195. številka. Ljubljana, Vtorek 26. avgusta. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. brUaja vsfck dan, izvzom&i ponedeljke in dnevu po praznikih, ter velja po posti prej« man za h v h t r o - o g e r h k« dežele zh celo leto lt» gld., za pol 1. ta 8 gL, m 6otrt leta 4 tflu. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto Ki gid., zn četrt leta 11 gld. 'M kr., za en mesec 1 gld. Ki kr. Za pošiljanje- na •ioua »o računa 10 kr. ca mesec, «10 kr. r.a ćetrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode u G i tel je na Ijmlskili Aolah in «a dijake- velja znižana cena in »it-er: Za Ljubljano za četrt leta '2 gld. f>0 kr., po posti prejemali za Četrt leta ,'f gld. — Za oznanila se plačuje od Čutiristopne potit-vrsto 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., Če se dvakrat, in 4 kr., čo so tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Hokopisi ao ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovcj liiAi it. .5 gledališka stolna". O pravni itvu, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativna reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kohnanovcj bifti. Divjanje dunajskega židovskega nemškega časopisja nad Taaffejevim ministerstvom. Z Dunaja 21. avgusta. [Izv. dop.] OJkar stoji grif Taatle novemu miniater-stvu na Čelu, je nemško dunajsko časopisu židovskega kroja kar zblaznelo. Pridevalo si je sieer in si Se prilastuje pridevek „liberal-nosti", ali to časopisje je vae prej nego liberalno ali pravično. To ae posebno more i/po znavuLi sedaj, ko veje malo drugačen veter iz min iHt ur: k tli Htolic nego prej. Jaz trdim, da le malo drugačen. Kajti — v tem ai je ekoro vae časopisje jedino — aedanje minister-Btvo ae če nikakor ne more soditi po izvršenih dejanjih ali činih. »Slovanski listi ae koLlisku-jejo sedaj še kot poprej, nemško židovsko časopisje na Dunaji ima še tisti privilegij nad provincijalnim, drugimi kakor poprej. Le njemu je pripuščeno nekaznovano psovati niožo, ki ao ua krmilu sedanje avstrijske vlade, na najhujši, unjuespodobnejši način; predr znost in /I o v o 11 n o s i , in brezznačajnost dunajskih tako zvanih odločevaluih ali mero-dajnih listov nij se pokazala n.kdar v takovej nagoti, nogo sedaj. Jeden aam Slovan je v miniaterstvu, o kateieui ho silo reči, da je res Slovan. lu uze ta alovauaki minister jeatrašilo Nemcem. Nemška goapodoželjnost javka, da je nemštvo .potisneno na ateno"; zakaj? zato, ker se Slovanom huče nekaj pravic dati. Nemški novinarski zlodejaki apaki kriče, da aedaj pride črez Avstrijo „reakcija", da sedaj preti naši j državi pogibelj. Zakaj reakcija V Zato, ker bi ae imela ustava izvršiti, kakor tU te k. Strix bubo. (jDrtioO lz dijaškega življenja, apiaal Cestnikov.) Nebojte se, da vam podam učeno natoro-znanstveno razpravo o sovi ali kaj, ampak na črtati sem uakauil v kratkih potezah življenje in trpljenje slovenskega filozofa, kateri ai je pridob 1 gornje živalsko ime v celjskoj prvej latinskoj šoli, ko je nabiral učitelju latinskega je/ika spolno iznimke samostalnikov na ix. Ko mu je namreč pri tem poslu zmanjkalo bilo besedij Dilnebierovih verzov, si jih je bil sam nekoliko napravil v naglici, pa je nazadnje kar sipal iz ust vsakovrstne izraze, kakor: „str'x, s1rux, muxen, laxen, puxen, polu x en itd.w Ta „copia vtrborum" se profesoru latin fičine nij kaj dopala, pač pa sošolcem, kateri bo mu iz hvaležnosti za napravljeni jim „gau-tlium" precej dali ime „Strx bubou za svečano jo imamo na papirji, a ne kakor jo je mislil in za sebe prcnaredil silni neuasitljivi nem-škutaraki napuh, ki je dozdaj ustavo „izvrše val", kot ae je to apridenemu geniju prile galo; zato .reakcija", ker odslej bi tudi Slovan smel sedeti v Sveta presvitle krone, ki je za ravnopravnost a ne za gospodovanje jedne sebične koiumpirane klike. Zakaj preti našej državi pogibelj V Zato, meno krščeni in nekr sceni judovski obreznuci, ker je ministerstvo na krmilu, ki hoče kakor vsak pošten Avstrijec, da jo Avstrija mogočna, da ae njo meje razširijo na jug, a ne zato, da bi ae tam mc-gjnrstvu ali celo poailnemu nemštvu pomagalo na noge, temveč, da ae pomnoži slovanski element, ki ima strupenim sovragom Avstrije, naj si bodo uže znotraj ali zunaj naših mejit, streti glavo, da se avitla krona habsburgske dinastije jasno zasveti v najlepšem blesku, avstrijskim Slovanom na veselje, krivičnim i/ Avstrije škilečim Germanom, Italijanom in drugim v strah in grozo. Da, zlobni nemški krik o reakciji, na-puhneua nemškovalna krivičnost in prihlinje-noat, javkaječa na videz o pogibelji Avstrije, nema baš sedaj pravega uzroka tarnati in javkati, psovati in grditi, lagati in obrekovati vlade. Grof TaalVe je Nemce, Stremavr je Nemec, Falkenhavn je Nemec, Korb-NVeiden-heini je Nemec itd. In ta spridena nemška duša v novinah kriči o potisneuji neinštva na ateno! Zdaj glorijo poje palim nemškim ministrom to isto dunajsko nemško židovsko časopisje, ki jih je prej ometavalo z blatom naj-grše vrate. In zakaj to V Nihče ai ne moie ti'ga drugače tolmačiti, nego, da hote ti „liberalni14 apridenci nekaj takozvanih „korifej" porabo, a /a vsakdanjo porabo so mu rekli krt>tko: Striksl ali pa Mukal. Oe ga je kdo nazval „Strix bubo", je bil vselej hud, na ime Mukal ali Striksl se je pa bil nekako privadil s časom, naročito, če ga je kateri dijak vprašal : „Muksl, hočeš kruha V se jo vselej prav prijazno nasmehnil in segel je z obema rokama po kruhku, čo je bil tudi kuruzeu. Kdor je Mukslu rekel, naj gie študirat, tega naj se sam večui liog usmili, druzega ne rečem, ker tolikega greha jaz ne bi rad nosil po svetu soboj. Stradanja se je učil siromašni Mukal po šolah kakor malokateri, ker od doma nij imel nobene pomoči, a v mestu se nij znal kretati in nij umel siromaštva svojega obešati ua veliki zvon. Če mu je kdo pomogel tu pa tam s kakšno rečjo, nij držal to za milost, ampak za prijateljstvo, in ako Je bila dobrotuica ženska je precej mislil, da jo storila to iz ljubezni do njega. V tem obziru je bil Mukal nevaren nemštva zopet pridobiti na svojo stran, da ae pomnoži krdelco zlobnih hujskačev zoper Slovane in mogočno Avstrijo. „Neuo P reie Pre ase" in „Deutsche /o 11 iin:1," atojiti tako lepo aložno v prvej vrsti obrekovalcev, kaker še nikdar. Prej vedno ai v laseh, našla sta aedaj nlepoa polje, kjer si največja brezznačajneža podajata roko za skupno delavanjo na polji kovanja laži o Slovanstvu, obrekovanji, zlohnej nagaji-voati, in kar je tacih židovskih žurnalističnih lastnostij. Zanimivo je, kako so ae aedaj oglasili nemški listi zoper to židovsko „liberalno" žur-nalističko golazen. Tako tepe z najhujšimi atavki „Fremdenblatt" od sobote „atranko, ki jej je bil vodja Herbat, očitajoč, ka je stranka hranila ae le o negaciji, da pa nema nikakoršnega pozitivnega programa. (Pač, zati-tiranje Slovanstva in pripravljanje nekaterih provincij za Nemčijo, ali Prusijo, to je prav pozitiven, če prav skriven program neeih uem-ško-avatrijakih ščuvajev. Ur.) Uečeni list navaja za to dejanja iz življenja te atranke, ki v tako hudem svitu osvetljuje vso ničevost, laž, hudobno-1 atranke, ki se hoče aedaj zje-diuiti zoper Taullojevo ministerstvo, zoper spravo Nemcev k> Slovani, zoper pravične zahteve, ki ao Slovanom garantirano v avstrijskih ustavnih osnovnih postavah, ki jih je le treba izvesti bilo, a ne stoprav kovati. .Neue Freie Prešao" in „Dentache Zei-tung", ki h ore 11 vsaka svojo strankarsko koterijo skupaj zbobnati, zgubivati pa čem dalje več simpatij za to, ker se količkaj poštenim Nemcem uže tudi gnjusi lažnjivost, obrekovalnoat in nesnažna nagota plačanih židovskih pisarjev. V nL i n ze r T ages po a t", človek, ker se je prerad hvalil, pa bi bil marsikatero gospo ali goapico apravil v slab glas mej svojimi tovariši, ko bi mu bil kateri verjel, kar je pripovedaval. Za duhovna nij študiral, ampak za profesorja klasične filologije; b tem je menda hotel dokazati, da se mu krivica godi z imeni Strika in Muks. Mlad nij ravno bil preveč, ker se jo uže podbrival, ko je prvo šolo repetiral, pa ustrašil se nij ničesar, ampak je dejal : „profesor bom vendar le, Če tudi katero leto pozneje". Ko ae je ustanovil v ('olji konvikt, je bil noš Muksl mej prvimi notri; kvartir je tedaj imel, tudi za poldansko košto ai jo bil nekako pomogel v mestu pri dobrih ljudeh, aamo v jutro in na večer bi bil tudi rad kaj zagriznil, ko bi mu kdo bil kaj dal. Na srečo je imel profesor Orešek navado, da je v jutro, ko se je zbudil, odprl okno ter je pazil, dok bode prišel mimo kateri dijak; organu gornje avstrijskih liberalcev, ušel je namreč članek, ki se, kar se principov tako znane bivše liberalne stranke tiče, postavlja v protivje 2 ,N. Fr. Fr." in „D. Ztg.tt terjajoč, da se ima v L;ncu nemška liberalna stranka o tem pogovoriti, kako bi mogla ta Btranka sodelovati z novim ministerstvom. Kakor gada pičena kričita tu ta židovska lista o TaalTeje-vem „presRbureiui", iz koiega je „Linzer Tages-post" prejel imenovani članek, o slineeedenji po ministerskem portfelju itd. To je najlepši dokaz, da je apridenost imenovanih dveh dunajskih žurnalov, kimorse tudi ljubljansko kupljeno „Tagblattovo" člo-veče hodi lagat o Slovenc h za bore krajcarje, res velika, da uže „liberalnim" Nemcem preseda ; drugič pa tudi dokaz, da bode ona židovsko „liberalna" Btranka, ki je bivšemu mi-nisterstvu še mogla zapreke delati, menda padla v svoj nič, iz kojega — daj bože — naj bi ne imela več vstajenja. — P. Politični m/igleri. Notrtiiijf* dežele. V Ljubljani 25. avgusta. Cehi terjajo v „Politik" da se volilni red za češki deželni zbor tako pre-naredi, da se odpravi dozdanji modus, po katerem le jeden glaH odločuje za 70 glasov Tepcih posestnikov. 1 elit terjajo, naj velikopo-Bestniki volijo ali po okrajih, kakor v Galiciji, ali pa naj se velikoposestvo v kurije, po davku razdelo. Tndi mandati v mestih in kmetskih volilnih okrajih naj so na podlogi kakega konsekventnoga principa (po davkih ali številu prebivalcev) uredć. Z lečjo jedjo nekoliko glasov Cehi nijso zadovoljni. Če bodo s tako popravo Nemci v manjšino prišli, naj Be deli deželni zbor v dve narodni kuriji na podlogi pravičnosti. — Provincijalni netn&tsi listi ne hujskajo VBi tako zoper novo ministerstvo, kakor dunajski in naši renegatski. „M.'ihr. Sohi. Cor-reBpondent" piše, naj ae ustavoverci kaj več zmislijo, nego reči „ne!". Pozitiven program naj razvi jo. „Iz vladnih krogov doni „pomir-jenje in delo!" Ta klic je vsemu ljudstvu simpatičen, katerega jezika koli je. Naši (nemški) ljudski zastopniki bi se pa močno motili, ko bi klicu „po-mirjenje in delo" ne znali nič druzega nasproti postaviti, nego „boj in zopet boj!" Mi hočemo pomirjen je in delo. Yii»nj«* države. f'š'Hoyi*wski knez se pričakuje prve dni Beptembra na Dunaj. Knez je rekel, da hoče prvi izmej knezov zahvaliti se pri cesarji za podporo pri orijentalnih spremembah, pri katerih je on važne pri dobitke dobil; on upa, da se bodo te prijateljske razmere še dalje utrdile. To lojalno mišljenje kneževo je na Dunaji prijazno sprejeto bilo in se zna ceniti. Mej tltiMijn in Nemčijo traje v časopisih peresni boj vedno ostrejši. Z laj je tudi oficijozna „Post", ki je baje Rismarku Še bližja, nego „Nordd. A. Z." v boj posegla in strastno piše: „Mi se ne moremo denei več odtegovati, nego da povemo, da se od odločilne stnun na Ruskem vedno nadaljue divjanje proti Nemčiji in se ob tej uri s povišanim ognjem podpihuje. Mi gledamo temu prizadevanju, navaliti vse, kar duh ruskega naroda tezi, na Nemčijo, s skrbno pozornostjo. Mi vprašamo, ali res more jeza jednega državnika (Gorčakova), ki ho mu nij posrečilo biti prvi svojega času, stoletno rusko-nemško prijateljsko poslopje podreti. Kadar tega prijateljstva enkrat več no bo, čutili se bodo nasledki daleč na okolo." — Unsko novine odgovarjajo ravno tako pikro. Iz S7okIntlwnt* »e telegrafuje 21. avg.: Ruski cesarjevič naslednik je denes pop6ludne tu semkaj prišel, peljal se v kraljevskej ša-lupi v Skeppsbro in je bil od načelnikov ob lastij slavno sprejet; postavljena je bila častna kompanija z muziko, ki je igrala rusko himno. Kralj z vojniskim spremstvom je sprojel ruskega naslednika prav srčuo na stolbah gradskoga vrta. Naslednik stanuje v kraljevem gradu. Vodja nnf/ieSke liberalne stranke Glad-stone je govoril na volilnem shodu v Chestru 10. t. m. govor, v katerem je rekel: V 11 parlamentih sem sedel, pa še v nobenem, da bi se bile tako velike reči godile, kot zdaj zadnjič. Zmaga liberalne stranke v prihodnjih volitvah bode rešila deželo pred resnimi nevarnostmi, v katere jo je zapeljala politiku zdaj vladajočih »konservativcev". Dopisi. Is Konjic 24. avgusta. [Izv. dop/ (Toča) V zadnjem dopisu smo bo tolažili, da nam je toča vendar Se vinograde okolo Konjic pustila, ali ta radost nij trajata dalje nego jeden teden. Soboto 23. avgusta je bil zrak čisto sparjen in ob petih pop6'udne začne toča razsajati po škalskih goricah, po Vešeniku, Gabrovniku, v kratkem po celej konjiškej fari. Lepi in veliki grozdi na zemlji ležijo, perje je odbito in trs poškodovan; tudi v Zrečah je škoda neizmerna. Treba je veliko poguma Človeku, če v prihodnjost gleda, kje se bo kruha našlo. Dozdaj še okolice Pribora in one ki segajo proti Bistrici, nijso zadete; jezil bi se, če bi moral poročati, da se je tudi tam nesreča vgnjezdila. km €'orli li lire 20. avgusta. [Izviren dopis.] (f Anton Janko S ter le.) Torej zopet nam je nemila smrt pobrala 15'.. t. m. v Celji nadepolnega duhovitega domoljuba,, od katerega je smela domovina mnogo pričakovati. Kot ni 11 slovensko matere bil je ves Čas vnet za narodno idejo, za napredek in blagor naroda, in nikakor nij dvomiti, da bi se mu bil kodni izneveril, kajti delal je uze do zdaj kolikor so mu okolisine pripuščavale na narodnemu slovstvenem polji. Zbirka po njem zloženih p09nij mi je porok, da je bil umrli zlo nadarjen v obče visoko izobrnžen mladenič, zvost sin majke Slave. Rodil se je 20. junija 1H40 v prijaznoj svetovno alovečej cerkniškej dolini; po mnogo odstranjenih težavah posrečilo se mu je v jeseni 1. 1805 v ljubljansko šole odriniti. Kedo je bil bolj srečen kot tedanji ukaželjni deček. Normalke in latinske Šole dovršil je, akoravno se je moral b privatnim podučevanjem truditi, z odliko, ravno tako dobro je tudi napravil maturo. Nastalo je pa potem zanj vprašanje, kam zdaj ? — Kot dijak višje gimnazije seznanil se je bil z več odličnimi in visokimi osobami, katere so zdaj nadepolnega mladeniča začeli pregovarjati naj se poda na kako univerzo oblju-bujoče mu, vse storiti, da zadobi brž ko mogoče kako zdatno ustanovo. Odločil se je torej, iti pravoslovja se učit na dunajskej univerzi, kar je vsakdo odobraval z veseljem. Na univerzi bil je zelo marljiv; prva skrb bile so mu kolegije in biblijotoke, nij se pa tudi odtegoval druUvam in zabavam, ki bo jih aranžirali univerzitetni dijaki. Mej kolegi svojimi in na universi sploh bil je priljubljen in zlo spoštovan, kar uže to priča, da je bil proti njogovej volji večkrat voljen v odbore raznih društev in veselic. Po lani izvrstno dovršenih juridičnih študijah stopi takoj v državno službo pri c. kr. okrožnej sodniji v Celiu. Celje in sploh štajersko se mu je bilo tako priljubilo, da nij si želel več teh krajev zapustiti, katera želja ae mu je tudi izpolnila, a bil je vendar imenovan v statusu kranjskih sodnijakih uraduikov, v jeseni imel bo je preseliti v Ljubljani, kamor ae je pa tudi vese- prvega, ki je prišel, je poklical, ter ga je poslal k peku po dve žemlji, in za trud mu je poklonil pol žemlje. Tako se je bil enkrat nameril na Muksla, kateri si je zapomnil pol žemlje dobro, pa je potem vsako jutro uže rano p režal pod oknom Oreškovim. Pri peku 80 tudi opazili, da jo Muksl rad žemlje, pa mu je gospa ali hčerka pekova potisnila včasih katero staro. Sedaj je Mukal imel dobro službo vs.tko jutro, katera mu je noaila poldrugo žemljo, tako, da je pol žemlje še prodal včasih. V konviktu je sicer prefekt Miha Žolgar večkrat klical za njim: nMuksl, MukBl, vvohin gehest du? jetzt iut Btudieratunde 1" ali Mukal Be nij zmenil preveč za „studierstunde", ampak je kar tekel najprej pod Oreškovo okno in potem k peku, od koder se je vselej veselega obraza povrnil k svojemu pultu, in nij maral, če je bil tudi katerikrat zapisan v zloglasni „notizbuch". Da je pripovedaval intimnim prijateljem, kako ga pekova gospa in gospodičina radi imati, se razumeva, tudi je uže bil sklenil, sam pri sebi, ter je tudi spodobno razglasil, da jo bo ženil, to mlado, kadar bo profesor klasične filologije na celjskem gimnaziju. Tako se je bil uredil Mnksl še precej dobro v Celji, ali sreča ga je bila zapustila, ko je bil dobil v 5. šoli drugi red iz matematike. To je čudno bilo, da so v Celji vselej iz konvikta ven vrgli onega, ki je padel na gimnaziji: na gimnaziji je vsak tak še mogel ostati eno leto, v konviktu pa no več. To slabo navado so imeli v celjskem konviktu, to je res! In valed te navade je tudi Mukal moral prepustiti svoj pult drugemu. Ker v Celji nijso znali ceniti zaslug Mu-kselnovih, katerih si je mislil pridobiti Iza klasično filologijo, je odišel v Zagreb 5. šolo repetirat. V Zagrebu nij bila navada kakor v Celji, da bi bil kdo dajal kateremu dijaku košto. pa zato je prišlo sedem suhih krav nad Mukala, katere so ga malo ne uže prvo leto pojele. Za stan si je pomogel; upal je eno noč pri enem, drugo pri drugem tovarišu in tako naprej, ali zarad košte je pač belo gledal, kadar je zvonilo poldne. Ko bi le 15min-bachova apoteki bila v Zagrebu si je želel, ali pa kapucinski klošter, bi uže nekako shajal, ali tako še Oreškove pol žemlje nij bilo. Huda, huda mu je pela včasih po Zagrebu, in prav sloko ter s pretrpanim trebuhom se je oziral po solncu. Ko so ga nekateri hrvatski tovariši vprašali, zakaj nij domorodec, kakor so drugi Slovenci, jim je odgovoril: „Dajte mi 100 fo-rintih, a ja ću biti domorodac!* — Prav čudno se mu je namreč zdelo, kako bi mogel človek biti domorodec a praznim žepom in brez denarja, in ka] bi koristilo komu njegovo domoljubje. (Koneo prili.) lil priti, kjer tu bi bil mej starimi svojimi prijatelji — bližej Bvojib. — Dno 5. t. m. vemo se iz št. Lenarta, kjer je bil pri preiskavi proti dr. Juru. Od tega dno čutil se je bolanegi in slabega, a je vendar opravljal svojo službo, Sa do pred-dneva svoje smrti. Dne" 15. bil je tudi Se na ulicah, a v pisarno nijso mu več pripuščevale njegove moči, vrne se domov, da se vleže k počitku — za zmiraj T Kakor je bil v vsem svojem Življenju in obnašanju miren, mil in dober, tako je tudi isti dan ob 5. uri popoludne svojo blago dušo (za akutno jeterno apotrofijo) mirno izdihnil. Gospodje uradniki c. kr. okrožne sodnije v Celji napravili so ranjkemu v znamenje, kako visoko no ga čislali, sijajen in velikansk pogreb, — nikjer drugje bi morda ne bil tako lepo pokopan! Lepo število vencev položili so mu čestitelji njegovi na rakev; pevci celjske čitalnice pa so mu v slavo zapeli milo nagrobnico. Bodi mu zemljica lahka! —t. I.f. IJiifonicra 20. avgusta. [Izvir dop. j Lanskega leta prvič je sprožil misel bivši tukajšnji tajnik naše .čitalnice" tukaj rojenemu izvrstnemu študentu g. R, da naj on z gg. kolegi govori, da bi oni napravili o počitnicah v ljutomerškej .čitalnici" veselico. In res tiste besede nijso padle na slaba tla; obrodile so prav dober sad. G. Študentje, zvedavši, da jih bode ljntomrska .čitalnica" podpirala za tako narodno reč, niJRO ustrašili ho nobenih ovir. TTže mej šolskim letom so se vadili lopih pes-nij v ta namen. Lanskega leta prišli so 24. avgusta J skoro vsi študenjo iz višjih razredov, ki študirajo v Mariboru, iz več okrajev z zastavo v Ljutomer, ter napravili veselico; a tista veselica je napravila na tukajšnje prebivalce takovšen vtis, da so je vedno hrepenelo po takem zabavnem večeru. Tudi sedanji vrli tajnik tukajšnje „čitalniee", g. P. nij držal rok križem, prizadeval ai je, da se je letos obletnica obhajala. Oni lanski gg. dilitantje nijso tudi odrekli svojih čvrstih moči j. In v kratkem času se je tudi želja spolnila. Dno 15. t. m. bil je zopet za narodne Ljutomerčane jako vesel večer, kakoršnih malo nahajamo v Ljutomeru. Uže dan prej so za čeli čitalniške Bobe čistiti in kinčati. Dno" 15 t. m. ob 8. zvečer bila je naznanjena veselica z vabiti. Prišli so nas zopet oni izvrstni pevci počestit. K tej veselici najela je „čitalnica" tukajšnji „orehestrini septet" pod vodstvom g. Č. Začetek je bil napovedan točno ob 8., kar se je tudi držalo. Program je bil: „Rože živi" (kor); slavnostni govor; „Mili kraj" (kor) „Sarafan" (bariton solo); „Večerna pesen (kor); govor; „NoČ" (čveterospev); Overtura (za glaBOvir); .Kdo je mar?" (kor); „Tiha noč" (čveterospev); „Na straži" (kor). Vse točke so so prav dobro zvršile, da so poslu Savei na vsako pesen in govor ploskali. Po sebno pa je govor g. M... a občinstvu jako dopađel; tudi pesni „Kdo je mar V" in .Na straži" ste tako dopadli, da so je ploskalo tako dolgo, dokler se nijst.e ponavljali. Potem pa ho zvabile milo doneče strune mlade pete na ples. Na enej strani se je po pevalo in govorilo, na drugej pa vrtilo. Vse se je veselilo. Akopram jo malo tako prijetnih večerov v Ljutomeru, kljubu temu razen čitalničarjev nij bilo dosta poslušalcev. Najbolj čudno pa je bilo, da dvojica (uda čitalnice) je sprejela tukajšnjega .Tagblattovca", ker nema tukaj mej stenami miru, ker mu je kar prevroče, šel ho je bil istega dne hladit v Varaždin. Domu pri-Šedši, ko so slikali, kako veselo da je v čitalnici, so na oknih poslušali, a vendar dvojica se nij upala kljubovati danemu „befehhi." 5fc IHiuit i!■ 22. avg. flzv. don.j Vče-rai zjutraj je prišel AndraBBv iz Terebesa na Dunaj in opoludne ga je cesar v avdijenci sprejel, ki je trajala nad eno uro. Poprej je bil tudi zaslišan vojni minister Rylandt-Rheidt. Listi so pred nokaterimi dnevi pisali, da so prepiri Andrassyia z vojnim ministrom uzrok, da minister vnanjih poslov odstopa. Da sta bila zdaj oba zapored zaslišana, daje onim vestem nekoliko verjetnosti, vsaj navidezno. Ofie'jozni listi pa navzlic temu trdcS, da okupacija Novega Pazara % demisijo nema čisto nič vzajemnega Lim He bode prekoračil, kadar bode dotična komisija to za dobro spoznala. .Fremdenblatt", list grofa Andrassyja, trdi, da je grof ljudem, s katerimi občuje, Čisto kategorično zatrdil, da odstopi; s tem :m ovržone novice onih listov, ki so pred nar dnevi pisali, da Andrassy bržkone ostane. Kdaj bode demisija odločena, se ne čuje čisto nič; ravno tako ne znamo, kdo bode Andras-syja naslednik. Magjari se ve da hote zopet Magjara, in praška .Politik" ae jim v tem elo ne protivi, češ, da se jim vpliv v vnanjih poslih ne sme kratiti. Andrassy gre te dni Bmmarka v Gastein obiskat. Se ve da novine delajo iz tega zopet konkluzije; oficijozni listi pa trdijo, da An drassy navzlic temu odstopi, kajti P»ismark, ki je včeraj v GaRtein prišel, ga je bil uže povabil, ko se o demisiji Se čisto nič nij Čulo Ofirijozna „Rohemia", ki je navadno dobro podučena, trdi, da Depretis odloži mandat češkem veleposeHtvu, in da bode mesto njega trgovinski minister Korb - \Veidonheim izvoljen. Ta vest je tembolj verjetna, ker je Depretis imenovan za tržaškega namestnika, in noben namestnik nij ob enem državni po slanec. Novi ministri so imeli 10. t. m. prvo mi nistersko posvetovanje. O čem se je govorilo, ne znamo, tudi oficijozni listi, ki, kakor znano, imajo jako dolga ušesa, nič ne ved6. f-e smemo zopet „Rohemiji" verjeti, bode se VBled tega ministerskega posvetovanja državni zbor sklical dne" 20. septembra, ali vsaj gotovo v drugej polovici meseca sete m b r a. Naši judovski listi vsak dan enega ministra zakoljejo in po dvakrat na dan hodijo „havzirat" z mesom k svojim krivonosim bralcem. Andrassy, Taafle, z eno besedo vsi, ki ho zdaj Avstriji na krmilu, se tirajo v te či-futske meHuice, v katerih .N. fr, Pr.", potem „Deutsche Zeitung" in drugi umazani in podkupljivi liBti fungirajo kot „schitchterji". Ker se pa vendar mora uze njih bralcem to mesarsko divjanje neumno zdeti, spravili so se na avstrijske „nationen in nationehen". Poljakom in Cehom ne morejo mnogo, ker be-dastoča se d;i tudi pri judih le do neke sto pinje tirati, zato je pa šel po vseh včerajšnjih listih vriš proti Slovencem. To „nntiiin-chen" je toliko nesramno, da hoče tudi svoje pravice, ker plačuje davke; hoče, da se nem* črnska prisleparjena večina v kranjskem deželnem zboru razpodi, hoče slovensko profesorje in uradnike. Taki ste! „Deutsche Zei- tung", ona gnojna jama, v katero vas ljubljanski priklateni „schiichter" največ svojega gnoja odloži, ki ga meri po vrstah, vrsto pa prodaja po 3 solde, ta .Deutsche Zeitung" pravi denes v svojem uvodnem članku, da bo sa Nemci v Avstriji 18 ali koliko let uže trudili, da bi Slovanom vse po všeči storiti, da pa je Taafle zdaj vse njih miroljubno delovanje prečrtal. Pa smo res čuden .nationehen" mi Slovenci; Rog zna koliko časa nam nemški „3 in 10 kr." žurnalistični pomagači golijo nož ob vrat, pa smo taki, da ne verjamemo, ako trde, da nas le čebljajo, ker nas vrat srbi. Da, da, čudni smo! pa tudi ostanemo; zdaj smo mi Slovani na vrsti, da v Štajerskega in Tirolskega po 44, iz Rukovine 30, iz Salcburga in Koroškega po 30. Iz T ransl a j tani j e: z Ogerskega 575, iz Erdelija 124, s Hrvatskega 46, iz Slavonije 33, iz vojaške Krajine 2. I n o z e m c e v jo: Nemcev 37, 15 u m unce v 30, Italijanov lf>, Rusov in Srbov po 15, Turkov 8, Šviearji 4, Francozi, Amerikanci in Bolgari po 3, Angležev, Grkov in Azijcev po 2, iz Belgije 1. K (-U»l<»$ria 20. avgusta. [Izv. dop.] (Druga svečanost na nCeaarskem vrhu" dno* 18. avgusta 187 9.) Rojstni dan presvitlega cesarja obhajala je graščina njih ekscelence visokorodnega gospoda grofa Jožefa Auersperga, kakor poprej srebrno poroko, tudi sedaj na .Cesarskem vrhu" („Kai-sershohe") pod vodstvom vrlega gospoda Janeza BuSeka, nadlogarja graščinskega, liže v popisu srebrne poroke Nj. Veličanstva izjavili smo nado, da prijazni .Cesarski vrh", ki se v zelenej odeji dviguje nad cesto v hladnem gozdu, bode doživel dolgo, morda zgodovinsko prihodnost, in nže črez dobre tri mesece nas začenja opravičevati prva prilika, da smo prav sodili. Povabljeni iz okolice, iz LAšič in iz Ljubljane prišli so proti večernemu hladu rojstnega dne pozdravljani z gostim pokom iz možnarjev na novo okinčano višavo, kjer jih je gospod grof Leon gostoljubno sprejemal. Moj slovesnim streljanjem in veselo godbo odlikovalo so je izvrstno ubrano petje izurjenih pevcev čitalnice ljubljanske, ki so znali občinstvu tako natezati čutnice, da bo zahvalo za lepo zabavo sami lahko brali na jasnih obrazili. Izmej lepih nagovorov in napitnic, ki ho se v slovesnosti primernem redu za cesarsko himno vrstili, gotovo nihče ne bode pozabil pomenljive odzdravico g. grofa Leona, ko je v junaških besedah izrazil to, kar v delih uže dolgo spolnjuje, rekši, da moj ljudstvom Id i ljudstvom on hoče živeti, ter za blagor ljudstva in domovine po svojej moči vse sto« Titi, vse žrtvovati, ako bi tudi šlo za kri življenje. — Ker je bilo za zabavo vse potrebno prav okusno preskrbljeno in občinstvo prav srečno izbrano, prosta narava pa je umetnosti svoj zlat okvir dala, se kar ob kratkem sme trditi, da se skoraj dopovedati ne da, koliko čistega veselja se je v ttni rajskem krogu v ■mulo urah pod milim nebom doživelo. Sredi veselice na sproženo misel po Ijudoljubnem gospodu mlada gospodična Murgeljnova nabere tre/. 50 gold. za nesrečne pogorelce na Studencu. Tako je služila ta slovesnost v spodobno proslavljevanje cesarjevega godu, v narodno veselico, obiskanem z nesrečo v tolažbo, — v vsacem oziru toraj v vtemeljevanje zna čaj nos ti, ki je dika vsacega poštenega državljana. Za prihodnje vabilo na enake slovesnosti na n Cesarskem vrhu" poklanja pisatelj teh vrstic potrpežljivim bralcem svoj Spomin na ,,Cesarski vrh". Kaj na „Vrhu" tam ustajaV Kaj ga dimili val obdaja? Kaj bil ići so tak' lepo V — Tam, kjur gnjezdi gorska ptica, Proč od šuma brez poklica, Kaj budi ho tak glasno V — Je li zvon, ki dol' odmeva 't Se daritvi tam prepeva, Temelj stavi za al t ar? — Se spominek tam postavlja, Narod oprošten proslavlja Silovite Image dar V — Franca Jožefa, Klize Slavo čujem izza mize. Čujte! vitez govori: „Topov grom nuj slavno poka „In srebrna Nju poroka nNaj VCSelo ho slavi!" Franca Jožefa, Elize Slava gre okoli mizo — Zopet vitez gOTOrl! „Pros'mo vsi neba Očeta: „Zlate nuj poroke leta „Par častiti preživi!" — Zmage, image preveliko Pritajo mi slavne sliko Za prcsvitli slavni par! Zlata roka dan odgrne, Dl poroku čaa srebrne Smo obhajati Vladar! — Kaj na „Vrhu" tam ustajaV Kaj ga dimen val obdaja? Kaj blišči ae tak' lepo V — Tam, kjer gnjezdi gorska ptica, Proč od šuma brez poklica, Kaj budi se tak' glasno? — Sred' navdušenega raja Vitez iz za mize vstaja. Čujte! vitez govori: „Vidim srca vsa iskrena „V slavo slavnega imena — »God cesarja se slavi! „Vrb cesarski sred' zaseke »Naj spričujo v pozne veke, „Da je kronana oblast, „Sreča Hvitle rodoune, „Blagor ljube domovino, „Vedno bila naša čast!" Lovro Mencinger, Golski. Domače Ntvari. — (Nemška in nemškutarska „li-beralnost") Tukajšnji nemšk organ klike Kaltenegger Dežman-Schreveve, „Laib. Tgbl.", izreka v soboto svoje živo veselje („lebhafte bfefriediguug"), da je bil „Slovenski Narod" obsojen po g 1(J. Nedavno je bil „L. Tgbl. tudi obsojen na podlogi istega paragrafa. Mi tačas niti poročali nij smo o obsodbi njegovej, a tem menj, da bi bili kakovo tako ordinarno škodoželjnost izrazili, kakor jo izgovarja organ naših nemčurskih „liberalcev da-se-bog-usmili." NeČemo navajati, kaj so dunajski listi uže večkrat v obče izrekli o ravnanji s § 10 proti no vin;-ni. Le to denes konstatiramo, da je „Laib. Tagbl." prvi in jedini Jurual, ki glasno aplavdira obsodbi dru-zega časopisa. To je nemška liberalnost re-negatov in pritepinov. Ali naj dobro pomnijo, da tako podlo in zlobno mišljenje se maščuje. .Ilodie milu, eras tibi." Sram jih bodi, duše policajske! — (V Bosno) ee je dal prestaviti c. k. sodski adjunkt v Postojni g. Nikome 1 Ravnikar, in pojde te dui v Bihač. — (Slovenski pijonirji.) Na llain-burgskej pijonirskej kadetnej ioU so letošnje leto dovršili 4. tečaj trije Slovenci, in sicer VBi trije z izvrstnim vspehom. Dno 18. avgu-Bta so bili vsi trije imenovani oficirskimi nu-mestniki, in pojdejo g. Ivan Os a na v Ba-njoluko, g. Andrej Okoren v Maglaj in gospod Ignacij lloidecker v Staro Gradiško. Upamo, da bodo ti vrli naši sinovi delali tudi v Bosni čast svojej domovini, kakor so jo dosle v vojaškej učilnici v Hamburgu. —r. — (Poverjeniki banke zborovali bodo tu dne 28. t. m. njem občnem zboru banke „ Sla vije-', ki je bil dne 15. maja t. 1. v Pragi, bili so za poverjenike tukajšnjega glavnega zastopa izbrani naslednji gospodje: Peter Bajs, posestnik v Dvoru pri Vrbi na Koroškem; Juraj Btanki ni, uredn.k .Narodnega Lista" v Zadru; dr. Janez Bleivveis v Ljubljani; A. Kara-baič, lastnik lista „Naša Sloga" v Trstu; Franc Kastelec, posestnik v Novem mestu; Ivan M urnik v Ljubljani; Ivan Naber-goj na Prošeku; Božidar Hajč, župnik pri sv. Barbari v Halozah; Gašpar Šornr posestnik v Grajskej vasi pri Vranskem; dr. Josip Vošnjak v Ljubljani. i.i>im< ;i opritvulMivai fiosp. A. J. v Pod* brezji; Mi vse odtise „Slovenskoga Naroda" uže zvečer Dl pošto oddajemo, zatorej morajo, kjer nij predaleč, povsod uže zjutraj biti v rokah naših častitih naročnikov. Morebiti, da Vaš list leži predolgo v Podnartit, in ga zato dohivato še le popoludne. Pritožite se tamkaj. — Gospod K. I*, na Duuaji: Lista Vam uiJHino vstavili nohenkrat. Solidna družina sprejoma 2 ali 3 dijake y stanovanje. Klavir imajo na raspolaganje. Natančnejšo so poizve na dunajskej cesti št. 1H na dvorišči y i. nadstropji_ (*%;>:>_l) slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru SlavijeM)|zmožml' oU dobrih staršev, se sprejmeta. " . i j I Ponudbo naj so pošl jejo^Aml. i:1nI>u< lieiju 1 n posled- j v Laškem trgu na spodnjem Štajerskem. (382—3) I 5 ■ TJ 3 T) „. j-j W9 hrt g ■ • ■ ■. - ..... h P' to gg i i I 3 a- rr O c d od 93 as 3 5' ■-i K P I w lrl||Isi|l a CD BE' " p S'-d S 3- B< ■ o . . vr c o . ' * B ■ . b£, S- E Q> " * a a -'' azi no .....cr0 - < < • . . . . o , . u o" a fl K -i 9T . . & O ....... < MtOODM ©i ,c i i -i j. c. »ijkt j. / -i.'' m asaaaaaaa p! O tO tO I MWf W o> (A c y m i o oi «> ^' aaaaaaaaa 5* ca cr o to C i oro j c P5 3 B > 's. s o 5. P «< T3 T3 Ha a. O M rr.co tu ™ -i g W «=: H W S < 2. g* 5 o |'-~J. < c P" < " Ep* ~-B m *~ ts cr S. .=t B co — S o o «> 3 S, g _ ^ M W 5. < T: "O *• o ja cb -a »J ta i- 2"2 w o .p CD O □Tenscieljlta, pomoč vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni. Ohranjenje /, in 3b kr. av. v. Ital/aiu /a ulio. Skuaeno in po množili poskusili kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem so dobi tiuli popolno užo zgubljen sluh. 1 skleuica 1 gld. a. v. (2V0—6j Izdatlmj in urednik Josip Jurčič, Lastnina in tisk .Marudne tiskarue' 16