPIS
Po 9«. členu Uredbe o ustanavljanju podjetij im obrtov (Ur. L FLRJ št. 51/53 razpisuje komisija za imenovanje direktorjev im poslovodij gospodarskih organizacij pri Okrajnem ljudskem odboru Kočevje
mesto poslovodje zadružnega trgovskega obrata v Ribnici.
Pogoji: kvalificirani delavec v trgovski stroki z najmanj 15-letno prakso. Prednost imajo kandidati, M so že delali v vodstvu trgovskih podjetij.
Prošnje, pravilno kolkovane. z življenjepisom, podatkih o kvalifikaciji ter dosedanji zaposlitvi dostavite najkasneje do 5. IV. 1955 Tajništvu za gospodarstvo in komunalne zadeve OLO Kočevje.
Plača po tarifnem pravilniku.
Komisija za imenovanje direktorjev in poslovodij pri OLO Kočevje.
ORVEKTILfi
POZIV
Po odloku Zveznega Izvršnega sveta o Izrednih popravkih dohodnine od kmetijstva, odmerjene po katastrskem dohodku za leto 1955 (Ur. Ust FLRJ štev. 43-529-54). In po 14. členu Uredbe o zemljiškem katastru (Ur. list FLRJ št. 43-365-53) pozivamo vse lastnike, posestnike ln organe, ki Imajo v upravi zemljišča in Jim Je bUa kot davčnim zavezancem za leto 1954 odmerjena dohodnina po katastrskem dohodku, prijavili pa
•••»Oh«. •«•••»•.
Aleksander Glazunov: Letni časi, baletna suita; 14.00 Za pionirje — Oton Župančič: veliki otro&kj pesnik; 14.20 Melodije za razvedrilo; 15.15 Igra trio Dorko Skoberne; 15.30 Glasbeni razgledi;
15.45	Odlomki iz Brittnove opere »Peter Grimes« in Suttermeistro-ve opere »Romeo in Julija«; 16.10 Utrinki iz literature: Ognji ob progi; 16.30 Želeli ste — poslušajte! 17.10 Koncert po željah; 18.00 Družinski pogovori; 18.10 Narodne pesmi poje delavski kvartet Brd niških fantov; 18.30 Iz kolektivov za kolektive: Lesni izdelki iz Podpeči na tujih tržiščih:
18.45	15 minut z Avgustom Stan-
kom: 19.00 Radiijski dnevnik: 19.30 Zabavna elasba. vmes reklame in objave: 20.00 Tedenski zunanjepolitični pregled:	20.15	»Od za-
pisa do orlppfibe« (glasbeni za.tvsi Ivana Kokoššrja v priredbi Emila Adamiča); 21.00 Oddaja o morju In pomorščakih: 21.30 Zabavna in plesna glasba. 22.15—23.00 Nočni koncert — Lucijan Marija Sker-1anc: Koncert za klavir in orkester v a-molu. Albert Roussel: Ba.khus in Ariana. druga suita lz baleta: 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba; 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba).
kolo. Vižmarje 195, barake.
5324-4
PRODAM arondirano posestvo, 5 ha, od tega pol hektara gozda. Dobro ohranjena hiša s štirimi sobami, kopalnico itd. ter gospodarsko poslopje na lepem položaju pri Celju. Naslov SP Celje.	5339-7
IZGUBIL SE JE eno leto star volčjak, sliši na ime Karo. Vrniti ga za nagrado. Kopališka ulica 3, Kolezija.	5349-10
PROSIM VSE, ki so delali z menoj od leta 1920 v rudniku Monte Catena, Severič, italijanska premogokopna družba, Dalmacija, da se javijo Vahu Karlu, Buče pri Podčetrtku.	5336-11
Tedniik.
KRANJ »STORŽIČ«:	angl. film
»Berlinska zgodba«, v glavni vlogi Džems Mejsn in Kler Blum, ob 16, 18 in 20.
JESENICE »RADIO«: jugoslovanski film »Ankini časi«, ob 18 in 20.
JESENICE »PLAV2«: angl. barva, sti film »Bankovec za 1,060.000 fr«, ob 18 in 20.
PREDAVANJA
Predavanje »Pohod severnih Je. lenov« bo nocoj ob 21. uri v Jonu Sloga. Vstopnice so razprodane. Planinsko društvo Ljubljana-ma-tica.
UMRLI
Izmučen po revmi je umrl 30. t. m. v Beogradu v 28. letu starosti
MIRKO KKAJCER abs. TVS, elektro odd.
Dasi nam ga je kruta smrt po dvoletnem trpljenju iztrgala iz naše srede, nam bo ostal v spominu kot vzor delovnega tovariša in plemenitega človeka.
Kolegu
Žalostni sporočamo, da nas je zapustila za vedno naša najdražja, mama, stara mama, teta in tašča
FRANČIŠKA DRAPEK
upokojenka Tobačne tovarne.
Pogreb bo v nedeljo, dne 3. aprila 1955 ob 15. uri z Zal.
Žalujoči: 'hčerka Ani, vnuki, rodbine: Jakič, Drapek, Aleš in ostalo sorodstvo.
MESTO DIREKTORJA zadružnega lesno predelovalnega podjetja »Hrušica«,
Logatec
Kandidat mora imeti srednjo strokovno ali njej enako izobrazbo ter najmanj 5-letno prakso v tesni stroki.
Ponudbe kolkovane s 180 din in
na neskladnost med katastrom in dejanskim staniem, da najpozneje do 15 aprila 1955 z vidnimi mejniki (iz umetnega ali naravnega kamna) označilo meje vseh prijavljenih zemljišč.
Vsi prijavitelji nesoglasij so dolžni do 20. aprila 1955. leta sporočiti Katastrski upravi MLO
okrajno takso 95 din ~z navedbo
osebnega ln strokovnega življenje- ^Predmetno zamejičenje opra-
pisa oddati na Okrajni Uudsici odbor Llubljana-okolica, Ljubljana. Zupančičeva 8-n. najpozneje do 7 aprila T955.
RAZPIS
Po' 90. členu Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. L
Katastrska uprava bo vzela v svoj delovni program le one primere, za katere bo prejela obvestilo, da je zamejičenje opravljeno. Ostale prijave sprememb, ki se brez predhodnega zameji-čenja ne dajo izvesti, pa bo štela .	za neveljavne, t. J. obdavčitev bo
FLRJ št. 51/53) razpisuje komisija ustrezna dosedanjemu katastrske-
stavo pri gledališki blagajni. — za imenovanje direktorjev ln po- mu stanju Vstopnice sz lahko rezervirajo slovodij gospodarskih organizacij — -	-
vsak dan oi 8—10. tudi teL na St. 32-020.
SKUD TINE ROŽANC — LJUBLJANA
Dom železničarjev — poleg kolodvora
-Nedelja, S. apnila ob 20: Dobri-čanin: Skupno stanovanje. Prodaja vstopnic v nedeljo od 10 dn 12 In od 16 dalje.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Komenskega 12
Sobota. 2, aprila ob 20:	F Svo-
boda »Poslednji mož«, veseloigra. — Prodaja vstopnic dve uri pred pričetkom predstave.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Sobota, 2. aprila ob 19.30 - Tle-mayer: Mladost pred sodiščem.
Nedelja, 3. aprila ob 14.30: Krasna: »Draga Ruth«.
" Ob 19 30:	Tüemayenr:	»Mladosrt
pred sodiščem« Zveze z vlaki za vse predstave ugodne.
pri Okrajnem ljudskem odboru Kočevje
mesto obratovodje zadružne mizarske delavnice v Ribnici.
Pogoji: Mizarski mojster z najmanj 10-letno prakso, sposoben za predračune ln kalkulacije za stavbeno in splošno pohištvo ter lesno galanterijo
Prošnje, pravilno kolkovane, i življenjepisom ln podatki o dose-
Katastrska oprava MLO Ljubljana.
RADIO
SPORED ZA PETEK Poročila: 5.95, 6.09, 7.90,	12.30.
15.00, 17.00, 19.00 ln 22.00.
5.00—6.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored), vmes ob 6.30 Pregled tiska; 6.35 Pisan spored slovenskih narodnih
danji zaposlitvi ter kvalifikaciji tn umetnih pesmi; 7.10 Jutranji
dostavite najkasneje do 5. aprila 1955 Tajništvu za gospodarstvo ln komunalne zadeve Okrajnega ljudskega odbora Kočevje.
Plača po tarifnem pravilniku
Komisija za imenovanje direktorjev in poslovodij Kočevje.
RAZPIS
Po 90. členu Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. 1 FLRJ št. 51/53) razpisuje komisija za imenovanje direktorjev In pow
orkestralni spored; 7.30 Gospodinjski nasveti; 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame: 11.00 Radijski koledar; 11.05 Glasbena medigra: 11.15 Cicibanom — dober dani (Laž Ima kratke noge) pri OLO 11.30 Georges Bizet: Simfonija št.
1 v C-duru; 12.00 Kmetijski nasveti; 12.10 To in ono lz arhiva slovenskih narodnih pesmi; 12.45 Zabavna glasba vmes reklame; 13.00 Na straži: V boju z naraslo Moravo; 13.15 Opoldanski koncert W. A. Mozart, Mala nočna glasba,
VARILCA, več strojnih ključavničarjev in kovinostrugarjev sprejme takoj »Indos«, Ljubljana — Moste. Ob železnici.
53310-1
VEC SPOSOBNIH NATAKARIC za strežbo ob nedeljah sprejme Gostilna »Rožnik«.	5292-1
DELAVCA SPREJME V službo trgovsko podjetje »Elaktropro-met«, Ljubljana. Zglasite se na Mestnem trgu 2.	5263-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — iščem, s orvim aprilom. Vprašati od 15. ure dalje. — Lečič, Ilirska 7 (novi blok).
ZA POMLAD DELA naj novejše hladne trajne ondulacije salon »Frank«. Čopova 4. Ljubljana.
5311-2
KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE proda državnim podjetjem ln zadrugam 6 elektromotorjev, bencinski motor, mlatilnico tipa Zmaj, rabljeno in sejalnico za žito, 14-vrstn-o. Ponudbe sprejema zadruga do 10. aprila.
5096-4
OTROŠKO STAJTCO prodam. Naslov v ogl. odd.	5312-4
KMET. ZADRUGA SENOŽEČE — okiraj Sežana, proda mostno tehtnico. 5-tonsko tovorni avto znamke FIAT. vprežno kosilnico, motorno gnolnično črpalko, krožno brano in vinske sode od 300 do 500 litrov Interesenti naj se javilo pri unravi KZ Senožeče glede prodaje omenlenih predmetov in to najkasnete 8 dni po obiavi v časopislu Prednost Imalo državna 1n zadružna podletla.	5303-4
HARMONTTCO. 2 in poltonsko za 10.00« din prodam. Rudnik 19. Llubljana.	5288-4
ROČNI VOZIČEK (dira), nosilnost 600 kg, naprodaj Milčinskega ulica 73.	5280-4
WERTCHETM BLAGAJNO, vek 170 X 90 cm novejši model, vsa nezgorljiva. ugodno prodam V. Kallnšek. Maribor. Cankarjeva 35.	5260-4
ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Krasnik. Miklošičeva 17-1.. 2. stop.
5242-4
vfOSKO IN ZENSKO novo kolo, tuje znamke kupim. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd.
5286-5
VESPO all LAMB RETO kupim Ponudbe pod »Vespa ali Lam-breta« v ogl. odd.	5298-5
1000 KOSOV zidne opeke, lahko tudi rabljene kupim. Naslov v ogl. odd.	5309-5
ZENSKO KOLO. italijansko, kupim. Naslov v ogl. odd.
Umrla je v 94. letu starosti naša draga, skrbna nona
MARIJA KEENEV — KOLAR
Na njeni zadnji poti Jo spremimo danes, 1. aprila ob 15. uri iz kapelice sv. Krištofa.
Žalujoči:	Kernev Franja, por.
Dobnik in Marija, hčere; Mihael, sin ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Reka, Koper.
Danes 10 let Je v borbi z okupatorjem -na Vogalcah - Vojsko pri Idriji, junaško padel
BAJT MARKO, študent glasbene akademije
Sporočamo žalostno vest, da Je umrla naša draga žena, mama, teta in babica
ANA RIHAR
Pogreb drage pokojnice bo danes, L aprila. 1955 ob 15.30 uri iz Andrejeve mrliške vežice na pokopališče Zale.
Ljubljana. 30. marca 1955.
Žalujoči mož Ivan, družine: Hribernik, Davč in Mihelič.
V neizmerni žalosti sporočamo, da je po hudem trpljenju nas za vedno zapustila nadvse ljubljena mama in stara mama
ANA AVSIC
Pogreb drage pokolnice bo v soboto ob 14.30. uri z žal - Fran- frUŽinO - tiUStrirOnO revija čiškove mrliške vežice.	_	| s 1
Žalujoče hčerke z družinami.	® * 0 VOI1 S®.
NniifitfSe branje za vašo
Zapustil nas je najdražji mož, skrbni oče ln stari oče, brat, stric in tast
dr. Fron Windischer
gen. tajnik Zbornice TOI v pokojn
Pokopali ga bomo danes, 1. aprila ob 16. uri. Do pogreba leži v Nikolajevi vežici na Zalah.
Globoko žalujoči; Ernestina, žena; Jelka, hči; dr. Sajner Bassin, zet; Saša, Peter, vnuka; Marija Windischer, sestra.
Umetnostno zgodovinsko društvo sporoča žalostno vest, da je dne 30. marca 1955 umrl njegov bivši predsednik
dp. Fran Windischep
Pokojnika bomo ohranili v hvaležnem spominu.
V 85. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, prababica, sestra, teta, tašča in svakinja
Julija Pintar roj. Roštan
Pokopali jo bomo v soboto, 2. aprila 1955 ob 16. nii na novomeškem pokopališču.
Novo mesto, Ljubljana, Mirna, Reka, Beograd,
31. marca 1955.
Žalujoči otroci: Ani, France, Julka, Mici in družine Pintar, Maselj, Južnič, Roštan.
■ .	/,v,vA	«6c
&Ea®*Ä
Posvetovanja na Dunaju končana
Dtmjij, si. marca (Tanjug). — Avstrijski veleposlaniki v Moskvi, Londonu, Washingtonu in Parizu so danes na Dunaju končali {»svetovanje, kateremu je predsedoval kancler Raab. V zvezi s tem -o objavili, da se bodo veleposlaniki, ki so dobili od vlade navodila, jutri vrnili v prestolnice, v katerih so akreditirani.
Predstavnik avstrijske vlade je izjavil, da bo tudi po konferenci veleposlanikov potrebno nadaljnje pojasnjevanje stališč posameznih vlad. Avstrijski predstavnik v Moskvi bo poskušal dobiti od sovjetske vlade natančna obvestila o sovjetskem pojmovanju zagotovil proti an-
Gina Lollobrigida v Ljubljani
šlusu in nevtralnosti države po skelnitvi državne pogodbe, kakor tudi o možnotih za ublažitev oziroma razveljavljenje gospodarskih obveznosti do Sov-
Spremembe v Moskvi in Kazahstanu
MOSKVA. 31. marca (AFP). Poročajo, da je razrešen dolžnosti Konstantin Sokolov, predsednik državnega odbora za izgradnjo v ministrskem svetu ZSSR. Za novega predsednika je bil imenovan Kučerenko, ki je letos 28. februarja postal podpredsednik sovjetske vlade.
LONDON, 31. marca (Reuter). — Moskovski radio danes poroča, da je za novega predsednika prezidi-ja vrhovnega sovjeta Kazahstana izvoljen sekretar CK KP Kazahstana Tadžijev. Vrhovni sovjet je tudi potrdil imenovanje bivšega podpredsednika sveta ministrov Kunajeva za novega predsednika vlade Kazahstana. Radio Moskva v svoji oddaji ne omenja Kuna-jevega predhodnika Elubaja Taj-bekova, ki je bil dlje časa ministrski predsednik, leta 1952 pa je bil izvoljen v CK KP Sovjetske zveze.
jetske zveze, ki izhajajo iz sedanjega načrta državne pogodbe. Veleposlaniki v Washingto-nu, Londonu in Parizu bodo sporočili vladam držav, v katerih so akreditirani, želje avstrijske vlade, naj bi se razgovori začeli čimprej. Krogi, ki so blizu vladi, izjavljajo, da bo zunanje ministrstvo nadaljevalo stike z visokimi komisarji štirih velesil na Dunaju.
Razprava o predlogu zakona o doktoratu znanosti
Beograd, 31. marca (Tanjug). Zakonodajni odbor zveznega sveta je nocoj proučil predlog zakona o doktoratu znanosti ter sprejel vse njegove načelne določbe, Izvršil pa je več sprememb, ki prispevajo k boljšemu razumevanju zakonskega predloga. Na današnji seji je odbor tudi sprejel na dnevni red razpravo o predlogu zakona o dedovanju, ki jo bo začel jutri popoldne.
Slavnostna večerja na čast Osmanu Karabegoviču
Rim, 31. marca (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Rimu dr. Pavle Gregorič je priredil nocoj slavnostno večerjo na čast članu zveznega izvršnega sveta Osmanu Karabegoviču, katere so se udeležili italijanski minister za zunanjo trgovino Martinelli, predstavniki pa-
Faure izpolnil obljube prejšnje vlade
TRST, 31. marca (Po telefonu). Nekaj pred polnočjo je na poti v Jugoslavijo prispela z avtomobilom v Trst znamenita italijanska filmska igralka Gina Lollobrigida 8 svojim soprogom, slovenskim rojakom dr. Milkom Škofičem. Na poti v Beograd bo jutri okrog 10. ure dopoldne prispela v Ljubljano In se ustavila v hotelu »Union«, kjer jo bodo sprejeli filmski delavci in prijatelji.	L.
Pariz, 31. marca (AFP—Tanjug). Francoska skupščina je danes popoldne sprejela prva dva člena zakonskega načrta o izrednem stanju na vsem področju metropole, Alžira in čezmorskih ozemelj v primeru potrebe, nakar je prekinila sejo do 21. ure, skupščinski odbor za splošno volilno pravico pa je odklonil predlog bivšega ministrskega predsednika Paula Reynaud, naj bi takoj dali v razpravo njegov predlog o ustavni reformi v Franciji, ki predvideva med drugim avtomatski razpust parlamenta in razpis splošnih volitev v primeru poraza vlade ne giede, ali je le-ta dve leti na oblasti. Renyaud bo sedaj skušal dobiti podpise 50 poslancev, da bi lahko zahteval, naj parlament začne o njegovem predlogu takoj razpravljati.
Na nocojšnjem ožjem sestanku je vlada Edgarja Faurea izdelala načrt za novo zvišanje plač delavcem in uslužbencem, s čimer je izpolnila obljube
prejšnje vlade, da bo v aprilu predlagala skupščini zvišanje plač v skladu s povišanjem proizvodnje. Pričakujejo, da bo vlada objavila svoj načrt še nocoj ali pa jutri. Kakor se je 9 izvršnem svetu dr. Vratuša, ki
lače Chigi, člani italijanske in jugoslovanske gospodarske delegacije ter jugoslovanskega veleposlaništva.
Pred večerjo je Osman Kara-begovič v stari palači Campi-doglio, kjer je sedaj sedež občine, obiskal rimskega župana in člane občinskega sveta, jutri pa bo ohiskal predsednika italijanske republike Einaudija in podpredsednika vlade Saragata, ki nadomešča odsotnega ministrskega predsednika Scelbo. Po odhodu iz Rima bo Osman Ka-rabegovič obiskal Firenze, Milano in Torino.
Dr. Vratuša v Genovi
Rim, 31. marca (ANSA). Državni podsekretar v zveznem
zvedelo, predvideva vladin predlog zvišanje dopolnilnih nagrad, družinskih doklad, znižanjem cen nekaterim živilom in pomoč vlade pri sklepanju kolektivnih pogodb.
je na obisku v Italiji, si je danes ogledal tovarne v genovskem predmestju San Giorgio, med drugimi tudi tovarno »An-saldo-Fossatti«, nakar se je popoldne vrnil v Milono.
V NEKAJ VRSTAH

•••••• «••••»••■••
V prodaji so SREČKE Zveze športov Jugoslavije
1.	premija 500.000 din
2.	premija 200.000 din
3.	premija 100.000 din
265.384 raznih dobitkov v skupni vrednosti 25,000.000 din Žrebanje bo 18. aprila 1955. — Cena srečke 50 din. Srečke lahko kupite pri vseh prodajalcih srečk Jugoslovanske loterije.
Igrajte v ŠPORTNI LOTERIJI, ker s tem pomagate jugoslovanskemu športu.
MOSKVA, 31. marca (AFP). Danes je prispela iz Varšave v Moskvo skupina 15 ameriških novinarjev, ki bo ostala nekaj dni v glavnem mestu Sovjetske zveze.
NEW YORK, 31. marca (AFP). Newyorško sodišče je danes obsodilo 9 Portoričanov na zaporne kazni od 18 mesecev do 6 let pod obtožbo, da so kovali zaroto proti predsedniku ZDA in ameriški vladi.
BAGDAD. 31. marca (Reuter). Iraško osemčlansko delegacijo na konferenci- azij9ko-afriških držav bo vodil bivši minister F*dil Dža-mali.
TEL AVIV, 31. marca (AFP). — Mešana komisija za premirje je danes obsodila Egipt zaradi incidenta, ki se je zgodiil 28. t. m. na področju Gaze, pri čemer je bil ubit izraelski oficir, en vojak pa teže ranjen. Komisija je z ob-
žalovanjem ugotovila, da se je položaj na razmejitveni črti »poslabšal zaradi številnih napadalnih dejanj Egipta proti Izraelu«.


.Sončnica«, tovarna jedilnih in tehničnih olj, Vir pri Domžalah — sprejme kemijskega TEHNIKA,
lahko tudi z manjšo prakso. — Osebno se zglasite pri upravi podjetja. Nastop službe s 1. majem 1955.
ŠPORT IN ŠAH
MOŠTVENO PRVENSTVO FLRJ
Partizan zmagovalec
BEOGRAD, 31. marca. Na državnem moštvenem prvenstvu v šahu so danes Igrali zadnje kolo, ki se je končalo z. naslednjimi izid:	-I .
Partizan : Valjevški cK 5.5:2.5, Sarajevski Sk : Slatdja 3:5, Mladost : LJUSK 4:4 (vse partije so se končale remi), Crv. zvezda : Železničar 5:3.	r-'
Končno stanje: Partizan 39, Slavlja 36.5, Mladost 30.5, Crv. zvezda 27, LJUSK 26.5, Valjevsfcd SK 24. Sarajevski SK 23 in Železničar 17.5 točke.
Dolinar v četrtfinalu
LONDON. 31. marca. Jugoslovanski namiznoteniški igralec Žarko Dolinar se Je z današnjo zmago nad Angležem Venu er jem s 3:0 plasiral v četrtfinale odprtega prvenstva Anglije, kjer se bo jutri srečal s češkoslovaškim igralcem Stipekom.
Prvi posvet smučarskih trenerjev Jugoslavije
Športni Inštitut Zveze športov Jugoslavije priredi v dneh od 3. do 10. t. m. prvi posvet vseh smučarskih trenerjev, na katerem bodo analizirali dosedanje metode dela in Izmenjali izkušnje. Na ta posvet, ki bo v Kranjski gori. Je povabljenih 37 smučarskih strokovnjakov iz vseh republik.
Kakor znano, se je Športni Inštitut v Beogradu že lani lotil sodelovanja s smučarskimi trenerji in Je v ta namen organiziral in dal pobudo za dva kratka seminarja v Ljubljani in Zagrebu, izvedel pa je tudi daljši tečaj v Beogradu. Razen tega je Izdal Inštitut nov »športni karton«, ki omogoča natančno evidenco o zdravstvenem stanju in razvoju posameznih tekmovalcev. Pri tej dejavnosti so sodelovali tudi Inštitut za telesno vzgojo v Ljubljani m smučarske organizacije.
Na posvet, ki se bo začel v ponedeljek, 4. t. m., ob 8. uri v prijaznem domu »Porentovo«, so povabljeni s področja LRS naslednji smučarski trenerji in vaditelji:	Franc Pribošek, Karel
Klančnik, Jože Pezdiček, Ivo Raz-boršek, Franc Cop, Janez Kališnik, Zoran Zalokar, Slavko Lukane, Lovro 2emva, Jože Kunšič,
V	počastitev desete obletnice osvoboditve prireja BK Proletarec lz Zagorja Jutri in v nedeljo
1.	odprto prvenstvo Zasavja v boksu za moštva in posameznike. Prireditev bo v domu Partizana v Zagorju.
Na stadionu Odreda bo Jutri
prijateljska nogometna tekma med moštvom ljubljanske garnizije in ligaško a&sjstorieo Odreda. Začetek ob 1B.3* s predtekmo ob 15. Vstopnina 50 in 30 dinarjev.
V	prijateljski nogometni tekmi Je trboveljski Rudar premagal v Litiji domača moštvo 3:1 (3:1).
Brežiška nogometna sekcijo Partizana 1e, kakor kaže, prebolela krizo, za kar gre zasluga novemu vodstvu, kateremu je znova uspelo urediti in izgladiti vsa nesoglasja, obenem pa poskrbelo za disciplino. Sadovi tega prizadevanja se že kažejo tudi na športnem področju, saj so domačini v prijateljski tekmi premagali člana republiške lige Kovinarja iz Štor 6:2 (4:0).
Spet poraz svetovnega prvaka v nogometu. V Stuttgartu sta predvčerajšnjim igrali nogometni enaj-storici Italije in Zahodne Nemčije Italijani so bili boljše moštvo in so zasluženo zmagali 2:1 (2:1).
V	okviru proslav 60-letnice tovarne »PLAMEN« priredi TVD Partizan v Kropi v nedeljo, 3. aprila, meddruštvene smučarske tekme na Jelovici v teku na 15 km za člane in na 10 km za mladince (s startom ob 9.) in skokih za člane in mladince na 20-metrski skakalnici. Najboljši bodo prejeli praktična darila tovarne »Plamen«. Preskrbljeno je za prevoz iz Podnarta v soboto od popoldanskih in v nedeljo od jutranjih vlakov. Prijave pošljite do sobote.
2.	aprila, TVD »Partizanu«, Kropa.
Zveza športov Slovenije objavlja rezultate razpisanega javnega natečaja za idejne osnutke plakata In prireditvene jubilejne značke za 10 .obletnico osvoboditve ln 19 let našega športa.
Žirija je nagradila s prvo nagrado osnutek plakata pod šifro »Start«, drugo nagrado je prejel osnutek pod šifro 100 A in tretjo nagrado osnutek »19713«. odkupljena sta osnutka s šifro »17332« in »NM 39«.
Prvo nagrado za osnutek značke prejme šifra »VI.«, drugo šifra »19713 G«, tretjo šifra »Sopihajoči«; odkupljena sta osnutka s šifro »1918« in »A 5«.
Nagrade in odkupni zneski ter nenagrajeni osnutki so avtorjem do 15. aprila 1955 na razpolago pri Zvezi športov Slovenije, Ljubljana, Likozarjeva 12.
■•»••»
• «•»•• ■••••• *•••••«•* *•*••• «••«•« •«•••• «•*•••
•t*

»«••••»	•*»••• «*M|

PODJETJE za PROMET S FARMACEVTSKIM MATERIALOM
»KEMOFJUSMACUA«
razpisuje mesto
ŠEFA EKSPEDITÄ
Potrebna kvalifikacija: diplomiran farmacevt s strokovnim izpitom Plača p p tciiinem pravilniku.
Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno v podjetju: LJUBLJANA,
Metelkova ulica št 7.
•	•»M«.	■••»•« »>»»>»«>«.>. • •• •••■«• .*•••• •»•••• «••«••«•• •
KJE LAHKO KUPIŠ SREČKO POČITNIŠKE ZVEZE: PRI VSEH SREDNJIH IN STROKOVNIH ŠOLAH, V LJUBLJANI, MARIBORU IN CELJU PRI VSEH PRODAJALCIH JUGOSLOVANSKE LOTERIJE CENA SREČKE LOTERIJE POČITNIŠKE ZVEZE 50 DIN
«• *•*»•* ••»«•••• •••*••••• •«•••••• lt„t,






i f	Razglas	I
•	!	Po 59. členu uredbe o spremembah In dopolnitvah	:
j	:	uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih	*
•	:	organizacij vabimo vse bivše sodelavce, katerim je pre-L	7
•	:	nehalo delovno razmerje, a imajo pravico do deleža pri	7
•	*	dokončni delitvi dela plač iz dobička Železarne Ravne	t
i	*	po XII. poglavju uredbe o plačah, da prijavijo svoje	7
i	T	eventualne zahtevke mezdnemu oddelku Železarne Ravne	•
j	7	do 25. junija 1955. Prijav, ki bodo prispele po preteku	i
j	•	tega roka, ne bomo več upoštevali. Za pravilno nakazilo	•
•	• mora prijavitelj prijaviti svoj točen sedanji naslov.	•
ž 7	Železarna Ravne, Sekretariat, Ravne na Koroškem •
i ?	•
* «•«••• «•«•••	••■*••*•« •••«•»•■ «•«*••••* •*•••• ••••*•	•«••••
Jože Knific, Dušan Soberl, Janko Krmelj, Ciril Praček in Meta Oblak. Od beograjskega inštituta bo sodeloval direktor Branko Polič, od ljubljanskega prof. Drago Ulaga, od strokovnjakov Smučarske zveze Jugoslavije pa Ante Gnidovec, inž. Gusti Pohar, Maks Završnik in Franc Medija.
Tokrat se bodo prvič sestali strokovnjaki s terena, vaditelji za teke, skoke In alpsko smučanje. Prva dva dneva bodo šli v »osnovno šolo« in bodo predelali vse tiste like na smučeh, ki so tekmovalcem nujno potrebni in o katerih si morajo biti tudi trenerji docela na jasnem. Tako upamo, da se v bodoče ne bo več zgodilo, da bi prihajali bodisi v tečaje ali celo na tekme ljudje, ki niti osnovne šole smučanja ne obvladajo. Razen tega pa pričakujemo, da v bodoče ne bo več razlik v poučevanju smučanja med smučarskimi učitelji in smučarskimi trenerji. Solidna osnova za nadaljnji napredek Je samo ena!
Po prvih dveh dneh strokovnega posvetovanja in skupne vadbe na terenu bodo trenerji odložili turne smuči in jih zamenjali s tekmovalnimi. Zdaj se bodo razdelili v tri oddelke ln bodo predelavah sistematično metodo dela za teke, skoke in alpsko smučanje. Delo seveda ne bo lahko, ker so med trenerji različna naziranja, kakor glede tehnike, tsko tudi glede načina treninga. Ob Izmenjavi izkušenj in ob znanstveni osvetlitvi posameznih problemov bo prišlo (upajmo I) do vse bolj enotnih metod.
Na posvet v Kranjsko goro bodo prinesli trenerji »športne kartone«, ki Jih izpolnjujejo za svoje tekmovalce. Morda bodo dali podatki na kartonih tudi že kaj pobude za preusmeritev treninga na znanstveno stopnjo. Vsi, ki imajo težave pri izpolnjevanju kartona, bodo dobili nasvete za pravilno delo.
Glede na to, da na posvet smučarskih trenerjev v Kranjski gori niso povabljeni vsi tisti, ki so pred leti končali take tečaje in ki dejansko delajo v zimski sezoni kot trenerji, smo prejeli na-
KONEC V MAR DEL PLATI
slednje pojasnilo: Tokrat so vabljeni tisti, ki so bili na seminarjih lansko leto, ostali pa bodo prišli v poštev, če bi kdo manjkal oziroma izostal.
O smernicah za posvet nam Je povedal direktor Branko Follfi naslednje:
»Delo na posvetu oziroma tečaju si zamišljam takole: dopoldne praktično delo na terenu, popoldne pa predavanja ln diskusije. Praktično delo prvih dveh dni bo skupno in usmerjeno na predela-. vo osnovne tehnike smučanja.
VREMENSKE IN SNEŽNE RAZMERE NA KOMNI 21. marca
Temperatura —8*C, oblačno, 19 centimetrov novega snega na 160 centimetrov stare podlage. Na področju Sedmerih Triglavskih jezer je zapadlo 20 cm pršiča na 190 cm podlage. Piha severni veter, oblačno.	____________
Nato bi se razdelili po disciplinah (teki, skoki, alpska). Nekaj težav bo verjetno s tistimi, ki bi želeil oziroma morali predelati vse tri discipline. Mislim pa, da bomo lahko tudi to rešili z dobro razdelitvijo in individualnim premeščanjem udeležencev. Praktično delo po disciplinah naj bi bilo orientirano na metodiko treninga {ploh, ne pa samo na tehniko ...«
Glede na nadaljnje naloge trenerskega tečaja pa smo zvedeli:
»V teoretičnem delu tečaja bomo morali še enkrat razčistiti vse probleme sodobne metodike treninga, urediti nasprotja med staro in novo šolo ter ugotoviti slabosti v dosedanjem delu. Končno mislim, da bo treba ponovno obdelati plan vadbe za obdobje maj—november 1955. Osvajanje novih metod treninga je za naše trenerje problem številka ena.«
Računajo, da se bodo smučarski trenerji sestali tudi poleti. Takrat pa bodo predelali kaj več teoretične snovi in dopolnilnih telesnih vaj. Tako se bodo temeljito pripravili kakor za uspešnejše delo za napredek naših vrhunskih smučarjev, tako tudi za temeljitejšo kvalifikacijo in strokovne izpite.	—ga
Aljehinski izid Bore Ivkova
Mar del Plata, 31. marca. Jugoslovanski mednarodni mojster Borislav Ivkov je osvojil prvo mesto na mednarodnem šahovskem turnirju, potem ko je v zadnjem kolu v 32. potezi remiziral z argentinskim velemojstrom Miguelom Najdorfom.
Drugi jugoslovanski zastopnik velemojster Svetozar Gli-gorlč je v zadnjem kolu po 30. potezi remiziral z Doderocn in s tem zasedel tretje mesto.
V ostalih partijah so bili izidi takile: Pilnik : Rosetto 1:0, Wexler : Letelier 1:0, Szabo :De Grief 1:0, Flores : Toran ln Bauza : Idigoras remi, Panno : Pachman remi.
Končno stanje na tabeli: Ivkov 11.5, Najdorf 11, Gligorič 10. Szabo, Panno in Pachman po 9.5, PUnak 8.5, Toran 8, Wexler 7.5. Rosetto 7, Flores 5.5, Letelier 5. Idigoras, Bauza in Dodero 4.5 in De Grief 4 točke.
NAJVEČJI USPEH NAŠIH
SAHISTOV
Osemnajsti mednarodni Šahovski turnir v Mar del Plati se je končal z zvenečo zmago naših igralcev. Prvo mesto našega najmlajšega mednarodnega mojstra Borislava Ivkova in visok plasma velemojstra Svetozara Gligoriča sta eden naj večjih uspehov, kar so jih naši šahisti dosegli v zadnjih letih. -
Letošnji mrnlr je bil posebno privlačen zaradi ponovne udeležbe dvakratnega zmagovalca Gligoriča, prav tako pa so ga pozorno spremljali tudi zaradi sodelovanja bivšega mladinskega prvaka Ivkova in sedanjega mladinskega prvaka Panna ter nastopa dveh močnih evropskih yelemojstrov Szaba in Pachmana.
V tako močni konkurenci Je Ivkov prišel do uspeha, kakršnega do zdaj še ni pospravil noben naš mojster v mednarodni areni. Zmagovalec se je s tem oddolžil svetovnemu mladinskemu prvaku Pannu, ki ga štejejo za naj večji šahovski talent. Uvrstitev na prvo mesto pred tolikim! svetovnimi
šahovskimi veličinami s tako visokim odstotkom (76.8Vo) je dobesedno »aljehinski izid«. Ta zmaga je tem pomembnejša, ker gre za mladega mojstra, ki ima ves razvoj še pred seboj. V ostalem pa je plasma obeh udeležencev obenem tudi eden največjih uspehov v zgodovini našega šaha vobče.
*
V	predzadnjem (VI.) kolu moštvenega prvenstva v šahu so se srečanja končala takole:
Slavlja : Crvena zvezda 7:1, Va-ljevski SK : Mladost 3:4 (1), Železničar : Partizan 2.5:5.5, LJUSK : Sarajevski ŠK 4:3 (1). Po VI. kolu vodi Partizan s 33.5 točke pred Slavijo z 31.5 in Mladostjo s 26 (1) točkami. LJUSK Je n« petem mestu s 21.5 točke (1).
*
V	n. .povratnem kolu tekmovanja v ihrvatsko-slovenskl ligi v nogometu bo v nedeljo na stadionu v Šiški zanimiva nogometna tekma med Uljanikom iz Pulja m Ljubljano. Začetek je ob 15.15 uri s predtekmo ob 13.30 uri med Ljubljano B In Ilirijo. *
*•••••■•■ ••«•••*#«	«tM#«	•••*•- ••••#« •••«•»	tf
0
Obiščite pomladanski Zagrebški velesejem \
od 8. do 17. aprila 1955	j
Popust: 25'/* na železnici, 25'/* na letalih In 50'/« na ladjah. •
*•••••' »••*•• ••*••• ••••*• •••*•«••• ••**•»••«	m
•••••#• •••*••*•• ••*•••■•* •••
'•<*C**«hO* »
• '•-•*	•«*••• *•**•*••*4
„Kovina**
trgovsko podjetje s tehnično železnino, Ljubljana, Stritarjeva 7 sporoča cenjen:*u odjemalcem, da ima novo bančno številko: K. B», Ljubljana, šL 604-T-1258
» ••••«• *•«•* *•**•• ■•»»••
Pomožni krmar Jušinj... mož v ozadju, senca. Njegovih misli ni bilo mogoče uganiti. Poznal je vohuna Plautina. Toda njegove misli... ne, on pa le ni bil v zaroti z onimi s »Svetega Pavla«. Senca — in nič več.
Zemljemerec Plenišer... Beringov kartograf. Poveljnik se mu je nasmehnil. Toda ni bilo potrebno, da bi ga posluš L Bering je vedel, kaj ima Plenišer povedati Obžalovanja vredna nesreča ... megla, vihar... ladje so se na odprtem morju tako lahko izgubile, če je mračno vreme oviralo razgled. Treba je obdržati jasno glavo ... Iskati, pregledovati, dajati znamenja. Morda so bili oni s »Svetega Pavla« preteklo noč dejansko nagledali deželo Gamo, vzlic megli in dežju, in so bili takcj * razprtimi jadri odpluli tjakaj, da bi prvi stopili na kopno. Ne-tovariško je bilo to sicer, toda človeško razumljivo. Tako ,e menil Plenišer in Beringove oči so dolgo počivale na njem.
Georg Wilhelm Steller, ladijski zdravnik in pristav naravoslovja ... dobro vrezano mladeniško lice. Odprt pogled, sloko telo, vse napeto za dejanja. Ni bil vedno tako trdno zaverovan v deželo Gamo, kakor preteklo noč. Celina s tim imenom je bila hipoteza, celina Amerika pa je obstajala nedvomno. Nekje na vzhodu je moralo Bobrovo morje, severni Veliki ocean, oplaziti ameriško obalo, še neznani severozahodni kot novega sveta. Ima prirodoznanstvene dokaze za bližino Amerike, živali, plavajoča drevesna debla, vse mogoče naplavljeno blago v zalivih Kamčatke, ki ne spadajo v Azijo. Ce dežele Game ni, bi lahko namesto nje tretjič odkrili Amerhco. Dežela Gama ali Amerika — za ime nove obale ni šlo. Voziti dalje... nekoč in nekje preneha vsako morje, nekoč in nekje se dotika zemlje. Voziti dalje... skozi neznano in v neznano— prelestno in opajajoče jadranje v novi svet, v novi čas...
»Obrnili bomo,« je dejal Bering s trdim, nepriljudnim glasom. »Iskati jih moramo. In čeprav je le malo verjetnosti, da je ladji ločila nesreča — naša dolžnost je, da jih iščemo.
Morda pričakujejo nekateri med vami, gospodje, drugačno odločitev od mene. Bog mi je priča — ne morem ravnati drugače.
—	Waxell, odredite vožnjo v nasprotno smer. Ali je še kaj nejasnega, gospodje?«
Plenišer je prikimal, kakor da se strinja. Waxell je od-teptal iz kajute, olajšan, da je dobil nekaj naročila, da se je spet začel stari red. Rosselius, Hesselberg, Jansen, Jušinj — ti so molčali in niso imeli kaj vprašati. Kitrov je napravil svoj zaznamek v ladijski dnevnik.
Ovcin in Steller pa sta se prerinila naprej, okrutna mladeniča, neizprosna sodnika, ki sta zahtevala obračun, ko bi bila morala molčati. Molčati, da, kakor je bil moral molčati Bering in kakor je dalje molčal. Stala sta pred poveljnikovim pogradom, začudena in z upornimi mislimi v glavah, stala opominjajoč kakor temna angela v prostoru in ga nagovarjala. Njuna vprašanja je Bering že slutil, preden sta jih bila izgovorila. Saj so bila to vprašanja njegove lastne vesti. Oba temna angela poleg njega in temni angel v njegovih prsih — so si bili podobni in so opominjali enako vrtajoče. Skušnjavec se je javil iz Stellerjevih in Ovcinovih ust in v Beringovih prsih: Poženil Nazaj na Kamčatko, je bilo Irati v Ovcinovem izrazu. Ne, naprej proti severovzhodu, je gorelo na Stellerjevih ustnicah. Pozor:	' si storil svoje. Oni so odpovedali z ladje ice, ne
ti. Zdaj si svoboden. Zdaj je tvoja sodba popravljena. Poženi
—	nazaj ali naprej, toda ne ostani tukaj. Rešiš se sence, Vitus Bering! Poženi!
Ljubil je oba mladeniča, kakor je ljubil svojo Izgubljeno, zavejano mladost. Ijjred petnajstimi leti bi bil ukrenil natanko tako, kakor so oni zdaj zahtevali. Da, nekoč je bil že ravnal ta ;o, na vožnji skozi severovzhodni preliv mimo nenaseljenih otokov. Zemljevidi in navodila — neslane čenče znanstvenikov. Dežela Gama — utopija; ki je ni nikjer videti. Smer vzhod in sever.,. Voda je tekla med Azijo in Ameriko. Otoki so se
dvigali kakor kitovi hrbti iz Ledenega morja, goli in brez življenja v vreščanju tičjih krikov. Tjulenji so rjoveli v valovju. Megle, goste megle so gnezdile na koncu sveta...
»Dolžan sem jih iskati,« je rekel Bering. »In ne samo to. Ce bo iskanje zaman, tedaj... bom dal spet obrniti proti jugovzhodu. Jaz ne verujem v to deželo Gamo — to veste. Toda to pot bom tako dolgo iskal sledi za njo, da bo odstranjen še zadnji dvom. To pot se držim točko za točko navodil.«
»In Čirikov?« je zaklical Ovcin. »Ta jadra medtem v Ameriko. Proti navodilom.«
»To je njegova stvar, poročnik Ovcin. To naj opravi «am s seboj. Moja stvar je to dejanje dostojno in v redu dokončati. Mar tega ne razumete?«
Steli er jev obraz je pobledel. Obotavlja se, je menil. Stari, bolni mož. Zakaj bi zdaj še iskali? Zemljevidi so lagali. Pamet n rekuje, da obrnemo krmilo. Sprememba smeri Srez obotavljanja. Nova obala čaka.
»Jaz sem mnenja, kapitan poveljnik, da smo navodilom zadostili. Svet se je zmotil. To je storil že pogostokrat. Tudi Kolumb se je zmotil. Stvar ljudi je, da se preko zmot prebijajo do resnice.«
»N-sprotnn mu je vskočil Bering ostro v besedo. »Preko resnic do zmote — to je pot človeštva.« Odkašljal se je in stopil k onemu zemljevidu Guillaumeja Delislea, ki je pokrival polovico stranske stene v kajuti »Tu — oglejte si, kaj je narisal najstarejši brat našega francoskega profesorja!« Pokazal je na đru^ zei.ilj id polog, ki je bil izdelek Josepl Nicolasa Delislea. »In tukaj — drugi brat. Resnice, to so bile vožnje, na katerih slonijo ti zemljevidi Potovanja Texeire, Juana De Game, De Vriesa, sunki Martina Spangberga.« In moje lastne vožnje, si je dostavil v mislih. »Tole — to je rezultat.«
»Lahko pa se popravi,« je zabučal Steller. »Mi — mi M lahko zdaj to popravili«