Lisi •v'-; Tečaj LIL i i A i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni za celo leto 3 gld. 50 kr za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr četrt leta 1 gld vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr Oglase (inserate) vzprejemlj Za prinašanje na dom v Ljubljani po plača na za trikrat 15 kr upravništvo, in se plača za vsako Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 5. januvarya 1894. « Politiški oddelek za to stvar in posebno dr §* dobro Herolda skušajo spraviti ob Novo leto. Stara navada je, da ljudje ob Novem letu vošijo alicije ime. Mi smo prepričani, da bi se še polovico to da niso Mladočehi na čelu slovanske ko liko ne kričala tem se le hoče jlojalne elemente pripraviti ne bi se družili z Mladočehi » da ? drug drugemu veselo novo leto skemu narodu veselo novo leto. umorom ki narod že zapeljujejo Tudi mi želimo sloven- dočehe Mi smo gotovo že dovolj odločno obsojali Mla da bilo nego je bilo minolo ugodnejše, se pa nam dozdeva v kolikor je njih postopanje napačno î ali tukaj veselih nad minolo leto bili smo stopili polni čati vSo krivdo da je vendar krivično na nje izvra- leto ki se pa žal niso nam uresničile pa ne stopamo z nobenimi posebnimi nadami novo Reči dine u toliko da moramo da že dolgo ni bilo Novega Jeta ki nam tako malo veselega obetalo nam obetajo, da nam poslanci, ki so ostali kakor ravno letošnje. Res nekateri Socijalizam se šii Mi ne poznamo sploh delovanja „Omla je mogli presojevati. Toliko rečeno člani tega društva navzeli socijalističnih temveč vse druzih faktorjev da v kolikor so idej, Hohenwar tudi drugod, kjer ni Mladočehov Tako tovem klubu kaj piruhe. Mi posebno velicih nad - -• i. f eselega prineso, če ne poprej vsaj za Plenerj to ne stavimo. Ko je bil v Genfu velik kongres socijalističnih velikošolcev in so ta kongres brzojavno pozdravljali nemški veliko- šolci vlada zares hotela biti Slovencem Pa vsaj ne bode kdo trdil da je socijalizem mej bi bila poslala takoj z začetka varstva Krško moža vodjo okrajnega gla pravična, berolinske vseučiliščnike zanesel kak dr. Gregr. V kolikor katerega zaslugah ni dosti dru se pa tiče državnopravne politike, če je morda isti umor zega znanega, kakor da slovenščine ne zna. kaj v zvezi ž njo pa pač moramo eči bolj čudno, ker vendar oba poslanca To je tem- dolge vrste dogudkov » da je posledica okraj vladni v državnem zbor ki zastopata krški marsikaj pripomoglo Da so stvari do tega prizorele, je verno pomagata porivati dalje Teh dveh gospodov pač vlada ni hotela kazno Sploh češkega državnega prava niso izumili vati z nemškim okrajnim glavarjem dočehi, temveč tisti Zaradi te pa mislimo da pač ne bode prido nosti. Češki veleposestniki Mla ki si sedaj umivajo roke v nedolž bitve teh poslancev kdo ve kaj Vsaj v nobeni jali so to državno pravo zagovai ko še Mladočehi niso hoteli nič slišati ne bodo z žrtvami primeri ? morali še veseli biti nazijo v Kranji, katei ki se zahtevajo od nas. Morda bodemo Gregr o njem. Dr sam temu pravu ni pripisoval nobene Evažnosti ce nam vit. Madejski zares da gim- v več izjavah dala razumeti Pomen tega prava je še le spoznal, ko je Taaffejeva vlada in se je le še čakalo ? v Ljubljani zares potrebna. Sicer pa£še ta gimnazija zares je tako rekoč že dovolil g. Gauč bode po osnovi druge gimnazije , da to pravo izvede. ni nič tacega, da so Mladočehi pobrali to pravo To pač ko so vemo, če bode Hoteli prejšnji njega zagovorniki zanj jako ravnodušno postali taka da rodno pridobitev jo mogli šteti za kako na- migavalo so, da se to zares uresniči, kar se je poprej na Sicer pa še marsikaj druzega, kar nam ne obeta Razmere v Češkem bi bile precej drugačne da vesele prihodnjosti. Na Češkem se je izvršil nekak po litičen umor, katera stvar pa ni popolnoma pojasnjena Ta umor pač vsakdo obžaluje in obsoja, ali nikakor se Ieposestniki in Staročehi niso tako dolgo se lovili okrog češkega državnega prava in bi ga bili tedaj popustili, ko so Mladočehi sami dvomili v njega vrednost. Ravno tako pa opravičevati ne da skuša natveziti da vsa odgovornost za ta umor tudi bile drugačne da na mladočeški stranki, posebno vladni listi vso moč skušajo Mladočehe narediti jedino odgovorne tosrčneje postopala in bi v tem nobenega upanja Seveda prejšnja vlada odkri-ne bila dajala Čehom potem bila morala bolj gle dati na izvršenje narodne jednakopravnosti. Tako je pa naudušenje za češko državno pravo prišlo v tok da lahko zajeziti. Dogodki v Pra se ne na ljubo je poslednj ko šolo kar odložil biti v šiti ilo pač morajo marsikomu DJega stoletj v do konca seda- da ne gre vzbujati nad, katerih se ne da Novo ministerstvo nekaterim židovskim časnikarjem da neodkritosrčna politika do dobrega ne pelja. prav »e ugaja, ker z dovoljqo odločnostjo ne postopa proti Politični umor v Pragi bode vsekako oviral vspešno delovanje slovanske koalicije. Bojimo se, da mnogo pripomore, da levičarji pridobe večino za kako jim ugodno volilno reformo. krščanskem jalistom. Liberalni listi poprasujejo lîko casa bode še trpela, da bodo protisemitj lado ko deželnem zboru dolenjeavstrijskem Žide padali v Radi namreč da mestnem zboru dunajskem To je pa glavno vprašanje, druga so pretvezo razpustila vlada ta dva zbora pjd kakeršno kol Du bolj postranske stvari. Naj nam tudi naši poslanci naja kaj prineso, vse bode malo koristilo, ako si Nemci bela pri novih volitvah da liberalci edej stole im vplivom skr na katerih sedaj sede proti z novo volilno reformo zagotove Nemci nikakor nekateri konservati za prihodnje čase. skim socijalistom semitje. Liberalci postajajo zaradi tega predrzni ker so jim ne bili dolgo več nam prijazni trdno usedejo. Pokazali bodo zobe dali » pa nam potem vzeli ko se Kar bi nam sedaj vseh dobrot, ki jih prinese že na pol obljubili pomoc proti kršean so toliko predrzni, da nečejo spoznati 3 kon trijskim katolikom bratenj Sicer bode pač lepo gledati, kako bode Pred vsem je naša želja, da se naši poslanci ne dajo preslepiti od naših nasprotnikov, da servativcev z liberalci katoliški „Vaterland" priporočal židovske kandidate Verska šola z dnevnega reda, — Tako nekako z drugimi besedami. Slovanov v državnem zboru. Č diti z nemškimi nacijonalci in v vladno stranko. ne podpirali list namreč če tudi Ta morejo dobri Avstr ho piše konservativni „Linzer Tagblatt priporoča, da se naj tudi v deželnem zboru potiš nejo strankarska vprašanja bolj v ozadj in so jih tako rekoč vsprejeli potem pač proti Mladočehom ni treba želni zbor bi se bil imel posvetovati zaradi koalicij De- zakonu, s katerim novem deželnem šolskem imeti prevelicih pomislekov. Mej Mladočehi so ___ • V • •. « m / je ze bil tak zakon sklenil dali cerkvi večji v šoli Lani se mični posa pa ni dobil cesarskega potrjenj nepremi elementi vso nemškonarodno stranko dočim pruski duh preveja v deželnem šolskem svetu se je bilo baje preveč omejila pravica židovske rabinca Samo Slovani zjedinimo če se vsi avstrijski želnem zboru na vrsto fiuMvu uiuwroacga IdUllICi Sedaj pa ta stvar ne pride v de se upremo škodljivim nemškim na beralcem ker se boje konservativci zameriti li- kanam, se izognemo nevarnostim in bo nastopajoče leto za nas zares veselo leto želnem zboru Nekoliko jih pa spreletava že strah za večino v de kakeršnega želimo našemu narodu za katero se imajo zahvaliti grofu Taaffej je obdržal duhovsko posestvo v skupini veleposestva tudi je državno liberalni vladi konservati zbor v ce sodišče bilo drugače razsodilo Če delali kake sitnosti sedanj Politični pregled. Deželni zbor češki zboruje pri slabi udeležbi razpustila in po novih volitvah ne deželnemu zboru gorenjeavstrijskem. bi jim deželni več imeli večine v 2. t. m. zbor Dne od Bolgarija. — Narodno sobranje povišalo 600.000 frankov na jih 88 bilo ni pri mogel zborovati, ker od 242 po mrlega prejšnjega kneza 1 milij frankov in vdovi knezu plačo ali so bolj manjkali Nemci ali Čeh in zatorej ni bil sklepčen. Mi ne vemo letnih 40 000 frankov grofici Hartenau dovolilo ravno penzijo bilo čudno, ker velj Pri poslednjih bi to tudi češkemu deželnemu zboru s tem ne Italija Francija bodo povzdignili,v ako se za njegove razprave tako malo zanimajo. Poslanec Sole je predlagal, da se v deželnem zboru zakonito uredi jednakopravnost obeh deželnih jezikov v javnih v Augoulemu izgredniki v Aigues-Mortes-u. Kakor prišlo pred nekaj časom v ondotnih solinah do krvavih tepo mej italijanskimi in francoskimi delavci Te dni so stali pred porotniki znano, je pre- Porotniki so uradih češko mislij« dr. Vašaty, da se osnuje posebno najvišje sodišče Oba predlo za pa nista umestna, ako Mladočehi zares na slovansko koalicijo, ker mnogi avstrijski Slovani da vendar ne morejo biti za to. vale v deželnih zborih, ako nečej ^ ___________ sodbe. Sicer pa Čehi imajo čudne pojme o slovanski koalicij Njih listi pišejo, da ima ta koalicij umevno se take stvari obravna- storiti, podpisati osebi smrtne ob- Francoski izgrednike oprostili. Zatoženih je bilo 16 Francozov iu 1 Ita Pokazalo se je namreč pri preiskavi, da so Italijani izzvali pretep. Da Italija ne bode zadovoljna s to razsodbo je toda odločnega koraka jej o tej zadevi ne bo kazalo ker ima itak doma z ednakimi stvarmi dosti opraviti delavci bodo na podlagi te razsodbe še bolj pred vsem namen pri laške delavce, videč, da se jim ni preveč bati kazni črtili pomoči češkemu državnemu pravu do izvršitve. Pri vsem svojem naglašanji slovanske vzajemnosti, Čehi vendar vse stvari presojajo s svojega specijalnega češkega stališča, kar mora pač ^ oteževati skupno delovanje avstrijskih Slovanov. dal Francija Anarhistični atentat v zbornici poslancev povod najstrožjemu preganjanju anarhizma od strani francoske policije. Kakor znano izdale so se nemudoma strogi zakoni proti anarhistom in na podlagi teh se zdaj postopa z »Vaterland več dosti ne loči od židovske konservativno glasilo na Dunaj se že vso natančnostjo strogostjo. Vrše se preiskave pri vseh naj n Neue Freie Presse manj sumljivih osebah in na podlagi teh preiskavanj pozaprlo pisavi. Mej drugim je vstopil tudi že v tesnejšo zvezo z po svoji se je že do 70 anarhistov samo zadnje dni. Zagotavlj čarsko časniskarsko pisarno levi Kdor liste ali pa zjedinjenj pač žt opazil, da razne stvari pazno čita večje dunajske policij odredila še nadaljnih 2000 hišnih preiskav da je Ka se tičejo koalicije niči vršila se ženska obravnava proti Vaillantu prouzročitelju atentata v zbor „Vaterland", kapacitetam z istimi besedami levice, z istimi besedami priobčuje katoliški kakor židovska glasila, in tudi Plenerju in drugim Grško danes dne t. m tako slabem denarnem stanu kakor je Vidi se torej jedno stranko radi volilcev poje slavo kakor „N. Fr Pr Ci da se konservativci polagoma zlije z liberalci v tem je najbrž že vse dogovori samo za- nemški konservativci ne morejo kar preskočiti liberalni tabor. Časopisi jih morajo polagoma pripraviti zato ravno sedaj Grška pa ni nobena država v Evropi. Grška dr žavica nima nič manj nego 900 milijonov frank, dolga. Lahko Fi- Anarhisti ogla je umljivo, da ne more več zmagovati obresti tega dolga polom v Grški je torej neizogiben sili so se tudi že v Grškej. Minoli teden, ko je bila ravno in dunajski „Vaterland pa Linzer" in „Grazer Volksblatt vrgel je neznan zločinec na teraso poslanske zbornice že jako pridno gladijo pot židovskemu liberalizmu kateremu slabo narejeno dinamitno bombo, ki sicer ni nič škode nare- dila a svetu povedala, da tudi Grška ni prosta anarhistov SSI..........Obrtnija. I MH vsakem oziru. Ruska je tako Marsikj ekoč še zemlja prihodnjosti uporabijo vsi Cikago in Kolumbijeva razstava je treba še mnogo dela in bistrega bogati ruski privodni zakladi uma da se (Dalje sledi.) (Dalje.) Tudi Rusija je bila dobro stavi tej stopana čikaški raz Ruska vlada je bila tudi vse storila, da je bila na razstavi kolikor se da častno zastopana, posebno v Obrtnijske raznoterosti industrijskem in pa v rudarskem oddelku taš niki Industrijska kiparji, porcelanski slikarj azstava je bila pristno ruska Kitanje albasterskih cepin če narediš testo iz sežganih Alabasterske čepinj ski Umet rabskega gumija in vode in s tem kita m zmletih razdroblj ostriških lup črte iz luškega odnega življenja vsi so izbrali svoje na- ruski slogi, predstavljala se je Rusij Tu so životu bili videti Razstop Volneno blago, posebno jopici, ki jih nosimo se najboljša nnorn tr c^A^l „«j: i. se pol Ural Kavkaz itd mobitnega uski umetni obrti prejšnjih stoletij. vode se přilije, kolikor opero v sodni vodi kristalizovane sode brez vsacega v če tudi se semtrtja ideti je nekaj kakor se dela z treba gorki vodi stvari. golem mila. Te usora litru vode. v kateri peremo ali pa francosko in italijansko opii malo na nemško Pariški čistilni prašek Vhod i Tukaj se je svoj arhitektoničen slog notranja vsa akdo lahko prepričal uredba je bila v ruskem slogu. , da ima Rusija tudi ogljencevokisle okisa. m se napravi, ce se vzame 6 delov in zmeša z jednim delom železnega tinskega. Glavni vhod z loki je povsem različen cd bizan z ruskim orlom je odlično delo rezbarstva. stolpiči, majhnimi minoreti katero tirka ne je. Ura Govoreča ura. Pravi čudež v iznajdbah izumil švicarski urar Kazimir Livan temveč vsak četrt ure pove z besedami napravlj s pomočjo fonografa govoreča ura, Ta ura repe- , koliko uskega stavbarstva in Slador naredi cement mnogo razne kapeli podobnemu pavilijonu bile so veku so pri zidanj zidanje trdnejše. trpežnej rabili neke vrste sladorni trs Že v starem , da je bilo kvene stvari zstavlj Kit za peči se di uskem kamni oddelku razstavljen • 1 , ---7 ^ ^AJJÇ ilovica, sol in pepel, in to zgnete v vodi so na katerih dragoceni naredi kit iz stavljenega dosti kamenja bogata Rusija. Posebno je bilo raz- maze delov ilovice in ee se zmešajo v jednakih delih Za železne peči se -i i elej na mrzli peči dela boraksa Kit se na- nostne tvorbe. Posebno lepe stv ki se daj Krvave porabiti [za umet- škroba zmeša pege spraviš obleke sta bili razstavili car čaka Url]ka™n0'brU8i,niCi V Peterhofu in Jekaterinenburg da se v vodi in se potem s tem ____V • -f~\ če se posusi belega pšeničnega pege namaže in po sebno so vzbujali Tudi car sam je več na pega ze izginila ečij poslal na razstavo Po treba čkrat pon Potem se škrob proč otepe in pri tem je btare pege ne zginejo precej, temveč je to gruda pozornost tri čaše belega kvarca jedna iz nefrita dalje je čaša in odanita tretja iz gorskega kristala nekega mesu podobnega ural skega kamna tudi imela mnogo gledalcev » znamenitosti ruske razstave so pač šteti trije šifonjeri Mej največje sibirskih kamenov vloženi ravnost čudovite lepote iz s trdim mozajikom, ki so na- Zivina po zimi Razstavljen je model spominske cerkve ki m na mestu na katerem je bil umorjen se sezida car Aleksander II. Gledati moramo po zimi pa da zrak ni preveč izprijen da v hlevih ni premrzlo usmilj ne dopušča, da bi pustili živino zmrzovati Mnogo pozornost je vzbujala grofa Tolskega tudi gospodarsko izgubo Sicer do živalij Na jedni strani je omara vžgana Tolskega podoba, druga v mrzlih hlevih potrebuje več ako imamo mrzel hlev pa imamo stran predstavlja tega ruskega pesnika v delarnici stružnici in tretja kot kmeta za plugom. pri telesno pešati gorkoto Če piče 5 da si ohrani • • jej vina svojo ne dajemo več krme, pa začne azijskem oddelku raznovrstna dragocena ruska kožuhovina ruske razstave je bila videti lepše kože severnih lesic stvari narejene iz teh soblov, hermelinov Tukaj so naj Najmanj živina potrebuje krme, ako stopinj gorkote po Celzijevem gorkotomeru pa taka gorkota vendar ne ugaja za živino je dragocenih kož î m razne nekako omrtvi v hlevu 16o Po skušnjah ker pri tem Vse to je imelo mnogo gledalcev. Poleg tega so pa tukaj bile razstavljene lepe preproge, bogate azijske noše, svileno blago v tako gorkem hlevu . gorkote. Hlevi K večjemu živina, ki jo debelimo, sme biti 14 Najboljše je ? Ce je v hlevu 12 do vrstna lovska oprava V ruskem oddelku se pije čaj. Razstavljer razno- katerem so molžene krave, teleta vidi je tudi zbirka ruskih zvonov. da jejRusija dežela, kjer Lepa da so so raznovrstni samovari Nadalj m praseta morajo biti gorkejši, kakor hlevi uprežna živina in prašiči, katere debelimo Po in gorko. katerih so je omeniti razstavljeni mnogovrstni umetnostni izdelki od brona zimi je treba živini bolje nastiljati, da e obilno nastiljamo, je živina suha kar tudi ugaja njenemu zdravju. ima suho in znažna. Razstava sploh države kaže veliko bogastvo velike ruske Živi no je pa tudi po zimi potrebno pridno snažiti pa tudi velik napredek 'ruskega prebivalstva v Ker po zimi hlev zapiramo spreminja 5 se zrak v njem manj se zatorej vsled sopenja bolj spridi. V takem * zraku pa živina ne more zdi ostati. Zatorej je skrbeti za prevetranje hlevov. Treba je torej ventilacij ne s ne biti tako napravljena, ki sem znal nemški in francoski ali da pa živino. Nekater vleklo naravnost v prav nič. Dr « angleščine nisem znal okna ali to prevetrujejo le s tem nikakor ni dobro stropom ede Bolje da včasih odpr da ali 3 larje> odbina je imela priti za menoj čez mesece. Denarja sem imel od 2000 do 3000 Kakor vidite sapni predori, kater pr pod do- moj položaj ni bil posebno zaviden narejeni, da se lahko zapirajo naj pa bodo tako in zaradi tega sem vsekako hotel pečati se s kmetijstvom da vsaj bili siti in ne stra dali ter se hlev Zrak pa v hlevu mnogo izprija gnijoča gnojnica, Zaradi tega je treba gledati zleze ahla tla napravijo trdna tla in skrbeti je za dobi ka- , da da vanje ne leze gnojnica Zakaj sem šel v Florido, tega gnojnične odtoke. S superfosfatnim mavcem je tudi dobro nastiljati, ker ovira v hlevu in zadržuje amonjak ter tako pripomoi manj okuži. azkroj gnoja da ak sem ostal samo jeden dan. sam nisem vedel. Morebiti zaradi te že dopisoval z neko Rusinjo v Floridi, s kater seznanil na pariški razstavi po železnici v Jacksonville ob veliki milj od njenega izliva v Atlansko Novem Yorku ker sem iz Rusije sem se bil Bodi kakorkoli prišel sem eki St. John nekaj Kmetijske raznoterosti prišel sem čez svojimi malimi i v mestni okolici ali štiri dni morje to mesto Prepričal sem se, da z edstvi ne morem kupiti nič pripravnega kajti cena za zemljo je bila od 50 do Ptiče krmi pa čem po zimi, ko jim manjka hrane. Krma se 200 dolarjev za akr, sklenil sem potovati v neobdelane ne sme dajati v sneg, kjer se zgubi in zmoči. Posuj je na kako desko in deni v kak grm moi da macka ne pa ne dajaj tičem. Kruh se skisa, ako poginejo, Ce pa ni grma blizu, _ i protja, hitro planiti po ticih in jej uidejo. Kruha pa deni na kak drug kraj. Okrog pa nasadi kaceg kraje parniku, kater St. John gozde, in nekega lepega jutra bil sem na majhnem i je redno vozil^d Jacksonvilla gori po reki kacih 700 milj naravnost na jug. Vročina je bila neznosna na večer je na vodi postalo ako ga jedo Najbolj zmoči in tiči potem prijetno. Usel sem se na konec parnika in se zabaval in zmleti oves, solncne in bučne peške drča in kaj podobnega. krma je konoplj seme, malo peha orehova je- čudil bujni rastljivosti, kaker se Kravam mlekaricam ne smeš dajati grahove slame tej množini okrog ladije želv aligatorje ki poprej nisem videl, rali se ves O J 7 —» IVO vjcio igiai Jedini drugi potnik je bil lastnik parnika pa tudi ne mnogo ječmenove. Ravno tako ni za take krave na kakor se je pozneje pokazalo, bogat debelo zmleti bob, grah ali pa grašcica. kra mlekarice so pšenični otrobi Ugodn krma za zmleti oves. posebno pa tudi na debelo trgovec večerji je takoj prisedel velik jacksonvillski je potoval na jug ogledovat nove zemlje i J» . * Močnejša drevesa je najbolj v ce kadar je zemlja zmrzla. Čim več prsti si odne jih presadiš po zimi jako zanimiv Po meni in mej nama začel se je Poka- pogovor za postranskega poslušalca koreninah Pomladi s na drevesnih zalo se je, da je on Irlandec ki je že 20 let v Ameriki mesto temveč upanj je, da drevo prime. ln S1 Je Probil veliko premoženje. Nekdaj se je on učil treba takim presajenim drevesom večkrat prilivati, francoščine in s pomočjo Ollendorfa ako vremé samo na sebi že ni vlažno. od nisem ločil katerega se jaz in pa s pomočjo nekaterih francoskih besed katerih se je on težko še ? loboko sebno v spomin sva se v noc. Od ovarjala njega sem izvedel, da v Floridi po Deset let v Ameriki. . I (Iz osebnih spominov Rusa P. T verskega.) poljedelst njenem južnem delu, kamor smo potovali, ni niti niti živinarstva v tem zmislu kakor mi mislimo. Jedina rastlina, katera se ondu se je vspehom goji nekakim pomei Leta 1881. znatnimi sredstvi skega dveh sem z Ollendorfovim učebnikom in ne-V žepu v Novem Yorku stopil z atlant- tudi s sladornim trsom, bananami tropičnimi sadeži, ali ni drevo, v nekaterih krajih poskušajo parnika. Znancev nisem imel ali trehRusov nobenega • • y • izimsi raztresenih po raznih mestih Za pozitivnem vspeh nikdo nič gotove praktično delovanje nisem bil domovini pr nič vsemu, kar se vidi in sliši. Zame ananasi in drugimi 5a se ne more povedati o kakem zemlja ravno začenja naseljevati, ne ve, in treba je biti jako previden Ko bil sem se pa nisem z ničemer nekaj pečal v vojaški službi pripravljen, živeti svojo rodbino s poljedelstvom ki sem mislil pre kakor največ že navada naj ve zemlji, zemlje uskih večjih posestnikih. Nekaj me je vleklo pr naj vendar to ni bilo veselo, pomeranče in banane tudi vspevale, ali s tem se ne preživiš. Zato pa na, drugi str ni zime kakor brez vsacega Rusa, ki misli, da br koščka kmetije ne more živeti na belem svetu za toplo je vse leto in posebne obleke ni potreba. Moj novi znanec je natančno in dobrohotno mi vse to razlagal, vi- radi tega nameraval sem postati posestnik, kje in kako delo se je, da je imel nesebično sočuvstvo do nisem vedel sam. zdelo seljenca, posebno tako novega na mi dobiti si zemlj delati je neobhodno potrebno pri- Mojo nepraktičnost neskušeneg kakor sem bil jaz. delati in delati Na nobeno dr stvar nisem mislil kakor na poljedelstvo, o ka- razgovarjati začela. gotovo takoj spoznal, ko sva se Mej terem sem nekaj razumil iz skušnj obrtniji in trgo- južni Floridi jako ugodna drugim mi je omenil da je v obrt to vini imel sem pojme in predsodke ruskega človeka dar nisem videl nobene tovarne razun žganjar nik- Na pol katero ni potrebno posebnega znanja, pa tudi kapitala, izplačuje se dobro, posebno temu to it" je žagarst za velicega ki je » stick amerikanski izraz, ki se ne da prevesti in C Žreba Gla bitek 1000 gld nja dobitek 35.000 gld Avstrijskega rudeČeg križa na serijo 3941 št na Glav 7902 št 7 srečke : drugi do- se je za 15000 vknjižil na njega pos estvo dobitek 25 000 gld na št Ljubljanske srečke ne mogli vzeti y du m ai u nič 1500 gld. na št. 7896 1860: dobita í 70.959 Srečke tržaškega po drug oj Glavni dobitek 10.000 gld. na št. 7303 tevilki 4098 in 6966. Požar uničil je posestniku Janezu Terp dobitek a iz leta po 1000 gld. zapreti. Državno pravdništvo je pa: dalo že oba berž v logaškem okraju dne 28. m. m iz Ži Izgredi na o ■ ■ i ■ ■ ■ Siciliji bila na njem spravlj je bil pogorelec decernbr šesterim za 200 gld vezan kozolec in klajo, Škode je 1500 gld. Zavarovan • V • I uničil gospodarj Je elik V noči od 30. na 31. Podprefekt Na otoku Siciliji je popolno vstaja. V Lercari so bili veliki neredi. Klicali so : „Proč z občinskim odborom >« vsa poslopj požar v Sentpetru na Krasu komaj rešili župnišče in cerkev štvi iz Postojine in Zagori Vsled ali so vojaški poveljnik sta pomirjevala ljudi Gasit sta ilnega • v pisa so JU s kamenjen napodili. Na stotine s cepci oboi Škode pri gasilni d ženih ljudij je napalo vojake da jih rovani so bili pa pogorelci vsi skupaj Pazite na otroke do 18000 gld., zovaza 3500 gld. morali streljati. Štirje kmetje so bili ubiti ože. Vojaki so pa anjenih Valguarneri jako veliko pred Notranjskem v Na Stari Sušici pri Košani na hujskal ljudi in žandarji so ga na povelj deček tako nesrečno v ogenj hiši na. Sv. Stefana dan ogenj je pal da je vsled opeklin umrl pal štirileten komisarja prijeli kvijo mlad mož policijske dvoletneg po malomarnosti stare matere V Ljudstvo ga je hotelo policiji iztrgati )e mu bratca pustila sama pri ognju na ognjišču njega in ali žandarji so ljudij odgnali s silo. Sedaj so ljudje tekli v stolp in jeli biti plat zvona, da so tako še dr Tržaško Trstu stepla dva zaljublj po glavi, M i nolo nedelj sta se v neki gostilni v vseh stranij priklicali na pomoč o od da so morali odnesti ter je on njo tako močno udaril žandarmerijsko vojašnico Ljudje so sedaj napali zganjariji je malo pijanem vinskem kaj skup pretno dragoceno bolnišnico. trgovcu nekdo ali niso nič opravili vrednosti 121 gld naprsno iglo in srebrno tobačnico v y neki pa napali občinsko hišo in meščansko kazino zmaknil poslopje, brzojavni urad potem so Policijsko Vreme bila huda burj gre na jugu. V Trstu in po Krasu je te dni s snegom. Tudi po Italiji je mraz in sneg ves dan in je bilo kaj lepo pošto pri hipotečn županovo hišo, okrajno sodišče in davčni urad so pa zažgali j V Bagheri Palermu so zaklali občinskega tajnika. V Terrasiniju so zažgali davkarijo. Neredi so bili V Rimu je snežilo v torek leonu videti s snegom pokrite strehe in kupole rimskih cerkva v rJarim in Leccij" ^ -— - pa tudi v druzih selih Collag in Cor Barij v Raveni je bil sneg z viharjem Tudi se sklicali že rezerve. Zaradi velicih nemirov so ladij se je potopilo velikem mrazu Velik vihar je bil po Jadranskem Sploh se skoro od vseh kraj ravno tako tudi seriano morju, več ribiških Generalni lajtenant Mor di La imenovan poveljnikom na poroča o dala obširna pooblastila. Nevolja na Sicilij in se mu bodo strog Govori se o njem, da je jako pa jako umlji ni slabše občinske sprave kot je na tem otoku Bankrot občinah nekateri prvaki bogate Nikjer je Po vseh občinske stroške in se kmetske hranilnice V lep° zabavaj°- Za zdravstvo, za Sole ne store ničesa, pač Hotusici. se pa zidajo gledališča in plačuj za godbe gospodi Pri tej posojil se je pokazalo, da se je te dni se godile velike sleparij 5000 gld., dasi je vložil tiste Spinka spravil Tako nekdo izkazal s knjižico in je še tristo goldinarje Socijalistično gibanje na vlog 6 o/0 obresti in posojevala po 8 o/ lasten žep. Hranilnica je dajala od prijatelja se je pa bila posodila Dvema dobrima katero svoto sta zopet večja svota po 4 o/ obresti dobivala Spinka. v hranilnico vložila in po 6 o/ Nevolja na Siciliji temu je povod silno pomanjkanje O ■ ■ v ■ ■ ■ Siciliji. na sedanjo vlado je silno velika Na Vodja vseh teh sleparij je bil trgo svojim vplivom pri tem zavodu je že bil dobil razmere kakor skega stanu ni. Irskem ali pa še slabše Zemljo imajo vse so podobne Pravega kmet- ki veleposestniki vso trgovino v tem kraji v svoje oke poskušal Poslednj čas je se pa sami za nje obdelovanje ne brigajo. Mnogi teh ve je bil tudi v odboru premoženje ženi prepisati. Kmet Kučera, ki sedaj ob vse premoženje ali se za vse ni nič brigal pride prej Neki drugi odbornik je pa po že prepisal vse svoje premoženje na svoje sinove. licih gospodov še skoro svojega posestva nikdar On lepo živi v Rimu ali kakem drugem kjer ima palačo in zapravlja dohodke, svojih posestev. Zemljo da v najem kacemu glavnemu ne vidi večjem mestu, ki jih dobiva od Na sled tem sleparjem so prišli £ 4L la je hotel poprej vse vrediti pregledovanj ko grof Chotek ženil jemniku, katei na- še na svojem posestvu Pri večjo najemnino v najem odda kmetom seveda za znatno Pi so pa prišli na sled ~ . ir----- — da je grajščinski na jemnik namesto kavcije bil vložil hranilnično knjižico, gla kmetje ne morejo lahko živeti tacih razmerah seveda se da so tla na Sicilij iz zemlj jako ugodna za socijaliste Naravno je, 1881 seco se na 10000 gld ničesa vloženega Pokazalo na katero pa v resnici ni bilo je bila razstava v Palermu in tedaj so prišli razni soci se je da je več druzih oseb jalistične vodje so zatresli na Siciliji svoje nauke. Za Kmet podobne knjižice vložilo za kavcije, tudi zapleten v to stvar, je napravil svojegaToVodnikaT da erveny, ki je čele so se snovati socijalistične družbe Sprva bile te družbe po vsem otoku. z socijalističnim družbami v severni Italiji. Ta zveza pa ni dolgo trajala, ali doma so se pa družbe tesneje združile Sicilija velik socijalističen tabor. » tako da je sedaj vsa gačen način. To je pa ljudi tako razburilo Pa ne na kmetih nikih je socijalizem doma temveč tudi v mestih ud prej tamošnji veliki mlin ker je napali so naj posestnik tega ljudi slabo plačani žveplenih rudnikih so bili sam privolil y to povišanje mlinskega davka. Razbili mlina Plačo dobivajo od žvepla oddajo podjetju. Sami pa morajo napravljati da večkrat delavcu za težavno delo Zaslužek je tako slab prav nič ne ostane. Mimo grede pa omenimo, da plenih rudnikih posebno trpe mladi fantje, ki žveplo , katerega pripi vse stroje so potem pa poslopje zažgali. Na to pa začeli s požiganjem uradnih poslopij. Vojaki so bili zaseli hi potečni ad ali niso mogli ničesa storiti našajo. Te najmejo in plačujejo drugi delavci navadno silno pretepljejo ? v žve- pre-jih pa Ijati ni bilo dovoljeno. Prav jim pred so očmi zaž ko jim stre slopje in sami so se morali umakniti Marincu je bil boj gali po da niso zgoreli Ti fantje so sužnji v pravem mrtvih in a njeni h mej kmeti in vojaki in je vec pomenu besede. Večkrat kateri onemore ali gospodar ubije, pa se nikdo ne zmeni za to Salemij so ga njegov stražnice napali razgrajalci Italij zakon Sicer varstvo mladoletnih delavcev ali je v Vojaki so se nekaj ustavljali najprej carinske ali se ne iz- vršuje. Pri tacih razmerah ima pač socijalizem dobro polje iz mesta. Na to so mej drugim kazino, župnišče jih pognali Pa tudi v mestih vlada velika nezadovoljnost Ob- čine pobirajo velike občinske přiklade, ali za svoje ljud stvo pa ničesa ne store. občinskih upraviteljev ali žij o Vsi ti davki se stekaj se pa porabijo za stvar elo je nad polovica mesta deset kilometrov daleč azgrajalci zažgali vse boljše hiše banko, poslopje okrožne bla- Pogo- » gajne, notarjevo hišo in več druzih zasebnih hiš Ogenj se je videl blizu Stir v žepe slu- Trapaniju so razgrajalci pobili najprej okna za razveseljanje bogatino Pri vsej revščini se je Ravno v Palermu zidalo gledališče za 10 milijonov frank tako se mnogo denarja potrosi za parke in sprehajališča ničesa se pa ne stori za zboljšanje zdravstvenega stanja občinski hiši Dalibordinara. Na to so pa začeli pri potem vrgli dve bombi pred hišo senatorja vrata te hiše azdejanje. Vlomili sa in jih sežgali Žand pravem času, da bi bila ljudi razgnala armerija ni prišla ob evnejših delih mesta tacih razmerah se pač ni čuditi Gibelinij da se izgredi v in so stvari prispele tako daleč. je storiti ker so se kmetje na trgu posvetovali raznih krajih ponavljajo da je vlada sklenila, da skliče reserviste množi vojno silo. tako počasna vlada tako malo stor kaj kadar da tako po človek in Ljudje gi za kmeta zanje in je sploh njim pristopi neki jih nagovarja, da naj si sami narede pravico Pri izgredih v Valguarneri dne 25 hiše so ga poslušali in začeli streljati v okna občinske m m , kjer so ljudje ropali in požigali, je škode milijon lir. Za stotisoč ker so jih Poslopja vseh uradov so Oki sodnik je prišel jim prigovarjat da lir vrednostnih stvarij nabrali so po ulicah razgrajalci pometali skozi okna popolnoma požgana in uničena. Najnovejše novice Sedaj se popolnoma lahko reče mirujejo, ali po sili so ga postavili Tudi duhovnega pastirja so umorili, na trg. razgrajalci pož naj steni in ustrelili ko se prikazal Sicilije Pietraper V boji mej vojaki je ranjenih. so ?ali več poslopij, je palo osem mrtvih, nekaj da je na Nevolja je zaradi tega tako velika popolno vstaja. V pokrajinah Trapani in Palermo vse vre. Govoi se ? ožje prijelo za Marcali, Mai Spaccafornu, bili so silni nemiri da je polovica sicilijanske Portinicu prebivalstva že valstvo, da litvah vi ker vidi prebi lepa ne pride do pravice. Pri občinskih vo- še se silne sleparije. Tako so v Marsalli 240 Pietrapierzu, Carleonu meščanom po krivici odrekli volilno pravico 1 Salaparuti, Buteri, Campobellu, Mazzar pa vzeli tacih mej volilce Salemij Belmontu in še več druzih krajih in mnogi mej njimi niti ne žive sedaj uvesti razne i , 1421 so jih ki niti volilne pravice nimajo Vlada baje namerava eforme ali je že malo pozno Partinicu so na Novega leta dan uporni kmetje Italijanski listi trdijo, da ima tukaj prefekta prisilili, da je izpustil nekatere zaprte Odstavili so župana in ves občinski svet ter vmes leže vali za župana predsednika kmetske Verra. rogovi-imeno-in delavske zveze ni da skrivej pošilja orožje in denar na Sicilijo Francija roka kar povsem verojetno pomoč od tujih anarhistov pac pa morajo dobivati vstajniki socijalnih demokratov uprli V Mazarri so se nevoljni in silno razdraženi kmetje proti občinski gosposki. Y Štrajk gledališkega orkestra Ljudje napali zem lisca v Pragi je te dni zahtevala povišanje plače Grodba češkega gleda ljiškomerni in davkarski urad, požgali pošto, brzojavno Se.vPa ni J0P0ln0roa ugodilo. Le nekaterim so ZVlSâlë ""~ ^~ 1 Vi Tej zahtevi poslopje, sodnijo in mestno hišo. Dosti vojaki niso mogli namreč To je dalo povod štrajku in zaradi tega se v nedeljo nič ubraniti, pogorelo je tudi več druzih hiš Ko so vo ni mogla predstavljati Smetanina : Prodana nevesta jake kamnjali, je jeden vojak ustrelil in ranil tri jalce. zastop kar odpravil učitninski davek na moko razgra- napali T7. , v . .......... * v -- --------------. i/iguvud s saajem Videc, da je prebivalstvo nevoljno, je bil občinski 1 osvtlca m n)eg°vega llletnega sina v Veridi pri Pulj Roparski umor v Pulji. Na praznik sv. Štefana so neznani tatovi 781etnega trgovca s sadjem Franca i. Ne- sadje in žito, povišal je pa zato za 2 centesima za kilogram mlinski srečnega starčka so tolkli bil mrtev kamenjem po glavi, ali ker še ni ga vrgli v morje, dečka so pa grozno razmesarili davek. Hotel prav za prav isti davek dobiti dr in vrgli truplo njegovo v grmovje. Eoparj denarja in uço. so odnesli 400 gld Loterija, Dne 23 m. m ie bil osodepolen za oger- sko loterijo. V Budimpešti katere so bile tako zastavlj bile vzdignj da so teristi so dobili Do Novega 100,000 gld. ali še vedno prihaja se leta ie številke 2, 5, 10, kar rinili srečni lose je že izplačalo m. m Nesreča vsled megle. V Amsterdamu ie dne 28 jih zvečer vsled goste megle okoli 80 oseb palo v vodo in kacih 20 utonilo Več se jih pa še pogreš osebe ki so zadele Sina je zaklal Posestnik Aros Rapolin v Szt. Ta- nad milijon dolari Gledališče je pogorelo v Bostona masu in njegov sin sta se te dni v -----------J ^few v OlU. EJOCL Škode je nekaj koliko poškodoval očeta pria J z nožem ne- Plemenitaška dedščinska pravda bodil mej rebra Bentheim, ki je »umrla dne 2 ]unija 1891. v Pra Princesinja sam naznanil žandarjem da se je mrtev Oce je sinu iz vil nož in mu ga za grudi 1 na tla. Oče se je zapustila skoro vse svoje premoženje neki bláznici bila vodil bi katero Ponesrečil se dne 19. m. m znani solnograški testamentu profesor Kellgren s Švedskega po neki posebni sistemi dgo vari ali temu stregle usmiljene sestre. Sorodniki hribolazec Wimmer. Najet od nekega nemško,narodnega društva je bil zlezel na Unterberg, da zažoe kres, na čast Schonererju ali naposled so se pobotali da 40.000 gld., 110.000 pa sorodniki Napad na grško zbornico slancev je te dni vrgel nekdo dinamitno bombo" ki blaznica dobi je ta dan zopet dobil državljanske pravice in zdrčal je 100 metrov globoko Spodletelo mu Pred grško zbornico po skoraj ni moč spoznati ter se tako pobil, da ga Požar v Varšavi letela, ali jena napravila nobene škode se je raz- v katerih ker je bila slabo nare- bilo mnogo slame v dobnim tednom pogoreli. Škoda je silno velika v Štirje veliki vojaški magacini, sena, žita in suhorja so pred Samomor 42letni premogokop Jan, Sakovšek vlegel V Trbovljah se je na nekem travniku nekdo zažgal Sodi se, da je in jo zažgal, ter se tako umoril na dinamitno patrono Schmitta denarstvene razmere šalo, kajti Sakovšek Povod samomoru so slabe Poslanca žandarj • v v iščejo Bavarskega deželnega poslanca kot blagajnik kreditnega društva morda se mu je pa tudi v gla v Grerolzhofenu poneveril 13u00 mark, katere j katerih najmanjši je še le 6 mesecev star bil hud pijanec. Zapustil je več otrok zme- tržeč Ma\ Potem je je bil tudi župan v Grerolzhofenu poneveril še drugih 7000 vložil knj o mark blizu Spodnjih F V cestnem jarku utonil. Dne 14. m. m. našli kar plenumu sklenila, da so na Stajarskem 601etnega kočarja Grofa V tem času ne ve se, ce ga sploh dobe pa ta pošteni narodni Bavarska zbornila dovoli tega poštenjaka zapreti . Schmitt poslancev v cestnem jarku mrtvega. Ker ni na njem sledu nobene sile, zastopnik pobe m najbrž pijan v jarek utonil Dvoboj s smrtnim izidom Polkovni zdravnik Nameravani napad na hčer severoamerikan dr. Viktor Hans Wagner v Inomostu je nekaj spri s sani predsednika Clevelanda Izvedelo se je, da je v tetnim nadporočnikom Avelanu več oseb nameravalo odpeljati Clevelando ženske potem zahtevali odkupnino hčer da kaznoval njegovega Y tej zaroti bile so tudi štiri 15 ljudij podsulo. V Homesteaku v Ameriki s samokresom. in krogi j a je bil zdravnik mrtev slugo Francem Fiucherjem ker Zaradi te posled prišlo do dvoboj kopali temelj za razširjanje železnih fužin kos zemlje. Petnajst delavcev mrtvih Utrgal se so velik več ranjenih Nadporočnik je zadel zdravnika v čeljust in potem poškodovala še hrbteni Ubit zdravnik bil Ropni umor. y Pragi so obsodili na vešala lončarskega pomočnika Karola Vavrovzela, ker je umoril in oropal pol ure še samo 36 let star Pošto so oropali blizu Pardobic na Češkem svojega mojstra kateri z revolverji oboroženi možje pakete, ki so bili na strehi poleg bili največ čevlji, in odšli v gozd. storili. ne- njegovo soprogo Odnesli so mnoge poštne Dinamitni razpok. V Sadi pri Corunji na Španjskem postiljona v katerih so velika se je razletel dinamit v hiši nekega lekarničarj Škoda je Potnikom pa niso ničesar La bête humaine. V Abesiniji zasledili Nesreča na železnici. Pretrgal se je proti kralju. Večino zarotnikov mladeniča zaroto bil vedno v bliž pa mu je razkril način umoriti Najprej so mu so zaroto kralj pomilostil Nekega i kraljevi in je vedel za pa dal kralj na jako grd jezik in mu odžagali vlak na železnici Grrj asi-Jarici n v Zadnji vagoni so prehiteli sprednj tovorni Rusij baš v nekem strmci navzdol in so se vanje s tako silo zadeli ker gre železnica močno zdrobljenih ali poškodovanih ubit, dva ranjena. da je dvajset voz Jeden železniški sprevodnik je jedno nogo. Teden pozneje mu je dal odrezati roke pa vreči na solnce v puščavo, kjer dokler ga niso sneli jastrebi revež potem ga za zbornico francosko Kandidatinja za senat v" * t Ze pri zadnjih volitvah hij veliko trpel, demokratinj bila napovedala kandidaturo socijalna Astre' de Valsayre, ali za njeno kandidaturo se Dinamitni antentat v Rakovnici Zaradi dina mitnega atentata v Rakovnici zaprli so deset jako sumljivih oseb Praška policija je dobila revolveri kar je ni nikdo zmenil. Sedaj je pa napovedala kandidaturo za senat V svojem programu pravi, da pojde v senat ondu spala, usta bode odprla kadar po trebno pri nevarnih razmerah v Pragi. Izdala se je pa stroga in nosila belo lasuljo, da bode jako neumna videti za to, da bode se jej bode zdehnilo instrukcija za rabo revolverja. Pred vsem revolver namenjen Kolera. Stitarju pri Brodil kolera za brambo. Novega leta dan je policija prvi pot imela revol- nastopa. Od 12 do 22 m. m. jih p recej močno vene za kolero 22 zbolelo in 20 umrlo Pred izjemnim sodiščem v Pragi so se dne Tudi v Sremu se kolera prikazuj Umor občinskega upravitelja. Dne 20 m m 29. m. m. imeli zagovarjati trije mladi fantje 16 do 18 zaradi hudodelstva po zakonu o razstrelilih duš so položili na grob češkega Časnikarja Havličke let Na vseh vernih vizitnice Žižka s kijem na katere so zapisali: Hus se je boril z besedami, ------an pa z dinamitom. Zatoženi so se izgovarjali da niti vedeli niso, kdo da je bil Havliček. vizitnice so položili ob šestih zvečer je s puško skozi okno v občinskem uradu v i nekdo ustrelil občinskega beležnika Vilka Antolkoviča, bila težka in je vsled nje nesrečnež čez dva dni umrl. , če tudi so več jako sumljivih ljudij Radij Rana narodne Zločinca še niso izvedeli zaprli na grob, ko so videli druge, da jih devaj 4 Dinamit. V Vidmu so na kolodvoru pri predpisanem preiskovanju našli štiri oprostilo hudodelstva bravali hudodelska dej postom poostreni zapor. jih je obsodilo pregreška, ker so odo Sodišče jih je ime Katarina Brenato, trdi pusice dinamita. Ženska kateri je Obsoj so bili v 6tedenski s soprogom v neki stranski ulici na da je pred odpotovanjem s svojim katerem so bile pušice pušicah paprika Pobrala je Dunaj m našla mislila zavitek, v da ie v nekeg polnila žel neslo Eksplozija železnega Jaka. V fahrikanta dve ženski vrejali 'perilo laka Biali sta v kleti rešili po kleti lak v v Dosode Lak dva delavca se ali vendar jedna vsej kleti je jelo goreti jeta od o rečen in ka pa žgal in je vse raz- Ljudij so iz kleti ••••••• < M M 4 ► * > M > i M M m jeden delav najbrž umi M Obsojen milijonar jonarja viteza trgovca Arensa v V Mog obsodili so mili krive prisege edemmesečno ječo zaradi rodbini Laj Ciganski napad na šolske ► kapli ice zadnj čas, ker v klatili okro pri Granešini jeli napadati šol ga imeli s seboj. Vsled tega j skrbeli hrano in stanovanj Lakato iz Gori ojem domačem kraj otroke. Ciganski želodec i » * • -i : ; na Hrvaškem • . sta se ni nobenega dela Pri tem se je ciganom slabo godilo se > Lačni so in m jemati kruh ► ► izgotovljene v lekarni BRAD Y-ci so staro, zí cigane zaprli in jim tako pre angelu varhu Kromerižu (Moravsko) nesljivo in znano zdra- < 4 4 > 4 4 4 ► > > Walter je dne 22 Nesreča v češkem gledališči Baletn m. m plesalka z tr ira ter se jako težko poškod se^ pogreznila za 10 metrov globoko te in silno pretresnila mož nesreče, ker se je igra nadalj Pol ušesa se ji je od Gledalci niso nič opazili > > ► v Nesreča Dne 27. novembra je peljal Eegovšekdrva Lokanje. Na slabi cesti se edstvo budilm želodec dela. » krepilno preba Samo 4 t prave rstveno znamko Cena zraven stoječo podpisom. steklenice takoj mrtev voz nanj preobrnil in bil > SckutiwarKi # dvojne steklenice i Vsebi Kolera v Bosni letos od začetka epidemij kolei _ krajih stijanc do Po izkazih bosenske vlade jih "^embra 79" - 1 * * * in 390 umrlo Za kolero je Bolezen oseb zbolelo za in 5 Židov delavcev in amo trije vojaki le bila v 12 okrajih in 89 432 kri- 171 Piccoli carich želodec prodajaj Marijaeeljske naznanjena. > bilo zbolelo 360 mohamedancev Mej zbolelimi je bilo 497 kmetov lek. Svoboda Skofji Loki P1 kapljice 4 4 ) Ljubljani v Postojni: lek. Fr. Bec dovljici: lek. Alex. Roblek Pač pa je zbolelo 36 ciganom Drugi stanovi niso dosti trpel Dom Rizzoli J. Močnik Kari Fabiani Novemmestu kar lek. Bergmann ; v Kamniku: lek Črnomlju: lek. J. Blažek 4 4 4 i primeroma veliko ►4 H Strani H M H M ► popravi 4 ► I X ► i >4 ►4 * M ► rž gld Tržne cene. ^ 3O decern. 1893. Pšenica gld. 8 50 ki ajda gld. 8 50 kr leča gld 14 kr ječmen gld. 6*50 kr proso gld kr cene , grah gld. ajo za 100 kgr.) 13 kr oves gld. 7 50 kr. turšica gld. 5-80 kr -, fižol gld. 9 — kr priporoča Blaznik-ova tiskarna Ljubljani ♦ W1 Loterijske srečke ♦ ♦ V Brnu dne ♦ ♦ 4 Na Dunaji dne 30. decern V Gradci dne 30. decern januvarja t . t 73, 71, 49, 13, 48 ♦ ♦ t 70, 60, 76, 50 83, 53, 71, 39, 90 antiartristični in antireumatični ♦ ♦ Pr. ♦ V ♦ ♦ ♦ od ♦ V L Njega prevzvišenost milostivi gospod knez Franc Wilhelm ♦ ♦ o ♦ Jakob Mis leta Je blagoizvolil povodom mi poslati dve sto goldinarjev za uboge Usojam se objaviti ta blagotvorni biskup novega lekarja ♦ ♦ ♦ ime ubozih zneska. kter bodo prejeli podpore čin in zajedno v ♦ ♦ Neunkirchen-u na Spodnje Avstrijskem toplejšo zahvalo plemenitemu dobrotniku izrekati tem iz darovaneg potom naj dobiva se v vseli lekarnah i Ljubljani » 29. dan decembra 1893 ♦ ♦ Ljubljani : Župan : Grasselli pri Wilh. Mayr Trnkoczy in ♦ «a ♦ ? m. ♦ ♦ v zabojih po 1 gld. av. veli. ♦ Odgovorni urednik Avgust Pucihar Tisk in založba: J. BlasnikoviNasledniki