163. štev.
V Ljubljani, torek 8
Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto . . . K 84 — P°1 leta . . . „ 42 — četrt leta ... „ 21-— *a mesec <	.	.	„ 7—
Za inozemstvo:
Ia celo leto naprej K 93 — ««. *a pol leta	„	B 50-—
** Četrt leta	„	„	26--
** mesec	_	.	9-—
II. leto.
Na pismene naročbo brei pošlljalve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj poSlljnjo naročnino SH¥~ po nakaznici.
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer l mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat A0 vin., za večkrat popust.
Uredništvo je na Starom trgu štev. 19. Telefon 860. — Upravnlštvo je na Marijinem trga ===^=~. štev, 8. — Telefon štev. 44.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Vprašanjem glede inseratov 1. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frunkirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Slovenci in Slovenke!
Pomagajmo Invalidom!
Dne 12. julija praznujemo Slovenci prvi rojstni dan svojega »arod-"ega kralja Petra I. Ta dan naj se P° vseh naših pokrajinah, po nie&tih, si?a in sel'h’ raiviJe v veličastno in swno m?n festžc jo, v veliki jugo-Časrfn9ki Petrov dan. Ta dan poki c*110 v hvaležnem spominu pscHih, kun • S 8vciim življenjem plačali od-treh-n° 2a svobodo in ujedinjenje
..^neslovanskih plemen ter s ple-dansc d°hrodelnost]o njim, ki so trebni nam* pomo^ najbolj po-
hrp ^9 80 naši invalidi. Brez rok,
virii« nog’ ,sl^Pe neme in gluhe, jih
ie	v.*med namK Niih beda
je velika in zahteva nujne pomoči!
Ne miloščine, dati jim moramo vsai nekoliko plačila za njih prestano trpljenje, da se omili trdo življenje teh hromih in pohabljenik revežev. Po vsem našem kraljestvu, med Srb*, Hrvati in Slovenci, po selih, trgih in mestih srečujemo nešteto teh bednih bratov in ^ zato se je po inicijativi vojvoda Ziv. P. Mišiča določil na Petrov dan 12 julija
veliki cvetlični dan,
ki naj raztegne svoj delokrog preko cele naše države in čigar čisti donos naj se porazdeli med vse vojne invalide. Za slovenske pokrajine se je v ta namen ustanovil v Ljubljani poseben komitč.
Slovenke in Slovenci! Dokumentirajte svojo patriotsko in kulturno zavest s svojo darežljivo plemenitostjo. Ustanovite takoj v vseh mestih trgih in vaseh posebne odbore, ki’naj pobirajo la prostovoljni narodni da vek! Dokumentirajte slovensko dobrosrčnost, ki jo slavi pregovor. Spominjajte se svojih trpečih bratov 1 Kakor bo Srb in Hrvat daroval za baše, daruj tudi ti, slovenski rojak, *a srbske in hrvatske ohromele in Pohabljene junake.
Kjer v odborih za ta cvetlični dan «e sodelujejo vojaške oblasti, naj se Pošiljajo prispevki deželni vladi, poverjeništvu za socijalno skrb.
°db0r*a Proslavo Jugoslovan-skega Petrovega dne:
^arr1evrkB a?*«5,?V%> Frania *-Ta v-nik Franc Ahči ?bi< Nadporoč-
stolni kanonik Frančišek Kimavec dr. Anton Milavec, Bogomir Udovič, kapetan Slavomir Verhunc.
Avstrijski način preganjanja v Jugoslaviji.
Priobčujemo sledeče poročilo na j?redsestvo deželne vlade. Ker je za ^eva splošnega značaja in se godijo Podobni slučaji najbrž tudi drugod v Sloveniji, je treba, da je javnost internirana o denuncijaiotvu gotovih Krogov.
. Podpisana si usojava v svojem J v imenu več prizadetih sevniških O,ovencev predložiti sledeče poročilo:
Dne 13. rožnika t. 1. prišla sta . *a detektiva od celjske državne po-nJfi v Sevnico v svrho poizvedb in nr‘?kav glede baje boljševiškega in tidrzavnega gibanja v Sevnici.
Na podlagi ovadbe izvršujočega najbrž iz tukajšnjih trgovskih krogov in baje oddane potoni tukajšnje občine in okrajnega glavarstva v Brežicah menda na vojaško oblast, sumniči se boljševizma in protidržavne agitacije razven par Nemcev še sledeče narodne-zavedne in za pospeh ujedt-njene Jugoslavije vztrajno delujoče Slovence:
Vivod Rudolf, davkar in bivši preds. Nar. sveta v Sevnici, Piši Ivan, učitelj in cerkveni orgljavec v Sevnici, Lamper Štefan, pos. in restaviater na kolodvoru v Sevnici, Valant Franc, pos. in gostilničar v Sevnici, Perc Ivan, tov. delavec v Sevnici, Pompe Rudolf, železničar v Ljubljani, Urbič Franc, železničar v Ljubljani, zadnji trije ustanovitelji N. S. Z. v Sevnici.
Ovadenih je baje še več, za kojih imena pa ne vemo z gotovostjo.
Detektiva sta imela baje nalogo, v slučaju potrebe vse navedene iz Sevnice iztirati. Prepričala pa sta se seveda o popolnoma nasprotnem dejanskem stanju ter nista imela nobenega povoda proti navedenim v označenem smislu postopati. Vendar pa se v Sevnici govori, da smo vsi ovadeni sedaj pod policijskim nadzorstvom kot politični osumljenci.
Ker nima nobeden izmed navedenih na sebi niti najmanjše pege narodne nezanesljivosti, še manj pa protidržavne tendence, pač pa ve v Sevnici vsak otrok, da smo ravno ovadeni Slovenci nositeljl in propa-gatorji jugoslovanske ideje, ter nas kot take poznajo deloma tudi gg. poverjeniki dr. Žerjav, dr. Ravnihar in dr. Verstovšek, ter ministra dr. Korošec in dr. Kramer, zato se čutimo boleče prizadeti v naši narodni časti jn prosimo slavno predsedstvo, da blagovoli takoj vse potrebno v naše zadoščenje ukreniti ter nam te podle ovaditelje v svrho sodnega postopanja naznaniti.	v 1
Pripomnimo, da smo zgoraj imenovani delovali v bivšem Narodnem svetu v Sevnici potom predavanj in poduka v najidealnejšem jugoslovanskem smislu, širili monarhično in dinastično misel, kojo so drugi posvetni in cerkveni krogi pasivno prezirali; obvarovali smo nadalje tukajšnje vojne dobičkarje pred nevarno ljudsko ne-voljo, ki je koj po prevratu vehimentno vzkipela med siromašnimi in trpečimi sloji; zabranili in preprečili smo v tistih dneh, da ni tekla v Sevnici slovenska kri.
V zahvalo nas danes vojni dobičkarji ovajajo vladi kot nevarne bolj še vike, dočim je njihov glavni re-pj’e^e”tant župan Ludvvik Smole naj-i.?» . .zag°vornik in zaščitnik proti »afn« ^ 1° hujskajočih Nemcev, *,i™*«P.a-uat?rate,i,n Preganjalec revnih
S?V“S? družJn- Sklicujemo se pri ELfil	srb3kega	kapetana	Jan-
^ * ?grebu* ki ie bil meseca
p i c S* )' 8 svojim oddelkom delj čaoa tukaj in se skrajno škandaliziral nad početjem županovim in glavarjevim, ki nista privolila, da bi bili srbksi vojaki preiskali nemško tovarno Win-klejevo glede skritega orožja, dočim so morali bratje Srbi vsako slovensko kočo pretakniti.
Da smo bili pod avstrijskim režimom nekateri izmed sedaj ovadenih s »p. v.“ zaznamovani ter smo ta „p. v.“ v vojaški službi in doma britko občutili, to je bilo večigled naše
narodne zavednosti razumljivo. Da pa Jugoslavija svoje najboljše sinove tako plačuje, to pa boli, boli...
Lamper Štefan, Vivod Rudolf.
Carina in gospodarstvo.
Prav živahno se zabavlja zadnje časa čez carino, naše gospodarstvo je baje v nevarnosti, še bolj bomo nazadovali itd.
Carinsko vprašanje je eno najtežjih gospodarskih vprašanj in čeravno je rodilo obširno literaturo, vendar še vedno ni dognan vpliv carine na na razvoj cen, industrije, trgovine, obrti, konzuma. Boj proti in za carino se bije od tedaj, odkar se smotreno goji narodno gospodarstvo.
Predno govorimo o upravičenosti današnjega zabavljanja preti carini, si oglejmo carinsko politiko propadle Avstrije. Tam je bil v veljavi od leta 1841 do leta 1878 carinski sistem, ki je popolnoma odgovarjal prostemu trgovinskemu prometu. Toda že v tisti dobi so nastopali ljuti nasprotniki tega sistema in so zahtevali varstveno carino za domačo industrijo in poljedelstvo. Gospodatska kriza leta 1873 jim je dala v roke moč. Gospodarski polom iz 1.1873 je bil v Avstriji naravnost ogromen. Požrl je nad 2000 mil. goldinarjev. Samo na dunajski borzi so znašale izgube 1369 mil. goldinarjev, za tiste čase naravnost ogromen znesek. Vrhutega je bila še letina leta 1883 slaba. In vkljub temu polomi« se je Avstrija hitro opomogla. Pa se sedaj tako tresejo mnogi pred polomom, ki nam grozi z vreditvijo valute. In takrat se ni šlo za ničvredni vojni papirnati denar, takrat je šlo v izgubo resnično premoženje, prihranki.
Ta gospodarski polom je tedaj spravil na krmilo tiste, ki so zahtevali zaščito gospodarstva z visoko carino. In res je vpeljala Avstro-Ogrska leta 1878 carinsko tarifo, ki je že kazala značaj varstvene carine. Ta značaj 8e je podkrepil še v letu 1882, potem 1887 in posebno visoke carinske postavke za poljedeljske in industrijske proizvode smo dobili 1. 1906.
Kakšen vpliv ja imela visoka carina na našo živinorejo in na ogrsko poljedelstvo, sem dokazal v prejšnih člankih. Danes povdarjam le, da tudi visoka carina na industrijske izdelke bila popolnoma upravičena. Navedem v dokaz nastopne številke.
Leta 1889 se je plačalo uvozne carine na železnino okoli 375 tisoč go dinarjev, leta 1888 okoli 2 miljona goldinarjev in leta 1908 pa že nad 8 milijonov kron. — Uvozne carine jja stroje se je plačalo leta 1879 570 tisoč goldinarjev, leta 1888 že Poldrngi milijon goldinarjev in leta 1908 pa že nad dvanajst milijonov kron. — če se je vkljub tako visoki carini uvažalo toliko železnine in strojev, je tonaj-boljši dokaz, da je rabilo gospodarstvo monarhije toliko raznih strojev in železnine, da domača industrija nikakor ni mogla kriti cele potrebe in je tedaj po krivici vživala neprimerno viško carinsko zaščito in s tern jemala izžepov konzumen ta znatne v sote. Ko bi domača industrija pioizvajala dovolj in bi lahko krila vso potiebo, tedaj bi bil uvoz škodljiv in visoka cirina na mestu.
Iz navedenih podatkov v tem in omenjenih člankov lahko sklepamo, da carinska politika bivšo monarhijo ni bila pravilna. Poznala je koristi le ogrskih magnatov, avstrijskih plemenitih veleagrarcev in pa indu-rijskih vitezor, široke mase državljanov pa so trpele škodo.
Da bomo lažje razumeli visoke carinske postavke, ki jih vsebuje av-tomna carinska taiifa in veljajo sedaj za celo ozemlje našega kraljestva za blago iz Nem. Avstiije in drugih ne-prijateljskih držav, oglejmo si nekoliko razmere in propadlo monarhijo. Leta 1878 je postala Srbija popolnoma prosta. Ali na Berolinski konferenci je rovaril Andrassy, ki je bil pač v prvi vrsti Madžar, ne samo proti Slovanom sploh, ampak posebno proti Srbiji, kakor piše Jo v. R stič v svoji knjigi „Spoljašnii odnošaji Srb je“. Ni čuda tedaj, če R stič nikakor ni mogel odločili se za sklep carinske pogodbe v veliko sosedo, čeravno so bili dogovori in pogodbe med Turčijo in monarhijo, ki so vezali glasom čl. XXXVlt berlinske pogodbe bivčo turško sužinjo Srb jo do sklepa samostojne pogodbe, skrajno površni in pomankijivi. Sele po odstopu Rističa je sklenil Mijatovič leta 1881 z Avsro-Ogrsko carinsko pogodbo, ki pa je nosila znake madžarske nadutosti In nasilnosti. Mala Srbija obdana okrog in okrog od agrarnih in večinoma sovražnih držav, se ni mogla nikamor ganiti pa se je morala udatl. Saj ni mogla nikamor izvažati prebitka iz poljedelstva in živinoreje. Posebno se je šlo za izvoz in prevez goveje živine in svinj. Takrat je pa mogla izvažati le v Avstrijo in pa Nemčijo.
Srbija je podpisala levjo pogodbo z mogočno sosedo in ni čuda, če se je rodil v srbksih srcih gnjev In sovraštvo proti avstromadžarski tla-čiteljici. Madžari so s svojimi šika-nimi, s katerimi so ovirali srbsko uvozno trgovino, podpihovali to sovraštvo. Leta 1908 je začela bivša monarhija gospodarski boj proti Srbiji, s katerim je hotela gospodarsko uničiti to malo in energično državo. Bali smo se, da bo podlegla mala Srbija, toda bila je neukrotliva, znala si je pomagati, preskrbela si je druga izšodišča in konečno je odnehata monarhija, ker se je le zbala za srbski trg, katerega je potrebovala. Kakor so biie zaprte avstro-c grške meje srbskim volom in prašičem, tako je bila zaprta srbska meja Industrijskim izdelkom avstrijskih čifutov in «Unsere Leit» so začeli protestirati proti madžarski politiki napram Srbiji, tembolj, ker je Nemčija napela vse sile, da bi se pribori|a srbski trg. Zmagala je takrat Srbija v istem gospodarskem boju. Za spomin pa so ostale visoke carinske postavke, ki se porabljajo sedaj zaproizvode iz nemške Avstrije, pristne hčerke propadle Avstrije.
Mnogo je takih zabavljačev proti visoki carini, ki fo hoteli vsevprek u-važati in izkoriščati našo potrebo. Tem seveda greni sedaj visoka carina lepe upe na živahno in dobičkanosno kupčijo. Vpitje takih pač ne smemo poslušati, kakor tudi ne onih, ki hočejo uvažati predmete, ki se dobe in proizvajajo v naši državi. Palice in porcelanske figurice pač niso potrebne, na te lahko počakamo. In vendar se
dobe ljudje, ki bi radi take stvari kar na debelo uvažati.
Če bi ne bilo visoke carine, bi se začel kar divji uvoz za vsako ceno in posledica bi bila, da bi tudi v Nemški Avstriji zgubila naša krona vrednost, kakor jo je izgubila v od Italijanov zasedenem ozemlju, ker so verižniki in tihotapci privlekli toliko slabega italijanskega blaga čez mejo.
Nekaj drudega pa je, če se gre za potrebščine, ki so nam potrebne, da si uredimo, obnovimo in zboljšamo obrate in gospodarstvo. Omenim le potrebščine poljedelstva, industrija in obrti. Poljedelske in obrtne stroje, poljedelsko in obrtno orodje rabimo nujno, domače indnstrije ni dovotj, uvažati moramo na vsak način, tedaj ni na mesta, da bi se visoka carina plačevala tudi od teh potrebščin. Omenim takoj, da je vlada odredila, da odpade carina na poljedelske slroje in kovine za obrtnike, če se dokaze potreba uvoza.
Sploh pa Nemška Avstrija ni primerna dobaviteljica strojev in orodja. Za te predmete bridc v poštev le Nemčija in s to moramo skleniti čim-prej pogodbo.
S stališča obrtnikov moramo staviti zahtevo, da dobimo obrtne stroie in orodje carine prosto, ker obrtnik se nahaja v jako slabem gospodarskem položaju in nikakor ne more plačevati se visoke carine, ko pričakuje Se pomoči od države.
Grob junaka. •
Ko so naši vrli bratje Srbi, Hrvatje in Slovenci pregnali nemško roparsko vojsko v divji beg ter zopet osvobodili lepo'našo domovino, tužni Korotan, porabil sem prvo priliko in obiskal grob vzor jugoslovanskega junaka in vojščaka mojega najboljšega prijatelja nadporočnika Franjo Malgaja, ki je padel v bojih v Tolstem vrjiu pri Guštajnu. Nemci so ga pokopali v kotu na desni strani mrtvašnice na guštanjskem pokopališču, kjer navadno pokopljejo samomorilce.
Nemške bestije na čelu jim bivši podžupan trške občine Guštanj so zahtevali, da naj Malgajevo truplo vržejo v vodo, katera ga naj zanese v Srbijo, kamor ga je vedno vleklo srce. Drugi so zopet pljuvali na truplo.
Ko zagledam grob, se mi skrči srce od bolesti in svete jeze. Solze so porosile njegov sveži grob, ki je poln cvetja in vencev s slovenskimi trobojnicami. Nemško vojaštvo je prepovedalo Slovencem in Slovenkam udeležiti se pogreba, urediti in olepšati njegov grob, s šopki, venci in slovenskimi trakovi.
Vrle slovenske Korošice se pa tega niso vstrašile ter so vkljub prepovedi uredijo in ovenčale z venci in trobojnicami grob ter vsadile na gomilo razne cvetke. Eni izmed njih so celo groziti, da jo u strele, a vkljub temu je bil grob vedno lepše ovenčan, kar niso mogle pri belem dnevu, so storile v temni noči.
Najlepši šopek je položila slovenska šolska mladina iz Prevalj s sladječim napisom: »Junaku nadporočniku Franjo Malgajn, osvoboditelju tužnega Korotana polaga ta šopek v znak hvaležnosti slovenska šolska mladina iz Prevalj.
Kdor svoj narod ljubi ter noče biti rob, temu krvnik glavo rubi tja v hladan pade grob.“
Ogledal sem si tudi kraj nesreče, kjer je padel ta vzor jugoslovanski junak.
Na tolstovrškem hribu v gozdu nad posestvom Tolstovrške slatine pet minut od železniške proge in državne ceste Maribor - Franzensfeste stoji še sedaj na vitki smreki naslonjena lestva raz katere je opazoval pokojni Malgaj nemške čete. Njegov hrabri oddelek je pod njegovim vodstvom zadrževal cel dan nemško fronto. Na mestu nesreče sem še našel njegovo vizitko, raztrgano špecijalno karto in člansko legitimacijo Slov. planinskega društva Tamošnji prebivalci so mi pripovedovali, da niso pustili nemški vojaki nobenega civilista blizu irupla po kojnega, ker so si hoteli med seboj
plen razdelili. Nemški vojak Schneider se je hvalil v neki guštanski gostilni, da ima 11 000 K Malnarjevega denarja, ostato so se njegovi nemški tovariši med seboj razdeli.
V smrekerskem vrhu na tolstovrškem si žrtvoval za obrambo naše zemlje svoje mlado nepopolno življenje ti idealna zlata duša. Gruda jugoslovanskega Korotana, katerega si tako ljubil, naj ti bode lahka, dokler tvojih junaških kosti ne preoeljemo v lep prijazen rojstni kraj v Št. Jur ob juž. železnici.	Fr. Gorišek.
Skupen status.
Med uradništvom se širi govorica, da so sestavila posamezna poverjeništva za vsako skupino njim podrejenih uradnikov skupen status za celo Slovenijo. Tako je tudi prav. Uradnike se je pa uvrstilo po dnevu zadnjega imenovanja. Kuj je posledica temu? Poglejmo 1
V letu 1918 so imenovala avstrijska ministrstva vse uradnike, ki so bili že dosegli plačo višjega činov-nega razreda v dotični cin. razred. Imenovanj je bilo veliko število, hjaj-prej so bili imenovani oni s kvalifikacijo „prav dobro", pozneje pa z „dobro“. Imenovanja se niso izvršila v vseh bivših kronovinah istočasno, ampak v nekaterih prej v drugih kasneje. Tako na pr. fin. rač. uradniki na Primorskem prej kakor na Kranjskem, davčni uradniki na Štajerskem prej kakor na Kranjskem itd. To pa ni bilo v nikako škodo uradnikom, ker so imeli v vsaki krono-vini svoj poseben status, Sedaj se je sestavil pa skupen status za vsako skupino uradnikov cele Slovenije ter se je vzelo za podlago uvrščenja, kakor že prej omenjeno, datum zadnjega imenovanja. Pri tem pridejo v poštev uradniki iz vseh onih kronovin bivše A/strije, iz katerih so prišli službovat v Jugoslavijo.
Ker so bili v letu 1918 imenovani v eni kronovini celo s kvalifikacijo „dobro“ prej kakor v drugi kronovini s kvalifikacijo „prav dobro", so nastali slučaji, da so uradniki s „prav dobro * kvalifikacijo in z 1—2 več službenih let, zapostavljeni mlajšim in slabše klasificiranim za 10, 20 in tudi več mest, in to samo radi tega, ker ni3o rešila ministrstva na Dunaju vse predloge deželnih oblasti istočasno. Ako je tako uvrščenje pravično, po tem ne vem kaj bi bilo krivično 1 Upam, da ne bodo poverjeništva pustila take krivice ter uvrstila uradnike, pri enaki kvalifikaciji in istem činov-nem razredu, po številu službenih let.	Uradnik.
Draginjsko gibanje v Italiji.
Milan, 5. julija. (Oku.) Gibanje proti draginji in špekulantom se je. razširilo na mnoga središča v Italiji.
V mnogih mestih so bili resni nemiri.
V Florenci so trajali tumulti tudi včeraj še dalje. V zunanjih okrajih, kamor vojaštvo ni rnoglo hitro dospeti, so oplenili vse predajalnice. Tumulti in nemiri so bili tudi v Turinu, kjer je množica na trgu napadla stojnice in uničila mnogo blaga. (Ldu.)
Turin, 5. julija. (Pos. poročilo.)
V provinci Romagna so nastali v večjih krajih težki nemiri in izgredi proti: draginjskim špekulantom. Izgredi so se pričeli v mestu Forli, kjer so izgredniki pobrali vse živežne produkte po trgovinah, jih znosili na delavsko borzo ter jih med seboj razdelili. Ti izgredi so se s hitro naglico razširili na Irmolo, Faenzo in Ravenno, kjer so bila vsa velika trgovska skladišča povsem oplenjena. V teh mestih, ki so znana kot središče vsakemu republikanskemu in revolucijonarnemu gibanju, je obenem započela revolu-cijonarno- anarhistična propaganda. Na katedrali v Imoli so razobesili rdečo zastavo.
V pomirjenje ljudstva je vlada objavila, da je storila vse korake za ublažitev draginje. Iz Amerike potrebuje Italija dnevno 10.000 ton meke. Za vsakdanji kruh stavi v mesečni budget 200 milijonov lir.
Amerikanski kapitan Cajori.
V četrtek zapusti Ljubljano g. kapitan Cajori, zastopnik ameriške mi sije za prehrano, ki je po naročilu te misije v Sloveniji zasnoval akcijo za otroke. Za to akcijo so dale Združene države Severne Amerike brezplačno na razpolago večje množine raznih tečnih živil, kakor kakava, riža, kondenziranega mleka, sladkorja itd.
Go3pod kapitan Cajori si je za akcijo v S oveniii stekel velike zasluge.; njegovemu nesebičnemu trudu in prizadevanju se imama zlasti zahvaliti, da se bo ta akcija, ki je izredne važnosti za našo vsled dolgotrajnega pomanjkanja v vojni izstradano in izmučeno deco, tudi še naslednje mesece nadaljevala. Slovenija se bo ljubeznivega kapitana Cajorija vedno hvaležno spominjala.
»Kino Central 11“ in Mladi vojaki.
(Dopis iz Maribora.)
Dogodki na tem pregrešnem svetu so si, na mojo vero, v istini vsi enaki. Danes doživiš nekaj , kar ti u soda^ go tovo svoj čas še drugič vrže na krožnik. Pred leti n. pr. Beigija, Brigrad, Bukarešta, letos Dunaj in Berlin, — svojčas Ljubljana, danes Maribor, pred leti Šušteršič, letos ziani mariborski čifut Siege. Pavliha tam, Pavliha tu, izpre-miujajo se samo obleke, obrazi in početje večno isto.
Dolg članek in dosti topel je napisala pred dnevi »Jugoslavija" glede mariborskega nemškega gledališča in slovenskega mariborsKega dramatičnega društva. Ako dregneš v ovinjak, se ti ose običajno zapode v obraz in se branijo! Pri nas, žaibog, ši tega ni bilo. Nasprotno 1 Si toči sem imel žalostno priliko in dvomljivo čast pri sostvovati klnopredslavl „mestnega kinopodjetja" Siegejevega v — mariborskem nemškem gledališču. Ali ni to, da rabim čisto prostaški izraz iz nekdanjega avstrijskega vojaškega vo-
kabuiarja, naravnost s	a	l
Dne 2. in 3. t. m. v gledališču slov. predstave ljubljanskih gledaliških gostov — pod kakimi pogoji se je članom našega Narodnega gledališča dvorano sploh posodilo, vedi ga Bog in prizadeti sami — sinoči istotam Gustav Siegejev cirkusi Toliko in toliko se govori, piše in prepira v Slovencih ravno zadnji čas o čiščenju, pri nas v Mariboru pa je potreba jeklenotrde metle in enakega pometača na eno in drugo stran bolj kot kjerkoli drugje v naši državi. Saj nam poleg drugih lumparij žalostno židovstvo bije v obraz morda te še v Zagrebu. Zakaj se ni že davno prevzelo nemškega gledališča v slovensko upravo, zakaj se ni uravnalo cele zadeve tako, kot je svetoval zadnji članek .Jugoslavije* že pred meseci ?! Kakor vam drago, gospoda. Če mislite, da boste tam, kjer sejete ljuliko, želi pšenico, se prokleto motite 1 Znana verza: ...Kdor zaničuje se sam ...“ pojeta vse drugačno melodijo 1 — Drugega komentarju, nadaljnih pridig in nasvetov menda ni potreba, ker kazalec na uri kaže ilas že par minut pred dvanajsto I...
V Mariboru se je zjasnilo. Slovanski napisi — srca so marsikod res da še nemška po trgovinah, gostilnah, trafikah itd. Le najtzagrizenejši Šmbi še niso zadostili pozivu, no, uklonili so svoje sloke tilnike vsaj v toliko, da so izginile nemške deske in prazne luknje nad vrati trgovin zevajo še in čakajo odrešenja. No tudi za te pride v kratkem — izgovarjajo se sedaj, ko s svojo pritožbo na pariški konferenci niso ničesar opravili, s pomanjkanjem delavskih moči in preobloženim delom v pleskarski obrti — tudi za te pride prej ali slej „.. .summa dies..Se vedno pa se v svoji stari širokostl in v svoji stari švabski nadutosti šopiri pokra] mosta zloglasno gnezdo »The-resienhof4 z vsemi bleščečimi ornamenti in insignijami propadle nemške slave. Plavice na prsih natakaric, spremljanih po »jugoslovanskih* go-
spodih, so na dnevnem redu vzlic parkratnemu svarilu. Zvečer pa, ko se vračaš tam mimo domov, sede na balkonih in v dvorani isti »jugosl vanski* gospodi in orkester jim s/ira poleg različnih tujerodnih komadov tudi naše .Miade vojake*. Človeka bi razgnalo 1 Ali sreča ali smejoče škodoželjnosti, to si lahko izračunitel	I.	S.
Vprašanje Celovca.
Belgrad, 6. julija. (Izv. poroč.)
Z ozirom na razno neutemeljene vesti, da bodo morali Jugoslovani zapustiti Celovec, se sporoča, d« ostanejo jugoslovanske čete tako dolgo v Celovcu, dokler bodo imeli Italijani zasedeno železniško progO Beljak—Št. Vid in ricer brez ozira I na cvcntuelno rešitev celovškega vprašanja po mirovni koufercnci.
Svečana prisega srbskih novincev.
Na tivolskem igrišču je bila včeraj dopoldne izredna svečanost, nudeča Ljubljančanom priliko, spoznavati v realnosti bistvo in duha naše demokratične srbske armade. O nekdanjih »avstrijskih" zaprisegah »rekrutov* so listi običajno prinašah kratke bilježkejl | priobču.e no daljše poročilo, da obe- * nem občinstvo seznanimo z nekaterimi pristnimi srbskimi, šegami.
Takoj po osmih so se po ljubljanskih ulicah pomikale no/e če(e, čete srbsk>h novincev iz zelene Šuma-dije proti Tivoliju. Bila je slovesna zaprisega, srbskih novincev na slavno zastavo 26. pehotnega polka, obdičeno z velikimi odlikovanji, priborjenimi v nebroj bitkah in napad h ria vseh frontah. Zapriseženih je bilo okoli 2000 riovincev po pravoslavnem obredu.
Po skrajšanem parastosu — pravoslavna maša — je bila zaprisega.
Iz vseh grl je gromko odmevala kratka prisega kralju in očetnjavi. Zatem je govoril pravoslavni duhovnik o pomenu prisege, svečanusti in ljubezni do slavne domovine. Za njim je povzel besedo komandir novincev — podpolkovnik Naumovič. V vnetih besedah je orisal borbe, boje srbske vojske, poudarjal zvestobo zastavi, katero je dolžan braniti vsak borec in junak do zadnjega dlhljaja. — Imenom poveljnika dravske d vizije, generala Srni jan ča je govoril polkovni«: S t i ^ b 11 j V u k a s o v i č. Novincem iz daljne Šumadije je podal tolažilo, da se nahajajo v osvobojeni očetnjavi, da jih slovenski narod sprejema kot brate« čeprav so daleč c d svojih domov, koč in roditeljev, bratov, sester. Domovina jim je tudi ta krasna zemja Slovenije.
Da je je poudarjal vernost in zvestobo v zastavo. Povsod bodo nasn uteho v težkih dneh in zastava jih bo spremljala na vseh činih.
V krepkih, jedrnatih besedah se je gospod polkovnik obrnil proti ob-ciris>vu: „^Jeruj, Slovenila inllal § Primi fn pritisni na svoja pr.a t d f hrabre sinove jun&ške Srbije! VjeruJ v božjo pomoč, ker Bog ljubi resnici In pravico!... VjeruJ r uooinujano hrabrost sinov Troje posesiriine Srbije In vjernj v železne pesti Tvojih lastnih sinov, kateri bodo olajšali Tvoje težke rane, pod' katerimi sedaj vzdihuješ.’4
Vojaštvo in občinstvo je živahno pozdravljalo ta temperamentni govot. Vojaška godba je med vsakokratnim odmorom svirala srbsko hinlno: »Bože pravde", hrvatsko „Lijepa naša dumo- 1 vina' in slovensko ,.Naprej" z začetnimi kiticami. \
Ravno ta svečanost nam js nu- f dila temeljne rariike med nekdaj in I sedaj. Invalidi in stari vojaki trpini nekdanje avstrijske armade so bili enoglasni v sodbi: Avstrijska parada-psovke, hrulacije višjih, tu — družina, ena sama družina. Ko so- prihajali višji, starešine, obšli so čete in v sredi četne fronte so salutirali, vzklikajoč: »Pomozi Bog, junačil* In zadonel je odzdrav: „B<>g i bo 1.. .** Marsikdo šele sedaj spoznava pravo bsstvenost discipline; taica disciplina mora dovest« do slavnih zmagi... To je bilo nek»l
novega za Ljubljančane, navajene še vedno na »parade" ... In cel čas svečanosti ni padla ni ena psovka, ni ena surova beseda, ni ena kletvica, Kntefih je bilo »besedišče*' avstrijskih °ncirjev tako pestro in izbrano.
Po slovesni zaprisegi je bila pogostitev gostov, to je pristna srbska ?ega, o kateri ima še marsikdo omejene pojme in zato ni za enkrat zameriti, če so nekaterniki odklanjali... Je splošna navada v Srbiji in Bosni, ~a se ob slovesnostih, razstankih, oc,1skih pogosti goste, došlece s čašico »»rakije'1, kompotom in cigaretami. oion-goStitelju napravite največje ža-
hirtP’	8	tem	zavrnete< kakor
Uc*'» če hočete vzeti več žlic kompota.
, Najlepši pa je bil dalje prizor, *° je bil splošen odstop. Vojaki so “e pomešali, začeli so plesati kolo in Popevati pesmi. Z njimi se je pome-i u- občinstvo ... Nastopi In zopet je bil red! V vrstah ob zvokih godbe ?° novinci z zastavo na čelu odkora-5ali Proti vojašnici. Spremljalo jih je »tevilno občinstvo, ki je z navdušenjem nazdravljalo kralju, državi in vojski... ^•asti zanimiv je bil trenutek mimo »Uniona".
7a„ ^menjamo dalje, da se je slovesne kni*« °e uc*eležil tudi ljubljanski ,,So-7a * P° svojih zastopnikih, kakor tudi stopnhd deželne vlade: predsednik rtaiu*10’pov-dr-Vrstovšek, pov.Golia, ... v ZUp3n dr. Iv. Tavčar in vseučilščni Pr<* dr. Fran Ilešič.
Sokol 1.
Po petih letih pod habšburškim jarmom udušenega življenja ie včerai ljubljanski Sokol I. prvič zopet favno razvil svoje kulturno delo. Vsakdo se je iskreno, z navdušenostjo vzra-dostil nastopa Sokola, zlasti nastopa onih ljubkih malčkov, šolskega naraščaja, kateremu je bilo pod režinom starih šolskih oblasti skoro zabranjeno posečati sokolske telovadnice. Že dopoldansko skušnjo je posetilo številno občinstvo, naklonjeno in udano veliki sokolski Ideji; tudi dva fransoska oficirja sta opazovala z .zanimanjem dopoldanski nastop Sokola in So-kolic.
Popoldne ob polu 5. se je Sokol zbral na trgu Tabor, na dvorišču h št. 2. (Accettove hiše), kjer ima zelo skromno zatočišče za svojo "telovadnico ; šolski naraščaj, dečki in deklice v šoli na Ledini. Ob zvoku sokolskih trompet so nato Sokoli v povorki odkorakali na javno telovadišče, na senčnati prostor »Kmetske posojilnice" ob Dunajski cesti. Javni telovadbi je prisostvovalo okoli 7000 izbranega °bčinstva, ki je s posebnim zanima-niem in navdušenjem spremljalo vsako Vaio in vsak nastop. Slovestnosti so v® udeležila tudk ostala sokolska dru-? a» zlasti številni: Primorski sokolski "foŽek, Sokol II., Sokol iz Štepanjevasi, Sokol iz Most.
Ob 5. popoldne se je pričela lavna telovadba. Proste vaje so občin-
ni<L ^CL"1irale’, ne Podajamo tu teh-Hst rni ’J ar 8pada v strokovni kol’ i h Poudariti moramo, da je So-
in *i'i dosešel v moralno-estetičnem n telesnovzgojhem oziru znatne in in lepe uspehe. Nastop članov - oa krepkih, jeklenih mišic pod ™<Js7vom brata Stane Vidmarja — je izvajalo pet simbolskih prostih vaj, določenih za vsesokolski zlet 1. 1914. Ti čisti jasni njih pogledi proti bogu svetlobe 1 Upi na boljšo našo bodočnosti... Umevali smo in sledil je borcem vihar ‘%enega odobravanja.
Ob splošni napetosti in viharnem P°tlesku je pod vaditeljem, br. Andr. ?ercetom vkorakal sigurnih sokolskih Jurakov deški šolski naraščaj, 77 sorskih src... Rdeče srajce... rjave uokolenice... bosi! ... Ko so izveli Prvo prosto vajo, dvignilo se je odo-uravanje v simpatičen potlesk. Malčki •”ed malčki 1 Kako resno in disciplini-ian0’ odv3žno in tiho so stali in izvajali med sviranjem orkestra Sokola I. i„ Pr°ste. vaje. In ta mlada četa nam J dvignila upe, ta mlada četa nam je 8v°iih vajah pokazala sokolsko lje^? s,lnega, zdravega in čistega živ-
Za šolskim naraščajem nastopijo gojenke v belih krilih. Divotal... 92 deklic pod voditeljem J. Slapničarjem ljubko, mirno izvaja proste vaje za izlet 1. 1914. Vijejo se njih ročice, poklanjajo njih vitka telesa.. . Diven prizor 1 ln ob splošnem, viharnem potle-sku zapuščajo prostor...
Obrtni naraščaj, 76, je pod vaditeljem Antonom Bregarjem izvajal proste vaje za izlet 1914. Njih telovadni kostumi so bili simpatični, disciplina sokolska. Orodne vaje članstva so zbudile splošno in napeto zanimanje zlasti one na bradli in na drogu. Pod vodstvom brata Slapničarja je izvajalo 35 članic proste vaje, polne simbolike in krepkega življenja. Članice so žele Krepko odobravanje. Slednjič se je sestavila skupina, broječa 250 oseb, ki je vzbudila splošno občudovanje.
Podstarosta br. N. Marolt je imel na zbrano občinstvo in Sokole kratek, jedrnat nagovor, poudarjajoč kulturni pomen sokolske organizacije, nalogo in delovanje Sokola, omenjajoč važne in pomembne sklepe sokolskega sabora v Novem Sadu, Zaključil je: »V pesti silo, v srcu pogum za svobodo domovine!"
Resno je končala telovadba, prav v smislu kulturnih stremljenj Sokola. Ni bilo opaziti onih že v mnogih romanih itak z vso satiro žigosanih »pa-: viljonov". Na tej poti naprej k velikim ciljem 1 Na zdar!
Politični pregled,
p Notranja politika Italije.
Pariz, 6. julija. (Brezžično.) Agence Havas javlja iz Rima: Od točk, ki so tvorile program za notranjo politiko Nittljevo, jih je nekaj že uresničenih. Canzura je odpravljena, vprašanje volilne reforme se marljivo fproučuje in tudi demobilizacija se je že pričela s tem, da je bil odpuščen letnik 1889, kateremu bo najbrže v kratkem sledil tudi letnik 1890. (Ldu.)
p Splošna stavka v Italiji! Milan, 6. julija. (DKU) »Popoio d’ Italia" piše, da bo bržkone v vseh Italijanskih lukah izbruhnila generalna stavka v znamenju solidarnosti s tržaškimi mornarji, katerim so bile odklonjene zahteve po povečanju mezde. Kakor poroča „Avanti“, je pričakovati stavke kovinarjev v Milanu in v okolici. Tudi v soboto so bile v raznih mestih manifestacije proti draginji živil. Pri teh nemirih je bilo dvajset ljudi ranjenih in ena oseba je mrtva. (Ldu.)
p Splošna svetovna stavka. Pariz, 5. julija. (Pos. por.) Upravni odbor sindikata delavcev je po daljši debati sklenil proglasiti sporazumno s proletarci Anglije in Italije splošno 24-urno delavsko stavko na dan 21. julija. Odbor sestavi odločen manifest, v katerem delavstvo Francije, Anglije in Itaiije obsoja politiko Cle-menceaua. izjave Bonar Lavva v Angliji in cficijeino italijansko politiko. Odbor zahteva takojšnjo splošno demobilizacijo, popolne konstitucljonalne svebodščine in splošno amnestijo. Dalje zahteva odločne uredbe proti draginji in takojšnjo ustavitev operacij v Rusiji.
p Dogodki na Reki. »Ternps" P^e: Italijanski listi objavljajo podrobnosti o obžalovanja vrednem dogodku, ki je dne 2. julija na Reki dovedel do spopadov med italijanskim
Pi- »iyaIstvom in nekaterimi francoskimi
vojaki in mornarji. Po italijanskem poročilu sta dva francoska vojaka dvema ženskama odtrgala italijanski
umi 1ato so izbruhnili nemiri. Italijansko časopisje porablja ta dogodek in zahteva odhod francoskih čet z Reke. Francosko ministrstvo za n™rnanco »e ni prejelo nobenih posebnih poročil o tem dogodku. (Ldu.)
p Akcija proti Madžarski.
Kakor doznava „Daily Mail“ iz pariškega vira, namerava ententa v kratkem pričeti odločno vojaško akcijo proti Budimpešti. Ententne čete bodo prodirale iz južne Ogrske proti glavnem mestu Madžarske. Poglavitni namen te akcije je, upostaviti svoboden promet po Donavi. (Ldu.)
p Zborovanje zaupnikov J DS.
V nedeljo 6. t. m. se je vršilo v ljubljanskem »Narodnem domu" zborovanje zaupnikov JDS. Zborovanja se je udeležilo okoli ,800 zastopnikov iz cele Slovenije. Zborovanje je otvoril dr. Ivan Tavčar, ki je na to prečital svoj govor. Med drugim je izjavil: Neomahljivi služabniki hočemo biti novi državi! V tern pogledu ne priznavamo nobenega umika, nikakega polovičarstva — zatorej veljaj meja glasna beseda kralju Petru in njegovemu sinu Aleksandru. Slovenci hočemo imeti svojo jugoslovansko državo in hočemo, da ta država požene iz enako zdravih korenin, iz katerih je poganjala poprejšnja mala država naših-srbskih bratov, ki so prelili cb:lo krvi, katere pa niti ena kaplja ni pojila bojišč, ne da bi bila prelita tudi za nas. Mi hočemo, da imej srbski narod, kakor je imel v bojih prvo mesto, tudi uplivno besedo pri ustanovitvi naše države. Srbski duh mora nas vse prešinjati, če hočemo, da ne razpade Jugoslavija v različne kote in kotiče. Mi hočemo, da je naša država veličastno poslopje, ki je zgrajeno iz mogočnih kvadrov, katerih vsak se tesno oprijemlje drugega, tako da bo stavba zgrajena za večno in da je ne bo mogla omajati nobena sila! Za dr. Tavčarjem so govorili dr. Puc, zastopnik nesrečne Goriške, o delu v Narodnem predstavništvu, dr. Novak o gospodarskem stanju države, dr. Kukovec o agrarni reformi, dr. Pavel Pestotnik o prosvetnem vprašanju. Nato je prečital profesor Voglar poročilo zadržanega dr. Brezigerja o stanju države v narodno-gospodarskem in financijelnem oziru. Poročilo zastopstva JDS pri deželni vladi je podal podpredsednik dež. vlade dr. Gregor Žerjav, katerega so zborovalci z navdušenim aplavzom pozdravili. Nato je podal strankin tajnik prof. Breznik poročilo o organizaciji stranke. Dr. Kramerju, ministru za konstituanto in dr. Žerjavu, podpredsedniku deželne vlade, se je izrekla enoglasno zaupnica. Sprejetih je bilo več važnih resolucij: radi mirovne konference, kjer se zahteva, naj naša delegacija ne podpiše pogodbe brez primorskih Slovencev. Plebiscit na Koroškem se more dovoliti le tedaj, če se izvede tudi v Primorju. Naša država naj ne prevzame nobenih predvojnih državnih avstrijskih posojil. Nadalje resolucija, naj se hitro reši valutno vprašanje; carinsko vprašanje naj se čim preje uredi; ravno tako uvoz in izvoz, kakor tudi promet. Dalje naj država posveča židovskemu naseljevanju največjo pozornost, poslanci JDS naj zastavijo vse sile, da se agrarna reforma nemudoma izvede. Nadalje resolucije glede uradniških plač, obrtnega stanu, sestanka avtonomnih mest, proti konfidentom, proti korupciji, proti jesenski rekviziciji, proti pogodbi z mlinskimi veleindu-sirijalci, glede železnic, vseučilišča- v Ljubljani, učiteljišča, strokovnih šol, vzgoje mladine itd.
. P Jadranski problem. Svet pe-toriceseje bavil z reševanjem vprašanja vzpostavitve podonavskega prometa. Prihodnji teden bo vzel svet petorice Ihanski problem v resen pretres. Vkolikor se da posneti iz neoficielnih razgovorov, je italijanski nastop ta-mošnje kroge presenetil. Vendar so amerikanski, angleški in francoski delegatje izdelali načrt za nadaljnje svoje postopanje z Italijani. Ako se ne pojavijo nepričakovane c vire in Italija sodelovanje ne odkloni, pričakujejo, da se more to vprašanje v zelo kratkem času rešiti, nakar bi se dala dokončati nemško - avstrijska mirovna pogodba in završiti poslednja vprašanja, ki veljajo boljševizmu ter, pogodbi z Rusije in Italije. (Ldu).
Prosimo, ko vpošljete denar na naše upravmštvo, zapišite zadaj na odrezku namen pošiljatve, za kaj je. N. pr. naročnina za Jugoslavijo, za kakšno in katero knjigo ali za kak dobrodelen namen, da ne bo potem nepotrebnih reklamacij.
Pokrajinske vesti.
kr Celje. Za pravico. Moje stremljenje in mislim, da stremljenje vsakega Slovenca je, da vlada na svetu pravica. Dokler bo tč med ljudstvom primanjkovalo, pač ne bo pravega redu povsod. Tako n. pr. krivično lahko smatram, kar si dovoljuje neki računski podčastnik J. iz Celja, da zahteva od vsakega za morda že več staro menažno karto 20 vin. Pa da bi bila še vsaj v slovenskem jeziku! Tako pa še vedno nahajamo ostanke nekdanje nemške nadvlade po Slovenskem, iz česar se da sklepati, da je že najmanj eno leto, odkar so prišle iz stroja.
V obratni smeri ni istotak dostojno, bodisi že za njegovo lastno osebo, bodisi za skupno blagajno, da se moštvo na ta način izkorišča.
Upamo, da se bodo prihodnjega prvega dobile ali menažne karte — nemške zastonj, ali pa — slovenske š 20 vinarjev, saj je že to precej darovati.
kr Nemška olika. Sokol v Mokronogu namerava zgraditi društveni dom, v katerem bi našla vsa slovenska društva zavetišče; v slučaju vojne pa bi se dala cela stavba vojni oblasti na razpolago. Sokol v Mokronogu se je vsled nakupa stavbenega zemljišča obrnil na nemškega odvetnika dr. O. Vallentschag-a v Ljubljani, ker ima isti tu grajščino in obilo posestva. Nemški odvetnik Vallentschag pa na ponovna vprašanja niti ni odgovoril, kar mora služiti v dokaz, da Sokolu in vojni oblasti ni naprodaj njegov prostor. Sokol v Mokronogu goji telovadbo tudi z naraščajem pod strogim nadzorstvom, kar bode vojna oblast gotovo odobiavala. Ako si pa društvo »Sokol" nalaga poleg telovadbe tudi skrb za lastni dom, kateri bi obenem služil tudi državi, je neumljivo, kako si upa nemški odvetnik dr. Vallentschag v Jugoslaviji postopati tako, kakor postopa sedaj. Merodajne oblasti naj vzamejo ta slučaj v vednost in ravnanje.
kr Koncert v Radgoni. Maribor 7. julija. V soboto, dne 5. julija je priredila mariborska »Glasbena Matica" pod vodstvom sodnega svetnika O. Deva, s sodelovanjem mariborske vojaške godbe, pod vodstvom kapelnika Herzoga veliki koncert v dvorani Mestne hranilnice v Radgoni. Radgončani so priredili Glasbeni Matici na glavnem kolodvoru, ki je bil ves v zelenju, in s katerega so plapolale slovenske trobojnice, slovesen sprejem. Koncert je otvorilo snujoče se »Radgonsko pevsko društvo"; druge točke je izvajala mariborska Glasb. Matica. Koncerta se je udeležilo nad 1000 poslušalcev. — Dne 6. t. m. ob 8. uri se je odpeljala Glasb. Matica in voj. godba v Ljutomer. S kolodvora je vihrala trobojnica. Vlak so pričakovale belo oblečene deklice s cvetlicami in predstavniki bivšega narodnega sveta. Došle je pozdravil gerent Misija. Pripeljalo se je mnogo gostov tudi iz Sp. Štajerske in iz Kraujske. V splošno presenečenje je visela v slovenskem Ljutomeru samo z občinske hiše slovenska trobojnica. Ob 11. uri je bil na Glavnem trgu koncert Glasb Matice in vojaške godbe. Prisostvovalo*'je mn»go občinstva iz trga in okolice ter gostov iz slovenskega Prekmurja.
kr St. Jakob v Rožu. Na predvečer sv. Cirila in Metoda so prvič zagoreli kresovi svobode. Kakor vestna straža jih je na črti od Kepe do Mal. Tur gorelo okrog 50 in še več. Na od Nemcev zasedenem ozemlju tik pred Beljakom na Vernbergu, Strmcu in Gozdanjih jih je gorelo šest. Na ta večer naj bi prišla ententna komisija in se prepričala, kateri narod da biva na tem ozemlju/	F—.
kr Konjska dirka v Ljutomeru. Iz Ljutomera javljajo: Ob najlepšem vremenu se je danes vršila tu prva jugoslovanska konjska dirka. Udelež-nikov je bilo nad 3000. Dirko je med drugimi posetil tudi prelat Kalan, poverjenik za kmetijstvo. Dirke so se udeležili samo kmečki konji v petih skupinah. Daljava za I. in II. skupino je bilo 2000 m, za III. in IV. skupino
2664 m in za V. 1333 m. Raspisanfh je bilo več daril. Največje darilo (5000 K in 200 dinarjev) sta prejela v dvovprežni glavni dirki Mihael Filipič, kmet iz Novavesi, s svojo ^Princeso" in Josip Sršen iz Veržeja, s svojo „Elino“.
Dnevne vesti.
dn Ministrski predsednik Protič se ni vrnllJ Belgrad, 4. julija. Vsled neke pokvarjene brzojavke so nekateri listi javili, da se je ministrski predsednik Protič vrnil s svojo delegacijo iz Pariza v Belgrad. Ta vest nikakor ne odgovarja istini in se jo tudi popolnoma dementira. Sploh ni mogoče, da bi se mogla naša ministrska dele gaclja vrniti tako hitro v Belgrad. Komentar zagrebškega „Obzora“ na to vest pa je kombinacija, ki ni z ničemer utemeljena.
dn Sprejem oficirjev v jugoslovansko armado. Do sedaj je bilo sprejetih v našo vojsko 1629 bivših avstro ogrskih oficirjev in sicer 1615 v vojsko na kopnem in 113 v mornarico. Oficirji se še sprejemajo nadalje, vendar pta je poslednji rok za vlaganje prošenj določen na 30. avgust 1.1. (Ldu.)
dn Konfidenti in ovaduhi. Syoje-časno se je mnogo govorilo in pisalo o teh človeških izvržkih, Jji so za časa vojne spravljali zavedne Slovence ob življenje ali ob svobodo, povzročali vpoklice itd. Pričakovali smo prizadeti, da dobijo vsi taki zasluženo plačilo, a zgodilo se ni nič in ti avstrijski o-vaduhi že ponosno dvigajo glave v zavesti, da se jim ne bo nič zgodilo. Zahtevamo, da se kakor v Zagrebu za Hivatsko, tudi v Ljubljani za Slovenijo sestavi komisija, ki naj čimpreje do-žene vse bivše avstrijske konfidente in ovaduhe po celi Sloveniji ter potem objavi listo konfidentov.
dn Razredna loterija. Iz Bel-grada poročajo, da je minister za trgovino pripravil vse za ureditev in začetek razredne loterije. Za ureditev razredne loterije, bo odobrila vlada potrebni‘kredit.
dn Železniški promet med Osijekom in Pečuhom je zopet otvorjen. Iz Osijeka vozi dnevno osebni vlak ob 4'40 uri.
dn Slovenski duhan v Zagrebu. Tobačni izdelki ljubljanske tovarne se morajo kupiti v Zagrebu samo na Jelačičevem trgu za verižniške cene. Zdi se, da državne tovarne izdelujejo duhan in cigarete samo za verižnike. Res čudno, kaj se še vse zgodi pri nas I
dn Napačni dvekronski bankovci. Madžarska komunistična vlada je izdala večje število dvekronskih bankovcev, ki se spoznajo na tem, da je v številu serije na prvem mestu 7 mesto 1.
dn Razprava proti hčeri kron-princa Rudolfa Elizabeti Wiidisch-giStz je zopet preložena.
dn Izdajica Tkalec pobegnil. Nadporočnik Tkalec je na eskorti iz Ljubljane v Zagreb pobegnil.
dn Popravek. Društvo J. Ž. nam pošilja: V št. 158 dnevnika »Jugoslavija" je objavljena notica ^Ravnateljstvo kr. državnih' železnic", ki v bistvu sicer popolnoma odgovarja dejstvu, le napad na slugo Steiner Jakoba je popolnoma neosnovan. Imenovani ima sicer nemško ime, a je zaveden Slovenec in je eden prvih članov našega društva (od 1.1910).
dn' Vsem Srbom In zavednim Jugoslovanom sploh, pošiljajo najiskrenejše pozdrave slovenska dekleta iz Hotedršice (zased. ozem'je).
... /to Alojzija Vižintin. Dne 2 Juli*3.	bila	PrtPSljana	v	deželno
bolnico na opazovalni oddelek baje nekje iz Zidanegamosta, okrog 30 let s!?ra,’,,u,m1?b°toa K°riška begunka Alojzija Vižintin. Spremljevalca bolnice sta takoj odšla, ne da bi se zglasila v sprejemnem uradu in so raditega vsi podatki o nji neznani. Imenovana je v soboto dne 5. t. m. ob 8. uri zVečtr umrla. Pogreb se je 'vršil dne 7. julija t. L popoldne. Njeni sorodniki oziroma spremljevalci se tem potom o tem obveščajo in prosijo, da se
radi zaslišanja o umrli zglase člmprej v deželni bolnici,
dn Upokojeni častniki in voj. uradniki. Ker je ministrstvo za vojno in mornarico z naredbo Pov. F. A. O. br. 35618 od 26. junija t. I. odredilo, da morajo vsi upokojeni častniki in voj. uradniki položiti pismeno prisego, se ti častniki in vojni uradniki tem potom poziljajo, da se v najkrajšem roku javijo pii naslednjih komandah : Komanda mesta Ljubljana, Orožniška postaja Kočevje, Štaj. obmejno povelj • stvo Maribor, Polkova komanda Pliberk, Polkovna okrožna komanda Celje, v svrho položitve prisege. Podrobnejše podatke dobe imenovani pri gori omenjenih komandah.
dn Izkaz posredovalnice slov. trgovskega društva ,,Merkur“ v Ljubljani. Sprejme se: 2 knjigovodji,
3 potniki, 12 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika železniške stroke,
1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 2 kontoristmji, 3 prodajalke.
1 učenec in 3 učenke, — Službe išče:
3 kotoristi, 4 poslovodje, 3 potniki,
6 skladiščnikov, 26 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov železniške stroke, 12 pomočnikov manfakturne stroke, 16 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 15 kontoristinj, 10 blagajničark, 30 prodajalk, 4 učenci, 3 učenke. — Posredovalnica posluje za delodajalce, člane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Gg. trgovce pa prosimo, da se pri nastavljanju trgovskega in drugega osobja vedno poslužujejo naše posredovalnice, ki bo skušala željam kar najnatančnejše ustreči.
Ljubljanske vesti.
1 V proslavo godu Njega Veličanstva kralja Petra priredi Glasbena Matica v soboto, 12.' julija na korist vojnim invalidom dobrooelni koncert v Unionski dvorani.
I V proslavo kraljevega imen-dana je po odredbi vrhovne komande v Belgradu dne 12. t. m. zopet cvetlični dan na korist našim invalidom, in sicer to pot hkratu po vsej državi, torej tudi v Ljubljani. Dame in gospodje, ki so pripravljeni sodelovati pri tem človekoljubnem delu za naše najglobljega sočutja in izdatne podpore vredne žrtve vojne, prosimo, da se blagovolijo sniti danes v torek, dne 8. t. m. ob 18. uri v mali magistratni posvetovalnici. Pridite v čim največjem številu gospe, gospodične in gospodje 1 1 Poverjenik za uk in bogočastje dr. Karel Verstovšek tekoči teden ne sprejema strank.
I Sokolu 1.1 Nedeljska javna te-lovadpa je povsem dobro uspela, le žal, da nad polovico posetnikov ni bila deležna marljivega dela Sokola I. Želeti bi bilo torej, da se po možnosti ponovi. Kar se pa tiče radi sedežev in paviljonov, bo društvo gotovo po trebno ukrenilo. Prizadeti.
1 Draginja mes'a. Ljubljanski mesarji so vendar znižali ceno mesu in sicer stane odslej I. vrste meso 14 kron, II. vrste pa 12 kron kilogram. To je pa v primeri s cenami za živino še vedno previsoko. Če na Dolenjskem v Novem mestu i. dr. in na Gorenjskem v Domžalah lahko prodajajo goveje in telečje meso po deset kron kilogram, bi ga tudi v Ljubljani lahko. Ne bomo prej mirovali, dokler se cene mesu ne znižajo tako, kakor so v Novem mestu in v Domžalah.
1 Pri oddaji mesta hišnika pri Mestni hranilnici v Ljubljani ni vplivala nikaka protekcija, ampak le vladni ukaz, da mora biti hišnik, ki ima opraviti s centralno kurjavo na par, strokovno izprašan kurjač. Novoimenovani hišnik se je med vsemi prosilci jzkazal kot edino usposobljen kurjač.
1 Umrl je Iv. Sibcklinger, strojnik jugoslovanske tiskarne v Ljubljani v nedeljo dne 6. julija 1.1. ob 1. uri ponoči v 30. letu starosti. Pogreb bo v torek 8. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz mitvaščnice deželne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
1 „Slon“. Prejeli srno: Prav neradi se pečamo zopet z razmerami v hotelu in kavarni »slon". Tu se še
vedno šopiri s svojo nemščino kot gospodar ravnatelj, ki si ga je naročil lastnik i t bogve kakih' tevtonskih gozdov; proti uslužbencem je surov, pravi tip oholega, zagrizenega Germana, ki si je stavil za svojo nalogo, da polagoma odslovi vse stare uslužbence iz hiše. Nastavlja pa privandrance, ki kažejo svojo mržnjo do domačinov. — Če se razmere ne spremenijo, bomo posvetili malo več pažnje tudi gostom, ki se zbirajo tukaj od vseh vetrov, da sklepajo svoje nečedne nakane na žepe konsumentov.
1 Šiškarji smo radovedni, v kakšno kategorijo vojaškega dostojanstva ali v kateri činovni razred je uvrščena gdč. Talerjeva, ki je po splošnem mnenju nastavljena samo kot pisarniška moč pri Povozni delavnici v Šiški, da ji pristoja vojaška ekvipaža z vojaškim kočijažem, katera jo vozi v pisarno in iz nočnih izletov domov. Ali ima vojaška uprava %res toliko ekvipaž in kočijažev na razpolago?
Kulturni pregled.
ki Djačkl almanah. Odlučili smo, da krajem ove školske godine izdamo almanah jugoslavenskih dijaka, koji imade da bude odraz duha, svestni, kulture i raspoloženja svekolikoga našega dijaštva u ovo veliko doba u kom živimo. Almanah če obasizati preko 100 stranica, a izači če pričetkom dojdučega meseca u umetničkoj opremi slikara Ljube Babiča. Cena almanahu če biti oko K 3. Rukopisi imadu so poslati najkasnije do 25. o. m. Svaki djak mora da nabavi ovaj almanah. Drugovi, koji ga žele raspa-čavati (uz provizijo) neka nam se odmah jave. Narudžbe i pošiljke šalju se na uredništvo i upravu »Almanaha jugoslavenskih djaka", Zagreb, Gjor-gjičeva 18 I. kat. Kod novčanih po-šiljaka imade se napomenuti »na ruke Nike Hečimoviča. Uredjivački odbor.
ki Stritarjeva antologija. Uredil in uvod napisal Dr. Ivan Prijatelj. V Ljubljani 1910. Izdala in založila »Tiskovna zadruga". 8°. 247 str. V obširnem uvedu antolologije nam je na podlagi novih virov pokazal urednik, kako je zrastel iz podlage kraja in časa v boju in trudu veliki mojster in patriarh našega slovstva. Stritarjeva svetovno široka izobrazba z ozrednim vzgojiteljskim darom je prišla v prid njegovi kulturni misiji v mladem, šele nastajajočem narodu. Stritar je nekaj desetletij držal v rokah vse niti, ki se ovijajo najrazličnejših panog leposlovja: lirike, epike, dramatike, književne, umetniške; socialne, politične kritike. Stritar je centralna postava slovenske literature, zakonodajatelj in vzornik svoje dobe. In to dobo nam je naslikal urednik dr. Prijatelj z globokim umevanjem tako mojstrsko, da smemo njegovo estetsko kritično analizo šteti med najduhovitejse slovenske literarne študije. — Antologija nam nudi izbor Stritarjevih pesmi, ene umotvorne oblike, ki ne predstavlja njegovega najmočnejšega izraza, pač pa njemu najmilejšo duševno deco, ki jo je negoval in pestoval od mladih nog do pozne starosti s posebno ljubeznijo. Ker so Stritarjeve poezije že pred leti pošle, bo vsak prijatelj njegove Muze z veseljem pozdravil okusno opremljeno knjigo, ki nam v dodatku podaja izbor njegovih poslednjih, dozdaj še neznanih pesmi. Knjiga se naroča pri »Tiskovni zadrugi" v Ljubljani, (Sodna ni. 6) broš. L 15, vezana K 18, po pošti 50 vin. več.
ki Živio Wilson! Long live Wil-son 1 Koračnica za glasovir, posvečena osloboditelju naroda, izašla je ispod štampe sa slikom Wilsonovom. Dobiva se u svim zagrebačoim knjiža-rama, kao i kod autora: August Remec, učitelj glasbe u Zagrebu, Dalmatinska ulica 16. Cijena K 6. U Ljubljani se prodaje u bukvami L. Schvventner in u Katoliškoj bukvami, ki Redek gledališčni jubilej. Pri prvi uprizoritvi Smetanove »Prodane neveste" pred 25 leti so sodelovali v zboru znani tenorist g. Jakob L u m b a r, njegova soproga, altistinja
ga. Gabrijela L u m b a r in tenorist g' Fran Rus, ki so še do danes pridni in zvesti člani opernega zbora. Petindvajset let, koliko truda in požrtvovalnosti 1 Trojica je praznovala pomembni jubilej natihem, brez vencev in šopkov, brez slavnostnih govorov in daril, pa z mirno zavestjo, da j® četrt stoletja vneto služila kulturi! Naš® najlepše čestitke I -    *
Razne vesti.
Italijani napadajo francoske rojake na Reki.
Reka, 7. Julija. V soboto popoldne je prišlo zopet do krvavih spopadov med italijanskimi in francoskimi vojaki. Že krog 16. ure so začeli italijanski vojaki napadati francoski vojake. Koliko je bilo ranjenih in mrtvih, se dosepaj še prikriva. (Ldu.)
Vojaška konvencija med Italijo ln Nemško-Avstrijo.
Nauen, 4. julija (Brezžično) Rimski list „Italia“ izjavlja, da je poročilo o vojaški konvenciji med Nemško Avstrijo in Italijo preuranjeno. Potrjuje pa vesti, da se orientira nemško-avstrijska zunanja politika v smeri proti Italiji in sicer iz razočaranja radi neizpolnjenih francoskih obljub. (Ldu)
Dve leti trajajoč ogenj.
Omsk, 2. julija. Javljamo, da J® dve leti gore naf tini vrelci v kraju Grozni* Ogenj je nastal 1. 1917 in še vedno traja. Gori pet vrelcev, ki so dajali dnevno 250 000 podov nafte. Dnevn* škoda znaša 2 miljona rubljev. Gor® El brus je vsa v plamenu.
Za Viljema — dosmrtno pregnanstvo.
r Ženeva, 6. julija. (Dun. Ku.) Telegraphen-Union poroča: Pichonje naznanil zborničnemu odseku, da b® Francija v procesu zoper Viljema H* predlagala dosmrtno pregnanstvo. Nemška vlada naj se napoti, izročiti zasebno korespondenco Viljema H. izza začetka njegove vlade. Zasebno premoženje cesarja in njegove obitelji se porabi za odškodninske zahtev e Francije, v kolikor jih Nemčija ne bo mogla kriti. (Ldu.)
Gospodarstvo.
g Madžarski denar brez veljave. Dunaj, 30. junija. (Čtu) J* Budimpešte poročajo: Vlada svetov j® danes izdala proglas, ki poživlja, naj se oddajo modri bankovci (Blaugeld) in ki naznanja, da se bodo protivniki morali zagovarjati pred ljudskim sodiščem. Z današnjim dnem bankovci po 50 kron in višji nimajo več vrednosti. (Ldu)
g Razdelitev starih avstrijskih dolgov. Vrhovni zavezniški svet je odloč 1, da prevzame tudi Italija de' avstrijskega državnega dolga in sicer sorazmerno po ozemlju bivše Avsto-Ogrske, ki ji pripade. Višina celokupnega avstro-ogrskega dolga, ki bo razdeljen med njene naslednice, se izračuni po oktoberskem kurzu preteklega leta.	(Ldu.)
Aprovizacija.
Olje Ljubljanski trgovci, ki hočejo prodajati jedilno olje španske provenijence. katero dobi unovcevalnjca za živino, naj se takoj zglase v aprovlzačni pisarni Poljanska cesta 13. Kilogram olja stane na debelo 24 K. Poleg tega se zaračunajo vozni stroški in embalaža. Način prodaje olja in cena n* drobno se objavi v listih.
Amerikanska akcija za otroke. Stranke, ki imajo že v rokah izkaznice z? amerikansko blago za otroke do G leta in K' še niso prišle po blago, naj se zanesljivo zglase dne 9. julija od 8. do U-'J od 14. do 17. ure v MUhleisnovem skladij na Dunajski cesti, ker se pozneje blago ® bo več delilo, dokler ne pride druga p° šiljatev blaga.	„
Vžigallee. Ljubljanski trgovci, ki hočer prodajati vžigalice, naj se zglase pri tvrd*
, lmpex“, Vodnikov trg, Mahrova hiša I naj1* V nadrobni prodaji stane škatljica vžigam* 60 vin. Prodajajo se brez kart.	^
Izdajatelj ln odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska -Zvezna tiskarna" v Ljubljar«*
st
M
'et
rtv
P1
me
■ofl
is
N4
Živo apno, zidno in strešno opeko
" T celil* vsgonita -*
ponuja
»Ljubljanska komercialna družba z o. z.“ Ljubljana, Bleiweisova cesta 18 (nasproti liceju.)
Ljubljana
Kava žgana » surova Kavni pridatek sardine najboljše vrst« Keksi
Marmelada Paradižna konzerva Riž
Kond. mleko s sladkorjem nno desertno vino Malaga, liter 24 K Hravi vinski kis Razpošilja po -celem kraljestvu od 5 kg naprej franko.
Nove mostne in decimalne tehtnice.
ter brzotehtnice s košaro ali kavljem, decimalne tehtn ce-gredeljnce, uteži iz železa na debelo in drobno so vedno v zalogi. Za večja na očila primeren popust Franc Žnidar, Maribor kovač za fino orodje Pobreška c. 3 Tržaška c. 11.
Tudi točno izvršuje v*e glavne poprave imenovanih teh nic ter preiskovanje istih.
Nudim
pravo terpentinovo kremo ter kremo lz voska (40 o/o), čistilo za pod, sodo v paketih in odprto, biks, fino toaletno milo od 2 K, pisemski papir, razglednice, notese, čaj, orgelce, nočne lučke zavijalni papir i dr. po najnižjih cenah.
Oroslav ČertaliC
Ljubljana, Resljeva cesta 20.
K. Linhart, urar
Marija Terezija c. 7.
Velka zaloga zlatih, srebrnih In niklastih ur kakor Omega, Schaffhausen, stenske ure
z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše. 990
Josip Jug
stavbeni in pohištveni pleskar in ličar
Rimska cesta št. 16
naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom.
Izvršitev točna. Zmerna cena.
Za vsa Izvršena dela jamčim 2 leti.
0AKJE
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živih! mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v ljub-ljani, zraven rotovža.
Širite med narod
sledeče knjige in brošure:
1. Koroška.- Spisal Carantanus. Pridejan je zemljevid v barvah i Koroške. Cena 4 K.
2. Poglavje o stari slovenski demokraciji. (Gosposvetsko $olje.) Spisal dr. Bogumil Vošnjak. Cena 2 K.
3. Naša Istra." Spisal Fran Erjavec. Cena 1 K.
4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena 2 K.
5. jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredil Alre. Cena 2 K.
Slovenci, Slovenke! Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih na£ih vprašanjih, Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvom!
Dobivajo se v upravništvu »Jugoslavije" v Ljubljani in pri njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu ter v vseh knjigarnah.
jY(ali oglasi
stanejo prvih 10 besed 4 <Y> vsaka nadaljna beseda 30 vin. - Dopisovanje in ženitne ponvdbe pa vsaka beseda 1 Jf.
'■& Proda, se:
Pini lahki, enoprežen, pol-kriti voz, z usnjato streho proda Franc Krašovic, Svet Jur ob Taboru.
2 vagona lepili bukovih drv, 1 m dolgih, je naprodaj. Ponudbe z navedbo cen na upravo tega lista pod naslovom: „August*.	945
Proda sc na pol izdelano letalo (aeroplan), oziroma se tudi proda (posamezne dele tega, kakor silno močno ter tenko platno okrog 50 met. in 4 bambusove palice jako močne ter 5—6 metrov dolge. Povpraša ali ogleda se pri L. ŠEBENIK, Ljubljana, Spodnja Šiška, Knezove ulice.220
^ Kupi se:
Kupim malo zbirko
znamk, ev. z albumom. Poizve se v upravništvu. 925
štedilbifc, malo rabljen, vendar dobro ohranjen, kupim takoj. — Ponudbe pod »Štedilnik" na upravo. 928
S luž to e:
Kuharica želi službo v Zagrebu. Novem Sadu ali Subotici. Ponudbe do najkasneje 15. julija; nastop z 1. avgustom. — Ponudbe ua upravo tega lista pod „3tev. 110/11.
Postrežnica, starejša, ka-! tera tudi kuhati zna, se sprejme takoj. Hrana v hiši. Naslov v upravništvu. 941
Mlad trgovski pomočnik mešane stroke želi mesta najraje v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo tega lista pod ; »Priden".	928 3-1
i rI Razin-o: f}<
Hčerko, 17 lot staro, ki j je dovršila trgovski tečaj, dam kaki boljši družini brez-! plačno, da bi se vadila v , gospodinjstvu, dokler ne dobi primerne službe. Naslov v 1 upravništvu.	943
Stjatjsške Toplice - Mirni gaj
Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da so Šmarješke Toplice -$r«i gaj, popolnoma na novo preurejene ter se najtopleje priporočajo vsem, K' se hočejo iznebiti putike ali pa revmatizma.
, Vsak, kdor želi čez poletje uživati sveži zrak na mirnem kraju, dobi
°krepCii0 in, če je bolehen, tudi zdravje.	a	„	_
o . Do Šmarjeških Toplic — Mirni gaj — je od Novega me3ta po okrajni cesti čez ®ent Peter z vozom komaj 8/« ure. Pošti sta Šmarjeta ali pa Bela Cerkev na Dolenjskem,
"h	|	  ■
n-mfirfinfc rt n r i i i
Jafodfta Knjižnica*.
Starejši gospod se vzame na hrano in stanovanje. Naslov v upravništvu. 944
Kupim vsako množino
jaMnika
kakor tudi 420
jabolčnega kisa.
I*onudbe z navedbo
množine in najuižje cene na Ljnbljaua L, postni prodal štev. 163.
lična in po nijkih cenah priporoča ,2vajna tiskarna, v Ljubljani, Stari trg štev. 19.
Naznanilo!
Anton mitereger
stavbeni in pohištveni pleskar in ličar
Sp. Šiška, Knezova ul. 121
Preje: Ljubljana, Kolodvorska ul. 6.
Svojim cenj. naročnikom, kakor vsemu slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem po 4 letih vr-nivši se od vojakov zopet otvoril svojo pleskarsko obrt. Ker imam veliko zalogo predvojnega blaga, mi bo možno vsa dela kar najbolje izvršiti.
Prva slovenska kavarna
v Mariboru
se pjriporoča Jugoslovanom domačim in tujim ki prihajajo v Maribor. — Postrežba točna,
BARVA - KEMIČNO
vsakovrstno blago
PERE
domače perilo (pošilja po isto na dom)
- ČISTI
obleke
SVETLOLIKA
ovratnice, zapesnice in srajce
tovarna Jos. Reich
Ljubljana, Poljanski nesip št. 4. Podružnica: Šelenburgova ulica št. 3. ING. Dr. MIROSLAV KASAL
oblastveno poverjeni stavbeni iužener. Specijelno stavbeno podjetje za betonske, železobe-tonske in vodne zgradbe v Ljubljani, Hilšerjcva utica St. 7.
Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železo-betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske re-zervarje, železobetonsko oporno zidovje In vse druge betonske ln železobetonske konstrukcije. 933
Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno Inženerske stroke.
Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadevah.
OPEKO
zidake in strešnike oddaja po najnižjih cenah od' postaje Celje
Oswatitsch & Karlovšek, Celje*
Gosposvetsko polje naše Kosom!
ijtf1
Snopič 1 in 2.
Hatenlži flpdnlfta Izdani spisi
Cena 3 krone.
Natisnila ln založila ^e?na tiskarna v Ljubljani. Proslavimo spomin Valentina s tem, da m spoznamo! tesr Naročite takoj!
Dr. Bogumil'
Poglavje ostari slovenski demokraciji
Z epilogom dr. N1. Žhpani?a. — Iz angleščine preložil ing. V. Zupanc.
V Ljubljani 1919. — Natisnila in založila »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
" Cena 2 kroni. —
Dr. Vošnjak, ki je živel ves ?as vojske v inozemstvu, je informiral a tem spisom entento o našem koroškem vprašanju in pokazal, da smo bili Slovenci že od nekdaj demokratičen narod, ki si1 je sam volil svoje knez«. - Brošuro razširjajte med ljudstvo, v vsako slovensko družino, v vsako slovensko hišo, Šole, društva i. dr., ki naro?e ve? izvodov, dobe na vsakih 10 izvodov po 1 izvod brezpla?r?o. Koroška je bila naša že od nekdaj in mora biti tudi v bodo?el	^
sa
Spoznajmo Koroško — zavedajmo se svojih pravic do ________svoje zemljel________
Razkrinkani Habsburžani.
Moja preteklost.
Spisala grofica LARISCH, nečakinja. cesarice Elizabete in njena dvorna dama.
(26. nadaljevanje.)
„2vejna tiskarna" v Ljubljani, Stari trg
Izvršuje tiskovina vseh vrst, far-far/ časopise, Knjige, brošure, cenike, lepake, letake, vsporede, tabele, račune, kuverta In pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice, računska jaključka In vsa v to stroko spadajoča dela
okusno In ceno.
Dasi ni ta rodbina nikdar zahajala na Dvor, sta jim bila cesar in cesarica zelo prijazna in Elizabeta ssma me je predstavila baronici, kakor sem že omenila.
Gospa Večera ni bila ravno na »dobrem glasu«, kakor se po navadi to pravi, a dunajska aristokracija je silno strpljiva glede ljubimkanja in mnogo se odpusti ženski, ki ne gleda na denar, kedar prireja zabave drugim ljudem.
Od časa do časa sem precej obiskovala Večerove in »draga Marija« — tako so jo namreč klicale njene prijateljice — mi je bila zelo vdana. Vsled slabega baronovega zdravja je po zimi 1887 cela družina odšla v Kajiro, in odtod sem dobila sila romantična in nediskretna pisma od Marije, ki je imala ljubavro afero z nekim angleškim častnikom. Ko sva se zopet videli, mi je povedala vse o tem mladem častniku in je silno tarnala, da je njegova revnost preprečila, da se nista vzela.
Dospela sem v palačo Večerov nekako pol ure pred obedom In ker sem želela malo poklepetati z Hano in Marijo, sem se podala nenapovedana v sobo deklet.
Ko sem narahlo odprla vrata, sem slišala jezne glasove, in ko sem stopila v sobo, sem slišala Marijo nekaj reči, kar je po vsej priliko razburilo njeno sestro.
Hana Večera, mirno, rezervirano, preposto dekle se je fcavila s svojim najljubšlm poslom, s slikanjem. Njena soba je mejila na Marijino, in obedve sta cčividno imeli hud prepir, kajti Hana je bila prav jezna in razdražena videti.
»No, draga Marija,« sem rekla.
Ob mojem giasu se je ozrlo neko mlado dekle, ki se je sklanjalo preko pisalne mize, in ko me je spoznala, se je vrgla meni v roke in me obsipala s poljubi.
Podoba Marije Večere mi ni izginila Iz spomina in treba mi je samo zapreti oči, pa jo vidim v vsej svežosti njene lepote. Ni bila velika in njena elastična postava in lepo razvito doprsje je naredilo, da je bila videti starejša kot osemnajst let. Barva njenega obraza je bila ljubka in rudeče, nasladne ustnice so razkrivale ostre majhne bele zobe, ki sem jih jaz nazivala »mišje zobje«. Nos ji je bil j narahlo zavihan, a je povečaval mikavnost njenega j ljubkega obraza; nikdar pa nisem videla tako lep:h oči, kot jih je ona imela — bile so temnomodre, j z malce kodrastimi trepalnicami, nad katerimi so j bile lepo izrazite obrvi. Temnorujavi lasje so bili jako dolgi; imela je lepe roke in noge in ko je stopala z nekako zapeljivo, plavajočo gracioznostjo, se ji ni bilo mogoče ustavljati.
»O, Marija, tako sem vesela, videti vas,« je rekla med poljubi.
»Le počasi, počasi,« sem odgovorila. »Povej mi pa kaj se je zgodilo, kajti tvoje oči ne gledajo nimalp prijazno in lica so ti rdeča. Prepričana sem, da sta se s Hano kregali.«
»Marija je neumno dekle,« se je oglasila Hana iz sosednje sobe.« Mislim, da hitro izgubiva še tisto malo pameti, kar jo ima.«
»Pa je ne,« jo je zavrnila Marija jezno.
»No, kaj pa imate?« sem vprašala.
»Veste,« je rekla Hana odloživši čopič in pri-Sedši v sestrino sobo, »povem vam vse, samo ne boste verjeli, da more Marija biti tako neumna. Pomislite si, do ušes je zaljubljena v ... no ... prav lepo vam to povem — zaljubljena je v prestolonaslednika! O, Matija, nič tako trapastega si ne misliti; in ona nima niti pojma, kako smešno le fo.<
Marijine oči so žarele, vendar ni nič odgovorila. Hana pa je nadaljevala: »Vsa ljubezen, ki jo ima do vas, prihaja ramo odtod, ker ste Rudolfova sestrična, In ona misli, da ste.mu podobni; povejte ji vendar, kaj je in pije, ker to jo bo tako silno zanimalo.«
»Komu pa je kaj mar, če se meni zljubi občudovati prestolonaslednika?« je vprašala Marija nekam predrzno. »Veselje je oboževati vsakogar, ki je tolikanj različen od drugih ljudi; veliko ze vem od njega po Miguelu Braganzi.«
»Resnica, govorila nista drugega kakor o Rudolfu in revež je bil že ves izmučen od tvojih vprašanj,« je pripomnila Hana.
V tem hipu je strežaj oznanil, da je kosilce
Pripravljeno in pričkanja je bilo na srečo konec, »esenečena sem spoznala, da je bilo baronici vse
Štajersko vino
letniki 1917 in 1918, več sto hektolitrov, žlahtne vrste,
prodam
po dnevni ceni
IGNAC VINDIŠ
vinogradnik Breg pri Ptuju.
Čevlje
na debelo!
Priporoča tvrdka Aleks. Oblat, Ljubljano, Sv. Petra cesta 28. Velika zaloga vsake vrste čevljev lastnega izdelka. Razpošiljam s poštnim povzetjem po celem kraljestvu.
Olje, mesti, kolomaz,
kemikalije, bane!!!
in ostalo blago nudi povoljno tvrdka
ITIašata&D
PRAHA-KR.VIN0HR1DY Korunni 24, tolsll"l,lilia-
Kupimo
dobro bulicA za ohranjene	srednje
velrk oder in nekaj ducatov gostilniških stolov.
Ponudbe na upravništvo tega lista.
URECE
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
gospod z nižjegimnazij-sko izobrazbo, najraje kot skladiščnik, ima v tej stroki dolgoletno prakso. Ponudbe pod „S, K.“ na upravo lista.
Angleška čudatvorna mast
hladi, čisti, mehča izvlači tnje tvarine, prepreči zn-strnpljeiije krvi lu operacije.
Prodam po ceni
1 stoječ parni stroj 10 IIP, 1 iz-(enačevalni strežni Btroj (2*00 m stružne dolgosti), 1 izenačcval-ni stružni stroj (2000 m stružne dolgosti), 1 izcnačcvalni stroj (1500 m stružne dolgosti), 1 pokončni vrtalni stroj (do 40 mm premera), 1 stoječ bencin in bencolmotor 7 IIP, fa-brikat Zoulenroder, dobro funkcioniralo, vse v najboljšem stanju. — Ogleda sc pri
Ivanu Temmerl
strojni kjučavničar MARIBOR, Brunngasse 6.
Vpošilja samo proti predplačilu franko K 8*8o za 1 dozo.
Lekarna Thierryja v Pregrado, glavna zaloga v Ljubljani
R. SUŠNIK, Marijin trg štev. 5
in vse druge lekarne.
Banatska
= moka.
Komisija „Balkan“
prodaja,
dokler traja zaloga,
lepo, belo moko
za kuho in kruh.
Oddaja samo cele vreče.
Brašno
pšenicu, kukuruz, ječam, zob, po-šije i ostale zemaljske plodine i proizvode nudja samo na veliko
Ivan Dumič, Zagreb
Telefon 22-69.	ZRINJEVAC	15.
poznala strastno -----	,	.	. ------------ —
da bo pač težko kdaj srečala Rudolfa v zasebnem
življenju.
(Dalje prihodnjič.)
Ko treba 7
Pšenice, kukuruza, zobl (ovsa), jefcma, kaše (Gerstl), pržena ječma, pakovano po uzorku Kneipa i otvoreno, masti, suhog-mesa, sve vrsti zemaljskih proizvoda,
Jovanovič i Tomič, Mitroviča
(SRE M.)
Drago vam plačam
lepo, suho
ipovo
e!
zblrajtega ga In javite, koje množino ga Imate. VreEc Vam polijem m prevzamem blago proti povzetju I Vinko Vabiti, Žalec pri Celju.
Ponudbe trgovcev prosim le z navedbo ccn 1
Ve
celo pol Jetr za i
OJ
zac
za
za
[
I** gostilna v Ptujti
Miklošičeva ul. št.J priporoča dobra haložka vina, sveže pivo ter mrzla in gorka jedila. ===== Postrežba točna.
Fr. in Hnt. Schmerda.
Dr. Fran tfandare
= je otvoril odvetniško pisarno ==
v Velikovcu.
&
inozemska kolesna
pnevmatika
(kompl. garniture)
|. GOREČ
trgovina s kolesi
Ljubljana, Marija Terezija c. 14.
SLOVENSKA ESKOMPTNR BANKA
j - .»AVTA ort rummnnuA TTIT^A QTP\/ 1
LjUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA STEV. 1
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJ KULANTNEJE
DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC «RWWLV. SiSLOV: E8K0BPTNA. AKREDITIVI - BORZA	1NTERURB.	TEL.	9TBV.	I*