PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini p	in >.
Abb. postale i gruppo - Lena 4U ur
Leto XX. Št. 144 (5827)
Marjolin - izvedenec za konjunkturo - na obisku v Italiji
Italijanska vlada se posvetuje s podpredsednikom komisije EGS
Z današnjim dnem se podražijo vžigalice - Tudi senat odobril ukrep glede družinskih doklad - Proračun in kmetijski ukrepi bodo odobreni do konca tega meseca - 23. t. m. bo vsedržavna stavka gradbincev
RIM, 18. — Predsednik vlade in pristojni ministri se Se niso zedinili glede novih fiskalnih ukrepov, katerih namen je, da bi pospešili izvoz, omejili potrošnjo nekaterih ne nujno potrebnih izdelkov, hkrati pa pridobili nova finančna sredstva za investiranje na tistih področjih gospodarske' dejavnosti, ki so za zasebno pobudo premalo rentabilna. Danes so imeli ponoven sestanek, na katerem so obravnavali tudi vprašanja v zvezi z uresničenjem vladnega programa.
Po sestanku so novinarji vprašali ministra Colomba, ali bo seja ministrskega sveta jutri; minister je to izključil, ker se bodo morali še prej sestati s predsednikom vlade; to pa
je odvisno od poteka proračunske debate v poslanski zbornici, ki ji morajo slediti tudi finančni ministri, da bi mogli pripraviti odgovor na kritike. Tudi minister Tremelloni je potrdil, da se bodo sestali s predsednikom vlade še enkrat pred sejo ministrskega sveta; ta seja pa da bo v začetku prihodnjega tedna.
Na značaj in obseg fiskalnih ukrepov bodo vplivali nedvomno tudi rezultati razgovorov, ki so jih imeli finančni ministri in Sa ra ga t danes in ki jih bodo imeli tudi jutri s podpredsednikom komisije evropske gospodarske skupnosti (EGS) Mar-jolinom, ki je prispel danes na obisk v Italijo, da bi si izmenjali misli o razvoju konjunkture v Italiji in v drugih,državah te skupnosti. Marjolin je bil danes gost zunanjega ministra Saragata, ki ga je zadržal na večerji in na katero je povabil tudi ministra Giolittija, Colomba in Tre-mellonija ter guvernerja državne banke Carlija. Po večerji so proučili stanje gospodarstva v državah EGS in seveda tudi v Italiji; to proučevanje bodo nadaljevali jutri na sedežu italijanskega zunanjega ministrstva v Farnesini. Ob prihodu v Italijo ni dal Marjolin nobene izjave. V soboto odpotuje v Pariz, v ponedeljek pa bo spet. v Bruslju.
Da bi se postoono privadili na nove fiskalne ukrepe, objavlja današnja številka Uradnega lista odlok finančnega ministra od 12. t.m., na podlagi katerega se bo z jutrišnjim dnem povišala cena raznih vrst vžigalic.
Danes Je bil ponoven sestanek voditeljev parlamentarnih skupin, da bi se zedinili, kako organizirati proračunsko debato, da bi odobrili proračun do konca tega meseca in da se ne bi treba zateči k začasnemu poslovanju. Na včerajšnjem sestanku so namreč liberalci in misovci zagrozili, da bodo njihovi govorniki izkoristili za debato vse tiste ure, ki so se jim odrekle vse druge skupine. Danes pa so se le sporazumeli, da bodo proračunsko diskusijo zaključili 23. t.m.; 24. bodo odgovorili poročevalci in finančni ministri, 25. pa bo glasovanje o proračunu. Tako bodo imeli čas tudi za odobritev vladnih ukrepbv na področju kmetijstva, ki morajo biti odobreni čimprej, da bi spolovinarji in koloni mogli uživati že letos nove ugodnosti, ki jim Jih priznavajo vladni ukrepi. Pri tem je zanimivo, da so se tudi komunisti in psiupovci odrekli pretežni večini svojih posegov v proračunsko debato, kljub temu, da so še do včeraj ogorčeno napadali vladne ukrepe glede kmetijstva; na današnji konferenci voditeljev parlamentarnih skupin pa so celo predlagali, naj bi izločili 4., 9. in 10. člen vladnega zakonskega osnutka o kmetijskih pogodbah, ki zadevajo novo razdelitev pridelka med spolovinarje, oziroma kolone ln veleposestnike.
Senatna komisija za delo Je odobrila danes s tajnim glasovanjem vladni osnutek, ki vsebuje določila glede družinskih doklad In Integra-
cije prejemkov delavcev v industriji Odobrila je isto besedilo, kakor ga je bila odobrila poslanska zbornica. Po podpisu predsednika republike in objavi v Uradnem listu bo ta vladni ukrep dobil zakonsko moč. Proti ukrepu so glasovali le fašisti.
Danes so dostavili poslancem poročilo večine, ki spremlja vladni zakonski osnutek o novih določbah glede kmetijskih pogodb, kar pomeni, da bo ta ukrep prišel kmalu na dnevni red v poslanski zbornici; senatna komisija za kmetijstvo pa nadaljuje razpravo o drugih dveh
vladnih zakonskih osnutkih, ki vsebujejo določbe o zaokroženju in preureditvi kmetijskih posestev ter o ustanovah za razvoj kmetijstva, ki bodo nadomestile dosedanje ustanove za agrarno reformo.
V poslanski zbornici so — v splošni razpravi o proračunu za drugo polletje 1964 — obravnavali vprašanja pravosodnega ministrstva; na popoldanskem zasedanju pa so se najprej poklonili spominu nedavno umrlega demokristjanskega senatorja Umberta Merilna, nato pa so nadaljevali splošno razpravo o proračunu.
Danes popoldne se Je sestala organizacijska komisija PSI; po poročilu Venturinija se je začela razprava o bližnji organizacijski konferenci stranke, ki bo od 27. do 30. t.m. v Rimu. Ob 10. uri zvečer pa se sestalo vodstvo PSI. De Martino Je poročal o razgovorih, ki Jih Je delegacija imela z jugoslovanskimi voditelji.
Zveza gradbenih delavcev CGIL je izdala sporočilo, v katerem potr-
juje, da bodo gradbeni delavci 23 junija stavkali po vsej državi. Stavko so napovedali, da bi zagotovili zaposlitev delavcev, ki Je sedaj resno ogrožena, ter da bi dosegli rešitev raznih drugih vprašanj. Sindikalni organizaciji CISL in UIL pa se nočeta pridružiti stavki.
V torek se sestane izvršni odbor CGIL, ki bo razpravljal o poročilu glavnega tajnika Novelle o mezdni politiki CGIL v tem obdobju. Odbor bo razpravljal tudi o sporazumu^) družinskih dokladah in pokoj-
Včeraj popoldne in davi so se sestali na sedežu PSI glavni voditelji socialistične struje CGIL. Predsedoval je podtajnik PSI Brodolini. Na sestanku so proučili pereča vprašanja, ki se tičejo sindikalnega gibanja v zvezi s političnim položajem.
Vse tri sindikalne organizacije farmacevtsko kemičnih delavcev so sklenile napovedati za ponedeljek stavko delavcev v farmacevtski industriji, ki bo trajala po raznih krajih od 4 do 8 ur.
Lojze Potokar je umrl

LJUBLJANA, 18. — Po kratki bolezni je sinoči umrl v Ljubljani znani dramski in filmski igralec Lojze Potokar.
Potokar, ki se je rodil 3. marca leta 1902 v Ljubljani, se je takoj po končani gimnaziji posvetil gledališču. Nastopal je v raznih vlogah. Od leta 1928, ko se je vrnil iz gledališča v Varaždinu v Ljubljano, je bil stalni član ljubljanske Drame. Med narodnoosvobodilno borbo je bil režiser Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju.
Tako pred vojno kot po vojni je Lojze Potokar ustvaril številne karakterne in dramske vloge v ljubljanski Drami in drugih gledališčih, kjer je gostoval, kakor tudi v raznih filmih. Leta 195S je za svoje umetniško delovanje prejel Prešernovo nagrado
.........................................
NAJNOVEJSI POLITIČNI DOGODKI V ZDA
Zakon o državljanskih pravicah odobren «načelno» v senatu s 76 glasovi proti 18
Tokrat je za zakon glasoval tudi Goldwater - Scranton bo le s težavo pridobil dovolj delegatov za kandidaturo - Odnosi med Johnsonom in R. Kennedyjem so razčiščeni - Še 50 aretacij protirasistov na Floridi
Ja politična teža podeželskega prebivalstva, ki je bilo pravi re/\r-
WASHINGTON, 18. — Včeraj je ameriški senat s 76 glasovi proti 18 načelno odobril načrt zakona o državljanskih-pravicah, s katerim se dokončno onemogoča rasna diskriminacija v šolah, pri volitvah, v javnih lokalih, v tovarnah itd. Prav tako je senat zavrnil do-
slej čez sto spreminjevalnih predlogov senatorjev iz južnih držav ZDA. Za zakon je glasoval tudi republikanski nazadnjaški senator Barry Goldwa-ter
Danes pa je Goldwater izjavil, da je «načelno» glasoval za načrt zakona o državljanskih pravicah,' ker «odločno nasprotuje sleherni diskriminaciji», v prihodnje pa bo glasoval proti zakonu, ker so «nekatere njegove določbe protiustavne.»
V zunanjepolitični komisiji senata pa je državni tajnik Rusk zagovarjal vladni program o pomoči tujini, kot ga je določila poslanska zbornica — v znesku treh in pol milijarde dolarjev. V svojem govoru je Rusk med drugim dejal, da ne želi razširitve spopada v Laosu, vendar pa hočejo ZDA -dokazati komunistom, da odločno in z vsemi potrebnimi ukrepi branijo koalicijsko vlado». Dodal je, da so doslej ZDA nudile samo materialno pomoč vladi Suvane Fumé in izvajali izvidniške polete. Glede Vietnama je dejal, da vlada ZDA podpira južnovietnamsko vlado, ker bi vsaka druga politika spod-bujala-komunistične smotre v A-ziji, Afriki in Latinski Ameriki».
Dokaz težavnega položaja v Južnem Vietnamu pa je predlog Roberta Kennedyja, brata pokojne-
ga predsednika in tajnika za pravosodje, naj ga predsednik Johnson pošlje «s kakršno koli nalogo» v Južni Vietnam. Johnson je predlog zavrnil, kot pravijo, zaradi tega, ker ni hotel izkoristiti — kljub nesim sporom z njim — te priložnosti, da bi ga oddaljil iz ZDA, in sicer predvsem zato, da se ne bi zdelo, da je nasproten možnosti Kennedy-jeve kandidature za podpredsednika ZDA, pa tudi zaradi tega, ker noče izpostavljati mladega Roberta in njegove družine ne. varnostim «krute državljanske vojne». Opazovalci trdijo, da je s tem vsekakor prenehal sleherni spor med predsednikom in Robertom Kennedyjem, ki je znan kot najbolj zaupni sodelavec pokojnega predsednika «novih meja». Johnson računa nanj tudi pri izvajanju in uresničevanju določb novega zakona o državljanskih pravicah, ki bo v kratkem stopil v veljavo.
Včeraj in danes se v ZDA precej razpravlja o odloku vrhovnega sodišča, ki je v ponedeljek sklenilo, da morajo biti volitve poslancev ln senatorjev v vseh državah ZDA na podlagi okrož»., ki se razmejijo po številu prebivalstva ln ne več na teritorialni podlagi, kot doslej. Dosedanja razdelitev ni upoštevala dviga prebivalstva v mestih in predmestjih. Posledica tega Je bila — več-
MiimiiimiiuiiMMiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiimiiiimiiiiniiiiiimiiMiiiriimiiiniiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiinifiiitimimiiiiiiiHfiiiiii
SODNA RAZPRAVA PROTI BIVŠEMU GLAVNEMU TAJNIKU CNEN
Jppolito pojasnjuje odnose med CNEN in «Archimedes»
Obdolženec zatrjuje, da je vedno spoštoval zakon; da mu je predsednik CNEN dal ustrezna pooblastila in da je taka praksa veljala že od vsega začetka
RIM 18. — Sodna razprava proti bivšemu glavnemu tajniku CNEN prof. Ippolitu se je nadaljevala danes z zasliševanjem glavnega obdolženca, ki je pojasnjeval odnose med CN EN In raznimi družbami, katerim je CNEN zaupal izvršitev raznih del. Zanimiva plat teh odnosov je v tem, da so bile te družbe povezane z družbo «Archimedes», ki Jo je vodil oče prof. Ippolita, prof. Girolamo Ippolito, ln da Je imel v eni teh družb svoj delež tudi prof. Ippolito, kljub temu da ta delež le
zatrjuje, da Je bil formalno sicer njegov, vendar pa da ni na ta račun nikoli prejel niti lire. Ko ga Je predsednik pozval, naj govori o družbi «Vitro Italiana», je Ippolito dejal, da so mnoge ameriške družbe ustanovil« svoje posestrime v Italiji; tako je to storila tudi «Vitro Corporation of America».
Ippolito Je zatrjeval, da so družbo «Archimedes» ^motoma vključili v obtožnico, ker niso tej družbi poverili nobenega dela, medtem ko so drugim trem družbam («Arlon», «Vitro» in «Studio Tecnico SDD») za upali dela v višini okrog milijarde lir, od katerih te 750 milijonov prejela «Vitro Americana», «veliko podjetje, katerega bilanca doseže ono italijanska drža/e», je pristavil Ippolito. V splošnem pa Je Ippolito zanikal, da bi imel kakšmekoli odnose ■ temi družbami, le poznal da je
nekatere družabnike teh podjetij.
Na vprašanje, zakaj je imenoval za kolavdatorje izvršenih del prav dva inženirja družb, ki sta dela izvršila, in ki sta bila hkrati tudi ravnatelja teh družb, Je Ippolito dejal, da mu Je ta predlog stavil podpredsednik CNEN senator Focaccia ln da Je eden od inženirjev zahteval in prejel celo manlši honorar, kot so ga priznavali svojemu kolavdatorju ing. Musu, ki je nenadno umrl leta 1961.
Na obtožbo, da Je prodal dva avtomobila CNEN, enega družbi «Archimedes» in drugega «Studio Tecnico SDD», Je Ippolito dejal, da Je CNEN Imel navado prodati stare avtomobile ln jih zamenjati z modernejšimi; tudi omenjena dva avtomobila so prodali tema družbama po tržni ceni.
N* naslednjo obtožbo, da sl je dal likvidirati stroške za potovanje, ki ga Je opravil za račun družbe «Archimedes», Je Ippolito pojasnil, da Je ta potovanja opra-
vil za CNEN, dal pa Je zabeležiti kot da bi Jih opraci za «Archimedes» samo zaradi «fiskalne komo-ditete». Na obtožbo, da Je likvidiral družbi «Studio teonico SDD» dva milijona več, kot Ji Je pripadlo za nekatera dela, in več kot milijon več drugi družbi «Arlon» za neke druge načrte, Je Ippolito dejal, da stikov s tema dvema družbama ni vzdrževal on, ampak Sefi oddelkov CNEN.
Tudi kar zadeva obtožbo, da je zlorabljal svoj urad, ko Je dal v zakup raznim podjetjem dela v višini 4 mili jard, je Ippolito zatrjeval, da Je vedno spoštoval zakon in da Je imel za tako ravnanje ustrezna pooblastila predsednika CNEN in upravne komisije In da Je bila Uka praksa v veljavi od vsega začetka.
Kar pa zadeva zadnjo obtožbo, češ da je poneveril denar v zvezi z zgraditvijo stanovanjskih vil v Ispra za nameščence Euratoma, Je Ippolito dejal, da gre tu za vprašanja, ki so povezana s sporazumom med I ulij o in Euratomom, na podlagi katerega bi morala Italija zgraditi okrog 1500 stanovanj za nameščence Euratoma, ki so zaposleni v centru za raziskovanje v Ispra. Minister Colombo pa Je uspe), da so CNEN razbremenili te obveze.
Razprava at do nadaljevala Jutri.
voar — razen na jugu — glasov republikanske stranke. Vendar pa nova razmejitev okrožij ne bo nujno povzročila 'premika v prid demokratični stranki. Vrhovno sodišče izrecno poudarja, da odlok ne zadeva zveznega senata, ker je njegov ustroj urejen' z ustavo na podlagi «sporazuma med suverenimi državami ZDA». Vendar pa pripominjajo, da politično senat ni zelo važen Mnogo bolj važne posledice bo imel odlok glede parlamentov posameznih držav, kar bo vplivalo na politično življenje v vseh ZDA.
Toda odlok vsebuje tudi trditev, da so sedaj neustavno izvoljeni parlamenti v šestih državah; New York Alabama, Colorado, De-lawaree, Maryland ln Virginija. V teh državah vlada sedaj prava «diktatura manjšin», ki io je omogočila teritorialna razdelitev okrožij.
Glede lmčnovanja republikanskega kandidata pa se ponovno poudarja, da je Barry Goldwater dosegel 568 glasov, kar mu zadostuje. da bo postal republikanski kandidat. Toda od ostalih glasov jih je samo 118 zanj, 232 je nevezanih, 322 pa takih, ki si jih lahko pridobi Goldwaterjev tektnfe Scranton. Opazovalci pravijo tudi, da si Goldwater lahko zagotovi kandidaturo s 568 aajamčenimi gla. sovi ln s 118, ki so zanj samo na čelno. Scrantonova naloga pa le, da poskuša pridobiti vseh ostalih 454 glasov, «omajati» pa tistih 116 delegatov, ki se niso dokončno izrekli Ti nevezani delegati so dejansko povezani z lokalnimi prvaki. Pridobiti bi moral tudi ti-ste delegate, ki so dali Goldwa-terju samo ustno obljubo. Seveda se lahko zgodi, da Scrantonov poskus ne uspe. V tem primeru nastaneta dve možnosti: 1. Gold-waterjeva zmaga ali 2 določitev
RAZOROŽITVENA KONFERENCA
Spodbuden sporazum Zorin-Foster
ŽENEVA 18. — Oba sopredsednika razorožitvene konference — ameriški delegat Poster ln sovjetski delegat Zorin — sta danes dosegla sporazum, ki ga je na zelo kratki seji sporočil predsednik današnje seje kanadski general Burns ter poudaril, da sta sopredsednika 1 pošte vala ponovne predloge nevezamh držav. Sporazumela sta se namreč, da bodo v prihodnjih štirih tednih «disciplinirano razpravljali izključno o štirih vprašanjih»; 1. proračuni ln prenehanje Izdelave tizi jakega materiala v vojaške namene; 2. prepoved nadaljnjega širjenja jedrskega orošja; 3. neki ameriški ukrep, ki še ni določen, In 4. sovjetski ukrep, ki prav tako še ni določen.
Najprej Je govoril na seji Poster, ki je izjavil, da bodo ZDA dale na razpolago 60 ton fisij« skih snovi v miroljubne namene, če Jih bo ZSSR dala v late namene vsaj 40 ton. Zorin pa je ponovil še znana sovjetska stališča ter dodal, da Je pripravljen nekoliko spremeniti dosedanje sovjetsko stališče glede ameriškega predlon o uničenju ameriških bombnikov «B-7», če bodo v ZSSR uničili bombnike «Tuie».
nekega delegata, ki bi ga podpiral Goldwater, ki pa prav gotovo ne bi izbral Scrantonc
Na Floridi so v mestu St. Augustine aretirali danes še okrog 50 oseb. Najprej se je šlo šest mladih črncev kopat v bazen nekega motela, ki je rezerviran samo za belce. Takoj jih je napadla policija, lastnik motela pa je začel zlivati klorno kislino v bazen ter se pri tem sam opekel. Oztah aretiranci pa so obdolženi, da so poskušali vstopiti v restavracijo motela, ki je rezervirana za belce. Pri vsem tem je bil navzoč tudi Martin Luther King, katerega pa tokrat niso zaprli. Sedaj se pripravlja na protirasistič-ne demonstracije, ki jih -organizira s pomočjo pastorjev iz severnih držav.
____________________________TRST, petek 19. junija 1964
Z BLACOJEVKCVE TISKOVNI KONFCKENCC
0 rezultatih konference OZN za trgovino Podpredsednik ZAR pri Rankovicu
Sodelovanje med Jugoslavijo in Francijo - Uspeh usedanja podonavske komisije
v Združenih narodih za trgo-za uveljavitev načel in nove
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 18. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagojevič je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da je konferenca vino in razvoj velikega pomena prakse v mednarodnih odnosih.
Čeprav konferenca ni našla zadovoljive rešitve mnogih vprašanj, je vendarle spodbudno, da je bilo doseženo načelno soglasje o neobhodnih mehanizmih za rešitev teh vprašanj v prihodnosti.
S tem je bila priznana neobhod-nost nadaljnega mednarodnega sodelovanja, da bi se rešila mnoga vprašanja, ki so jih predložile drža-
nosov med Jugoslavijo in ZAR, kar jamči trajnost in plodnost medsebojnega sodelovanja tudi v bodoče. V zunanj* politiki zastopata obe državi mišljenje, aa edino aktivna miroljubna koeksistenca lahko zagotovi trajen mir. Mir pa ni samo vzdrževanje sedanjega stanja, temveč zahteva aktivno borbo proti vsem vzrokom vojne in proti vsem oblikam pojava neenakopravnosti,
____	_	__ in borbo za popolno likvidacijo ko-
ve V razvoju,"katerih" enotnost* Te * lontellzma. Rankovič je poudaril, da
..	__ »i •	•	v«,	■ .	-	‘ . cv \ rrlniinn nnnAilniirfi pn/4/sKrìAim «vi
po mišljenju Blagojeviča, eden nai- so Klavne značilnosti sodobnega gi-
važnejših rezultatov konference. To istočasno jamči, da bodo te države tudi v bodoče vlagale maksimalne napore za rešitev teh vprašanj ob sodelovanju z ostalimi državami.
Na dvanajstem zasedanju jugoslo-vansko-francoskega mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje, ki se je pred dnevi pričel v Beogradu, bodo po izjavi Blagojeviča sprejeli sklepe o uporabi kredita 15 milijonov frankov namenjenih za flran-ciranje načrtov industrijskega sodelovanja med Jugoslavijo in Francijo ter novi program tehničnega sodelovanja in pomoči. Blagoiev-č je obvestil novinarje, da bo francoski državni minister Louis Joxe, ki prihaja v Jugoslavijo, podpisal sporazum o kulturnem sodelovanju in dvoletni program Kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Francijo. Blagojevič je izrazil prepričanje, da bo obisk visokega francoskega vladnega funkcionarja, ki je nocoj pri spel v Beograd, služil tudi za razgovore o aktualnih mednarodnih vprašanjih in o francosko-jugoslovanskih odnosih, ki se zadnje čase uspešno razvijajo.
Na zanimanje dopisnika Reuterja o zasedanju podonavske komisije v Budimpešti, je Blagojevič dejal, da je bilo to zasedanje zelo uspešno in da so bili glede vseh vnraianj doseženi soglasni sklepi. Na zasedanju so proučili tudi vprašanje izgradnje hidroenergetskega .n plovnega sistema ob Žtieznih vratih in ugotovili, da je predloženi načrt najboljša rešitev za ureditev plovbe na Donavi. V zvezi s tem so sklenili, da posebna komisija strokovnjakov prouči nekatera vprašanja v zvezi z udeležbo ostalih podonavskih držav v financira iju plovnega dela hidroenergetskega sistema, ki ga bosta zgradili Jugoslaviia in Romunija.
PodDredsednlK repuDUke Aleksander Rankovič in podpredsednik Združene arabske republike Zaka-rie Mohiedin sta danes v zveznem izvršnem svetu izmenjala mišljenja o aktualnih mednarodnih vprašanjih in o nekaterih vprašaniih notranjega razvoja Jugoslavije in ZAR Razgovori se bodo nadaljevali v prihodnjih dneh. Po razgovorih Je Rankovič s soprogo gostu priredil kosilo. V zdravici Je Rankovič med drugim poudaril, da so zelo podobni oziroma enaki smotri in interesi v zunanji politiki in izgradnji socialistične družbe v notranjem področju, trdna osnova medsebojnih od-
mir in enakopravno mednarodno sodelovanje.
V odgovoru na zdravico Je podpredsednik Mohiedin poudaril, da se je prijateljstvo med Jugoslavijo In ZAR zgradilo na zdravih osnovah kljub raznim strujam, ki so se zoperstavljale približevanju med narodi in vzpostavitvi razumevanja med njimi. «Lahko rečem, je dejal, da je prijateljstvo med Jugoslavijo in E-giptom dejansko globoko». Mohiedin je ugotovil, da se je na Brionih, na sestanku Tito-Nehru-Naser iskri-stalizirala ideja o nepovezanosti, ki se je zoperstavila raznim strujam na svetu in uspela opraviti svojo pozitivno vlogo pri ohranitvi miru. «Bakla neoovezanosti se je razplamtela in postala danes svetovna sila, ki vzdržuje mir in pravico med narodi». Ko je govoril o zaslugah Jugoslavije v borbi za mir, je podpredsednik ZAR omenil tudi velike napore, ki jih je vložila jugoslovanska vlada za uspeh prve konference nevezanih držav, katere sklepi so pristjevali k zmanjšanju napetosti na svetu.
B. B.
banja v mednarodnem življenju uveljavljenje politike nepovezanosti, Ječanje števila držav, ki se aktivno bore za mir in enakopravne odnose, enotnost naprednih sil za vzpostavitev demokratičnih odnosov med narodi. Podpredsednik SFRJ je izrazil prepričanje, da bo nova konferenca nevezanih držav v Kairu pomembna etapa v razvoju borbe za
lllllllllllll irmi mili lllllllllll 11111111111111111111111 til II II llMllMi;it«iiiM||||||||||||||||||||||||||||||||||mil||||||||||||
MED URADNIM OBISKOM NA DANSKEM
Hruščov si ogleduje kmetijska posestva
Uradni program njegovega obiska na Švedskem
KOPENHAGEN, 18. — Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščov je danes obiskal Beldringe, kjer je pregledal posestvo Bregne-hoeggard, last danskega kmetijskega ministra Karla Skyttesa, nato pa še posestvo bivšega predsednika vlade Erika Eriksena. Hruščov se je zanimal predvsem za živinorejo, za kmetijske stroje, za njihovo produkcijo na Danskem ter za vse stroje, ki jih Danska uvaža. Med drugim Je predsednik sovjetske vlade povedal, da je kot deček pasel 110 krav ter prejel za vse poletje samo tri rubile. Nato je obiskal kmetijski zavod v Datumu v pokrajini Fionia, kjer so mu priredili kosilo ob udeležbi profesorjev ln učencev zavoda. Med kosilom je Hruščov povedal, da bo «Sovjetska zveza čez sedem let proizvajala dvakrat več umetnih gnojil kot jih ZDA proizvajajo sedaj.» «Mi bomo šli na Luno,» Je dejal Hruščov in dodal: «Sicer pa ni važ. no, kdo bo šel prvi. če si Američani to želijo, naj le gredo prvi na Luno, mi pa bomo izkoristili njihove izkušnje.» Nato je svetoval Danski, naj se zbliža z Vzhodno Nemčijo in CSSR.
V Stockholmu pa so objavili uradni program obiska Hruščova na Švedskem, kamor bo prišel prihodnji ponedeljek. Najprej ga bo sprejel švedski kralj, nato bo sledil razgovor s predsednikom vlade
......................................................H.H.M.....1IIIIU.llllll.il..,,.,umilili..
Ciprska kriza
Ponovne borbe na Cipru Pičli rezultati sil OZN
Ugibanja o prihodnjih razgovorih predsednika ZDA s predsednikoma grške in turško vlado Izgon Grkov iz Turčije • Butler: «Britanska suverena oporišča bodo na Cipru ostala»
NIKOZIJA, 18. — Poveljstvo sil OZN na Cipru je sporočilo, da se je začela danes zjutraj v severozahodnem hribovitem delu otoka huda bitka med ciprskimi Grki in Turki z obeh strani uporabljajo avtomatično orožje in minometalce Sele okrog 17. ure popoldne je predstavnik OZN sporočil, da je bitka prenehala.
Iz Istanbula pa so sporočili, da je okrog sto grških državljanov prejelo poziv, naj zapustijo Turčijo, češ da so opravljali «državi škodljivo aktivnost». Sedaj znaša torej število izgnanih Grkov že 282.
Medtem pa se kar precej negativno komentira poročilo U Tanta o Cipru v • krogih večine delegacij na sedežu OZN. Poudarjajo namreč, da je rezultat, ki ga je prikazal U Tant pozitiven samo glede vzdrževanja reda. Negativno pa ocenjujejo napore OZN za ustvarjanje ugodnih pogojev za trajen mir med ciprskimi Grki in Turki.
Končna ocena U Tantovega poročila pa Je, da Je rezultat sil OZN Pičel, ker se le na splošno upalo, da bo po treh mesecih delovanja sil OZN na otoku prišlo vsaj do določenega razčiščenja. Sedanji položaj pa je tak, da OZN še ne razpolagajo ■ zadostno avtoriteto, da bi vplivale na miroljubno rešitev »Pora. Vendar pa se po drugi strani smatra kot pozitiven U Tantov predlog za podaljšanje roka bivanja čet OZN za nadaljnje tri mesece. V teh treh mesecih tako upajo — naj bi posredovanje Washington, kamor bosta v kratkem prišla predsednika grške in turške vlade — rodilo določen uspeh. V tem primeru bi dogodki dali prav zatrjevanju vlade ZDA, da ni moč doseči nikakršne rešitve brez «konkretnih sklepov» vlad v Atenah In » Ankari.
Toda predsednik turške vlade »smet Inonu je včeraj izjavil, da sploh ne bo odšel v Washington, če turški parlament ne bo danes izglasoval zaupnice o vladni politi*! glede Cipra. Inonu namreč ho-*«, da ga podpira vsa država, ko se pripravlja na zelo odgovorne »»■govore v Washingtonu glede ta-
ko kočljivega vprašanja. Medtem pa je ameriška vlada že poslala posebno letalo v Ankaro, s katerim bo potoval Inonu v Washington.
Predsednik Jonhnson bo vodil razgovore s predsednikom grške vlade Papandreuom v Washingtonu 23. t. m. Razgovore bosta začela istega dne, ko se bodo zaključili Johnsonovi razgovori z Inonujem. Ameriški vladni krogi izključujejo možnost, da se bosta Papandreu in Inonu srečala. Po drugi strani pa v Beli hiši ne skrivajo svojih priprav, da bi do razgovorov med obema predsednikoma vendarle prišlo.
V Washingtonu so še vedno zaskrbljeni zaradi sedanjega položaja okrog Cipra, ker so prepričani, da nevarnost turške invazije še ni odstranjena, temveč samo odložena. Pri tem trdijo, da Johnsonova pobuda ne bi smela pomeniti posredovanja med obema predsednikoma, temveč da bi Johnson moral počakati na priporočila uradnega posredovalca OZN Tuomioje, Varnostni svet OZN se bo namreč sestal še ta teden in zelo verjetno podaljšal rok bivanja sil OZN za nadaljnje tri mesece. Na vsak način Johnson ne bi smel zagovarjati nikakršne dokončne rešitve ciprske krise, češ da je to naloga Grčije in Turčije. To je še posebno poudaril včeraj državni podtajnik George Bali. Dejal je, da niti on ni ne v Atenah ne v Ankari med svojim obiskom predlagal nobene konkretne rešitve. «Tisto, kar ZDA poudarjajo in kar sem Jaz povedal v Ankari in v Atenah, Je le to, da Je rešitev nujna. Vse ostalo morajo doseči zainteresirane sile», Je dejal Bali. S tem je zanikal govorice, da ZDA zagovarjajo tako Imenovano rešitev «enosis» ali zedinjenje Cipra z Grčijo, ter da bi v tem smislu tudi predložile določen načrt.
Zaradi tega j« zelo verjetno, da
bo Johnson rekel Inonuju, da če ni zadovoljen s posredovanjem OZN, potem mu preostanejo samo še dvostranski razgovori z Grčijo. Morda bo Johnson izrazil tudi pripravljenost ZDA, da podprejo predlog, da se doseže za turško manjšino na Cipru kakšno mednarodno jamstvo V tej zvszi pravijo tudi v Washingtonu, da bo predsednik ZDA izjavil Inonuju, da ni moč preveč zaupati ciprskim Grkom in Turkom glede morebitne dosege sporazuma ter s tem odstranitev napetosti med Grčijo in Turčijo. Ameriški uradni krogi seveda teh domnev ne potrjuielo uradno.	J J
V Londonu pa Je zunanji minister Butler včeraj zanikal vesti, da namerava angleška vlada umakniti svoja «suverena oporišča na Cipru» Dejal je: «To vprašanje se sploh ne postavlja in nismo pripravljeni o njem razpravljati.
Sovjetska križarka «Mihail Kutuzov» v Splitu
SPLIT, 18. — V spremstvu dveh rušilcev Je vplula danes v Split sovjetska križarka «Mihail Kutuzov», na kateri je prispel poveljnik črnomorske mornarice Sovjetske zveze viceadmiral Serafin Virgeljevič Cur-fin. Eskadra sovjetske črnomorske flote je prispela na prijateljski obisk Jugoslovanski vojni mornarici na podlagi sporazuma med vladama Sovjetske zveze ir Jugoslavije o medsebojnih uradnih obiskih vojnih ladij obeh držav. Ladje črnomorske flote SZ se bodo zadržale v Splitu do 22. junija, nato pa bodo odplule v Dubrovnik, kjer se bodo zadržali do 25. Junija.
Med obiskom v Jugoslaviji se bodo posadke ladij seznanile z zgodovinskimi in kulturnimi znamenitostmi Splita in Dubrovnika in obiskale nekatera industrijske objekte. Organiziranih bo več izletov, kultumo-umetniških ln športnih prireditev.
Erlanderjem. V torek bo obiskal nekatere tovarne in kmetijska posestva ter govoril na županstvu. V sredo bo obiskal ladjedelnico v Goteborgu, v četrtek pa jeklarne, nakar bo sledil na gradu Harpsund drugi politični razgovor s predsednikom Erlanderjem. V petek bo Hruščov gost na kosilu, ki mu ga priredi švedska vlada. Zvečer pa bo Hrščov priredil sprejem. V soboto bo odpotoval po morju v Oslo.
Velika škoda v Italiji zaradi nevihte in toče
RIM, 18 — Sinoči, ponoči in danes dopoldne ln popoldne Je razne kraje v Italiji (Ancona, Pescara, Milano, Terni, Bari, Foggia, Brindisi, Lecce itd.) zajela nevihta z močnim dežjem, vetrom in točo, ki je prizadejala precejšnjo materialno škodo, ker Je poplavila kleti in stanovanja, uničila vinograde, potrgala električno napeljavo. Tudi vlaki so imeli velike zamude. Na srečo ni bilo človeških žrtev.
Včeraj Je vlada levega centra objavila prvi ukrep iz napovedane vrste podražitev: začela Je s najbolj nepopularno podražitvijo — ilbic. Hkrati pa javno mnenje v državi z zanimanjem spremlja proces proti bivšemu ravnatelju CNEN — atomskemu diktatorju prof. Ippolitu.
Na Cipru so se včeraj zopet vneli precej hudi boji, ki so trajali k sreči samo dopoldne. Sicer pa se v zveri s ciprsko krizo precej razpravlja o bodočih razgovorih, na katere je ameriški predsednik Johnson povabil predsednika vlad Grčije in Turčije. Istočasno se ugotavlja, da iz U Tantovega poročila Varnostnemu svetu 0 naporih OZN za Ciper, sledi, da je silam OZN uspelo doseči pozitivne rezultate samo glede vzdrževanja reda, medtem ko ni videti nobenih rezultatov glede ustvarjanja pogojev za dosego trajne in stalne rešitve ciprskega vprašanja. Značilno je tudi, da je angleški zunanji minister včeraj poudaril, da noče niti razpravljati o morebitnem umiku o tako imenovanih «suverenih britanskih oporišč na otoku».
V ZDA pa se nadaljujejo ugi-banja o tem, ali bo republikanskemu guvernerju Scrantonu uspelo pridobiti dovolj glasov, da bi v «zadnjem trenutku» onemogočil reakcionarnemu tekmecu Goldwaterju kandidaturo na predsedniških volitvah. Pri teni ugotavljajo, da ima Goldwater te dovolj glasov In da je Scrantono-vo delo s poskusom zelo težavno. Hkrati obravnavajo v Ameriki posledice ponedeljkovega odloka vrhovnega sodišča, da se bodo odslej morala volilna okrožja določati na podlagi števila prebi-valstva In ne več po teritorialnem kriteriju. V smislu tega odloka je vrhovno sodišče proglasilo za nezakonite parlamente kar v šestih državah ZDA. Ni še jasno, kakšne posledice bo imel ta odlok na politično življenje v državi.
Na ženevski razorožltveni konferenci sta včeraj oba sopredsednika — Zorin in Poster — dosegla kar precej spodbuden mali sporazum: da bodo namreč v prihodnjih štirinajstih dneh vsak četrtek disciplinirano obravnavali samo štiri določena vprašanja. Sporazum so ostali delegati pozdravili kot dokaz volje ZDA in ZSSR, da se v resnici doseže ? Ženevi korak naprej.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27,5, najnižja 21,3, ob 19. uri 21,3, vlage 86 odst., zračni tlak 1007,9 stalen, veter 3 km vzhodni-severovzhodni, nebo 9/10 pooblače-no, padavine 8,4 mm, morje mirno, temperatura morja 19<4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 19. Junija
Julijana
Sonce vzide ob 4.15 In zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide od 14.33 in zatone ob 1.27.
Jutri, SOBOTA, 2«. junija
Nenad
V GLAVNI DVORANI TRŽAŠKE UNIVERZE
Včeraj svečano uradno ustanovljen mednarodni center za teoretsko fiziko
Prisotni minister Arnaudi, znanstveniki prot. Eklund, prof. Senieievici, prot. Salam in visoki krajevni predstavniki oblasti ■ V M ira maru položen temeljni kamen za zgradnjo centra
naporov Poudaril je, da bo imel center najtesnejše stike s tržaško univerzo in še posebno z zavodom za fiziko tržaške univerze, ter z atomskim centrom v Ženevi. Nato je prof. Eklund poudaril, da je ustanovitev mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Trstu nekaj novega v mednarodnih odnosih na znanstvenem področju in bo imel center odločujočo vlogo pri razvojti teoretske fizike.
Glavne vloge centra, je dejal prof.
Eklund, bodo sledeče: 1. vzgoja štipendistov iz nerazvitih držav; 2. poglobitev študija teoretske fizike v omenjenih državah; 3. izvajanje raziskav s pomočjo docentov, znanstve-nikov-gostov in štipendistov; 4. točka za mednarodno srečanje, na katerem bodo omogočeni osnovni osebni stiki na področju raziskav teoretske fizike. Center bo začel svoje delovanje s seminarjem o fiziki plazme, ki se bo začel 5. oktobra in zaključil 15. novembra letos.
Ravnatelj centra za teoretsko fiziko pakistanski znanstvenik prof. Salam je v svojem govoru pojasnil, da bo imel center skupino 40 stalnih fizikov, ki bo gotovo najboljša znanstvena skupina na svetu, ter okrog 100 štipendistov. V centru bosta dva seminarja letno. Poleg tega je prof. Salam govoril tudi o dolžnostih, ki jih ima sedaj Trst do tega centra in do ljudi, ki bodo v centru proučevali in se vzgajali.
V Miramaru pa je bila okrog poldne slovesnost s položitvijo prvega kamna zgradbe centra za teoretsko fiziko. Minister Arnaudi je vzidal v temelje pergament, ki so ga podpisali predstavniki oblasti in prisotni znanstveniki.
Vse slovesnosti so potekale v popolnem redu. Za kroniko pa moramo omeniti dve «protokolarni» napaki, ki sta spričo dejstva, da je bil prisotni minister socialist, v očeh mnogih zadobil politični značaj. Najprej so časnikarji in tudi nekateri drugi gostje opozorili, da je prišel prvi v glavno dvorano univerze nadškof Santin, za njim pa šele minister in ostali. Toda prednost nadškofu pred ministrom so dali tudi pri podpisu pergamenta, ko je neki funkcionar izročil pero za podpis najprej Santinu, nato pa ministru.
Prav tako je hotel nadškof najprej blagosloviti temeljni kamen in šele nato omogočiti ministru, da vzida pergament. Minister pa se tu ni pustil prehiteti; vljudno je pripomnil, da bo najprej vzidal pergament, na-
Prof. Eklund
Mednarodni center za teoretsko fiziko v Trstu je bil včeraj uradno ustanovljen s posebno svečanostjo v glavni dvorani tržaške univerze. Ob prisotnosti ministra za znanstvene raziskave Arnaudija, generalnega ravnatelja mednarodne atomske a-gencije z Dunaja švedskega znanstvenika prof. Eklunda, ravnatelja oddelka za raziskave romunskega znanstvenika prof. Senielevicija, ravnatelja tržaškega centra prof. Salamea, predsednika sveta guvernerjev agencije prof. Salvettija in dveh podpredsednikov Hulubeja ter Ogisa, vladnega deželnega komisarja dr. Mazze, župana dr. Franziia, predstavnikov konzularnega zbora in drugih tržaških, goriških in videmskih predstavnikov oblasti, je prvi spregovoril rektor tržaške univerze prof. Origone in poudaril, da se s to slovesnostjo začenja življenje ene najvažnejših mednarodnih znanstvenih ustanov.
Za njim je pozdravil prisotne dr. Franzil, ki je izrazil zadovoljstvo mesta, da mu je bila priznana tako velika vloga mostu med različnimi narodi in civilizacijami. Predsednik deželne skupščine dr. de Rinal-dini pa je v svojem pozdravnem govoru dejal, da novi center predstavlja v bistvu odločujoči prispevek za združitev naporov ljudi, ki vodijo bitko na svetovnem znanstvenem področju.
Po pozdravih krajevnih .predstavnikov je spregovoril minister za znanstvene raziskave .Arnaudi, ki je poudaril, da se niso morda nikoli razne težave in formalnosti tako hitro premostile kot ob priliki priprav za ustanovitev centra za teoretsko fiziko. To ni samo znak dobre volje in želja vseh držav, članic mednarodne atomske agencije, ampak je tudi znak daljnovidnosti znanstvenikov v bodočnost sveta Se enkrat, je dejal minister, je znanost prekosila politiko in ji pokazala pot, ki vodi v napredek in bratstvo m*d ljudmi. Minister je zaključil svoj govor z obljubo, da Italija ne bó štedila s svojimi napori, da bo imelo to žarišče znanosti in civilizacije na razpolago vsa potrebna sredstva za razvoj v izključno korist utrjevanja bratstva med narodi.
Generalni ravnatelj mednarodne atomske agencije z Dunaja prof. Eklund je dejal, da se je zamisel za ustanovitev tega centra porodila šele pred štirimi leti in da današnja stvarnost predstavlja uspeh velikih
Prof. Salam
MiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiimiiiiiiuttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiimiiHiiiiimtiiimiininiiiiiiiiii
RAZGIBANA SINDIKALNA DEJAVNOST
Uspela stavka delavcev ladjedelnic in arzenala
Skoraj stoodstotna udeležba v stavkah kamnarjev in tekstilcev - Enotna stavkovna borba prista-niščnikov in uslužbencev Javnih skladišč
Včeraj je bila v vseh obratih CRDA (ladjedelnici Sv. Marka, Tovarni strojev in na osrednjem ravnateljstvu) ter v Tržaškem arzenalu in ladjedelnici Sv. Roka v Miljah dveuma stavka delavcev in uradnikov, ki so protestirali proti ravnanju Intersinda, to je združenja podjetij z državno udeležbo, ki noče pristati na njihove zahteve glede odmere proizvodne nagrade ter s tem krši delovno pogodbo, ki določa, da se morajo glede teh nagrad pogajati razčlenjeno po posameznih tovarnah. Delavci so stavkali 98-odstotno, uradniki pa v še kar precejšnjem številu. V soboto ob 10. uri pa bo na Trgu Sv. Jakoba zborovanje ladjedelskih delav. cev, ki ga prireja FIOM-CGIL. Na zborovanju bo govoril član osrednjega vodstva CGIL iz Rima.
Včeraj je bil drugi dan stavke kamnarjev in klesarjev, ki so stavkali skoraj stoodstotno, tako da je delo v kamnolomih popolnoma počivalo. Stavka se nadaljuje še danes, to je tretji dan.
Včeraj je bil v prostorih sindikata v Ul. Pondares št. 8 sestanek sindikalnega aktiva gradbene stroke, na katerem so razpravljali o perečih vprašanjih ter o bližnji stavki.
Popolnoma je uspela tudi stavka tekstilnih delavcev, ki se nadaljuje do drevi ob 22. uri. Delavci so se včeraj zjutraj sestali na enotni skupščini, na kateri so jim sindikalni voditelji orisali položaj.
Uslužbenci Javnih skladišč so se včeraj zjutraj zopet vrnili na delo po stavki, ki so jo začeli predvčerajšnjim ob 14. uri. še vedno pa se vzdržujejo nadurnega dela, to je od 17. ure dalje. Prav tako ne delajo nadur pristaniški delavci.
Včeraj pa Je izdalo vodstvo sindikata pristaniških delavcev FILP-CGIL poročilo, v katerem napoveduje še tesnejšo solidarnost z borbo uslužbencev Javnih skladišč V poročilu najprej ugotavlja, da se borba uslužbencev Javnih skladišč v podporo sindikalnim zahtevam, ki se tičejo Izboljšanja položaja uradnikov in obnove delovne po.
godbe, zaradi odklonilnega stališča delodajalcev še vedno nadaljuje. Nadalje ugotavlja, da ni sedaj nobenega znaka o spremembi stališča vodstva Javnih skladišč ter upanja za pogajanja. Zato izjavlja izvršni odbor sindikata, da se borba uslužbencev Javnih skladišč razširi na pristaniške delavce, ki bodo odslej dalje prekinjali delo hkrati s temi uslužbenci bodisi med rednim delovnim urnikom bodisi izven rednega delovnega umika.
Minister Arnaudi vzidava spominski pergament
to pa naj nadškof blagoslovi temeljni kamen. In prav tako se je tudi končalo.
Popoldne ob 17. uri pa je imel prof. Eklund, ki sta ga spremljala
prof. Senieievici in prof. Salam, v časnikarskem krožku tiskovno kon-
V JULIJU NA TRŽAŠKEM GRADU
Mehiška in gvinejska folklora ter baletna skupina iz SZ
Mednarodni umetni ognji, mednarodni festival fantastičnih filmov, «Romeo in Julija», «Elettra» itd.
Tržaška ustanova i za turizem in ietoviščarstvo je objavila program večjih kulturnih in zabavnih prireditev za letošnjo poletno sezono. V zadnjem trenutku so se morali odpovedati operetami, ki naj bi jih predstavila občinstvu državna Opera iz Budimpešte, ker je državna oblast neupravičeno zahtevala plačevanje odstotka, ' potem ko so že podpisali pogodbo. Vendar pa bo program kljub temu dovolj bogat in zanimiv.
Ob zaključku velesejma, od ponedeljka 6. pa do srede 8. julija, bo na Gradu nastopila folklorna skupina «Mexican Fiesta». Od četrtka 9. julija do sobote 18. julija bo drugi mednarodni festival filmov znanstveno-fantastične vsebine. Isto. časno bo tudi retrospektivni prikaz takih filmov, razstava evropske fantastične umetnosti in dokumentarna razstava z geslom: «Včeraj fantastika, danes stvarnost».
V	torek 22. in v sredo 23. julija bo na Gradu uradna skupina repu-bli Gvineje «Ballets Africains», katero sestavlja petdeset plesalcev, pevcev in godbenikov in ki je v Parizu žela buren uspeh. V torek 28. in v sredo 29. julija bo na Gradu znani ruski balet Irine Grjebi-nove s štiridesetimi plesalci in štiristo kostumi.
V	soboto 1. avgusta bo znani Corrado predstavil vrsto zanimivih
nje vzbudili umetni ognji, saj so natečaj pretvorili v mednarodni in je že zagotovljena udeležba Italije, Španije in Francije, čakajo pa še na odgovor iz Sovjetske zveze. V kolikor bo ta odgovor pozitiven, bodo Rusi prvič nastopili v tujini z umetnimi ognji.
Šolske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo
V Kopru se bodo prihodnji teden sestali strokovnjaki mešanega jugoslovansko-dtalijanskega odbora za manjšinska vprašanja, da bodo nadaljevali razgovore, ki so se pričeli v Beogradu, o izmenjavi na področju šolstva. Pričakuje se, da bo na tem sestanku sestavljen protokol, ki bo predvideval izmenjavo svetnikov, pedagogov, organiziranje seminarjev za šolnike, za tem ekskurzije in izmenjavo strokovne literature in knjig za dijaške knjižnice. Na podlagi doseženega dogovora med razgovori, ko so bili te dni v Kopru in katerih sta se udeležila dr. Gerin in prof. Angioletti, bo konec tega meseca 25 šolnikov italijanskih šol v kopr-
wuauu picuotavu viaiu ranimi vm —---------- -----o------ ---- -----z--
točk: nastopili bodo med drugim skem okraju odpotovalo na stro-
Neil Sedaka in drugi izvajalci Proza je v programu zastopana z «Romeom in Julijo» in to 12., 13. in 14. julija. Režiser Franco Zeffirelli v glavnih vlogah pa Annamaria Guamieri in Giancarlo Giannini. Vse kaže, da bo uspelo uresničiti načrt in v rimskem: gledališču postaviti 15. avgusta na
ferenco, na kateri je obrazložil še nevaj podrobnosti v zvezi z delovanjem centra za teoretsko fiziko. |
iifiiiiMiiiiHimimmiliiimiiHliiiuiiiiiiliiHiiiiiiiimiMiiitiiiiiiimiiuiifiiiiiiiiHtiiiHlmiiitiMiifilHiiiiiiuaiuiiMiiiiiiiiiiiimiiMliutitiifitiiiitiilrmiiimmiiitiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
oder Sofoklejevo «Elettro», v prevodu Salvatore Quasimoda.
Letos bodo še posebno zanima-
V	odsotnosti obsojena trgovca zaradi nenamernega stečaja
V	veleblagovnici sta spravljala blago v žepe namesto v košaro - Obsodba zaradi tihotapstva cigaret
Nemški veleposlanik tdnevu Nemčije»
na ««
V nedeljo bodo svečano otvorill tržaški mednarodni velesejem. Isto. časno pa bo ta dan posvečen tudi Zahodni Nemčiji. V nedeljo popoldne ob 4. url se bo sestal nemški veleposlanik v Rimu Herbert Blan-kernhorn s tržaškimi operaterji in predstavniki tiska. Veleposlanik je včeraj prispel v Trst in bo danes imel razgovore s predstavniki lokal, nih oblasti. Jutri si bo ogledal Saveljsko industrijsko pristanišče, Mi. lje, Devin in Miramar.
Občni zbor
prodajalcev časopisov
Pokrajinski sindikat prodajalcev časopisov, včlanjen v vsedržavno zvezo Si.Na. Gl, sporoča, da je imel 14. t. m. v restavraciji kopališča «Ausonia» letni občni zbor. Po poročilu, ki ga je tajnik Tota podal o sindikalni dejavnosti med majem 1963 in majem 1964, ter po finančnem poročilu, ki ga je obrazložil blagajnik Sclarrone, Je sledila izvolitev novega odbora. Izvolili so Giovannija Toto za tajnika, Francesca Roberta za namestnika tajnika, Antonia Sciarrona za blagajnika, Giuseppa Dolesija in Chiep-po Savena za preglednika računov.
nadaljnjih 870.Q00 lir.
Kot smo ’že dejali; se obtoženca nista prikazala na sodišču, ki jima je na zahtevo javnega tožilca sodilo v odsotnosti. Predsednik je preči-tal njune izjave preiskovalnim organom, nakar so zaslišali še nekaj prič in prizadete stranke. Javni tožilec se ni mnogo trudil, da bi dokazal krivdo obeh obtožencev, toda njegove zahteve so bile zelo hude' 6 let in 4 mesece zapora za Iu-rincicha ter 5 let zapora za Giorgija.
Sodniki so oba spoznali za kriva ter so obsodili prvega na 4 leta m
1	mesec zapora, a drugega pa na
2	leti zapora. Poleg tega so prepovedali obema, da bi se 10 let ukvarjala s trgovino, ali pa bila uslužbe-na pri kakem trgovskem podjetju kot vodilna uslužbenca.
* * *
Pred istimi sodniki sta se morali zagovarjati tudi 62-letna Santa Rosa in 45-letna Elisabetta Musinelli, ki sta bili obtoženi, da sta ukradli v trgovini «supercoop» v Drevoredu 20. septembra dva zavojčka mesa, 2 zavojčka sira in tri zavojčke testenin. Ukradeno blago je bilo vredno nekaj čez 1.300 lir. Ženski sta prišli v trgovino, vzeli predpisani košari ter odšli med stojnice. Nekaj blaga sta sicef «pravili v košarici, toda ostalo st» »skrili po žepih. Njuno početje je opazila trgovska pomočnica Annamaria Paolizzi, ki je poklicala agente letečega oddelka. « M «
Na včerajšnji obravrtšvi je javni tokilec zahteval za vsaljo 5 mesecev in 10 dni zapOra ter 12.000 lir globe. Sodniki pa so upoštevali, da je bila vrednost ukradenega blaga malenkostna ter so ju zato obsòdili le na 20 dni zapora ter na. 14.000 lir globe.
Kazensko sodišče je sodilo tudi 26-letnl jugoslovanski begunki Jeleni Kirki, ki je bila obtožena tihotapstva z inozemskimi cigaretami.
Kirkova (ki se je že lani izselila v Avstralijo) se je okoli 11. ure 24. aprila lani sprehajala po Ponteros-su. Dva financarja sta jo ustavila, ker se Jima je zdelo ženskino vedenje sumljivo. Odpeljali so Jo na financarsko postajo, kjer so jo pregledali in našli na njej nekaj več kot četrt kilograma cigaret. Kirkova je izjavila, da je odkupila zavojčke od nekega neznanca ter da ni vedela, da je s svojim dejanjem kršila zakon.
Sodniki so Jo včeraj spoznali za krivo ter Jo obsodili na 22.000 lir globe.
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Adelman Della Nave, tožilec Ballarmi, zapisnikar De Paoli, o-bramba Ghezzi) je bila včeraj kazenska obravnava proti 28-letnemu Sergiu Iurincichu iz Milj, Famei št.
862 in 34-letnemu Umbertu Giorgiju iz Ul. S. Vito st. 4. Oba so obtožili več prekrškov v zvezi s stečajem lurincichevega trgovskega podjetja.
Obtoženca nista prisostvovala razpravi, ker sta že pred časom zbežala v tujino. Baje živita nekje v Svici.
Iurincich je begunec iz Istre, ki se je nekega dne znašel z nekaj beliči v žepu. Posvetil se je trgovini ter ustanovil podjetje «Euroex-port», ki se je ukvarjalo z nakupovanjem in prodajanjem najrazličnejšega blaga. Ta poklic pa ni bil za bivšega tiskarniškega delavca najprimernejši. Zato je Iurincich prepustil vodstvo podjetja Giorgiju, ki pa tudi ni imel večje sreče. Kljub temu, da si je «Euroexport» zagotovil v prvem trenutku precej odjemalcev, je kmalu zabredel v finančne težave. Prijatelja pa si nista preveč belila glave ter sta pridno zajemala iz blagajne večje vsote denarja, ki sta jih porabila za svoje osebne potrebe. Tako je podjetje počasi lezlo v dolgove in končno je prišlo do neizogibnega poloma, se pravi do stečaja, ki ga je tržaško sodišče proglasilo v marcu leta 1960.
Po natančnem pregledu poslovanja s) organi državnega pravdništva prišli do zaključka, da je bilo obnašanje prizadetih oseb kaznivo ter so ju prijavili kazenskemu sodišču.
Obtožnica je dolžila oba, da sta zagrešila namerni stečaj, ker sta med 22. majem 1959 in. 25. februarjem 196!) polastila večjih vsot denarja lurincichevega podjetja ter s tem oškodovala številne upnike. Iurincich si je baje prilastil 399.000 lir, Giorgi pa 390.000 lir. Poleg tega so preiskovalni organi ugotovili, da je izginila iz blagajne vsota 1 milijon 210.562 lir za katero niso našli v poslovnih knjigah nobenega opravičila.
rurlncicha so še posebno obtožili, da je zagrešil navadni stečaj z obte-žilniml okoliščinami, ker ni poskrbel za pravilno knjigovodstvo ter tako onemogočil sodniškim organom, da bi ugotovili dejansko finančno stanje njegovega podjetja.
Istega obtoženca so končno obdolžili tudi, da je nakupil na kredit večje količine blaga, čeprav je dobro vedel, da je podjetje na robu propada, Tako so ga obtožili, da Je v septembru 1959, ko je razpolagal s
300.000	lirami ter je dolgoval že 1 milijon lir, nakupil blaga za 2.369.000 lir V februarju 1960 pa (dolg ,te medtem narasel že na 3 milijone in
700.000	lir) je nakupil blaga še za
HUDA PROMETNA NESREČA V SESLJANU
Mlada tržaška motociklista trčila z nemškim avtomobilom
zenalu, pripravljal kavo. Ko je hotel zliti vročo vodo v kavno posodo, se je posoda prevrnila in vroča tekočih» ga je oparila po roki. Ponesrečenca so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 10 dneh sprejeli na dermatološki oddelek zaradi opeklin druge in tretje stopnje.
Pogajanja 4 strank so se snoči nadaljevala
Predstavniki demokristjanov, socialistov, socialdemokratov in republikancev so včeraj nadaljevali pogajanja za sestavo deželnega odbora in za deželni program. Pogajanja se niso začela zjutraj, kot so prej javili, marveč popoldne. Trajala so dolgo v noč in nič ni kazalo, da bodo še v teku noči sklenili dokončni sporazum. Vsekakor se sedaj po dveh tednih pogajanj že mudi, ker se v sredo sestane deželni svet, ki ima na dnevnem redu izvolitev odbora in njegovega predsednika.
kovni seminar, ki bo v Riva del Garda, medtem ko bo 25 učencev italijanskih srednjih šol odpotovalo na ekskurzijo v Italijo. Konec julija po maturi pa bo skupina maturantov slovenskih šol iz Trsta prišla na študijski izlet v Jugoslavijo) za tem pa bo za šolnike teh šol prirejen seminar na Bledu.
S tem tudi dopolnjujemo našo nepopolno včerajšnjo vest v tej zvezi.
Tečaj za popravne izpite v Dijaškem domu
Počitniški tečaj za popravne izpite, ki ga letos če četrtič prireja Slovenski dijaški dom v Trstu pač ni treba našim staršem še posebej predstavljati. Vsi, starši in profesorji so mnenja, da so bili njihovi otroci oziroma dijaki na popravne izpite v domskem tečaju vsako leto prav dobro pripravljeni. To so izpričali tudi dobri uspehi pri izpitih. Glas o tečaju je prodrl celo med naše italijanske someščane, ki so « nekaj primerih ponujali svoje otroke v naš tečaj. Razumljivo je, da njihovi prošnji nikakor ni bilo mogoče zaradi učnega jezika ustreči. Pač pa bo letos ustreženo želji staršev višješolcev in se bo letos razširil tečaj tudi na višješolce (lansko leto so bile za višješolce le inštrukci-je iz nemščine).
Seveda je prireditev tečaja odvisna od določenega minimalnega števila tečajnikov. To minimalno število prijav mora uprava Dijaškega doma zbrati najkasneje do 30. t.m. Do tega roka mora namreč uprava potrditi ali odpovedati profesorjem, s katerimi je v dogovoru, njihov angažma. Najbolje bi seveda bilo, da so prav vse prijave zbrane do konca meseca junija m to iz dveh važnih razlogov, ki se tičejo uspešnosti študija in uspeha pri izpitih prijav-Ijencev samih. Prvo: vsi prijavljen-ci dobijo navodila za pripravljanje za izpite v juliju, v kolikor se more dijak določene stvari sam učiti; drugo: za večje število prijavljenih najame uprava tečaja še korepetitorje, ki jih v zadnjem trenutku tudi ni mogoče sneti s kljuke. Zato bo za dijake najbolj koristno če se starši kmalu odločijo in čimprej gredo v Dijaški dom prijavit svojega otroka v tečaj.
Uprava se zaveda, da je strogi načrt študija v najbolj vročem letnem mesecu težko breme za mladino; zato pripravlja še izpopolnitev vsega, kar more tečajnika v uri oddiha razvedriti in mu olajšati trdi študij. Sicer pa /e že senčnat park, ki obdaja Dijaški dom prvi porok, da bo bivanje tečajnikov v Dijaškem domu kljub naporom pri študiju prijetno. Na drugem mestu objavljamo razpis tečaja, ki nam ga je poslala uprava Slovenskega dijaškega doma.
DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ v TRSTU
Pomorski promet
v mesecu maju
Po ifradnih podatkih statističnega urada tržaške trgovinske zbornice jo pomorski.promet tržaškega pristanišča maja dosegel 369.525 ton, medtem ko je znašal istega meseca 1963. leta 400.985 ton in 1962. leta 443.623-
železniški promet je maja znašal 116.823 ton, medtem ko je znašal maja 1963. leta 189.698 ton in 1962. leta 169.001 ton.
V prvih petih, mesecih je pomorski promet znašal 2.342.232 ton, medtem ko je v istem lanskem razdobju dosegel 2.087.326 ton in v istem razdobju 1962. Jeta 2.167.365 ton.
Tržaški trio v devinskem gradu
V ponedeljek 22. t. m. ob 21. uri bo devinski princ Torre e Tasso nudil gostoljubje na grajskem dvorišču v Devinu koncertu Tržaškega tria, ki ga organizirata avtonomni letoviščarski in turistični ustanovi iz Trsta in Sesljana. Zaradi omejenega števila razpoložljivih mest bodo koncertu prisostvovali samo predstavniki tjska in ozek krog povabljenih. Gostje bodo ob vhodu v grad lahko dali svoj prispevek v korist Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove v Sesljanu in tako prispevali k manifestacijam, ki jih ustanova prireja ob devinsko - nabrežinski obali.
Križarka «Springfield» v pristanišču
Včeraj ob 8. uri se je ob tržaški pomorski postaji zasidrala ameriška križarka «Springfield», ki je admiralska ladja VI. ameriške flote Ladji poveljuje admiral E. El-lis. Kmalu po prihodu ladje se je nanjo podal najprej ameriški konzul E. Alien Fidel, nato pa poveljnik pristanišča gen. Battaglieri ter vojaški poveljnik gen. Guadagni. Pozneje so si sledili izmenični vljudnosti obiski.
Križarka bo ostala v pristanišču do 24. t. m., v dneh od 20. do 23. pa sl Jo bodo meščani lahko ogledali med 14. in 16. uro.
•itiiiMiiiiitiuiiiitiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TRAGIČNA SMRT MLADEGA POMORŠČAKA
V Barkovljah s školjev skočil v morje in utonil
Možno je, da je mladeniču odpovedalo srce zaradi kapi, ni pa izključeno, da je naredil samomor - Pred 2 dnevoma je uiel iz umobolnice
51-letni ladijski natakar Giuseppe Scannapieco iz Casamlcciole Terme, Ul. Belvedere 9, se je včeraj zjutraj oparil po desni roki z vročo kavo. Scannapieco je okrog 9. ure v čast-
Nesroč-o je zakrivil no sredini ceste
nemški turist, ki je Olia motociklista
vozil preveč f bolnišnico
V Sesljanu ob morju v bližini cerkve, se je včeraj popoldne dogodila huda prometna nesreča. Približno ob li uri sta se na motorju TS 18645 peljala proti Trstu 21-letni študent Lorenzo Pelli iz Ul. Ospedale Militare 9 in njegov 20-letni prijatelj Marino Blason s Trga Leonardo da Vinci 8, ki je vozil motor. Nenadoma Je nasproti motociklistoma privozil avto «mercedes», FMC-338, za volanom katerega je sedel 57-letni nemški turist Karal Frankle iz Frankfurta ob Meini, Spessartstrasse 57. Frankle je vozil avto skoraj sredi
ceste in se ni mogel izogniti trče nju.
Sunek je bil tako močan, da sta in Blason p: ode
se Pelli
Blason prevrnila z motorja ter se poškodovala^ JJba po-
nesrečenca so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so Peilija sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 60 do 70 dni zaradi zloma leve stgnenice in ran po levi peti in stopalu. Blason se bo moral zdraviti od 5 do 8 dni ker se Je pobil po prsih in hrbtu ter se ranil po levem komolcu, stegnu in boku. Sprejeli so gh na pljučno kirurški oddelek.
V Barkovljah Je v včerajšnjih jutranjih urah tragično utonil 32-letni pomorščak Fulvio Carli iz Ul. Mach-lig 26. Pretresljiva nesreča se je dogodila na odseku obrežja nasproti bara «Ferè» v Miramarskem dre-redu 303. Okrog 9. ure je Carli prišel na školje, sl oblekel kopalke, stopil na skalo in skočil v vodo. Toda ker je minilo precej časa m
priplavala do nesrečnega Carlija ter ga z veliko težavo potegnila na kamnito obrežje.
Nekdo Je medtem že poklical rešilni avto RK in ko so prihiteli bolničarji v spremstvu zdravnika, je ta dal Carliju injekcijo ter mu začel izvajati umetno dihanje. Ves trud pa je bil zaman, ker je medtem Carli že izdihnil.
Bolničarji so tedaj poklicali agente s komisariata v Barkovljah m sodnega zdravnika dr Nicolinija. V Barkovlje so prihiteli tudi agenti znanstvenega oddelka ter pregledali truplo. Carlija so identificirali po dokumentih, ki Jih je imel v listnici v žepu hlač, ki jih je malo prej položil na skalo.
Po pregledu Je sodni zdravnik izdal dovoljenje ra prevoz trupla v mrtvašnico, kjer Je na razpolago sodnim oblastem.
Carli je živel sam. Mati mu Je bila umrla, ko Je bil še nedorasel, oče pa se že petnajst let zdravi v nekem zdravilišču. Sestri sta se poročili in se nastanili drugod. Carli je bil duševno bolan in je pred dvema dnevoma zbežal lz umobolnice, kjer se Je dolgo časa zdravil. Vče-
raj se Je napotil na kopanje, ko pa je skočil v vodo mu srge ni vzdrža lo. Zelo verjetno Je, da Je Carli
umrl zaradi srčne kupi in ne zaradi utopitve, ni pa izključeno, da r.e je hotel sam utopiti. Vzroki Carll-jeve smrti pa bodo znani šele potem, ko bo sodni zdravnik izvršil obdukcijo.
Pokrajinske oblasti so uvedle p*e-iskavo, da bi razjasnile Carlijev ne nadni beg iz umobolnice.
Najprej tablete potem še plin
Na tretji medicinski oddelek bol-nišhifc^ao včeraj popoldne sprejeli 38-letno delavko Fulvio Cancellieri por. Giansanti lz Ul. Flavia 6, ki se Je v jutranjih urah hotela zastrupiti z gorilnim plinom in s tabletami «cibalgina». Cancellierlje-va, ki bo okrevdla v dveh tednih, je povedala, da se je odločila za usodni korak zaradi nevzdržnih družinskih razmer. Zaužila je 8 tablet, nato se je vlegla na posteljo in odprla še plinsko pipico. Na srečo so stanovalci začutili vonj po plinu, priskočili Cancellierijevi na pomoč
Mokra cesta usodna za trg. potnika
Na obrežni cesti v bližini lokala «Tenda rossa» pod Križem, skoraj na istem mestu, kjer se Je prejšnjo soboto smrtno ponesrečil Lucio Ulcigrai, se Je včeraj popoldne dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postal 53-letni trgovski potnik Giovanni Bauchal iz Verone, Ul. Pescheria Vecchia 7. Bauchal se je s svojim «consulom capri» VR 89167 vozil proti Trstu, ko pa je zavozil na lahen ovinek je nenadoma z avtom zdrsel po mokrem asfaltu, zavozil na levo in se zaletel v skalnato steno ob cesti. Zaradi močnega sunka je Bau-chala vrglo v vetrobran avta, tako da se Je pobil po čelu, nosu, iz katerega je začel krvaveti, ter sl verjetno polomil kost. Z zasebnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico.
Cechelin umrl
V Turinu Je včeraj ponoči preminil znani tržaški komik Angelo Ceccheltn. Star Je bil 70 let in ga je zadela srčna kap. Komik Je bil v Trstu zelo znan in je nastopal s svojo skupino v raznih tržaških dvoranah.
SOLSKE RAZSTAVE
Na slovenskem učiteljišču pri Sv.
Ivanu je razstava risb in slik dijakov. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. ure.
ŠOLSKE VESTI
Srednja in strokovna Sola v Dolini
priredita v nedeljo 21. t.m. ob 16. in 20. uri zaključno šolsko prireditev v Dolini. Vabljeni starši in prijatelji mladine.
Osnovna šola v Mačkovljah vabi v nedeljo 21. t.m na razstavo, ki bo odprta od 9, ure dalje ves dan, in ma šolsko prireditev ob 17. url.
Osnovna šola na Proseku priredi v soboto, 20. t.m. ob 20.30 v dvorani na Kontovelu zaključno šolsko prireditev. V nedeljo, 21. t.m, od 10. do 20. ure bo v šolskih prostorih razstava risb in ročnih del.
Vceraj-danés
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 18. Junija 1964 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 25-letni Claudio Sum-beraz Sotte, 49-letnl Lodovico Zupln, 64-letna Rosa Nardari, 34-letna Bize-nja VasMlevlch, 73-letn! Giulio Vec-
AVSTRALCI, ITALOAVSTHALC1, A-
meričani, Angleži, Portugalci, Spanci, Francozi, Švicarji, Nemci, Holandci, Danci, Norvežani, Eskimi, ki prihajajo v Italijo, bi se takoj poročili z Italijankami. Pisati dopisnico (ali razglednico) na naslov Club «Eureka» casella 5013, Roma.
AUSTRALIANI, Italoaustrallanl, A-merlcani, Inglesi, Portoghesi. Spagnoli, Francesi, Svizzeri, Germanici, O-landesi, Danesi, Norvegesi, Esquimesi, venendo In Italia, sposerebbero sollecitamente italiane. Raccomandasi scrivere su cartolina postale (o Illustrata) al Club «Eureka»: Casella 5013, Roma.
chlo, 60-letni Aulito Olenioh, 65-letnl Giovanni Battista Rubato, 72-letna Mario Cover vd, Zippo, 58-letnl Federico Pltuzzi, 58-letnl Giovanni Ferrara, 87-letnt Adolfo Menossi, 95-let-na Cornelia Cech vd. Grisetti.
priredi v soboto, 20. junija ob 21. uri
v Avditoriju v Trstu
ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV
z uprizoritvijo Cankarjeve drame
JAKOB RUDA
Nastopajo:
JAKOB RUDA, posestnik na Drenovem - Igor Jogan; ANA, njegova hči - Tanja Prinčič; MARTA, njegova sestra - Anica Trento- IVAN DOLINAR, slikar - Matjaž Bidovec; PETER BROS, podjetnik - Boris Fabjan; DOBNIK, posestnik - Dan ilo Možina; ALMA, njegova hči - Marija Stre-kelj; KOŽELJ, inženir - Marijan Kravos; JUSTIN,, učitelj . Stojan Žerjav; KOŠUTA, prejšnji pisar - Boris Karis; PRVI DELAVEC - Aleksander Pertot; DRUGI DELAVEC - Simon Kralj; TRETJI DELAVEC - Ivo Stegu; GOSTJE: Rado Škerl. Milena Šušteršič, Igor Simonič in Mira Stegu
Predstavo je pripravil z dijaki prof. Jože Peterlin.
Sceno so izdelali dijaki.
Vstopnice so na prodaj v Tržaški knjigami in na Znanstvenem liceju ter eno uro pred predstavo v avli Avditorija. Ob 20.30 bo v prostorih pred Avditorijem otvoritev slikarske razstave učencev višjih srednjih šol. Razstavo so pripravili dijaki s svojim profesorjem risanja Avgustom Černigojem.
Razstava bo odprta tudi v nedeljo.
GLASBENA MATICA V TRSTU
priredi v nedeljo, 21. junija ob 18. uri v Avditoriju
ZAKLJUČNO PRIREDITEV GLASBENE ŠOLE
Sodelujejo:
orkester Glasbene Matice, zbor harmonik ter mladinska pevska zbora iz Trsta in Nabrežine
Vljudno vabi jenil
Vstopnice so na razpolago v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
Razstave
Danes ob 17. uri bo v Devinu v ihotelru Approdo otvoritev razstave tržaškega kiparja Mascherinija.
Nazionale 15.30 «I giorni del Vinc e delle rose», Jack Lemmon, Lee Remìcfk. Prepovedano mladini.
Arcobaleno 16.00 «Cielo giallo», Gre gory Peck, Anne Baxter.
Excelsior 16.30 «La vergine di cera» Technicolor. Boris Carloff. Prepo vedano mladini.
Fenice 16.00 «Donne calde di notte» Technicolor. Prepovedano mladini
Grattacielo 16.00 «Il braccio sbagliato della legge», Peter Sellers.
Alabarda 16.30 «I violenti». Technicolor. Oharlton Heston, Ann Bax ter.
Filodrammatico 16.30 «Mondo matt< al neon». Technicolor. Prepovedani mladini.
Aurora 16.30 «L'uomo senza paura»
Cristallo 16.30 «Pierino la peste».
Capito! 16.30 «Il ribelle d’Irlanda» Rock Hudson. Technicolor.
Garibaldi 16.30 «Al di lì dell’orrore» Michael Simmons. Prepovedani mladini.
Impero 16.30 «La porta dei sogni» Prepovedano mladini.
Moderno 16.00 «Notti calde d’orlen te». Technicolor. Prepovedano mia dinl.
Astra 16.30 «Prima linea chiama co mandos»
Astorla. Počitek,
Vittorio Veneto 16.30 «Dal sabato a lunedi». Technicolor. Marlanni Hold.
Abbazia 16.00 «Il segno del coyote» Technicolor. F. Casanova, M. L Gallcla.
Ideale 16.30 «La valle dei lungh coltelli». Technicolor, Rex Baxter
Marconi 15.00 «L’albero della vita» Technicolor.
KINO NA PROSTEM
Marconi 20.45 «L’albero della vita» Technicolor.
Paradiso 20 15 «SHERLOCCO... IN VESTIGATORE SCIOCCO», Jerr; Lewis.
Skedenj 20,15 «La donna del sogno»
Scopecolor. Pat Boone.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (15. — 21.)
Blasoletto, Ul.	Roma	16;	Al	Ga-
leno, Ul. S. Cllino 36; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Sant’Anna, Strada di Fiume 63; Davanzo, U). Bernini 4; Godina, AU'Igea, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Sponza, Ul. Montorslno 9.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (15. — 21.)
Blasoletto, Ul.	Roma	16;	Al	Ga-
leno, Ul. S. Cllino 36; Alla Madonna del Mare, Largo	Piave 2; Sant’Anna,
Strada di Fiume	63.
Z lambreto sta se prevrnila
Iz neznanih razlogov sta se včeraj zvečer na cesti, ki pelje iz Bo-ljunca v Trst z lambrete TS 31914 prevrnila 32-letni Luigi Rizzardl iz Ul. Baiamonti 21 in 24-letni Ettore Stuparich iz Ul. Panebianco 11. Nesreča se Je dogodila približno 1 kilometer od Boljunca, lambreto pa je vozil Stuparich. Pri nesreči se je poškodoval samo Rizzardl, ki si je zlomil levo nadlakt in se bo moral na ortopedskem oddelku bolnišnice, kamor so ga prepeljali z avtom RK in kamor ga Je spremljal Stuparich, zdraviti 40 dni.
Ljudska prosveta
Slovensko planinsko drultvo priredi večer diapozitivov z društvenih izletov danes ob 20.30. Kdor želi sodelovati s svojimi deli naj se javi pr| Vislnlju v Ul. Roma 13.
Razna obvestila
OBČNI ZBOR GLASBENE MATIC
Upravni odbor sklicuje redi letni občni zbor Glasbene Mati« za 2. julij t.l ob 20. uri v društv nih prostorih v Ulici Ruggei Manr.a, 29.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. At Kneževlč darujeta Lidia Sancin 1® in Gina Godlna-Suman 500 lir za C Jaško Matico.
Mali oglasi
PODI in pokrivala ia pode, prej ga In sintetične preproge za hodn iz plastike, gume, Moquette In 1 raklon. Beneške zavese po meri, stori, Cin* lavatex, prevleke U 1 stike,
A.H.P. ITALP1.AST — Trt Ospeč «. I, Tdl. >5-116.
19. junija 1964
JL
(Foto M. Magajna)

"“"^vrvT
V -
šSE-iSSB
NEKAJ STARE ZGODOVINE IN NEKAJ SODOBNIH ŠTEVILK
Ob slavnem mestu Krakovu nastaja sodobno: Nova huta
Turisti prihajajo na ogled starega mesta, iz mesta pa odhajajo delavci v kombinat, ki bo čez nekaj let postal eden največjih na svetu
lezarne. Beseda «huta» pomeni namreč železarno. 2e sedaj proizvajajo skoraj trikrat in pol več surovega železa, kot ga je proizvajala pred vojno vsa Poljska. Hkrati pa njena proizvodnja predstavlja le 40 odst skupne sedanje proizvodnje surovega železa na Poljskem.
Gradnja železarne se je začela 1950. leta. Od tedaj je na površini 13 kv. km zrasel velikan, ki obsega 749 zgradb, vanje pa je vgrajenih okoli pol milijona ton konstrukcij in naprav. Med ostalimi so tu štiri visoke peči, osem baterij za koksiranje, deset Martinovih peči, cinkarna, topla in hladna valjarna cevi, profilnih nosilcev itd. Tovarniška železnica prepelje na leto nad 30 milijonov ton tovora, proga na • področju kombinata pa je dolga 300 km.
Teh nekaj podatkov daje sliko o ogromnosti podjetja, ki pa še ni končano. Prihodnje leto mora doseči proizvodnjo 3,3 milijona ton
jekla, leta 1980 pa celo 9 milijonov ton.
Zanimivo pa je, da Nova huta ni prva železarna na tem mestu. Ko so kopali temelje za novo železarno, so naleteli na sledove mnogih prejšnjih naselij in na razna orodja, posode in nakit iz kamene dobe pa do pred nekaj stoletij. To je pritegnilo pozornost arheologov in največje presenečenje tako za arheologe kot za graditelje železarne je bilo, ko so v globini kakih treh metrov naleteli na majhno «visoko peč», seveda primitivno peč za taljenje železne rude, ki po mnenju strokovnjakov izhaja od pred 3000 let. Njena zmogljivost se, seveda, ni - izražala v tonah pač pa v kilogramih železa. Toda kovinarji iz Nove hute so s tem odkritjem zelo zadovoljni, kajti čeprav v šali lahko trdijo, da je njihovo podjetje — eno najstarejših v Evropi.
K. DAVIDOVIC
Stari «pilj» in pogled na Bazovico
............................................iii.iiiiiii.im.il..nun..n.....................................................
NE PUSTE JE V PRISTANIŠČA SAMO ZARADI NEVARNOSTI?
«Savanah» - kot njena soimenjakinja -

KRAKOV, junija. — Vsako jutro vlaki iz raznih krajev Poljske prihajajo na krakovsko železniško postajo s tisoči potnikov.
Vsako jutro tramvaji in avtobusi odvažajo iz Krakova na tisoče potnikov. Tisti, ki prihajajo v Krakov, so vedno drugi ljudje, oni pa, ki se jutro za jutrom iz mesta odvažajo, so vedno isti. Tisti, ki zjutraj odhajajo, se zvečer vračajo, tisti pa ki zjutraj prihajajo, zvečer odhajajo. Mnogi bodo spet prišli. Prvi so delavci, ki odhajajo na delo v metalurški kombinat «Lenin», drugi pa so v glavnem turisti, ki prihajajo na ogled «mesta-muzeja» ali «slovanskega Rima», kot je Krakov imenoval veliki poljski pesnik Adam Mickiewicz. Nato jih srečujemo čez dan na dvoru poljskih kraljev, ki simbolizira tisočletno zgodovino poljske države, zgodovino, ki je tako pisana, kot so pisani stili, v katerih je mesto grajeno, od romanskega, preko gotskega, renesančnega, vse do baroka.
Tu, v starem delu mesta, ki ga obdaja park «Piante», ki prekriva črto, koder so se nekoč raztezali obrambni zidovi Krakova, vse diha preteklost in nič ni čudnega, če je ta del mesta nekdo imenoval «mesto - muzej», kajti ^vsaka tretja zgradba tega dela mesta je proglašena za zgodovinski spomenik. Nekatere palače so stare 150 let, in niso redke «starke» od 500 let. Dobesedno na vsakem koraku se turist srečuje s starim, z zgodovino, s svetlimi in mračnimi stranmi preteklosti.
Nastanek mesta je ovit v legendo o knezu Kraku, ki da je pobil strašnega zmaja in na istem mestu postavil mesto, ki je dobilo ime po njem. Toda mnoge arheološke izkopanine govore, da je to mesto nastalo že v kameni dobi.
Obstajajo dokazi, da se je Krakov razvijal že v srednjem veku, toda ta razvoj je prekinil napad Tatarov, ki so 1241. leta do temelja požgali in porušili mesto.
2e nekaj let pozneje pa se je začel novi vzpon Krakova, ki je vse do konca XVI. stoletja, ko je bila prestolnica Poljske preneše-na v Varšavo, bil politični, kulturni in gospodarski center Poljske. Razen vseučilišča, ki je pred nedavnim proslavilo 600-letnivo obstoja, priča o tem še vrsta u-metniških del, med katerimi se posebno poudarja sloviti oltar v Marijini cerkvi. Gospodarski razvoj mesta je v XVI. stoletju pritegnil številne italijanske arhitekte in umetnike, tako da je v XVI. in XVII. stoletju skoraj polovica novih zgradb na Krakovskem trgu pripadala tem mojstrom, ki so se tu za stalno naselili in se pozneje asimilirali.
Čeprav je pred tremi stoletji in pol bila prestolnica preneše-na iz Krakova v Varšavo, Krakov še danes ne popusti v tekmi z Varšavo za prvenstvo v kulturi in umetnosti. Čeprav je po prebivalstvu za polovico manjši, je Krakov za Vaišavo najvecje u-metniško kulturno središče Poljske. Tu živi in deluje okoli tisoč likovnih umetnikov in prav toliko glasbenikov. Tu deluje veliko znanstvenih delavcev v mnogih znanstvenih ustanovah. Mesto s približno pol milijona prebivalci šteje 8 gledališč, 10 muzejev in vrsto drugih kulturnih Ustanov.
V Krakovu se danes prepletajo Zazna obdobja. V bližini «mesta-htuzeja» deluje atomski reaktor.
5"u se postavlja velik astronomski observatorij, tu se razvija eno hajvečjih vseučiliščnih mest v Evropi, po vrtu frančiškanskega samostana pa se sprehajajo patri, ki prebirajo zrna moleka in be-Žejo strani iz brevirja.
Vtem ko Je pred vojno Krakov obsegal površino 48 kv. km, se da-hes razteza na površini 230 kv. km. Sedanji krakovski trg, na katerem je slavni poljski borec «za svobodo našo in vašo» Ta-deus Košutko prisegal ljudstvu, le za sedaj še vedno središče mesta, toda v bližnji bodočnosti bo ta trg že bolj na periferiji, ker •e bo središče mesta preneslo nekako sredi med Krakovom in No-Vo huto, naselje, ki raste poleg htetalurškega kombinata «Lenin».
Nova huta je bodočnost Krakova ali če hočemo glavni del bodočega Krakova. Nova huta je hkrati simbol naglega industrijskega razvoja poljske države. Je to največji metalurški kombinat ha Poljskem, do leta 1980 pa bi mogel postati eden največjih na •vetu. Z imenom Nova huta se v vsakdanjem razgovoru označuie hkrati metalurški kombinat kot tudi naselje, ki je ob njem nastalo, kajti v začetku gradnje je to bil «delovni naslov» nove že-...................iimmn...
Dobili boste oporo, s katero niste

Vuk Stefanovič Karadžic reformator srbskega jezika
Letos stavi Jugoslavija stoletnico smrti Vtika Stefanoviča Karadžiča, ki je umrl na Dunaju S. februarja 1864. Tam 'je preživel precejšen del svojega življenja, da bi Evropa spoznala klasične narodne pesmi njegovega ljudstva. Proslava stoletnice Vukove smrti bo imela vsenarodni značaj, kakor je odločil pripravljalni odbor. V Vukovem in Dosite-jevem muzeju v Beogradu je bila odprta velika razstava vseh Vukovih del v raznih izdajah, rokopisov in arhivskega gradiva, zbranega tudi v tujini, zlasti na Dunaju, v Pragi, v Budimpešti in v Leningradu.
Vukov in Dositejev muzej je dal tiskati fotokopijo slovitega pisma, ki ga je Vuk poslal 1832 srbskemu knezu Milošu Obreno-vicu. Do 1967 bo beograjska Prosveta izdala celotna dela , Vuka Karadžiča v 32 zvezkih, medtem ko bodo še letos izšle knjige o jeziku in književnosti, Historični spisi, Narodne pjesme, prva knjiga Narodnih poslovica, Srp ski rječnik po prvi izdaji, prevod Novog zavjeta, Vukova bibliografija in ena ali dve knjigi Vukove korespondence z njegovimi sodobniki. Posamezna dela bodo izšla tudi pri Nolitu, pri Matici Srpski in pri drugih založbah.
utira novo pot
Varnostne naprave so zares varne Ladja na jedrski pogon je ladja bodočnosti - Nevarnost konkurence? Za sedaj še nekonkurenčna, toda...
mmm
Prva trgovska ladja na jedrski pogon «Savanah»
Te dni jc zopet naraslo zanimanje za «Savanah», prvo tovor-
no — potniško ladjo na nuklearni pogon. Časopisne agencije so javile kratko vest, da je po daljših kontrolnih in rekonstrukcijskih delih, ladja zopet odplula na krožna potovanja. Obiskala je prvič New York, kjer je bila več dni na ogled občinstvu in sedaj križari po A-tlantiku. Sredi avgusta namerava pristati v Stokholmu, za kar si je že oskrbela potrebno dovoljenje.
Novica sama ne bi bila vredna posebne pozornosti, v kolikor ni zanimivo vse, kar je v zvezi s to prvo nadvodno atomsko ladjo. «Savanah» je bila že ob splavitvi in med prvimi vožnjami tarča mnogih neugodnih komentarjev, ki so se med njenim postankom v doku malo polegli. Obvestilo, da ladja zopet pluje, je zopet oživilo njene nasprotnike in tudi dosti številnejše zagovornike.
Spomnimo se samo, da je precej pristanišče ladji že ob nje-
...........................„„„„„„„„„„.ra,inumili,
IZ UMETNOSTNIH GALERI]
Renato Ariosi v Občinski
V Občinski galeriji razstavlja olju in akvarelirane tuširanke Renato Ariosi. Skupno je tam štiriindvajset del. Slikarjevo ime se bolj poredkoma čuje v umetniškem okolju, a njegove podobe smo menda do sedaj srečavali le na nekaterih skupnih razstavah figurativno ustvarja jočih slikarjev. Ko ugotovimo še, da je Ariosi že davno prešel svojo mladeniško dobo, potem, že lahko sklepumo, da mu slikanje ni glavni poklic.
Res, Ariosi je višji občinski uradnik, ki pa mu slikanje leži v krvi od mladih let. Vendar pa slika, kadar mu to čas dovoljuje in nekako v lastno zabavo. Zato je povsem naravno, da se pri tem ne oddaljuje preveč od prirode, ki jo ponekod poustvarja napol impresionistično predelano, drugod pa precej naturalistično, kot npr. p izvrstnem tihožitju «Tri kovine», namreč železa, mlinčka za kavo ter bakra in cinka obkrožujočih ga vrčev. Tehnično je to morda najboljša podoba razstave, polna posebne svežosti, ki jo sicer srečujemo te še v nekaterih podobah cvetlic.
Zdi se, da se Ariosi v prosti naravi viivlja le v nekoliko melanholične sižeje ,ki jih osvetljuje le razpršena svetloba sonca, skritega za oblakom. Vse slike so resnobno umerjene v svoji kompoziciji, barve niso kontrastne in iz njih veje neki poduhovljeni mir, kot posledica enostavnosti barv in oblik, To ga morda nekaterim odtujuje, zlasti onim, ki iščejo v slikah posebno briljantna nastrojenja narave in vremena.
Verjetno pa takšno ustvarjanje ustreza mirnemu značaju slikarja, ki stopa pred predmete svojega slikanja, pred pokrajine njegovega zanimanja, ki so na Krasu in vzdolž Rižane s čistim srcem, ki ne stremi po slavi. Ta poteza posebno izstopa v akvarelih s tušem, ki so izdelani v širokih mirnih ploskvah in enostavno zamišljeni v jasnih obrisih starih hiš, dreves in zgodovinskih ruševin mesta. Ti listi gotovo pristneje zrcalijo Ariosi-jev umetniški odnos do pred-metnosti, ki je preprosto neiz-umetničen in pošten.
MILKO BAMBIČ
Otvoritev biennale
BENETKE, 18.	— Otvoritvi
XXXII. beneške biennale je poleg njenega predsednika prof. M. Mnrcazzana prisostvovalo kakih 450 novinarjev. Sedanje biennale se udeležuje 350 umetnikov u 34 držav. Tem je treba dodati še SO italijanskih umetnikov, ka'e-rib dela so razmeščena v 27 paviljonih.
Otvoritve se je udeležilo tudi veliko število ljubiteljev likovne umetnosti ter lastnikov ali vodij umetnostnih galerij. Predsednik biennale je nato imenoval mednarodno žirijo, ki je sestavljena iz petih tujcev in dveh Italijanov. Žirijo sestavljajo: A. M. Hammacher, Sam Hunter, G. Marchiori, Murillo Mendes, Franz Meyer, Julius Starzjjnski in M. Vaisecchi.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaše energije bodo začele popuščati. Ne hodite s poti, ki vas je vodila že proti cilju.	. ,,
BIK (od 21.4 do 20.5.) Nekoli-ko težavno bo delo, ker ste močno utrujeni. Nekaj vas privlači v smer ki ni preveč priporočljiva.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.fi.) Primerno vzdušje, da razčistite ne. ke ideje. Ne nasedajte kapricam Nekega élan# va ke družine ali družbe.
RAK (od 23 8. do 22.7.) Prišlo bo do večjih sprememb, ki vam bodo koristile. Kaj malo bo zadoščenja v krogu onih, ki Jih imate radi.
LEV (od 23.7, do 22.8.) Ne spre-
HOROSKOP
jemajte vsake pobude, čeprav se zdi dobra. Zelo baste nervozni in to se bo odražalo v vašem delu.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ce se boste znali kontrolirati, boste mart.ikaj dosegli, prisrčno ozračje, če ne boste hoteli uveljaviti lastnih pogledov.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaši načrti ne bodo soupadali z načrti vaših sodelavcev. Nekako dvomljivo razpoloženje,
(ŠKORPIJON (od 24.10, do 22.11.)
računali. S svojo avtoriteto boste izpeljali vse svoje načrte.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Preizkušeni bosta vaša kritičnost in sposobnost. Ne nasedajte razpoloženjem vašega okolja.
KOZOROG (od 21.12. do 21.1.) S svojimi poslovnimi uspehi boste spodbudili tudi druge. Nova simpatija, morda celo ljubezen.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Predolgo zavlačujete z nekim delom. Vse oo na vašo škodo. Veliko zadoščenje v družini.
RIBI (od 20.z. do 20.3.) Težko boste dosegli vs:- tiRto, po čemet težite. Nekokko burno razpolože nje v družini,
ni prvi poti vnaprej prepovedalo pristanek v njih. Zakaj ta prepoved?
Oblasti so jo utemeljevale s skrbjo za varnost ljudi in drugih ladij. «Savanah» ima v sebi jedrski reaktor in njegovi odpadki in pa morebitna okvara v njem naj bi .radioaktivno okužili okolico. Nepoučene ljudi je bilo v umestnost prepovedi kaj lahko prepričati, saj mnogi res mislijo, da lahko nuklearni reaktor na ladji eksplodira nekako tako kot atomska bomba. Druge Hirošime pa v svojem domačem mestu nihče ne bi rad doživel.
Pravi vzrok za prepoved ni -e v njeni humanosti, ampak ima tudi drugo ozadje.
«Savanah» je srednje velika ladja; dolga je 178 m, široka 23 metrov, ima 22.000 ton, upravlja jo nekaj nad sto članska posadka in lahko sprejme do 60 potnikov. Na zunaj je v glavnem podobna sorodnim modernim potniško-tovornim ladjam, le da je izredno močno grajena. Zgradili so jo v ladjedelnici v Cam-denu (ZDA), f
Pogonsko energijo daje ladji nuklearni reaktor, ki je sličen onemu v «Nautilisu», prvi ameriški nuklearni podmornici. Kot vsi dosedanji pomorski reaktorji, dela na principu «vode pod pritiskom». Toplota iz reaktorje-vega jedra se v toplotnem izmenjevalcu prenaša na paro, Ki poganja nato klasične turbine.
Pogon ladje je torej kombinacija nuklearnega dela, ki je izvir toplote ln klasičnega pogonskega stroja, ki vrti naprej ladijske vijake. Turbine imajo skupno moč dvajset tisoč konjskih moči!
Jedrsko gorivo ladje je osem ton uranovega oksida, ki je obogaten še s 310 kilogrami urana-235. Ta količina goriva zadostuje ladji za pol milijona kilometrov dolgo pot, ki na) bi jo preplula predvidoma v dobrih treh letih.
Takoj opazimo, kako majo urana porabi za tako dolgo pot. To je razumljivo, če vemo, da je energija, ki se sprosti iz pol kilograma urana-235, enaka toplotni vrednosti 800 ton mazuta.
Mala poraba goriva je največja prednost ladij na nuklearni pjgon in zaradi nje bodo verjetno v bodočnosti jedrske ladje bolj ekonomične in izpodrinile one na nafto ali celo na premog.
Sedaj smo spoznali tudi «skriti» vzrok, zakaj nekateri mečejo «Savanah» polena pod noge. Velike ladijske družbe se šele pripravljajo na revolucionarno spremembo, S svojimi sedanjimi ladjami (posebno tankerji) dovolj dobro služijo )n dokler ne bo resne potrebe, jih še ne nameravajo vreči v staro železo. Vsak prehiter korak na tem področju, ki n» bi bil v njihovo korist, jim zato seveda ni po volji. Vsi dobro vedo, da je
bodočnost v jedrskem pogonu ladij .vendar bi radi sedanje stanje še malo podaljšali.
«Savanah» je varno grajena m ima celo vrsto varnostnih naprav. Nuklearno gorivo je v jeklenem Liiin.djiu z vodo. Vse reaktorske naprave so v masivnem valju, ki je obdan s svincem, polietilenom in betonom. Varnostni predpisi so pretirano strogi in je nevarnost okužbe z radioaktivnimi odpadki minimalna.
S tem v zvezi se je pripetil nekemu novinarju zanimiv spodrsljaj. Napisal je; «Kako naj bo ta atomska ladja varna, če se še njena posadka boji in’ nosi čelade!»
Posadka v strojnici res nosi čelade, ker to zahtevajo predpisi. Vendar ne proti sevanju, ampak da si zavarujejo glave pred neljubimi srečanji z ostrimi robovi, ki jih je na vsaki ladji vse polno. Saj tudi na ameriških gradbiščih ne delajo zidarji brez zaščitnih rokavic in imajo zato precej manj poškodb kot mi, kjer je to bolj redek običaj.
«Savanah» je dovolj varna in to vedo tudi oblasti v pristaniščih. Pristanišča pa so odvisna od velikih ladijskih družb in zato spoštujejo njihovo željo. To lepo vidimo v tem primeru!
Vsaka eksperimentalna naprava je po navadi veliko dražja, kot so običajno druge naprave te vrste, ker se pri njih ne gleda na ekonomičnost, ampak morajo zadostiti čisto posebnim zahtevam. Tako tudi «Savanah» še daleč ni ekonomična ladja. Kot prva svoje vrste naj bi pomagala premagati še zadnje velike ovire za gradnjo ekonomič-
nih naslednic. Zaradi tega je tudi dalj časa mirovala. Znanstveniki so si med tem dodobra ogledali vsa posledice prvih voženj in nabrali novih izkušenj. Na ladjo so vgradili tudi nekaj nove opreme, zamenjali so potrošeni uran in jo ponovno pripravili za potepanje po svetovnih morjih
Jedrska «Savanah» pomeni za naše stoletje nekaj podobnega, kot je pred 150 leti njena ne dosti manj slavna soimenjakinja. Obe sta važni prelomnici v zgodovini brod^rstva.
Prva ladja, ki je 1819. leta preplula Atlantik s pomočjo pare in ni rabila le jader, je nosila tudi ime «Savanah».
Parni stroj je bil takrat šele na začetku svoje razvojne poti in mu mnogi še niso prav zaupali. Tako je imela «Savanah» poleg parnega stroja še 23 jader. Celo pogonski kolesi z lopaticami ob ladijskih bokih (ladijskega vijaka še niso uporabljali!) sta bili tako narejeni, da so jih lahko ob ugodnem vetru dvignili iz vode, da ne bi bili v oviro. Hitrost, ki jo je imela ladja ob parnem pogonu, je bila celih 5 milj na uro. Premoga in drv je porabila toliko, da niso mogli naložiti nanjo več kurjave, kot za 90 ur vožnje v brezvetrju. Za prvo pot od Amerike do Anglije je porabila dobrih 29 dni.
Vsi ti podatki nam privabijo sedaj na lica pomilovalen nasmeh. Ta nam pa kaj kmalu zamre, če pomislimo malo na naše potomce in na to, kako bodo šele oni zasmehljivo gledali na našo prvo jedrsko trgovsko ladjo in težave okoli nje.
Po raznih življenjskih zasuk-Ijajih je Vuk prišel v Avstrijo in se nastanil na Dunaju. Leta 1813 je zaprosil cenzuro na Dunaju naj mu dovoli tiskanje «Pisma Karadjordju Petroviču o propa sti Srbije», junaškemu voditelju vstaje, kateremu je pozneje črnogorski vladar Petar Petrovič Njegoš posvetil svoj nesmrtni Gorski vijenac.
Za Vuka je bila največja sreča, da je njegov spis o propadu Srbije prišel v roke učenemu Slovencu Jerneju Kopitarju, bivše mu tajniku barona Žige Zoisa in poznejšemu cenzorju slovanskih in grških knjig in časopisov ter uradniku dvorske knjižnice.
Ta Vukov spis, ki se je izgubil in ni bil nikoli objavljen, je bil pravo odkritje za Kopitarja, katerem je Vuk takole pisal: «Ko je spoznal iz njega, da sem človek iz ljudstva in da sem drugačen od vseh Srbov, ki ji h je dotlej videl in spoznal, je j prišel k meni, da me vidi. In ko se je tako spoznal z menoj, me je počasi nagovoril ne samo, da pišem narodne pesmi, pač pa tudi besede in slovnico». Brez Kopitarja si še misliti ne morem velikansko de lo genialnega Vuka Karadžiča, ki je že 1814 tiskal na Dunaju svojo prvo knjigo z naslovom Mala pro-stonarodna slavenosrbska pesna-rica, septembra istega leta pa je bilo tiskano njegovo delo Pi sme-niča serbskog jezika, to je prva srbska slovnica. Leta 1815 se je tiskala na Dunaju druga Narodna srbska pesnarica, ki jo je Vuk posvetil svojemu dragemu učitelju Kopitarju.
Kot zbiralec narodnega blaga in kot pisec srbske slovnice in srbskega slovarja je Vuk reformator srbskega knjižnega jezika in pravopisa.
Ko je Srbija izgubila državno samostojnost, je propadla tudi srbska srednjeveška književnost. Pod patrijarhom Arsenijem Car-nojevičem je prišlo do velike se litve Srbov in ti so v 18. stoletju ustvarili na Ogrskem nono književnost. Ko pa je prenehala turška nevarnost in Avstriji Srhi niso bili več potrebni, je Avstrija pozabila na svoje obljube o verski svobodi in se je trudila, da pripelje Srhe v katoHčanstvo, V svojo obrambo jc srbska pravoslavna cerkev navezala lesne stike z Rusijo. Mladi srbski bogoslovci sn hodili z Ogrskega (radirat v Kvev, iz Rusije pa so prihajali v Sremske Karlovce in v druga srbska mesta ruski učite-lii, ki so vzgajali srbsko mladino. Tako" se jc ustvaril jeffk, ki ni bil--tifc stari slovanski ii časa.Ciril a in Metoda, ne srbski narodni, pač pa je imel znake lega in onega, tako imenovani ruskosln-venski. Ta umetni jezik je postal jezik pravoslavne cerkve in izobraženih Srbov. Tako sta se cerkev in razumništvo vedno bolj ločila od širokih narodnih slojev, obrtnikov in kmetov.
Pri reformi srbskega jezika je imel Vuk predhodnika v Dosite-ju Obradovič u. V predgovor u Srbskega rječnika je Vuk napi-sal,- «Sele 1783 je prvi Dositej Obradovič rekel, da je treba pisati v srbskem jeziku, kakor govori ljudstvo in je sam začel, kolikor je znal, tako pisati».
Toda šele Vuku se je po dolgi in vztrajni borbi posrečilo, da je namesto «slavenoserbskog» jezika uvedel v književnost živi ljudski jezik hercegovskega narečja, a je izzval odpor cerkvenih krogov, ki so mu očitali, da v zvezi s Kopitarjem dela proti pravoslavju. Po načelu «piši, kakor govoriš» in «govori, kakor pišeš» je Vuk uvedel namesto etimološkega pisanja fonetično. In tako so v književnem dogovoru na Dunaju leta 1850 Vuk, Miklošič, Sakcinski Ivan Mažuranič, Dimitrije Deme-ter, Stanko Vraz in Petar Prera-dovif proglasili južno hercegovsko narečje v fonetični obliki za književni jezik Srbov in Hrvatov.
Ce sledimo Vuku po važnejših stopinjah njegovega življenja, ga zasledimo 1823 na Nemškem, kjer
tiska Narodne pjesme. Ob tisti priliki je obiskal v VVeimarju pesnika Goetheja. O tem obisku je pisal Kopitarju; «V Weimar ju sem bil osem dni in lahko rečem, da so bili to najslavnejši dnevi mojega dotedanjega življenja. Za Goetheja sem imel Grimmovo pismo, v katerem mu je poslal v nemščino prevedeno pesem o Diobi Jakšiča. Ne morem vam povedati, kako je Grimm v tem pismu hvalil naše pesmi. Jaz sem to pismo predal Goethejevemu služabniku zvečer, ko se je Goethe pripravljal, da se nekam pelje. Ko mu je služabnik dal pismo, mi je rekel, da je njegova ekcelenca (Goethe) naročila, da ji bo drago, če jo drugi dan obiščem. Ko pridem drugi dan, me Goethe pričaka sredi sobe tn ko me je po mnogih poklonih posadil na divan, na katerem je bilo razgrnjeno Grimmovo pismo, prevod Diobe Jakšiča in odprt izvod časnika, mi je stisnil roko na izvodu časnika in mi rekel: «Vidite, da niste danes prvič v moji sobi. Vi ste že od davna tu pri meni». Ko vržem pogled na časnik, vidim, da je ocena moje prve Srpske gramatike ... kakšen triumf je bil to zame! Potem sva se veliko pogovarjala o naših pe-
T'ìfz/v/
strz ne a /	a vonaA.
Vuk srrw*tupvtd
KA*ADŽt<T
Ortr- <*•*/
nevi aut se eormsAo AUm/m aotasom f mam Atti
Radio Trst A
7 00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11,45 Mali ansambli; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 17.00 Ansambel F. Vallisneri; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Venec -pravljic; 18.15 U-metnost in prireditve; 18.30 Pianistka Lantieri; 18.55 Vesele har. mor.ike; 19.15 Radijska univerza;
19.30	Jug. ritmi; 20.00 Sport;
20.30	Gospodarstvo; 20.45 Pesmi brez besed; 21.00 Operna glasba, Y odmoru «Petdesetletnica sarajevskega atentata».
12.00	Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.40 Zborovsko petje; 14.00 Ko-morni koncert.
Koper
7.00	Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 V domačem tonu; 14.00 Klasiki; ]4.30 Melodije; 15.30 Narodne; 15.45 Prenos RL; 18.15 Pevci; 1630 Današnje teme; 16.40 Glasbena panorama; 17.40 Pisana glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 Ritmi; 19.30 Prenos RL; 2?.15 Jazz; 23.40 Čajkovski Suita št. 3.
Nacionalni program
6.30 Vreme, na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 11.00 Sprehod
PETEK. 19. JUNIJA 1964
skozj čas; 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske novosti; 15.30 Glasbeni karnet; 16.00 Program za najmlajše 16.30 Koncert; 17.25 Sopranistka G. Višnevskaja; 18.00 Vatikanski koncil; 18.10 Dve de Cervantesovi medigri; 19.10 Oddaja za delavce; 20.30 Zgodovina Italije 1915—43; 21.00 Koncert.
II. program
8.0Q Jutranja glasba; 8.40 Do-relli; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 11.00 Vesela glasba; 12.00 Zvočni trak; 14.0j Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ita. pesmi;
15.35	Koncert; 16.00 Rapsodija;
17.35	Enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Razstava o morju v Anconi; 19.05 Vaši izbranci; 20.00 Glasbeni variete; 21.15 «Plošča za poletje»; 22.15 Jazz.
Ili. program
18.00 Ital. slovstvo; 18.45 Fraz-zijev Magični preludij; 19.16 Ital. periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.40 Beethovnova uvertura, op. 72; 21.20 J. Tardieu; «Tre divertimenti per l’orecchio»; 22.35 Mil-haud in Hindemidt.
Slovenija
8.05 Lahka glasba; 8.30 Operni pevci; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Od potrkanega plesa do kola; 10.15 Arije iz oper J. Gotovca; 10.35 Novost na knjižni polici; 11.00 Poier, nimaš pred-
nosti! 12.05 Zabavna glasba; 12 25 Zabavni ansambli; 13.30 Starejša glasba: 14-05 Za šolarje; 14.35 Glasba iz Poljske; 15.20 Zabavna glasba; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 Vsa . dan; 17.05 O. Respighi, R. Strauss, M Ravel;
18.00	Aktualnosti; 18.10 Pesmi borbe; 18.30 Pripoveduje nam...; 18.45 Iz kolektivov; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Orkester Dument; 20.15 Zunanje-politični pregled; 20.30 Igor Ozim; 21.00 V ritmu oossa nove; 21.15 Oddaja o morju; 22.10 Ples.
Ital. televizijo
18.00	Program za najmlajše;
19.00	Dnevnik; 19.15 Pošta; 19.40 Koncert; 20.15 Sport; 20.30 Dnevnik; 21.00 A. Formosa: «Un’abitudine a che serve»; 22.45 En dan v carr.pingu; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 O življenjskem standardu v skandinavskih deželah; 22.15 Oddaja iz Saint Vincenta: 23.15 Športne vesti.
Jug. televizijo
17.00	Ruščina: 17.30 Anglešči-
na; 18.00 Poročila; 18.05 Filmski klub; 18.30 Več izdelkov z manj napora; 18.50 Majda Sepe; 19 00 TV obzornik; 19.30 Koncert Biserke Cvejič; 20.00 Dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja: 20.45 Pia-rt	iu«- «'m; 22.15 Festival
na Bledu; 22.45 Poročila-
smih in mi je bral Diobo Jakši ča in me spraševal za nekateri■ stihe, kako je v izvirniku. Rekel je, da bo sam dal natiskati. Pro sil me je, naj mu dobesedno prevedem nekaj pesmi in naj mu jih pošljem,»
«Kar se tiče prvega vzroka in začetka mojega zbiranja naših narodnih pesmi, besed in pravil o jeziku, to je edino zasluga g. Kopitarja,» je izjavil Vuk v predgovoru k drugi izdaji pesmi.
Ko se je Kopitar spoznal z Vukom, mu je pokazal med drugim knjigo padovskega opata Alber. ta Fortisa «Viaggio in Dalmazia» iz leta 1774. V tej knjigi je bila prvič objavljena narodna pesem «Žalostna pjesanca plemenite Asan-Aginice» v hrvatskem izvirniku in v italijanskem prevodu. Iz tega prevoda jo je Goethe prenesel v nemščino. «Tako je ta prva naša narodna pesem, ki se je pojavila v učeni Evropi,» je zapisal Vuk v III. knjigi Srpskih narodnih pesmi. Narodna pesem je bogato vplivala tudi na umetno književnost. Pri Srbih tudi ni bilo pred Vukom umetne književnosti v (istem narodnem jezi-ku in so prav njegove narodne pesmi ustvarile književni jezik in živo vplivale na začetek mlade srbske književnosti.
Hrvati so imeli že prej staro dubrovniško, dalmatinsko, bosansko in slavonsko književnost v ljudskem jeziku, a hrvatska književnost se je preporodila šele v dobi ilirizma v duhu narodnega pesništva, brez katerega ne moremo razumeti poezije Stanka Vraza, Ivana Mažuraniča, Gr ge Matiča. Luke Botiča in drugih.
Goethe je vzporejal srbske narodne pesmi s svetopisemsko «Vi. soko pesmijo», Jakob Grimm je pisal, da bi se pred srbskimi narodnimi pesmimi morale skriti nemške narodne pesmi in da spada «Zidanje Skadra» na Bojani med najganljivejle pesmi vseh narodov m vseh časov. Prvo tako navdušenje so pokazali Hum-bolt, Brentano, Singer, Kapper, John Bauring, Charles Nodier, Prosper Mérimeé, Claude Fauriel, Walter Scott, Aleksander Puški n, Nicola Tommaseo, Adam Mickiewicz.
Vuk Karadžič pa je pripisoval vso zaslugo za svoje veliko kulturno delo samo Jerneju Kopitarju, a ta ie rekel o Vuku; «Kadarkoli pomislim na Vuka. sem po-nosen na izvrstnost slovanskega uma.»
UMBERTO URBANI
Nov radioteleskop
MILAN, 18. — V Medicini pri Bologni se zaključujejo dela pri gradnji velikega ^eleskopa za u-jemanje signalov iz vesolja tudi izven naše galaksije. Domet te naprave bo nad milijardo svètlob-nih let.
Novi Italijanski radioteleskop bo omogočil znanstvenikom, da bodo proučevali problem v tvezi z nastankom in razvojem koa-mosa. Med gradnjo radioteleskopa so uporabili koaksialne kable, ki jih je samo v ta namen izdelala družba «Pirelli», da bi mogli z njimi povezati centralno nepravo z raznimi ojačevalnimi kabinami za pojačevanje signalov in narobe. Kabli imajo premer 24 mm približno.




Goriško-beneški dnevnik
RAZGOVORI V NOVI GORICI
Italijanski in jugoslov. predstavniki o skupnem izkoriščanju soških voda
Sledili bodo nadaljnji sestanki, na katerih bodo skušali uskladiti potrebe v korist obeh držav
Kabinetni urad goriške občine sporoča:
Včeraj zjutraj je bil v Novi Gorici na sedežu občinske uprave sestanek diplomatskih zastopnikov in italijanskih in jugoslovanskih zastopnikov krajevnih uprav in tehnikov. Obravnavali so izkoriščanje soške vode na najboljši način v obojestransko korist v okviru določil mirovne pogodbe.
Na povabilo italijanskega veleposlanika Raimonda Giustinianija, ki je član zunanjega ministrstva, so se poleg njega udeležili sestanka tudi geolog prof. Ferruccio Mosetti iz Trsta, inž. Angelo Giacomelli iz Gorice, inž. Guido Fornazir iz Gorice, goriški župan dr. Gallarotti, predsednik pokrajinske uprave za Goriško dr. Chientarolli in drugi.
Od Jugoslovanov so bili prisotni veleposlanik Franc Kos, svetnik zunanjega ministrstva Svetoslav Todorovič, član tajništva Socialistične republike Slovenije Franc Kutin, republiški svetnik Boris Trampuš, zvezni poslanec Milan Vižintin in novogoriški predsednik občine dr. Jožko Štrukelj ter izvedenci vod-nana in električnega zavoda Slovenije.
Problem, ki so ga obravnavali ni nov, vendar pa je sedaj usmerjen po poti zadovoljive rešitve v obojestransko korist. Gre za soško vodo, ki je podvržena količinskim spremembam zaradi elektrarn v gomiem Posočju. To pa škodi splošnim potrebam zlasti za namakanje na italijanskem področju v goriški pokrajini. Sedaj težijo za tem, da bi upoštevali potrebe obeh držav in na tej osnovi rešili celotni problem.
Na tem prvem sestanku so proučili splošne smernice tehnične rešitve in so si z obeh strani pridržali proučitev in poglobitev tega vprašanja na prihodnjih sestankih.
rice Ul. Manzoni 19. Obe vozili sta na križišču trčili in se poškodovali. Na srečo pa pri trčenju ni bilo ranjencev
Avto v motocikel v Ločniku
Včeraj okrog 13.20 se je pripetila v Ul. Fonda v Ločniku prometna nezgoda, pri kateri je bil ranjen 18-letni Boris Bužinel iz VI-polž št. 1. Bužinel se je peljal na svojem motociklu po tej ulici, ko
je z nekega dvorišča ob strani ceste prišel s svojim avtom fiat 600 28-letnl Luigi Turco, ki stanuje v tej ulici. Med obema voziloma je prišlo do trčenja, pri katerem je bil Bužinel ranjen. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v gori-ško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili globoko rano na desni nogi s poškodbo mišic in kosti ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju.
V PRIREDBI MLADINSKE INICIATIVE
V nedeljo v Štandrežu «mladinski dan»
Dopoldne otvoritev novega odbojkarskega igrišča, popoldne na nogometnem igrišču kulturni in zabavni program
V nedeljo priredi Mladinska iniciativa svoj mladinski dan v Stan-drežu. Ob tej priliki bodo izročili namenu odbojkarsko igrišče, ki so ga uredili poleg konzumne gostilne v vasi. Na njem bodo v dopoldanskih in popoldanskih urah zanimive tekme med reprezentancami Doma, Bora, Agi in Jesenic. Z izgradnjo tega igrišča so se neprimerno izboljšali pogoji za go-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiimiiiitniiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiMMiimiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiimiiHaiiiiiiiiiiiiiMiiiiii
ZAKLJUČENO ZASLIŠEVANJE PRIČ V PROCESU ZONNO
Raznašalec časopisov Pacella je videl samo ljubezensko idilo na pevmskem mostu
Danes bosta govorila odvetnika civilne stranke Verjetno popoldne govor javnega tožilca dr. Marsija
Trčenje dveh avtov v središču Gorice
Včeraj dopoldne nekaj po 10. uri se Je peljal 35-letnl Claudio Andrei, doma iz Trsta Ul. Cappello 1, po Ul. Mattioli v Gorici. Ko je šel do križišča z Ul. Rossini pa je privozil po tej ulici svojo Alfa-Romeo 1900 43-letni Giorgio Poggi iz Go-
Včerajšnje zasedanje porotnega sodišča v Gorici ni na začetku razprave obetalo nobene zanimivosti. Na programu je bilo zaslišanje še zadnje priče, karabinjerskega marešala Antona D’Angela, ki je bil ob času, ko so našli Castaldijevo truplo pri zatvornici v Stražicah, brigadir v Podgori. Med odmorom po 11. uri pa so prinesli državnemu tožilcu dr. Marsiju neko anonimno pismo, ki ga je že okrog 9. ure prejel karabinjerski brigadir Spataro.
V pismu je nepodpisani pošiljatelj sporočal, da je prodajalec, odnosno raznašalec časopisov Camillo Pacella, ki stanuje na Riva Piazzutta, zaupal neki Mariji Cej roj. Leban, ki stanuje v Ul. A-scoli 10 ter se preživlja s prodajo razglednic in spominčkov na Trgu Transalpina, da mu je marsikaj znanega v zadevi Venere Cavallaro in umora kaplarja Castaldi-ja, ter da je celo videl od daleč potek dejanja na pevmskem mostu.
Dr, Marši je prečital pismo ter ga izročil predsedniku. Čeprav je
Pogled na gostilno «Agli scogli», ki je skoro na bregu Soče dober kilometer nad pevmsklm mostom. Včeraj popoldne ai je porotno sodišče ogledalo ta kraj v zvezi z izjavami, ki sta jih na razpravi v sredo dali gostilničarka Josiplna Konlč in njena hčerka Marija, ki ata nekaj dni pred 1. novembrom 1980 sredi noči slišali obupne klice na pomoč od Soče v bližini gostilne
ostal pošiljatelj anonimen, so njegovo vsebino vseeno upoštevali in predsednik je v skladu z obtožbo in obrambo odredil, naj se pri popoldanski razpravi pokliče na pričevanje tako Maria Cej kot Pacella in še brigadir Spataro, ki je prvi stopil v stik z obema po prejemu pisma.
Kar se pisma tiče naj še omenimo, da je bilo pisano na roko, z biro svinčnikom in v čitljivi pisavi ter je pisec napravil v njem celo nekaj okraskov.
Kot smo že omenili, se je dopoldanska razprava začela z zaslišanjem priče Antonia D’Angela, ki je potrdil svoje prejšnje izjave in zapisnike, v katerih je bilo med drugim navedeno tudi vse, kar so našli pri mrtvecu. Med drugim je bila tudi zapestna ura, ki je bila ustavljena na 12.20. Ali je bilo to po polnoči, ali sredi dneva, to se seveda iz tega ne more ugotoviti. Precitali so tudi zapisnik o prepoznanju trupla po kaplarju Deboliniju, ki je bil Ca-staldijev prijatelj, in kapetanu Tausu.
Nato je priča opisa!, da je imel Castaldi kravato dvakrat ovito o-krog vratu in na koncu zavezano z dvojnim navadnim vozlom, ter da ni bila tesno zadrgnjena okrog vratu.
Branilec odv. Mastrandrea je predložil nekatere ugovore in pripombe ter med drugim tudi o izginotju ovojnic pisem, ki jih je Venera pisala Zonnu v Taranto. Te ovojnice so karabinjerji iz Ta-ranta poslali skupaj s pismi, v Gorici pa so se izgubili ter tako ne morejo ugotoviti, na kakšen naslov je Venera pisala Zonnu. Tudi so predlagali ogled okolice okrog gostilne «Agli scogli», ki je v zvezi s pričevanjem gostilničarke in njene hčerke. Predsednik je pristal, da si bodo ogledali kraj popoldne ob 16. uri, če ne bo deževalo, ob 17. uri pa bodo zaslišali priče, navedene v ano. nimnem pismu.
Na včerajšnji popoldanski razpravi je predsednik zaslišal pričo Camilla Pacella, raznašalca časopisov, ki je izjavil, da Je nekega večera med 22. in 23. uro, ko Je napravil svoj krog z mopedom po mestu videl na pevmskem mostu nekega moškega ln žensko ter kakih 10 do 15 metrov vstran nekega drugega moškega, ki Je bil naslonjen na mostno ograjo. Ženska je držala moškega objetega okoli pasu, morda Iz ljubezni, morda pa tudi zaradi drugih vzrokov. Pacella Je pognal moped in se odpeljal, ne da bi se bri-
gal za njihovo početje. Na predsednikovo vprašanje je Izjavil, da je bilo to pred enim ali dvema letoma proti koncu oktobra, ne pa 1. novembra, ker Usti dan ni imel časopisov za raznašanje.
Marija Cej Je povedala, kar je slišala od Pacelle ter omenila samo parček ne pa drugega moškega. Glede tega se Je sporekla z drugo pričo brigadirjem Spatarom, ki je trdil, da mu je žena včeraj govorila, ka ko da ji je Pacella pravil, da je eden od obeh moških zagrabil za pas drugega in ga vrgel čez ograjo v Sočo. Zena je odločno vztrajala pri tem, da kaj takega ni rekla in tudi Pacella je ponovno izjavil, da je bil drugi moški vstran od parčka, ko se je on odpeljal dalje.
Po tem zaslišanju, ki ni prineslo nobenega novega elementa v razpravo, je predsednik dr. Rossi zaključil prevzemanje dokaznega gradiva. Razpravo so zaključili ob 18. uri in se bo nadaljevala danes ob 10. uri z govori zastopnikov civilne stranke dr. Bemotta in odv. Gianna-stasia. Po vsej verjetnosti bo popoldne govoril tudi državni tožilec dr. Marši.
jitev te športne panoge, ki ima med goriško mladino veliko aktivnih športnikov obeh spolov.
Popoldne bo na nogometnem igrišču zanimiv program s pozdravnimi govori predstavnikov Mladinske iniciative ter gostov. Sledil bo pester program kulturnega in zabavnega značaja, ki ga bodo izvajali orkestri zabavne glasbe, zbor otrok iz Standreža, ritmične šole itd. Zvečer bo prosta zabava s plesom.
Mladinski dan Se pripravlja predvsem zaradi tega, da se mladina srečuje, spoznava ter krepi prijateljske stike. Podlaga teh stikov pa je navezanost na slovenski jezik, na naša kulturna izročila ter tradicije našega naroda.
Prireditev bo omogočila mladini, da prikaže nekatere svoje probleme, ki jo najbolj žulijo in ki jih srečuje na, delovnem mestu, šoli, v življenju.
Ker bodo na ta dan prišle tudi mladinske delegacije iz sosedne d’-*ave, bo manifestacija poudarila bratske in prijateljske vezi. ki vežejo mladino s te in one strani meje. Pri tem pa ne moremo, da ne bi poudarili tudi prispevka, ki ga mladina s takšnimi stiki prispeva k izboljšanju odnosov v naših krajih, predvsem pa h krepitvi prijateljstva, kar je najbolj trdna podlaga za utrjevanje sožitja in miru na svetu.
VERDI. 17.30: «Lo sciacallo», J. P. Beimondo in S. Sandrelli. Italijansko - francoski kinemaskopski barvni film.
CORSO. 21.00: Nastop gojencev baletne šole «Tersicore».
VITTORIA. 17.30:	«La notte del
peccato», L. Jourdan in L. Palmer. Cmobell francoski film; mladini pod 16. letom prepovedan
CENTRALE. 17.00:	«Furia	del
West», R. Calhoun in R. Lee. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
ITALIJANI ČEZ PRVO OVIRO NA POTI V TOKIO
Trije goli zelo šibki
poljski reprezentanci
Mazzola, De Sisti in Petroni strelci dosežkov
ITALIJA: Zoff, Poletti, Noletti; Rosato, Bercellino, Lodetti; Domenghini, De Sisti, Petroni, Mazzola, Fortunato.	_	, ,	„	,,	_ . ,
POLJSKA: Kornek, Gmoch, Nieroba; Lysko, Janduda, Suski; Galerka, Lubanski, Szo-
tysich, Musialek, Faber.
SODNIK: Tešanič (Jugoslavija).
KOTJE: 4:2 za Italijo. Gledalci: RIM, 18. — Italija je z zadostno prednostjo premostila prvo oviro na poti proti Tokiu: poljsko olimpijsko reprezentanco je namreč danes premagala s 3:0 (1:0). Domačini niso imeli napornega dela. Potruditi so se sicer morali, da so zadrževali hitre napade gostov, ki pa so pokaza-preveč naiven nogomet, da bi spravili na kolena preizkušene italijanske «amaterje» vrste Mazzola in Domenghini Gostje so bili skozi in skozi borbeni in vztrajni pokazali so zadostno telesno kondicijo, niso pu znali prevariti italijanske o-brambe.
15.000.
iiiuiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiitiiiimtiiiiimiiiiHmiHmmniMiiiiiiiiiimi
OB NAVDUŠENJU GLEDALCEV ZAKLJUČEN KOŠARKARSKI TURNIR
OLIMPIJI pokal «Grada Sv. Justa»
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan In ponoči Je od prta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia St. 242, tel. 31-51.
OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA
Uspela šolska prireditev in srečolov v Doberdobu
Razstava ročnih del osnovnošolskih otrok v Jam. ljah - Vpisovanje otrok v počitniško kolonijo
Ob zaključku šolskega leta so otrooi in učitelji osnovne šole v Doberdobu priredili zaključno šolsko prireditev, ki je bila v prostoru prvega razreda. Prireditve so se udeležili poleg velikega števila staršev župan Andrej Jarc, didaktični ravnatelj doberdobske-ga šolskega okrožja dr. Milan Brešan ter didaktični ravnatelj italijanskih osnovnih šol. Program so pripravili otroci slovenske ln italijanske osnovne Sole. Najprej je učitelj Sergej Korošec pozdravil vse navzoče, zlasti pa predstavnike oblasti in šolstva. Sledil je pester program, ki so ga pripravili otroci vseh razredov te šole.
Učenka Nadja Gergolet s slovenske šole je napovedovala v slovenščini, Sergio Ulian z italijanske šole pa v italijanščini.
Na programu so bile deklama-
cije, pesmice in igrice. Po končanem programu, ki so ga prisotni spremljali z velikim zanimanjem, je sledil srečolov, katerega čisti izkupiček je bil namenjen šolskemu patronatu,
V nedeljo pa so v osnovni šoli v Jamljah odprli razstavo ročnih del otrok osnovne šole v tej vasi. Ogledalo si jo je večje število oseb, zlasti tiste, ki so se udeležile svečanosti ob odprtu novega vodovoda.
Doberdobsko županstvo sporoča, da sprejema prijave otrok v starosti od 6. do 12. leta, ki jih bodo poslali v počitniško kolonijo, ki jo prireja občinska uprava iz Tržiča. Doberdobska občina bo poslala v to počitniško kolonijo 20 otrok: po deset z vsako izmeno. Županstvo v Doberdobu sprejema prijave do 25. junija.
Italijani so se v začetku stisnili v obrambo, toda kmalu so ojačili napad, kar jim je pripomoglo do tren dosežkov, ki jih bodo Poljaki v povratni tekmi, ki bo 25. t.m. v Poznanju, težko nadoknadili. Se posebno, ker se bo Italija prav gotovo poslu-žila najstrožje in najožje obrambe.
Dež, ki je ves čas pred in tudi med tekmo lil, je spremenil nekatere dele olimpijskega nogometnega stadiona v pravcato močvirje. Zaradi tega se igralci spočetka niso znašli. Italijani so prvi hoteli poskusiti sile a so vedno naletavali na zelo odločno obrambo gostov, ki so nato
Poražena Goriziana na Sledita Don Bosco
drugem mestu in Ilausbrandt
Kot je bilo pričakovati je v finalu turnirja za pokal «Grada Sv. Justa» ljubljanska Olimpija odpravila Goriziano. Obe moštvi sta zaigrali boljše kot dan prej in večkrat navdušili gledalce. To velja predvsem za Olimpijo, ki je s hitrim! prodori neusmiljeno nizala koš za košem. Goriziana se je sicer od lično upirala, tako da razlika v koših ni nikoli dosegla 15 točk.
Tekma je bila posebno v prvem
posebno
delu izenačena:	Goriziana se je
navdušeno pognala v boj in nekaj časa vodila. Po mlačnem začetku pa je začela Olimpija vedno bolj pritiskati in kmalu rezultat popravila. Prvi polčas se je tako končal neodločeno. V drugem delu igre pa se je nad vsemi dvignil plavolasi Ljubljančan Bassln, ki je s svojimi učinkovitimi prodori in z neverjetno fantazijo nasprotnike popolnoma omamil. Pod njegovim vodstvom se je Olimpija razigrala ln dosegla večjo prednost, vsak poskus Zorzija in Vescova v zadnjih minutah je bil zaman. Med najboljšimi lahko štejemo poleg Bassina še Povža, Jelnikarja in Potočnika pri Olimpiji ter Krainerja, Zorzija in Vescova pri Goriziani.
Pred tekmo med Olimpijo in Goriziano je bila še finalna tekma za tretje mesto med moštvoma Hausbrandt In Don Bosco. Ta tekma je bila zelo Izenačena in se je le v zadnji sekundi podaljška odločila v korist Don Bosca. Sicer je na rezultat vplivalo slabo sojenje, ki je oškodovalo predvsem petorko Hausbrandta. V tej tekmi se Je najbolj izkazal igralec Don Bcsca Pistrin, ki je dosegel 23 točk.
Moštva so nastopila v naslednjih postavah:
DON BOSCO; Turcinovich, Sca-bini, De Ponte, Pellegrini, Konrad-ter, Goitan, Rigo, Olivo, Taraboc-chia, Pistrin.
HAUSBRANDT:	Stigli, Lindi,
D’Angeri, Bianco, Della Croce, Prelz, Dazzera, Generoso, Fermo, Friedrich.
GORIZIANA: Bisesi, Turma, Zor. zi, Vescovo, Kristančič, Krainer, Blesizza, Papais, Hvalich, Micheli-ni, Bassi, Semel!.
OLIMPIJA :	Bassln, Jelnikar,
Brenk, Potočnik, Lenard, Milller, Tavčar, YVeibl, Ojstrc, Povž.
IZIDI
Finale za prvo mesto Olimpija . Goriziana 75:64 ( 28:28)
Finale za tretje mesto
Hausbrandt 64:63
Don Bosco -(29:30, 52:52)
Po zadnji tekmi večera je pred
sednik FIP Jacobuccl izročil zmagovalcem pokal, ostalim udeležencem turnirja pa so pripadle tolažilne nagrade.
U. K.
odgovarjali s hitrimi, a neučinkovitimi prodori. Itaiiiani so s središča igrišča začenjali akcije, toda večkrat so bili njihovi predložki netočni. Kljub temu strelov na vrata poljskega št. 1 niso m,anjkali, a nobeden ni bil preveč nevaren. Kot ni bila nevarna žoga, ki se je znašla v kazenskem prostoru Italijanov.
V	26’ je Lodetti hotel z osebno akcijo prodreti do gola, vendar se mu poskus ni posrečil. Takoj zatem so Poljaki množično odgovorili, toda Faber ni znal uspešno zaključiti akcije. V 30’ .ie isti igralec nevarno streljal in prisilil Zoffa v parado.
V	36’ so imeli Italijani najlepšo priložnost za dosego gola. Domenghini je žogo predložil na sredo, kjer se je odbila od poljskega branilca in se znašla pred Mazzolo, ki presenečen kot je bil, ni bil zmožen prisebnega strela. V 38’ pa Mazzola ni več zgrešil. Žogo je dobil od Do-menghinija in je z njo preigral branilca ter streljal ravno v trenutku, ko mu je vratar hotel zapreti pot do vrat. S tem rezultatom se ie končal prvi polčas.
Ko so Igralci prišli po odmoru na igrišče, jih dež ni več motil, pa čeprav jim blatno igrišče ni dovoljevalo boljše igre. Italijani so bili bolj živahni, medtem ko so se gostje držali v obrambi prepričani, da se jim bo s tem posrečilo ohraniti poraz v skrajnih mejah. Naredili pa so slabe račune, ker jim je v 24’ De Sisti z drugim golom dneva prekrižal vse načrte.
Tudi po drugem dosežku v njihovo škodo so Poljaki vztrajali v o-brambi, medtem ko so v napadu pustili samo obe zvezi Lubariškega in Musialeka, ki sta bili daleč najboljšega od tovarišev v belih dresih Kljub poskusom pa jima ni uspelo, da bi prevarala budno o-brambo Italijanov. Domačini pa so, svesti si premoči, se še bolj razživeli in Petroni je v 40’ zadal gostom tretji udarec, ki bo verjetno odločilnega pomena.
................................•iiiniiim.iintiiiimiiminimniiiNiniiiMmimiimwniMim»»
PREJŠNJO NEDEUO V NAŠEM MESTU
Ne preveč ugodni rezultati na ženskem atletskem mitingu
V nedeljo je bil v Trstu atletski miting za ženske. Nastopile so članice, mladinke in mlajše mladinke. Boljše rezultate so dosegle Del Giudice v metu krogle in diska. Colavizza v skoku v višino in Giamperlati v skoku v daljino. Posebno je bil zanimiv skok v daljino, kjer je Glamperlatijeva skušala na vsak način doseči 5.20 cm, kar je minimalna norma za nastop na državnem prvenstvu, ki bo konec meseca v Milanu. V prvem nato pa
skoku je dosegla 505 cm, dvakrat zaporedoma 5.13. V finalnih skokih je dala vse od sebe, zaradi živčnosti pa Je trikrat zgrešila zalet ln skoki so bili neveljavni Poizkus bo Giamperlati jeva ponovila verjetno v nedeljo. Prvič je v skoku v daljino 5-metrsko mamko premagala tudi Fuccaro iz Vidma.
Od tekov je bil najbolj zanimiv nastop najhttrejših deklet dežele na 100 m. Favoritinji sta bill Glorio (Edera) in Polacco (Ginn.). Po startnem strelu je pa presenetljivo prešla v vodstvo tekačica Pezzetta iz Vidma, ki je prednost, kljub močnemu finišu predstavnice Ginnastice, obdržala do konca. Ure so pokazale 13”3 za prvo in 13”4 za drugo. Giorlo je tokrat tekla slabše kot po navadi. V skoku v višino Je poleg Colavlzze tekmovala tudi mlada ln izredno na-
darjena Tržačanka Fornasiero. Atletinja, ki je letos že preskočila 140 cm, ni bila v formi in le s težavo premagala 130 cm.
IZIDI
Mlaj'e mladinke:
60 m zapr.: Bivi (Gualf Videm) 12”2 daljina: Capus (Ginnastica) 4,30 krogla: Tell (Gialf) 8,42 disk: Toros (Ginnastica) 21,31 višina: Pasqualini (Ginn.) 120 cm 60 m: Potasso (Ginnastica 8”8 Članice in mladinke:
80 m zapreke: Fuccaro (Gualf)13”3 100 m: Pezzetta (Gualf) 13”3 400 m: Schiavo (Gualf) 1’3"6 200 m: Teghil (Gialf) 28”2 krogla: Del Giudice (Gualf) 11,86 daljina: Giamperlati (Gualf) 5,13 disk: Del Giudice (Gualf) 36,48 kopje: Fuccaro (Gualf) 26,37 višina: Colavizza (Gualf) 14,5 4x100: Gualf (Fuccaro, Teghil, Botto, Pezzetta) 52’’3
BRUNO KRIŽMAN

........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................H......................................................................:;!Ì9i::illii:iliiiiiiiH
BRANKO MARUŠIČ
Kratke iz «DOMOVINE»
Bukovo na Cerkljanskem Je te dni pogorelo. V «Osserv. Tr.» piše iz Cerknega, da se je pri tej priložnosti sosebno prč. g lajmošter Franc žužek vrlo obnašal; rešil je tudi eno staro ženico Iz ognja. Cerkev in fa-rovž sta ostala, škoda se ceni na bi. 13000 goldinarjev. (Domovina, 30. avgusta 1867, štev. 35)
Po tem spoznamo, kadar stopimo v kako neznano mesto, ali je italijansko, nemške ali kakšno? Po napisih nad štacunami, po uradnih razglasih in vsakoršnih oznanilih po voglih. To vtiska mestu narodni znatr.jf V tem oziru Je Gorica laško mesto, kajti vsa oznanila itd., vsi napisi so italijanski; nemškega jezika se poslužuje navadno samo vojaščina v svojih priobčevanjih, k večemu da se včasih m e m o italijanskega tudi nemški jezik vidi; kakšen krat se jima tudi slovenski in celò hrvaški
pridruži (in to v važnih cesarjevih ali namestveništvih razglasih). Preteklo nedeljo pa Je vleklo na-se oči mimogredočih to-le slovensko natisnjeno vabilo: «Danes, 25. avgusta, ples pri Mozetič-evi gostivnici v Solkanu». V tem, ko to v našo kroniko zapisujemo, ne moremo si kaj, da ne bi izrekli želje, da bi štacunarji. obrtniki, gostivničarji itd. slovenskega rodù tudi svoje napise po slovenski in italijanski naredili. Se bolj pa bi nas veselilo, ko bi prišlo kedaj do tega, da bi imena ulic bila tudi po slovenski napisana. To bi bil pravi utrakvizem ln prava enakopravnost. Tiriamo preveč? (Domovina, štev. 35, 30. avgusta 1867)
Iz Mirna. 10. t.m. -t- Draga «Domovina»! Dosedaj nisi imela še nobenega dopisa iz Mirna. dovoli danas en kotič temle vrstam: Mi čevljarji mirenski ln drugi rokodelci in sploh
vsi našemu županstvu podložni te prev lepo prosimo, da bi naše želja s tvojim krepkim glasom podprla, da bi se nam za naprej pri županstvu po slovenski pisalo. Sram nas Je, da se nam ljudje posmehujejo, da se nam, ki smo vsi, kar nas je domačih, od prvega do zadnjega Slovenci, po italijanski pisari. Zdaj, ko si bomo novega župana volili, pomagaj nam «Domovina», da se nam naša želja izpolni, žeblje poduka in spodbude, ki nam jih ti skuješ, bomo potem mi sami prav globoko v narodni čevelj zabijali. (Domovina, štev. 50, 13. decembra 1867).
V St. Petru pri Gorici na griči sv. Marka so naleteli ne davno po naključbi na stare mrtvaške vrče (urne) ina na vse polno starega orodja m orožja. Cesarski starinski kabinet na Dunaji Je izrekel, da je to keltiško orožje iz 2-3. stoletja pred Kristusom. Lastnik teh starin (v kterih Je bilo okoli 400 funtov), grof Coro-nini Je podaril nekoliko Nj. Vel. cesarju, za cesarski starinski kabinet; ostalo pride v goriški d. muzej. (Več o tem prihodnjič Vr.). (Domovina,
štev. 51, 20 decembra 1867).
(Iz programa «Domovine» za leto 1868:) Vzajemnost Slovence ln Slovane od dne do dne tesneje oklepa — in to širi «Domovini» srcé. Zatorej ns sme ln ne more biti ona lz-klenivno-lokalen organ. Pripovedovala bo tudi kaj več, kot kar se z gorlškega grada vidi. Novega programa pa ne mara plesti. Vse, kar spada v druge časnike, najde lahko tudi v «Dom » svoj prostorček. Nar boljši program se naredi sam po dobrih spisih in dopisih. (Domovina, 20. decembra 1867, štev. 51).
(Iz članka A.lndrejal Žnidarčiča) «Slovenski klobuk»):
šesta slovenska dežela je košček Beneške. «Nova Italia» se je razširila po zadnji vojski gor do goriške dežele ter je dobila z Benečijo vred tudi kakih 30.000 Slovencev, kteri tik goriških Slovencev po samih brdih in hribih stanujejo. Nekdaj je bilo teh «beneških» Slovencev veliko več kot danes. Sloveči g. Davorin uči, da so bili stari Kamel (iz Kar-ni je) Slovenci; in še dandanašnji imajo njih obrazi toliko slovenskega na sebi, da bi mi-
slil: to niso laški Kamci — ampak slovenski Kranjci. (Primeri «Carnia — Camiolia»: «in «Carnioliam. Sclavorum pa-triam.» Paul. diac.) Toda o beneških Slovencih ne smemo veliko pisati, ker Jih je neusmiljena politika odsekla od njih sorodnih bratov goriških, kakor sekira vejo od živega debla, da umrje. Sedma slovenska dežela Je Trst z okolico. Ta dežela je sicer naj manjša, ima namreč 1 6(10 kv. milj površja. vendar Je za Slovence zelo važna, ker Je pri morju. Tukaj prebiva kakih 25.000 Slovencev; naj več Jih je po vaseh v okolici, kajti ona Je vsa slovenska, veliko število jih je PŽ tudi v Trstu, ne samo med rokodelci, ampak tudi med tergovci. V začetku so ukazovali po Trstu sami Slovenci, oni so mu tudi pri krstu bili ter mu dali čisto slovensko ima Trgišče, iz kterega so drugi skovali: «Tergeste», «Trieste» in «Triest». «Domovina, št 52, 27. decembra 1867).
Nabrežina 28. decembra 1887 -N.. Pred nekimi tedni nam Je poslal c.k. urad lz Komna dav-karske bukvice v italijanskem Jeziku natisnjene; v druzih za-
devah nam pa le po nemški piše, kakor da bi tukaj le Lahi in Nemci, ne pa Slovenci prebivali. Nismo prenapeti, Bog ve, da ne; zdi se nam pa vendar, da naš narodni jezik v uradnijah preveč polževo pot hodi! Saj bi pač morali že vedeti naši gospodje uradniki, da je to svetlega cesarja ukaz, da se državljanom v domačem narodnem Jeziku dopisuje. Morali bi premisliti, da so oni zavoljo ljudstva, ne ljudstvo zavoljo njih. (Domovina, štev. 1. 3. Januarja 1868).
Iz St. Andreža (pri Gorici.) Prltrkovanje in streljanje z možnarji je oznanjalo v soboto 25. t.m. izvolitev novega župana. Jož. Nanut-a. To Je prvi samostalni župan št.andrežki. N Je izvedenec v županskih rečeh in dober Slovenec. (Domovina, štev. 5, 31. Januarja 1868),
V Bovcu Je zadela na veliki četrtek (9(4) ob 10. uri dopoldne v eno hišo strela; ker Je bli veter, Je zgorelo 12 hiš in 2 drugi suhoti. (Domovina, štev. 17, 24. aprila 1868).
Zavratni napad v Gorici. Neka deklina se je bila nekako
zaročila s porednežem, krčmarjem Andrejem G. (od Liga doma). kterega je premalo poznala. Ko ga je bila bolje spoznala in zapazila, da se je prenaglila, ni hotela od njega nič več vedeti, in ko je 4. t.m. šla ne vem kakih reči nazaj tir* jat, ali da bi zaroko razdrla, zgrabi Jo surovi človek ter začne Jo z ojstrim nožem neusmiljeno po obrazu, po glavi in koder je prišlo zbadati in rezati. Vso krvavo so prinesli v bolnišnico; kakor se pa kaže, niso rane nevarne. Napadnik je zdajci utekel pustivši krčmo odprto, pa že o poldne so ga imeli žandarmi v pesteh: ulovili so ga na Ajsovici. (Domovina, 8. maja 1868, štev. 19).
Nova Cis- in Translajtanija na Goriškem. V neki veliki vasi Je razposlalo slavno županstvo «oštarijam» nek «ordin» (zapoved). Za krčmarje unkraj reke, ki skoz vas teče, Je do-tični ukaz slovenski, za krčme takraj Litave pa — italijanski! •— Posebna sorta enakopravnosti to v čisto slovenski vasi! (Domovina, štev. 21, 22. maja 1868).
Slovenski napisi. C.k. finančno vodstvo Je dalo napraviti
po čolnih cestah nove napisne tablo. Napisi pri pokopališči v Solkanu, na mostu v Tominu, pri cesti na Staroselo zunaj Kobarida, na razpotji, kjer se obrne cesta iz Gorjanskega v Devin, v Jamljah in pri Doberdobu bodo na eni strani slovenski. Zakaj ne tudi pri Karminu, koder veliko Slovencev hodi? — (Našim županstvom bi imeli biti ti napisi v zgled, da bi dala tudi ona povsod, kjer jih Je kaj treba, pa pravilne slovenske napise narediti, sosebno na konceh vasi, kjer je zapisano ime vasi in okraja. Groza strese človeka, ko potovaje skoz nektere občine alt samo v tujem jeziku ali strašno spačene slovenske napise bere. To mora drugače biti, če ne, bo začela «Domovina» nemarneže klestiti.) (Domovina, 12. Junija 1868, štev. 24).
Za slovenski tabor na Goriškem se delajo priprave. 24-t.m. ob 2 u. popoldne bo pri Cattarinl-u posvetovanje, ali. kam in kedaj se Ima sklicati. (Domovina, 21. avgusta 1868, štev. 34).
(Nadaljevanje sledi)
_____------—----------------------------------------	_ - „ .	__, ,	U« Il li» II* «.Il A. iute II *. rtiiM Mii tri n MM 1 11 Telefon JU«* - UPRAVA: TRS-! - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - TelefoD 37-33« - NAROČNINA: mesečna HOD lir - Vnaprej: četri
UKKIINIAIVO: TRSI - UL MONTECCHl # il TELEFON »3*0* m	- Poštni predal •	' arnem, 40 dtn letno 1920 din poUetno 960 din. četrtletno 4H0 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Tret U 6374 - Za SFRJ; ADII, DZS, LjuDijan»'
letna (21,0 ur polletna 4 400 ur, celoletna /Uši ur - SFRJ . *anu 2uanme«.čno42U ton rj}***?«.«mm »širim »nega «olpca: trgovski 150, tlnančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - MaU ogla.) 40 Ur Deseda. - Ogla« tržaške In goriške pokrajine H Stan trg M, telefon 22-207, tekoči račun	JJ	»H 'uradnik: STANISLAV RENKO - Izdaj, in tlak. Založništvo tržaškega tiska, Tr*